UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

RAZISKAVA MOTIVACIJE IN PODPORNEGA OKOLJA ZA SPODBUJANJE ŽENSKEGA

PODJETNIŠTVA V KOROŠKI REGIJI

RESEARCH ON MOTIVATION AND SUPPORTING ENVIRONMENT TO STIMULATE WOMEN

ENTREPRENEURSHIP IN CARINTHIA REGION

Kandidat(ka): JANJA SUŠEC Študent(ka) izrednega študija Številka indeksa: 81542297 Program: VISOKOŠOLSKI STROKOVNI Študijska smer: PODJETNIŠTVO Mentorica: doc.dr. Karin Širec

Legen, maj 2008

2

PREDGOVOR Podjetništvo in podjetniška miselnost osvajata svet. To so dejstva, ki vse bolj prodirajo tudi v naše okolje. Ključ podjetništva pa je v motivaciji, v sproščanju energije. Vsako podjetniško akcijo, ki jo podjetnik začne, torej spodbuja nek motiv za podjetništvo. Motivacija za podjetništvo je obtežena z obeh strani in sicer je na eni strani strah pred neuspehom, na drugi pa možnost, ki jo ponuja uspeh. Pozitivna oblika motivacije je nagrada. Najbolj bistvena oblika nagrade uspešnega podjetništva je svoboda, da sam usmerjaš svojo usodo, hkrati pa to predstavlja tudi odgovornost (Plut 1995, 63). Večina držav pričakuje prav od podjetništva rešitev enega največjih problemov današnjih razvitih držav – visoke stopnje nezaposlenosti. To je zaradi starajočega prebivalstva. Evropa ima nizke indekse podjetništva, razmere pa bodo samo še slabše, ker statistika napoveduje, da bo leta 2050 polovica prebivalstva starejša od 50 let. Na podlagi poročil raziskave GEM se Evropa sooča z demografsko krizo in raziskovalci edino rezervo vidijo v ženskem podjetništvu, pri čemer so mišljene mlajše ženske, ki jim je treba pomagati, da bodo stopile v podjetništvo (Bygrave 2005, 28). V Sloveniji se ženske kljub ustreznemu pravnemu okviru in zakonodaji redkeje vključujejo v podjetništvo kot moški. Razlogov za takšno stanje je kar nekaj, med poglavitne pa gotovo sodijo globoko ukoreninjene tradicionalne predstave, norme in vrednote, ki ženskam preprečujejo polno vključitev na določena področja družbeno – ekonomskega življenja (Vinkovič 2006, 58). Namen diplomske naloge je ugotoviti iz kakšnih razlogov podjetnice ustanavljajo podjetja in kakšna je podpora in ovire, ki so je deležne ob vstopu in delovanju v podjetništvu. Poskušali smo opisati razmere v svetu, v Sloveniji in podrobneje predstaviti položaj podjetnic v Koroški regiji. Najprej smo s pomočjo študijske literature domačih in tujih strokovnjakov proučili značilnosti ženskega podjetništva in položaj podjetnic v svetu. Ugotovili smo, da so ženske podjetnice in njihova podjetja hitro rastoči segment v poslovnem svetu, vendar pa je kljub naraščajočemu trendu delež ženskih podjetnic še vedno nizek, tako v primerjavi do moških podjetnikov kot tudi do deleža žensk v populaciji. Podjetniška aktivnost žensk je bistvena za razvoj gospodarstva zlasti v manj razvitih državah, kjer je veliko neformalne dejavnosti, ki močno temelji na ženskah. Ženske so pri odločitvi za podjetniško kariero seveda bolj izpostavljene družbenim pritiskom, da združijo vloge žene, matere in poslovne ženske. Po drugi strani pa prav lastno podjetje omogoča ženskam večjo prožnost pri oblikovanju razporeda obveznosti ob tem, da jim daje samozavest, temelj za večjo ekonomsko samostojnost (Glas, Pšeničny 2000, 145). V naslednjem poglavju, ki obravnava žensko podjetništvo v Sloveniji ugotavljamo, da se pri ustanavljanju in vodenju podjetja ženske srečujejo s številnimi ovirami in problemi. Z večino problemov se srečujejo tudi moški, vendar se ženske zaradi narave in velikosti njihovih podjetij s problemi srečujejo pogosteje. Poleg ovir na finančnem področju se podjetnice srečujejo tudi z ovirami, kot so na primer pomanjkanje samozavesti, s konfliktom delo – družina, pomanjkanjem podpornih mehanizmov, kot so vrtci in popoldansko varstvo, ter pomanjkanjem poslovnega znanja. Lastno podjetje ustanovijo z namenom, da postanejo neodvisne ter da uresničijo svoje poslovne ideje, omogoča jim tudi fleksibilnost pri usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti.

3

V zadnjem delu smo na podlagi ankete raziskali položaj podjetnic na Koroškem. Analizirali smo tudi podjetniško okolje in regionalni razvoj regije. Regija ima izrazito pozitivne razvojne potenciale, glavne prednosti regije pa so razvoj turizma, dobro razvit podjetniški sektor ter nekatera predelovalna podjetja. Ženska podjetja so na Koroškem največkrat organizirana kot d.o.o. ali s.p. Tipična Korošica ima dokončano poklicno ali srednjo šolo. Podjetje je ustanovila, ker je zaznala dobro poslovno priložnost, vodilni motiv pa ji je neodvisnost in želja po dosežkih. Koroške podjetnice kot trenutno največji problem navajajo finančno nedisciplino in pomanjkanje ugodnih finančnih virov, srečujejo se s psihološkimi ovirami in pomanjkanjem podpornih mehanizmov za varstvo otrok. Možnost za poklicno uveljavljanje imajo tudi ženske na podeželju, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. In na koncu - iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Karin Širec, ki mi je s svojimi strokovnimi nasveti pomagala in svetovala pri izdelavi diplomskega dela.

4

VSEBINA 1. UVOD ................................................................................................................................... 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ............................................................................ 6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ........................................................................................ 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ................................................................................. 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja...................................................................................... 7

2 ŽENSKO PODJETNIŠTVO.................................................................................................. 8 2.1 Opredelitev podjetništva .................................................................................................. 8 2.2 Pomen ženskega podjetništva........................................................................................... 9 2.3 Tipologija žensk podjetnic ............................................................................................. 10 2.4 Prednosti in slabosti ženskega podjetništva ................................................................... 11 2.5 Razlika med podjetnicami in podjetniki......................................................................... 12

3 ŽENSKO PODJETNIŠTVO V SVETU .............................................................................. 15 3.1 Podjetnice v Evropi ........................................................................................................ 15 3.2 Podjetnice v Afriki ......................................................................................................... 16 3.3 Podjetnice v Italiji .......................................................................................................... 17 3.4 Podjetnice na Japonskem .............................................................................................. 17 3.5 Podjetnice v ZDA........................................................................................................... 18

4 ŽENSKO PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI ....................................................................... 19 4.1 Značilnosti slovenskih podjetnic.................................................................................... 19 4.2 Motivacija Slovenk za podjetništvo ............................................................................... 19

4.2.1 Motivacija................................................................................................................ 19 4.2.2 Psihološki motivacijski dejavniki ............................................................................ 20 4.2.3 Nepsihološki motivacijski dejavniki ........................................................................ 21 4.2.4 Motivacija za podjetništvo ..................................................................................... 21 4.2.5 Motivacija Slovenk za podjetništvo ......................................................................... 25

4.3 Ovire na poti v podjetništvo ........................................................................................... 27 4.3.1 Socialne ovire .......................................................................................................... 27 4.3.2 Znanje in veščine ..................................................................................................... 29 4.3.3 Okolje ...................................................................................................................... 29

4.4 Spodbude in podpore slovenskim podjetnicam............................................................. 29 4.4.1 Organizacije za izboljšanje položaja žensk v Sloveniji ........................................... 30 4.4.2 Pregled zakonodaje, ki ureja družbeni položaj žensk v Sloveniji ........................... 31

4.5 Perspektive ženskega podjetništva ................................................................................. 31 5 ŽENSKO PODJETNIŠTVO NA KOROŠKEM................................................................. 33

5.1 Osnovna predstavitev regije ........................................................................................... 33 5.2 Analiza stanja in razvojne tendence v regiji................................................................... 34 5.3 Ženske na Koroškem..................................................................................................... 36

5.3.1 Problematika brezposelnih žensk na Koroškem...................................................... 36 5.3.2 Ženske na podeželju ................................................................................................ 37 5.3.3 Koroške podjetnice .................................................................................................. 38

5.4 Analiza rezultatov ankete .............................................................................................. 39 5.4.1 Način pridobivanja podatkov .................................................................................. 39 5.4.2 Vprašalnik ............................................................................................................... 39 5.4.3 Predstavitev vzorca ................................................................................................. 39 5.4.4 Demografske značilnosti podjetnic ......................................................................... 39 5.4.5 Opis podjetja, motivi in problemi pri ustanavljanju podjetja ................................. 40 5.4.6 Položaj podjetnic v Sloveniji ................................................................................... 41 5.4.7 Podpora podjetnicam .............................................................................................. 43

6 SKLEP.................................................................................................................................. 45

5

POVZETEK ............................................................................................................................. 47 SUMMARY ............................................................................................................................. 48 SEZNAM LITERATURE....................................................................................................... 49 SEZNAM VIROV.................................................................................................................... 51 SEZNAM SLIK ....................................................................................................................... 52 SEZNAM TABEL.................................................................................................................... 52 SEZNAM PRILOG.................................................................................................................. 52

6

1. UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Zakaj žensko podjetništvo? Zakaj obravnavati ženske drugače kot moške? Ali ženske delujejo v poslu drugače kot moški? Ali imajo drugačne pogoje? Mogoče lažje? Ali pa težje? Ali jih družba obravnava na drugačen način? Kaj je to, kar jih žene v samostojnost? Na vsako od teh vprašanj je mogoče drugače odgovoriti, psihologi bi odgovorili, da ženske delujejo drugače zaradi razlik v funkcijah leve in desne možganske hemisfere. Morda bi bolje odgovorili sociologi, ki bi našteli dejstva v zvezi z vedenjem ženske v poslovnem okolju in v delovnih odnosih – ženska je po pravilu bolj socialno naravnana delodajalka, ekonomisti pa bi odgovorili, da so ženske v poslovnem svetu vse bolj pomembna gospodarska sila in da ustvarjajo nova delovna mesta.

V podjetništvu se udejstvuje precej manj žensk kot moških. Številne spremembe, ki so se v zadnjem desetletju dogajale na trgu delovne sile, so različno vplivale na število in kakovost delovnih mest za ženske in moške. Raziskava evropske komisije je pokazala, da je delež podjetnic v Evropi v primerjavi z deležem podjetnikov in deležem žensk v celotni populaciji še vedno precej skromen. Bruselj namreč v kreativnih in podjetniških zmožnostih žensk vidi skriti vir gospodarske rasti in novih delovnih mest. Ženske se pri ustanavljanju in upravljanju podjetij srečujejo s številnimi težavami. Čeprav nanje naletita oba spola, jih imajo ženske nemalokrat veliko več. Tu lahko omenimo predvsem težave, povezane z neprijaznim podjetniškim okoljem, izbiro med vrstami podjetja, pomanjkljivimi in težko dostopnimi informacijami, spolno diskriminacijo in predsodki, slabo oskrbo za otroke in težave v usklajevanju med delom in družinskimi obveznostmi.

Ženske – podjetnice prihajajo v poslovni svet iz pragmatičnih razlogov, želijo kvalitetno živeti in se preskusiti v poslovnem svetu, želijo vzeti usodo v svoje roke, želijo zagotoviti ravnovesje radosti družine in družbe (Glas, Pšeničny 2000, 165). 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Namen diplomskega dela je proučiti značilnosti ženskega podjetništva v svetu in doma. Predstavila bom razlike med moškim in ženskim podjetništvom, ovire, s katerimi se ženske podjetnice najpogosteje srečujejo na svoji podjetniški poti, kakšni so motivi podjetnic za podjetniško pot, kakšne so ugotovitve evropske raziskave GEM na tem področju in položaj žensk v Koroški regiji. Ker je v Sloveniji veliko manj žensk v podjetništvu kot moških, bomo skušali raziskati, kateri so dejanski vzroki, ki vplivajo na manjšo prisotnost žensk v podjetniških vodah. Cilji 1. Teoretični del: - opredeliti žensko podjetništvo (pomen, tipologija, prednosti in slabosti), - primerjati žensko podjetništvo v svetu in doma, - izpostaviti motiviranost in ovire žensk na poti v podjetništvo, - raziskati kakšne podpore so deležne (okolje, podjetniški centri..), - analizirati podjetniško okolje in regionalni razvoj v Koroški regiji.

7

2. Empirični del: - analizirati rezultate ankete o položaju podjetnic v Koroški regiji Osnovne trditve diplomskega dela - Pomen ženskega podjetništva se povečuje, saj je vedno več podjetnic prisotnih na trgu

kljub oviram in izzivom. - Prihodnost sodobne ženske je v podjetništvu, v možnosti, da izbira, da se ekonomsko

osamosvoji, da ustanovi svoje lastno podjetje, da se samozaposli. - Ženska podjetniška moč je pomembna predvsem zato, ker z uveljavljanjem ženske

podjetniške iniciativnosti nastaja materialni vir za preživljanje družin, podjetnice ustvarjajo nova delovna mesta za družinske člane in tako izboljšujejo družinski standard, omogočajo otrokom nadaljnje šolanje, skratka pot v prihodnost.

- Ženske so sprejele podjetništvo kot možno kariero v veliki meri zato, ker jim omogoča samostojnost, uveljavljanje lastnih zmožnosti, pogosto pa je nadaljevanje družinske tradicije.

- Ženske kot podjetnice so še vedno obremenjene z gospodinjstvom in družino. Podporno okolje za podjetništvo obravnavane ciljne skupine se v Sloveniji razvija. Obstaja vrsta podpornih organizacij tako na nacionalni kot na lokalni ravni, ki sicer nudijo oz. izvajajo različne oblike pomoči, še vedno pa niso dovolj prilagojene posebnim potrebam te skupine.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave - Slovenke kljub relativno visoki družbeni in kulturni podpori ne izkoriščajo v zadostni

meri podjetniških priložnosti, pač pa se v večji meri zatekajo k podjetniškim aktivnostim iz nuje, kar za Koroško regijo ne drži povsem.

- Podporna mreža, na katero bi se lahko podjetnice obrnile za nasvete, je zelo slaba. - Družba ne podpira žensk, ki se odločajo za podjetništvo, z ukrepi, ki bi jih razbremenile

kot matere in gospodinje. - Slovenija nima jasne strategije spodbujanja ženskega podjetništva. - Ženska podjetja se razlikujejo od moških na osnovi motivov, razlogov ustanovitve, vrst

podjetij in vodenja. - V raziskavi niso zajete vse podjetnice, ampak obravnavamo 34 podjetnic iz Koroške

regije. - Odziv podjetnic in njihova iskrenost pri izpolnjevanju ankete. V delu se omejujemo na podatke iz domače in tuje literature, članke v revijah in internet. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pristop k raziskovanju je kombinacija deskriptivnega in analitičnega načina. V teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije s pomočjo katere smo opredelili pojme o podjetništvu, z metodo kompilacije pa smo povzeli spoznanja, stališča in sklepe drugih avtorjev. Za ugotovitev stanja oziroma položaja ciljne skupine v povezavi s podjetništvom smo uporabili sekundarne podatke iz obstoječih publikacij in raziskav o stanju podjetniške aktivnosti žensk v svetu in doma. Uporabili in pregledali smo študijsko literaturo domačih strokovnjakov, ki pa v svojih prispevkih veliko posegajo po tujih virih, delno pa tudi domačo in tujo literaturo, pridobljeno s pomočjo knjižnično informacijskega gradiva in pregledom strokovnih slovenskih revij.

8

Empirični pristop zajema raziskavo, v okviru katere smo z anketnim vprašalnikom zbrali informacije o stanju in možnostih poklicnega uveljavljanja žensk na Koroškem. Pridobljene rezultate smo analizirali s pomočjo računalniških programov Excel in Word.

2 ŽENSKO PODJETNIŠTVO 2.1 Opredelitev podjetništva Podjetništvo je dinamičen proces ustvarjanja dodane vrednosti, ki je povezan z načinom ravnanja posameznikov, ki: - prevzemajo iniciativo za nove proizvode, nove načine poslovanja, - organizirajo in reorganizirajo družbene in ekonomske mehanizme za bolj učinkovito

uporabo virov in pogojev ter - prevzemajo tveganje za mogoči neuspeh podvzema (Glas, 2000, 9). Podjetništvo je proces, ki mu podjetniki namenjajo svoj čas in prizadevanja, prevzemajo pripadajoča finančna, psihična in družbena tveganja za ustvarjanje nečesa novega, vrednega in prejmejo pripadajoče nagrade v obliki denarja, osebnega zadovoljstva in neodvisnosti. Najpomembnejša nagrada je neodvisnost, ki ji sledi osebno zadovoljstvo. Za podjetnike, ki stremijo za dobičkom, so pomembne tudi denarne nagrade. Za nekatere podjetnike je denar merilo njihovega uspeha. Za človeka, ki je postavil svoje podjetje, je ta izkušnja polna navdušenja, razočaranj, strahu in trdega dela. Visoka stopnja neuspehov med podjetniki je posledica slabe prodaje, močne konkurence, pomanjkanja kapitala ali managerskih sposobnosti. Finančna in čustvena tveganja so lahko zelo visoka (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič 2002, 29-30). Za podjetništvo je značilna velika dinamika – nastajajo številna nova podjetja, vendar številna tudi izginjajo – tiho ali pa z veliko frustracije za svoje ustanovitelje, druge investitorje, kupce in dobavitelje, tudi lokalne skupnosti. V številnih območjih so namreč mala podjetja edini možni vir za nova delovna mesta in upanje za ekonomsko oživljanje. Ko velike korporacije zaradi pritiskov globalizacije in »socialnega dumpinga« prenašajo proizvodnjo v manj razvite države, javna podjetja pa »vegetirajo« zaradi pretirano velike birokracije, so mala podjetja in podjetniki ključni odgovor za ekonomski razvoj in ohranjanje lokalne davčne baze, ki mora vzdrževati nadgradnjo in razne potrebe v šolstvu, zdravstvu, kulturi itd. Podjetništvo se lahko hitro razvija le v družbi, ki uresničuje tri temeljne sistemske pogoje:

• TRŽNE INSTITUCIJE (privatna lastnina, kapital, konkurenca, profitni motiv), • CIVILNA DRUŽBA (svoboda in različnost ljudi, pluralizem interesov, zaščita

človekovih pravic in svoboščin), • PRAVNA DRŽAVA (ločitev zakonodajne, izvršne in sodne oblasti, natančna

zakonodaja, parlamentarna demokracija). Ne gre zgolj za ekonomsko plat delovanja podjetnikov, temveč tudi za kulturo podjetništva, ki dopušča tudi pluralizem interesov, delovanja, ciljev ljudi, za pravno državo, ki zagotavlja učinkovit okvir za delovanje tržnega mehanizma, za nevmešavanje države v poslovne zadev, v gospodarjenje. Ta širši družbeni okvir je zelo pomemben, saj lahko država sicer tudi s povsem dobrimi nameni zelo omejuje podjetniško svobodo delovanja, še v večji meri pa je vprašanje, koliko obstoječ sistem vrednot spodbuja podjetništvo, neodvisnost, težnjo k večanju dobička, ki seveda vodi v večje razslojevanje družbe (Glas 2000, 3).

9

Definicija podjetnika Podjetnik je oseba, ki združi vire, delovno silo, materiale in druga sredstva tako, da je njihova skupna vrednost večja kot prej, ter oseba, ki vpeljuje spremembe, inovacije in nov red. Podjetnik Miner v svojem delu (1996, 35) navaja, da so podjetniki, ki generirajo ideje, ponavadi ljudje, ki imajo »na zalogi« vedno dovolj idej, ki jim omogočajo razvijati konkurenčno prednost. Takšni podjetniki so inovativni; idejo najdejo in jo spremenijo v priložnost. Njihove ideje so ponavadi unikatne. Takšen podjetnik nenehno razmišlja o izboljšavi svojega produkta in mu dodaja nove vsebine in vrednosti. Prav ti podjetniki so ponavadi vključeni v svet visokih tehnologij. Poleg visokih tehnologij nenehno izboljšujejo procese v marketingu, administraciji, proizvodnji in na drugih področjih, potrebnih za razvoj svojega podjetja (Berginc, Krč 2001, 148). Najbolj vplivne lastnosti podjetnika lahko nakažemo s pomočjo njihove večplastnosti. Uspešen podjetnik je »štiridimenzionalen« (Rebernik 1997, 37). SLIKA 1: ŠTIRIDIMENZIONALEN PODJETNIK

DREAM (sanjati)

DARE (upati si)

DO DELEGATE (narediti) (delegirati) Vir: Rebernik 1997, 37 Uspevajo podjetniki, ki istočasno obvladujejo štiri podjetniške dimenzije:

• DREAM – znati morajo sanjati, imeti vizijo, vedeti, kaj hočejo. • DARE – morajo si upati svoje sanje ali vizijo uresničiti, upati si narediti, kar so

izsanjali. • DO – sanje niso dovolj, treba je znati narediti, kar so si zamislili. • DELEGATE – ker vsega ne morejo narediti sami, morajo znati naloge delegirati,

zadolžiti sodelavce, da stvari opravijo namesto njih. 2.2 Pomen ženskega podjetništva Vsak posameznik igra več vlog in si tako zagotovi svoje mesto v družbi. Večinoma se ženske vloge povezuje z zasebnim življenjem, moški imajo bolj javne vloge. Ta razdelitev je utemeljena z argumentom o naravnanosti in naravni, biološko določeni povezavi ženske z domom, otroki in družino, čeprav se vse večkrat izkaže, da tudi ženske ne živijo več le v sferi zasebnosti. Ne glede na njeno družbeno vlogo se od nje pričakuje, da bo opravljala tudi svojo naravno vlogo – da bo mati (Kanjuo – Mrčela 1996, 40-41). V 90-ih letih prejšnjega stoletja so se v podjetniški val, ki je sledil prehodu v tržno gospodarstvo in privatno lastnino, aktivno vključile tudi Slovenke. Temu je botrovala vrsta razlogov (PCMG 2002, 28):

10

- v času tranzicije je bila odpravljena vrsta administrativnih ovir za ustanavljanje novih podjetij;

- vse bolj se je povečeval storitveni sektor in odprl priložnosti za zaposlitev žensk na področjih, ki so jih pokrivale v okviru družine;

- poleg tega je v storitvenem sektorju mogoče ustanoviti podjetje z dokaj skromnim kapitalom, kar je z vidika bodočih podjetnic velikega pomena, saj zanje predstavlja dostop do kapitala večjo oviro kot za moške;

- ženske večinoma težko napredujejo v politični in managerski karieri, medtem ko jim status podjetnic omogoča večji nadzor nad lastnim razvojem;

- omeniti velja tudi psihološki pritisk zaradi gospodarske krize v obdobju tranzicije, čigar posledica je bilo odpuščanje.

Uspeh ženskega podjetništva je moč delno pripisati drugačnemu – ženskemu stilu vodenja in upravljanja s podjetji. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da podjetnice podpirajo zaposlene v njihovih ambicijah. Spodbujajo timsko delo, zmanjšujejo hierarhijo, skrbijo za kakovost in težijo k bolj neformalnim odnosom. Svoje vodstveno vedenje gradijo na medsebojnem razumevanju, merijo uspeh ne le skozi dobiček, ampak je njihov cilj tudi vlaganje v kadre za njihov razvoj, izobraževanje in zadovoljstvo. Zagotavljajo bolj zanesljiva delovna mesta, ki po pogojih ne zaostajajo za velikimi podjetji in ob tem ponujajo večje možnosti povračil stroškov in fleksibilen delovni čas. Podjetnice so mnogo bolj previdne pri najemanju kreditov, paradoksalno s tem pa zato ženska podjetja po ekonomskih kazalcih ne rastejo tako skokovito kot moška (PCMG 2002, 28). Raziskave so pokazale, da se ženske soočajo s številnimi težavami pri ustanavljanju in vodenju podjetja. Prav tako je večina teh težav skupna obema spoloma, v mnogih primerih pa se kaže, da so bolj značilne za podjetnice. To so faktorji kot so slabo poslovno okolje, izbira tipa poslovanja in sektorja, informacijske luknje, pomanjkanje kontaktov in dostopa do mrež, spolna diskriminacija in stereotipi, slaba in nefleksibilna ponudba olajšav in varstva otrok, težave pri usklajevanju odgovornosti med podjetjem in družino ter razlike v pristopu k podjetništvu med ženskami in moškimi. Raziskave pa so tudi pokazale, da ženske ponavadi ustanavljajo majhna in relativno bolj zanesljiva podjetja (dostopno na: http://ec.europa.eu/comm/enterprise/entrepreneurship/craft/craft-women/bestproject-women.htm, junij 2007). 2.3 Tipologija žensk podjetnic Ženske so skozi zgodovino opravljale določene vloge, privzgajali so jim določene lastnosti in tudi do danes zaradi socializacije in pritiska družbenih pričakovanj kažejo drugačne lastnosti kot moški. Ustanavljajo podjetja različnih dejavnosti in tako imamo različne tipe podjetij, ki imajo svoje posebnosti in značilnosti ter se soočajo z različnimi ovirami in problemi pri poslovanju. Gofee in Scase (Carter, Cannon 1988, 31-33) sta definirala štiri tipe ženskih podjetij na podlagi dveh kriterijev:

• pristop k podjetniškim zamislim (rastoča oz. omejeno rastoča podjetja), • sprejemljivost običajnih vlog (tradicionalne oz. netradicionalne vloge).

Glede na ti dve merili sta določila štiri tipe podjetij oziroma podjetnic, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju: - OBIČAJNE PODJETNICE so nagnjene k podjetniškim idejam, vendar sprejemajo

tradicionalno vlogo ženske – želijo biti poročene in imeti otroke, so nekoliko starejše,

11

njihovi prihodki so nizki, izkušnje poslovnega sveta so pridobile s strani moža. Motiv za ustanovitev je običajno ekonomski, ukvarjajo se z dejavnostmi, ki sledijo iz gospodinjskega dela torej s proizvodnjo hrane, varstvom otrok, manjšim gostiščem. Te vrste podjetnic dosegajo profit z nizkimi stroški, rast je lahko omejena zaradi različnih vlog.

- INOVATIVNE PODJETNICE so močno nagnjene k podjetništvu in se ne držijo tradicije, le redko so poročene in imajo otroke. So srednjih let z univerzitetno izobrazbo in izkušnjami pri srednjih vodstvenih delih. Povod za podjetništvo so omejevanje kariere v velikih organizacijah. Imajo veliko željo po uspehu, najpomembnejši jim je posel. Ukvarjajo se z inovativnimi dejavnostmi, ki jim prinašajo visoke prihodke, v svojih podjetjih zaposlujejo precej ljudi, najdemo jih v pretežno industrijskih območjih.

- DOMAČE PODJETNICE dajejo prednost tradiciji in niso nagnjene k novim idejam. So poročene, z otroki, nekoliko starejše, dobro izobražene, vendar imajo malo izkušenj na poslovnem področju. Zaradi otrok so se odpovedale karieri, prioriteta jim je primarna vloga ženske, torej skrb za otroke. S poslom se začnejo ukvarjati, ko otroci ne potrebujejo več toliko pozornosti in s pomočjo prihrankov moža. Motivi za ustanovitev so samoizpolnitev, želja po umetniškem ustvarjanju in želja po neodvisnosti. Dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, so restavracije, kreiranje oblačil, lončarjenje, tipkanje. Posel opravljajo doma, njihova proizvodnja je v manjših količinah, vendar je zelo kvalitetna.

- RADIKALNE PODJETNICE niso nagnjene k novim idejam, pa tudi k tradiciji ne. Ženske so mlajše, neporočene in brez otrok. Motiv za podjetništvo je zadovoljitev potreb in ne samoizpolnitev ali ustvarjanje dobička. So visoko izobražene, vendar z malo izkušnjami.

2.4 Prednosti in slabosti ženskega podjetništva V raziskavi, v kateri so sodelovale angleške in ameriške podjetnice, (Hertz 1994, 226) je 40 % žensk mnenja, da je biti ženska, prednost in da jim je dejstvo, da so ženske, olajšalo pot do uspeha v podjetništvu. Trditev, da je biti ženska, prednost, temelji na treh dokazih. Prvi je, da se področja kot so moda, trgovina, storitve vedno bolj uveljavljajo kot ženski teritoriji. Drugi je, da ženske kot šibkejši spol niso vselej obravnavane kot »konkurenca« in jim včasih moški kolegi celo pomagajo. Tretji je, da jim dejstvo, da so novost v poslovnem svetu, omogoča, da so bolj videne, kar izboljša njihove možnosti privabljati posle. Dejstvo je, da razlike med spoloma obstajajo tudi v podjetniških aktivnostih. Ženske najraje ustanavljajo podjetja z več partnerji, moški pa so pri tem individualisti. Ugotovljeno je tudi, da se ženske kot sanatorji podjetij v procesu vodenja preobrata izkažejo mnogo slabše od moških podjetnikov. Razlog za to so pomanjkljive izkušnje in premalo podjetniškega in managerskega znanja. Ženske podjetnice se odločajo za zagon lastnega podjetja v poznejših letih kot moški. Zanimiv je tudi podatek, da ženska podjetja v začetni – zagonski fazi doživljajo v povprečju hitrejšo rast kot moška. Za žensko populacijo podjetnic je značilna višja stopnja kompleksnosti poslovanja kot za moško. Prav ta ustvarjalna kompleksnost jih pogostoma vodi v višje podjetniške dosežke kot pri moških. Če pri ženski populaciji podjetnic opažamo managerske lastnosti, poudarjeno potrebo po dosežkih in prodajne sposobnosti, pa je pri njih opaziti manj sposobnosti za generiranje podjetniških idej (Berginc, Krč 2001,42). Strokovnjaki ugotavljajo, da ima ženska delodajalka nekatere prednosti pred moškim delodajalcem, kajti v njenem podjetju prevladuje duh domačnosti, ki daje zaposlenim občutek varnosti, kar povečuje pripadnost podjetju in storilnost. Bolj kot moški kolegi obvladujejo ženske številna finančna vprašanja, so manj avtoritativne, več jim pomenijo medsebojne vrednote, posamezno odločitev bolj pretehtajo (zanjo si vzamejo več časa), tudi pri najemanju

12

kreditov (višini teh) so bolj previdne, bolj si potrudijo poiskati dobre (so) delavce, bolj so naklonjene fleksibilnemu delovnemu času itd. Seveda pa so, glede na svoje moške kolege, bistveno bolj obremenjene, saj poleg poslovnih obveznosti opravljajo še številne naloge, ki jim jih nalagajo družina in dom. Ženske podjetnice imajo vgrajen varovalni mehanizem za obstoj, občutek za spremembe, predvsem pa močno voljo, da zastavljenim ciljem pridejo do konca (dostopno na: http://www.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/Posvet_Matijevic.pdf, junij 2007). Čeprav imajo ženske zelo inovativne poslovne ideje, s katerimi bi lahko ustvarile nova delovna mesta in prispevale k strukturnim spremembam v družbi, imajo ženske pogosto zadržke pri uresničitvi poslovnih idej. Kje so razlogi? V okviru raziskave GEM 2004 so odkrili dva ključna elementa, ki zavirata hitrejši vstop žensk v podjetništvo. Prvi je pomanjkanje samozavesti oziroma zaupanja vase, drugi pa je prevladujoči model vloge ženske v družbi (mama, žena, gospodinja) (Pahor 2005, 18). Zaposlenost žensk je nasploh manjša, pa tudi plačane so v povprečju manj kot moški. Slovenke so pri tem v boljšem položaju od kolegic po EU. V Sloveniji je namreč razlika med povprečnimi plačami moških in žensk 8 %, medtem ko v EU dosega 15 %. Obstajajo številni vzroki za razlike v plačah. Ključne faktorje, ki vplivajo na plačno vrzel med spoloma lahko razdelimo v štiri skupine: a) Človeški kapital. Opredeljujemo ga kot poseben skupek znanj in veščin, ki jih posameznik prinaša na trg delovne sile. Moški se praviloma zaposlujejo v dejavnostih, ki zahtevajo več specifičnega človeškega kapitala. Na drugi strani pa je večina gospodarskih dejavnosti, v katerih prevladujejo ženske podcenjenih. Praviloma jih namreč povezujejo z domačimi opravili, ki zahtevajo t.i. «gospodinjska« znanja (nega, vzgoja, prehranjevanje…). Na ženske gospodarske dejavnosti se pogosto gleda kot na »žensko delo«. b) Starševstvo in družinske obveznosti. Družinske obveznosti žensk so praviloma največje v ključnem obdobju njihove delovne karirere. Tako se ženske največkrat srečujejo z »dvojnim bremenom« - plačanim delom in neplačanim delom (obveznostmi doma), medtem ko se moški soočajo le s plačanim delom. Ena izmed možnih izbir je skrajšani ali polni delovni čas. c) Nadomestitveni diferencial. To je razlika med najvišjo plačo v nevarnih ali manj zaželenih poklicih in najnižjo plačo v poklicih, ki jih smatramo za prijetne oziroma se opravljajo v dobrih delovnih pogojih. Večina prevladujočih ženskih dejavnosti se opravlja v zaprtih prostorih, medtem ko se v mnogo primerih prevladujoče moške dejavnosti opravljajo na prostem. Velikokrat opravljajo moški nevarnejše in iz vidika higiene manj privlačne poklice. d) Diskriminacija. Temelji na negativnem odnosu do žensk. Do zaposlitvenega presežka iz naslova diskriminacije prihaja, kadar so ženske prvenstveno izločene pri opravljanju določenih poklicev, bodisi da ne morejo napredovati ali so ponavljajoče zavrnjene za pridobitev dela na določenem področju (Širec, Tominc, Rebernik 2003, 605). 2.5 Razlika med podjetnicami in podjetniki Čeprav so značilnosti podjetnikov in podjetnic na splošno precej podobne, se podjetnice vendarle razlikujejo od podjetnikov glede motivacij, poslovnih veščin in poklicnih izkušenj. Različni so tudi dejavniki zagonskega procesa podjetnikov in podjetnic, še posebno na področjih podpornih sistemov, virov sredstev in težav.

13

Podjetnice se razlikujejo od podjetnikov v nekaj značilnostih in sicer: (Brush 1992, 5-30; v Hribar 1997,9): a) Izobrazba. Ni zaznati razlik v stopnji izobrazbe, temveč obstajajo razlike v naravi, usmeritvi izobrazbe – ženske si izberejo visoko šolo umetnostne usmeritve namesto podjetništva, strojništva in tehničnih predmetov. b) Izkušnje. Ženske imajo največkrat izkušnje kot učiteljice, v trgovini na drobno, kot administrativne delavke, medtem ko imajo moški izkušnje v management ter na znanstvenih in tehničnih področjih. c) Postavljanje podjetniških ciljev. Ženske kombinirajo družbene cilje, kot je npr. zadovoljstvo strank z ekonomskimi cilji npr. dobičkom (doseganje ravnotežja med zadovoljstvom strank z ekonomskimi cilji), medtem ko moški težijo k enemu samemu cilju – doseganju oziroma povečanju dobička. d) Slog vodenja. Ženske posedujejo slog vodenja, ki je usmerjen na človeške vire in postavljajo delo z ljudmi na prvo vrsto, so komunikativne in strateško usmerjene, nasproti moškim, ki ne postavljajo planov za prihodnost o razširitvi in rasti. e) Značilnosti podjetja. Ženske ustanavljajo majhna podjetja, ki rastejo počasneje, moški pa so pripravljeni tvegati na račun dobička in rasti podjetja. Podjetnice ustanavljajo večinoma majhna storitvena in trgovska podjetja, saj ta podjetja zahtevajo manj začetnega kapitala in manj tehnologije, medtem ko se podjetniki večinoma ukvarjajo s proizvodnjo in gradbeništvom. Osebnostne značilnosti Osebnostne značilnosti podjetnic in podjetnikov so v glavnem podobne. Oboji so pogosto energični, ciljno usmerjeni in neodvisni. Toda moški so pogosteje bolj zaupljivi ter manj fleksibilni in tolerantni kot ženske, kar je razlog za zelo različne managerske stile (Antončič et al. 2002, 98). TABELA 1: RAZLIKE V OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTIH PODJETNIC IN PODJETNIKOV Značilnost Podjetnice Podjetniki ▪ Fleksibilna in tolerantna ▪ Trdnega mnenja in prepričljiv ▪ Ciljna usmerjenost ▪ Ciljna usmerjenost Osebnostne ▪ Ustvarjalna in realistična ▪ Inovativen in idealističen značilnosti ▪ Srednja raven samozaupanja ▪ Visoka raven samozaupanja ▪ Entuziazem in energija ▪ Entuziazem in energija ▪ Zmožnost soočanja z družbenim ▪ Mora biti sam svoj gospodar in poslovnim okoljem Vir: Antončič et al. 2002, 97 Viri sredstev Moški poleg lastnih sredstev pogosto kot vir zagonskega kapitala uporabljajo vlagatelje, bančna ali osebna posojila, ženske se ponavadi zanesejo izključno na lastna sredstva ali prihranke. Zato je pridobivanje finančnih sredstev in kreditnih linij za mnoge podjetnice precejšnja težava.

14

Tipi ustanovljenih podjetij Podjetnice in podjetniki ustanavljajo podjetja, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Za podjetnice je bolj značilno, da ustanovijo podjetje s storitveno dejavnostjo – trgovina na drobno, odnosi z javnostmi, izobraževalne storitve, za podjetnike pa, da se ukvarjajo s proizvodnjo, gradbeništvom ali visoko tehnologijo. Motiv Moške pogosto motivira težnja po nadzoru nad lastno usodo in po razvoju poslov. Težnja pogosto izvira iz nestrinjanja s šefom ali iz občutka, da lahko vodijo posle bolje kot drugi. Po drugi strani pa ženske bolj motivira potreba po uveljavitvi, ki izhaja iz razočaranja nad službo in prepovedi ustvarjati in osebno rasti na prejšnjem delovnem mestu. Neodvisnost (hotenje po delu na svojem) in dosežki (želja po uporabi svojih zmožnosti) so skupni motivi tako za podjetnike kot za podjetnice, medtem ko so drugi pomembni motivi za obe skupini služenje denarja, gradnja kariere in zagotavljanje varnosti. Ženske se pogosto odločijo za podjetniško pot zaradi želje po fleksibilni zaposlitvi, ki jim omogoča doseganje ravnotežja med družino in delom. Podporne skupine Podjetniki pravijo, da jim najpomembnejšo pobudo dajejo zunanji svetovalci (pravniki, računovodje), takoj za njimi so soproge. Ženske na prvo mesto postavljajo može, na drugem mestu so prijatelji in poslovni partnerji na tretjem. Poleg tega se ženske zelo zanašajo na različne vire informaciji in podpore, kot so obrtna in ženska združenja, medtem ko za moške ni tako značilno, da bi uporabljali zunanja združenja za podporo (Antončič et al. 2002, 97-98). .

15

3 ŽENSKO PODJETNIŠTVO V SVETU Podjetništvo je nedvomno pomembno gonilo gospodarskega razvoja, kar je v svojih sedemletnih raziskavah pokazal tudi GEM – Global Entrepreneurship Monitor, ki je zdaleč največja raziskava podjetništva na svetu. Izvaja jo neprofitni akademski raziskovalni konzorcij, cilj raziskave pa je ustvariti zanesljive mednarodno primerljive podatke o podjetniški aktivnosti in z njimi seznaniti čim širšo javnost. Harmonizirani kvalitativni in kvantitativni podatki za veliko število držav so zanimivi tako za oblikovalce ekonomske politike kot za akademsko sredino, saj zagotavljajo bogat vir za komparativno proučevanje podjetniškega obnašanja. Slovenija se je svetovnemu raziskovalnemu konzorciju pridružila leta 2002. Raziskovalni program GEM se osredotoča na tri temeljne cilje in sicer:

• ugotoviti razlike v ravni podjetniške aktivnosti med posameznimi državami, • odkriti dejavnike, ki vodijo k primerni ravni podjetniške aktivnosti ter • predlagati ukrepe, ki bi lahko izboljšali podjetniško aktivnost v državi.

V svetovnem merilu je statistično značilno najbolj verjetno, da bo podjetnik, ki izkazuje visoka pričakovanja o rasti svojih podjemov, moškega spola in star od 18 do 24 let. V povprečju je v vseh državah GEM med nastajajočimi podjetniki z visokimi pričakovanji 77,7 odstotka moških, med novimi podjetniki z visokimi pričakovanji pa 71,4 odstotka moških. Glede na strukturo spola je v Sloveniji slika zelo podobna. V povprečju je med nastajajočimi podjetniki, ki imajo visoka pričakovanja o rasti, 75 odstotka moških, med novimi podjetniki z visokimi pričakovanji pa je v povprečju 76,9 odstotka moških (Tominc, Rebernik 2006, 11-15). Poročilo ugotavlja, da se največ žensk odloči za podjetništvo v starostni skupini od 35. do 45. leta, kar je razmeroma pozno v primerjavi z moškimi, ki v podjetništvo vstopajo med 25. in 35. letom. Dejstvo je tudi, da so v vseh državah v podjetništvu moški aktivnejši kot ženske. Največje razlike ugotavljajo med moškimi in ženskami v državah s srednjimi osebnimi dohodki, kamor sodi tudi Slovenija, kjer je 75 % več moških kot žensk aktivnih podjetnikov. Svetovni izziv, še posebej pa evropski, je spraviti v podjetništvo več žensk in še posebej več mlajših žensk! Dodatni izziv je omogočiti ženskam, da se odločijo za podjetništvo pot zato, ker si to želijo in ne zato, ker so v to prisiljene. Ženske povsod zaostajajo za moškimi, zato v ženskah vsi vidijo glavno »rezervo« za nadaljnji razvoj podjetništva. Zanimivost: največje razlike med spoloma so v Franciji, Grčiji, Hongkongu in Španiji, najmanjše pa na Finskem, Madžarskem, na Japonskem in v ZDA. 3.1 Podjetnice v Evropi Evropa se dobro zaveda, da so ženske pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. Da bi jim olajšali podjetništvo ustvarjanje, jim pomagajo s številnimi ukrepi in spodbudami ( pomoč pri začetkih, ugodna posojila, izobraževanja, svetovanja, mreženja..). Promocija podjetništva med ženskami je eden ključnih projektov Evropske unije, ki sledi cilju promocije povezovanja in dostopa do informacij za ženske. Tako je nastala tudi spletna stran Evropske komisije, ki je namenjena promociji ženskega podjetništva (Pahor 2005, 18-21).

16

SLIKA 2: ŠTEVILO ŽENSK NA 100 MOŠKIH, KI SE UKVARJAJO S PODJETNIŠTVOM, EVROPSKE GEM DRŽAVE.

Vir: GEM Slovenija 2004 3.2 Podjetnice v Afriki V mnogih državah po svetu (afriške države) ženske nimajo pravice do lastništva – torej tudi do podjetja ne, čeprav lahko ustanovijo in delajo v tem podjetju. Dejstvo je tudi, da se vlade v mnogih državah na zavedajo deleža, ki ga lahko prispevajo podjetnice v nacionalnem dohodku, in ta utemeljuje zahtevo po ustreznih vladnih podpornih programih. Celo v državah, kjer ne bi pričakovali kaj dosti »podjetnosti« med ženskami, saj so prevladujoče vaške skupnosti z moškimi poglavarji, so ženske podjetne. Ženske so najmanj šolana populacija, a na njih je breme preživetja za družino in dostikrat so v tej skrbi povsem same. Tam so organizirana podjetniška združenja, ki jih financirajo ameriške humanitarne agencije in USAID (United Stations Agency for International Development). V Lesothu ( J. Afrika) so ženske s pomočjo mednarodnih institucij ustanovile poseben podjetniški inkubator, kjer organizirano proizvajajo različne izdelke, ki gredo tudi v izvoz. Tako pomagajo sebi in družinam do priboljška in njihov velik uspeh bo, da bodo poslale otroka na šolanje. V teh državah se borijo z nepismenostjo (Glas, Pšeničny 2000, 167).

Število žensk na 100 moških

0 20 40 60 80 100

Portugalska

Madžarska

Finska

Islandija

Irska

Francija

V.Britanija

Slovenija

Nizozemska

Danska

Švedska

Belgija

Nemčija

Španija

Poljska

Italija

Norveška

Grčija

Hrvaška

Število žensk na 100moških

17

3.3 Podjetnice v Italiji V Evropi se ženske v podjetništvo intenzivneje vključujejo zadnjih 15 let, Italija pa je edina evropska država, ki je tudi v svojo zakonodajo leta 1992 uvedla zakon o ženskem podjetništvu. Italija ni država velikih podjetij, saj v njej prevladujejo predvsem mala in srednje velika podjetja. Mala podjetja so tista, ki povečujejo konkurenco in s tem učinkovitost gospodarjenja ter silijo večja podjetja k tržnim in proizvodnim spremembam. V Italiji je veliko pozitivnih sprememb ustvaril zakon, znan pod oznako 215/92 (iz leta 1992), ki je oblikoval inštrumente za spodbujanje začetne faze. Ženskam, ki se odločijo za ustanovitev podjetja, zakon ponuja finančna sredstva, ki se lahko v posameznih primerih tudi zvišajo, če se izkaže, da je to upravičeno. Sredstva so namenjena obveščanju, svetovanju, natančni analizi trga in stroškov, ki podjetnici pokaže, ali je njena zamisel podjetniško sploh izvedljiva, ter spremljanju začetne faze podjetij. Takšno pomoč ponuja prav vsaka trgovinska zbornica v Italiji. Vendar vsako leto v italijanskem parlamentu poteka živahna razprava glede tega, koliko sredstev bo dejansko namenjeno za podporo ženskemu podjetništvu. Sredstva se stekajo iz proračuna, ministrstva za industrijo in obrt ter iz evropskih virov. V Italiji se največ podjetnic odloča predvsem za trgovinsko in storitvene dejavnosti. Poleg tega žensko kot podjetnico, upraviteljico, družbenico ali lastnico srečamo tudi v nekaterih značilnih moških dejavnostih, na primer v gradbeništvu, kovinski industriji in najrazličnejših strokah težke industrije. Pogosto se tudi dogaja, da zaradi nasledstva v družinsko podjetje vstopi hči, žena, ki si sama sicer te stroke ne bi izbrala, vendar je zanjo zanimiv izziv. Kar se tiče financiranja, imajo italijanske podjetnice težave z iskanjem začetnega kapitala (tako imenovani »start-up« kapital). Italijanske banke pri najemanju posojil zahtevajo jamstva. Če jih ni, je zelo težko dobiti začetni kapital za ustanovitev podjetja. V Italiji obstaja krovno združenje AIDDA. To je združenje podjetnic in direktoric, ki ima svoja telesa po italijanskih deželah, kjer ima pokrajinske odbore. Osnovna naloga pokrajinskega odbora je skupaj s trgovinsko zbornico izvajati zakon 215/92, ki je bil pred ustanovitvijo odborov zaradi birokratskih zapletov skoraj neizvedljiv (Bricelj 2007, 14-15). 3.4 Podjetnice na Japonskem Položaj žensk na Japonskem se je v zadnjih desetletjih malo izboljšal, vendar je še daleč zadaj v primerjavi z zahodnimi standardi in normami. V primerjavi z moškimi, Japonke težje dobijo zaposlitev, težje napredujejo in imajo nižje plače. Vendar se ženska udeležba v delovni populaciji vztrajno, a počasi, povečuje, prav tako pa tudi delež žensk na visokih položajih. Tradicionalne družinske vrednote, ki so na Japonskem močno prisotne, namenjajo ženski primarno odgovornost za skrbstvo otrok in opravljanje hišnih del. Zato morajo ženske, ko se poročijo in dobijo otroka, prenehati z ustvarjanjem kariere. To seveda znižuje povprečno starost zaposlenih žensk, pa tudi pripravljenost delodajalcev za investiranje v usposabljanje žensk ( Štembal 2004, 38). Kljub temu, da je Japonska ena najbolj gospodarsko razvitih držav, je polovica prebivalstva še vedno ukleščena v meje tradicionalne preteklosti. Ženske v tem razvitem svetu so dekade in

18

dekade odigravale vlogo mater in gospodinj. Zdaj pa je izbira med kariero ali imeti otroke in družino povzročila pravo demografsko nočno moro. Ker bi naj bilo od Japonk pričakovati, da bodo pustile službo, ko bodo imele otroke, se jih rekordno število povsem odreče misli na poroko in družinsko življenje. Danes je okrog 25 % Japonk v zgodnjih 30 letih samskih, za 14 % več kot v prejšnjem desetletju. Kot posledica je japonska rodnost padla na rekordno nizko 1,29 v letu 2004 medtem ko je v ZDA 2,13, kar jo uvršča med države z najnižjo rodnostjo na svetu. V primerjavi z drugimi razvitimi gospodarstvi je Japonska pod vodstvom Liberalne demokratske stranke (LDP) počasna v izvrševanju politike fleksibilnega delovnega časa za zaposlene matere, pomoči pri varstvu otrok in spodbujanju večje rodnosti. Odkar je veliko japonskih konglomeratnih podjetij (velika divizijsko sestavljena podjetja, ki imajo lasten razvoj) izkazalo pozornost zaposlenim ženskam in njihovim karieram, ženske postajajo svobodne podjetnice. Danes 65.000 podjetij na Japonskem posedujejo ženske. Večina jih je »mom-and-only-mom operations«, ki dovoljujejo delo mater v fleksibilnem delovnem času (Beech et al. 2005, 48-51). 3.5 Podjetnice v ZDA Ženske lastnice podjetij so vitalen del uspešnega ameriškega gospodarstva. V stopnji rasti števila podjetij so prehitele ostale sektorje majhnih podjetij, poleg tega so prisotne v vseh dejavnostih. V ZDA so ženske pri novih podjetjih že skorajda izenačene z moškimi. Toda to je rezultat dolgoletne politike v ZDA, kjer so obsedeni s tem, da bi čim več žensk spravili med podjetnice ali vsaj med zaposlene (Bygrave 2005, 28). Podjetnice oziroma njihova podjetja lahko pridobijo poseben certifikat, s katerim lahko izkoristijo vse ukrepe, ki jih država namenja za podporo ženskemu podjetništvu: jamstva, posojila z nizko obrestno mero, prav tako je 5 odstotkov javnih naročil rezerviranih samo za podjetja, ki so jih ustanovile ženske (in druge manj priviligirane skupine). Kako do certifikata? Pogoji so jasni: 51 % podjetja mora biti v ženski lasti. Če je to izpolnjeno, se lahko podjetje poteguje za pridobitev teh ugodnosti. Poleg tega imajo v Združenih državah Amerike tudi posebne ženske banke (Bricelj 2007, 12). V ZDA si najpametnejši ljudje iz uglednih univerz nikakor ne želijo delati za vlado oziroma javno upravo. Želijo ustanoviti svoje podjetje ali delati za povsem novo podjetje. Tam so izzivi. V ZDA je zdaj tako, da se lahko preprosto reče, da imajo ljudje podjetje, in ni potrebna »nobena« registracija! V državah s celinskim pravnim sistemom pa imamo ogromno »papirne vojne« ( Bygrave 2005, 29). Po mnenju Heffernanove (2007, 19) je v ZDA ustanoviti podjetje danes veliko lažje kot nekoč. V ZDA visoko izobražene in izkušene ženske predstavljajo večinski delež odrasle populacije in so veliko bolj samozavestne kot so kadarkoli bile. Ne verjamejo, da je edini način priti v ospredje le z delom za moške. Razlike med podjetnicami in podjetniki v ZDA se kažejo tudi v njihovem izboru podpornih skupin. Podjetnice pogosteje iščejo nasvet in podporo drugod kot njihovi moški kolegi, največkrat pri partnerjih in prijateljih, tudi pri gospodarskih združenjih in ženskih skupinah, ki jih je v ZDA na pretek Podjetniki se po nasvet in pomoč pogosteje raje obrnejo k zunanjim svetovalcem, kot so pravniki, računovodje in gospodarska združenja, kot pa na partnerje in prijatelje.

19

4 ŽENSKO PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI 4.1 Značilnosti slovenskih podjetnic V Sloveniji, podobno kot v velikem številu GEM držav, ženske v značilno manjši meri kot moški ustanavljajo podjetja. Razlika nekoliko preseneča, saj je za Slovenijo značilno, da: - so ženske v visokem deležu redno zaposlene, čeprav se v zadnjem času v večji meri uveljavljajo tudi oblike zaposlitve za krajši delovni čas, delo na domu in podobno; - je izobrazba žensk pri mlajših generacijah enaka ali celo boljša kot formalna izobrazba moških, čeprav je izbira smeri izobraževanja tradicionalna in ne nudi toliko možnosti za podjetniške iniciative; - v splošnem obstaja primerna zakonodaja proti spolni diskriminaciji, vendar se o tem problemu v slovenski družbi premalo razpravlja. Če povzamemo različne raziskave podjetnic v Sloveniji, lahko ugotovimo določene značilnosti: Osebnostne značilnosti: V Sloveniji je največ podjetnic v starostni skupini med 32 in 45 let. Rezultati mnogih raziskav kažejo, da je večina podjetnic poročenih in imajo enega do dva otroka (Hribar 1997,19); Izobrazba: V Sloveniji se za podjetništvo odločajo ženske, ki so nadpovprečno izobražene. Več kot 50 % podjetnic ima končano srednjo šolo, 14 % višjo šolo in okoli 26 % visoko šolo. Podjetnice so bolj izobražene od podjetnikov, značilno za ženske pa je drugačna vsebina izobrazbe, kjer je močno prisotna ekonomska-poslovna smer (Žnidaršič 2005, 31); Delovne izkušnje: Večina podjetnic v Sloveniji ima nekajletne delovne izkušnje, redke so takšne, ki jim je odprtje lastnega podjetja predstavljalo prvo zaposlitev, največ pa je takšnih, ki imajo več kot deset let delovnih izkušenj (Hribar 1997, 20); Razlogi za ustanovitev: Najpogostejši razlog za začetek z lastnim podjetjem je nezadovoljstvo s predhodnim delom (okoli 41 %). V Sloveniji se ženske morda še vedno preveč naslanjajo na moške tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Oklepajo se tradicionalnih vzorcev vzgoje, ki vodijo k manjši samozavesti, ki pa je ključna za podjetniško delovanje. Posledica je, da svojih idej in znanja ne udejanjijo, kot bi lahko (Pahor 2005, 20). 4.2 Motivacija Slovenk za podjetništvo

4.2.1 Motivacija Beseda motivacija izhaja iz besede motiv (latinsko movere), kar pomeni gibati se. Se pravi motivacija pomeni v splošnem neko gibanje, smoter oziroma vodilo. Nas pa zanima predvsem motivacija v psihološkem smislu, torej o vztrajni vedenjski težnji, ko človek skuša doseči kakšen cilj, tudi če naleti na ovire. Poznamo več vrst motivov in sicer: Primarni motivi, to so motivi, ki omogočajo človeku preživetje. Sekundarni motivi, so tisti motivi, ki povzročajo pri posamezniku zadovoljstvo, niso pa povezani s preživetjem človeka. Podedovani motivi so tisti, ki jih človek prinese s seboj na svet. Pridobljeni motivi pa so tisti, ki jih človek pridobi skozi življenje.

20

Motivi pa so odvisni od socialnega okolja in so posledica superega. Tako je zanimivo, da najdemo motive, ki so univerzalni in jih srečujemo pri vseh ljudeh, prav tako pa poznamo regionalne motive, ki jih srečamo le na določenem območju. Nas pa najbolj zanimajo individualni motivi, ki jih srečamo zgolj pri posameznikih in se zelo razlikujejo (dostopno na: www.daimonion.si/motivacija.php, 11.8.2007).

Motivacijo predstavljajo čustvena nagnjenja, ki nas vodijo k doseganju ciljev. Mednje štejemo naslednje: - težnja k izpolnitvi cilja - prizadevanja za doseganje osebne odličnosti, - zavezanost - usklajenost s cilji skupine ali organizacije, - pobuda - pripravljenost na vsako priložnost, - optimizem - vztrajnost pri izpolnjevanju ciljev kljub oviram na poti. Kaj nas žene pri delu? Je to denar, ugled ali prestiž? Mogoče do neke mere, vendar bi s poglobljeno refleksijo prišli do spoznanja, da nas k delu vleče občutek zadovoljstva, ki ga ob tem doživljamo. Ko se lotimo dela zaradi veselja, je naše razpoloženje na višku. Ko opravljamo delo samo zaradi denarja, se bolj dolgočasimo in smo lahko celo rahlo razdraženi. Prijetneje je početi stvari, ki nas osrečujejo (dostopno na: http://qube.gess.si/users/rmartincic/2213_motivacija.html, 20.06.2007). Ločimo dve skupini motivacijskih dejavnikov:

• Psihološki motivacijski dejavniki • Nepsihološki motivacijski dejavniki

4.2.2 Psihološki motivacijski dejavniki Psihološke značilnosti vplivajo na verjetnost odziva posameznika, da izrabi poslovno priložnost, saj te značilnosti vodijo ljudi k različnim odločitvam glede izrabe poslovnih priložnosti kljub enakim informacijam in veščinam, ki jih le-ti posedujejo. Psihološke značilnosti niso zadosten pogoj za izrabo podjetniških poslovnih priložnosti, kar pomeni, da je pri ljudeh ne povzročijo. Bolje rečeno, vplivajo le na odločitev o njihovi izrabi. Razdelili smo jih v tri skupine: splošno podjetniško motivacijo, kjer obravnavamo vidike osebnosti in motive, usmerjeno motivacijo in spoznavne značilnosti, za katere je bistveno, da se s časom spreminjajo in so v veliki meri tudi odvisne od situacij. Splošna podjetniška motivacija:

• Potreba po dosežkih. Potrebo po dosežkih je utemeljil McClelland (1961). V skladu z njegovo teorijo posamezniki z visoko potrebo po dosežkih (angleška okrajšava nAch) znajo oceniti določene delovne naloge in jih tudi dobro izpeljati.

• Prevzemanje tveganja. Tudi prevzemanje tveganja je motivator, ki prav tako izhaja iz McClellandove originalne raziskave podjetnikov. Slednji v njej namreč trdi, da bodo posamezniki z višjo potrebo po dosežkih zmernejši prevzemalci tveganj. Zgodnejše raziskave so pokazale, da so posamezniki, ki izkoriščajo poslovne priložnosti, pripravljeni prevzemati večja tveganja kot tisti, ki jih ne.

• Želja po neodvisnosti. Mnogi raziskovalci so ugotovili, da podjetniška vloga zahteva neodvisnost. Podjetnik namreč prevzema odgovornost za izrabo priložnosti, ki predhodno ni obstajala, in je v končni fazi tudi odgovoren za rezultat, ki je dosežen ali pa tudi ne. Nadalje, posamezniki se tudi odločajo za podjetniško kariero v želji po neodvisnosti.

21

• Ekstravertiranost. Ekstravertiranost je vidik osebnosti posameznika, ki vključuje lastnosti družabnosti, samozavesti, aktivnosti, ambicioznosti, iniciativnosti, nepotrpežljivosti, sposobnosti izražanja, zgovornosti. Ljudje, ki posedujejo naštete lastnosti, pogosteje od drugih izrabljajo poslovne priložnosti.

Usmerjena motivacija. Ko govorimo o usmerjeni motivaciji, imamo v mislih psihološki konstrukt, ki vključuje značilnosti samoučinkovitosti / samozavesti in mesto obvladovanja.

• Samospoštovanje in samoučinkovitost. Samoučinkovitost je zaupanje v lastne sposobnosti. Ljudje z višjo stopnjo samoučinkovitosti izrabljajo poslovne priložnosti pogosteje od drugih.

• Mesto obvladovanja. Ljudje, ki imajo močneje izraženo notranje mesto obvladovanja in zaradi tega močnejši občutek nadzora nad dogajanjem v okolju, ki jih obdaja, bodo bolje izrabljali porajajoče se poslovne priložnosti od drugih.

Spoznavne značilnosti. Spoznavne značilnosti so dejavniki, ki vplivajo na način razmišljanja ljudi in sprejemanje njihovih odločitev. Zanje je značilno, da se s časom spreminjajo in so v veliki meri odvisne od posameznikovega zaznavanja vsakokratne situacije.

• Intuicija. Intuicija je prepričanje ali občutek, da je nekaj resnično, ne da bi zbrali dejanske dokaze za to. Intuicija vpliva na posameznikovo pripravljenost izrabe poslovnih priložnosti.

• Vizija. Vizija se nanaša na to, kam želi podjetnik pripeljati svoje podjetje. Posamezniki z jasneje zasnovanimi vizijami bodo pogosteje izkoriščali podjetniške poslovne priložnosti.

4.2.3 Nepsihološki motivacijski dejavniki Nepsihološke motivacijske dejavnike smo v osnovi ločili na človeški in socialni kapital. Človeški kapital. V podjetniški proces vključeni posamezniki s kakovostnejšim človeškim kapitalom bodo uspešneje zaznavali in izkoriščali poslovne priložnosti, ki se pojavljajo v okolju. Človeški kapital ni le rezultat formalne izobrazbe, pač pa vključuje tudi izkušnje in praktično učenje, ki se praviloma odvija na delovnem mestu, kakor tudi neformalno izobraževanje, na primer obiskovanje specifičnih usposabljanj in tečajev, ki niso del tradicionalnega izobraževalnega procesa. Socialni kapital. Definiramo kot strukturo odnosov med posamezniki, družbo in družbenimi mrežami. Potenciali socialnega kapitala se odražajo na številnih področjih, kot so izobraževanje, gospodarstvo, socialna mobilnost, politika itn. (Širec 2007, 23-27)

4.2.4 Motivacija za podjetništvo Posamezniki se odločajo za podjetništvo iz različnih razlogov. Najbolj osnovno razlikovanje je med tistimi, ki se na podjetniško pot podajo zato, ker želijo izkoristiti dobro poslovno priložnost, in onimi, ki to storijo zaradi nujnosti, zato ker nimajo druge boljše alternative za delo in zaslužek. Prve imenujemo podjetniki zaradi priložnosti in druge podjetniki zaradi

22

nujnosti. Deleži odraslega prebivalstva, ki se v svetovnem merilu odločajo za podjetništvo iz enega ali drugega razloga, so razvidni iz slike 3. SLIKA 3: PRILOŽNOST V GLOBALNEM MERILU

Vir: GEM Slovenija, Rebernik et al 2007, 51 Jasno je, da so pri obeh motivacijskih dejavnikih na vrhu oziroma na dnu tiste države, ki imajo visoko oziroma nizko stopnjo podjetniške aktivnosti. Iz tabele 1 vidimo, da za Peru znaša TEA indeks iz nujnosti 10,57 %, za Belgijo kot zadnjo izmed 42 držav pa 0,19 %. TEA indeks iz priložnosti za Peru je 29,57 % in za Belgijo 2,36 %. Slovenija se po TEA indeksu iz nujnosti uvršča na 35. mesto (0,47 %) po TEA indeksu iz priložnosti pa na 30. mesto (4,05 %) (Rebernik et al. 2007, 51-52). Za ocenjevanje zgodnje podjetniške aktivnosti odraslega prebivalstva uporablja GEM šest meril in sicer: 1. delež odraslega prebivalstva (18 – 64 let), ki se aktivno loteva vzpostavitve novih podjemov (nastajajoči podjetniki – »nascent entrepreneurs«), 2. delež odraslega prebivalstva, ki je zaposlen kot lastnik/manager novih podjetij, ki niso starejša od 42 mesecev (novi podjetniki – »new entrepreneurs«), 3. indeks celotne zgodnje podjetniške aktivnosti, ki predstavlja vsoto nastajajočih in novih podjetnikov kot delež odraslega prebivalstva (celotni TEA – »Total Early-stage Entrepreneurial Activity«), 4. delež odraslega prebivalstva, ki je osebno investiral v nova in nastajajoča podjetja (neformalni investitorji – »informal investors«), 5. indeks podjetniške aktivnosti zaradi priložnosti (TEA-priložnost – »TEA Opportunity«), ki predstavlja delež odraslega prebivalstva, ki se je lotil vzpostavitve novega podjema, ker se mu je za to ponudila priložnost,

23

6. indeks podjetniške aktivnosti zaradi nuje (TEA-nuja – »TEA necessity«), ki predstavlja delež odraslega prebivalstva, ki se je lotil vzpostavitve novega podjema zaradi nuje, ker ni imel druge boljše možnosti za delo. Ko se v GEM govori o podjetniško aktivnem prebivalstvu, mislijo torej na, prvič, tiste posameznike, ki so osebno vpleteni v nastajanje novih podjemov, ali so, drugič, zaposleni kot lastniki/managerji novih podjetij, ki niso starejša od 42 mesecev, ali so, tretjič, osebno investirali v nove podjeme. TEA indeks tvorijo samo nastajajoči in novi podjetniki. Tiste posameznike, ki se pojavljajo v obeh vlogah, štejejo samo enkrat (Rebernik et.al. 2005, 21-22). TABELA 2: RANGI ZA TEA NUJNOST IN TEA PRILOŽNOST

Slovenija Najvišji Najnižji Rang Slovenije med 42. državami

TEA nujnost 0,47% 10,57% (Peru) 0,19%(Belgija) 35 TEA priložnost 4,05% 29,57%(Peru) 2,36%(Belgija) 30

Vir: GEM Slovenija, Rebernik et al. 2007, 51 SLIKA 4: NUJNOST V GLOBALNEM MERILU

Vir: GEM Slovenija, Rebernik et al, 2007, 52 Bolj kot rangi pa so pomembna relativna razmerja med podjetništvom zaradi nujnosti in zaradi priložnosti, saj ni vseeno, kolikšen je delež posameznikov, ki so se za podjetništvo odločili iz enega ali drugega razloga. Relativni deleži so prikazani na sliki 5, ki znova pokaže, da je v je v povprečju največ podjetništva iz nujnosti v manj razvitih državah. Najbolj ugodno je to razmerje na Danskem in Norveškem, kjer je samo 3,5 % vseh nastajajočih in novih podjetnikov to postalo zaradi nujnosti. V svetovnem merilu je bilo v letu 2006 največ

24

podjetnikov iz nujnosti v Braziliji (47,6 %) in na Filipinih (45,6 %). V nekaterih državah pa najdemo tudi velik delež podjetnikov, pri katerih sta bila oba motiva enakovredno zastopana (Grčija – 15,9 %; Mehika – 12,9 %; Združeni arabski emirati – 12,6 %). SLIKA 5: NUJNOST IN PRILOŽNOST V GLOBALNEM MERILU

Vir: GEM Slovenija, Rebernik et al. 2007, 52 Dosedanje raziskave na temelju podatkov GEM so pokazale, da imajo podjetniki, ki ustanavljajo podjetja zaradi nujnosti, manjše ambicije po rasti in izkazujejo manjšo nagnjenost za zaposlovanje in razvoj kot podjetniki, ki se podjetništva lotijo zaradi priložnosti. V kolikšni meri je to tudi rezultat okolja, v katerem ta podjetja nastajajo, ni moč zanesljivo trditi. Sklepamo pa lahko, da manj razvita okolja,

• kjer ni primerne poslovne in druge infrastrukture, • večjih podjetij, s katerimi bi se vzpostavljali kooperacijski odnosi, ki bi podpirali in

pospeševali razvojne ambicije, ali • kjer ni dovolj podjetniškega in socialnega kapitala,

delujejo zaviralno na razvoj podjetniških pobud. Podjetja iz nujnosti tudi pogosteje ustanavljajo posamezniki z izobrazbo, ki je v povprečju nižja od izobrazbe tistih, ki so podjetja ustanavljali zaradi priložnosti. Pomen razlikovanja med podjetniki iz nujnosti in priložnosti kaže tudi druga raziskava, ki je bila nedavno opravljena na temelju podatkov, ki jih zbira Flash Eurobarometer Survey. Po njenih ugotovitvah je bolj verjetno, da bodo podjetja zaradi nujnosti ustvarile ženske kot moški, ter da bodo podjetniki iz nujnosti nižje izobraženi kot tisti, ki to počno zaradi priložnosti. Podjetniki zaradi nujnosti čutijo tudi več ovir, kamor spadajo predvsem pomanjkanje finančnih virov, administrativna kompleksnost poslovanja, težave pri pridobivanju potrebnih informacij ter neugodna ekonomska klima. Poleg tega so podjetniki iz nujnosti tudi manj pripravljeni prevzemati riziko, kar pa je lahko povezano tudi z razlogom, zakaj so se samozaposlili, to je, da niso imeli druge možnosti za zaslužek.

25

Če so podjetniki, ki ustanavljajo podjetje zaradi nujnosti, v to prisiljeni zaradi preživetja, pa temu ni tako pri podjetnikih, ki to počno, ker želijo izkoristiti poslovno priložnost. Ti se za podjetništvo odločajo, ker z novo kariero pričakujejo, kar jim je nudila dotedanja zaposlitev. Ti podjetniki imajo večje ambicije po rasti in tudi večjo nagnjenost za zaposlovanje in razvoj kot podjetniki iz nujnosti, katerih izobrazba je v povprečju nižja od izobrazbe tistih, ki so podjetja ustanavljali zaradi priložnosti. Na sliki 6 so prikazani razlogi teh podjetnikov, zakaj so se odločili za samostojno podjetniško pot. Med štirimi alternativnimi odgovori se je za odgovor več svobode in neodvisnosti pri delu odločilo 68,7 % nastajajočih in novih podjetnikov ter 71,2 % ustaljenih podjetnikov. Samo petina se je izrekla za več prejemkov (Rebernik et al. 2007, 53). SLIKA 6: RAZLOGI ZA PODJETNIŠTVO

Vir: GEM Slovenija, Rebernik et al. 2007, 56 V revnejših državah je takšnih, ki se odločajo za podjetništvo, ker so v to prisiljeni, bistveno več kot v bogatejših državah. V revnejših državah je na primer podjetnikov, ki sebe štejejo za podjetnike iz priložnosti, samo dvakrat več kot tistih, ki se štejejo za podjetnike iz nuje, v srednje bogatih državah jih je približno štirikrat toliko, v bogatih državah pa deset- in večkrat toliko (dostopno na: http://www.podjetnik.si/default.asp?KatID=314&ClanekID=2303, marec 2005).

4.2.5 Motivacija Slovenk za podjetništvo V državah, ki sodelujejo v svetovni raziskavi podjetništva GEM, so razlike v podjetniški aktivnosti med ženskami in moškimi v vseh starostnih skupinah. V nobeni državi ni v povprečju več podjetnic kot podjetnikov. To velja tudi za Slovenijo, ne glede na to, ali se lotevajo podjetništva iz nujnosti ali da bi izkoristili poslovno priložnost. Zakaj se torej v Sloveniji tako malo žensk loteva podjetništva? Ker biti podjetnica ni sprejemljiv poklic za ženske? Ne bo držalo, saj je več predhodnih raziskav Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij (IPMMP) potrdilo, da se podjetnice v Sloveniji večinoma ne srečujejo s predsodki do svoje podjetniške kariere. Ker imajo drugačne kompetence kot moški? Tudi to ne bo držalo, saj imajo ženske kot podjetnice, ugotovljeno v eni od raziskav IPMMP, podobne lastnosti in uporabljajo enake poslovne strategije kot moški. Podjetništva se lotevajo, ker izkoriščajo dobro poslovno priložnost, in ne, ker ne bi imele druge možnosti za delo,

26

prevzemajo poslovno tveganje, zaupajo v svoje podjetniške sposobnosti in izboljšujejo svoje poslovne veščine (Pušnik 2007, 46). TABELA 3: RAZLOGI SLOVENSKIH PODJETNIC ZA ODLOČITEV ZA PODJETNIŠTVO (V ODSTOTKIH) Razlogi za ustanovitev Dinamični

podjetniki (1994)

Podjetniki (1997)

Ženske podjetnice

(1997)

Obrtniki (1999)

Videl(a) je donosno priložnost in jo realiziral(a)

37 19 32 13

Frustracija z delom v družbenem sektorju

20 22 41 9

Nezadovoljstvo s plačo, hotel(a) je večji zaslužek

8 11 10 6

Starši/sorodniki so imeli privatno podjetje

8 15 16 8

Malo drugih priložnosti za delo, edina izbira

4 15 4 8

Brezposeln(a), izgubil(a) je delo ali pa je to pričakovala

2 11 17 3

Želel(a) je izkoristiti svoje zmožnosti

- 54 - 39

Želel(a) je prispevati k blaginji okolja

- 5 - 3

Drugi razlogi 37 - 11 - Velikost vzorca 150 221 106 51

vir: Glas, Pšeničny 2000, 173 Vidimo, da je za ženske zelo močan razlog nezadovoljstvo z delom v večjem podjetju, želele pa so tudi izkoristiti poslovno priložnost. Doc. dr. Širec Karin je v svoji doktorski disertaciji (2007) analizirala psihološke in nepsihološke motivacijske dejavnike slovenskih podjetnikov. Psihološke motivacijske dejavnike prikazuje skozi naslednje sklope: potrebe po dosežkih, pripravljenosti prevzemanja tveganja, želji po neodvisnosti, samospoštovanja in samoučinkovitosti. Kar se tiče potreb po dosežkih, so ženske bolj samokritične do sebe, jim ne zadostuje minimalno izpolnjevanje kriterijev zastavljenih nalog in imajo večjo potrebo po dosežkih kot moški. Za celotno populacijo slovenskih podjetnikov velja, da so moški pripravljeni prevzemati več tveganja kot ženske. Želja po neodvisnosti je v vzorcu nekoliko bolj izražena na strani moških predstavnikov v primerjavi z ženskami. Ženske so pripravljene nekoliko bolj spoštovati pravila in vzpostavljene postopke pri delu ter občutijo več nelagodja ob sprejemanju odločitev o tem, kako in kdaj narediti svoje delo. Ženske beležijo za spoznanje boljše rezultate na segmentu proučevanja samospoštovanja in samoučinkovitosti v primerjavi z moškimi. Zanimivo pa je dejstvo, da so ženske v povprečju bolj prepričane v to, da nadzorujejo svojo usodo, ter da je hkrati dogajanje v poslu bolj kot od zunanjih vplivov odvisno od njihovih lastnih sposobnosti, nadzora in vodenja (Širec 2007, 124-128).

27

4.3 Ovire na poti v podjetništvo Zakaj se v Sloveniji tako malo žensk loteva podjetništva? Sklepamo lahko, da gre za tiste dejavnike v okolju, ki niso osebne, ampak infrastrukturne narave: prezaposlenost in odsotnost podpore v družini, pomanjkanje ustreznih služb za kakovostno (zlasti popoldansko) varstvo otrok, odsotnost podpornih mehanizmov, ki bi upoštevali specifične potrebe podjetnic. Posamezne skupine slovenskega prebivalstva so različno prodorne pri podjetniškem uveljavljanju. Veliko neizkoriščenih priložnosti je, poleg drugih skupin, pri ženskah – podjetnicah. Pri tem kažejo mnenja nacionalnih izvedencev, kot tudi podjetnikov in podjetnic samih, da ni problem v splošnih opredelitvah, ki so za podjetnice spodbudne, temveč predvsem v manjših ovirah, ki kumulativno povzročajo bistveno zaostajanje žensk v podjetništvu. Kot pomemben omejujoč faktor pri vključevanju žensk v podjetništvo je v ospredju težji dostop žensk kot moških do dobrih poslovnih priložnosti (Rebernik et al. 2007, 59-60). Ko ženska postane podjetnica, prevzame »podjetniški« način življenja. Posel zahteva od podjetnice, da mu posveti številne ure in da je zaradi njega pripravljena na številna odrekanja, kar mora sprejeti tudi družina oziroma prijatelji, ki podjetnico obkrožajo. Do nasprotovanj lahko pride tudi pri tistih, ki podjetnico sicer podpirajo, vendar niso pripravljeni na spremembe, ki jih nova vloga prinaša. Usklajevanje družine in kariere je zahtevno, saj zahteva od človeka različne spretnosti, veliko razumevanja in potrpežljivosti, oblikovanje skupnih ciljev. Podjetnica mora biti prilagodljiva, sklepati kompromise, znati prisluhniti, skušati razumeti druge in jim pomagati ter sprejemati odgovornost in tveganje. Ovire podjetnic predstavljajo predvsem pomanjkanje samozaupanja, nezmožnost artikulacije lastnih želja, finančna nesamostojnost, pomanjkanje poguma, večfunkcionalnost oziroma osredotočenje na več ciljev hkrati, nezmožnost usklajevanja družinskih in poslovnih obveznosti (Nacionalna študija 2004, 29).

4.3.1 Socialne ovire Težavnost usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti. Ženske še zmeraj nosijo precejšnjo odgovornost za opravljanje gospodinjskih del, vzgojo in nego otrok, nego bolnih, invalidnih itd. ženske imajo več obveznosti v zvezi z družino kot moški, ne glede na poklic, ki ga opravljajo. Kanjuo Mrčela pravi, da ne glede na to, kakšne družbene vloge opravlja ženska, od nje pričakujejo, da bo opravljala tudi svoje »primarne«, »naravne« vloge (vloga matere in gospodinje) (dostopno na: www.equal.oria.si/equal/data/strani/ELABORAT.pdf, julij 2007). V raziskavi opravljeni leta 2003 med uveljavljenimi podjetniki in podjetnicami so moški - podjetniki mnenja, da je v Sloveniji stanje na področju razpoložljivih storitev, ki omogočajo, da lahko ženske nadaljujejo s svojim delom tudi potem, ko si osnujejo družino, boljše, kot to menijo ženske – podjetnice. Takšen rezultat je glede na to, da delitev dela v družini večinoma še ni enakopravna, tudi razumljiv, saj ženske v tradicionalni patriarhalni družbi prevzemajo večji delež tako družinskih kot gospodinjskih obveznosti. Glede na to, da se moški v povprečju manj ukvarjajo z družino in gospodinjstvom, je razumljivo, da nimajo po eni strani niti prave slike o tem, koliko angažiranja takšno delo zahteva, po drugi strani pa tudi nimajo prave slike o tem, kako ženske vse te obveznosti uskladijo s svojo podjetniško kariero. Očitno so mnenja, da ženskam v veliki meri razpoložljive storitve v družbi omogočajo ukvarjanje oziroma nadaljevanje s podjetniško kariero, ženske – podjetnice pa vedo, da je to v povprečju

28

težje, oziroma, da je tako usklajevanje manj podprto s strani družbe, kot se zdi. Sodobne raziskave celo ugotavljajo, da se ženske prav zaradi usklajevanja družinske vloge in podjetniške kariere odločajo za samozaposlitev in so se celo pripravljene odpovedati višjim dohodkom na formalnem trgu dela v zameno za večjo fleksibilnost, ki jo omogoča samozaposlitev (Rebernik et. al 2003, 49-50). »Stekleni strop« ang. »the glass ceiling« Pojem se pojavi v ZDA leta 1970 in v menedžmentu pomeni točko, kjer sicer ni objektivnih razlogov, ki bi onemogočili napredovanje na sam vrh, obstajajo pa nevidne ovire, ki v obliki predsodkov in stereotipov ustavljajo in onemogočajo napredovanje določenim družbenim skupinam (ženskam, pripadnikom in pripadnicam rasnih ali etničnih manjšin) (Mrčela 2000, str. 58). Zaradi steklenih stropov zaposlene ženske niso enakovredno zastopane v poklicnih skupinah, ki tradicionalno veljajo za moške.

Stereotipiziranje poklicev in poklicna segregacija Segregacija in ločevanje na ''moške'' in ženske'' poklice in področja se začne že v času šolanja, kjer so npr. matematične vede bolj rezervirane za fante, saj veljajo za področja moči. Obstajajo poklici in delovna mesta, ki so determinirana kot moška in taka, ki so definirana kot ženska. Eno izmed področij, ki so opredeljena kot moška, je delo na področju računalništva. Majhna zastopanost ženske je tu razložena z naravo dela, ki v veliki meri vsebuje področje matematike in naravoslovnih znanosti, ki je v večji meri rezervirana za moške. Kot drugi razlog je prisotno mnenje, da računalniki predstavljajo moč in nadzor, kar naj bi spet privlačilo moške in odbijalo ženske. Kot tretji vidik je navedeno dejstvo, da delovna mesta/poklici, ki so enkrat spolno determinirani, takšni tudi ostanejo in se le stežka spremenijo. Npr. mesto tajnice v večini primerov zaseda ženska, ki opravlja funkcijo podobno njeni vlogi doma. Bodisi kuha kavo, skrbi za šefove sestanke in druge obveznosti, mu nudi moralno podporo, ga spodbuja, itd…; skratka ''skrbi'' zanj, tako, kot skrbi za svoje otroke mama, ali žena za soproga. Moški se pri izvajanju managerskih nalog označujejo kot bolj storilnostno usmerjene, objektivne, neodvisne, odločne in v splošnem sposobnejše kot ženske. Veliko podjetnic težavo rešuje tako, da razvijejo svoj osebni slog, ki ni ne ženski, ne moški, oziroma verjetno vsebuje elemente obeh (dostopno na: www.equal.oria.si/equal/data/strani/ELABORAT.pdf, julij 2007). Pomanjkanje podpore v družini in prijateljskih krogih Reakcije družinskih članov ob naznanitvi namer so lahko zelo različne, njihovo mnenje pa je odločilnega pomena za začetek. Niso redki dvomi in neodobravanje, zato čvrsta podpora pomeni neprecenljiv prispevek k samozavesti podjetnice. Partner in starši morajo dajati podjetnici oporo in pri njej spodbujati neodvisnost, uveljavljanje in odgovornost. Pomanjkanje samozavesti Predsodki, bojazni, zlasti pa pomanjkanje samozavesti ovirajo ženske na poti v podjetništvo. Najpogostejši vzrok, da se ne odločijo za podjetništvo, je pomanjkanje samozavesti. Tako je pokazala statistika, predstavljena 16. marca 2006 v Mariboru na Srečanju žensk podjetnic Slovenije in Avstrije. V otroštvu je samozavesti veliko, v mladosti kar kipimo od idej, zanosa in ciljev, ko pa pride obdobje slabih izkušenj (osebnih ali tujih), je samozavesti vse manj. Izpodriva jo strah. Zakaj so ženske premalo samozavestne, da bi postale podjetnice? Morda imajo zakoreninjene predsodke, da je ženska mama, žena in gospodinja, zato sodi v hišo. Otroci so pomembni, zakon tudi, delo pa mora biti opravljeno. Vse to je izvedljivo z dobro organizacijo (na to temo je napisanih veliko kakovostnih knjig) (dostopno na: www.podjetnik.si/default.asp?KatID=311&ClanekID=2971, maj 2006).

29

Pomanjkanje vzornic Mrčela pravi, da kolikor višje v organizacijsko hierarhijo sežemo, toliko manj je nadrejenih žensk, ki bi lahko igrale vzornice - 'role models' (Mrčela 1996, 77). Tako ženske, ki si želijo napredovanja, nimajo primerljivih vzornic, ki so prehodile podobne poklicne poti od katerih bi se lahko učile in pridobivale izkušnje, kako uspešno premagovati ovire. Vzornice lahko navdihujejo in spodbujajo mlajše ženske, da se opogumijo za prevzemanje visokih položajev in da lahko pripomorejo k temu, da bi moški podjetniki imeli prizanesljivejša stališča do žensk v podjetništvu. K tej spodbudi ogromno prispeva dokaz, ki ga lahko dajo vzornice, da je tudi mogoče povezovati uspešno kariero z družinskim življenjem.

4.3.2 Znanje in veščine V letu 2003 opravljena anketa med uveljavljenimi slovenskimi podjetniki in podjetnicami je pokazala, da imajo ženske v Sloveniji enako raven znanja in veščin za ustanovitev novega podjetja kot moški. Kaže, da lahko ženske v povprečju uspešno sodelujejo z moškimi v prevladujočih moških dejavnostih le, če dosegajo zelo visok – višji kot pa moški – nivo poklicne usposobljenosti (Rebernik et. al 2003, 47-51). Težave pa se mnogokrat pojavljajo pri dostopu do informacijske tehnologije in so povezane z organizacijo in informacijskim sistemom, ki postajata čedalje bolj zapletena. Nadalje z rastjo podjetja nastanejo problemi upravljanja velikega podjetja. Če se podjetje ne prilagodi tudi organizacijsko, lahko ti problemi zmanjšajo konkurenčnost in ga pripeljejo do poslovnega neuspeha.

4.3.3 Okolje Neudejanjanje politike enakosti med spoloma Pravno formalno torej obstajajo podlage za enakopravnost spolov. Pa je tako tudi v realnosti? Odkrite oblike diskriminacije žensk so prepovedane z zakonom, vendar se veliko odločitev sprejme na podlagi spola, kar pa je diskriminatorno. Pomanjkanje informacij in dostopa do poslovnih mrež Ženske težje in počasneje pridejo do želenega uspeha in položaja tudi zaradi pomanjkanja vez in poznanstev. Veliko poslov poteka tudi prek neformalnih odnosov, ženske pa največkrat v ta »moški« krog niso povabljene, če pa že so, pa nimajo na razpolago toliko časa kot moški, saj imajo še veliko ostalih domačih obveznosti. Dobrodošla bi bila krepitev ženskih mrež, ki bi pripeljale do večje vplivnosti in moči žensk, kar bi jih vodilo na sam podjetniški vrh. 4.4 Spodbude in podpore slovenskim podjetnicam Zakaj spodbujati žensko podjetništvo? Zaradi ženske naravnanosti v socialni del - je boljši delodajalec in tudi kreator delovnih mest. Ženske potrebujejo drugačne spodbude kot moški. Potrebujejo več spodbud na ravni pozitivnega mišljenja, samozavesti, motiviranja in naravnanosti k ciljem. Čeprav imajo tudi zelo inovativne poslovne ideje, s katerimi bi lahko ustvarile nova delovna mesta in prispevale k strukturnim spremembam v družbi, imajo ženske pogosto zadržke pri uresničitvi poslovnih idej. Država se mora zavedati, da so prav tako kot sprejemanje različnih politik in programov, ki spodbudijo žensko podjetništvo, pomembni lokalna podpora, mentorstvo in ustvarjanje stikov med podjetnicami. Mentorstvo in podpora na lokalni ravni imata velik pomen, saj so ženske na razmere v lokalnem okolju občutljivejše od moških.

30

Odločitev žensk za začetek posla je torej precej bolj zapletena kot pri moških, saj so ženske dovzetnejše za nedenarne spodbude. Na žensko podjetništvo vedenje vpliva poleg osebnosti še vrsta drugih dejavnikov, kot so starost, izobrazba, delovne izkušnje in stik z drugimi podjetniki. Ženske, ki poznajo druge podjetnike in podjetnice, so bolj nagnjene k temu, da bodo začele svoj posel. Subjektivno zaznavanje priložnosti, in samozaupanje sta ključna dejavnika, ki vplivata na ženske pri odločitvi za posel (Pahor 2005, 18).

4.4.1 Organizacije za izboljšanje položaja žensk v Sloveniji Z izboljšanjem položaja žensk v Sloveniji se ukvarjajo vladne in nevladne organizacije, izobraževalne in raziskovalne institucije. Prve skupine, ki so delovale na tem področju so se pojavile v obdobju prehoda iz socializma v parlamentarno demokracijo. Začele so opozarjati na vrsto problemov, povezanih s položajem žensk in družin. • Eden prvih je bil URAD ZA ŽENSKO POLITIKO, ki je začel z delom v letu 1992, leta 2001 pa se je preimenoval v Urad za enake možnosti, ki spremlja položaj žensk in uresničuje njihove pravice, zagotovljene z zakoni in mednarodnimi konvencijami ter pripravlja analize o položaju žensk na vseh področjih življenja. • SEKCIJA MANAGERK s svojim delovanjem povezuje zainteresirane kolegice, da uresničijo vodilno misel – poudariti pomen in vlogo, ki jo imajo v slovenskem gospodarskem prostoru ženske, tako na samem vrhu podjetij kot tudi na drugih odgovornih mestih. Od leta 1991 podeljujejo priznanje »Ženskam prijazno podjetje« uspešni in urejeni gospodarski družbi, v kateri je zaposleno tudi pomembno število žensk in kjer so uspešne ženske na vodilnih delovnih mestih enakovredno uveljavljajo ob svojih kolegih. • KOMISIJA ZA ENAKE MOŽNOSTI V DRŽAVNEM ZBORU – najprej komisija za žensko politiko (svetovalno parlamentarno telo) • URAD VLADE RS ZA ŽENSKO POLITIKO (svetovalno telo pri vladi, preimenovano v Urad za enake možnosti) • URAD VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC (dostopno na: www.equal.oria.si/equal/data/strani/ELABORAT.pdf, julij 2007) Na Ministrstvu za gospodarstvo ugotavljajo, da je slovensko okolje kljub nekaterim spodbudam še vedno nespodbudno za razvoj ženskega podjetništva. Za izboljšanje razmer in za vzpostavljanje spodbudnejšega okolja za žensko podjetništvo bo treba narediti še veliko in v to vključiti različne resorje. Ministrstvo za gospodarstvo prek Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo podpira program »Poklicno uveljavljanje žensk«, katerega cilji so:

• vzpostaviti stimulativno podjetniško okolje za poklicno uveljavljanje žensk, • razvoj inovativnih podpornih storitev za poklicno uveljavljanje žensk, • koordinacija mreže promotork ter • izobraževanje menedžerk socialnega podjetništva.

V program so vključene različne ustanove, med katerimi je zelo dejavno informacijsko središče META kot koordinator in pobudnik skupnih programov in dejavnosti, promotorke poklicnega uveljavljanja žensk, sekcije podjetnic pri regijskih združenjih podjetnikov pri Gospodarski zbornici in drugi (Pahor 2005, 20). Informacijsko središče META – Mreža elektronskih tehnologij in znanja – je neprofitna organizacija, ustanovljena z željo, da bi se podjetnice in podjetniki bolje povezali, da bi se uveljavile enake možnosti tudi v podjetništvu, da bi bili razvojni programi naravnani na dejanske potrebe v praksi in da bi omogočili hitrejše in učinkovito povezovanje malih podjetij

31

in njihov dolgoročnejši obstoj na skupnem evropskem trgu in širše. Informacijsko središče META v sodelovanju s PCMG organizira po vsej Sloveniji brezplačna enodnevna srečanja s predavanji in pogovori za ženske, ki so samozaposlene ali pa o tem razmišljajo. Pri teh srečanjih gre za obliko izobraževanja, odkrivanja novih priložnosti in medsebojnega povezovanja žensk oziroma podjetnic. Na ta srečanja so povabljeni tudi predstavniki lokalnih skupnosti. V okviru Informacijskega središča META deluje tudi brezplačni svetovalni telefon za podjetništvo in program usposabljanja mentoric, ki bodo začetnicam pomagale pri ustanovitvi podjetja (dostopno na: www.kopje.si/alp_metka/, 2007).

4.4.2 Pregled zakonodaje, ki ureja družbeni položaj žensk v Sloveniji • USTAVA RS • KONVENCIJA O ODPRAVI VSEH OBLIK DISKRIMINACIJE ŽENSK, je osrednji in najbolj splošen dokument o pravicah žensk. Z njenim podpisom se je Slovenija leta 1992 zavezala, da bo načelo enakosti moških in žensk vključila v zakonodajo in zagotovila uresničevanje tega načela v praksi. • Slovenija je članica Sveta Evrope, ki prav tako varuje pravice žensk in moških. KONVENCIJA O VARSTVU ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN je prvi mednarodni inštrument o človekovih pravicah, namenjen varovanju širokega obsega državljanskih in političnih pravic posameznic in posameznikov, uvaja pa element univerzalne narave človekovih pravic. • Evropska unija je enakost žensk in moških poudarila kot eno svojih temeljnih načel v AMSTERDAMSKI POGODBI. Evropsko pravo je to področje razdelilo na tri dele, in sicer na enako plačilo, enako obravnavo in socialno varnost. • ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH, ki izrecno prepoveduje diskriminacijo glede na spol pri zaposlovanju, med trajanjem in v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. • ZAKON O ENAKIH MOŽNOSTIH ŽENSK IN MOŠKIH, ki nadgrajuje in dopolnjuje obstoječe pravne inštrumente. • RESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH, ki je bila sprejeta v letu 2005 (november) je strateški dokument, ki določa cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakosti spolov na posameznih področjih življenja žensk in moških v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2005 do leta 2013. Temeljni namen je izboljšati položaj žensk oziroma zagotavljati trajnostni razvoj pri uveljavitvi enakosti spolov (dostopno na: www.equal.oria.si/equal/data/strani/ELABORAT.pdf, julij 2007). Deklarativno pozitiven odnos do žensk v podjetništvu je potrebno dopolniti z vrsto ukrepov na navedenih področjih, da bi se lahko ženske dejansko enakopravno vključevale v podjetništvo. Nadaljevati je treba s promocijo ženskega podjetništva, tudi v posebnih oblikah neprofitnega, socialnega podjetništva (Rebernik et al. 2007, 59-60). 4.5 Perspektive ženskega podjetništva Ženske so v Sloveniji sprejele podjetništvo kot možno kariero v veliki meri zato, ker jim omogoča samostojnost, uveljavljanje lastnih zmožnosti, pogosto pa je nadaljevanje družinske tradicije. Kot podjetnice se ne razlikujejo bistveno od povprečnega profila slovenskih podjetnikov, razlike so običajno podobne tistim v razvitih državah.

32

Za večje uresničevanje podjetniških možnosti žensk bi bilo koristno:

• spodbujati razvoj podjetniške kulture, ki bi ženskam in moškim pomagala odpravljati ovire za podjetniško kariero,

• spodbujati ženske k podjetniški karieri že v obdobju šolanja, • ustanoviti institucije, ki bi podpirale ženske podjetnice pri poslovnih zadevah, tudi pri

varstvu otrok in pomoči v gospodinjskih opravilih, s čimer bi upoštevali njihove značilnosti,

• razviti izpopolnjevanje žensk v poslovnih in tehničnih znanjih, • spodbujati razvoj neformalnih ženskih mrež za izmenjavo informacij, izkušenj, za

razvoj posebne oblike poslovne podpore in tudi lobiranje za odpravo spolnih ovir, • spodbujati ženske tudi v okviru »družbenega podjetništva« in podjetniških pobud v

nekomercialni dejavnosti, kjer so bolj prisotne kot moški, • spodbujati večje vključevanje žensk kot svetovalk in mentoric v pospeševalni mreži, • oblikovati informacijsko bazo o ženskih podjetjih, ki bi omogočala analitično

spremljanje njihovih problemov, • povečati udeležbo žensk v podjetniški mreži, v inkubatorjih in drugi podjetniški

infrastrukturi, olajšati njihov dostop do kapitala in poslovnih prostorov. V Sloveniji se podjetnice ne srečujejo s posebnimi ovirami pri podjetniški karieri, vendar tudi ne z izrazito podporo. Dobri rezultati pri uveljavljanju podjetnic so zato posledica spontanih odločitev samih žensk in ožje podpore družine. Z boljšim razumevanjem posebnosti ženskih podjetij lahko podjetniška podporna mreža pospeši uveljavljanje podjetnic, s čimer bodo uresničene njihove ambicije in bolje zadovoljene ekonomske potrebe njihovih družin.

33

5 ŽENSKO PODJETNIŠTVO NA KOROŠKEM 5.1 Osnovna predstavitev regije Regija gozdnatega hribovja in treh rečnih dolin (Mislinjske, Mežiške, Dravske) leži na severu ob avstrijski meji. Na V meji regija na Podravsko regijo, na JZ pa na Savinjsko regijo ter na S na Avstrijo. Meja z Avstrijo se razprostira v dolžini 100 km na severnem delu regije, deset kilometrski obmejni pas pa pokriva občine Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka. Po velikosti in številu prebivalstva sodi Koroška med manjše slovenske regije in se razprostira na 1041 km. Zaobjema tri doline, Dravsko, Mežiško in Mislinjsko, sestavlja pa jo 12 občin: Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Mislinja, MO Slovenj Gradec, Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka in Ribnica na Pohorju. V regiji so štiri Upravne enote – Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi. TABELA 4: OBČINE V KOROŠKI REGIJI

IME OBČINE VELIKOST V KM2 ŠT. PREBIVALCEV (dec.2005)

1. SLOVENJ GRADEC 173,7 17.049 2. RAVNE NA KOROŠKEM 63,4 12.232 3. DRAVOGRAD 105,0 8.803 4. PREVALJE 85,1 6.624 5. RADLJE 93,9 6.276 6. MISLINJA 112,2 4.759 7. MEŽICA 26,4 3.881 8. MUTA 38,8 3.687 9. ČRNA NA KOROŠKEM 156,0 3.612 10. VUZENICA 50,1 2.827 11. PODVELKA 103,9 2.728 12. RIBNICA NA POHORJU 59,3 1.276 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, december 2005 SLIKA 7: ZEMLJEVID KOROŠKE

Vir: Regionalni razvojni program za Koroško, 2001, str.17.

34

Po kazalcih razvitosti (bruto domači proizvod na prebivalca, bruto dodana vrednost na zaposlenega, bruto osnova za dohodnino na prebivalca, število delovnih mest na število aktivnega prebivalstva), kazalcih ogroženosti (indeks staranja prebivalstva, stopnja regionalne brezposelnosti, stopnja zaposlenosti) in kazalcih razvojnih možnosti (povprečno število let šolanja, opremljenost s komunalno infrastrukturo, delež območij Natura 2000 in poseljenost), ki jih izraža indeks razvojne ogroženosti je Koroška regija na 6. mestu med 12 regijami (indeks 103.9). Za Koroško regijo velja, da izkazuje v zadnjih letih razvojne probleme, saj je z izjemo relativno mladega prebivalstva v vseh kazalnikih pod slovenskim povprečjem. Koroški regiji sta po indeksu razvojne ogroženosti najbližje Jugovzhodna Slovenija (101,7) in Goriška (93.8) regija (dostopno na: www.alppeca.si/files/userfiles/strat_dokumenti/1_rrp_koroska.pdf, 2006). 5.2 Analiza stanja in razvojne tendence v regiji Za Koroško gospodarstvo, umeščeno v tri doline, je značilna velika izvozna usmerjenost, nadpovprečni delež predelovalnih dejavnosti in velika vpetost v avtomobilsko industrijo. Generatorji razvoja v regiji ostajajo velike družbe, kljub pridobivanju pomena malih in srednjih podjetij. Ključno gospodarsko dejavnost Koroške regije predstavlja področje predelovalnih dejavnosti. Iz podatkov za leto 2005 je razvidno, da je najmočnejša občina MO Slovenj Gradec, saj je iz te občine 30,7 % vseh družb, ki so zaposlovale 35,3 % vseh zaposlenih v regiji, oblikovale pa so 47,9 % vseh čistih prihodkov iz prodaje. Pri samostojnih podjetnikih je bilo v letu 2005 zaposlenih 2.133 ljudi. Večino prihodkov (42 mrd SIT) so ustvarili majhni podjetniki, ki razpolagajo tudi z največ sredstvi za delo (95,9 %). Največ samostojnih podjetnikov je v MO Slovenj Gradec (601), kar predstavlja 28,8 % vseh podjetnikov v regiji, sledijo Ravne na Koroškem (14,8 %) in Dravograd (13,3 %). Osnovni kazalec, ki odraža ekonomsko moč prebivalstva je osnova za dohodnino na prebivalca, katere pretežni vir so plače. Ta je v Koroški regiji krepko pod slovenskim povprečjem, indeks znaša 86,9 (SLO=100). Konec leta 2005 je Koroška regija dosegala 85,9 % povprečne bruto slovenske plače (slovensko povprečje presegata le Osrednjeslovenska in Obalna-kraška regija). Znotraj regije pa obstajajo velike razlike, tako v bruto osnovi za dohodnino, kot v povprečnih bruto plačah. Najvišjo bruto osnovo za dohodnino na prebivalca ima v regiji MO Slovenj Gradec, ki dosega indeks 95,4 (SLO=100), najnižjo pa občina Ribnica na Pohorju, ki ima indeks le 62,1. Najvišjo povprečno bruto plačo v regiji imajo v občinah Ravne in Črna na Koroškem, najnižjo pa v občini Radlje ob Dravi in Podvelka (dostopno na: www.alppeca.si/files/userfiles/strat_dokumenti/1_rrp_koroska.pdf, 2006). V gospodarski strukturi regije je nadpovprečno zastopan sekundarni sektor, kmetijstvo in storitve so v regiji manj pomembne, čeprav se delež storitvenega sektorja v BDP regije povečuje. Regija ima izrazito pozitivne razvojne potenciale. Glavne prednosti regije so razvoj turizma, dobro razvit podjetniški sektor ter nekatera predelovalna podjetja, poleg tega pa bo regija lahko pospešila svoj razvoj tudi z večjim čezmejnim sodelovanjem. Že v letu 2006 na podlagi sprejetega programa avtocest in hitrih cest potekajo intenzivne dejavnosti za umestitev hitre ceste — tretje razvojne osi — v prostor (dostopno na: www.ess.gov.si/slo/Eures/TrgDela/KoroskaSlo.pdf, 23.10.2007). S primerjavo regij med seboj lahko ugotovimo, da mora Koroška regija svojo konkurenčno prednost iskati znotraj sebe in v hitrem odzivu ter umeščanju v globalni prostor.

35

TABELA 5 : OSNOVNI PODATKI KOROŠKE

Dostopno na: www.alppeca.si/files/userfiles/strat_dokumenti/1_rrp_koroska.pdf, 2006

36

5.3 Ženske na Koroškem V Mestni občini Slovenj Gradec deluje koordinator, ki del svojega časa namenja spoznavanju enakih možnosti za oba spola in poznavanju situacije, problemov v občini ter poznavanju zakonskih možnosti na posameznem področju. Na trgu dela koordinator vzpodbuja dopolnilne dejavnosti na podeželju in kmetijah ter ustanavljanje podjetij. Za doseganje enakih možnosti je zelo pomembna ekonomska neodvisnost, zato je zelo pomembno, da se vzpodbujajo tiste dejavnosti, ki jih lahko opravljajo ženske. Koordinator se zato sproti seznanja s situacijo in problemi v občini ter sodeluje pri pripravi občinske politike na tem področju. Koordinator tudi organizira svetovanje, posebej za ženske, ki ustanavljajo podjetja v sodelovanju z zavodom META, ki to že izvaja (dostopno na: http://mojuspeh.com/geeklog/article.php?story=20050506225426522&query=%259Eensko%2Bpodjetni%259Atvo, 09.05.2005).

TABELA 6: PREBIVALCI KOROŠKIH OBČIN PO SPOLU

Prebivalstvo 31.12.2006 Občina skupaj moški ženske

Črna na Koroškem 3.575 1.797 1.778Dravograd 8.867 4.446 4.421Mežica 3.887 1.933 1.954Mislinja 4.750 2.367 2.383Muta 3.671 1.856 1.815Podvelka 2.711 1.362 1.349Prevalje 6.616 3.308 3.308Radlje ob Dravi 6.265 3.120 3.145Ravne na Koroškem 12.151 6.050 6.101Ribnica na Pohorju 1.272 635 637Slovenj Gradec 17.041 8.444 8.597Vuzenica 2.813 1.410 1.403S K U P A J 73.619 36.728 36.891

Vir: Statistični urad RS. Popis 2002, preračun na občine, veljavne dne 1.1.2007

Na Koroškem je čez 50 % žensk prebivalk; 44 % jih je delovno aktivnih. Približno 25 % žensk dela na vodilnih delovnih mestih velikih ter srednje velikih podjetjih, 30 % pa je podjetnic (ustanoviteljice, direktorice malih podjetij in samostojne podjetnice). Veliko žensk se odloča za družinsko podjetništvo, saj ima ta oblika podjetništva kar nekaj prednosti. Družinsko podjetje se je sposobno prilagajati spremenjenim razmeram, ženske imajo veliko znanja in izkušenj, potrebno je dolgoročno razmišljanje, kultura je stabilna, ustvarijo se lahko nova delovna mesta. Družinsko podjetje pa ima tudi nekaj slabosti, kot so: problem nasledstva, favoriziranje družinskih članov, družinski konflikti ter togost v vzorcih obnašanja.

5.3.1 Problematika brezposelnih žensk na Koroškem Na Koroškem je bilo v začetku devetdesetih let 72 % aktivnih prebivalcev zaposlenih v industriji, in sicer kar 70 % od teh v treh velikih sistemih Železarni Ravne, Rudniku Mežica in Lesni Slovenj Gradec. Po razpadu velikih sistemov te panoge danes zaposlujejo manj kot 40 % aktivnega prebivalstva. V regiji se je, tako kot drugod po Sloveniji, povečal delež zaposlenih v storitvenem sektorju, kar je imelo pozitivne posledice ob koncu devetdesetih prejšnjega stoletja, saj se je brezposelnost v regiji do leta 2000 konstantno nižala. V prvih

37

letih novega tisočletja pa se je v regiji stanje na področju zaposlenosti spet poslabšalo. Vzrok temu je slabša gospodarska situacija na Koroškem in s tem povezani stečaji ter prisilne poravnave v Koroških podjetjih. Na razmere na trgu dela pa vpliva tudi zmanjševanje števila zaposlenih pri samozaposlenih osebah in samozaposlenih oseb, saj se število samostojnih podjetnikov vztrajno zmanjšuje. V zadnjih letih pa se je precej zmanjšalo tudi število kmetov. Za regijo velja, da ima nadpovprečno stopnjo brezposelnosti in visok delež dolgotrajno brezposelnih. Med brezposelnimi je nadpovprečen delež žensk. Delež žensk med vsemi brezposelnimi osebami v Koroški regiji je že presegel 53 %. Problem opredeljene ciljne skupine brezposelnih žensk je še izrazitejši, saj lahko številne med njimi uvrstimo v več značilnih skupin:

• ženske nad 45 let starosti z nizko stopnjo strokovne izobrazbe, ki se uvrščajo tudi v skupino dolgotrajno brezposelnih oseb,

• mlade ženske, iskalke prve zaposlitve (dostopno na: www.kopje.si/alp_metka/, maj 2007).

5.3.2 Ženske na podeželju Možnost za poklicno uveljavljanje pa imajo tudi ženske na podeželju. V preteklosti je podeželje predstavljalo predvsem rezervo prostora, naravnih virov in poceni ter neorganizirane delovne sile, razvoj pa je bil usmerjen pretežno v urbana območja. Posledica je bilo razvojno zaostajanje podeželskih območij, ogroženost njihovih kulturnih kvalitet in zanemarjanje razvojnih potencialov, omejeni procesi pa so močno vplivali tudi na poslabšanje demografskega stanja in starostne strukture podeželskega prebivalstva. Danes na podeželju živi okoli 57 % slovenskega prebivalstva, zavzema pa nad 90 % celotnega prostora države. Tudi na podeželju danes prevladuje nekmečko prebivalstvo, saj se je delež kmečkega prebivalstva po letu 1960 bistveno zmanjšal. Podeželski prostor postaja vse bolj dragocen za bivanje, delo in preživljanje aktivnosti v prostem času ter rekreacijo. S splošnim razvojem družbe se vse bolj krepi tudi funkcionalna povezava podeželja z urbanim središčem. Uspešen razvoj kmetijstva in podeželja je v vsaki državi v veliki meri odvisen od ustrezne usposobljenosti in motiviranosti vseh njenih potencialnih akterjev. Zagotavljanje vitalnosti in stabilnosti socialnega in ekonomskega življenja na podeželju je močno odvisno tudi od prisotnosti in različnih produktivnih in reproduktivnih dejavnosti žensk v njihovem zasebnem in javnem življenju. Vključevanje žensk v razvojna dogajanja zahteva uveljavitev principa enakih možnosti sodelovanja in izrabe ugodnosti tako za moške kot za ženske. To pa seveda zahteva upoštevanje in sistematično preučevanje problemov, potreb in interesov obeh spolov, kar je prvi pogoj za uspešno oblikovanje in izvajanje programov in projektov razvoja podeželja in kmetijstva. Do nedavnega je imela kmetijska politika v Sloveniji za edinega relevantnega akterja razvojnega dogajanja na podeželju le moške, potrebe in interesi žensk pa so bili najpogosteje spregledani. Odraz tega je precejšnje pomanjkanje podatkov, s tem pa tudi raziskav, ki bi omogočale vpogled v družbeni položaj in življenjske razmere kmečkih in podeželskih žensk, še posebej z razvojem podjetništva na podeželju (Nacionalna študija 2004, PCMG).

38

Največje ovire za poklicno uveljavljanje žensk na podeželju so premajhna samoiniciativnost, strah pred sprejemanjem tveganja, nizka motiviranost in visoke zahteve za opravljanje in razvoj dopolnilnih dejavnosti, pomanjkanje znanja s področja vodenja, trženja, računovodstva in podjetništva, nizka izobrazbena raven in neinformiranost. Trenutno je na Koroškem 159 kmetij, ki se uradno ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, največ je to storitev s kmetijsko mehanizacijo, in od tega 27 žensk, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo (turistična dejavnost na kmetiji, peka kruha in potic, suhi šopki, predelava sadja). V prihodnosti bo potrebno v programu razvoja dopolnilnih dejavnosti potrebno iskati nove oblike, kot so: varstvo otrok na domu, oskrba starejših in prizadetih ipd. Na Koroškem izvajata kmetijsko svetovanje Kmetijsko gozdarski zavod Celje, za upravno enoto Radlje ob Dravi pa Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj. Kmetijsko svetovanje obsega specialistično svetovanje na posameznih kmetijskih področjih in terensko kmetijsko svetovanje, glavne naloge pa so svetovanje v zvezi s tehnološkim, gospodarskim ter okoljevarstvenim področjem opravljanja kmetijske dejavnosti (dostopno na: http://mojuspeh.com/geeklog/article.php?story=20050506225426522&query=%259Eensko%2Bpodjetni%259Atvo, 09.05.2005).

Predlagane smernice: • potrebno je vključevati kmečke ženske v razvojna dogajanja, • društva kmetic – zagovarjati interese kmetic v lokalnem in regionalnem okolju, • vzpostaviti je potrebno specifično podporno okolje – informacijsko središče Metka, • zagotavljati mentorstvo ženskam in društvom, • spodbujati razvoj dopolnilnih dejavnosti, osebnega dopolnilnega dela, obrti.

5.3.3 Koroške podjetnice Ženska podjetja so na Koroškem največkrat organizirana kot d.o.o. ali s.p. Ženske podjetnice se največ ukvarjajo s finančnimi in poslovnimi storitvami, trgovino, proizvodnjo in inženiringom. Največ jih ima končano srednjo šolo in imajo več kot 10 let delovnih izkušenj. Pripravljene so na novo izobraževanje, predvsem so zaželena znanja iz računovodstva, managementa in financ. Ženske se najpogosteje odločajo za podjetništvo zaradi neodvisnosti, ker želijo izkoristiti svoje znanje in razvijati svojo kariero. Na Koroškem se podjetništvo dobro razvija, kar je vidno tudi iz povečanega števila podjetnikov , ki iz v leta v leto narašča. Največ samostojnih podjetnikov ima Upravna enota Slovenj Gradec (797-leta 2001), sledi Ravne na Koroškem (731), Radlje ob Dravi (528) in Dravograd (316). Za razvoj podjetništva na sploh na Koroškem skrbijo Podjetniški center Slovenj Gradec, Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Gospodarska ter Obrtna zbornica, občine ter druge institucije. Podjetniški center Slovenj Gradec je razvil veliko projektov za razvoj podjetništva, posebej še za žensko podjetništvo. Organizirali so več srečanj na temo poklicnega uveljavljanje žensk na Koroškem. Ženske so na teh srečanjih ugotovile, da je potrebno misliti nase, na svoja hotenja in pozitivne občutke ter več pozornosti nameniti poudarjanju sebe, s čimer se poveča samospoštovanje, samozavest, izboljšajo pa se tudi medsebojni odnosi v družini, pri prijateljih in na delovnem mestu. Začeli so tudi uvajati projekt dela na domu. Na Koroškem je zelo razvito izdelovanje izdelkov domačih in umetnosti obrti, ki je ena od oblik dela na domu, delo na domu pa lahko opravljajo tudi kmetje v okviru dopolnilnih dejavnosti

39

ter invalidi in ženske v podjetništvu. Podjetniški center organizira tudi različne študijske krožke, v katerih člani izdelujejo različne izvirne spominke, organizirajo različne pohodniško-kolesarske poti ipd. Za ustvarjalne Korošice so tudi razvili projekt – izzivi rokodelstva. Ciljne skupine so rokodelke, ki že izdelujejo ročno izdelane izdelke in tiste, ki v tem vidijo možno podjetniško priložnost (dostopno na: http://mojuspeh.com/geeklog/article.php?story=20050506225426522&query=%259Eensko%2Bpodjetni%259Atvo, 09.05.2005). 5.4 Analiza rezultatov ankete

5.4.1 Način pridobivanja podatkov Ciljna skupina ankete so bile vse podjetnice v koroški regiji ne glede na velikost podjetja. Za raziskavo smo uporabili bazo Telefonski imenik Slovenije 2006 in internet, iz katerih smo naključno izbrali 60 podjetij, ki so v lasti podjetnic. Iz baz smo pridobili poštne naslove posameznih podjetij in e-mail naslove in jim poslali anketni vprašalnik. Začetna odzivnost na poslane ankete po pošti je bila izredno slaba, nato pa smo s pomočjo elektronske pošte uspeli dobiti skupaj 34 odgovorjenih anketnih vprašalnikov, kar pomeni, da je bil odziv 56,7 %.

5.4.2 Vprašalnik Vprašalnik je bil sestavljen iz štirih sklopov in sicer (glej anketni vprašalnik o motivaciji in podpornem okolju podjetnic v koroški regiji, priloga 1):

• osnovni podatki o podjetju, • izobrazba in delovne izkušnje, • ustanavljanje podjetja, • podporne organizacije.

Znotraj navedenih sklopov je bilo zastavljenih 14 vprašanj, s pomočjo katerih smo skušali pridobiti podatke o demografski značilnosti podjetnic, motivih in problemih pri ustanavljanju podjetja, podpori ter položaju podjetnic na Koroškem, kakor ga same ocenjujejo. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo računalniških programov Word in Excel in jih uvrstili v priloge k delu.

5.4.3 Predstavitev vzorca V vzorcu je zajetih 34 podjetij. Od tega je 30 podjetij s pravno organizacijsko obliko samostojni podjetnik, 2 podjetji sta družbi z omejeno odgovornostjo, 2 podjetnici pa se ukvarjata izključno z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Anketiranje je potekalo v vseh koroških občinah.

5.4.4 Demografske značilnosti podjetnic Leto ustanovitve Med anketiranimi podjetnicami je bilo največ takih, ki so svoje podjetje ustanovile v obdobju od leta 1994 do 2004, kar 70 % podjetnic. Podatki kažejo, da število novoustanovljenih podjetij po letu 2004 pada.

40

Pravno organizacijska oblika SLIKA 8: PRAVNO – ORGANIZACIJSKA OBLIKA

s.p.88%

dopolnilna dejavnost na

kmetiji6%

d.o.o.6%

Vir: Podatki iz ankete, 2007

5.4.5 Opis podjetja, motivi in problemi pri ustanavljanju podjetja Dejavnost podjetja Ženske najpogosteje ustanavljajo podjetja v storitvenem in trgovskem sektorju, kar je razvidno tudi iz raziskave. Koroške podjetnice se najpogosteje ukvarjajo s storitveno dejavnostjo ( 64,71 %), kot so frizerstvo, cvetličarstvo, računovodstvo, gostinstvo. Okoli 14 % podjetnic je v trgovski dejavnosti, le približno 3 % pa v proizvodni. Nekaj več kot 14 % podjetnic kombinirano ukvarja s storitveno, proizvodno in trgovsko dejavnost. Okoli 3 % podjetnic pa se ukvarja tudi z dopolnilno kmetijsko dejavnostjo – prevladujeta turistična dejavnost na kmetiji in pa domača predelava kmetijskih pridelkov (priloga 2). Izobrazba in delovne izkušnje Podjetništvo se gradi na izobrazbi in praktičnih izkušnjah. Največ anketiranih podjetnic ima končano poklicno oz. srednjo šolo (50 %), 30 % podjetnic ima dokončano višjo ali visoko strokovno šolo, dobrih 17 % anketiranih podjetnic ima dokončano univerzitetno izobrazbo, slabe 3 % podjetnic pa ima celo nekaj od naslednjih izobrazb: specializacijo, MBA, magisterij ali doktorat. Zanimiv je podatek, da imajo vse anketirane podjetnice več kot dokončano osnovnošolsko izobrazbo. Iz rezultatov ankete lahko sklepamo, da imajo podjetnice na Koroškem nadpovprečno izobrazbo. Na sliki iz priloge 3 vidimo, da je imelo dobrih 26 % podjetnic pred ustanovitvijo lastnega podjetja 10 do 20 let delovnih izkušenj (priloga 3 in 4). Predhodni delovni status Pred ustanovitvijo lastnega podjetja je bilo med tistimi, ki so bile zaposlene, največ predhodno zaposlenih v državnih podjetij (47 %), kar dobrih 26 % jih je že prej delovalo v privatnem sektorju. Slabih 9 % je bilo predhodno zaposlenih v javni upravi, okoli 6 % pa je bilo zaposlenih preko študentskih del. Kar okrog 12 % pa je pričelo samostojno delo brez predhodnih izkušenj – kot predhodno brezposelne (priloga 5).

41

Struktura zaposlenih Anketirane podjetnice pogosteje zaposlujejo ženske kot moške. V podjetjih, katerih lastnice so ženske, je na enoto zaposlenih 1,62 žensk in le 0,47 moških. Razlog je verjetno v tem, da podjetnice pogosto ustanavljajo podjetja, ki so »tipična« za ženske. Največ je podjetnic, ki imajo zaposleno eno osebo. Motivi za ustanavljanje podjetja Analiza podjetij samostojnih podjetnic nam lahko izboljša predstavo o ženskem podjetništvu. Ugotovimo lahko vrsto in značilnosti podjetij, motive za vstop v podjetništvo ter probleme, s katerimi so se soočile pri ustanovitvi podjetja. Odločitev za podjetniško kariero: Odločitev za podjetništvo se med ženskami v Sloveniji poraja med 35. in 44. letom (takrat je razmerje ženske : moški 1 : 1,7), moški pa razmišljajo o tem že 10 let prej. Po 24. letu starosti se ta razlika zmanjša v razmerju 3,9 : 1 v korist moških. Prvič ženske postanejo matere okoli 30. leta starosti, tudi prehodi odraščanja v samostojno življenje so pomaknjeni v trideseta leta. Kaj počnejo, ko končajo izobraževanje, ko so zdrave in polne moči? Si v varnem okolju podjetja pridobivajo izkušnje, samozavest, potujejo? (JAPTI 2007, 2) Iz slike v prilogi 6 je razvidno, da je skoraj polovica koroških podjetnic ustanovilo podjetje, ker so zaznale dobro poslovno priložnost, in ne zato, ker bi bile v to prisiljene zaradi nujnosti preživetja. 9 % anketirank pa je izjavilo, da je podjetje ustanovilo iz nuje, bodisi verjetno zaradi brezposelnosti ali neprimernih delovnih mest. Motivi za ustanavljanje podjetja: Že več raziskav po vsem svetu je ugotovilo, da podjetnikom denar ni najpomembnejši motiv. Podjetniki si najbolj želijo uresničiti svoje zamisli, denar je pomemben samo kot potrdilo, da je podjetnik uspel. Tudi v tej anketi se je zaslužek izkazal kot manj pomemben motiv. Dobrih 8 % vprašanih je zaslužek uvrstila med primarne razloge za ustanovitev podjetja. Vodilni razlog za ustanovitev podjetja je tako potreba po dosežkih (22,5 %) in želja po izzivih (22,5 %) ter neodvisnosti (21 %). Sledijo ekonomska nujnost, pričakovani zaslužek, tradicija, opravljanje dela doma ter fleksibilnost in s tem nadzor nad svojim življenjem oziroma samostojnost (priloga 7). Problemi pri ustanavljanju podjetja Podjetnicam na Koroškem največji problem povzroča najem posojila. Sledita mu pomanjkanje znanje s področja financ in trženja, kot prisoten problem pa podjetnice navajajo tudi pridobivanje oz. izpolnjevanje pogojev pri poslovnih prostorih.

5.4.6 Položaj podjetnic v Sloveniji Koroške podjetnice smo povprašali kakšen je položaj podjetnic v Sloveniji po njihovem mnenju. Trditve, ki jih navajamo, smo povzeli po opravljeni GEM raziskavi iz leta 2003 (Rebernik et. al 2003, 35-36), v kateri je sodelovalo 36 nacionalnih izvedencev, ki so odgovarjali do kakšne mere se strinjajo z navedenimi trditvami (na petstopenjski lestvici od 1 - popolnoma narobe do 5 – popolnoma resnično). Njihova mnenje smo primerjali s podatki iz naše ankete. TRDITEV 1: ŽENSKE IMAJO V SLOVENIJI ENAKO RAVEN ZNANJA IN VEŠČIN ZA USTANOVITEV NOVEGA PODJETJA KOT MOŠKI.

42

GEM (2003): Izvedenci so kot deloma resnično ocenili trditev, da imajo ženske potrebne veščine in motivacijo za ustanovitev novega podjetja. Raziskave kažejo, da je izbira poklica in vrste šole v Sloveniji blizu tradicionalni strukturi v socialističnih državah, kjer je bila izrazita feminizacija določenih poklicev v šolstvu in kulturi (67,3 % zaposlenih so ženske), zdravstvu (celo 81,9 %), socialnem varstvu. V omenjeni raziskavi je bilo ugotovljeno, da se podjetnice pri svojem delu dejansko ne srečujejo z ovirami, ki bi izhajale iz njihovega znanja in veščin, saj je ta trditev dobila najvišjo oceno (4,16). ANKETA (2007): Kar 88% podjetnic na Koroškem se absolutno strinja s trditvijo, da imajo ženske vse potrebne podjetniške značilnosti za ustanovitev novega podjetja kot moški. TRDITEV 2: PRI NAS JE USTANOVITEV PODJETJA DRUŽBENO SPREJEMLJIVA KARIERA ZA ŽENSKO. GEM (2003): Izvedenci so to trditev ocenili s 3,47. V svetovnem merilu nas to uvršča na 18. mesto med GEM državami. Ženske se večinoma ne soočajo s predsodki do svoje podjetniške aktivnosti in ni pravnih ovir, ki bi omejevale ženske pri lastništvu podjetij. ANKETA (2007): Karieri moškega in ženske se kljub družbenih enakosti še vedno precej razlikujeta. Čeprav so moški na splošno bolj nagnjeni k ustvarjanju kariere in ženske na tej poti velikokrat ovirajo različni dejavniki, med katerimi prevladuje družinsko življenje, pa je ta raziskava pokazala, da se dobrih 73 % podjetnic strinja s trditvijo, da je ustanavljanje podjetja povsem družbeno sprejemljiva kariera za žensko, 6 % pa o tem nima posebej izoblikovanega mnenja. TRDITEV 3: V SLOVENIJI SPODBUJAJO ŽENSKE, DA BI SE SAMOZAPOSLILE ALI USTANOVILE NOVO PODJETJE. GEM (2003): Izvedenci so najnižje (z 2,72) ocenili navedeno trditev. Izgleda, da so mnenja, da je malo spodbujevalnih programov za vključevanje žensk v podjetništvo: zakonodajne in spodbujevalne akcije so usmerjene predvsem v spodbujanje enakosti med spoloma na tem področju, premalo pa je tistih, ki bi upoštevale specifične potrebe žensk, da bi se le-te lahko v večji meri vključevale v podjetništvo. ANKETA (2007): V anketi so podjetnice glede te teme negativno opredeljene, kar približno 49 % se s to trditvijo ne strinja, 24 % anketirank pa se glede te trditve ne more konkretno opredeliti, 21 % pa jih je mnenja, da je v njihovem okolju dovolj spodbud za samozaposlitev. TRDITEV 4: V SLOVENIJI JE NA RAZPOLAGO DOVOLJ STORITEV, KOT SO VRTCI, POPOLDANSKO VARSTVO IN PODOBNO, KI OMOGOČAJO, DA LAHKO ŽENSKE NADALJUJEJO S SVOJIM DELOM TUDI PO TEM, KO SI OSNUJEJO DRUŽINO. GEM (2003): Izvedenci so s 3,06 ocenili podano trditev. Raziskava je pokazala, da se podjetnice s tovrstnimi problemi soočajo manj v mikro podjetjih, kot pa v malih in srednje velikih podjetjih. Takšno stanje je tudi razumljivo, saj v mikro podjetjih, kamor spada tudi kategorija samozaposlenih, ženske lažje usklajujejo podjetniško kariero in družinsko vlogo. ANKETA (2007): Organizacija dela vodilnih zahteva vse daljši delovni čas, kar onemogoča normalno družinsko življenje. Čeprav ima Slovenija v primerjavi z zahodnoevropskimi državami področje varovanja otrok dokaj dobro urejeno, pa se zaposlene matere še vedno srečujejo s težavami pri zagotavljanju varstva za otroke v poznem popoldanskem času, saj večina vrtcev in šol zapre svoja vrata sredi popoldneva. V izvedeni raziskavi kar 58 % podjetnic izjavlja, da v Sloveniji primanjkuje ustreznih služb za kakovostno (zlasti popoldansko) varstvo otrok. To predstavlja velik problem zlasti za podjetnice, katerih delovni čas praviloma ni omejen na osem ur.

43

TRDITEV 5: V SLOVENIJI IMAJO ŽENSKE DOSTOP DO ENAKEGA ŠTEVILA DOBRIH PRILOŽNOSTI ZA USTANOVITEV NOVEGA PODJETJA KOT MOŠKI. GEM (2003): Med 31 državami se z oceno trditve 3,58 uvršča Slovenija na 8. mesto, kar je zelo spodbudno. Enakovreden dostop do poslovnih priložnosti je namreč ključnega pomena za uresničevanje kvalitetnih podjetniških idej. Nekatere raziskave pa kažejo, da podjetnice ta vidik ocenjujejo statistično značilno nižje kot podjetniki in nižje kot nacionalni izvedenci in navajajo slabšo dostopnost do dobrih priložnosti. Med mnogoterimi razlogi za težji dostop žensk kot moških do dobrih poslovnih priložnosti, bi lahko bila tudi tradicionalna struktura izobrazbe in poklicev (storitvene in delovno intenzivne industrijske dejavnosti, ki so za podjetništvo manj primerne). ANKETA (2007): 30 % podjetnic je navedlo, da ženske nimajo dostopa do enakega števila dobrih priložnosti za ustanovitev novega podjetja kot moški. Ženske pri dostopu do poslovnih priložnosti verjetno v veliki meri omejuje njihova poklicna skoncentriranost v dejavnostih, ki niso primerne za ustanovitev podjetja. Okrog 33 % anketirank se ne sooča s predsodki do svoje podjetniške kariere ter meni, da za žensko podjetništvo ni pravnih ovir, kar 27 % pa se o tem ne more opredeliti

5.4.7 Podpora podjetnicam Vsaka podjetnica, ki se spušča na samostojno karierno pot, se sooči z raznimi preprekami. Koroškim podjetnicam pri vodenju pomagajo in jim nudijo podporo znanci in prijatelji. Ljudje v skupnosti so v povprečju zadovoljni z njihovimi uspehi, jih spodbujajo in radi sodelujejo. Kar se tiče nezaupljivosti, zavisti in podcenjevalnega odnosa do anketirank, je ta zopet najbolj prisoten s strani ljudi v skupnosti. Občinska uprava je večkrat nezainteresirana in ni pripravljena pomagati, prav tako mediji (priloga 8). Informiranje in svetovanje sta osnovni področji delovanj lokalnih pospeševalnih centrov, ki naj bi zagotavljali predvsem stik s podjetniki in pomoč v lokalnem okolju. S tem bi vplivali na izboljšanje kvalitete življenja na tem območju in širše. Povezovanje in sodelovanje s posamezniki, institucijami in skupinami na lokalnem, regionalnem, državnem in mednarodnem nivoju je eden izmed ciljev delovanja centrov. Anketiranke smo vprašali katere storitve naj bi po njihovem mnenju nudil lokalni pospeševalni center (kot je Podjetniški center Slovenj Gradec d.o.o.). Podjetnice želijo, da jim LPC nudi predvsem informacije (19 %), splošno svetovanje (18 %) in pomoč pri ustanavljanju podjetja (16 %), v manjši meri tudi pomoč pri promociji in izdelavi poslovnih načrtov (11 %), raznih izobraževanjih (12 %), 9 % bi jih želelo pridobiti preko centra poslovne partnerje (tudi iz tujine), 4 % pa bi jih želelo pridobiti specialistična znanja. Pod alternativo »drugo:« pa so tri anketiranke izrazile izrazito slabo mnenje o takšnih centrih, ki jim na njihovi poti v podjetništvo niso znali pomagati (priloga 9).

Kot največji problem podjetnikov na Koroškem anketiranke izpostavljajo finančno nedisciplino (55 %), 37 % jih je mnenja, da je velika težava pomanjkanje ponudbe ugodnih finančnih virov. Očitno imajo pri pridobivanju virov financiranja težave zaradi narave podjetja, kot je velikost, majhna donosnost oziroma so pogoji financiranja neugodni zaradi visokih obrestnih mer, hipotek in podobno. Verjetno se podjetnice premalo informirajo o drugih oblikah financiranja. 8 % podjetnic je mnenja, da je težavno pridobiti ustrezne poslovne prostore. Podjetnice izpostavljajo kot problem podjetnikov na Koroškem tudi relativno nizko kupno moč prebivalstva in slabo cestno infrastrukturo (priloga 10).

44

Kot razlog, da se v Sloveniji zelo malo žensk odloči za ustanovitev podjetja, so anketirane podjetnice navedle družinske obveznosti. 30 % podjetnic meni, da so družinske obveznosti tiste, ki ženskam ne dovoljujejo, da bi se lahko bolj intenzivno posvetile samemu podjetju. Ženske še vedno prevzemajo večji delež družinskih in gospodinjskih obveznosti. Slovenci se tudi neradi poslužujemo plačane pomoči v gospodinjstvu, poleg tega je prisotno pomanjkanje socialnih služb, kot je varstvo, zlasti popoldansko. Vendar se ženske zavedajo, da podjetje potrebuje človeka kadar koli in da v podjetjih ni rednega delovnika, je to eden od velikih razlogov, ki zavira ustanavljanje novih podjetij. 23 % podjetnic meni, da so ženske premalo samozavestne, da bi se odločile za ta korak. Kar 18 % podjetnic je mnenja, da je strah pred propadom ustanovljenega podjetja velik razlog, zakaj ni več ženskih podjetij. Kot razlog za nizko število ženskih podjetij je 14 % podjetnic navedlo premalo spodbud iz okolja za odločitev samozaposlitve. 8 % anketirank meni, da ženske nimajo dostopa do enakega števila dobrih priložnosti kot moški, 5 % pa jih meni, da imajo ženske premalo poslovnega znanja in veščin za ustanovitev podjetja. Zelo malo podjetnic pa je dejalo, da lahko tudi napačna izobrazba in neenakost spola na trgu vpliva na odločitev žensk, da ne bi vstopile v podjetništvo (priloga 11). NA OSNOVI ANKETE LAHKO POVZAMEMO PROFIL ŽENSKE PODJETNICE NA KOROŠKEM:

• ženska podjetnica ima dokončano poklicno ali srednjo šolo, nekatere tudi višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo;

• imajo od 5 do 20 let delovnih izkušenj; • pred ustanovitvijo podjetja je bila zaposlena v državnem ali privatnem podjetju ali pa

je bila brezposelna; • najpogosteje ustanavljajo podjetja v storitvenem in trgovskem sektorju; • največ podjetij so ustanovile v obdobju od leta 1994 do 2004; • največji problem jim povzroča najem posojila, sledita pa mu pomanjkanje znanja s

področja financ in trženja; • najpogostejši razlog, vzrok za pričetek z lastnim poslom je zaznana dobra poslovna

priložnost; • vodilni motiv, spodbuda za ustanovitev podjetja je potreba po dosežkih in želja po

izzivih ter neodvisnosti; • Koroške podjetnice menijo, da imajo ženske enako raven znanja in veščin za uspešno

podjetništvo; • ustanovitev podjetja razumejo kot družbeno sprejemljivo kariero za ženske; • ocenjujejo, da obstaja premalo spodbud, da bi se ženske samozaposlile ali ustanovile

novo podjetje; • večina podjetnic meni, da je v Sloveniji na razpolago premalo razpoložljivih

mehanizmov, kot so vrtci, popoldansko varstvo in podobno, ki omogočajo, da lahko ženske nadaljujejo z delom tudi potem, ko si osnujejo družino;

• podjetnice so podpore deležne predvsem s strani znancev, prijateljev in ljudi iz skupnosti, mnogo manj podpore so deležne s strani občinske uprave in medijev;

• LPC (lokalni pospeševalni centri) naj bi podjetnicam nudil predvsem informacije, splošno svetovanje, pomoč pri ustanavljanju podjetja in pri promociji in izdelavi poslovnega načrta;

• najbolj pereči problem podjetnikov na Koroškem je finančna nedisciplina, sledi pomanjkanje ponudbe ugodnih finančnih virov;

• razlog, da se zelo malo žensk odloči za podjetništvo so preobsežne družinske obveznosti, premalo samozavesti in pa strah pred propadom ustanovljenega podjetja.

45

6 SKLEP Ženska ima dandanes težko nalogo. Poleg enakopravnosti, ki si jo ženska že vrsto let skuša izboriti, mora opravljati še veliko nalog, ki izhajajo še iz preteklosti. Mora biti dobra žena, mama in pridna gospodinja. Pri vsem tem se težko najde čas za razmišljanje o podjetniški ideji in roko na srce, to opravilo je vrsto let pripadalo moškim. Trend vključevanja žensk v podjetništvo narašča, vendar je delež podjetnic še vedno nižji od deleža podjetnikov kljub temu, da ženske zajemajo višji delež v populaciji in predstavljajo skoraj polovico aktivnega prebivalstva. Razlogi niso osebne narave, ampak jih lahko najdemo v dejavnikih okolja, ki so infrastrukturne narave: ženske so prezaposlene in nimajo dovolj podpore, da bi se lotile podjetništva. Če pa bi se ga že lotile, primanjkuje ustreznih služb za kakovostno, zlasti popoldansko varstvo otrok. Tudi podporni mehanizmi za spodbujanje podjetništva niso pisani na kožo podjetnicam in ne upoštevajo dejstva, da imajo podjetnice drugačne potrebe kot podjetniki. Evropska komisija je ugotovila, da je potrebna na področju ženskega podjetništva dodatna spodbuda. Zato je skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo in posredno PCMG podprla program Poklicnega uveljavljanja žensk. V program so vključene različne ustanove, med drugimi tudi Inkubator ženskega podjetništva, informacijsko središče META ter mnogi drugi. Njihov glavni namen je ženskam olajšati vstop v podjetniške vode. Če pogledamo statistične podatke ugotovimo, da so ženske bolj racionalne, potrebujejo več podpore, predvsem pa delajo bolj premišljeno. Žensko podjetništvo v Sloveniji počasi narašča, a vendar, če nas primerjamo z ZDA, so ženske tam po podjetniški aktivnosti skoraj izenačene z moškimi. Dejstvo pa je, da so v vseh državah v podjetništvu moški aktivnejši kot ženske; največje razlike pa ugotavljajo med moškimi in ženskami v državah s srednjimi osebnimi dohodki, kamor sodi tudi Slovenija, kjer je 75 % več moških kot žensk aktivnih podjetnikov. V Evropi se ženske v podjetništvo intenzivneje vključujejo zadnjih 15 let, Italija je ena prvih evropskih držav, ki je tudi v svojo zakonodajo leta 1992 uvedla zakon o ženskem podjetništvu, ki vsebuje inštrumente za spodbujanje začetne faze podjetništva. Tudi na Japonskem se je položaj žensk v zadnjih desetletjih nekoliko izboljšal, vendar je še daleč zadaj v primerjavi z zahodnimi standardi. Ženske se najpogosteje odločajo za podjetništvo, ker želijo izkoristiti dobro poslovno priložnost. Razlikujemo podjetništvom iz nuje ter podjetništvom iz priložnosti. Raziskave so pokazale, da se nekateri podjetniki odločajo za podjetništvo zato, da bi sploh preživeli ali da bi si ustvarili zelo potreben dodatni zaslužek ali nadomestili izgubo službe, drugi pa zato, ker preprosto zasledujejo priložnosti. Podjetnice v ustanovitev lastnega podjetja vodi želja biti sam svoj gospodar, potreba po dosežkih in izzivih. Podjetništvo ženskam največkrat ponuja boljše usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti ter s tem tudi kakovostnejše življenje. Pri ustanavljanju in vodenju lastnega podjetja se srečujejo s številnimi ovirami. Njihove ovire predstavljajo predvsem pomanjkanje samozaupanja, finančna nesamostojnost, težavnost usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti. Še posebej na začetku podjetniške poti bi ženskam prišli prav podporni ukrepi, kot so na primer popoldanske animacijske delavnice za otroke, pomoč za ostarelega družinskega člana, dobra podjetniška mreža za povečanje obsega poslovanja in seveda razumevajoč bankir z

46

veliko primernih rešitev (ugodna posojila za začetnice, premagovanje likvidnostnih težav, (so)financiranje novih poslovnih izdelkov, širitev trgov in tako naprej). Na Koroškem se podjetništvo dobro razvija. Ženska podjetja so na Koroškem največkrat organizirana kot d.o.o. ali s.p., ukvarjajo pa se s finančnimi in poslovnimi storitvami, trgovino, proizvodnjo in inženiringom. Možnost za poklicno uveljavljanje imajo tudi ženske na podeželju, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. V programu razvoja dopolnilnih dejavnosti kmečkih žena bi lahko iskali tudi nove oblike, kot so: varstvo otrok na domu, oskrba starejših ipd. Za razvoj podjetništva v regiji skrbijo Podjetniški center Slovenj Gradec, PCMG, Gospodarska ter Obrtna zbornica, občine ter druge institucije. Anketo o motiviranosti, podporah in ovirah pri ustanovitvi in vodenju podjetja smo izvajali med podjetnicami v Koroški regiji. Tipična Koroška podjetnica ima dokončano poklicno ali srednjo šolo. Za ustanovitev podjetja se je odločila, ker je zaznala dobro poslovno priložnost, predhodno pa je imela od 5 do 20 let delovnih izkušenj, ki jih je pridobila kot zaposlena v državnem ali privatnem sektorju. Anketirane podjetnice najpogosteje ustanavljajo podjetja v storitvenem in trgovskem sektorju. Pogosteje zaposlujejo ženske kot moške, vendar je večina podjetnic samozaposlenih. Glavni razlog, zaradi katerega so se odločile za samozaposlitev je zaznana dobra poslovna priložnost, vodilni motiv pa potreba po dosežkih in želja po izzivih in neodvisnosti. Največji problem pri ustanovitvi jim povzroča najem posojila in pomanjkanje znanja s področja financ in trženja. Trenutno pa je največji problem na Koroškem trgu finančna nedisciplina in pomanjkanje ugodnih finančnih virov. Koroške podjetnice menijo, da imajo ženske enako raven znanja in veščin za uspešno podjetništvo. Pozitivno so ocenile mnenje, da ustanovitev podjetja pomeni družbeno sprejemljivo kariero za ženske. Strinjajo se v trditvi, da je v njihovem okolju premalo spodbud k samozaposlitvi. Največje podpore ob ustanovitvi so bile deležne s strani znancev in prijateljev, manj pa jim je naklonjena občinska uprava in mediji. Večina podjetnic meni, da je v Sloveniji premalo razpoložljivih mehanizmov kot so vrtci, popoldansko varstvo in podobno, ki omogočajo, da lahko ženske nadaljujejo z delom tudi potem, ko si osnujejo družino. Lokalni pospeševalni centri bi naj podjetnicam nudili predvsem informacije, splošno svetovanje, pomoč pri ustanavljanju podjetja ter pri promociji in izdelavi poslovnega načrta. Po mnenju koroških podjetnic so razlogi, zaradi katerih se v Sloveniji zelo malo žensk odloči za ustanovitev podjetja družinske obveznosti, premalo samozavesti in pa strah pred propadom novoustanovljenega podjetja. Da bi se položaj podjetnic v Sloveniji izboljšal in da bi se ženske z veseljem odločale za podjetništvo, bi morale imeti vsestransko družbeno podporo. To pomeni podporo tako na poslovnem kot osebnem področju oziroma pri družinskem življenju.

47

POVZETEK Vključevanje žensk v javne oziroma aktivne sfere življenja in družbe je v veliki meri rezultat njihove aktivnosti, s katero dokazujejo svoje sposobnosti, znanje in voljo vključevanja. In prav je, da se ženske tudi danes zavedajo, da je njihov uspeh, oziroma doseganje želenih rezultatov na področju podjetništva v veliki meri odvisen od njih, od njihov lastnih želja, ambicij, samozavesti in truda, da bi dosegle želeno. V Sloveniji, podobno kot v velikem številu GEM (Global entrepreneurship monitor) držav, ženske v manjši meri kot moški ustanavljajo podjetja. Za podjetništvo se odločajo, ker želijo izkoristiti dobro poslovno priložnost (podjetništvo zaradi priložnosti). Lastno podjetje ustanavljajo z namenom, da postanejo neodvisne in da uresničijo svoje poslovne ideje. Omogoča jim fleksibilnost, ki jim pomaga usklajevati družinske in karierne obveznosti. Podjetnice večinoma ustanavljajo majhna storitvena in trgovska podjetja. Opravljena raziskava v Koroški regiji je pokazala, da se podjetnice pri ustanavljanju in vodenju podjetja srečujejo z mnogimi ovirami. Srečujejo se z ovirami na finančnem področju, s psihološkimi ovirami, kot so na primer pomanjkanje samozavesti in dokazovanje v »moškem svetu«, s konfliktom delo – družina, pomanjkanjem podpornih mehanizmov, kot so vrtci, ter pomanjkanjem poslovnega znanja. Podjetnice so mnenja, da obstaja vpliv poslovne kariere na osebno in družinsko življenje. Navajajo močno podporo znancev, prijateljev, ljudi v skupnosti, problem pa se pojavlja, ko pridemo do podpore, ki naj bi jo nudile različne institucije, saj ta ni zadostna. Žensko podjetništvo je pomembno tudi na podeželju, kjer so prav tradicionalna ženska opravila podlaga za vrsto pridobitnih, dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Glede na visok delež žensk v populaciji se ženske še vedno zelo redko odločajo za samostojno podjetništvo. Razlogi so predvsem v družinskih obveznostih, premalo samozavesti in strah pred propadom novoustanovljenega podjetja. Ukrepi, ki bi izboljšali položaj podjetnic, bi naj spodbujali razvoj organizacij na področju podpornega okolja za žensko podjetništvo (npr. center META), krepili aktivnosti mreže promotork ženskega podjetništva in zagotavljali cenejše in fleksibilno varstvo otrok. Po ocenah izvedencev so osnovni pogoji za hitrejši razvoj ženskega podjetništva v Sloveniji ugodni, zato se mora strateški cilj na tem področju uresničiti z bolje prilagojenimi programi podpore ženskam, ki se odločajo za podjetniško kariero. Na koncu le še misel ene od znanih slovenskih podjetnic: »Podjetništvo je naložba vase in prinesla vam bo zadovoljstvo in uresničitev sanj«. Ključne besede: // podjetništvo // žensko podjetništvo // podjetnice // razlike // GEM // motivacija // ovire // podpora // META // Koroška // koroške podjetnice //

48

SUMMARY The inclusion of women in the public or active spheres of life and society is to a great deal the result of their own activity which proves their ability, knowledge and the will to be included. Nowadays women should be well aware that their success and achievement of the goals in business largely depends on themselves, their wishes, ambitions, self-confidence and the effort to achieve what they want. In Slovenia, as in many GEM (Global entrepreneurship monitor) countries, less women than men establish a company. Women decide on a career in business because they want to make use of a good business opportunity (business for the sake of opportunity). They start a company of their own to be independent and to realize their business ideas. They are also more flexible and it is easier for them to carry out both family and career obligations. Businesswomen establish mostly small service and trade companies. The survey done in the Koroška region showed that businesswomen encounter many barriers at founding and running a company. The most frequent are financial problems, psychological problems, such as lack of self-confidence and establishing themselves in »the man's world«, the conflict work – family, lack of support mechanisms, such as kindergarten, and lack of business knowledge. Businesswomen think that business career affects private and family life. Friends, acquaintances and society support them a lot, but there is not enough support offered by various institutions. Women business is important in the countryside, too, since traditionally female tasks are a basis for many profitable, supplementary activities on a farm. Despite the high percentage of women in the whole population, they still rarely decide for an independent business, mainly because of family obligations, lack of self-confidence and the fear of the newly established business to fail. Measures taken to improve the status of businesswomen should stimulate the development of supportive organizations for women business (e.g. META centre), strengthen the activities of the women business net promoters and ensure a cheaper and more flexible child care. Experts say that basic conditions for faster development of women business in Slovenia are favourable, so the strategic goal in this field should be realized by better adopted programmes for women who decide for a business career. Let me conclude with a thought of a well-known Slovene businesswoman: »Business is an investment in yourself and can bring satisfaction and make your dreams come true.« KEY WORDS: // business // women // business // businesswomen // differences // GEM // motivation // barrier // support // META // the Koroška region // the Koroška region businesswomen //

49

SEZNAM LITERATURE

1. Analiza položaja žensk na trgu delovne sile v Sloveniji. 2002. Smo Slovenke na trgu

delovne sile enakopravne? Pospeševalni center za malo gospodarstvo. 2. Antončič, Boštjan, Robert D. Hisrich, Tea Petrin in Aleš Vahčič. 2002. Podjetništvo. GV

založba. 3. Beech, Hannah, Yuki Oda, Toko Sekiguchi in Michiko Toyama. Article »The Wasted

Asset«. Time South Pacific (Australia / New Zeland edition). 10/10 2005. Issue 40, p48-51.

4. Berginc, Jordan in Matjaž Krč. 2001. Ustvarjalnost in inovativnost v podjetništvu. Visoka

strokovna šola za podjetništvo Portorož. 5. Bricelj V., Lidija. Žensko podjetništvo – neizkoriščena priložnost. Revija Podjetnik,

januar 2007. 6. Bricelj V., Lidija. Italija ima edini evropski zakon o ženskem podjetništvu. Revija

Podjetnik, januar 2007. 7. Bygrave D., William. Kje je raj za podjetnike? Revija Podjetnik, marec 2005. 8. Carter, Cannon. 1988. Female Entrepreneurs, A study of female business owners; their

motivations, experiences and strategies for sucess. Scottish Enterprise Foundation. University of Stirling.

9. Glas, Miroslav in Viljem Pšeničny. 2000. Podjetništvo – izziv za 21.stoletje. GEA College PIC, d.o.o. Ljubljana.

10. Heffernan, Margaret. Men Dominate, Women Orchestrate. Bussines Week Online. 14.

marec 2007, p19. 11. Hertz, Leah. 1994. Amazonke poslovnega sveta. Vlada RS Urad za žensko politiko.

Založba Mihelač. 12. Hribar, Vesna. 1997. Žensko podjetništvo v Sloveniji. Diplomsko delo. Ljubljana.

Ekonomska fakulteta. 13.

Innova sme support/nacionalna študija. 2004. Mladi, ženske in podeželsko prebivalstvo: še neizkoriščen potencial za ustvarjanje delovnih mest. PCMG Pospeševalni center za malo gospodarstvo.

14. Japti. Na tekočem.si. April 2007. Številka 4. Informacijski priročnik za podporo razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih.

15. Kanjuo Mrčela, Aleksandra. 1996. Ženske v menedžmentu. ČZP Enotnost Ljubljana. 16.

Nomura, Shigeru. Inerview. Magazine: J@pan Inc. July 2001. Issue 21, p14.

17. Pahor, Nives. Izziv 21.stoletja – žensko podjetništvo. Revija Podjetnik, maj 2005.

50

18. Pušnik, Ksenja. Podjetja ustanavlja vse manj žensk. Revija Finance, št. 46, 8. marec 2007.

19. 20.

Plut, Tadeja in Helena Plut. 1995. Podjetnik in podjetništvo. Ljubljana. Znanstveno in publicistično središče. Rebernik, Miroslav, Polona Tominc in Ksenja Pušnik. 2007. Počasne spremembe podjetniške stvarnosti. Univerza v Mariboru.

21. 22.

Rebernik, Miroslav, Polona Tominc in Ksenja Pušnik. 2006. Podjetništvo med željami in stvarnostjo. Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij. Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor. Rebernik, Miroslav, Polona Tominc in Ksenja Pušnik. 2005. Podjetništvo na prehodu. Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij. Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor.

23. 24. 25. 26. 27.

Rebernik, Miroslav, Polona Tominc, Miroslav Glas in Viljem Pšeničny. 2003. Kako podjetna je Slovenija. Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij. Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor. Rebernik, Miroslav, Polona Tominc, Miroslav Glas in Viljem Pšeničny. 2003. Kako podjetna je Slovenija. Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij. Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor. Rebernik, Miroslav. 1997. Podjetništvo in management malih podjetij. Maribor. Ekonomsko-poslovna fakulteta. Širec, Karin, Polona Tominc in Miroslav Rebernik. 2003. Ženske v podjetništvu: neenakost kljub formalni enakosti. Revija Organizacija. Številka 9. November 2003. Širec Rantaša, Karin. 2007. Vpliv osebnih lastnosti podjetnikov na rast slovenskih podjetij. Monografija »Podobe slovenskega podjetništva v letu 2006«. Maribor. Ekonomsko-poslovna fakulteta.

28. Širec Rantaša, Karin. 2007. Vpliv poslovnih priložnosti, sposobnosti podjetja in osebnih lastnosti podjetnika na rast malih in srednjevelikih podjetij. Doktorska disertacija. Maribor. Ekonomsko-poslovna fakulteta.

29. Štembal, Rok. 2004. Japonsko gospodarstvo v zadnjih treh desetletjih. Diplomsko delo.

Ljubljana. Ekonomska fakulteta. 30. Vinkovič, Lidija. 2006. Promocija ženskega podjetništva z Equal Vesno. Revija

podjetnik. Julij 2006. 31. Žnidaršič, Helena. 2005. Dinamične podjetnice v Sloveniji. Specialistično delo. Ljubljana.

Ekonomska fakulteta.

51

SEZNAM VIROV 1. Enterprise and industry. Best project on »Promoting Entrepreneurship amongst Women«

[online]. Dostopno na: http://ec.europa.eu/comm/enterprise/entrepreneurship/craft/craft-women/bestproject-women.htm. Last update 28.9.2005. Junij 2007.

2. Matijevič, Nataša. Le slaba šestina obrtnic [online]. Dostopno na:

http://www.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/Posvet_Matijevic.pdf. Zadnja sprememba: 5.9.2006. Junij 2007.

3. Kos, Blaž. 2007. Motivacija [online]. Daimonion. Podjetništvo, seks in tehnologije.

Dostopno na:www.daimonion.si/motivacija.php [Avgust.2007]. 4. Martinčič, Romana. 2007. Čustvena inteligenca pri vodenju ljudi [online]. Dostopno na:

http://qube.gess.si/users/rmartincic/2213_motivacija.html [20.07.2007]. 5. Vilfan, Jože. 2005. Slovenija na dnu podjetnosti [online], Revija Podjetnik. Dostopno

na: http://www.podjetnik.si/default.asp?KatID=314&ClanekID=2303 [julij 2007]. 6. Projekt Equal. Položaj žensk na področju dela. RS Ministrstvo za delo, družino in

socialne zadeve [online]. Dostopno na: www.equal.oria.si/equal/data/strani/ELABORAT.pdf [julij 2007].

7. Kelc, Saša. 2006. Več samozavesti za podjetnice [online]. Dostopno na:

www.podjetnik.si/default.asp?KatID=311&ClanekID=2971 [maj 2006]. 8. Informacijsko središče Metka [online]. Dostopno na: www.kopje.si/alp_metka/ [julij

2007]. 9. Regionalni razvojni program za koroško razvojno regijo 2007-2013 [online]. Dostopno

na: www.alppeca.si/files/userfiles/strat_dokumenti/1_rrp_koroska.pdf [avgust 2007]. 10. Informacije o trgu dela. Slovenija – Koroška regija [online]. Dostopno na:

www.ess.gov.si/slo/Eures/TrgDela/KoroskaSlo.pdf [23.10.2007]. 11. Konečnik, Nataša. 2005. Razvoj podjetništva na Koroškem, s poudarkom na ženskem

podjetništvu. Moj uspeh [online]. Dostopno na: http://mojuspeh.com/geeklog/article.php?story=20050506225426522&query=%259Eensko%2Bpodjetni%259Atvo [september 2007].

52

SEZNAM SLIK stran Slika 1: ŠTIRIDIMENZIONALEN PODJETNIK ………………………………………… 10 Slika 2: ŠTEVILO ŽENSK NA 100 MOŠKIH, KI SE UKVARJAJO S PODJETNIŠTVOM, EVROPSKE GEM DRŽAVE………………………………………………………………..17 Slika 3: PRILOŽNOST V GLOBALNEM MERILU………………………………………..23 Slika 4: NUJNOST V GLOBALNEM MERILU…………………………………………….24 Slika 5: NUJNOST IN PRILOŽNOST V GLOBALNEM MERILU………………………..25 Slika 6: RAZLOGI ZA PODJETNIŠTVO…………………………………………………...26 Slika 7: ZEMLJEVID KOROŠKE…………………………………………………………...34 Slika 8: PRAVNO – ORGANIZACIJSKA OBLIKA………………………………………..41

SEZNAM TABEL Tabela 1: RAZLIKE V OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTIH PODJETNIC IN PODJETNIKOV……………………………………………………………………………...14 Tabela 2: RANGI ZA TEA NUJNOST IN TEA PRILOŽNOST…………………………….24 Tabela 3: RAZLOGI SLOVENSKIH PODJETNIC ZA ODLOČITEV ZA PODJETNIŠKO KARIERO ……………………………………………………………………………………27 Tabela 4: OBČINE V KOROŠKI REGIJI……………………………………………………34 Tabela 5: OSNOVNI PODATKI KOROŠKE………………………………………………..36 Tabela 6: PREBIVALCI KOROŠKIH OBČIN PO SPOLU…………………………………37

SEZNAM PRILOG Priloga 1: VPRAŠALNIK………………………………………………………………….…54 Priloga 2: DEJAVNOST PODJETJA………………………………………………….……..58 Priloga 3: IZOBRAZBA……………………………………………………………………...58 Priloga 4: PREDHODNE DELOVNE IZKUŠNJE…………………………………………..59 Priloga 5: PREDHODNE ZAPOSLITVE…………………………………………………....59 Priloga 6: ODLOČITEV ZA PODJETNIŠKO KARIERO…………………………………..59 Priloga 7: MOTIVI ZA USTANAVLJANJE PODJETJA…………………………………...60 Priloga 8: ODNOS LJUDI V SKUPNOSTI, OBČINSKE UPRAVE IN MEDIJEV DO PODJETNIC………………………………………………………………………………….60 Priloga 9: KATERE STORITVE NAJ BI PO VAŠEM MNENJU NUDIL LOKALNI POSPEŠEVALNI CENTER (KOT JE PODJETNIŠKI CENTER SLOVENJ GRADEC D.O.O.)?....................................................................................................................................60 Priloga 10: KATERI SO PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJ PEREČI PROBLEMI PODJETNIKOV NA KOROŠKEM V TEM TRENUTKU?...................................................61 Priloga 11: KATERI SO PO VAŠEM MNENJU RAZLOGI, DA SE V SLOVENIJI ZELO MALO ŽENSK ODLOČI ZA USTANOVITEV PODJETJA?................................................61

53

PRILOGA 1 Spoštovani! Sem Janja Sušec, izredna študentka smeri podjetništvo na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Pod mentorstvom višje predavateljice mag. Karin Širec pripravljam diplomsko nalogo na temo ženskega podjetništva in sicer motiviranost, podpora in ovire podjetnic na njihovi poti. Za izvedbo raziskave potrebujem Vašo pomoč, zato Vas prosim za sodelovanje in izpolnitev ankete. S pomočjo Vaših odgovorov bi želela spoznati položaj podjetnic v Koroški regiji. Vaše motive za vstop v podjetništvo in kakšne so dejanske ovire in podpora, ki ste je morda bile deležne ob vstopu in delovanju v podjetništvu. Anketa je anonimna in bo uporabljena samo za namen moje diplomske naloge. Na zastavljena vprašanja odgovorite, prosim, tako, da obkrožite odgovor ali trditev. Iskrena hvala za Vaš čas in sodelovanje! Janja Sušec ---------------------------------------------------------------------------------------------------------

ANKETNI VPRAŠALNIK A. OSNOVNI PODATKI O PODJETNICI 1. Leto registracije: _________

2. Pravno-organizacijska oblika: 1 - s.p. 2 - d.o.o. - drugo: ______

3. Dejavnost podjetja 1. Proizvodna 2. Trgovska 3. Storitvena 4. Kmetijska 5. Drugo (napišite) ……………………

B. PODJETNICA - IZOBRAZBA IN DELOVNE IZKUŠNJE 1. Stopnja dosežene izobrazbe:

1 Osnovna šola 2 Poklicna, srednja šola 3 Višja, visoka strokovna šola 4 Univerzitetna izobrazba 5 Specializacija, MBA, magisterij, doktorat

2. Delovne izkušnje in delovni status pred ustanovitvijo lastnega podjetja:

Delovne izkušnje Predhodni delovni status 1 Brez izkušenj 1 Nezaposlen 2 Manj kot eno leto 2 Služba v javni upravi 3 2-3 leta 3 Državno (družbeno) podjetje 4 4-6 let 4 Privatno podjetje ali obrt 5 7-10 let 5 Delo v tujini 6 10-20 let 6 Drugo:_____________________ 7 Več kot 20 let

54

3. Število zaposlenih v podjetju ob koncu leta 2006:

Ženske Moški Redno zaposleni

Občasno zaposleni C. USTANAVLJANJE PODJETJA 1. Ste se odločili za podjetniško kariero zaradi tega, ker:

(obkrožite ustrezne odgovore) 1 Ste izbrali zaznano poslovno priložnost 2 Niste imeli boljše možnosti za zaposlitev 3 Oboje 4 Nič od tega

Osnovni motivi za ustanavljanje podjetja (največ trije motivi) 1 Potreba po dosežkih - želja izkoristiti znanje, ki ga imam 2 Želja po neodvisnosti 3 Pričakovani zaslužek 4 Ekonomska nujnost - brez možnosti za druge aktivnosti 5 Kariera - lepa bodočnost v lastnem podjetju 6 Status in ugled v družbi 7 Želja po izzivih 8 Fleksibilnost – želja po ravnotežju med službo in domom 9 Drugo ………………………………………….

3. Problemi pri ustanavljanju in začetnem poslovanju Vašega podjetja Problemi zelo

veliki veliki prisot

ni mali zelo

mali

dobiti posojilo 1 2 3 4 5 pridobiti ustrezno (opremljeno) lokacijo poslovnih prostorov

1 2 3 4 5

pomanjkanje informacij 1 2 3 4 5 pomanjkanje znanja s področja trženja

1 2 3 4 5

pomanjkanje znanja s področja financ

1 2 3 4 5

pomanjkanje tehničnega znanja 1 2 3 4 5 problemi v zvezi s predpisano (zahtevano) stopnjo izobrazbe

1 2 3 4 5

administrativne ovire v zvezi z registracijo opravljanja dejavnosti

1 2 3 4 5

izpolnjevanje zahtevanih pogojev pri poslovnih prostorih

1 2 3 4 5

nezaupanje strank (kupcev, dobaviteljev)

1 2 3 4 5

55

Prosimo, ocenite, v kolikšni meri se strinjate s posameznimi trditvami. Trditve ocenite od 1 do 5, pri čemer ocena 1 pomeni, da se s trditvijo sploh ne strinjate, ocena 2, da se s trditvijo deloma ne strinjate, ocena 3, da se s trditvijo niti ne strinjate niti strinjate, ocena 4, da se s trditvijo dokaj strinjate, in ocena 5, da se s trditvijo povsem strinjate.

Se ne nanaša (SN)

Ne vem (NV)

Povsem strinjate (5)

Dokaj strinjate (4)

Niti ne strinjate niti strinjate (3)

Deloma ne strinjate (2)

Sploh ne strinjate (1)

4. Odnos do ženskega podjetništva N R

1 Menim, da imajo ženske v Sloveniji enako raven znanja in veščin za ustanovitev novega podjetja kot moški? 1 2 3 4 5 N

VSN

2 Pri nas je ustanovitev podjetja družbeno sprejemljiva kariera za žensko. 1 2 3 4 5 N

VSN

3 V Sloveniji spodbujajo ženske, da bi se samozaposlile ali ustanovile novo podjetje. 1 2 3 4 5 N

VSN

4 V Sloveniji je na razpolago dovolj storitev, kot so vrtci, popoldansko varstvo in podobno, ki omogočajo, da lahko ženske nadaljujejo s svojim delom tudi po tem, ko si osnujejo družino.

1 2 3 4 5 NV

SN

5 V Sloveniji imajo ženske dostop do enakega števila dobrih priložnosti za ustanovitev novega podjetja kot moški? 1 2 3 4 5 N

VSN

D. PODPORNE ORGANIZACIJE

1. Kako občutite odnos ljudi v skupnosti, občinski upravi in medijih (časopisi, TV) do vas kot podjetnice: (za posamezno vrsto odnosa obkroži le en znak – za tiste subjekte, ki so najbolj vplivali na razmerje do Vas)

Vrsta odnosa do Vas Ljudje okoli vas

Občinska uprava

Mediji

Spodbude, podpora x x x Zadovoljstvo z vašimi uspehi x x x Zavist x x x Nezaupljivost x x x Ustvarjanje ovir x x x Sodelovanje x x x Nezainteresiranost x x x Podcenjevalni odnos x x x

56

2. Katere storitve naj bi po vašem mnenju podjetnikom nudil lokalni pospeševalni center (kot je Podjetniški center Slovenj Gradec d.o.o.)?

1. Informacije 2. Splošno svetovanje (kadri, trženje, pravo, informatika, prodaja,

vodenje..) 3. Pomoč pri poslovnem načrtu, zbiranju dokumentacije 4. Pomoč pri ustanavljanju podjetja 5. Specialistično svetovanje 6. Pomoč pri promociji 7. Izobraževanje in usposabljanje 8. Navezava stikov s tujimi podjetji, iskanje partnerjev 9 Drugo: ………………………………………………..

3. Kateri so po vašem mnenju najbolj pereči problemi podjetnikov na Koroškem v tem trenutku?

1. Pomanjkanje ponudbe ugodnih finančnih virov 2. Pomanjkanje komunalno urejenih poslovnih prostorov 3. Finančna nedisciplina 4. Drugo (navedi):

_____________________________________________________ 4. Kateri so po vašem mnenju razlogi, da se v Sloveniji zelo malo žensk odloči za ustanovitev podjetja? ( obkrožite največ 3 odgovore )

1. Strah pred propadom ustanovljenega podjetja 2. Premalo spodbud, da bi se samozaposlile ali ustanovile novo podjetje 3. Premalo poslovnega znanja in veščin za ustanovitev podjetja 4. Ženske nimajo dostopa do enakega števila dobrih priložnosti za

ustanovitev novega podjetja kot moški 5. Napačna izobrazba 6. Neenakost spola na trgu 7. Premalo samozavesti 8. Družinske obveznosti 9. Drugo (navedite) …………………………………

Za Vaše odgovore se vam iskreno zahvaljujem!

57

PRILOGA 2: DEJAVNOST PODJETJA

2,94

14,71

64,71

2,945,88 5,88 2,94

0

10

20

30

40

50

60

70

%

Proi

zvod

na

Trgo

vska

Stor

itven

a

Sto

ritv.

inkm

etijs

ka

Trgo

vska

inst

oritv

.

Pro

izv.

intrg

ovsk

a

Proi

zv.,

trg.

in s

torit

vena

Vir: Podatki iz ankete, 2007 PRILOGA 3: IZOBRAZBA

50

29,41

17,65

2,94

05

101520253035404550

%

Poklicna,srednja šola

Višja, visokostrokovna

šola

Univerzitetnaizobrazba

Specializacija,MBA,

magisterij,doktorat

Vir: Podatki iz ankete, 2007

58

PRILOGA 4: PREDHODNE DELOVNE IZKUŠNJE

11,77

2,94

11,76

20,59 20,59

26,47

5,88

0

5

10

15

20

25

30

%

Brezizkušenj

Manj koteno leto

2-3 leta 4-6 let 7-10 let 10-20 let več kot20 let

Vir: Podatki iz ankete, 2007 PRILOGA 5: PREDHODNE ZAPOSLITVE

11,78 8,83

47,03

26,48

5,88

05

101520253035404550

%

Nezaposlen Služba vjavni upravi

Državnopodjetje

Privatnopodjetje

Študentka

Vir: Podatki iz ankete, 2007 PRILOGA 6: ODLOČITEV ZA PODJETNIŠKO KARIERO

47,06

8,82

26,47

17,65

05

101520253035404550

%

Zaznanaposlovnapriložnost

Ni bilo boljšemožnosti zazaposlitev

Poslovnapriložnost +

Nuja

Nič od tega

Vir: Podatki iz ankete, 2007

59

PRILOGA 7: MOTIVI ZA USTANAVLJANJE PODJETJA Motiv Število % Potreba po dosežkih/izkoristiti znanje 18 22,50 Želja po neodvisnosti 17 21,25 Pričakovani zaslužek 7 8,75 Ekonomska nujnost 5 6,25 Kariera-lepa bodočnost v lastnem podjetju 3 3,75 Želja po izzivih 18 22,5 Fleksibilnost-želja po ravnotežju med službo in domom 10 12,5 Tradicija 1 1,25 Opravljanje dela doma 1 1,25 S k u p a j 80 100

Vir: Podatki iz ankete, 2007 PRILOGA 8: ODNOS LJUDI V SKUPNOSTI, OBČINSKE UPRAVE IN MEDIJEV DO PODJETNIC

0 5 10 15 20 25 30

Spodbude, podpora

Zadovoljstvo z uspehi

Zavist

Nezaupljivost

Ustvarjanje ovir

Sodelovanje

Nezainteresiranost

Podcenjevalni odnos

MedijiObčinska upravaLjudje okoli vas

Vir: Podatki iz ankete, 2007 PRILOGA 9: KATERE STORITVE NAJ BI PO VAŠEM MNENJU NUDIL LOKALNI POSPEŠEVALNI CENTER (KOT JE PODJETNIŠKI CENTER SLOVENJ GRADEC D.O.O.)?

Pomoč pri promociji

11%

Izobraževanje in usposabljanje

12%

Navezava stikov s tujimi podjetji,

iskanje partnerjev9%

Specialistično svetovanje

4%

Pomoč pri ustanavljanju

podjetja16%

Pomoč pri poslovnem načrtu

11%

Splošno svetovanje(kadri, trženje, pravo…)

18%

Informacije19%

Vir: Podatki iz ankete, 2007

60

PRILOGA 10: KATERI SO PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJ PEREČI PROBLEMI PODJETNIKOV NA KOROŠKEM V TEM TRENUTKU?

Finančna nedisciplina

55%

Pomanjkanje komunalno

urejenih poslovnih prostorov

8%

Pomanjkanje ponudbe ugodnih finančnih virov

37%

Vir: Podatki iz ankete, 2007

PRILOGA 11: KATERI SO PO VAŠEM MNENJU RAZLOGI, DA SE V SLOVENIJI ZELO MALO ŽENSK ODLOČI ZA USTANOVITEV PODJETJA?

Napačna izobrazba.

1%

Ženske nimajo dostopa do

enakega števila dobrih priložnosti

kot moški.8%

Neenakost spola na trgu.

1%

Premalo poslovnega

znanja in veščin za ustanovitev

podjetja.5%

Premalo spodbud, da bi se

samozaposlile ali ustanovile novo

podjetje.14%

Premalo samozavesti.

23%

Strah pred propadom

ustanovljenega podjetja.

18%Družinske obveznosti.

30%

Vir: Podatki iz ankete, 2007