UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

MARJETKA URŠIČ

PRAVNA ANALIZA V ZADEVI C-59/11

(NADZOR NAD SEMENI)

Diplomsko delo

Maribor, 2013

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRAVNA ANALIZA V ZADEVI C-59/11

(NADZOR NAD SEMENI)

Študent: Marjetka Uršič

Številka indeksa: 71155215

Študijski program: UNI-PRAVO

Študijska smer: Civilno pravo

Mentor: dr. Rajko Knez

Maribor, september 2013

KAZALO

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE ............................................................................. 1

ABSTRACT AND KEY WORDS ................................................................................. 2

1 UVOD ............................................................................................................ 3

2 ZADEVA C-59/11: ASSOCIATION KOKOPELLI V. GRAINES BAUMAUX SAS ........... 4

2.1 DEJANSKO STANJE PRIMERA .................................................................... 4

2.2 VPRAŠANJE ZA PREDHODNO ODLOČANJE ................................................. 4

a) Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo .... 5

b) Direktiva 2002/55/ES ................................................................................ 5

c) Direktiva 2009/145/ES .............................................................................. 6

2.2.1 Dopustnost ....................................................................................... 6

2.2.2 Utemeljenost ..................................................................................... 7

2.2.3 Kršitev načela sorazmernosti .............................................................. 7

2.2.4 Kršitev načela svobodnega opravljanja gospodarske dejavnosti ............. 8

2.2.5 Kršitev načela prostega pretoka blaga ................................................. 8

2.2.6 Kršitev načela enakega obravnavanja .................................................. 8

2.3 SODBA SODIŠČA...................................................................................... 9

2.4 STALIŠČE GENERALNE PRAVOBRANILKE ................................................... 9

3 PRAVNA ANALIZA SODBE ............................................................................... 12

3.1 TEŽNJA PO OHRANJANJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI V PRAVU ............ 13

3.1.1 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v direktivah 2002/55/ES in

2009/145/ES ................................................................................................. 13

3.1.2 Značilnosti starih sort zelenjadnic ....................................................... 16

3.1.3 Mednarodni dokumenti na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti .. 18

3.2 TRŽENJE SEMENSKEGA MATERIALA NA PODROČJU EU .............................. 19

3.2.1 Vpis sorte v uradne kataloge ............................................................. 19

3.2.2 Vpliv pravil o trženju semenskega materiala na poslovanje gospodarskih

subjektov ...................................................................................................... 22

3.2.3 Prihajajoča uredba Evropske komisije o semenskem materialu ............. 25

3.3 PATENTIRANJE IN PATENTNO VARSTVO RASTLINSKIH SORT ................ 27

3.3.1 Primer iz ameriške sodne prakse: BOWMAN V. MONSANTO CO., Case

no. 11-796 .................................................................................................... 28

3.3.2 Pravni predpisi o varovanju biotehniških izumov .................................. 30

a) Nacionalna zakonodaja na področju patentiranja rastlin .............................. 30

b) Sistem podeljevanja patentov za rastline v EU ........................................... 32

c) Varstvo intelektualne lastnine v okviru WTO .............................................. 33

3.3.3 Bioperspektivnost ............................................................................. 34

3.4 PRAVNI OKVIR SPROŠČANJA GSO V OKOLJU NA PODROČJU EU ............. 35

3.4.1 Označevanje in sledljivost GSO .......................................................... 38

4 SKLEPNE MISLI ............................................................................................. 40

5 BIBLIOGRAFIJA ............................................................................................. 42

5.1 LITERATURA........................................................................................... 42

5.2 INTERNETNI VIRI ................................................................................... 43

5.3 PRAVNI VIRI........................................................................................... 45

5.4 PRIMERI SODNE PRAKSE ......................................................................... 47

1

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

Področje trženja semenskega materiala je urejeno z uredbami in direktivami. Skozi

primer C 59/11 in načela prava varstva okolja v diplomski nalogi analiziram zanimivejše

segmente področja, njihov vpliv na kmetijski sektor ter posredno hrano ljudi in krmo

živali.

Združenje Kokopelli je nevladna organizacija, ki se ukvarja s trženjem semen starih

sort zelenjadnic. Družba Graines Baumaux SAS je zoper združenje vložila tožbo zaradi

nelojalne konkurence, ker je ugotovila, da 461 sort zelenjadnic v njihovi ponudbi ni

sprejetih v skupne kataloge. Na prvi stopnji je francosko sodišče dosodilo odškodnino

Graines Baumaux SAS. Kokopelli je zoper sodbo vložil pritožbo. Cour d’appel Nancy je

prekinilo postopek in postavilo vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske

unije. Vprašanje se je nanašalo na veljavnost direktiv o trženju zelenjadnic glede na to,

da predpisujeta omejitve glede pridelave in trženja semena starih sort.

V evropskem prostoru se goji vedno manj sort. Stare sorte izginjajo, medtem ko

prevladujejo sorte, ki so komercialno zanimivejše. Omejitve pridelave in trženja starih

sort na eni strani ter porast števila patentiranih sort, transgenih rastlin na drugi

prispevajo k zmanjšanju biotske diverzitete ter posredno k potencialnemu pomanjkanju

sort, prilagojenih posebnim razmeram, in omejevanju izbire potrošnika kmetijskih

izdelkov na trgu.

Ključne besede: Direktiva 2002/55/ES, Direktiva 2009/145/ES, skupni katalogi, biotska

diverziteta, patentiranje semen, gensko spremenjene rastline, varovanje okolja.

2

ABSTRACT AND KEY WORDS

The field of propagating material marketing is regulated with regulations and

directives. Through the case C 59/11 and the principles of the environmental law the

thesis analyzes the most interesting segments of the field, their impact on the

agricultural sector and indirectly on the food for people and animal feed.

The Association Kokopelli is a non-governmental organization, which is dealing with

marketing of vegetables seeds of elder varieties. The company Graines Baumaux SAS

filed a suit against the Association due to unfair competition, because it found out that

461 varieties of vegetables in the sortiment of Kokopelli where not accepted to the

common catalogues. At the first instance the French court charged Kokopelli to pay

damages to Graines Baumaux SAS. Kokopelli has filed an appeal against the judgment.

Cour d’appel Nancy interrupted the procedure and asked the Court of the European

Union a preliminary question. The question was about the validity of the directives on

the marketing of vegetables seeds since they are setting limitations regarding the

production and marketing of vegetables seeds of elder varieties.

In Europe fewer and fewer varieties are being cultivated. Old varieties are vanishing,

while varieties, which are commercially more interesting, prevail. The limitations of

production and marketing of old varieties and the increase of the number of patented

varieties, transgenic plants contribute to the decrease of biotic diversity and indirectly

to the potential lack of varieties, adapted to special conditions, and limitation of the

customer’s choice of agricultural products on the market.

Keywords: Directive 2002/55/ES, Directive 2009/145/ES, common catalogue, biotic

diversity, patenting of seeds, genetic modified crops, environmental protection.

3

1 UVOD

»I ask not for a larger garden, but for finer seeds.«

Russel B. Conwell

Trend zniževanja stopnje samooskrbe beleži večina držav članic EU. Čeprav se v

moderni družbi gospodarski napredek povezuje z zaposlovanjem, finančno varnostjo

ter koncentracijo sredstev v sekundarnem, terciarnem in kvartarnem sektorju, se v

obdobjih ekonomske krize, ki posameznika postavlja pred eksistencialna vprašanja,

izpostavijo osnovne potrebe ljudi, ki se zato vračajo k obdelavi vrtičkov in lokalno

pridelanim živilom. Tako na lokalni ravni, kakor tudi na globalni ravni, pa je uspeh v

velikem deležu odvisen od semen. Slovenija je izrazito razgibana in sorto, ki bi enako

uspešno uspevala na vseh koncih države, bi težko našli, kar je tudi eden izmed

razlogov za ohranjanje biološke raznovrstnosti. Širok genski nabor omogoča

uporabniku izbrati sorto, ki je prilagojena konkretnim okoliščinam, ali vzgojo nove,

primernejše.

Seme je tako ključni dejavnik kmetijske dejavnosti. Boljša kakovost semena zagotavlja

močnejše, odpornejše rastline, hitrejšo rast in večji pridelek. Glede na pomembnost

kmetijskega sektorja, ki zadovoljuje eno izmed najbolj primarnih potreb človeka,

potrebo po hrani, je regulacija vsekakor potrebna. Večina zakonov ima pluralne

namene in prispeva k tehtanju interesov več interesentov. Takšne narave so tudi

direktive o zelenjadnicah, ki med drugim zasledujejo cilje izboljšanja kakovosti semen v

Uniji, zagotovitev identitete semena, določajo pravila za trženje semenskega materiala

in ohranjanje in situ. Pri urejanju posameznega področja pa je potrebno upoštevati, da

gre v naravi vedno za preplet dejavnikov, za organizme, ki so v konstantni interakciji

med seboj in okoljem, kar zahteva holističen pristop zakonodajalca.

4

2 ZADEVA C-59/11: ASSOCIATION KOKOPELLI V.

GRAINES BAUMAUX SAS

2.1 DEJANSKO STANJE PRIMERA

Association Kokopelli (v nadaljevanju Kokopelli) je neprofitna organizacija v Franciji, ki

se ukvarja z gojenjem in s prodajo semenskega materiala starih sort1. Kokopelli je tržil

semena sort, ki so bila sprejeta v skupni katalog sort zelenjadnic v skladu z direktivo o

trženju zelenjadnic, kakor tudi semena, ki pogojev direktive niso izpolnjevala. Družba

Graines Baumaux SAS (v nadaljevanju Graines Baumaux), ki se ukvarja z dejavnostjo

trženja semena, je leta 2005 vložila zoper Kokopelli tožbo zaradi nelojalne konkurence,

ki je temeljila na dejstvu, da 413 sort, ki jih je tržil Kokopelli, ni bilo sprejetih v uradne

kataloge sort zelenjadnic. Zahtevek se je glasil na plačilo odškodnine v višini 50.000

evrov in prenehanje z oglaševanjem nesprejetih sort. Na prvi stopnji je sodišče

Tribunal de Grande Instance Nancy prisodilo podjetju Graines Baumaux 10.000 evrov

odškodnine, tožbo v preostalem delu pa zavrnilo. Kokopelli je vložil pritožbo pri Cour

d`apell Nancy, ki je postavilo vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske

unije (v nadaljevanju Sodišče).2 Pisna stališča so predložili Association Kokopelli,

Graines Baumaux SAS, Francoska republika, Kraljevina Španija, Evropska komisija in

Svet Evropske unije. Obravnave ni bilo.

2.2 VPRAŠANJE ZA PREDHODNO ODLOČANJE

Predložitveno sodišče je postavilo vprašanje, ali so direktive 2002/53/ES, 2002/55/ES,

2009/145/ES in 98/95/ES veljavne glede na vsebino temeljnih pravic svobodnega

opravljanja gospodarske dejavnosti, prostega pretoka blaga, načelo sorazmernosti,

načela enakosti in prepovedi diskriminacije ter obveznosti, ki izhajajo iz Mednarodne

pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo glede na omejitve trženja

in pridelave starega semena, ki izhaja iz ureditve.3

Ena izmed direktiv, na katero se je nanašalo vprašanje za predhodno odločanje, je

Direktiva 2002/53/ES o skupnem katalogu sort poljščin,4 vendar je sodišče menilo, da presoja omenjene direktive ni potrebna, ker je Kokopelli tržil zgolj semena zelenjadnic. Presoja ni bila potrebna tudi v primeru Direktive 98/95/ES o spremembi, v zvezi s

konsolidacijo notranjega trga, gensko spremenjenimi sortami rastlin in rastlinskimi genskimi viri, direktiv 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS, 66/403/EGS, 69/208/EGS, 70/457/EGS in 70/458/EGS o trženju semena pese, semena krmnih

rastlin, semena žit, semenskega krompirja, semena oljnic in predivnic in semena

1 Izraz se nanaša na sorte zelenjadnic, za katere so določena odstopanja v členu 44(2) in

44(3) Direktive 2002/55/ES. 2 Prim: Sodba v zadevi C-59/11, Association Kokopelli proti Graines Baumaux SAS,

neobjavljeno, URL: http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=125 002&pageIndex=0&doclang=SL&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=14213, (5. 8. 2013), točke 21–24.

3 Sodba v zadevi C-59/11, točka 25. 4 UL L 193, 20. 7. 2002, str. 1.

5

zelenjadnic ter o skupnem katalogu sort poljščin.5 Kljub temu da je Baumaux izpostavil,

da je Direktiva 2009/145/ES, ki ureja odstopanje od sprejema za določene sorte zelenjadnic ter trženje njihovih semen,6 bila sprejeta po tem, ko je že nastal omenjeni spor, se je Sodišče strinjalo s stališčem generalne pravobranilke, da je presoja lahko

koristna za predložitveno stališče pri odločanju o glavni stvari. Vprašanje za predhodno odločanje je bilo torej označeno kot dopustno glede presoje veljavnosti Direktive 2002/55/ES, ki ureja trženje semen zelenjadnic,7 in Direktive 2009/145/ES.8

a) Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in

kmetijstvo

Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (v

nadaljevanju Tirpaa) je bila potrjena z sklepom Sveta 24. februarja 2004.9 Pogodba

sledi ciljem Konvencije o biološki raznovrstnosti ter za trajnostno kmetijstvo in varnost

preskrbe s hrano. Cilji, določeni v 1. členu, so ohranjanje in trajnostna raba rastlinskih

genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter pravična delitev koristi, ki izhajajo iz njihove

rabe. Pogodba predvideva sodelovanje pogodbenic in celostni pristop k ohranjanju

genskih virov. Podpisnice z njo priznavajo prispevek lokalnih, avtohtonih skupnosti ter

kmetov k ohranjanju in razvoju genskih virov v preteklosti in prihodnosti ter izločajo

možnost, da bi se katera določba razlagala na način, ki bi omejevala pravico kmetov do

shranjevanja, uporabe in prodaje semenskega materiala.10

Kokopelli je izpostavil, da ureditev direktiv krši določbe Tirpaa. Sodišče ugotavlja, da je

Unija kot pogodbenica vezana z določili Tirpaa, vendar so določbe mednarodne

pogodbe abstraktne narave in zato ne vplivajo na veljavnost Direktive 2002/55/ES.11

Določbe mednarodne pogodbe prepuščajo presojo o uporabi ukrepov, namenjenih

ohranjanju genskih virov, državam pogodbenicam.12

b) Direktiva 2002/55/ES

Direktiva vzpostavlja skupni katalog zelenjadnic. Sorta je v skupni katalog sprejeta, če

je razločljiva, nespremenljiva in dovolj izenačena, kot določa člen 5.

Člen 5 Direktive 2002/55/ES:

»1. Sorta velja za razločljivo, če je, ne glede na izvor začetne variabilnosti, iz katere je

nastala, ki je lahko umetnega ali naravnega izvora, jasno razločljiva po eni ali več

pomembnih značilnostih od katere koli druge sorte, poznane v Skupnosti.

5 UL L 25, 1. 2. 1999, str. 1. 6 UL L 312, 27. 11. 2009, str. 44. 7 UL L 193, 20. 7. 2002, str. 33. 8 Sodba v zadevi C-59/11, točke 26–36. 9 UL L 378, 23. 12. 2004, str .1. 10 Prim: Tirpaa, členi 5–9. 11 Glej tudi razdelek 3.13. 12 Prim: Sodba v zadevi C-59/11, točke 82–93.

6

2. Sorta velja za nespremenljivo, če ustreza, po zaporednem razmnoževanju ali

razmnožitvah ali ob koncu vsakega ciklusa (kjer je žlahtnitelj določil poseben ciklus

razmnoževanja ali razmnožitev), opisu njenih bistvenih značilnosti.

3. Sorta velja za dovolj izenačeno, če so rastline, ki jo sestavljajo, kljub manjšim

odstopanjem in ob upoštevanju značilnih lastnosti reprodukcijskega sistema rastlin,

podobne ali gensko identične, kar zadeva značilnosti, gledano v celoti, ki so

obravnavane v ta namen.«

V členu 44(2) in 44(3) so določene izjeme od zahteve uradnega preizkušanja, ki

dopuščajo sprejem sort na podlagi neuradnih testov in znanja, pridobljenega s

praktičnimi izkušnjami, in z namenom ohranjanja genskih virov v naravnem okolju ter

njihovo trajnostno rabo. Postopek je določen v členu 46(2). Člen 48 določa, da se

lahko za postopke, določene v členu 46(2), predpišejo posebni pogoji. Z namenom

izvajanja navedenih izjem je sprejeta Direktiva 2009/145/ES.

c) Direktiva 2009/145/ES

Direktiva določa odstopanja od določb Direktive 2002/55/ES z namenom ohranjanja ter

trajnostne rabe genskih virov. Odstopanje za sprejem v uradne kataloge je določeno za

sprejem ohranjevalnih sort13 ter za sprejetje in trženje sort, razvitih za pridelavo v

posebnih pogojih.14 Za omenjene primere so določene količinske omejitve.

2.2.1 Dopustnost

Družba Graines Baumaux je izrazila mnenje, da je predlog za sprejetje predhodne

odločbe nedopusten in kot razlog navedla, da iz direktiv, katerih veljavnost je treba

presoditi, ne izhajajo nikakršne pravice ali obveznosti za posameznike. Prav tako

navaja, da sklicevanje na direktive 98/95/ES, 2002/53/ES in 2009/145/ES ni

upoštevano, ker se spor nanaša zgolj na semena zelenjadnic, medtem ko prvi direktivi

ne urejata področja zelenjadnic, slednja pa je bila sprejeta po nastanku spora.15

Sodišče opozarja, da je za presojo, ali je treba predlagati Sodišču, da odloči o

vprašanju veljavnosti akta, pristojno nacionalno sodišče, pred katerim poteka spor.

Sodišče je dolžno o tem odločati, vendar lahko odločanje zavrne, kadar je očitno, da

vprašanje ni povezano z dejanskim stanjem primera. Ker se spor nanaša na semena

zelenjadnic, ni potrebna presoja veljavnosti direktiv 98/95/ES in 2002/53/ES. Direktiva

2009/145/ES je bila sprejeta leta 2009, po vložitvi tožbe družbe Graines Baumaux

zoper Kokopelli, vendar se bo morda preizkus veljavnosti direktive izkazal za koristnega

sodišču pri odločanju v glavni stvari. Za navedene direktive torej ni očitno, da niso

13 Ohranjevalne sorte so glede na člen 1(a) Direktive 2009/145/ES domače sorte in sorte, ki se

tradicionalno gojijo v posebnih krajih in regijah in so ogrožene zaradi genske erozije. 14 Sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, so glede na člen 1(b) Direktive 2009/145/ES

sorte, ki nimajo resnične vrednosti za komercialno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih pogojih.

15 Prim: Sodba v zadevi C-59/11, točke 26–27.

7

povezane z dejanskim stanjem primera ter je odločanje o veljavnosti direktiv

2002/55/ES in 2009/145/ES dopustno.16

2.2.2 Utemeljenost

Sodišče meni, da nacionalno sodišče sprašuje o veljavnosti direktiv 2002/55/ES in

2009/145/ES glede na določbe Tirpaa ter vsebino načela sorazmernosti, svobodnega

opravljanja gospodarske dejavnosti, enakega obravnavanja in prostega pretoka blaga

na območju Unije.17

2.2.3 Kršitev načela sorazmernosti

Načelo sorazmernosti zahteva, da so ukrepi, ki jih sprejmejo institucije EU, primerni

glede na zastavljene cilje. Pri presoji se preverja, ali so ukrepi primerni glede na cilje,

kakor tudi, ali je zakonodajalec upošteval vse zadevne interese. Sodišče je preverjalo,

ali je uvedba sprejetja semen sort zelenjadnic v skupne kataloge v nasprotju z načelom

sorazmernosti.

Pogoji za sprejem v skupni katalog zelenjadnic so določeni v členu 4(1) direktive o

zelenjadnicah, ki določa, da mora sorta biti razločljiva, nespremenljiva in dovolj

izenačena. Združenje Kokopelli izpostavlja, da stare sorte glede na svoje karakteristike

ne morejo izpolniti pogojev, kar pomeni njihovo izključitev iz trga. Sodišče utemeljuje,

da je cilj Direktive 2002/55/ES izboljšati produktivnost na območju zelenjadnic ter se

zdi ukrep cilju primeren.18 Sodišče navaja tudi, da glede na člen 1, ureditev velja za

proizvodnjo, namenjeno trženju semena na območju EU, in tako spodbuja prost pretok

blaga znotraj Unije. Ohranitev rastlinskih genskih virov je zagotovljena z odstopanji v

členu 4(4) in postopki, določenimi v členih 44(3) in 46(2). Drugačna ureditev za sorte,

ki odstopajo od zahtevanih kriterijev, je uvedena z Direktivo 2009/145/ES. Da ostali

ukrepi, kot je na primer etiketiranje, ne zagotavljajo enakega učinka, je poudaril tudi

Svet Evropske unije, ki je v postopku predložil svoje pisno stališče. Vpis sorte v uradni

katalog pomeni, da ima sorta potrebne značilnosti, da se zagotovi kakovosten pridelek

in visoka stopnja produktivnosti na področju zelenjadnic. Sodišče nadalje utemeljuje,

da bi zgolj etiketiranje sort semen dopuščalo uporabo semena, ki je morda škodljivo in

ne omogoča najvišje možne ravni produktivnosti.

Sodišče zaključi, da ureditev ne krši načela sorazmernosti in je v korist tako

kmetovalcem kot gospodarskim subjektom, ki se ukvarjajo s trženjem semena sprejetih

sort zelenjadnic. Trženje ostalih sort je dovoljeno v skladu z Direktivo 2009/149/ES, če

so izpolnjeni pogoji in se spoštujejo navedene količinske omejitve, s čimer sodišče

zavrača trditev združenja Kokopelli, da so stare sorte iz trženja izključene.19 Izpostavilo

16 Prim: Sodba v zadevi C-59/11, točke 28–36. 17 Prim: Sodba v zadevi C-59/11, točka 37. 18 Glej tudi razdelek 3.1.1. 19 Glej tudi razdelek 3.1.2.

8

je tudi, da bi vzpostavitev vzporednega trga semen nesprejetih sort lahko negativno

vplivalo na prosti pretok semen sort sprejetih zelenjadnic.20

2.2.4 Kršitev načela svobodnega opravljanja gospodarske dejavnosti

Eno temeljnih načel Unije je načelo svobodnega opravljanja gospodarske dejavnosti.

Sodišče pritrjuje trditvi združenja Kokopelli, da ureditev omejuje opravljanje

gospodarske dejavnosti subjekta, ki se ukvarja z dejavnostjo trženja semena starih

sort.21 Načelo se lahko omeji, če je to v javnem interesu, in ker je ureditev določena z

namenom ohranjanja genskih virov, zagotovitve prostega pretoka blaga in večje

produktivnosti zelenjadnic v Uniji, omejevanje pravice ni pretirano.22

2.2.5 Kršitev načela prostega pretoka blaga

Prepoved količinskih omejitev in ukrepov z enakim učinkom velja tako na nacionalni

ravni kakor tudi za ukrepe institucij EU23. Direktiva 2009/145/ES določa količinske

omejitve za trženje starih sort, vendar je Sodišče mnenja, da navedene omejitve ne

omejujejo prostega pretoka blaga, ampak ga, ravno nasprotno, spodbujajo.24 Direktiva

2002/55/ES prispeva k prostemu pretoku blaga z zahtevo, da seme, ki se trži v

različnih državah članicah, izpolnjuje enake pogoje.25

2.2.6 Kršitev načela enakega obravnavanja

Načelo enakega obravnavanja določa, da se različni primeri ne smejo obravnavati

enako in enaki primeri različno26. Združenje Kokopelli je izpostavilo, da direktivi brez

temelja postavljata standardna semena in semena ohranjevalnih sort v različna

položaja.27 Za standardna semena veljajo splošna pravila Direktive 2002/55/ES,

medtem ko so za ohranjevalne sorte določeni posebni pogoji z Direktivo 2009/145/ES.

Sodišče je utemeljilo, da so navedena semena v različnem položaju zaradi svojih

značilnosti. Standardna semena pogoje za sprejem v skupne kataloge izpolnjujejo,

medtem ko jih semena starih sort ne izpolnjujejo. Semena so zato različna in različno

obravnavana, iz česar izhaja, da načelo enakega obravnavanja ni kršeno.28

20 Prim: Sodba v zadevi C-59/11, točke 38–69. 21 Glej tudi razdelek 3.1.1. 22 Prim: Sodba v zadevi C-59/11, točke 77–79. 23 Sodišče kot primer navaja: sodbo z dne 17. 5. 1984 v zadevi Denkavit Nederland, 15/83,

Recueil, str. I‑2171, točka 15, in sodbo z dne 12. 7. 2002 v združenih zadevah Alliance for

Natural Health in drugi, C‑154/04 in C‑155/04, ZOdl., str. I‑6451, točka 47. 24 Glej tudi razdelek 3.1.1. 25 Prim: Sodba v zadevi C-59/11, točki 80–81. 26 Sodišče kot primer navaja: sodbo z dne 17. 10. 1995 v zadevi Fishermen’s Organisations in

drugi, C‑44/94, Recueil, str. I‑3115, točka 46; sodbo z dne 9. 9. 2004 v zadevi Španija proti

Komisiji, C‑304/01, ZOdl., str. I‑7655, točka 31; sodbo z dne 8. 11. 2007 v zadevi Španija

proti Svetu, C‑141/05, ZOdl., str. I‑9485, točka 40, in sodbo z dne 15. 5. 2008 v zadevi

Španija proti Svetu, C‑442/04, ZOdl., str. I‑3517, točka 35 27 Glej tudi razdelek 3.1.1. 28 Prim: Sodba v zadevi C-59/11, točke 70–76.

9

2.3 SODBA SODIŠČA

V skladu z zgoraj navedenimi razlogi je sodišče razsodilo:

»Pri proučitvi postavljenega vprašanja ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko

vplival na veljavnost Direktive Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju

semena zelenjadnic in Direktive Komisije 2009/145/ES z dne 26. novembra 2009 o

določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje domačih sort in sort zelenjadnic, ki se

tradicionalno gojijo v posebnih krajih in regijah in so ogrožene zaradi genske erozije, in

sort zelenjadnic, ki nimajo resnične vrednosti za komercialno pridelavo, ampak so se

razvile za pridelavo v posebnih pogojih ter za trženje semena navedenih domačih sort

in sort zelenjadnic.«29

2.4 STALIŠČE GENERALNE PRAVOBRANILKE

Generalna pravobranilka Juliane Kokott je v sklepnih predlogih, predstavljenih 19.

januarja 2012,30 poudarila, da se biotska raznovrstnost drastično zmanjšuje. V

kmetijstvu prevladuje nekaj sort poljščin, ki so si med seboj podobne, medtem ko

ostale izginjajo in jih ohranjajo le še genske banke. Selekcijo, katere sorte bodo gojili,

opravljajo kmetje, vendar na izbiro vpliva tudi pravo Unije, ki predpisuje, da mora sorta

za vpis v skupne kataloge, ki je pogoj za trženje na območju EU, biti dovolj izenačena,

nespremenljiva in razločljiva, v določenih primerih pa tudi donosna. Navedeno stanje

lahko pripelje do izginotja sort, ki so prilagojene za gojenje v posebnih okoliščinah.31

Podjetje Graines Baumaux je v pisni izjavi izrazilo dvom o dopustnosti predloga za

sprejetje predhodne odločbe. Za odločanje v zadevi nacionalno sodišče uporablja

nacionalno zakonodajo, ki temelji na implementaciji navedenih direktiv, veljavnost

samih direktiv zato naj ne bi bila relevantna za rešitev primera. Pravobranilka zavrača

argumente Graines Baumaux in odgovarja, da bi v primeru neveljavnosti katere od

direktiv prišlo tudi do neveljavnosti nacionalne zakonodaje, ki implementira direktivo, in

v primeru uvoženega blaga tudi do kršitve načela prostega pretoka blaga, zato Sodišče

na tovrstna vprašanja odgovarja.32

Predmet predloga za sprejem predhodne odločbe so štiri direktive, ki vsebujejo določbe

o omejevanju pridelave in trženja semena starih sort, vendar se postopek v glavni

stvari ne nanaša na vse direktive. Tožba je bila vložena na podlagi nelojalne

konkurence zaradi trženja semen zelenjadnic, ki niso bila sprejeta v skupne kataloge.

Blago, s katerim je združenje Kokopelli nastopalo na trgu, so prav tako semena

zelenjadnic. Iz naštetih razlogov se je pravobranilka osredotočila predvsem na presojo

Direktive 2002/55/ES o zelenjadnicah, podrobneje na presojo prepovedi trženja semen

nesprejetih sort. Prepoved trženja semen vsebuje člen 3(1), ki kot pogoj za trženje

29 Sodba v zadevi C-59/11, razsodba. 30 Sklepni predlogi generalne pravobranilke Juliane Kokott v zadevi C-59/11, Association

Kokopelli proti Graines Baumaux SAS, ZOdl 2012, str. 00000, predstavljeni dne 19. 1. 2012. 31 Prim: Sklepni predlogi v zadevi C-59/11, uvod. 32 Prim: Sklepni predlogi v zadevi C-59/11, točki 36–37.

10

določa uradni sprejem semena v eni ali več državah članicah. V skladu s členi 4 in 5 se

seme sprejme v skupne kataloge le, če je razločljivo, nespremenljivo in dovolj

izenačeno. Kokopelli pojasnjuje, da dedni material starih sort ni dovolj izenačen za

izpolnjevanje navedenih pogojev. Predmet presoje je tudi Direktiva 2009/145/ES, ker

bo po mnenju pravobranilke njena analiza pripomogla k sodbi v glavni stvari.

Opravljena je bila tudi presoja, ali ugotovljeno glede direktiv o zelenjadnicah velja tudi

za direktivo o skupnih katalogih33 in ali so bila kršena določila Tirpaa.34

Pravobranilka je potrdila, da je Unija vezana z določbami Tirpaa, vendar ta ne vsebuje

nepogojnih in dovolj natančnih določb, ki bi vplivale na veljavnost direktiv, ki se

nanašajo na trženje semena. Stališče utemelji z izpostavitvijo nekaterih besednih zvez

iz mednarodne pogodbe, kot so »če je to primerno«, »ustrezni ukrepi«, »v skladu z

notranjo zakonodajo«, ki nakazujejo, da je presoja uporabe ukrepov prepuščena

državam pogodbenicam.35

Obširnejša analiza je bila opravljena glede vprašanja, ali gre v primeru prepovedi

trženja starih semen za kršitev načela sorazmernosti. V navedeni točki se pravobranilka

in sodba sodišča razhajata. Ureditev lahko povzroči negativne posledice za

gospodarske subjekte, zato mora zakonodajalec pretehtati, ali so posledice opravičljive

glede na cilj, ki ga ureditev zasleduje. Cilji direktive o zelenjadnicah, ki so opredeljeni v

uvodnih izjavah, so povečanje produktivnosti zelenjadnic Unije, varovanje uporabnikov

pred uporabo semen, ki ne izpolnjujejo zahtevanih kriterijev, ter zagotovitev prostega

pretoka semen. Varovanje uporabnikov semen bi se lahko zagotovilo z milejšim

ukrepom, kot je etiketiranje, vendar tako ne bi mogli popolnoma izločiti možnosti

zmote uporabnika. Zahtevi po prostemu pretoku semen bi lahko zadostili zgolj s

predpisom skupnega kataloga, brez dodane prepovedi trženja ostalih semen.

Zasledovani cilji so v interesu mnogih gospodarskih subjektov kakor tudi kmetovalcev,

vendar pa niso bili upoštevani interesi gospodarskih subjektov in kmetovalcev, katerih

glavni cilj ni visoka stopnja produktivnosti. Izbira slednjih je omejena, saj semen ni

mogoče tržiti, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, čeprav posedujejo druge

pozitivne karakteristike, kot so okus, hranilna vrednost, velikost. Na enak način so

omejeni potrošniki, ki vzdržujejo lastne vrtove. Navedeno zmanjšuje biološko

raznovrstnost in število različnih primerkov iste vrste. Varovanje biološke raznovrstnosti

je Sodišče že priznalo kot cilj s sodbo v zadevi Bluhme.36 Izginjajoče sorte hranijo

semenske banke37, vendar te večinoma financira država.38

Tveganju, da bi uporabnik uporabil napačno seme, bi se lahko izognili z dovolj jasnimi

opozorili, obenem pa se ne zdi, da bi prisotnost semen manj produktivnih sort

pomenila konkurenco kakovostnejšim semenom, dokler imajo kmetovalci, ki si

prizadevajo za visoko produktivnost, prosto izbiro. Razvoj in gojenje donosnejših sort

33 Izraz se nanaša na Direktivo št. 2002/53/ES o skupnem katalogu sort poljščin. 34 Prim: Sklepni predlogi v zadevi C-59/11, točke 38–50. 35 Prim: Sklepni predlogi v zadevi C-59/11, točke 51–57. 36 Sodba z dne 3. 12. 1998 v zadevi Bluhme, C‑67/97, ZOdl. 1998, str. I-8033, točka 33. 37 Glej tudi razdelek 3.1.3. 38 Prim: Sklepni predlogi v zadevi C-59/11, točke 58–86.

11

spodbuja sistem žlahtniteljskih pravic. Pravobranilka izrazi mnenje, da se zdi, da

ureditev sili kmetovalce v uporabo produktivnejših sort, in poudari, da se kmetovalci

kljub temu sami odločajo, ali bodo zemljišča sploh uporabljali za kmetovanje. Sklepa,

da medtem ko pozitivni učinki niso zagotovljeni, ima ureditev veliko slabosti.39

Direktiva 2009/145/ES odpira možnost trženja semen, ki jih glede na Direktivo

2002/55/ES ni bilo dovoljeno tržiti, če izpolnjujejo minimalne pogoje iz člena 4(2) glede

razločljivosti, nespremenljivosti in izenačenosti. Količina pridelanega semena

ohranjevalnih sort in površina, na katerih se semena smejo gojiti, sta omejeni v členih

13 do 16. Navedene omejitve izključujejo možnost gospodarskega izkoriščanja

ohranjevalnih sort, ki niso sprejete v skupne kataloge v skladu z Direktivo 2002/55/ES.

Za sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, veljajo milejše omejitve za uporabo,

ampak strožji pogoji za sprejem, saj mora biti sorta namenjena pridelavi v posebnih

kmetijsko-tehničnih, klimatskih ali pedoloških razmerah. Kljub direktivi, ki ureja položaj

sort, ki odstopajo od pogojev, določenih v Direktivi 2002/55/ES, je dostop uporabnikom

do semen, ki niso sprejeta v skupne kataloge, v večjem delu onemogočen.40

Pravila o trženju semen omejujejo pravico do svobodnega opravljanja dejavnosti, ki jo

je dovoljeno omejiti le z namenom zavarovanja pravic in svoboščin drugih ali če so

omejitve potrebne in dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, kot ga priznava

Unija. Omejitve morajo izpolnjevati zahteve načela sorazmernosti, in kakor je

pravobranilka ugotovila, jih pravila o trženju semen ne izpolnjujejo, zato je člen 3(1) s

tega vidika neveljaven.41

Pravila o trženju semen na eni strani spodbujajo prosti pretok blaga, vendar pa drugi

člen 34 Pogodbe o delovanju EU (v nadaljevanju PDEU) določa prepoved količinskih

omejitev in ukrepov z enakim učinkom ne le na nacionalni ravni, ampak tudi na ravni

institucij EU. Prepoved omejuje trgovino in, kot je bilo ugotovljeno, krši načelo

sorazmernosti.42

Neenako obravnavanje semen, ki izpolnjujejo pogoje po Direktivi 2002/55/ES in semen

ostalih sort, na podlagi kriterija iz direktive o zelenjadnicah ni utemeljeno. Razlika bi

lahko pomenila razlog za različno označevanje, ni pa zadosten razlog za prepoved

prodaje.43

Direktiva o katalogu sort izrecno ne določa, da je trženje semen dovoljeno le, če je

sorta uradno sprejeta, ampak ureja zgolj sprejetje za vpis v skupni katalog sort.

Direktiva je veljavna, ker je, kot je utemeljila pravobranilka, treba akte Unije razlagati

tako, da se ne vzbuja dvom o njihovi veljavnosti, čeprav bi lahko določbe razlagali tudi

v smislu člena 3(1) direktive o zelenjadnicah.44

39 Prim: Sklepni predlogi v zadevi C-59/11, točke 87–94. 40 Prim: Sklepni predlogi v zadevi C-59/11, točke 57–103. 41 Prim: Sklepni predlogi v zadevi C-59/11, točke 105–111. 42 Prim: Sklepni predlogi v zadevi C-59/11, točke 112–114. 43 Prim: Sklepni predlogi v zadevi C-59/11, točke 115–117. 44 Prim: Sklepni predlogi v zadevi C-59/11, točke 119–124.

12

Pravobranilka je na podlagi analize posameznih direktiv in njihovih členov Sodišču

predlagala, naj odloči, da je člen 3(1) Direktive 2002/55/ES neveljaven zaradi kršitve

načela sorazmernosti, svobodne gospodarske pobude, prostega pretoka blaga in načela

enakega obravnavanja.

3 PRAVNA ANALIZA SODBE

Evropski zakonodajalec ima široko diskrecijsko pravico na področju skupne kmetijske

politike na podlagi členov 40 in 43 PDEU. Kot delovno področje EU je bila kmetijska

politika navedena že v Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

podpisane leta 1957.45 Okoljska politika je del EU prava od leta 1972 in ji danes dajejo

podlago členi od 174 do 176 PES. Temelji na načelih, ki določajo, da mora obremenitev

plačati povzročitelj, prednostno odpravljanje škode pri njenem viru, preventivno

delovanje, in previdnostnem načelu. Eden od glavnih ciljev EU je tudi načelo

trajnostnega razvoja.46 Pri vpogledu v zakone na nacionalni ravni, kot sta Zakon o

varovanju narave ter Zakon o varstvu okolja, ugotovimo, da večina njihovih določb

izhaja iz zakonodaje EU. Temeljno orodje urejanja na področju varovanja okolja so

direktive, ki pogosto vsebujejo tudi klavzulo minimalne harmonizacije.47

Kmetijska politika in področje varovanja okolja se prepletata. Uporaba naravnih virov z

namenom pridelave hrane je osnovna oblika izkoriščanja narave za zadovoljevanje

človeških potreb. Antropocentristični odnos in čezmerno izkoriščanje naravnih virov

puščata v okolju posledice, ki ogrožajo življenje in zdravje človeka kakor tudi preostale

flore in favne. Varovanje okolja je kot skrbnica prevzela država, ki z oblikovanjem

zakonskega okvirja določa meje njene uporabe. Načela okoljske politike nimajo

prednosti pred ostalimi načeli, zato je rešitev vedno rezultat tehtanja na podlagi

okoliščin konkretnega primera.

EU je bila ustanovljena z namenom oblikovanja skupnega trga, na katerem so

odpravljene meje med državami članicami, kar zadeva pretok blaga, oseb, storitev in

kapitala. Veliko vlogo na tem področju igra Sodišče, ki si prizadeva za odpravo ovir

prostega pretoka. Proces usklajevanja nacionalnih zakonodaj držav članic predstavlja

harmonizacija, kateri smernice postavi zakonodaja EU.

Če povzamemo odgovor na vprašanje za predhodno odločanje Sodišča, omejevanje

gibanja semenskega materiala, ki ne izpolnjuje predpisanih kriterijev, zagotavlja višjo

stopnjo produktivnosti zelenjadnic in varuje potrošnike pred uporabo napačnega

semena. Sodišče je v omenjenem primeru zavzela izrazito ekonomsko držo, poudarilo

45 Prim: F. Avsec Franci, E. Erjavec, Evropsko kmetijsko pravo, GV Založba, Ljubljana 2005, str.

105. 46 Evropski parlament, Okoljska politika: Splošna načela, URL: http://circa.europa.eu/

irc/opoce/fact_sheets/info/data/policies/environment/article_7292_sl.htm , (5. 8. 2013). 47 Knez Rajko, Vpliv pravil o varovanju okolja na poslovanje podjetij, v (Franci Ramšak, ur.) :

Gospodarski subjekti na trgu – novosti in aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, pogodbeno pravo, evropsko pravo, delovno pravo, davčno pravo), 19. posvetovanje o aktualni problematiki s področja gospodarskega prava, Portorož, Pravna fakulteta: Inštitut za gospodarsko pravo, Maribor 2011, str. 155.

13

je usmeritev v produktivnejšo pridelavo zelenjadnic in dalo spodbudo gospodarskim

subjektom, ki tržijo semena sprejetih sort. Razvoj na področju kmetijstva teži h

konstantnemu povečevanju hektarskega donosa z namenom ustvarjanja večjega

dobička. Negativne posledice intenzivnega kmetovanja se opravičujejo z argumentom,

da večja produktivnost pomeni zmanjšanje odstotka ljudi, ki trpijo lakoto. ECO-SOC v

svojem poročilu navaja, da je na svetovni ravni pridelano 150 % svetovne porabe

hrane48, iz česar lahko sklepamo, da razlogi za lakoto ležijo drugje. Kljub mnogim

raziskavam in razvoju učinkov posegov v okolje ne moremo predvideti z gotovostjo,

zato opravljajo vlogo varoval načela varovanja okolja.

3.1 TEŽNJA PO OHRANJANJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI V

PRAVU

Kulturne rastline,49 ki jih uporabljamo danes, bi lahko opredelili kot intelektualno

stvaritev človeštva. Predniki so pred več tisoči leti iz takratnih rastlin, ki so rasle v

naravi, ustvarili kulturne rastline, ki so služile za hrano ljudi in živali. Vso hrano, žito,

sadje, zelenjavo kakor tudi semena za vnovično setev so ljudje pridelovali sami. Pojav

teh rastlin pomeni obenem začetek poljedelstva, ki je drastično povečalo količino hrane

in prispevalo k porasti števila prebivalstva v naslednjih tisočletjih. S shranjevanjem

semen in načrtnim križanjem se je razvil postopek žlahtnjenja, s katerim se je povečala

genska pestrost in odpornost kulturnih rastlin. Z vzdrževalno selekcijo se zagotovi, da

se sorta ne izrodi, kar pomeni, da ohranja vse svoje glavne značilnosti. Z omenjenimi

dejavnosti se ukvarjajo predvsem gospodarski subjekti, v manjši meri pa tovrstni

procesi potekajo tudi na vrtovih v domači uporabi. Pridelek je odvisen od kakovosti

semena in značilnosti sorte.

3.1.1 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v direktivah 2002/55/ES in

2009/145/ES

Pravna podlaga sodbe v zadevi C 59/11, Association Kokopelli proti Graines Baumaux

SAS, sta Direktiva Sveta 2002/55/ES o trženju semen zelenjadnic in Direktiva Komisije

2009/145/ES o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje domačih sort in sort

zelenjadnic, ki se tradicionalno gojijo v posebnih krajih in regijah in so ogrožene zaradi

genske erozije, in sort zelenjadnic, ki nimajo resnične vrednosti za komercialno

predelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih okoliščinah ter za trženje

semena navedenih domačih sort in sort zelenjadnic.

Z direktivama se želi zagotoviti prosti pretok semenskega materiala na skupnem trgu.

Semenski material, ki je v skladu z direktivo dan v promet v eni izmed držav članic, ne

sme biti predmet drugih omejitev glede poskusov, lastnosti, označevanja, pakiranja ali

pečatenja razen tistih, ki jih določa direktiva. Semenski material tretjih držav je

48 Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o GSO v EU (dodatno mnenje), 2012/C

68/11, točka 5.3. 49

Z izrazom označujemo rastline, ki se gojijo v večjih količinah, in so namenjene za hrano,

krmo za živino ali druge ekonomske namene.

14

dovoljeno uvažati, če je enakovreden materialu, ki je pridelan v EU, torej skladen z

direktivo.50

Glavni razlogi za sprejem Direktive Sveta 2002/55/ES so večja produktivnost in varnost

hrane. K produktivnejšemu gojenju zelenjadnic naj bi pripomogla uporaba, kolikor je

mogoče strogih, enotnih pravil pri izboru semen, sprejetih za trženje. Produktivnost

tako temelji na zanesljivosti značilnosti navedenega semena, ki zagotavlja kakovosten

pridelek in omogočajo optimalno izrabo kmetijskih virov. Komisija v Sporočilu navaja,

da se bo glede na opravljene raziskave, do leta 2050 povpraševanje po hrani povečalo

za 70%. Obenem se bo povečalo tudi povpraševanje po biomasi, krmi, vlaknih in

biomaterialu. Navedeno bo povzročilo reakcijo na ponudbeni strani kmetijstva EU.51

S produktivnostjo označujemo uspešnost pretvorbe vloženih virov v proizvode ali

storitve. Ko se pogovarjamo o kmetijstvu, gre za razmerje med količino, kakovostjo

pridelkov ter vložki, katere predstavljajo delo, škropiva, gnojila, in ostali. Sodišče meni,

da se z izključitvijo določenih sort povečuje produktivnost, vendar ni v vseh primerih

tako. Bistvena značilnost sprejetih sort je uniformiranost, ki omejuje njihovo

sposobnost adaptacije. Tovrstni rastlini je potrebno zagotoviti določeno stopnjo vlage,

primerno temperaturo, snovi potrebne za rast in zaščito, saj v nasprotnem primeru

sledi okrnjenost letine ali celo njen izpad. Če torej upoštevamo kratkoročne in

dolgoročne posledice, ki jih na okolju pušča sodobno monokulturno kmetijstvo,

spoznamo, da je vložek bistveno večji, kot se zdi na prvi pogled. Razlog za popularnost

neuniformiranih sort je zato predvsem sposobnost, da se lahko prilagodijo slabšim

vremenskim razmeram in ob minimalnem vložku še vedno zagotovijo pridelek, čeprav

količinsko manjši.

Združenje Kokopelli je v postopku trdilo, da stare sorte zelenjadnic ne morejo

izpolnjevati zahtevanih meril in so posledično neupravičeno izključene iz skupnih

katalogov. Kot primer tovrstne izključitve vzemimo avtohtono sorto vrtne solate

»ljubljanska ledenka«. Zelenjadnica je skoraj izginila iz pridelovanja, ker je s selekcijo

iz populacije imela opravljen test RIN le sorta »leda«. Primarna testiranja so pokazala,

da avtohtona sorta testov ne bi opravila. Sorta, ki je prvotno imela rdeč rob, je z

razvojem, križanjem dobila zelen rob, v takšni obliki pa ni bila dovolj razločljiva od

drugih sort,52 kar pomeni umik sorte iz trga EU. Tudi povpraševanje potrošnikov lahko

vpliva na trende žlahtnjenja posamezne sorte do mere, ko se karakteristike lastne

posamezni sorti skoraj popolnoma izgubijo.

Sprejete in nesprejete sorte ločijo kriteriji razločljivosti (angl. distinct),

nespremenljivosti (angl. sufficiently uniform) in zadostne izenačenosti (angl. stable).

Na njihovi podlagi se sorte obravnavajo različno, v prednosti so tiste, ki so sprejete v

50 Prim: F. Avsec, E. Erjavec, navedeno delo, str. 324. 51 Sporočilo Komisije Evropskemu Parlamentu in Svetu o Evropskem partnerstvu za inovacije

»Kmetijska produktivnost in trajnost«/COM/2012/079final, URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2012:0079:FIN:SL:HTML, (6.9.2013).

52 Šuštaršič Vozlič Jelka, Ugrinović Kristina, Maras Marko, Meglič Vladimir, Raznolikost genskih virov vrtne solate v slovenski rastlinski genski banki, v: Acta Agriculturae Slovenica, letnik 99, številka 3, Oddelek za agronomijo Univerze v Ljubljani, december 2012, str. 413–421.

15

skladu z Direktivo 2002/55/ES. Z razčlembo kriterijev ugotovimo, da so ti kriteriji

pomembni tržno usmerjenemu pridelovalcu, ne pa tudi pridelovalcu, ki teži k

samooskrbi. V kolikor gojimo zelenjavo na lastnem vrtu, je primerneje, če plodovi

dozorevajo postopoma, da jih lahko sproti porabimo. Prizadevamo si za zelenjadnice, ki

so lepih barv in polnega okusa, arome. Zaželjena je dobra odpornost rastline na

škodljivce, bolezni ter seveda, da se zmore prilagoditi okolju, ki ji ga lahko nudimo.

Tržno usmerjen pridelovalec je nasprotno zainteresiran za sorte, ki zagotavljajo, da

bodo plodovi dozoreli istočasno, da bodo kolikor je mogoče tržno sprejetih oblik,

velikosti ter v čim večjih količinah. Kriteriji torej ne upoštevajo potreb vseh potrošnikov

in zgolj sprejete sorte posledično ne morejo zadovoljiti vseh potreb. Na podeželju

dobijo semena socialno noto. Mnogo družin si z pridelovanjem hrane doma razbremeni

proračun in sorte, ki se slabo prilagajajo, potrebujejo izdatne količine fitofarmacevtskih

sredstev, namakanje, dozorijo istočasno, obenem pa njihova semena niso primerna za

uporabo v naslednji sezoni, ne pripomorejo k izboljšanju njihovega položaja.

Sodišče meni, da omejitve, ki temeljijo na omenjenem kriteriju selekcioniranja, ne

omejujejo prostega pretoka blaga, ampak ga spodbujajo. Trditev lahko tehtamo iz

dveh zornih kotov. Iz stališča proizvajalca, ki trži sprejeta semena, je ureditev

spodbudna. Sprejem sorte v katalog v eni državi članici ne sme biti predmet omejitev v

drugih državah članicah, kar olajša trženje na celotnem področju EU. Iz stališča

potrošnika pa ni tako. Kot zgled vzemimo potrošnika, ki želi na svojem vrtu gojiti sorto,

ki je sprejeta kot ohranjevalna sorta v drugi državi članici. Sorta se lahko trži zgolj v

regiji porekla, predpisane so količinske omejitve. Še težje pa je potrošniku dostopno

seme sorte, ki v skupne kataloge ni vključena, saj je ta zgolj predmet izmenjave.

Dejstvo je, da direktivi omejujeta prost pretok blaga, vprašanje pa je, ali je poseg

upravičen. Omejevanje prostega pretoka blaga je dopustno v kolikor je ukrep

sorazmeren in zasleduje zakonit cilj. Generalna pravobranilka argumentira, da so

slabosti zakonodaje v nesorazmerju z njenimi prednostmi. Izključitev nesprejetih sort

oceni kot pretirano, s čimer se je potrebno strinjati. Če bi bil ukrep sorazmeren, bi

moral, da bi zadostil pogojem dopustnosti, temeljiti na enem izmed razlogov, določenih

v členu 36 PDEU.53 Sodišče je izpostavilo, da je nesprejeto seme potencialno škodljivo,

vendar izključitev nesprejetih sort semen s ključnimi primeri, pri katerih so omejitve

temeljile na varovanju zdravja, kot so Leon Motte 247/84,54 Sandoz BV 174/8255 ali

primeru Kaasfabriek Eyssen BV 53/80,56 nima veliko skupnega. Trženje semen sort, ki

so manj uniformirane nima takšnih neposredno škodljivih učinkov na zdravje, kot na

primer nisin v siru ali barvila v hrani.

Kršenje načelo svobodnega opravljanja gospodarske dejavnosti je Sodišče ocenilo kot

opravičljivo zaradi zasledovanja cilja ohranjanja genskih virov. Ureditev ne prizadene

vseh gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s trženjem semen sort, ampak predvsem

53 Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske Unije, UL C 83, 30.3.2010. str.61. 54 Criminal proceedings against Leon Motte, Case 247/84, European Court reports 1985 Page

03887. 55 Criminal proceedings against Sandoz BV, Case 174/82, European Court reports 1983, Page

02445. 56 Officier van justitie v Koninklijke Kaasfabriek Eyssen BV, Case 53/80, European Court

reports 1981 Page 00409.

16

tiste, ki so tržili stare sorte zelenjadnic. Medtem ko Direktiva 2002/145/ES dopušča

zgolj obstoj ohranjevalnih sort in sort, prilagojenih za pridelavo v posebnih pogojih na

zemljevidu zelenjadnic, so ti subjekti pridelovali, tržili in ohranjali stare sorte že pred

aktualno ureditvijo in v večji meri, kot to slednja dovoljuje. Kršitev načela se zato ne

zdi dopustna.

Čeprav je ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeno kot eden izmed namenov

Direktive 2002/145/ES in naj bi omilila učinke Direktive 2002/55/ES pa količinske

omejitve in določanje regij pridelave ne omogočajo širjenja starih sort, kakor tudi ne

upoštevajo interesov vseh prizadetih subjektov.

3.1.2 Značilnosti starih sort zelenjadnic

Direktiva o zelenjadnicah določa za sprejem v uradne kataloge razločljivost,

nespremenljivost in zadostno izenačenost. Uporabnik, ki izbira sorto semena za lastno

uporabo, pa se odloča na podlagi drugačnih kriterijev, ki jih ureditev ne upošteva.

Stare sorte prevladujejo v ekološko osveščenih oblikah kmetijstva, na pomenu pa

pridobivajo tudi med ostalimi uporabniki. Pridelava zahteva sicer več ročnega dela, zato

pa manjšo porabo škropiv in gnojil zaradi boljših sposobnosti prilagajanja okolju. V

tržno usmerjenem kmetijstvu so redke tudi zato, ker so manj donosne kot moderne

sorte. Direktiva določa za domače sorte in sorte, ki se tradicionalno gojijo v posebnih

krajih in regijah, ter sorte, ki nimajo resnične vrednosti za komercialno predelavo,

količinske omejitve, ki dodatno onemogočajo gospodarsko izkoriščanje.

Količinske omejitve vplivajo na zoženje vira genskega materiala za žlahtnjenje, saj je

treba upoštevati tudi, da hibridne sorte in gensko spremenjeni organizmi za žlahtnjenje

niso primerni, kar je razvidno iz sledeče razčlembe. Za seme hibridne sorte se uporabi

le prva generacija križanja materinske in očetovske rastline, ki zanjo prispevata dedni

material in nosi oznako F1. Materinska in očetovska rastlina sta pridobljeni s predhodno

vzgojo v najožjem sorodstvu, s samooploditvijo, katere rezultat so genetsko močno

izenačene linije. Prva generacija je superiornejša, rodovitnejša od starševskih rastlin,

vsi hibridi so gensko med seboj enaki. Hibridi se močneje razraščajo, zato so primerni

tudi za slabša tla, obenem je zaradi genske izenačenosti spravilo pridelka lažje. V

kolikor se seme naslednje generacije uporabi naslednjo sezono, je rezultat zelo

raznolika populacija, kar pomeni, da so rastline že na videz zelo različne in tvorijo

različne plodove ob različnem času. Hibridno seme nudi žlahtnitelju ali semenarski firmi

zaščito, ker je potrebno vsako sezono kupiti novo seme.57 Medtem so gensko

spremenjeni organizmi praviloma zaščiteni s patentom. Brez dovoljenja imetnika

patenta ne sme, v tej državi, nobena druga oseba izdelovati, uporabljati, uvažati ali

izvažati potrjenega izuma. Pravico imetnik uveljavlja s tožbo pred pristojnim sodiščem.

Za kršitev patenta šteje med drugim tudi uporaba zaščitenega semena za nadaljnjo

žlahtnjenje.

57 Gorše Mateja, Možnosti pridobivanja hibridnega semena pri samoprašnih in tujeprašnih

kmetijskih rastlinah, diplomski projekt, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2012, str. 5-6.

17

Zoženje vira genskega materiala lahko pripelje do pomanjkanja sort, ki bi bile odporne

na bolezni ali prilagojene posebnim razmeram. Situacijo nazorno prikaže primer

panamske bolezni, ki ogroža bananovce. V prejšnjem stoletju so na plantažah gojili

sorto banan »gros michel«, ki je bila večja, slajša od banane, ki jo poznamo danes.

Omenjeno sorto je prizadela okužba, imenovana panamska bolezen, ki je uničila vse

nasade. Proizvajalci so prizadeto sorto zamenjali s sorto »cavendish«, ki je bila na

okužbo odporna. V zadnjem času se pojavljajo okužbe tudi na novi sorti, zato se

strokovnjaki trudijo, da bi s pomočjo križanja in biotehnologije razvili sorto, ki bi bila

odporna na bolezen in imela enak okus, značilnosti, kot so jih imele prejšnje sorte in so

jih uporabniki vajeni. Problem nastane, ker so semena banan redka in ker je na prve

plodove treba čakati 2 leti.58 Udar bolezni bi povzročil umik banan s polic, kar se ob

pomanjkanju genskega materiala lahko primeri tudi drugim sortam kulturnih rastlin.

Rdeča nit ekoloških nesreč je, kot pravi Knez, spoznanje, da je preventiva precej

cenejša kot kasnejša kurativa, v nekaterih primerih pa kurativa tudi ni mogoča.59 Zaradi

takšnih in podobnih primerov je uvedeno načelo preventive, ki zakonodajalcu nalaga

dolžnost preprečevanja nastanka škodljivih posledic na okolje.

Zakonodajalec je z Direktivo 2002/145/ES želel omiliti pravila sprejetja in se izogniti

vzporednemu trgu tega semena, ker bi lahko oviral notranji trg semena zelenjadnic,

navaja Sodišče. Sklepamo lahko, da je zakonodajalec želel preprečiti konkurenčni boj,

ki bi ga povzročile sorte sprejete v skladu z milejšimi pogoji, v kolikor zanje ne bi bile

določene omejitve. Konkurenčnost je ena izmed zaželenih lastnosti na trgu, ki

pripomore k izboljšanju in pocenitvam obstoječih proizvodov. V kolikor konkurenca na

trgu ni prisotna, so potrošniki prisiljeni sprejeti ponudbo, kot jo samovoljno oblikuje

prevladujoči ponudnik. Trenutna gospodarska kriza vzpostavlja okoliščine za prevzeme

velikih podjetij. Slednja lažje akumulirajo negativne učinke in prevzamejo manjša,

šibkejša podjetja. Ureditev torej ne le oži ponudbo na trgu, ampak tudi pripomore k

oblikovanju monopolov, ki na področju kmetijstva in proizvodnje hrane nikakor niso

zaželeni ali varni.

Dovolj jasno označevanje bi povprečnemu uporabniku omogočilo razlikovanje med

sortami. Za zagotovitev produktivnosti in varovanja uporabnikov prepoved trženja ni

potrebna.60 Zdi se, da je tako kot mnoge naravne vire, tudi semena starih sort doletelo

razvrednotenje. Blago izključeno iz trga je iz ekonomskega vidika brez vrednosti. Sorte,

prilagojene gojenju v posebnih razmerah in določenih regijah pa so kljub temu

upravičeno predmet javnih interesov. Oskrba z lokalnimi pridelki in sezonskimi živili

zmanjšuje lokalni transport in količine odpadne embalaže. Z ustvarjanjem dobička se

zagotavlja trajnostni razvoj lokalnih skupnosti in večja stopnja prehrambne varnosti na

nacionalnem nivoju.

58 Prim: C. Ploetz Randy, Panama Disease: A classic and distructive disease of bananas, URL:

http://www.agriculturedefensecoalition.org/sites/default/files/pdfs/3T_2000_Banana_Destructive_Panama_Disease_2000.pdf, (5. 8. 2013).

59 Knez Rajko, Vpliv pravil o varovanju okolja na poslovanje podjetij, navedeno delo, str. 157. 60 Prim: Sklepni predlogi generalne pravobranilke Juliane Kokott v zadevi C-59/11, točke 58–

62.

18

3.1.3 Mednarodni dokumenti na področju ohranjanja biotske

raznovrstnosti

Biotska raznovrstnost se hitro zmanjšuje zaradi sprememb v življenjskem prostoru

navkljub globalnemu prizadevanju za ohranjanje. Unija je podpisnica Konvencije o

biološki raznovrstnosti,61 v kateri so biološki viri in biološka raznovrstnost definirani

zelo široko, saj zajema raznolikost živih organizmov iz vseh virov z pripadajočimi

ekosistemi. Podpisnice potrjujejo suvereno pravico držav nad lastnimi biološkimi viri in

odgovornost za njihovo ohranjanje ter priznavajo, da je treba predvideti, preprečiti in

odstraniti vzroke za njihovo zmanjšanje.

Z namenom zagotavljanja prehranske varnosti je bila sklenjena tudi Mednarodna

pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo,62 ki je usklajena s

Konvencijo o biološki raznovrstnosti. Cilji pogodbe so predvsem porazdelitev koristi, ki

izvirajo iz genskih virov, še posebej z državami, iz katerih izhajajo, vzpostavitev

globalnega sistema za dostop do genskega materiala in priznavanje pomena kmetov

pri ohranjanju genskega materiala, pomembnega za prehrano, katerega je v zadevi C-

59/11 izpostavil tudi Kokopelli. Sodišče argumentira, da določbe mednarodne pogodbe

niso dovolj natančne in nepogojne, da bi lahko vplivale na veljavnost direktiv ter, da

presojo o ukrepih prepušča državam članicam. Da Sodišče pogodbi odreka učinek je

sporno, ker bi bilo v primeru, da bi se tako odločile vse podpisnice, sklepanje tovrstnih

pogodb nesmiselno. Mednarodne pogodbe pogosto vsebujejo t.i. soft law (mehko

pravo) kot vmesno postajo na poti do obvezujočih pravnih norm. Državam podpisnicam

olajšuje postopek pogajanj in odpira možnosti za doseganje večstranskih interesov.63

Soft law zmanjšuje razhajanja med želenimi cilji in dejanskimi zmožnostmi, zato v

kolikor določb ni mogoče uporabiti neposredno, je potrebno delovanje v skladu z njimi.

Biotsko raznovrstnost definira Zakon o ohranjanju narave 2. členu.

»(1) Biotska raznovrstnost je raznovrstnost živih organizmov.

(2) Raznovrstnost živih organizmov vključuje raznovrstnost znotraj vrst in med

različnimi vrstami, gensko raznovrstnost ter raznovrstnost ekosistemov.

(3) Biotska raznovrstnost se v naravi ohranja z ohranjanjem naravnega ravnovesja.«64

Določbe, ki se nanašajo na varovanje okolja, najdemo tudi v Ustavi RS. Po Pličaniču 72.

člen Ustave RS, ki določa pravico do zdravega življenjskega okolja, zajema tudi

dolžnost ohranjanja naravnega ravnovesja.65

61 Zakon o ratifikaciji konvencije o biološki raznovrstnosti (MKBR), Uradni list RS, št. 30/1996. 62 Zakon o ratifikaciji Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo

(MPRGV), Uradni list RS št. 100/2005. 63 W. Abbott Kenneth, Snidal Duncan, Hard and Soft Law in In Internacional Governance, URL:

http://web.efzg.hr/dok/pra/hhorak/Hard%20and%20soft%20law%20in%20international%20governance.pdf, 2.10.2013.

64 Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2), uradno prečiščeno besedilo, Uradni list št. 96/2004.

65 Prim: S. Pličanič, Temelji ekološkega prava (kako uzakoniti zmernost pri človekovih odnosih z živalmi, rastlinami in neživim svetom), Cankarjeva založba, Ljubljana 2003, str. 109.

19

Eno izmed temeljnih načel okoljske politike Evropske unije je načelo previdnosti, ki

zapoveduje ukrepanje in preprečevanje v primerih, ko obstaja utemeljen sum, da bo

določena aktivnost lahko povzročila okoljsko škodo, čeprav še niso na voljo znanstveni

dokazi, ki bi nastanek škode potrdili. Pomen načela je v upravljanju tveganja, kar pa ne

pomeni, da zmanjšuje tveganje na absolutno ničlo. Presoja, kaj je sprejemljiva stopnja

tveganja, je del politične odgovornosti.66

Na območju EU se tržijo semena, ki so uvrščena na slovensko in evropsko sortno listo.

Semena avtohtonih sort, ki niso primerna za komercialno prodajo in so prilagojena

prostoru, ki ne predstavlja večjega trga, kot je na primer Slovenija, niso zanimiva za

večja semenarska podjetja, manjša na nacionalni ravni pa ne zmorejo konkurirati

cenam, ki jih nudijo tuja, večja podjetja. Biološka raznovrstnost se povečuje z

nastankom novih kmetijskih sort, ki jih razvijajo podjetja in inštituti, vendar na trgu

prevlada sorta z večjim donosom in ugodnejšo ceno, ki iz trga izrine ostale. Za biotsko

raznovrstnost slednje pomeni postopno upadanje raznovrstnosti genskega nabora.

Genetska variabilnost je pomembna za osebke iste vrste, ki omogoča večjo uspešnost

prilagoditve na spremembe v okolju in posledično njihovo preživetje. Manjše populacije

so tako močno izpostavljene boleznim, njihovi odpornost in rast sta slabši.67 Na ta

način je ustvarjen začaran krog, kjer na eni strani rastlinski osebki slabijo zaradi izgube

variabilnosti dednega zapisa, ter na drugi, razvijanje novih fitofarmacevtskih sredstev

in tehnik kmetovanja, ki naj bi pripomogle k večji produktivnosti sektorja. Tržne

zahteve silijo kmetovalce, da od gojenja tradicionalnih sort kulturnih rastlin preidejo na

gojenje donosnih monokultur,68 vendar je uspeh zgolj površinski, ker ima pristop na

dolgi rok škodljive posledice za okolje.

Življenje kmetijske biotske raznovrstnosti je vezano na uporabo. Če se sorta ne

uporablja, je podvržena genski eroziji in ji grozi izumrtje. Primerke semen zbirajo in

hranijo semenske banke, vendar te ne morejo nuditi semenu možnosti razvoja, kot mu

ga omogoča narava. Veliko semen se izgubi, še preden zasedejo svoje mesto v banki.

3.2 TRŽENJE SEMENSKEGA MATERIALA NA PODROČJU EU

3.2.1 Vpis sorte v uradne kataloge

Skupni katalogi so sestavljeni na podlagi katalogov na nacionalni ravni. Zakonsko

podlago za vpis sorte v sortno listino v Sloveniji predstavlja Zakon o semenskem

materialu kmetijskih rastlin.69 Pogoje za vpis sorte, roke, način vložitve prijave,

postopke in metode za preizkušanje, roke za dostavo vzorcev, izjeme glede vpisa starih

66 Prim: H. Jans Jan, European Enviromental Law, second revized edition, European Law

Publishing, Amsterdam 2000, str. 33. 67 Prim: Svarog, Problemi populacij z majhno genetsko variabilnostjo (izumrtje), URL: http://ms

s. svarog.si/biologija/MSS/index.php?page_id=11398, (12.9.2013). 68 Rifkin Jeremy, Stoletje biotehnologije, kako bo trgovina z geni spremenila svet, prva izdaja,

Knjižna zbirka Krt, Ljubljana 2001, str. 55-89. 69 Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR-UPB1), Uradni List RS št. 25/2005.

20

sort ter ostala tehnična določila ureja Pravilnik o postopku vpisa sort v sortno listino in

o vodenju sortne listine.70

Sorta mora biti za vpis v sortno listino razločljiva, izenačena in nespremenljiva, opraviti

mora torej testiranje RIN. Sorta mora imeti tudi določeno, ustrezno ime, medtem ko se

vrednost za pridelovanje in uporabnost (VPU) pri zelenjadnicah ne preizkuša. Eden

izmed pogojev za vpis sorte so tudi poravnani stroški testiranj in pridobljenih

rezultatov.

Postopek vpisa se prične s prijavo na predpisanem obrazcu. Poseben obrazec je

določen za vpis vrtičkarske sorte, kot so poimenovane sorte, razvite za pridelavo v

posebnih pogojih. Prijavitelj je lahko žlahtnitelj, vzdrževalec ali druga oseba s pravico

do sorte. Prijave sprejema Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

Fitosanitarna uprava RS (v nadaljevanju Uprava), ki preverja, ali so navedeni potrebni

podatki in ali je obrazec pravilno izpolnjen ter o morebitnih nepravilnostih obvesti

prijavitelja. Povzetek popolne prijave je objavljen na spletnih straneh in v uradnem

glasilu Uprave. Semenski material, namenjen preizkušanju RIN, se mora v določenem

roku dostaviti organu, ki opravlja preizkušanje. Vmesna in končna poročila preizkušanja

so posredovana Upravi, ta jih posreduje prijavitelju, ki lahko v roku vloži svoje

pripombe ali zahteva umik že vložene prijave. Vnovično preizkušanje RIN ni potrebno,

če je sorta že vpisana v sortno listino in zavarovana ter je bilo ustrezno testiranje že

opravljeno oziroma je sorta v postopku preizkušanja v drugi državi. V teh primerih

Uprava pridobi rezultate testiranja od pristojnih organov, kjer je bila sorta vpisana,

zavarovana.

Prijavitelj je dolžan poravnati stroške preizkušanja RIN izvajalcu preizkušanja sorte

kakor tudi stroške pridobitve preizkušanja RIN od urada, pristojnega za varstvo sort v

drugi državi. Ime sorte se predlaga na posebnem obrazcu kadar koli do pridobitve

končnega poročila preizkušanja RIN sorte. Če je predlagano ime neustrezno, Uprava

pozove prijavitelja, naj v roku 30 dni določi nov predlog imena. Zapise o poreklu

izhodiščnega materiala, količini pridelanega izhodiščnega materiala, poreklu

izhodiščnega materiala in poreklu predosnovnega in osnovnega semena vodi

vzdrževalec sorte in je dolžan pristojnim organom omogočiti nadzor z dovolitvijo ogleda

zapisov in površin, na katerih se sorta vzdržuje, ter rastlin in semenskega materiala

sort, ki jih vzdržuje. Če vzdrževalec sorte ni določen, se šteje, da je vzdrževalec

prijavitelj sorte. Odločbo o vpisu sorte izda Uprava, če je sorta izenačena,

nespremenljiva in razločljiva ter je ime sorte v skladu s Pravilnikom. Za sorte, za katere

je bila izdana odločba o vpisu v sortno listino, Uprava predlaga vpis v skladu z Direktivo

2002/53/ES v primeru poljščin, Direktivo 2002/55/ES v primeru zelenjadnic ali Direktivo

68/193/EGS v primeru trt.

V sortni listini, seznamu kmetijskih rastlin, ki izpolnjujejo pogoje za trženje na območju

EU, se vodijo podatki o vrsti kmetijske rastline, sinonim za sorto, ime sorte, registrska

številka sorte, vzdrževalec sorte in njegov pooblaščenec, dobavitelj, ki ima dovoljenje

70 Pravilnik o postopku vpisa sorte v sortno listino in vodenju sortne listine, Uradni List RS

49/2009, spremembe: Uradni List RS št. 96/2009, 105/2010, 59/2012, 16/2013.

21

za vzdrževanje sorte, datum vpisa v sortno listino in datum, do katerega se lahko sorta

trži, informacije, ali je sorta gensko spremenjena (v nadaljevanju GSO), ali gre za

ohranjevalno sorto ali za vrtičkarsko sorto. Za ohranjevalno sorto se vodijo podatki tudi

o regiji porekla in morebitnih dodatnih območjih, na katerih se lahko prideluje

semenski material. Prijavo vpisa sorte je treba po poteku dveh let od datuma vpisa

obnoviti in potrditi z odločbo, če je sorta vzdrževana na način, ki ohranja njeno

izenačenost in nespremenljivost. Stroške vpisa nosi prijavitelj; da sorta ostane na trgu,

je treba vsako leto poravnati pristojbino. Stroški preizkušanja RIN znašajo od 242 do

300 evrov, prijavna pristojbina 96 evrov in letna pristojbina za vzdrževanje

žlahtniteljske pravice od 48 do 96 evrov na sorto.71

Člen 4(4) Direktive 2002/55/ES določa izjemo od kriterijev za sprejem, če so določeni

posebni pogoji v skladu s postopkom iz člena 46 ter ob izpolnjevanju pogojev iz člena

44(3).72 Z določitvijo posebnih pogojev se upošteva razvoj v zvezi z ohranjanjem in situ

ter s trajnostno uporabo genskih virov. Gojijo in tržijo se lahko semena sort, ki se

tradicionalno gojijo na posebnih lokacijah in regijah in jih ogroža genska erozija

(ohranjevalne sorte) ter sorte brez posebne vrednosti za tržno proizvodnjo, ki so

prilagojene za gojenje pod posebnimi pogoji. Sorte, izvzete iz zahtev po uradnem

preizkušanju, so količinsko omejene.73

Za izvajanje členov 4(4), 44(2), 48(1) Direktive 2002/55/ES in z namenom ohranitve

genskih virov je bila sprejeta Direktiva 2009/145/ES. Države članice sprejmejo lastne

določbe glede razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti ohranjevalnih sort, če je

upoštevan minimalni standard.74 Države članice ob sprejemu ohranjevalne sorte

določijo tudi kraj ali regijo, kjer se je sorta v preteklosti gojila oziroma na katerega

pogoje je prilagojena. Seme sorte se sme proizvajati, tržiti in uporabiti zgolj v kraju

oziroma regiji porekla. Direktiva vsebuje količinske omejitve in predpisuje najvišje

število hektarjev na državo članico za pridelavo zelenjadnic za vsako ohranjevalno

sorto. Podobno ureditev sprejema določa direktiva tudi za sprejetje sort, razvitih za

pridelavo v posebnih pogojih, kakor tudi količinsko omejitev, in sicer neto količino

gramov posamičnega pakiranja v prilogi II.

Za stare sorte uradna registracija ni potrebna, ampak zadostuje neuraden opis sorte, ki

ga lahko opravijo znanstvene ali izobraževalne institucije in neuradne organizacije na

področju ohranjanja biološke diverzitete, na podlagi katerega je vključena v register

sort. Ob vpisu ohranjevalne sorte se semenski in sadilni material sorte shrani v gensko

banko. Ta določba omogoča stroki, da najpomembnejše sorte zavaruje pred izginotjem

in jih vsaj delno ohrani v uporabi.

Slovenija je od leta 1999 članica Evropskega združenja žlahtniteljev (UPOV), ki uvaja

pravila namenjena varovanju žlahtniteljev po vzoru patentnega prava, vendar z

71 Uredba o spremembah Uredbe o višini letne pristojbine za sorte, vpisane v sortno listo

kmetijskih rastlin, ter o pristojbinah in stroških za varstvo sort rastlin, Uradni List RS št. 111/2008.

72 Prim: Direktiva Sveta 2002/55/ES, člen 4. 73 Prim: Direktiva Sveta 2002/55/ES, člen 44. 74 Prim: Direktiva 2009/145/ES, člen 4.

22

bistvenimi razlikami, kot sta »žlahtniteljeva izjema« in »kmetova izjema«.75 Sistema

UPOV in sistem varstva sort rastlin Skupnosti sta vzporedna. S konvencijo UPOV 1991

je usklajen Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR-UPB1)76. Akumuliranje pravic iz

obeh sistemov je prepovedano. Direktiva 2009/145/ES v členih 6 a in 24 b tako določa,

da ohranjevalna sorta oz. sorta, razvita za pridelavo v posebnih pogojih, ni sprejeta v

nacionalne kataloge, če je zaščitena z žlahtniteljskimi pravicami Skupnosti.

Postavljeni kriteriji za sprejem sort v direktivi o trženju semena zelenjadnic potrošniku

ne povedo ničesar o plodu zelenjadnice. Preden so se v gospodinjstvu pojavili hladilniki

in zamrzovalniki, je bila obstojnost ploda znak dobre kvalitete, najbolj zaželen pa je bil

prijeten okus.77 Okus je sposobnost zaznavanja snovi, ki omogoča ločevanje med

užitnimi in neužitnimi živili. Z željo po določeni hrani nam telo sporoča pomanjkanje

potrebnih snovi. Predelana hrana na trgovinskih policah med proizvodnim procesom s

segrevanjem, spiranjem, in ostalimi postopki izgubi večinski delež hranilnih snovi,

vendar tega ne zaznamo zaradi dodanih aditivov, sladkorja, soli. Pomanjkanje hranilnih

snovi povzroča bolezenska stanja, ki se nato preprečujejo s vključevanjem prehranskih

dopolnil.78 Ker nas predelana hrana ne zadovolji, kupujemo v večjih količinah, kar

povečuje dobiček v prehrambni industriji. Na drugi strani se zaradi zmanjšane

odpornosti organizma pogosteje zatekamo k farmaciji in potrebujemo zdravstvene

usluge. Vendar ni zgolj predelana hrana tista, katere vsebina je osiromašena. Sadje in

zelenjava, ki prepotujeta velike razdalje, zorjena z uporabo posebnih plinov in

pridelana z intenzivnim načinom kmetovanja, ne vsebujeta več enakih koncentracij

hranilnih snovi kot pred uvedbo sodobnih načinov pridelave in uvoza. Povpraševanje po

lokalno pridelani hrani, samooskrba gospodinjstev ob uporabi starih sort semen,

manjša poraba fitofarmacevtskih sredstev in zatekanje k tradicionalni medicini so tako

v nasprotju z interesi določenih tržnih sektorjev.

3.2.2 Vpliv pravil o trženju semenskega materiala na poslovanje

gospodarskih subjektov

Sodišče je v preteklosti poudarilo, da je cilj določil PDEU (prej PES) odprava vseh ovir

trgovine znotraj Skupnosti, da bi se lahko nacionalna tržišča združila v enotni trg in

ustvarila temu ustrezne pogoje. Negativna integracija z odpravo ovir, ki prepoveduje

diskriminacijo tujega blaga, kapitala in delavcev, ter pozitivna integracija, ki zbližuje

pravne sisteme držav članic, sta pripomogli k doseganju tega cilja, izgradnji notranjega

trga.79 Pomemben člen vsakega trga so potrošniki, zato tudi EU posveča posebno

pozornost njihovemu varovanju in jih z zakonodajo ščiti pred zavajanjem semenarskih

75 Prim: J. Ileršič, Varstvo sort okrasnih rastlin, URL: http://www.furs.si/delavnice/seminarji/

Varstvo_sort_okrasnih_rastlin_16jan09.pdf, (5. 8. 2013). 76 Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR-UPB1), Uradni List RS, št. 113/2006. 77 Frech-Elmmann Reinhild, Pridelujmo svoja semena 2, Načela biodinamičnega semenarstva,

zbirka predavanj, Založba Ajda, Vrzdenec, s.l. 2013, str. 52-53. 78 Poljšak Borut, Lampe Tomaž, Ostan Iztok, Raspor Peter, Antioksidanti v prehrani: varnost,

zdravje in potencialna tveganja, URL: http://www2.zf.unilj.si/ri/publikacije/ hrana2007/8_Poljsak.pdf, (12.9.2013).

79 Prim: R. Knez, J. Hojnik, Notranji trg EU, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor 2009, str. 2–3.

23

podjetij. Uvedba skupnega kataloga uspešno preprečuje prodajo različnih semen pod

enakim imenom in enakih semen pod različnimi imeni. Direktivi urejata ponudbo, ščitita

uporabnika in zagotavljata identiteto semen. Pogoji, predpisani za trženje semen, so

enaki tako za tista, proizvedena v EU, in semena, ki so proizvedena v tretjih državah in

se na območju EU tržijo. Sprejeta semena se lahko tržijo na območju celotne EU brez

omejitev, kar prinaša možnosti razširitve dejavnosti pravnih subjektov izven

nacionalnega območja, brez dodatnih zapletov. Vstop tujih gospodarskih subjektov na

trg spodbuja udeležence k inovacijam in konkurenčnosti.

Sodišče meni, da poseg v svobodno opravljanje dejavnosti z omejevanjem trženja

semen ni pretiran, vendar ima določene posledice. Subjekti, ki so tržili semena, ki jih ni

v skupnem uradnem katalogu, teh ne smejo več tržiti. Če želi subjekt nadaljevati s

trženjem v enakem obsegu, mora biti za vsako sorto semena opravljen test RIN in vpis

v skupne kataloge. Vpis je odvisen od primernosti semena in plačila pripadajočih

pristojbin. Sorte, ki bodo sprejete kot ohranjevalne sorte, ne bo mogel tržiti vsak

gospodarski subjekt, ker se semena sorte proizvajajo in tržijo samo v regiji porekla.

Količine semena ohranjevalne sorte, ki se letno tržijo na nacionalni ravni, ne smejo

presegati količin, potrebnih za pridelavo zelenjadnice na 10, 20 ali 40 hektarjih.80

Seme sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, se trži v pakiranjih, katerih neto

masa ne sme presegati določene in znaša 5, 25 ali 250 gramov na pakiranje,81 kar ni

primerno za trgovino na debelo. Nesprejete sorte subjektom ne predstavljajo več vira

zaslužka, ker se lahko izmenjujejo zgolj iz netržnih namenov. Če se subjekt ne odloči

za postopek sprejema sort v skupne kataloge, bo svoj asortiment razširil z drugimi,

sprejetimi sortami, ki jih tržijo tudi ostali gospodarski subjekti, in s svojo ponudbo več

ne izstopa. Na nacionalni ravni umik domačih semenarskih podjetij pomeni obenem

umik avtohtonih sort. Trženje sort, ki so prilagojene ozkemu prostoru in jih uporablja

nizek odstotek uporabnikov, tujih podjetij ne zanimajo, ker niso dovolj dobičkonosne.

Umik avtohtonih sort ima negativen učinek na raven samooskrbe, ki je trenutno pereč

problem v večini držav članic. Z namenom zagotovitve nacionalne varnosti bi države

članice lahko omejevale prost pretok kmetijskega blaga do ravni samooskrbe, vendar je

vprašanje predmet različnih interpretacij.82

Slovenija brez uvoza trenutno ne more zadostiti svojim potrebam na področju

kmetijskega blaga. Ob pregledu seznama registriranih fitofarmacevtskih sredstev,

najdemo veliko število tujih proizvajalcev, medtem ko so slovenski proizvajalci redki, se

pa pogosteje pojavljajo kot zastopniki tujih podjetij.83 Na področju semenarstva je slika

podobna, kar ponazarja podatek, da je v letu 2011 Slovenija izvozila 477,9 ton semena

80 Količinske omejitve so določene v prilogi I. Direktive 2009/145/ ES. Sorte so razdeljene v

skupine glede na botanično ime. 81 Največja neto masa na pakiranje je določena v prilogi II Direktive št. 2009/145/ES. Sorte so

razdeljene v skupine glede na botanično ime. 82 Knez Rajko, Konkurenčno pravo in varstvo okolja, Konkurenčno pravo – aktualna

problematika in novosti, v: Podjetje in delo, 6–7, GV Založba, Ljubljana 2011, str.1331. 83 FURS, Seznam FFS za prodajo brez potrdila o znanju iz fitomedicine - samo manjša

pakiranja, URL: http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/FFS_SPEC.asp, (13.9.2013).

24

za setev, medtem ko je uvoz znašal 836,2 ton.84 Povprečna vrednost uvoženega

semena znaša 22 milijonov ameriških dolarjev. Trdimo lahko torej, da je Slovensko

kmetijstvo odvisno od uvoza. Oblikovanje čvrste strukture samooskrbe je dolgotrajen

proces, ki zahteva precejšnja finančna sredstva, vendar odvisnost od tujih ponudnikov

izpostavlja kmetijstvo še večjim tveganjem. Omejevanje bi zato lahko moralo potekati

postopoma, skladno z razvojem posameznih sektorjev. Obenem bi uvoženo blago

morali obravnavati bolj selektivno. Zmanjšanje količin blaga, ki povečujejo odvisnost od

tujih ponudnikov, kot so hibridi in GSO,85 in večji uvoz blaga, kot so semena

odpornejših sort, obenem pa spodbujanje razvoja in pridelave avtohtonih sort, na dolgi

rok zmanjšuje odvisnost od svetovnih trgov. Odvisnost od tujega konkurenta lahko ima

uničujoče posledice v primeru dviga cen ali če uvoznik opusti uvoz86.

Semenarstvo v RS stagnira že nekaj desetletij. Razloge je treba iskati predvsem v

omejenih programih žlahtnjenje ter strukturi kmetijskih gospodarstev, tj.

razdrobljenosti parcel. Količina površin, namenjenih pridelavi semen, se od leta 2004

zmanjšuje. Še vedno zadostimo potrebam po semenu strnih žit, pri katerih se količina

kupljenega registriranega semena zmanjšuje, medtem ko z domačim semenom

zadostimo potrebe po semenskem krompirju v 10–15 %, po koruzi v manj kot 10 %.

Takšen delež je tudi pri ostalih pomembnih poljščinah, medtem ko domače pridelave

semen pri manj pomembnih poljščinah in zelenjadnicah sploh ni.87 Žlahtniteljske

procese v večini opravljajo izobraževalne institucije, ki so odvisne od državne podpore,

medtem ko zanimanje za dejavnost pri gospodarskih subjektih upada. Vodilni slovenski

proizvajalec semenskega materiala, Semenarna Ljubljana, je v prisilni poravnavi.

Multinacionalke se ukvarjajo z več dejavnostmi, pogosta kombinacija sta semenarstvo

in fitofarmacija. Tovrstna podjetja tržijo svoja semena v paketu z gnojili in škropivi, s

katerimi pogojujejo donos, in dodatno finančno obremenjujejo kmetovalce. Glavni

razlog za popularnost paketov je enostavno zatiranje plevela z uporabo zgolj enega

herbicida. Proizvajalci promovirajo sistem, kot prijaznejši, ker se za pridelavo uporablja

manj kemičnih sredstev. Med najbolje poznanimi sredstvi je herbicid Roundup,

proizvajalca Monsanto Co. Učinkovitost produkta zagotavljata njegova kemijska sestava

in visoka koncentracija. V več raziskavah so bili dokazani škodljivi vpliva herbicida na

okolje, med drugim lahko pri človeku izzove okvare jeter in ledvic, v manjših

koncentracijah pa povzroča hormonske motnje.88 Odgovor lobistov na raziskave je, da

84 International Seed Federation, Seed imports and exports, URL: http://www.worldseed.org

/cms/medias/file/ResourceCenter/SeedStatistics/SeedImports/Seed_Imports_2011.pdf, (13.9.2013).

85 V Sloveniji trenutno še ne poteka pridelava GSO, vendar je dovoljeno gojiti sorte, ki so odobrene iz strani EU. Navedeno je je potrebno upoštevati, ko govorimo o prihodnosti slovenskega kmetijstva.

86 Prim: R. Knez, Konkurenčno pravo in varstvo okolja, navedeno delo, str. 1331. 87 Prim: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, Semenarstvo, URL: http://ww

w.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijski_trgi/semenarstvo/, (5. 8. 2013). 88 Séralini Gilles-Eric, Clair Emilie, Mesnage Robin, Gress Steeve, Defarge Nicolas, Malatesta

Manuela, Hennequin Didier, Spiroux de Vendômois Joël, Long term toxicity of a Roundup herbicide and a Roundup-tolerant genetically modified maize, URL: http://www. herbogeminis.com/IMG/pdf/roundup_toxicity_seralini-2.pdf, (13.9.2013).

25

je herbicid povsem varen, v kolikor se uporablja v skladu z navodili in v priporočenih

količinah.

Fraza »the sollution to pollution is dilution« dobro ponazarja stališče industrije do

okoljevarstva. Onesnaževanje je dovoljeno, v kolikor vsebnost določene snovi ne

presega predpisane količine. Kljub spoštovanju prepisov pa se zaradi velikih površin na

katerih se izvaja intenzivno kmetijstvo, ki za svojo dejavnost uporablja velike količine

gnojil in škropiv, ter je vodilni porabnik čiste vode, kažejo posledice obremenjevanja

okolja. Z monitoringom pitne vode 2012, ki je izvedel Zavod za zdravstveno varstvo

Maribor, je bila ugotovljena najvišja prisotnost pesticidov in nitratov na območju

Murske doline, Dravske doline ter v manjših količinah na območju Savske kotline z

Krško – Brežiškim poljem.89 Ker je voda nujna za življenje, vstopa v vse ekosisteme in

organizme. Večji delež sort semen, ki uspevajo ob intenzivnem načinu pridelave,

povečuje tovrstno obremenjevanje okolje. Pleveli in insekti, ki so dolgotrajno

izpostavljeni posameznemu škropivu s časom nanj razvijejo odpornost,90 ki lahko

povzroči pojav invazivnih vrst in škode v kmetijstvu.91 Vendar sort, ki so odporne na

določen herbicid z drugimi herbicidi ne smemo tretirati, ker tvegamo uničenje pridelka.

Kmetovalec tako ne more izbirati med alternativami in zgolj povečuje količino škropiva.

Prodaja v paketu poleg odvisnosti od proizvajalca torej povzroča tudi dodatno

obremenjevanje okolja. Ker je vsaka odvisnost na dolgi rok uničujoča, je potrebno na

trgu semen in fitofarmacije ohranjati konkurenco z spodbujanjem domačih podjetij. Z

onesnaženimi vodnimi viri tudi popolnoma ekološko, lokalno pridelana hrana

predstavlja tveganje za zdravje,92 zato je potrebno stopnjo obremenjevanja ohranjati

na kolikor je mogoče nizki ravni.

3.2.3 Prihajajoča uredba Evropske komisije o semenskem materialu

Evropska komisija pripravlja novo uredbo na področju rastlinskega razmnoževalnega

materiala in njegove dostopnosti na trgu.93 Ureditev področja je potrebna, ker ga sedaj

sestavlja 12 različnih aktov, med katerimi je mnogo že zastarelih. Cilji, ki jih zasleduje

Komisija, so med drugim tudi uskladiti zakonodajo o rastlinskem razmnoževanju z

89 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Monitoring pitne vode 2012- letno poročilo o kvaliteti

pitne vode v letu 2012, URL: http://www.zzv-mb.si/images/monitoring-pitnih-vod/2012-monitoring-letno-porocilo.pdf, (14.9.2013).

90 Prim: Nauen Ralf, Denholm Ian, Resistance of Insect Pests to Neonicotinoid Insecticides: Current Status and Future Prospects, URL: http://www.researchgate.net /publication/7977085_Resistance_of_insect_pests_to_neonicotinoid_insecticides_current_status_and_future_prospects/file/79e41507186dda0861.pdf, 1.10.2013.

91 Prim: Preston Christopher, T. Roush Richard, B. Powles Stephen, Herbicide resistance in

weeds of southern Australia: Why are we the worst in the world, URL: http://caws.org. au/awc/1999/awc199914541.pdf, 1.10.2013.

92 Prim: P. Baker Brian, M. Benbrook Charles, Groth III Edward, Lutz Benbrook Karen, Pesticide residues in conventional, IPM-grown and organic foods: Insights from three U.S. data sets, URL: http:// consumersunion.org/wp-content/uploads/2013/03/pest-summ2001.pdf, 1.10.2013.

93 Regulation of the European parliament and of the council on the marketing and production, with a view to marketing, of plant reproductive material, and repealing Council Directives 66/401/EEC, 66/402/EEC, 68/193/EC, 1998/56/EC, 1999/105/EC, 2002/53/EC, 2002/54/EC, 2002/55/EC, 2002/56/EC, 2002/57/EC, 2008/72/EC and 2008/90/EC.

26

drugimi strategijami Unije, spodbujati dostop do trga in inovacije na področju

žlahtnjenja, oblikovati en zakon o rastlinskem razmnoževalnem materialu, povečati

sledljivost, preglednost z registracijo izvajalcev dejavnosti, zmanjšati upravna bremena

z uvedbo povračila stroškov. Izpostavljeni in upoštevani so učinki stroškov sedanje

ureditve na mikro podjetja, majhna in srednja velika podjetja ter iskanje ravnovesja z

zaustavitvijo izgube biotske raznovrstnosti, učinkovitim sistemom zagotavljanja

kakovosti semenskega materiala in ohranjanjem konkurenčnosti. Predvideva se tudi

razširitev vloge Urada skupnosti za rastlinske sorte in zmanjšanje obstoječih omejitev

za trženje ohranjevalnih sort. Merila vrednosti za pridelavo in uporabo bodo odražala

javne dobrine ter vrednost za trajnost in zdravje, še posebej v kmetijsko-ekoloških

regijah.94

Evropske in nacionalne nevladne organizacije so se ostro uprle prvotnemu osnutku, ki

je predvideval le prodajo sprejetih sort semen in prepovedoval izmenjavo. Tovrstna

ureditev bi pomenila dodaten vir zaslužka za multinacionalke, ki že nadzorujejo večino

trga s semeni, in odvzela pravico do proste izbire potrošnikom, ki bi bili omejeni zgolj

na seme, ki ga ponuja trg.95 Uredba ohranja postopke registracije in sprejetje v skupni

katalog prejšnje zakonodaje ter se osredotoča na semenski material, ki je bil predmet

urejanja že v dosedanji zakonodaji, kar pomeni, da za genske banke in izmenjavo

semen med vrtičkarji trenutno ni sprememb. Glede navedene uredbe je še veliko

nedorečenega in nerazjasnjenega. Do sprejetja še lahko pride do mnogih sprememb,

kljub temu pa že dejstvo, da je bilo govora o prepovedi izmenjave neregistriranega

semena, daje vedeti, da je prihajajoča uredba tržno usmerjena in ne bo prinesla

milejših pogojev za sprejem starih sort v kataloge.

Usmeritev v gospodarski razvoj ne sme pomeniti onemogočanje dolgoročnega

ohranjanja okolja; to je dolžnost, ki izhaja iz medgeneracijske solidarnosti. Načelo

trajnostnega razvoja, ki je osrednje načelo preobrazbe družbe, določa, da morata

država in samoupravna lokalna skupnost pri sprejemu politik, načrtov in pravnih aktov

zagotavljati razvoj družbe, ki upošteva enake možnosti zadovoljevanja potreb

prihodnjih generacij in dolgoročno ohranjanje okolja. Iz večine ustanovnih aktov EU

izhaja, da se je načelu zavezala tudi EU.96 Po de Sadeelerju, medtem ko usmeritve

načel okoljskega prava lahko igrajo pomembno vlogo pri reševanju sporov tako, da se

tehtnica prevesi v korist zaščite okolja in zdravja ljudi, je jasno, da lahko ta zgolj

ublažijo ostrejše robove konflikta, ne morejo pa ga rešiti, zato bi bilo treba zakonske

zahteve dodatno razjasniti.97 K iskanju ravnotežja pripomore tudi javnost, ki glasno

argumentira svoje stališče zakonodajnim organom, ker je pravo, vključno s pravom EU,

94 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi rastlinskega razmnoževalnega

materiala in omogočanju njegove dostopnosti na trgu (zakonodaja o rastlinskem razmnoževalnem materialu), URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri= SWD:2013:0163:FIN:SL:PDF, (5. 8. 2013).

95 Kralj Marjeta, Val odpora proti novi evropski uredbi, URL: http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/val-odpora-proti-novi-evropski-uredbi, (5. 8. 2013).

96 Prim: D. Pichler, T. Pucelj Vidovič, S. Pličanič, R. Pirnat, S. Kelšin, Komentar Zakona o varstvu okolja, Institut za javno upravo pri Pravni fakulteti Ljubljana, Ljubljana 2010, str. 154–155.

97 Prim: N. De Sadeleer, Enviromental principles: from political slogans to legal rules, Oxford University Press Inc., New York 2002, str. 356.

27

vedno v službi ljudi. Pravica javnosti je, da odloča, ali bo organ opravil ukrepe in kakšni

naj ti ukrepi bodo, in to ne samo takrat, ko škoda že nastane, ampak že v postopkih

sprejemanja, saj širša javnost opazi nedopustne posege in škodo veliko prej kot

birokracijski aparat.98

3.3 PATENTIRANJE IN PATENTNO VARSTVO RASTLINSKIH

SORT

Intelektualna lastnina je gonilna sila industrije, gospodarstva nasploh in je kot taka

ključna za gospodarski napredek. Z nastankom novih izdelkov pride do diferenciacije

proizvodov in monopola podjetja na trgu, ki je lahko kratkotrajen ali dolgotrajen,

zagotovo pa pri podjetjih zaželen učinek. Pravo s patentnim varstvom podeljuje

posamezniku, ki je vložil svoje delo v invencijo, časovno omejeno pravico izključnega

gospodarskega izkoriščanja. Učinkovito patentno varstvo spodbuja investicije v razvoj

novih tehnologij.99

Zakonodaja patentnega varstva se razlikuje od države do države. Rastlina ni klasična

oblika izuma, zato je njeno patentiranje predmet različnih interpretacij. Čeprav

poskušajo zakonodajalci oblikovati jasne in natančne določbe, je skoraj nemogoče z

abstraktno normo zajeti vse konkretne primere, kar kaže tudi razgibana pravna praksa

s tega področja. Moralni zadržek se pojavi v primerih, ko je predlagan patent sorte

rastline, ki že obstaja v naravi, ne da bi predlagatelj bistveno pripomogel k njenemu

izboljšanju ali spremembi. Pojavlja se vprašanje, ali je lahko s patentom zaščitena

pravica gospodarskega izkoriščanja objekta, v katerega ni bil vložen trud in znanje

posameznika, in ali se ta sploh lahko interpretira kot intelektualna lastnina.

Medtem ko ZDA glede patentiranja rastlinskih sort ne pozna zadržkov, je v Uniji

prepovedano patentno varstvo izumov, če bi bilo njihovo gospodarsko izkoriščanje v

nasprotju z moralo in pravnim redom. Razvijanje novih sort rastlin je s stališča varstva

okolja pozitivno za biotsko raznovrstnost, patentiranje pa pomeni oviro pri izrabi

bioloških virov v skupno dobro. Menim, da vloga javne koristi pri patentnem varstvu ni

dovolj upoštevana. Doba 20 let je glede na hitrost razvoja predolga, da bi vse patent

po preteku tega časa še lahko učinkovito izkoriščali. Evropski patentni urad beleži

petletni trend rasti števila prijav patenta. V letu 2012 je bilo vloženo 257 744 prijav.100

Njihova uporaba in trženje sta odvisna od investiranih finančnih sredstev in promocije.

Mnogo koristnih izumov iz takšnih in drugačnih razlogov nikoli ne pride v splošno

uporabo. S skrajšanjem dobe na življenjsko pomembnejših področjih, kot je kmetijstvo,

bi razširili možnost vključitve izuma v nadaljnji razvoj, obenem pa povečali nivo

98 Knez Rajko, Udeležba javnosti pri varstvu okolja v upravnih in zakonodajnih postopkih, v:

Zbornik referatov in razprav z mednarodne konference z dne 10. in 11. november 1995, Pravne možnosti varovanja skupinskih interesov ljudi za zdravo okolje, Pravna fakulteta Maribor, Institut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo, Maribor 1996, str. 52.

99 Zirnstein Elizabeta, Patentno varstvo v Evropi: razvoj in perspektive, Fakulteta za management, Koper 2007, str. 28–31.

100 European Patent Office, Total European patent fillings, URL: http://www.epo.org/about-us/annual-reports-statistics/statistics/filings.html, (14.9.2013).

28

varnosti, saj je patentno varstvo ovira tudi za raziskave povezane z varnostjo izuma,

ker so rezultati redkih obveznih analiz pogosto opredeljeni kot poslovna skrivnost.

3.3.1 Primer iz ameriške sodne prakse: BOWMAN V. MONSANTO CO.,

Case no. 11-796

Tožnik Monsanto Co. je lastnik patenta za gensko spremenjeno seme soje »roundup

ready«, ki je odporna na gifosat. Lastnik patenta za herbicid Roundup, katerega glavna

sestavina je glifosat, je Monsanto Co. Podjetje s svojimi kupci sklepa licenčne pogodbe,

ki dovoljujejo uporabo patentiranih semen zgolj eno sezono. Pridelovalci lahko pridelek

uporabijo za prehrano ali krmo, vendar pogodba prepoveduje shranjevanje semen za

nadaljnjo setev. Kmet Bowman je vsako leto kupil semena od podjetja, povezanega z

Monsantom, in spoštoval določila pogodbe. Z namenom zmanjšanja vsakoletnih

stroškov nakupa semen je Bowman kupil presežno zrnje iz lokalnih skladišč, kamor ga

oddajajo bližnji kmetje. Večina kmetov v okolici sklepa licenčne pogodbe z Monsantom.

Kupljeno je posejal in tretiral s glifosatom, ki je uničil rastline, ki niso vsebovale gena

za odpornost na herbicid. Seme preživelih rastlin, ki so torej vsebovale gen patentiran

iz strani Monsanta, je zbral in shranil za nadaljnjo setev. Monsanto je proti Bowmanu

sprožil tožbo zaradi kršitve pravic patenta. Bowman se je branil z doktrino izčrpanja

patenta, ki daje kupcu patentiranega pravico blago prodati ali ga uporabiti, kot se mu

zdi primerno. Sodišča na prvi in drugi stopnji so Bowmanove argumente zavrnila.

Sodišča so razsodila, da doktrina izčrpanja patenta kmetu ne dovoljuje reproduciranje

patentiranega semena s setvijo in z žetvijo brez dovoljenja lastnika patenta. Sledila je

pritožba na Supreme Court of the United States.

Vrhovno sodišče je v sodbi navedlo, da čeprav omenjena doktrina omejuje pravice

lastnika patenta po prodaji, pušča odprto vprašanje, ali lahko lastnik patenta prepreči

izdelavo novih kopij patentiranega predmeta. S setvijo in z žetvijo Monsantovih

patentiranih semen je Bowman pridelal dodatne kopije patentiranega predmeta, zato

njegovo ravnanje z doktrino ni zajeto. V nasprotnem primeru bi imelo podjetje od

patenta manj koristi. Bowman je trdil, da se doktrina mora uporabiti, ker gre za

običajno uporabo semen in bi priznanje pravic Monsanta pomenilo konflikt z doktrino.

Drugi argument, Bowman ni izdelal iz semena njegovih kopij, ampak jih je z biološkim

postopkom pridelala rastlina sama. Sodišče je kmeta zavrnilo, saj ni bil zgolj

opazovalec oziroma pridelek iz semena ni nastal spontano, obenem je kupil seme iz

lokalnega skladišča z upravičenim pričakovanjem, da bo večina semena vsebovala gen

za odpornost na glifosat. Sodišče je v sodbi navedlo, da je Bowman posadil sojina

semena Monsanta z namenom pridobivanja in trženja njegovih replik ter podjetje

prikrajšal za gospodarsko korist iz prodaje, do katerega je podjetje upravičeno na

temelju patentnega varstva. Z ugotovitvijo, da doktrina izčrpanja patenta ne nudi

varstva za takšno ravnanje, je sodišče potrdilo sodbi nižjih sodišč.101

Primer je vzbudil zanimanje svetovnih medijev. Sodba predstavlja zagotovilo

investitorjem in javnosti, da lahko in da bi morali nadaljevati z investiranjem v inovacije

101 Prim: Bowman v. Monsanto Co., Case No. 11-796, sodba je v angleščini dostopna na:

http://www.supremecourt.gov/opinions/12pdf/11-796_c07d.pdf, (5. 8. 2013).

29

na področju prehrane, ki pomenijo nova delovna mesta, pozitivno vplivajo na

gospodarstvo in zagotavljajo konkurenčnost ameriškega gospodarstva. Monsanto je

eden izmed pionirjev gensko spremenjene hrane, ki je svoje invencije pravočasno in

ustrezno zaščitil s patenti ter vložil tožbo zaradi kršitve pravic patenta zoper vsakega

kršitelja. Do tožb prihaja v primerih kontaminacije polj z opraševanjem ali s semenom

iz tujega polja, v primerih, ko vzklije gensko spremenjeno seme iz prejšnje setve, ter

primerih, ko kmet krši pogodbo in shrani seme za naslednjo sezono.102

Vpliv semen, zaščitenih s patentom, presega okvirje varovanja intelektualne lastnine.

Najbolj opazen je na področju kmetijstva. V ZDA je cena semena soje na ploščinsko

enoto v obdobju 1995–2011 porasla za 325 %. Semena »roundup ready« proizvajalca

Monsanto so se na trgu pojavila leta 1996. Porast cen je opazen tudi pri drugih

agrokulturnih rastlinah, za pridelavo katerih se uporabljajo gensko spremenjena,

patentirana semena, kot sta koruza in bombaž.103 Posredno dvig cene surovin povzroči

dvig cen hrane na svetovnem trgu.104 Proizvajalec semen in kupec podpišeta licenčno

pogodbo, ki prepoveduje hranjene semen za nadaljnjo setev, zato je kmet primoran

vsako leto kupiti novo seme. Proizvajalec ponuja poleg semen tudi ustrezna škropiva in

gnojila, s katerimi se zagotovi uspešnost pridelka. Stroški za semena ter ustrezna

fitofarmacevtska sredstva predstavljajo finančno obremenitev za kmeta in lahko

pripeljejo do bankrota. Zadolževanje kmetov, rubež kmetij in visoke denarne kazni

zaradi kršitve pravic patenta negativno vplivajo na labilni kmetijski sektor.

Seznam top desetih podjetij 2011, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje semena,

sestavljajo Monsanto (ZDA), DuPont Pioneer (ZDA), Syngenta (Švica), Vilmorin

(Francija, Group Limagrain), WinField (ZDA), KWS (Nemčija), Bayer Cropscience

(Nemčija), Doe AgroSciences (ZDA), Sakata (Japonska) in Takii & Company

(Japonska). Zaslužek podjetja Monsanto je znašal 8,953 milijonov ameriških dolarjev,

medtem ko je njegov tržni delež znašal 26%. Zaslužek drugouvrščenega, podjetje

DuPont, je znašal 6,261 milijonov ameriški dolarjev, z 18, 2% tržnim deležem. Tržni

delež švicarskega podjetja je v letu 2011 znašal 9,2% in je z prodajo semena ustvarilo

dobiček v višini 3,185 milijonov ameriških dolarjev.105 Prva tri podjetja obvladujejo več

kot polovico globalnega trga s semeni. Skupni delež vseh uvrščenih podjetij znaša

75,3% trga.

Poudariti je treba, da se ameriški in evropski sistem varovanja patentov bistveno

razlikujeta. Ameriška politika opredeljuje patent kot sredstvo za ustvarjanje novih

delovnih mest in spodbujanje industrije. Patentno varstvo je velikega pomena na

področju farmacije in biotehnologije, kjer so za nova odkritja potrebna večja finančna

sredstva in daljša obdobja raziskovanja. Moralne zadržke so sodišča izrazila v redkih

102 Murphy Eamon, The price we all pay for Roundup Ready seeds, URL:

http://www.dailyfinance.com/on/monsanto-gmo-roundup-ready-seeds-patents-food-prices/, (5. 8. 2013)

103 Prim: Eamon M. navedeno delo. 104 Vpliv na ceno ugotavlja tudi ECO-SOC v dodatnem mnenju GSO v EU v točki 5.2. 105 ETC Group, Putting the Cartel before the Horse...and Farm, Seeds, Soil, Peasants, etc. Who

Will Control Agricultural Inputs, 2013?, URL: http://www.etcgroup.org/sites/www.etcgroup. org/files/Communi ué%20111%204%20sep%203%20pm.pdf, (14.9.2013).

30

primerih in zavzela stališče, da so za presojo s stališč etike in morale pristojne druge

ustrezne institucije.106

Za patentiranje sort rastlin se v ZDA uporablja Plant Patent Act 1930 (v nadaljevanju

PPA), namenjen patentnemu varstvu rastlin, ki se razmnožujejo nespolno. Plant Variety

Protection Act 1970 (v nadaljevanju PPVA) se nanaša na rastline s spolnim načinom

razmnoževanja in nudi varstvo žlatniteljske pravice. V skladu s PPA je rastlinska sorta

patentabilna, če je »distinct and asexually reproduciable and meets the general

requirements of novelty, originality and non-obviousness«, glede presoje katerih se

uporabi fleksibilni pristop. V ameriški ureditvi je prisotna izrazita dinamika med

zakonodajo, sodno prakso in uradom za patente, pomanjkanje katere očitajo evropski

ureditvi.107

3.3.2 Pravni predpisi o varovanju biotehniških izumov

Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino opredeljuje patent kot ozemeljsko in

časovno omejeno pravico intelektualne lastnine, ki jo država podeli prijavitelju za

razkritje izuma, ki izpolnjuje pogoje za patentiranje.108

S podelitvijo se ustvari položaj, ki omogoča pridobivanje gospodarske koristi z

izkoriščanjem izuma le z dovoljenjem lastnika patenta. Država s patentnim varstvom

zasleduje dva cilja. Prvi cilj je razkritje patenta, ki bo omogočilo uporabo rezultatov

stvaritev kot prispevek h gospodarskemu in družbenemu razvoju, drugi cilj pa je

opredeljevanje moralnih in materialnih pravic avtorjev in opredeljevanje dostopa

javnosti. Izkoriščanje izuma zgolj s strani lastnika patenta ni v interesu države, saj je z

izključnostjo njegove pravice prizadet interes družbe, njegove pravice so zato časovno

omejene in obenem stimulirajo stvaritelje k investiranju v raziskave, razvoj in

nastajanje novih izumov. Časovna doba trajanja patenta je načeloma 20 let. Obenem

pa varstvo pravic intelektualne lastnine posredno vpliva na gospodarstvo, zaposlovanje

in konkurenčnost. Za pravico intelektualne lastnine je značilna tudi njena teritorialna

narava, ki je nekoč omejevala varstvo pravic zgolj na teritorij določene države. Razvoj

tržnega gospodarstva je prinesel težnje po varovanju pravic na nadnacionalni ravni, iz

česar izhaja nastanek mnogih mednarodnih dokumentov na tem področju, ni pa še

privedel do popolne harmonizacije.109

a) Nacionalna zakonodaja na področju patentiranja rastlin

Področje industrijske lastnine je v RS urejal že pred vstopom v EU Zakon o industrijski

lastnini (ZIL).110 Z vstopom v EU je RS harmonizirala predpise in junija 2001 je pričel

veljati nov Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1).111 V 2. odstavku 11. člena sta določeni

106 Prim: O. Mills, Biotehnical inventions, moral restrains and patent law, revised edition,

Ashgate Publishing Limited, s. l. 2010, str. 40–51. 107 Mills O., navedeno delo, str. 122–129. 108 Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Pot do patenta, URL: http://www.uil-

sipo.si/fileadmin/upload_folder/prispevki-mnenja/pot-do-patenta.pdf, (1. 7. 2013). 109 Prim: E. Zirnstein, navedeno delo, str. 9–15. 110 Zakon o industrijski lastnini (ZIL), Uradni List RS, št. 13/1992, veljaven do 4. 4. 2001. 111 Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), Uradni List RS, št. 51/2006.

31

izjemi, za kateri se patent ne sme podeliti. Izjemi sta izum, katerega uporaba je v

nasprotju z javnim redom in moralo, ter izum kirurškega ali diagnostičnega postopka

zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu, razen

izuma, ki se nanaša na izdelke, ki se uporabljajo pri takšnem postopku.112 Pogoji za

podelitev patenta so, da je patent v času prijave nov, inventiven in industrijsko

uporabljiv.

Natančnejši pogoji za podeljevanje patentov s posameznih področij tehnike so določeni

v uredbi Vlade RS. Patentna zaščita novih rastlinskih sort je tako vključena v Uredbo o

pravnem varstvu biotehniških izumov (v nadaljevanju UBio), ki je povzeta po Direktivi

94/44/ES. V RS je bilo načeloma mogoče pridobiti patent za sorto rastlin, kar je uredba

spremenila.

4. člen UBio določa:

»(1) Patenta ni mogoče podeliti za izum:

a) sort rastlin ali živalskih pasem in

b) postopkov za pridobivanje rastlin ali živali, ki so v bistvu biološki.

(2) Za izume, ki se nanašajo na rastline ali živali, se lahko podeli patent, če tehnična izvedljivost izuma ni omejena na določeno sorto rastlin ali živalsko pasmo.

(3) Točka b) prvega odstavka tega člena ne vpliva na možnost podeljevanja patentov za izume, ki se nanašajo na mikrobiološke ali druge tehnične postopke ali na proizvod, pridobljen s takimi postopki.«113

Medtem ko patenta ni mogoče podeliti za sorte rastlin ali postopke pridobivanja rastlin,

ki so v bistvu biološki, drugi odstavek člena dovoljuje patentiranje izuma, če ta ni

omejen na določeno rastlinsko sorto.

Varstvo novih rastlinskih sort je kljub temu zagotovljeno z Zakonom o varstvu novih

sort rastlin (ZVNSR)114. Zakon določa postopek zavarovanja novih sort rastlin in

pridobitev, varstvo žlahtniteljske pravice. Zavaruje se lahko vsaka sorta, ki je nova,

izenačena, razločljiva, nespremenljiva in poimenovana v skladu z določbami tega

zakona. Do pridobitve žlahtniteljske pravice je upravičen žlahtnitelj sorte oziroma

osebe, ki so sorto razvile, odkrile, vzgojile ali ustvarile. Z zavarovanjem sorte pridobi

žlahtnitelj žlahtniteljsko pravico. V zvezi s semenskim materialom zavarovane sorte je

za pridelovanje, razmnoževanje, pripravo materiala sorte za razmnoževanje, prodajo ali

drugo obliko trženja, uvoza, izvoza ali shranjevanje semena iz teh namenov potrebno

dovoljenje žlahtnitelja.

Med varstvom žlahtniteljskih pravic in varstvom patentov najdemo vzporednice, vendar

tudi pomembne razlike. ZVNSR določa, da ne gre za kršitev žlahtniteljske pravice, če se

zavarovana sorta izkorišča ali z njo razpolaga v zasebne pridobitne namene, v

112 Člen 11 ZIL-1. 113 Uredba o pravnem varstvu biotehniških izumov, Uradni List RS, št. 81/2003, člen 4. 114 Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR), Uradni List RS, št. 86/1998.

32

preizkusne namene in žlahtnjenje nove sorte. Za kršitev ne šteje gospodarsko

izkoriščanje nove sorte, ki je nastala z žlahtnjenjem zavarovane sorte, razen če gre za

njeno izpeljavo. Izjema temelji na dejstvu, da nobena nova sorta ne nastane iz nič,

ampak temelji na tradiciji selekcije, shranjevanja semen skozi zgodovino. Semena je

dovoljeno uporabiti za nadaljnjo setev, če pridelovalec plača žlahtnitelju primerno

nadomestilo, višina katerega ne sme presegati zneska, ki se zaračunava za licenčno

pridelavo semenskega materiala te sorte na tem področju. Mali kmetje so nadomestila

oproščeni.115

Vsaka patentirana sorta sloni na več tisočletni tradiciji in moderni napredek je le

majhen korak v primerjavi z uspehom vzgoje žitarice iz trav. Varstvo, ki ga nudi

žlahtniteljska pravica se zato zdi primernejša možnost, ker omogoča širjenje novih

znanj in nadaljnji napredek. Dejstvo je, da še vedno ne poznamo vseh interakcij

gradnikov našega okolja, niti našega lastnega organizma. Dirke biotehniških podjetij na

patentni urad medtem naše telo postopoma preoblikujejo v skupek patentov. Vseh

funkcij posamezne, v laboratoriju izolirane snovi, se ne zaveda niti prijavitelj, vendar bo

ohlapna opredelitev pogosto posegla v možnosti njene nadaljnje uporabe. Znanstveniki

spreminjajo genski sestav rastlin, živali, katerih primeri so že zaščiteni. Ali bomo v

prihodnosti sklepali licenčne pogodbe, za uporabo naših izboljšanih teles? Biotehnološki

sektor z veliko hitrostjo patentira stvari za katere niti nimamo izbire ali jih bomo

uporabljali, ker so ključnega pomena za naš obstoj. Odvisni smo od okolja in v kolikor

je naše okolje intelektualna lastnina, smo odvisni od imetnikov patentov, kar ustvarja

položaj sodobnega podložništva.

b) Sistem podeljevanja patentov za rastline v EU

Odobritev patenta na območju Unije je odvisna od treh ureditev: Evropske patentne

konvencije, s katero je vzpostavljen evropski patent, ki ga je mogoče pridobiti s prijavo

pri Evropskem patentnem uradu, Direktive 98/44/EC o pravnem varstvu biotehnoloških

izumov ter nacionalne zakonodaje držav članic. Neusklajenost navedenih predpisov in

vključevanje morale v presojo Evropskega patentnega urada ter možnost izpodbijanja

patenta s strani državljanov EU ne nudijo zadostne stabilnosti biotehniškim

podjetjem.116

Nejasnost povzroča člen 53(b) Evropske patentne konvencije (v nadaljevanju EPK), ki

določa, da se evropski patent ne podeli za rastlinske sorte ali živalske pasme, ki so v

svojem bistvu biološki. Določba ne velja za mikroorganizme ali njihove proizvode.117 Ali

bo rastlina lahko zavarovana s patentom ali s pravico žlahtnitelja, je odvisno od

vprašanja, ali pravo prepozna organizem kot pripadnika rastlinske sorte, ali postopek

vzgoje rastline kot biološki. Pravna praksa poskuša podati natančnejšo razlago določbe,

vendar razvoj biotehnologije postavlja nove meje znanega.

115 Člen 16 ZVNSR. 116 Prim. L. Nenow, To patent or not to patent; Europen Union's new biotech directive, URL:

http://www.thefreelibrary.com/To+patent+or+not+to+patent%3A+the+European+Union's+new+biotech...-a075908314, (5. 8. 2013).

117 Zakon o ratifikaciji konvencije o podeljevanju evropskih patentov, Uradni List RS-MP, št. 19/2002.

33

Patentno varstvo na področju biotehnologije je že dolgo jabolko spora med EU in ZDA.

Vodilna država na področju biotehnologije, izvaja pritisk nad EU, ker zakonodaja,

zadržana do biotehnoloških patentov, ovira uvoz in investicije. EU z zahtevo po morali

postavlja javno dobro pred zasebni interes, in čeprav jo ameriški viri opredeljujejo kot

pretirano subjektivno,118 je mogoče sklepati, da je k njeni vzpostavitvi pripomogel tudi

pogled na nastale posledice, ki jih široka raba patentov sprožila v ZDA.

c) Varstvo intelektualne lastnine v okviru WTO

Članice Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju WTO), med katere sodi tudi

EU, so z namenom zmanjševanja razlik v varovanju patentov med državami in

vzpostavitve mednarodnih pravil sklenile Sporazum o trgovinskih vidikih intelektualne

lastnine (v nadaljevanju TRIPS). Sporazum določa zaščito patenta za obdobje 20 let.119

27. člen TRIPS v 1. odstavku določa predmet, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev

patenta:

»1. Pod pogoji določb odstavkov 2 in 3 so patenti mogoči za katere koli izume ali

proizvode ali postopke na vseh področjih tehnologije pod pogojem, da so novi, da so

na ravni izumiteljstva in jih je možno uporabiti v industriji. Pod pogojem iz odstavka 4

člena 65, odstavka 8 člena 70 in odstavka 3 tega člena morajo biti patenti in njihove

pravice dane v uporabo brez diskriminacije glede na kraj izuma, področje tehnologije

ali glede na to, ali so proizvodi uvoženi ali lokalno proizvedeni.«120

Patentiranje rastlin in živali je z navedenim sporazumom dovoljeno. Države članice

lahko v skladu z drugim odstavkom člena 27 izključijo iz patentiranja izume, kadar je to

potrebno za varovanja javnega reda, morale, zaščite živali, rastlin in ljudi, zdravja ali

da se izognejo resni grožnji okolju. Tretji odstavek člena 27 TRIPS dopušča izključitev

patentov rastlin in živali v celoti, če je zagotovljeno ustrezno varstvo rastlinskih vrst z

ustreznim sistemom. Med primerne spada sistem pravil UPOV, ki se je po patentni

zakonodaji zgledoval.

WTO nudi državam članicam mehanizem za reševanje medsebojnih trgovinskih sporov,

katerega končno odločitev morajo države spoštovati. Zaradi kršitev pravil mednarodne

trgovine sta ZDA in EU na ta način že večkrat reševali medsebojne spore, tudi glede

GSO.121 Obe vladi se soočata z velikimi pritiski. Ameriška vlada je pod pritiskom lobijev

velikih podjetij, ki želijo, da se jim omogoči neoviran uvoz blaga na trg EU. Evropska

118 Prim: I. Adam, The European Patent Convention: a moral roadblock to biotechnological

innovation in Europe, URL: http://www.thefreelibrary.com/The+European+Patent+ Convention%3a+a+moral+roadblock+to+biotechnological...a0175629989http://www.thefreelibrary.com/The+European+Patent+Convention%3a+a+moral+roadblock+to+biotechnological...-a0175629989 (16.9.2013).

119 WTO, Intellectual Property: protection and enforcement, URL: http://www.wto.org/english/ thewto_e/whatis_e/tif_e/agrm7_e.htm, (5. 8. 2013).

120 TRIPS je v slovenskem jeziku dosegljiv na URL: http://www.aas.si/pravni-viri/trips.htm (5. 8. 2013).

121 WTO, Index of disputes issues, URL: http://www.wto.org/english/tratop_e/dispu_e/dispu _subjects_index_e.htm#selected_subject, (16.9.2013).

34

javnost medtem ostro nasprotuje uvozu GSO in hormonsko vzrejenega mesa.

Protiukrepi, ki se jih državi poslužujeta, negativno vplivajo na njuno gospodarstvo.

Prehajamo v dobo biotehnologije, kjer bo genski material dobil svojo tržno vrednost ter

bo vključen v nešteto načinov uporabe,122 zato lahko pričakujemo zaostrovanje razmer

tudi v prihodnosti.

Sporazumu TRIPS očitajo pomanjkanje upoštevanja kulturne dediščine. Intelektualne

pravice tolmači kot zgolj zasebne in ne dopušča varstva iz interesov javnega dobra.123

Uvedba instituta, ki bi priznaval prizadevanje skupnosti, bi zavarovala kulturno

dediščino pred genskim piratstvom in omogočila pridobivanje koristi lokalnim

skupnostim, ki so za nastanek predmeta patenta zaslužne. Omejevanje dostopa

transnacionalnih podjetij do genske plazme pa bi morda sprožilo tudi razprave o tem,

kolikšna zaščita patenta za biološki material je upravičene glede na globalni interes

javnosti.

3.3.3 Bioperspektivnost

Bioperspektivnost je skovanka, ki označuje stoletja staro prakso zbiranja rastlin in

drugega biološkega materiala za komercialno rabo. Tovrstna dejavnost po mnenju

nekaterih spodbuja k varovanju biološke diverzitete, saj nakazuje na resnično vrednost

rastlinskih sort, medtem ko kritike temeljijo predvsem na nezadostni kompenzaciji za

države, lokalne skupnosti od koder biološki vir izvira. Z ozirom na nepravično delitev

koristi je nastal izraz biopiratstvo.124

Biopiratstvo ali gensko piratstvo je zbiranje, patentiranje in trženje genskih virov

avtohtonih prebivalcev brez dovoljenja izvornih držav. Na območju držav v razvoju

najdemo 90 % biološke dediščine, medtem ko so imetniki patentov večinoma locirani v

razvitih državah.125

Podjetja, ki se ukvarjajo z biotehnologijo, v večini so to podjetja, ki so del prehrambne

ali farmacevtske industrije, raziskujejo ekosisteme z bogato biološko diverziteto, kot so

džungle, deževni gozdovi in gorska področja. Njihovi raziskovalci opravljajo analize

DNK avtohtonih rastlin in iščejo nove biološke vire, ki bodo pripomogli k lansiranju

novih produktov.126

Sporni element tovrstnih patentov je inovativni segment. Zahtevana stopnja

inovativnosti je morda prenizka ali pa prijavitelji namenoma zamolčijo kulturni izvor

izuma oziroma sorte žlahtnitelja, saj so te pogosto identične avtohtonim sortam oz. so

razlike zanemarljive. Iz navedenih razlogov je Evropski patentni urad razveljavil patent,

ki je pokrival fungicidne lastnosti drevesa neem. Navedeno botruje napetosti med

122 Prim: J. Rifkin, navedeno delo, str. 15-55. 123 Prim: J. Rifkin, navedeno delo, str. 71-72. 124 Prim: G. Dutfield, Bioprospecting: legitimate research or 'biopiracy'?, URL: http://comenius.

susqu.edu/biol/312/bioprospectinglegitimateresearchorbiopiracy.pdf, (5. 8. 2013). 125 Evropski parlament, EU must combat biopiracy, say MEPs, URL: http://www.europarl.

europa.eu/news/sl/pressroom/content/20130114IPR05313/html/EU-must-act-to-combat-biopiracy-say-MEPs, (5. 8. 2013).

126 Prim: G. Dutfield, navedeno delo.

35

domorodnimi ljudstvi in akademskimi raziskovalci. Države, kot so Indija, Kitajska in

Mehika, z dolgotrajno tradicijo zdravilstva, poskušajo zapreti dostop do svojih bogatih

biosfer, vendar pri poskusu patentiranja avtohtonih sort lokalne skupnosti naletijo na

ovire, kot so strokovni jezik in visoki stroški patenta. Mednarodna iniciativa spodbuja k

iskanju rešitev, ki bi zadovoljila obe strani.127

EU je podpisnica protokola Nagoya od leta 2011. Gre za konsenz med razvitimi

državami in državami v razvoju glede izkoriščanja genskega materiala. Protokol določa

vzpostavitev bolj predvidljivih pogojev za pridobitev genskih virov, zagotovitev delitve

koristi med uporabniki in ponudniki genskih virov ter uporabo genskih virov, ki so bili

zakonito pridobljeni. Protokol ima pravno zavezujoče učinke, ki bodo predvidoma stopili

v veljavo 2014.128 ZDA niso podpisnice protokola.

Med razvitimi državami in državami v razvoju obstajajo bistvene razlike, še posebej

glede odnosa do narave. Grobi posegi v naravo lahko pripeljejo do medsebojnega

trenja, ne nazadnje tudi do nastanke škode v okolju, od katerega so kulture, ki se

preživljajo s poljedelstvom, z nabiralništvom in lovom, odvisne. Delitev premoženjske

koristi zadovolji le antropocentrični vidik pravičnosti, holistični pa zahteva zagotovitev

varstva ekosistemov z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti in tradicionalnega

načina življenja prebivalcev, ki bo omogočalo ohranjanje ekosistemov in virov za

nadaljnje raziskave.

3.4 PRAVNI OKVIR SPROŠČANJA GSO V OKOLJU NA

PODROČJU EU

V Skupnem katalogu sort poljščin so sprejete tudi nekatere gensko spremenjene sorte.

Na uradnih seznamu se trenutno nahajajo: koruza MON810 proizvajalca Monsanto,

koruza T25 proizvajalca Bayer in krompir »amflora« proizvajalca BASF129.

Gensko spremenjen organizem oz. GSO je organizem, v katerega je z metodami

biotehnologije vnesen gen drugega organizma. Enaka kombinacija genov ni dosegljiva

z naravnimi postopki razmnoževanja rastlin. Možnosti razvoja, ki jih odpira genski

inženiring, so nepredstavljivih razsežnosti, vendar ima lahko sprostitev GSO v okolje in

njihova uporaba v hrani in medicini potencialno nezaželene učinke na zdravje ljudi,

živali in okolje.

Prednosti GSO v kmetijstvu so predvsem večja odpornost rastlin na herbicide, viruse,

škodljivce, boljše sposobnosti prilagajanja ekstremnim vremenskim razmeram, boljša

kakovost, so primernejši za transport, skladiščenje ter imajo ustreznejša razmerja

hranilnih vrednosti. Kot primeri, sorta koruze MON810 je koruza z genom za odpornost

na insekte, koruza T25 vsebuje gen za odpornost na herbicid, medtem ko krompir

127 Prim: G. Dutfield, navedeno delo. 128 Komisija Evropske unije, Biodiversity: Acces and benefit sharing, URL: http://ec.europa.

eu/environment/biodiversity/international/abs/index_en.htm, (5. 8. 2013). 129 Seznam gensko spremenjenih sort, vpisanih v Skupni katalog poljščin, URL: http://www.furs.

si/svn/seme/EUsortnaLista_GSO%20sorte.asp#legenda, (5. 8. 2013).

36

sorte »amflora« vsebuje večji delež škroba, kar je zanimivo predvsem za papirno

industrijo.

V skladu z Direktivo 2002/55/ES o trženju semen zelenjadnic in Direktivo 2002/53/ES o

trženju semen poljščin je za sprejem v skupne kataloge treba opraviti oceno tveganja,

enakovredno oceni iz Direktive 90/220/EGS o namernem sproščanju gensko

spremenjenih organizmov v okolje. Namerno sproščanje gensko spremenjenih

organizmov v okolje in dajanje teh v promet kot proizvodov ali v proizvode ureja

Direktiva 2001/18/ES, ki je razveljavila Direktivo 90/220/EGS. Direktiva predstavlja

referenčni okvir in temelji na previdnostnem načelu, ki je eno izmed temeljnih načel

okoljske politike. Previdnostno načelo se uporabi vsakič, ko začasna objektivna ocena

tveganja pokaže, da obstaja upravičen strah pred škodljivimi učinki za zdravje ljudi,

rastlin in živali, ki so nedopustni z ravnijo zaščite EU.130

Direktiva 2001/18/ES izhaja iz predpostavke, da se živi organizmi, ki so sproščeni v

okolje v velikih ali manjših količinah, lahko gibajo in razmnožujejo. Organizmi lahko

preidejo meje države članice in povzročijo nepovratne posledice. Organizmi se v okolje

sproščajo postopoma. Količino je dopustno povečati, ko je opravljena ustrezna ocena

tveganja za ljudi in okolje za prvotne količine. Direktiva definira pojem »namerno

sproščanje« kot vsak nameren vnos GSO ali kombinacije GSO v okolje, za katere se ne

uporabljajo posebni zadrževalni ukrepi, ki bi omejili stik GSO s populacijo, okoljem in

zagotovili visoko stopnjo varnosti. Določbe dela C ureja dajanje na trg GSO kot

proizvode ali sestavine proizvodov, medtem ko določbe dela B urejajo sproščanje

organizmov v okolje iz namenov, ki ne štejejo za dajanje na trg. Za sprostitev je v vseh

primerih potrebna prijava osebe, ki namerava izvesti izpust, pri pristojnem organu

države članice. Povzetek prijave je posredovan tako Komisiji kakor tudi pristojnim

organom držav članic. V postopku odločanja je treba zagotoviti tudi posvetovanje z

javnostjo. Komisija in pristojni organi držav članic ne smejo javnosti razkriti zaupnih

podatkov, ki jih določi prijavitelj, in morajo varovati pravice intelektualne lastnine. Kot

zaupni podatki ne smejo biti določeni podatki o imenu, splošnem opisu GSO, namenu

in kraju sproščanja, predvideni uporabi ter naslovu obvestitelja. Javnosti morajo biti

dane na voljo tudi informacije o metodi za monitoring GSO, ukrepanje v primeru

nesreče in rezultati ocene tveganja za okolje.

Člen 26 (a) Direktive 2001/18/ES daje državam članicam možnost sprejema ustreznih

ukrepov, da preprečijo nenamerno prisotnost GSO v drugih proizvodih. Razlogi za

prepoved v državah članicah so različni. Kot razlog države navajajo tako problematiko v

zvezi s postopki, ki bi omogočali zagotovitev soobstoja GSO s konvencionalnimi sortami

kot tudi pomanjkanje povpraševanja na trgu. Sodišče je v primeru C-36/11131 razsodilo,

da gojenje GSO, kot je koruza MON810, ne smejo biti predmet postopka odobritve s

strani nacionalnih organov, kadar sta uporaba in trženje te sorte že odobrena na ravni

130 Evropski Parlament, Okoljska politika: splošna načela in strateške smernice, URL:

http://www.europarl.europa.eu/ftu/pdf/sl/FTU_4.10.1.pdf, (8. 7. 2013). 131 Zadeva Pioneer He Bred Italia Srl/Ministreo delle Politiche agricole alimentari e forestali, C-

36/11, neobjavljeno, URL: http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=en&num=C-36/11#, (5. 8. 2013).

37

EU in je sorta sprejeta v ustrezne skupne kataloge. Splošno nasprotovanje gojenju

GSO na svojem ozemlju državam članicam ni dovoljeno do sprejetja ukrepov soobstoja

za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih izdelkih. Države članice, kot

ugotavlja Komisija v Sporočilu z dne 13. 7. 2010,132 sprejemajo nacionalne zaščitne

ukrepe glede pridelave, čeprav ni dokazov, da bi ti ukrepi temeljili na novih, dodatnih

znanstvenih raziskavah o škodljivosti GSO, ki bi ukrepe upravičili.

Evropska javnost v veliki večini odklanja GSO. Analiza prispevkov v slovenskem

prostoru je pokazala, da novinarji prevladujoče objavljajo vire nevladnih organizacij,

ekoloških kmetov in znanstvenikov, ki so do GSO kritični.133 Skepticizem povečuje

dejstvo, da biotehnična podjetja ne dovolijo izvajanja testiranj iz strani neodvisnih

ustanov, ampak jih izvajajo sama. Podatki so opredeljeni kot poslovna skrivnost in

znani zgolj podjetjem ter organu, ki GSO obravnava.134 Dostop javnosti do

dokumentov, ki jih institucije pripravijo ali prejmejo, ureja Uredba št. 1049/2001.135

Prva alinea člena 4(2) določa, da sme institucija dostop do dokumentov zavrniti, kadar

bi na ta način bilo oslabljeno varstvo poslovnih interesov fizičnih in pravnih oseb,

vključno z intelektualno lastnino, razen kadar prevlada javni interes za razkritje. Na ta

člen se nanaša člen 6(1) Uredbe 1367/2006 o uporabi določbe Aarhuške konvencije,136

ki določa prevlado javnega interesa za razkritje, kadar se zahtevane informacije

nanašajo na emisije v okolje, v ostalih primerih pa se izjeme razlagajo restriktivno. Kot

informacije o okolju so opredeljene, glede na določbe Uredbe št. 1367/2006,

sproščanja v okolje, ki vplivajo ali bi utegnila vplivati na elemente v okolju, vključno z

gensko spremenjenimi organizmi.137 Kljub pravni podlagi EU rezultatov raziskav ne

razkriva, kar ovira informiranje javnosti.

Med protiargumenti se kot vodilna pojavlja varnost. Vseh zakonitosti genetike ne

poznamo, kar je potrdil tudi Human Genome Project. Rastlina ni primerljiva s strojem,

za katerega lahko trdimo, da poznamo delovanje vsakega njegovega sestavnega dela.

En gen nadzira številne biološke procese, katere pa je odvisno od njegovega okolja.

Gensko spremenjeno hrano tako povezujejo z pojavom alergij, povečano toksičnostjo,

odpornostjo na antibiotike, neplodnostjo in številnimi drugimi. V obzir je potrebno vzeti

tudi dejstvo, da v kolikor bodo škodljivi učinki potrjeni šele kasneje, GSO ne bo več

mogoče popolnoma odstraniti iz okolja, ker gre za žive organizme, ki se razmnožujejo,

razvijajo. Umik torej ni tako preprost kot pri umiku določenega blaga iz trga.

Poleg varnosti problem predstavljata tudi politika trženja in okolju škodljiva kmetijska

praksa. Zaščita s patenti onemogoča uporabo, ki ni dovoljena s strani lastnika patenta,

132 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu

odboru in odboru regij o prosti presoji držav članic glede gojenja gensko spremenjenih pridelkov /*KOM/210/0380 končno*/.

133 Erjavec Karmen, Diskurzivni boj v slovenskih medijih: novinarska reprezentacija gensko spremenjenih organizmov, URL: http://www.ceeol.com/aspx/getdocument.aspx?logid =5&id=116537fd576a48cdb00227a38ee2c7b8, (5. 8. 2013).

134 PLOS Biology, Biosafety Data as Confidential Business Information, URL: http://www. plosbiology.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pbio.1001499, (17.9.2013).

135 UL L 145 , 31.5.2001, str. 0043 – 0048.

136 UL L 264, 25.9.2006, str. 13. 137 Prim: Uredba št. 1367/2006, člen 2(d).

38

tudi za namene žlahtnjenje in shranjevanje semena za nadaljnjo setev. GSO, ki so

odporni na določen herbicid, se redke tretirajo s škropivi, vendar so uporabljene

koncentracije višje in uničijo vse rastje razen rastline z ustreznim genom. Način

pridelave je intenzivno monokulturo kmetijstvo, ki zahteva veliko porabo vode ter večjo

uporabo škropiv in gnojil. Uporaba gnojil in škropiv je potrebna, ker gojenje ene

rastlinske sorte osiromaši zemljo hranilnih snovi, ki jih rastlina potrebuje, obenem pa

vsaka rastlina privlači določene vrste plevela in insektov, kar je izrazitejše pri

monokulturah.

Čeprav so GSO predmet številnih raziskav, preden se sprostijo v okolje, lahko pride do

interakcije z okoljem, ki ni pričakovana. Ključna vprašanja se pojavljajo predvsem

glede obnašanja GSO v kraju sprostitve ter njihovega vpliva na reprodukcijo, njihovo

širjenje in preživetje. S horizontalnim prenosom genov ali križanjem lahko pride do

prenosa gena na gensko nespremenjene sorodnike rastline GSO, ki se uporabljajo v

agrikulturi ali v naravi.138 Obstaja torej možnost, da postanejo invazivne, ne le

trangene rastline same, ampak tudi gojene ali divje rastline ,ki so iste ali sorodne vrste.

3.4.1 Označevanje in sledljivost GSO

Najobsežnejše površine, na katerih se pridelujejo GSO, so v ZDA, Kanadi, Indiji, Braziliji

in Argentini, v katerih tudi označevanje ni obvezno. Evropska unija zagotavlja

sledljivost in označevanje gensko spremenjenih organizmov kakor tudi proizvodov, ki

so iz njih izdelani, skozi celotno prehransko verigo. Z označevanjem se zasledujeta dva

cilja. Prvi je informiranje potrošnikov, ki omogoča svobodno odločanje med izdelki z ali

brez GSO. Drugi cilj je ustvarjanje varnostnega mehanizma, osnovanega na sledenju

GSO, skozi vse faze produkcije in dajanja na trg. Varnostna mreža omogoča nadzor

nad morebitnimi škodljivimi učinki na okolje, zdravje in umik proizvodov s trga. Preden

se tovrstna živila pojavijo na trgu, mora biti opravljena presoja varnosti. Označevanje

zagotavlja tudi pošteno transakcijo med kupcem in prodajalcem.139

Postopek odobritve gensko spremenjenih živil in krme določa Uredba 1829/2003

Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi. Uredbo je treba

upoštevati pri dajanju na trg živil in krme, ki so izdelani iz GSO, jih vsebujejo oz.

vsebujejo sestavine, ki so proizvedene iz GSO. Zahteve za odobritev in označevanje se

ne uporabljajo za živali, hranjene s krmo iz GSO ali zdravljene z gensko spremenjenimi

zdravili ter živila, v katerih so materiali prisotni naključno ali neizogibno zaradi

postopkov predelave, prevoza ali pridelave. V teh primerih je označevanje potrebno, v

kolikor živilo ali krma vsebuje več kot 0,9% posamičnega dovoljenega GSO.140

138 Prim: A. I. Myhr, Incertainty and Precaution: Challanges and implication for science and the

policy of genetically modified organisms, in: Nicolas de Sadeleer, Implementing the precautionary principle: approaches from the nordic countries, EU and USA, Earthscan, UK&USA 2007, str. 187–188.

139 Prim: Europa, Traceability and labelling of GMOs, URL: http://europa.eu/legislation_ summaries/environment/nature_and_biodiversity/l21170_en.htm, (5. 8. 2013).

140 UL L 268, 18. 10. 2003, str. 1.

39

Mesa, jajc, rib in drugih živil živalskega izvora ni treba označevati, čeprav so bile živali

hranjene s krmo iz GSO ali zdravljene z zdravili na osnovi GSO, ker komponente v

živilih ni mogoče zaslediti, saj se razgradi.141 Kljub temu določene organizacije

postavljajo zahteve po označevanju tovrstnih živil. Izdelki, ki ne vsebujejo GSO niti v

sledovih, so običajno označeni s posebnim znakom.

GSO se širijo v države tretjega sveta tudi z pomočjo humanitarnih organizacij.

Greenpeace je leta 2002 ZDA obtožil izkoriščanja afriške krize, ker je slednja kot pomoč

ponudila zgolj gensko spremenjeno koruzo.142 Uvoz je moralno sporen, saj države

nimajo izbire, ker jih v sprejem GSO sili lakota.

Določene države, kot so Egipt, Burkina Faso in Južnoafriška republika, GSO gojijo

predvsem za vlakna in goriva, ki jih izvažajo. Sposobnosti zagotavljanja prehranske

varnosti in izboljšanja socialnega, ekonomskega položaja držav tovrstno kmetijstvo

nima. Afriške države, površine katerih so namenjene predvsem pašnikom in travnikom,

z uvajanjem tovrstne biotehnike v kmetijstvo tvegajo nastop odvisnosti od GSO-

poljščin. Monokulturi koncept industrijskega kmetovanje povzroči izpad dohodka v

primerih ujme ali padca cene poljščine na trgu, obenem pa so monokulturne površine

veliki porabniki gnojil in škropiv, ki kontaminirajo okolje. Dodaten dejavnik tveganja

prinaša monopol peščice multinacionalk na področju trženja GSO-semen, ustreznih

fitofarmacevtskih sredstev in predpogoj sklenitve licenčne pogodbe, ki predstavlja

dodaten pritisk na revne afriške kmete. Ker se proizvodnja hrane na prebivalca

povečuje, postaja teza, da leži problematika pomanjkanja hrane v njeni distribuciji, vse

bolj popularna.143

Burne razprave niso zgolj posledica ugibanj, ali GSO predstavljajo tveganje za zdravje

in okolje, ampak vzbuja dvom tudi politika trženja, ki je biotehnični dosežek, ki bi lahko

pomenil revolucijo za celotni kmetijski sektor, preobrazila v zelo tvegano naložbo za

celotno družbo. Potrošniki z nakupom proizvoda podprejo gospodarske subjekte, ki

imajo opravka z GSO v različnih fazah prehrambne verige. Označevanje omogoči kupcu

izraziti svoje mnenje ne le o potencialnem zdravstvenem tveganju, ki ga GSO

predstavljajo, ampak tudi o ravnanju gospodarskih subjektov na splošno.

141 Flachowsky Gerhard, Chesson Andrew, Aulrich Karen, Animal nutrition with feeds from

genetically modified plants, URL: http://www.cibpt.org/gabcomunicacao/21022007/artigo-animalnutritionwithfeedsfromgmplants2005.pdf, (17.9.2013).

142 Vidal John, US 'dumping unsold GM food on Africa', URL: http://www.theguardian.com/ science/2002/oct/07/gm.famine, (18.9.2013).

143 Vintar Mally Katja, Vloga gensko spremenjenih organizmov v sodobnem afriškem kmetijstvu, URL: http://www.ceeol.com/aspx/getdocument.aspx?logid=5&id=a54b8587758 f4ef2baccc4 43a17a9b16, (5. 8. 2013).

40

4 SKLEPNE MISLI

Odločitev sodišča v primeru C-59/11, da sta Direktiva Sveta 2002/55/ES o trženju

semena zelenjadnic in Direktiva Komisije 2009/145/ES o določitvi nekaterih odstopanj

za sprejetje domačih sort in sort zelenjadnic, ki se tradicionalno gojijo v posebnih krajih

in so ogrožene zaradi genske erozije, in sort zelenjadnic, ki nimajo resnične vrednosti

za komercialno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih pogojih, ter za

trženje semen navadnih domačih sort in sort zelenjadnic, veljavni, ker ni bil ugotovljen

noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost, je mnoge razočarala.

Pri presoji veljavnosti je Sodišče poudarilo cilje, ki se zasledujejo z omenjeno ureditvijo,

in navedlo, da je varovanje biotske raznovrstnosti zagotovljeno z Direktivo

2009/145/ES, ki vsebuje tudi omejitve glede pridelave in trženja starih sort semen.

Čeprav se je s sodno prakso oblikoval pojem povprečnega potrošnika, ki je razumno

obveščen, pozoren in previden, je z namenom njegovega varovanja trženje semena

sort, ki niso sprejete v skupne kataloge, prepovedano, saj naj bi drugi ukrepi, kot je

etiketiranje, ne zagotavljali zadostne stopnje varstva.

Prost pretok blaga pozitivno vpliva na gospodarstvo, ki krepi ekonomsko moč držav, v

kolikor so ga te sposobne izkoristiti. Konkurenčnost med subjekti izboljšuje ponudbo in

pospešuje inovativnost podjetij, ko so udeleženci trga razdrobljeni, informirani ter

imajo prost dostop. Vendar, kadar se vzpostavi monopol, monopolist sam izbira ceno in

količino blaga, ki ga bo na trgu ponudil. Takšen je tudi trenutni položaj v semenarskem

sektorju, kjer tri transnacionalke nadzorujejo več kot 50% trga s semeni.

Omejevanje pretoka starih sort semen, ki so v rokah kmetov že stoletja, pomeni širitev

trga za gospodarske subjekte. Kmetu nudijo moderne sorte, hibride in morda tudi GSO,

skratka uniformirane sorte, ki se pridelujejo z monokulturnim intenzivnim načinom

kmetovanja. Takšna pridelava vključuje večjo porabo umetnih gnojil, herbicidov,

insekticidov, kakor tudi energije in čiste vode. Velike multinacionalke semenarsko

dejavnost pogosto združujejo z kemijsko. Z širitvijo svojih semen tako kmeta

preoblikujejo v zvestega potrošnika vseh svojih produktov. Položaj utrjujejo s

patentnim varstvom, ki zagotavlja stalen pritok dohodkov ter produkte ščiti pred

nezaželenimi raziskavami.

Države sedeža takšna podjetja spodbujajo, ker dajejo pogon nacionalnemu

gospodarstvu. Prekrivanje interesov podjetij in držav se kaže v udejstvovanju interesov

podjetij na nadnacionalni ravni, tudi skozi WTO. Patentiranje avtohtonih in

tradicionalnih rastlin, izrivanje iz trga starih semen, uvajanje sodobnih sort, ki

zahtevajo drugačne pristope v kmetijstvu, na globalni ravni pa negativno vpliva na

celotno biotsko diverziteto in okolje.

41

Obremenjevanje okolja povzroča posledice, kot so kisli dež, onesnaževanje vodnih

virov, dezertifikacijo, povečano prisotnost težkih kovin. Strupi, ki se nahajajo v

ekosistemu učinkujejo tudi na žive organizme. Priča smo poginom čebel, rib,

deformacijam ptic. Pri ljudeh se pojavlja nepravilno delovanje hormonov, motnje v

razvoju zarodkov, alergije, sterilnost.

Varovanje okolja je relativno nova usmeritev zakonodajalca. Zavzemanje za

omejevanje onesnaževanja in smotrno uporabo naravnih virov se je pojavilo, ko so

škodljivi učinki začeli predstavljati grožnjo človeku. Šele v zadnjem času se je varovanje

okolja, ki je temeljilo na antropocentričnem pristopu, ki je varoval zgolj interese

človeka, napredovalo do stopnje, na kateri se pojavi zavedanje, da je potreben

holističen pristop, tj. varovanje okolja kot celote. Kot pravi Šinkovec, je problem narave

širši; upoštevati velja pestrost rastlinskih in živalskih vrst, s katerimi se vzdržuje

naravno ravnotežje, pa čeprav pri tem mnogokrat niso poudarjena razmerja do

človeka.144

Negativnim stranskim učinkom zakonodaje se poskušamo izogniti z načeli varovanja

okolja, ki služijo kot usmeritev zakonodajalcu. Okoljevarstvo se pogosto znajde na

tehtnici z tržnimi interesi. Čeprav se zdi, da ga je včasih upravičeno pustiti ob strani, je,

v kolikor upoštevamo dolgoročne učinke, preprečevanje nastanka škode v naravi

ključno za trajnostni razvoj.

144 Šinkovec Janez, Pravo okolja: načela in mednarodni prikaz, Uradni list Republike Slovenije,

Ljubljana 1994, str. 16.

42

5 BIBLIOGRAFIJA

5.1 LITERATURA

Avsec Franci, Erjavec Emil, Evropsko kmetijsko pravo, GV Založba, Ljubljana 2005.

De Sadeleer Nicolas, Enviromental principles: from political slogans to legal rules,

Oxford University Press Inc., New York 2002.

Frech-Elmmann Reinhild, Pridelujmo svoja semena 2, Načela biodinamičnega

semenarstva, zbirka predavanj, Založba Ajda, Vrzdenec, s.l. 2013.

Gorše Mateja, Možnosti pridobivanja hibridnega semena pri samoprašnih in tujeprašnih

kmetijskih rastlinah, diplomski projekt, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2012.

Grižon Primož, Izvajanje Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano

in kmetijstvo v Sloveniji, Acta Agriculturae Slovenica, letnik 99, številka 3, Oddelek za

agronomijo Univerze v Ljubljani, september 2012, str. 295- 299.

Ingeborg Myhr Anne, Incertainty and Precaution: Challanges and implication for

science and the policy of genetically modified organisms, in: Nicolas de Sadeleer,

Implementing the precautionary principle: approaches from the nordic countries, EU

and USA, Earthscan, UK & USA 2007, str. 186- 196.

Jans H. Jan, European Enviromental Law, second revized edition, European Law

Publishing, Amsterdam 2000.

Knez Rajko, Hojnik Janja, Notranji trg EU, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru,

Maribor 2009.

Knez Rajko, Konkurenčno pravo in varstvo okolja, Konkurenčno pravo – aktualna

problematika in novosti, Podjetje in delo, 6–7, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 1321-

1332.

Knez Rajko, Udeležba javnosti pri varstvu okolja v upravnih in zakonodajnih postopkih,

v: Zbornik referatov in razprav z mednarodne konference z dne 10. in 11. november

1995, Pravne možnosti varovanja skupinskih interesov ljudi za zdravo okolje, Pravna

fakulteta Maribor, Institut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo, str.

52- 64.

Knez Rajko, Vpliv pravil o varovanju okolja na poslovanje podjetij, v (Franci Ramšak,

ur.): Gospodarski subjekti na trgu – novosti in aktualna vprašanja gospodarskega

prava: (pravo gospodarskih družb, pogodbeno pravo, evropsko pravo, delovno pravo,

davčno pravo), 19. posvetovanje o aktualni problematiki s področja gospodarskega

prava, Portorož, Pravna fakulteta: Inštitut za gospodarsko pravo, Maribor 2011, str.

153- 164.

43

Mills Oliver, Biotehnical inventions, moral restrains and patent law, revised edition,

Ashgate Publishing Limited, s. l. 2010.

Pichler Dušan, Pucelj Vidovič Tanja, Pličanič Senko, Pirnat Rajko, Kelšin Sonja,

Komentar zakona o varstvu okolja, Institut za javno upravo pri Pravni fakulteti

Ljubljana, Ljubljana 2010.

Pličanič Senko, Temelji ekološkega prava (kako uzakoniti zmernost pri človekovih

odnosih z živalmi, rastlinami in neživim svetom), Cankarjeva založba, Ljubljana 2003.

Rifkin Jeremy, Stoletje biotehnologije, kako bo trgovina z geni spremenila svet, prva

izdaja, Knjižna zbirka Krt, Ljubljana 2001.

Šinkovec Janez, Pravo okolja: načela in mednarodni prikaz, Uradni list Republike

Slovenije, Ljubljana 1994.

Šuštaršič Vozlič Jelka, Ugrinović Kristina, Maras Marko, Meglič Vladimir, Raznolikost

genskih virov vrtne solate v slovenski rastlinski genski banki, Acta Agriculturae

Slovenica, letnik 99, številka 3, Oddelek za agronomijo Univerze v Ljubljani, december

2012, str. 413- 421.

Zirnstein Elizabeta, Patentno varstvo v Evropi: razvoj in perspektive, Fakulteta za

management, Koper 2007.

5.2 INTERNETNI VIRI

C. Ploetz Randy, Panama Disease: A classic and distructive disease of bananas, URL:

http://www.agriculturedefensecoalition.org/sites/default/files/pdfs/3T_2000_Banana_D

estructive_Panama_Disease_2000.pdf, 5. 8. 2013.

Dutfield Graham, Bioprospecting: legitimate research or 'biopiracy'?, URL:

http://comenius.susqu.edu/biol/312/bioprospectinglegitimateresearchorbiopiracy.pdf,

5. 8. 2013.

Erjavec Karmen, Diskurzivni boj v slovenskih medijih: novinarska reprezentacija gensko

spremenjenih organizmov, URL: http://www.ceeol.com/aspx/getdocument.aspx?logid

=5&id=116537fd576a48cdb00227a38ee2c7b8, 5. 8. 2013.

ETC Group, Putting the Cartel before the Horse...and Farm, Seeds, Soil, Peasants, etc.

Who Will Control Agricultural Inputs, 2013?, URL: http://www.etcgroup.org/sites/

www.etcgroup.org/files/Communi ué%20111%204%20sep%203%20pm.pdf,

14.9.2013.

European Patent Office, Total European patent fillings, URL: http://www.epo.org/

about-us/annual-reports-statistics/statistics/filings.html, 14.9.2013.

Europa, Traceability and labelling of GMOs, URL: http://europa.eu/legislation_

summaries/environment/nature_and_biodiversity/l21170_en.htm, 5. 8. 2013.

44

Evropski parlament, EU must combat biopiracy, say MEPs, URL: http://www.

europarl.europa.eu/news/sl/pressroom/content/20130114IPR05313/html/EU-must-act-

to-combat-biopiracy-say-MEPs, 5. 8. 2013.

Evropski parlament, Okoljska politika: Splošna načela, URL: http://circa.europa.eu/irc/

opoce/fact_sheets/info/data/policies/environment/article_7292_sl.htm, 5. 8. 2013.

Flachowsky Gerhard, Chesson Andrew, Aulrich Karen, Animal nutrition with feeds from

genetically modified plants, URL: http://www.cibpt.org/gabcomunicacao/21022007

/artigo-animalnutritionwithfeedsfromgmplants2005.pdf, 17.9.2013.

FURS, Seznam FFS za prodajo brez potrdila o znanju iz fitomedicine - samo manjša

pakiranja, URL: http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/FFS_SPEC.asp, 13.9.2013.

Ileršič Jože, Varstvo sort okrasnih rastlin, URL: http://www.furs.si/delavnice/seminarji/

Varstvo_sort_okrasnih_rastlin_16jan09.pdf, 5. 8. 2013.

Inch, Adam, The European Patent Convention: a moral roadblock to biotechnological

innovation in Europe, URL: http://www.thefreelibrary.com/The+European+Patent+

Convention%3a+a+moral+roadblock+to+biotechnological...-a0175629989, 16.9.2013.

Komisija Evropske Unije, Biodiversity: Acces and benefit sharing, URL: http://ec.

europa.eu/environment/biodiversity/international/abs/index_en.htm, 5. 8. 2013.

Kralj Marjeta, Val odpora proti novi evropski uredbi, URL: http://www.dnevnik.si/

slovenija/v-ospredju/val-odpora-proti-novi-evropski-uredbi, 5. 8. 2013.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, Semenarstvo, URL: http://www.

mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijski_trgi/semenarstvo/, 5. 8. 2013.

Murphy Eamon, The price we all pay for Roundup Ready seeds, URL:

http://www.dailyfinance.com/on/monsanto-gmo-roundup-ready-seeds-patents-food-

prices/, 5. 8. 2013.

Nauen Ralf, Denholm Ian, Resistance of Insect Pests to Neonicotinoid Insecticides:

Current Status and Future Prospects, URL: http://www.researchgate.net/publication/

7977085_Resistance_of_insect_pests_to_neonicotinoid_insecticides_current_status_an

d_future_prospects/file/79e41507186dda0861.pdf, 1.10.2013.

Nenow Lydia, To patent or not to patent; Europen Union`s new biotech directive, URL:

http://www.thefreelibrary.com/To+patent+or+not+to+patent%3A+the+European+Un

ion's+new+biotech...-a075908314, 5. 8. 2013.

Sporočilo Komisije Evropskemu Parlamentu in Svetu o Evropskem partnerstvu za

inovacije »Kmetijska produktivnost in trajnost«/COM/2012/079final, URL: http://eur-

lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2012:0079:FIN:SL:HTML, 6.9.2013.

Svarog, Problemi populacij z majhno genetsko variabilnostjo (izumrtje), URL:

http://mss.svarog.si/biologija/MSS/index.php?page_id=11398, 12.9.2013.

45

P. Baker Brian, M. Benbrook Charles, Groth III Edward, Lutz Benbrook Karen, Pesticide

residues in conventional, IPM-grown and organic foods: Insights from three U.S. data

sets, URL: http:// consumersunion.org/wp-content/uploads/2013/03/pest-summ2001.

pdf, 1.10.2013.

PLOS Biology, Biosafety Data as Confidential Business Information, URL:

http://www.plosbiology.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pbio.1001499,

17.9.2013.

Poljšak Borut, Lampe Tomaž, Ostan Iztok, Raspor Peter, Antioksidanti v prehrani:

varnost, zdravje in potencialna tveganja, URL: http://www2.zf.uni-

lj.si/ri/publikacije/hrana2007/8_Poljsak.pdf, 12.9.2013

Preston Christopher, T. Roush Richard, B. Powles Stephen, Herbicide resistance in

weeds of southern Australia: Why are we the worst in the world, URL: http://caws.org.

au/awc/1999/awc199914541.pdf, 1.10.2013.

Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Pot do patenta, URL:

http://www.uil-sipo.si/fileadmin/upload_folder/prispevki-mnenja/pot-do-patenta.pdf,

5. 8. 2013.

Vidal John, US 'dumping unsold GM food on Africa', URL: http://www.theguardian.com/

science/2002/oct/07/gm.famine, 18.9.2013.

Vintar Mally Katja, Vloga gensko spremenjenih organizmov v sodobnem afriškem

kmetijstvu, URL: http://www.ceeol.com/aspx/getdocument.aspx?logid=5&id=a54b85

87758f4ef2baccc443a17a9b16, 5. 8. 2013.

W. Abbott Kenneth, Snidal Duncan, Hard and Soft Law in In Internacional Governance,

URL: http://web.efzg.hr/dok/pra/hhorak/Hard%20and%20soft%20law%20in%20int

ernational%20governance.pdf, 2.10.2013.

WTO, Index of disputes issues, URL: http://www.wto.org/english/tratop_e/disp

u_e/dispu _subjects_index_e.htm#selected_subject, 17.9.2013.

WTO, Intellectual Property: protection and enforcement, URL: http://www.wto.org/

english/thewto_e/whatis_e/tif_e/agrm7_e.htm, 5. 8. 2013.

Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Monitoring pitne vode 2012- letno poročilo o

kvaliteti pitne vode v letu 2012, URL: http://www.zzv-mb.si/images/monitoring-pitnih-

vod/2012-monitoring-letno-porocilo.pdf, 14.9.2013.

5.3 PRAVNI VIRI

Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. 6. 2002 o skupnem katalogu sort poljščin, UL L

193, 20. 7. 2002, str. 1.

Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. 6. 2002 o trženju semena zelenjadnic, UL L 193,

20. 7. 2002, str. 33.

46

Direktiva Komisije 2009/145/ES z dne 26. 11. 2009 o določitvi nekaterih odstopanj za

sprejetje domačih sort in sort zelenjadnic, ki se tradicionalno gojijo v posebnih krajih in

regijah in so ogrožene zaradi genske erozije, in sort zelenjadnic, ki nimajo resnične

vrednosti za komercialno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih

pogojih ter za trženje semena navedenih domačih sort in sort zelenjadnic, UL L 312,

27. 11. 2009, str. 44.

Direktiva Sveta 98/95/ES z dne 14. decembra 1998 o spremembi v zvezi s konsolidacijo

notranjega trga, gensko spremenjenimi sortami rastlin in rastlinskimi genskimi viri,

direktiv 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS, 66/403/EGS, 69/208/EGS, 70/457/EGS

in 70/458/EGS o trženju semena pese, semena krmnih rastlin, semena žit, semenskega

krompirja, semena oljnic in predivnic in semena zelenjadnic ter o skupnem katalogu

sort poljščin, UL L 25, 1. 2. 1999, str. 1.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o GSO v EU (dodatno mnenje),

2012/C 68/11.

Pravilnik o postopku vpisa sorte v sortno listino in vodenju sortne listine, Uradni List RS

49/2009, spremembe: Uradni List RS št. 96/2009, 105/2010, 59/2012, 16/2013.

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C 83, 30.3.2010.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi rastlinskega

razmnoževalnega materiala in omogočanju njegove dostopnosti na trgu (zakonodaja o

rastlinskem razmnoževalnem materialu) z dne 6. 5. 2013, SWD(2013) 163 final.

Sklepni predlogi generalne pravobranilke Juliane Kokott v zadevi C-59/11, Association

Kokopelli proti Graines Baumaux SAS, predstavljeni dne 19. 1. 2012, ZOdl 2012, str.

00000.

Sklep Sveta z dne 24. 2. 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Mednarodne

pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo, UL L 378, 23. 12. 2004,

str. 1.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-

socialnemu odboru in odboru regij o prosti presoji držav članic glede gojenja gensko

spremenjenih pridelkov/*KOM/210/0380 končno*/.

TRIPS v slovenskem jeziku, URL: http://www.aas.si/pravni-viri/trips.htm, 5.8.2013.

Uredba št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o

uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri

odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih

Skupnosti, UL L 264, 25.9.2006, str. 13.

Uredba št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. 9. 2003 o gensko

spremenjenih živilih in krmi, UL L 268, 18. 10. 2003, str. 1.

47

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o

dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, UL L 145,

31.5.2001, str. 0043 – 0048.

Uredba o spremembah Uredbe o višini letne pristojbine za sorte, vpisane v sortno listo

kmetijskih rastlin, ter o pristojbinah in stroških za varstvo sort rastlin, Uradni List RS št.

111/2008.

Uredbe o pravnem varstvu biotehniških izumov, Uradni List RS, št. 81/2003.

Zakon o industrijski lastnini (ZIL), Uradni List RS, št. 13/1992, Ljubljana 1992, veljaven

do 4.4.2001.

Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), Uradni List RS, št. 51/2006.

Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2), uradno prečiščeno besedilo, Uradni list št.

96/2004.

Zakon o ratifikaciji konvencije o biološki raznovrstnosti (MKBR), Uradni list RS, št.

30/1996.

Zakon o ratifikaciji konvencije o podeljevanju evropskih patentov, Uradni List RS-MP,

št. 19/2002.

Zakon o ratifikaciji Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in

kmetijstvo (MPRGV), Uradni list RS št. 100/2005.

Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR-UPB1), Uradni List RS št.

25/2005.

Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR- UPB1), Uradni List RS, št. 113/2006.

Zakon o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR), Uradni List RS, št. 86/1998.

5.4 PRIMERI SODNE PRAKSE

Zadeva z dne 3. 12. 1998, C‑67/97, kazenski postopek proti Ditlev Bluhme, European

Court reports 1998, str. I-8033, točka 33.

Zadeva z dne 5.2.1981, C-53/80, Officier van justitie v Koninklijke Kaasfabriek Eyssen

BV, European Court reports 1981 Page 00409.

Zadeva z dne 10.12.1985, C-247/84, kazenski postopek proti Leon Motte, European

Court reports 1985 Page 03887.

Zadeva z dne 14.7.1983, C-174/82, kazenski postopek proti Sandoz BV, European

Court reports 1983, Page 02445.

Sodba Vrhovnega sodišče Združenih držav Amerike: Bowman v. Monsanto Co. Et. Al.

Certiorari to The United states of appeals for the federal circuit No. 11–796. Argued

48

February 19, 2013–Decided May 13, 2013. URL: http://www.supremecourt.gov/

opinions/12pdf/11-796_c07d.pdf, 5.8.2013.

Zadeva z dne 12. 7. 2012, C- 59/11, Association Kokopelli proti Graines Baumaux SAS,

neobjavljeno, URL: http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=

125002&pageIndex=0&doclang=SL&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=14213,

5.8.2013.

Zadeva z dne 6.9.2012, C-36/11, Pioneer He Bred Italia Srl/Ministreo delle Politiche

agricole alimentari e forestali, neobjavljeno, URL: http://curia.europa.eu/

juris/liste.jsf?language= en&num=C-36/11#, 5.8.2013.