gaia april 2013 · 2017-02-02 · april 2013 5 kaj v senco? velikokrat se težko odločimo, kaj...

April 2013 • Letnik 19 • št. 186

Svetovanje www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si

Tema meseca 4

Ideje za zavistne pogledeBranka Urbanija Juvančič

Ekološko vrtnarjenje 14

Živahnost Gainega vrtaIgor Škerbot

Ekološko vrtnarjenje 16

Požrešne vrtnineNevenka Breznik

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:13 AM

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:13 AM

Kar narava veleva - Gaia razodeva!

Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,

Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,

T: (01)755 81 60, E: [email protected]

Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-

valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira

Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka

Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,

Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-

fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-

veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-

bra. Letna naročnina 18,88 EUR.

Natisnjeno v 30.500 izvodih. ISSN 1408-7774

Naslednja številka izide 15. maja 2013.

Gaia predstavlja uvodnikTema meseca

4 Ideje za zavistne poglede

Okrasni vrt6 Sadovnjak je tudi okras

Vse o ...8 Vse o begonijah

Strokovnjak odgovarja članom11 Setev visokega fižola, vzgoja domačega

paradižnika, oskrba in razmnoževanje dalij

Ali poznate?12 Maklura odganja mrčes

Izziv v vrtu13 Brez težav na sadnem drevju

Ekološko vrtnarjenje14 Živahnost Gainega vrta

16 Požrešne vrtnine

18 Bazilika – mavrica vonjev in okusov

23 Topinambur

24 Zavarujmo vrt s prijaznimi ukrepi do okoljain sebe

26 Ko je dobro tudi zdravo

Klubski kotiček19 V Rabcu - zabavno učenje

20 Gaina prijavnica, natečaj

21 Gaina spomladanska predavanja

22 Gaini kuponi popustov

Dr. Gaia na terenu28 Rastlinjak pri Lindičevih

Oblikovanje vrta30 Cvetoči zidovi

Zelenjavni vrt33 Enostavno – seme na traku in ploščah

Valentin

Slovenski naravni biseri34 Črni teloh

Dom brez mrgolazni35 Mravlje v vrtu

Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti

v mesecu aprilu in maju

www.klubgaia.siapril 2013 3

Živeli vrtnarjiŠe ne dolgo tega smo se veselili meseca aprila tudi zavoljo

prvomajskega kresa in praznikov, ki so nam vselej vlivali upanje in

pozitivno energijo z dobro znano parolo: Živel prvi maj.

V Klubu Gaia si želimo, da bi v teh časih ohranili mirno glavo in bi vsak

ljubitelj vrta in vrtnin imel tudi možnost zdravega vrtnarjenja za lastne

potrebe, zato vam vsak mesec ponujamo v branje članek o Gainem

eko vzorčnem vrtu, ki naj vam bo vodilo in vzpodbuda.

V aprilski številki priporočamo v branje: ideje za balkone in terase, vse

o begonijah, nasvete o požrešnih vrtninah, topinamburju, baziliki,

naravni zaščiti našega sadja in vrtnin z rumenimi ploščami.

Še vedno smo prisotni s predavanji in delavnicami po vsej Sloveniji,

v radijskih in TV-oddajah z nasveti za aktualno delo z rastlinami.

Veselimo se vaših fotografskih posnetkov za Gaine aktualne natečaje

in upamo na skorajšnje snidenje.

Vsem želim uspešno delo v vrtu,

še pomembneje pa je: Naj živijo vrtnarji!

Ugani, kaj je na naslovnici!Tudi v letu 2013 smo vam pripravili zanimive slike Gainih naslovnic,

saj bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste uganka: Napišite ime

rastline z naslovnice! Med vašimi dopisnicami s pravil-

nimi odgovori bomo izžrebali vsak mesec enega člana

in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti

20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje podatke (ime in

priimek, naslov, številko telefona) ter ga do 1. 5. pošljite

na naš naslov. Rešitev iz prejšnje številke: Cvet

rdečega mesnatega jabolka - redlove

Nagrajenka: Marija Lazarevski, Trbovlje?

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:13 AM

Tema meseca

4 www.klubgaia.si

Tisti, ki imamo radi balkonsko cvetje, se

velikokrat oziramo po okolici in iščemo

ideje za naše prihodnje zasaditve. Pre-

den pa se prepustimo trendom leta,

moramo vedno upoštevati tudi barvno

kombinacijo, ki bo pristajala barvi fa-

sade in elementom okoli našega doma.

Kaj bomo letos kombinirali?V prejšnjih sezonah smo izbirali močno

nasprotujoče se kontraste v dveh ali več

različnih barvah.V tej dinamiki našega

življenja pa se zasaditve umirjajo in po-

stajajo vse bolj enotnih barv. Zasadimo

lahko več različnih vrst rastlin, odločilna

pa naj bo le ena barva, v različno mo-

čnih odtenkih (npr. močna rdeča, svetlo

rdeča – skoraj oranžna). S takšno barvno

usklajenostjo cvetov (večji, manjši) in s

strukturnimi rastlinami lahko ustvarimo

čudovito harmonijo.

Ideje za zavistne pogledeZ zasaditvijo cvetličnih korit in posod z balkonskimi rastlinami se naši balkoni in terase zmalo truda in domišljije lahko spremenijo v prave cvetlične oaze. Rastline, ki jih posadimov bližino doma, nam olepšajo bivanje, hkrati pa skrbijo za boljši zrak in za dobro počutje.

Oranžna:Oranžna nemezija,

dalija in miljon

zvončki v objemu

temnolistnih

strukturnih rastlin

sladkega krompirja

in temnolistne

deteljice. Izbrano

glineno cvetlično

posodo popestri

oranžna cvetlična

kompozicija za

sončno mesto.

Prednost glinenih

posod in cvetličnih

korit je, da v vročih

mesecih ostanejo

korenine na

hladnem.

Modro–vijoličasta kombinacija: Čudovita kombinacija v

prelivajočih modrih odtenkih je primerna za svetlejše barve

fasad. Uporabimo lahko tudi samo cvetoče rastline brez

strukturnih. V tem primeru izkoristimo posamezne vrste rastlin

glede na njihovo rast (pokončna, viseča, okroglasta) ter

njihovo obliko listov. V koritu so uporabljene skevola, viseča

lobelia, vanilijevka, salvia, ageratum in anagalis.

Rumena kot sonce: Čudovita rumena barva za polsončne

lege. Drobnocvetna merkadonija je novost, katero bomo

letos videvali v mnogih vrtnarijah. Očarljiva je igra velikih

in malih cvetov v kombinaciji z zlatim afriškim smiljem.

Na sliki: merkadonija, begonija, afriški smilj.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:13 AM

april 2013 5

Kaj v senco?Velikokrat se težko odločimo, kaj posa-

diti na senčno lego. Za rastline so glede

svetlobe zahtevni prostori nadstrešnic

in mesta, kjer jim delajo senco bližnje

stavbe. Čeprav imamo takšen prostor, ki

ga sončni žarki komajda dosežejo, si

lahko ustvarimo razgiban nasad s struk-

turnimi rastlinami. Namesto cvetenja pa

izkoristimo obarvanost listov.

Pred izborom je zelo pomembno, da iz-

biramo rastline, ki so primerne legi na-

šega balkona. Le redke, ki so primerne

za senčne lege, bodo uspevale na pri-

peki in obratno. Rastline, vzgojene v lo-

kalnem območju, bodo lažje prenesle

klimatske razmere. Balkonsko cvetje, ki

prihaja iz tropskih krajev, sadimo na

prosto šele, ko so višje tudi nočne tem-

perature. Izbiramo zdrave in močne

rastline. Temno zelena barva, kom-

paktna rast in zdrave bele korenine so

dober znak, da je imela rastlina zagoto-

vljene prave pogoje čez vse rastno ob-

dobje.

Pravilna oskrba balkonskih zasaditevIzbira pravega substrata je zelo

pomembna. Nikar ga ne uporabimo

večkrat, saj bomo zaradi varčevanja

dobili le skromno cvetenje in ustvarili

pravi raj za ško dljivce in bolezni. Idealne

pogoje za rast balkonskega cvetja

dobimo z uporabo pet kom ponentne

zemlje plantella balko nia iz najkako-

vost nejših huminskih šot, guana, obo -

gatena z bio rastlinskimi vlakni za

zadr ževanje vlage in dolgo

delujočimi gnojili ter aktivatorji

cvetenja. Prvi mesec po sajenju

gno jenje ni potrebno, potem

začnemo z rednim gnojenjem.

Sprva izme nično gnojimo s

tekočimi gno jili plantella list in

plantella cvet, ki sta obogatena

z vitamini in hranili za dolgo-

trajno bujno cvetenje. V drugi

polovici poletja dodajamo pred-

vsem gnojilo za cvet. Prehod rastlin iz

rastlinjaka na naš balkon ali teraso je

Viseča angleška košara: Angleška košara (na sliki milijon

zvonček in glavičasta dresena) v Angliji tradicija, pri nas pa

moda. So zelo prostorno izdelane iz žičnatega ogrodja, ki visijo

na treh verižicah. Sklede so različnih dimenzij, narejene iz

papirja ali pa iz kokosovih vlaken. V takšne vrtičke sadimo

rastline s približno enakimi zahtevami, kot so: milijon zvončki

ali surfinije. Zalivanje takšnih košar je lahko zahtevno, zato si

lahko na sredino viseče košare ob sajenju potisnemo približno

10 cm širok glinen lonček. Nato okoli njega posadimo želene

rastline. Ob zalivanju voda ostane v lončku in počasi prihaja

do korenin.

Dišeče in koristno: V cvetličnih koritih lahko gojimo tudi

koristne rastline, kot so zdravilne rastline, začimbe in

dišavnice. Zeliščna korita so lahko tudi zelo uporabna, saj

imamo na dosegu rok posajena svoja najljubša zelišča. Na sliki

kombinacija dišeče pelargonije, pisanolistnih - žajblja in

timijana. Tako korito s svojim vonjem odganja nezaželene

insekte (komarje, klope…). Modra barva korita pa deluje

umirjeno in prepušča vodilno vlogo rastlinam. Pri izbiri korit ne

smemo pozabiti, da lepe rastline pridejo do izraza le, če so

posajene v posode, ki se prilagajajo okolju. Zeliščni nasadi so

čudoviti tudi v starih, že odsluženih pletenih košarah, cekarjih.

www.sitik.si

povezan z določeno mero stresa, zato

ob presajanju uporabite naravni vita-

minski prirpavek bio plantella vita, ki

krepi rastline in povečuje odpornost na

vremenske razmere in stres. Rastlin ne

izpostavimo takoj na sonce, ampak jih

privajamo dva ali tri dni v blagi senci,

pomaknjene proti zidu.

Branka Urbanija Juvančič

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:13 AM

Okrasni vrt

dimo zelenjavni in okrasni vrt ter nekaj

sadovnjaka. Namen obhišnih sadovnja-

kov je pridelava sadja za sprotno in do-

mačo porabo. Slepa zaverovanost v

napredek, ki so ji upirala veter v jadra

desetletja, ko se je živelo vedno bolje, je

pri kraju. Vedno več ljudi tudi skrbi, kako

kakovostno hrano jedo. Menim, da na

domačem vrtu ne potrebujemo sadja, ki

zahteva neprestano škropljenje. Danes

so ne voljo sorte jablan in hrušk, ki osta-

nejo dovolj zdrave in rodne brez kemije.

Ni osnovano mnenje, da so zdrave kar

vse stare sorte po vrsti! Tudi med sodob-

nimi so takšne, ki nam dajejo lep iz zdrav

sad. Kdor bo informacije o tem iskal, jih

bo tudi našel.

Zakaj ne bi sadnega drevja povsem na-

črtno sadili v okras? Koliko jalovih »ci-

pres« plastičnega videza bi lahko

nadomestil s špalirjem iz hrušk! Veliko.

Bolestno zapiranje med pokopališke

iglavce lahko odložimo za čas po smrti.

Marelica in hruškeSadno drevje, razpeljano ob vodilu pri

hiši, je brez nadaljnjega hkrati lepo in ko-

ristno. Vodenja hrušk ali mareličnih vej se

da naučiti tako kot vsega drugega obre-

zovanja sadnih dreves. Hruške so lahko

lepe trikrat: prvič, ko snežno belo cvetijo,

6 www.klubgaia.si

Čipka cvetočih sadnih dreves okoli

kmečke hiše je zame eden najlepših

prepoznavnih motivov slovenske kra-

jine. Jablane in hruške, ki objemajo in

varujejo domove, niso nekaj samou-

mevnega. K pospeševanju sadjarstva so

v 19. stoletju močno prispevali prosvet-

ljeni vladarji, na primer nadvojvoda

Janez na Štajerskem, in razna društva,

ko so si prizadevala za napredek kmeto-

vanja. Šlo je za projekte načrtnega dvi-

govanja standarda kmečkega življa.

Visokodebelni sadovnjaki so najlepša

dediščina starih časov vse do 20. stole-

tja. Ti sadovnjaki pred našimi očmi izgi-

njajo. Logično. Šlo je za tehnološko

rešitev, ki je na isti površini omogočala

pašo in pridelavo sadja. Takrat kmetom

niso bile dosegljive nizko rastoče pod-

lage, ki so osnova današnjim intenziv-

nim nasadom. Sadje z visokega drevja je

skrajno težko škropiti in težko obirati.

Sodobni potrošniki pa ne dajo vase sa-

deža, ki je pikast in obtolčen! Tako sadje

ni primerno za prodajo, je pa za takoj-

šno predelavo. Na Nemškem, kjer na-

črtno ohranjajo visokodebelne

sadovnjake, hkrati razvijajo tržne poti za

prodajo jabolčnega vina. Lahko pa smo

spoštljivi do naše dediščine in motiv

sadnega drevja prenesemo v novi čas in

nove bivanjske vzorce.

Sadovnjak ob družinski hišiKdor se gre sadjarstvo kot tržno dejav-

nost, bo sadil plantaže. Ali bo prideloval

kemično ali bio sadje, je stvar njegove

etike in računice. Večina vrtičkarjev go-

spodarimo z manjšim ali večjim vrtom

ob stanovanjski hiši, na katerem ure-

Da je sadno drevje koristno, je vsem znano. Je tudi lepo? Jasno, da je. Da bi ga sadili za okras, to pani več povsem običajna misel.

Sadovnjak je tudi okras

Veja rodne češnje pred jalovo okrasno

sestro.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:13 AM

april 2013 7

drugič, ko na njih zorijo medeni plodovi,

in tretjič, ko se listje pred listopadom

obarva bakreno. Marelica ob hiši je prva

zvezda na odru cvetočih sadnih rastlin.

Njeno rožnato cvetje se razlikuje od

vsega kasnejšega, razveseli pa tako člo-

veške kot čebelje oči. Breskovi cvetovi so

še lepši, a je drevo šibkejšega zdravja od

marelic.

Hruška, cepljena na sejanec, je lahko

polnovredno hišno drevo. Naj bodo za

zgled tepke ob starih kmečkih domovih!

Med vsem sadnim drevjem so hruške

najbolj dolgožive in že po naravi dreve-

saste. Imajo eno jasno in močno deblo,

ki se potegne v višino, krošnja pa je di-

sciplinirana in somerna. V času cvetenja

so hruške čudovite. Na večjem vrtu si

lahko v podobni vlogi posadimo češnjo

in na manj prostora slivo.

Nasamno drevo na tratiKo je postal element hišnega vrta tudi

okrasni del, se je pojavil problem nasam-

nih (soliternih) dreves. Koliko ljudi se je iz

nevednosti že nasmolilo, ko so na majhen

vrt sadili lipo, tulipanovec ali košato

smreko! Na trato ob družinski hiši sodi

drevo, ki ostane obvladljivih dimenzij. O

drastičnem obžagovanju prevelikih dre-

ves sem že večkrat povedal, da gre za

ukrep, s katerim naročnik sporoča, da ima

preveč denarja in da nima občutka za to,

kaj je lepo. Treba je posaditi drevo, ki bo

ostalo dovolj majhno tudi po trideset

letih. Res premalokrat za nasamno drevo

posadimo jablano. Belo-rdeče cvetje ja-

blane ni prav nič manj lepo od magnoliji-

nega, pa še zmrzal ji prizanese. Dozorela

rdeča jabolka so in okusna in lepa. Pred-

vsem pa je jablana drevo, ki z malo spret-

nosti z leti oblikuje dramatično razloženo

krošnjo.

Če je jablana prevelika, bo verjetno do-

volj majhna kutina. Kutina ima za sadno

drevo zares velike cvetove. Nežno ro-

žnati so in z neverjetnim redom se vsak

večer zaprejo in zjutraj odprejo. Kutinam

se da krošnjo zelo lepo oblikovati. Po

naših željah lahko tudi dva metra in pol

velika kutina raste kot skladno, okrasno

drevo. Nenazadnje so po srednjeveških

samostanih kutine sadili v formalno obli-

kovane vrtove prav

zato, ker jim je mo-

goče brez muke

vsiliti zamišljeno

obli ko.

Če je še kutina pre-

več raščava, se da

kot samostojno dre-

vesce posaditi ne-

špljo. Njeno cvetje

je nekaj manjše od

cvetja pri kutini, a

večje kot pri ja-

blani. Plodovi je-

seni zbujajo po-

zornost še na golih

vejah. Naj sklenem.

So možnosti, da

sadno drevje upo-

rabimo na sodob-

nih vrtovih v

predmestju in na

podeželju. Sadno drevje, ki ga ne škro-

pimo, je zdrav element bivalnega vrta in

neproblematična družba zelenjavnim gre-

dicam. S sadnim drevesom lahko zazna-

mujemo, kje smo doma, ali vanj oble-

čemo del hišne fasade. In še nekaj je go-

tovo: sadno drevje ne bo nikoli videti tuje,

umetno in izumetničeno.

Matjaž Mastnak

Hruške so med

sadnimi drevesi

najizrazitejša

drevesa.

Najlepše cvetoča grmovnicaLetos nam jo je zima zagodla, zato smo še bolj veseli prvih

cvetov, v katere so se odele naše grmovnice. Poslikajte svojo

najlepšo cvetočo grmovnico in se s fotografijo potegujte za praktično nagrado!

Pošiljatelje treh (3) najlepših fotografij, ki jih prejmemo do 2. 5. 2013, bomo nagradili

s praktično nagrado Plantella Specialno gnojilo za okrasne rastline.

Fotografije nam

pošljite na naslov

Klub Gaia, Sinja

Gorica 2, 1360

Vrhnika ali po

e-pošti na:

[email protected].

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:13 AM

Vse o ...

Nekdaj zelo pogosto uporabljena dru-

žina je z rahlim zatonom pridobila na

veljavi, saj so žlahtnitelji vzgojili kopico

novih križancev, brez katerih danes ne

bi mogli ustvariti tako mikavnih zasadi-

tev. Domovina begonij so tropske in

subtropske pokrajine Afrike, Azije in

Amerike. Ime je dobila po botaniku, gu-

vernerju kolonije St. Domingo, Michelu

Begonu, ki je prvo rastlino leta 1777 pri-

nesel v Anglijo, od koder se je razširila

tudi na celinski del Evrope.

Delitev rodu begonijPreko 1200 vrst in križancev begonij v

grobem razdelimo v naslednje skupine:

• begonije s trstikastimi stebli

• listnate begonije s korenikami in Rex

begonije

• vedno cvetoče begonije

• pokončne, grmičaste sorte

• gomoljaste begonije

Vsaka od navedenih skupin ima povsem

svoje zahteve po rastiščnih pogojih in

potrebah, o katerih bomo več izvedeli v

nadaljevanju na konkretnih primerih.

Orange’. Izbor rastlin je primeren za son-

čne lege, predvsem pa nima posebnih

omejitev glede rastišč.

Med prave princeske sodi polviseča be-

gonija s polnimi cvetovi B. Belleconia

‘White’, primerna tako za balkonska ko-

rita kot tudi za obešenke, zaščitene pred

dežjem. Sadimo jo v kombinaciji z ne

preveč agresivnimi rastlinami. Na nepra-

vilno oskrbo s pomanjkanjem hranil se

odzove s tvorbo enojnih cvetov.

Kompaktno rastoča gomoljasta bego-

nija B. tuberhybrida ‘Go-Go’ je primerna

predvsem za parkovne oz. gredne zasa-

ditve tako na senčnih kot tudi polsen-

čnih legah. Umestitev enostavne

mešane zasaditve begonij v zeleno oko-

lje deluje skozi celo poletje poživljajoče

vse tja do prve slane. Sadi se jo tudi v

cvetlična korita, samostojno ali v kom-

binaciji z neagresivnimi balkonskimi

rastlinami. Hladno in vlažno obdobje na

samem začetku je nevarno, po ukoreni-

njenju pa te bojazni ni več. Z žlahtnje-

8 www.klubgaia.si

Kulinarika in zdravilstvoNa Kitajskem, v Indoneziji in Braziliji cve-

tove vključujejo v različne solate, liste

navadno kuhajo, gomolji pa imajo okus

zelo podoben rabarbari. V Indoneziji pri-

pravljajo iz begonij omake za ribje jedi,

na Kitajskem pa si z njimi pomagajo pri

sirjenju mleka oz. izdelavi sira.

V zdravilstvu z njihovo pomočjo zdravijo

prehlade, saj vsebujejo veliko C-vita-

mina, blažijo otekline, razkužujejo rane,

pomirjajo razdražen želodec, s sokom

zdravijo zobobol, umirjajo ledvične na-

pade, cvetove pa uporabljajo pri opekli-

nah.

Pravilna izbira za velike cvetlične lonce,

korita ali gredne zasaditve je begonija

zmajeva krila - B. x hy. ‘Dragon Wing’. Na

začetku nič kaj posebna sadika se raz-

vije v bujno rastočo rastlino, velikih svet-

lečih listov z množico neprekinjeno

cvetočih, škrlatno rdečih cvetov. Pri me-

šanih zasaditvah navadno eni sadiki do-

damo večje število manj rastočih rastlin

povešave rasti. Kakšno rast bo rastlina

imela je odvisno tudi od razmnoževa-

nja, saj vegetati-

vno razmnožene

rastline naredijo le

eno samcato ste-

blo, zato se že od

daleč vidi, da ni

bila vzgojena iz se-

mena.

Svojevrstno, svežo

kombinacijo sesta-

vlja čisto preprosta

mešana zasaditev

iz navadne bego-

nije B. x semperflo-

rens ‘Eureka F1

Bronze White’,

Carex morrowii ‘Ice

Dance’ in Tagetes

patula nana ‘Aton

Vse o begonijah

Zmajeva krila

Bolivijska begonija

O begoniji marsikdo s priokusom cinizma pripomni, da o njej že vrabci na strehi čivkajo.Pa je temu res tako? Res je, da se nanje lahko zanesemo, tako na zelo izpostavljenihsončnih kot tudi senčnih legah, s tem da izberemo primerno vrsto begonij.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:13 AM

njem so dosegli odpornost proti pepe-

lasti plesni, kar še olajša uspešnost rasti.

Pepelasta plesen je najpogostejša bole-

zen gomoljnih begonij, včasih pa se po-

javi tudi na velikocvetočih begonijah.

Razvoj pepelaste plesni ob prvem po-

javu omejimo s pripravkom vivera qua-

dris, ki deluje na zelo širok spekter

bolezni v okrasnem, zelenjavnem vrtu

in vinogradu. Škropljenje ponovimo po

10 dneh.

Med škodljivci redko opazimo uši. Če

opazite objedanje listov ali cvetov, so na

delu ličinke sovk. Na gomoljnih begoni-

jah škodo povzroča tudi brazdasti trsni

rilčkar, ki se zarije v gomolje in jih lahko

popolnoma uniči.

Begonije sadimo v rahlo, humozno prst.

Zelo dobro se bodo počutile v visoko

kakovostni pet komponentni zemlji

plantella balkonia.

Ker so begonije občutljive na nizke tem-

perature, jih ne sadimo na odprto pred

sredino meseca maja.

Prava ljubiteljica sonca je B. tuberhy-

brida ‘Richard Galle’, zato je primerna za

sončne lege na

gredicah, cvetli-

čnih loncih in kori-

tih, kakor tudi za

zasajevanje gro-

bov. Zelo dobro se

razveja, a je kljub

temu kompaktne

rasti. Nad temnim

listjem naredi bo-

gato cvetno ode-

valo s številnimi

marelično obarva-

nimi, manjšimi

cvetovi.

Šampanjska be-

gonija ali B. x tu-

berhybrida Rosana

‘Champagner’ je

novejša sorta z

zelo velikimi cve-

Posadite trtoV aprilu je čas za sajenje

novih trt. Izbirate lahko med

namiznimi, vinskimi sortami in

samorodnicami. Ob sajenju sadilno jamo

obogatimo s sodobnim organskim

gnojilom v obliki pelet biogrena.

Odstranite mahMah odstranite s specialnim

sredstvom plantella proti

mahu, ki vsebuje tudi

kremenčev

pesek in gnojilo. Ko mah

porjavi, ga pograbite in

na prazna mesta dosejte

novo travo.

Stop polžemOb prvem pojavu polžev

med gredicami ali ob robu

vrta posipajte najbolj

učinkovito vabo za polže bio

plantella arion +,

v količini 70-100 g na

100 m2. Varovalni pas

okrog posameznih

gredic znotraj vrta in

samih rastlin tvorite

tudi z bio plantella

gelom proti polžem.

april 2013 9

Vroče ideje

Če imamo

10minut

Če imamo

5minut

Če imamo

20minut

Begonija Belleconia

Gomoljna begonija ’Richar Galle’

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:13 AM

Vse o ...

tovi šampanjske barve. Enovitost kom-

paktne povešajoče rasti pride najbolj do

izraza v obešenkah ali cvetličnih koritih

v kombinaciji s pokončnimi vrstami kot

tudi z drobno cvetočimi povešavimi

rastlinami kontrolirane rasti.

Kadar govorimo o begonijah, ne mo-

remo obiti izredno bogato cvetoče,

trpežne in sonca željne bolivijske bego-

nije – B. boliviensis ‘Bonfire’. Hladno in

vlažno vreme na začetku sezone ji ne

godi, zato je boljše, da z zasajevanjem

počakamo. Njena agresivna rast je pri

mešanih zasadit-

vah lahko moteča,

a z ustreznim izre-

zovanjem se lahko

premosti tudi to

oviro.

Deženovolistna be-

gonija - B. herac-

leifolia ima izrazito

palmaste liste tem -

ne, kovinske barve,

z v obliki zvezde

poudarjenimi svet -

lo zelenimi žilami.

Poseben čar tej

strukturni begoniji

doda spodnja, rde -

če obarvana stran

lista ter z rdečimi dlačicami obdani ze-

leni peclji. Rožnate cvetove nastavi v

spomladanskem obdobju, ki cvetijo le

kratek čas. Izrašča iz korenik, zato jo na-

vadno zaradi samosvoje razrasti sadimo

samostojno. Notranje prostore in oken-

ske police pa lahko zanimivo pope-

strimo z izrazito tropskimi rex bego -

nijami, poimenovanimi tudi kraljevske

begonije – B. Rex x hybrida. Zaželene so

bile že v obdobju naših babic, nato so

nekoliko zamrle, dandanes pa so z mno-

žico novih križancev doživele pravi pre-

Begonija ’Champagner’

Deženovolistna begonija

porod. Velike krilate listne ploskve imajo

neverjetne vzorce raznolikih barv in od-

tenkov, med seboj se razlikujejo po

obliki, velikosti in poraščenosti z dlači-

cami, skratka domišljija res ne pozna

meja, zato je ameriški naziv begonije z

angelskimi krili povsem na mestu.

Andreja Pogačar Špenko

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:13 AM

april 2013 11

!Visoki fižol je večinoma odvisen od

dolžine dneva in v dolgem dnevu ne

cveti. Poleg tega v vročini cvetovi kar

odpadajo, se ne oplodijo. Zato prehitre

setve nimajo smisla. Sejemo ga od dru-

gega tedna maja in vse do konca junija,

ko še lahko posejemo zgodnejše, stroč -

je sorte. V nasprotju z nizkim sejemo vi-

soki fižol v kupčke. V vsako jamico

posejemo od 5 do 10 zrn, malo je odvi-

sno tudi od tega, kako močne so rast-

line. V vrsti naj bodo kupčki pol metra

narazen. Med vrstami pa bi moralo biti

toliko prostora, da se lahko med njimi

normalno gibljemo, ko so rastline vi-

soke, to pa je vsaj 150 cm. Visok fižol je

izjema med stročnicami in ga lahko

gnojite tudi z organskimi gnojili, saj ima

zelo močno rast. Pred setvijo visokega

fižola zemljo obogatite z organskim

gnojilom v obliki pelet plantella orga-

nik. V času hude vročine pa ga dogno-

jujemo s tekočim organskim gnojilom v

obliki pelet bio plantella vrt. Če uši ni

veliko, jih poskusite najprej odgnati z ra-

zredčenim mlekom ali sirotko v

razmerju 1:1. Lesni pepel obi-

čajno posipamo ob nizkem fi-

žolu. Pri zatiranju uši boste zelo

uspešni z uporabo pripravka na

osnovi naravnega piretrina bio

plantella flora kenyatox verde.

Strokovnjak odgovarja članom

?Želim vzgojiti domačparadižnik. Kako naj selotim, sem vrtnar začetnik.

Tomaž iz Slovenske Bistrice

!Dalije so zelo lepe za skupinske za-

saditve in rezano cvetje. Na prosto

jih sadite maja, tako globoko, da je

poganjek na gomolju prekrit s 5 do 8 cm

zemlje. Koreninske gomolje raztrgajte

tik pred saditvijo. Vsak gomolj mora

imeti vsaj en poganjek. Razdalja med

rastlinami je približno 25 cm in več. V sa-

dilno jamo dodajte tudi organsko gno-

jilo v obliki granul bio plantella nutrivit

univerzal. Poleg delitve jih lahko ra-

zmnožujete tudi s potaknjenci ali s se-

menom. Razmnoževanje s potaknjenci

pričnete v februarju. Ta način razmnože-

vanja letos ne bo uspešen, saj ste za pri-

pravo potaknjencev zamudili optimalni

termin. Razmnoževanje s setvijo veči-

noma uporabljajo žlahtnitelji. Seme

aprila posejejo v zaprte grede. Sejančke

pikirajo in nato presajajo na prosto. Je-

seni odberejo najboljše. Odbrane na-

slednje leto posadijo, te pa služijo

nadaljnjemu razmnoževanju. Dalije

med rastjo okopavajte, zalivajte in jim

sproti odstranjujte odcvetele cvetove.

Jeseni jih porežemo 10 cm nad tlemi, ko

mraz uniči zelenje. Gomolje izkopljemo,

očistimo, posušimo, nato pa jih prene-

semo v klet, kjer prezimijo pri 5˚C. Po-

trebujejo sončna

rastišča in odcedna

tla.

?V začetku maja bom sejalavisok fižol. Je to prav? Kakona gosto ga sadim, zanima

me tudi, kako pognojim gredice inse rešim nadležnih uši?Martina iz Rogaške Slatine

?Kdaj in kako sadim dalije?Običajno jih razmnožujem zdelitvijo. Ali obstaja še

kakšen drug uspešen način razm-noževanja? Zanima me tudi, kakozanje skrbeti med letom? Anita izLaškega

!Ker ste za vzgojo sadik letos prepo-

zni, v maju izberite kakovostne sa-

dike. Ne izbirajte sadik s predčasnimi

cvetovi, sadika naj ne bo pretegnjena.

Optimalna velikost sadike paradižnika

meri od 15 do 20 cm in ima 6–8 pravih

listov in bel koreninski sistem, ki ni na-

gneten pri dnu lončka. Ob paradižniku

posadite baziliko, ki velja za izredno

ugodnega soseda. V bližino paradižnika

ne sadite paprike, čilija, jajčevcev in

krompirja. Ob sajenju sadilno jamo obo-

gatite z organskim gnojilom v obliki

pelet bio plantella nutrivit za paradižnik

in druge plodovlke. Zalistnike odstra-

njujte v suhem vremenu, ko so še

majhni (2 cm), če tega ne storite, se v

okolici rastline zadržuje preveč vlage,

zalistniki rastlini kradejo hranila, ener-

gijo in jo s tem naredijo manj odporno.

Ob nakupu sadik se oskrbite tudi s pri-

pravkom na osnovi njivske preslice bio

plantella natur- f, ki krepi rastline in pri-

pomore k večji odpornosti proti bolez-

nim. Uporabljajte ga redno, enkrat

tedensko oz. po vsakem močnejšem

dežju. Za dognojevanje si priskrbite tudi

organsko gnojilo na osnovi morskih alg

bio plantella vrt, ki izboljša ukoreninje-

nje, rast in omogoča večji pridelek. S pri-

pravkom na osnovi morskih alg zalijte

sadiko že ob sajenju in nadaljujte v red-

nih 10 do 14-dnevnih presledkih v maju,

juniju, juliju, avgustu, kasneje pa po po-

trebi.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:14 AM

site in potaknite v zemljo. Pri-

poročljivo je, da se pred poti-

kanjem v zemlji naredi

primerne luknje za pota-

knjence, da ne pride do izgub

sredstva pri sajenju. Po saje-

nju se potaknjence zalije. Če

jih imate v lončkih, jih redno

vlažite s pršilko, lahko pa prek

njih poveznete plastično

vrečko, ki zadržuje zračno vlago.

Naredimo jih lahko tudi na pro-

stem, na senčnem in vlažnem

mestu. Še bolj preprosto je razmnože-

vanje s semenom. Ta so dobro kaljiva. Za

uspešno razmnoževanje s semenom po-

trebujemo tako žensko kot tudi moško

rastlino. Plodovi maklure so znani po

tem, da uspešno odganjajo mrčes. Plod

ali dva pod posteljo bosta uspešno od-

ganjala pajke, ščurke, čričke, po nekate-

rih raziskavah celo komarje. Zelo cenjen

je tudi les maklure. Dolgi trnati poganjki

naredijo živo mejo neprehodno.

Maklura, ki jo gojimo pri nas, je pred-

vsem okrasna rastlina. Poleg zanimive

jesenske barve jih gojimo predvsem za-

radi privlačnih okrasnih plodov, ki se

lahko ohranijo vse do pomladi.

Meta Šepic

12 www.klubgaia.si

Ali poznate?

Maclura pomifera ali maklura spada v

družino murvovk. Izvira iz Amerike, iz bolj

sušnih dežel, vendar je naturalizirana po

vseh državah ZDA. Je srednje veliko

drevo z izrazito dolgimi in trnatimi po-

ganjki. Bleščeče zeleni, enostavni listi se

jeseni obarvajo v sončno rumene od-

tenke. Zraste do 20m visoko,

na kratkem deblu tvori

krošnjo okrogle oblike.

Je dvodomna rast-

lina z majhnimi,

n e o p a z n i m i

cvetovi, ki zac-

vetijo na loče-

nih drevesih v

začetku poletja.

Bolj je zanimiva

zaradi rumeno

zelenih okroglih

plodov z nagubano

povrhnjico. Velikost in

oblika ploda nekoliko spomi-

njata na pomarančo. Mesnati del ploda

ni užiten, z njihovimi semeni pa se rade

prehranjujejo veverice.

Rastni pogojiUgajajo ji globoka in rodovitna tla, ven-

dar bo dobro uspevala v vsakih tleh. Pri

nas dobro uspeva, le semena v plodovih

vedno ne dozorijo do konca. Če jo go-

jimo kot samostojno drevo, ne potrebuje

veliko nege. Pred sajenjem poskrbimo za

založna gnojila v tleh in zadosti vlage.

Prva leta po potrebi z rezjo oblikujemo

krošnjo drevesa. Maklura se v prerijskih

deželah severne Amerike goji predvsem

kot drevo za protivetrne pasove in žive

meje. Tam jo vsako leto obrezujejo. Rez

Makluraodganja mrčesŽenska polovica ameriške rastlinske vrsteMaclura pomifera ima poleg okrasnevrednosti mnogo uporabnih in koristnihlastnosti. Za uspešno nadaljevanje vrste paenako potrebujemo obe polovici.

Plod spominja na zelene

pomaranče z nagubano kožo, a žal ni

užiten. V notranjosti soplodja, so vidne

zasnove za posamezna semena.

izredno dobro pre-

naša, močna rez pa

vzpodbudi rast

mladih, dolgih po-

ganjkov, ki v enem

letu dosežejo dol-

žino do dveh metrov. Drevo (maklura je srednje veliko drevo

z okroglo in gosto krošnjo)

Razmnoževanje Razmnoževanje je preprosto. Lahko jo

razmnožujemo s potaknjenci. Zanje iz-

beremo enoletne poganjke. Narežemo

in potaknemo jih poleti, konec julija ozi-

roma začetek avgusta. Za uspešno uko-

reninjanje potaknjencev uporabimo

specialno zemljo za setev, vzgojo in pre-

sajanje sadik bio plantella start, ki je zra-

čna in odcedna. Pred potikanjem

spodnji del potaknjenca narahlo potis-

nite (2 cm) v sredstvo za pospeševanje

rasti korenin plantella rhizopon II, otre-

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:14 AM

april 2013 13

Ker v domačih vrtovih najpogosteje go-

jite jablano, hruško, češnjo, radi pa se

veselite tudi breskev, nektarin, marelic,

sliv in češpelj, smo vam podali nekaj tre-

minskih nasvetov za uspešno varstvo.

Jablane in hruške predcvetenjemV začetku aprila proti škrlupu ukrepajte

s pripravkom vivera chorus, ki ima od

vseh pripravkov najboljše delovanje že

pri nizkih temperaturah, ki so za to ob-

dobje značilne. Uporabite ga v časov-

nem razmiku 8-12 dni. Do cvetenja

varstvo s tem pripravkom ponovite 2 do

3-krat. Sredi aprila so cvetni peclji ja-

blane že razviti, vidni so tudi prvi listi,

zato je treba bolj odporne sorte teden-

sko in po vsakem močnejšem dežju va-

rovati s pripravkom na osnovi njivske

preslice bio plantella natur-f. V klasi-

čnem varstvu pa opravite drugo varstvo

s pripravkom vivera chorus.

Ukrepanje po cvetenjuKonec aprila in v začetku maja oz. v času

začetka cvetenja že lahko pride do pri-

marnih okužb s škrlupom, zato takrat

uporabite pripravek vivera score. V ob-

dobju od začetka cvetenja do sredine

junija je prirast listne površine zelo velik,

v primeru večdnevnih padavin pa so ja-

blane in hruške zelo dovzetne za nove

okužbe s škrlupom. Tudi v tem času je

najprimerneje uporabiti predhodno

omenjeni pripravek, ki ima najdaljše ku-

rativno delovanje.

Proti hruševi bolšici ob koncu marca

ukrepamo s pripravkom vivera karate

zeon, ki ga spomladi mešamo z oljnimi

pripravki. Ob zelo močnem napadu pred

cvetenjem ali po njem uporabimo pri-

pravek vivera vertimec, ki ga ravno tako

kombiniramo z oljnim pripravkom. Ju-

nija bolšico zatiramo posredno z insekti-

cidi, ki jih uporabljamo proti zavijačem.

Ne pozabite na slive,češplje in češnjeV nasadih sliv je med cvetenjem čas za

namestitev bio plantella belih lepljivih

plošč za spremljanje češpljevih grizlic,

katerih ličinke takoj po cvetenju obži-

rajo plodiče in lahko popolnoma uničijo

pridelek. Zatiranje ličink z registriranimi

pripravki je treba opraviti

takoj po cvetenju, ko bodo

odpadli vsi venčni lističi. Tudi

slive in češplje je treba varo-

vati pred cvetno monilijo s

pripravkom vivera chorus.

Češnjeva muha je škodljivec,

ki začrviči plod češenj. Na do-

mačih vrtovih škropljenje

odsvetujemo, priporočamo

pa obešanje bio plantella rumenih

lepljivih plošč, na katere se lovi češ-

njeva muha. Na vsako drevo obe-

simo vsaj 10 plošč, in sicer bolj na

gosto, na vzhodno in južno stran

krošnje. To storimo še preden če-

šnja spremeni barvo iz zelene v rumeno.

Ko češnje oberemo, rumene plošče od-

stranimo.

Ustavite uši Uši s sesanjem na poganjkih, vejicah in

plodovih povzročijo zastoj rasti, izmaliče-

nje poganjkov ter plodov, zato proti njim

ukrepamo ob prvem pojavu. Jajčeca uši

skušamo zatreti že ob predspomladnskih

škropljenjih. Če tega niste storili, je treba

ukrepati takoj po cvetenju, ko na mladih,

sočnih poganjkih opazimo požrešne uši.

Če na sadju opazite npr. sivo breskovo uš,

ukrepajte s pripravkom vivera chess, ki

deluje tako, da se uši takoj po zaužitju

prenehajo hraniti in poginejo 1 do 4 dni

po škropljenju. Ta pripravek deluje izklju-

čno na sesajoče insekte (uši, rastlinjakov

ščitkar) in je izredno selektiven do drugih

organizmov. Najboljši učinek dosežemo,

če ga uporabimo dvakrat zaporedoma, v

presledku 7 do 10 dni. Na uši zelo učin-

kovito deluje pripravek na osnovi narav-

nega piretrina bio plantella flora verde. V

tem primeru škropljenje opravite čim

prej, v presledku 3 do 5 dni, da se uši ne

zavijejo v liste, saj takrat pripravek ne

pride do škodljivcev.

Davor Špehar

Izziv v vrtu

Brez težav na sadnem drevjuČe želite dober in bogat pridelek, na varstvo sadnega drevja pomislite že v spomladanskihmesecih. V tem času se posvetite varstvu pred škrlupom, cvetno monilijo, ne pozabite tudi na uši.

Breskve smo okrepili z vitaminskim

kompleksom bio plantella vita.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:14 AM

s kolobarjem zase-

jali in posadili z zele-

njadnicami. A pred

setvijo in sajenjem

je bilo treba vrtna

tla še prekopati, iz-

ravnati in drobno

grudičasto pripra-

viti na setev semen

in sajenje vzgojenih

sadik. Ker je naš vrt

nastajal na popol-

noma novi lokaciji

in smo v jesenskem

času v ta namen

preorali travnik, je

bilo sedaj po zim-

skem počitku tla potrebno temeljito pre-

grabiti in odstraniti nekaj korenin iz travne

ruše, kamenje in druge nepreperele

ostanke. S predsetveno fino pripravo tal

smo imeli zaradi namočenosti terena kar

malo težav, a nam je narava v dnevih tik

pred 22. 3. 2013, ko smo imeli praktično

delavnico, pomagala in s pomladnimi ve-

trovi precej dobro posušila vrhnji sloj tal.

Najprej smo gnojili Ker v jesenskem času nismo gnojili z organ-

skimi gnojili, smo to opravili spomladi,

potem, ko se je že zdelo, da je zima kon-

čana. Ker je obilo zimskih padavin, tako

snežnih kot tudi dežja do dobra napolnilo

talne rezerve z vodo, smo osnovno gnoje-

nje opravili tik pred začetkom sajenja in

setev v vrtu. Osnovno gnojenje smo izvedli

na podlagi opravljene analiza tal na rastli-

Gain eko vrt

Živahnost Gainega vrtaKljub pozni zimi smo v mesecu marcu v Gainem eko vrtu v Veliki Pirešici sejali in sadiliprve zelenjadnice. Ker smo z vzgojo sadik začeli že v januarju, smo se prvih vrtnarskihopravil in dela v našem vrtu lotili v marcu, kot smo tudi planirali. Ne glede na poznopomlad in hladne dneve v marcu smo na naš vrt v družbi mlade vrtnarske navdušenkeTine z množico ljubiteljskih vrtnarjev na delavnici skupaj uspešno sadili in sejali.

Sledili smo načrtuVsekakor brez natančnega načrta nima

smisla začeti. Zato smo kot osnovo za naše

prve setve in sajenja jemali že v prejšnji

številki predstavljen shematski načrt vrta

in njegovih štirih poljin. V delavnici, ki smo

jo v vrtu izvedli 22. marca 2013, smo sejali

semena zelenjadnic in sadili ekološko

vzgojene sadike zgodnjih vrst zelenjave.

Pri delu na vrtu nam bo vse leto aktivno

pomagala mlada ljubiteljica vrtnarjenja,

študentka Tina Mastnak. S praktičnim de -

lom se bo naučila veščin vrtnarjenja, ki so

nujno potrebne za dober uspeh in pride-

lek. Tako bo lahko v bodoče tudi sama pri-

delovala vso zelenjavo za lastne potrebe.

Naredili smo poljinePo načrtu Gainega vrta smo celotno vrtno

površino razdelili na 4 dele oziroma po-

ljine. Te pa na 5 gredic, ki smo jih v skladu

Ekološko vrtnarjenje

nam dostopen fosfor, kalij in ugotovljen

delež organske snovi ter kislost tal (pH).

Analiza je pokazala dobro (C) založenost tal

s fosforjem in kalijem in pH vrednost 6,94

(nevtralna tla) ter dobro humusna tla, saj

vsebujejo 4,7% organske snovi. Tako smo

najprej gnojili prvo poljino, kjer smo na

16m2 potresli 3 kg dolgo delujočega organ-

skega gnojila plantella organik, na drugi

poljini smo na 16m2 gnojili z 1 kg organ-

skega gnojila plantella nutrivit, tretjo po-

ljino le še z 0,5 kg plantella nutrivit na

16m2. Zadnje, četrte poljine letos spomladi

nismo nič gnojili. V nadaljevanju bomo naj-

zahtevnejše zelenjadnice na prvi in drugi

poljini dognojevali s tekočim gnojilom za

zelenjavo bio plantella vrt in po potrebi

preko lista večali odpornost rastlinam z vi-

taminskim kompleksom na osnovi morskih

alg bio plantella vita.

Skupaj smo sejali in sadili Na prvi poljini smo na polovici grede posa-

dili nakaljene gomolje zgodnjega krom-

14 www.klubgaia.si

Po osnovnih napotkih smo se skupaj

lotili dela na gredicah.

Hčerka naše članice, Tina Mastnak, si

bo s svojo asistenco na vrtu pridobila

bogate izkušnje.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:14 AM

pirja ter na drugem

delu te iste gredice

sadike zgodnjega

zelja. Preostale zele-

njadnice iz skupine

plodovk bomo na to

poljino sadili v sre-

dini maja, ko bodo

tla dovolj ogreta in

bo minila nevarnost

poznih spomladan-

skih slan.

Na drugi poljini

smo oblikovali 5

gredic, na katere

smo posadili sadike

brstičnega in ko-

drolistnega ohro -

vta. Med dve vrsti

solate smo posejali mesečno redkvico, na

naslednji gredici pa smo posadili brokoli

in cvetačo. Gredico s kolerabico bomo po-

sadili v prvi polovici aprila. Na delu zadnje

gredice druge poljine smo posejali be-

rivko.

Na tretjo poljino bomo v poznem aprilu

sejali visok fižol v kombinaciji s sladko ko-

ruzo. Na drugo gredico smo posadili por,

na tretjo pa izmenjaje vrsto sadik čebule

in vrsto korenčka. Na četrto smo sejali in

sadili peteršilj in blitvo. Pri tem smo polo-

vico vrste oblikovali s sajenjem sadik,

drugo polovico pa smo zasnovali s setvijo,

z namenom spoznati možnosti in predno-

sti pridelave obeh zelenjadnic primerjalno

s setvijo in iz vzgojenih sadik. Na zadnjo

gredico tretje poljine smo sejali grah za

stročje in zrno, vsakega v svojo vrsto. Na

četrto poljino smo posadili spomladanski

česen iz stokov in iz vzgojenih sadik ter

posejali na gredici zgodnjega krompirja še

bob. Ostale gredice bomo zasadili kasneje

z rdečo peso, nizkim fižolom in solatni-

cami.

Kaj se bo dogajalo v aprilu?Vrt ne bo počival. Takoj, ko ga bo zapustila

zima, bomo v njem nadaljevali s setvami

nekaterih zelenjadnic ter drugimi vrtnar-

skimi opravili. Tako bomo

do naše naslednje delav-

nice v eko Gainem vrtu

skrbeli za posajene zele-

njadnice, ki jih bomo vse

dokler ne bo dovolj toplo

skrbno prekrivali z vlakninasto prekrivko

(kopreno). Po vzniku sejanih zelenjadnic

bomo po potrebi odstranjevali plevel s

pletjem, zastirali tla z organsko zastirko,

plitvo okopavali ter dognojevali zahtev-

nejše vrste zelenjave z gnojilom bio plan-

tella vrt.

V začetku aprila imamo v planu sejati še

rdečo peso, posaditi sadike kolerabice in

nekaj solat za poznejše majske termine

spravila. Na toplem in v svetlem rastli-

njaku bomo za potrebe našega vrta vzgo-

jili sadike plodovk (paprika, paradižnik,

kumare,…), ki jih bomo v sredini maja, ko

bo nevarnost pozeb minila, presadili na

prosto.

Naše naslednjo delavnico bomo izpeljali v

Gaiinem eko vrtu v petek, 26. aprila 2013,

ob 17. uri na lokaciji Velika Pirešica 1,

(stara šola) Društvo Lavita. Gain ekološki

vrt je na lokaciji nasproti Poligonu sona-

ravnih vrtov. Obvezne prijave na info@la-

vita.si; ali sms 040-203-055.

Vabimo vas, da se nam pridružite pri set-

vah stročnic in drugih oskrbovalnih agro-

tehničnih ukrepov v pridelavi vrtnin

Gainega vrta.

Igor Škerbot, KGZS - Zavod CE,

specialist zelenjadarstva

april 2013 15

Kljub mrazu so vsi

prisotni želeli čim

bolj pomagati.

Kakovostna sadika zelja.

Organsko gnojenje je nenadomestljivo!V asortimanu sodobnih organskih gnojil lahko izbiramo med

različicami, ki so prilagojene potrebam rastlin in različni

strukturi tal. Z izbiro visoko kakovostnega organskega gnojila Plantella Organik ne

moremo zgrešiti, saj je odličen za temeljno in dopolnilno gnojenje vseh vrst rastlin in

na različnih tleh. V primerjavi z večino organskih gnojil ima Organik večji delež

organske in suhe snovi in konstantno razmerje med količino hranil. Prednost tega

dolgodelujočega gnojila je, da ne vsebuje semen plevelov, hranilne snovi zagotavlja

več kot 6 mesecev. S svojo obliko rastlinam omogoča porabiti hranila v tleh, tlom pa

dolgoročno zvišuje vsebnost humusa. Izčrpana tla z nizko vsebnostjo organske snovi

in slabim zadrževanjem vode lahko biološko aktiviramo z organskim gnojilom

Plantella Biogrena, ki vsebuje nadpovprečno število mikroorganizmov. Primerna je

za vse rastline, tudi tiste, ki potrebujejo bolj kisla tla, uporabljamo pa jo lahko tudi za

pospeševanje zorenja komposta. Za manjši vrt ali posamezne gredice lahko

uporabimo tudi 100% organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit v granulah, obogateno

s fulvinskimi in huminskimi kislinami. Ker so hranila v gnojilu v

rastlinam hitro dostopni obliki, je to gnojilo odlično tudi za

dohranjevanje. Za rastline s posebnimi potrebami po hranilih

lahko izbiramo tudi specijalna gnojila Bio Plantella Nutrivit: za

listnato zelenjavo,

za jagode in

jagodičevje ter za

paradižnik in

druge plodovke.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:14 AM


16 www.klubgaia.si

Vrtnine se razlikujejo tudi po tem, koliko hranil potrebujejo za svojo rast, razvoj in doberpridelek. Glede na njihove potrebe jih razvrščamo v kolobar. Najbolj požrešne sadimo naprvo poljino, ki jo dobro pognojimo z organskimi gnojili. Med njimi najbolj izstopajoplodovke in kapusnice.

PlodovkePlodovke so zahtevne glede toplote,

potrebujejo pa tudi zelo veliko hranil.

Zagotoviti jim moramo rodovitna tla z

dovolj organske snovi. Pri pripravi tal

uporabimo dolgo delujoče organsko

gnojilo v obliki pelet plantella organik

ali kakovostno organsko gnojilo bio-

grena, obogateno z mikrooganizmi, ki

oživljajo tla.

vlažnost tal. Ob svojem razkroju se iz za-

stirke sproščata tudi kalij in dušik

Stresni pogojiV stresnih pogojih, kot so: suša, toča ali

velike temperaturne razlike, lahko rast-

linam kljub pravilni prehrani odpornost

pade. Oslabljene so bolj dovzetne za

napade škodljivcev in bolezni. Za krepi-

tev potrebujejo dodatne vitamine iz

skupine B, ki jim jih priskrbimo z narav-

nim vitaminskim kompleksom bio plan-

tella vita. Pravo količino vite, ravno tako

kot pri vrtu, odmerimo z merilnim po-

krovčkom, in sicer 10 ml na 1-3 litre

vode na m2, foliarno (preko listov) pa

enako količino razredčimo v trojni koli-

čini vode, saj je tako učinek še hitrejši.

Okrepljena rastlina razvije bogatejši ko-

reninski sistem in večjo listno maso, s

tem pa je pogojen tudi večji pridelek.

Pomanjkanje kalcijaPlodovke so občutljive tudi za pomanj-

kanje kalcija. Ta zagotavlja uravnotežen

razvoj mladih rastlinskih tkiv, gradi celi-

čne membrane in sodeluje pri izmenjavi

ionov v tleh.

Pomanjkanje se najprej pokaže na mlaj-

ših delih rastlin, listi obledijo, se zvijejo,

pojavijo se nekrotične pege v medžil-

nem prostoru, motena je rast korenin,...

Na plodovih opazimo, da deli ob muhi

trohnijo. Ker se kalcij v humidnejših raz-

merah (veliko padavin, namakanje) pre-

cej izpira (podobno kot dušik), je

zaželeno redno dodajanje kalcija (300 –

500 kg/ha CaO letno). To pomeni, da

rastline enkrat ali dvakrat mesečno do-

gnojimo s plantella kalcijevim listnim

gnojilom, tako da 35 ml sredstva zme-

šamo v 2,5 litrih vode.

Cepljene plodovkeV zadnjih letih so se uveljavile tudi ce-

pljene plodovke, ki so zaradi podlag bolj

tolerantne na preveč kisla ali zasoljena

tla, pa tudi mrzla in mokra tla bolje pre-

našajo. Koreninski sistem cepljenih plo-

dovk je večji in krepkejši, zato lahko v

sušnih obdobjih črpa vodo iz večje glo-

bine, rastlinam pa zagotavlja tudi več

hranil. Upoštevati je potrebno, da so ce-

pljene rastline večje in močnejše, zato

jih je potrebno tudi bolj dognojevati.

KapusniceMed kapusnice spadajo različne vrste

zelja, brstični ohrovt, glavnati in listnati

Požrešne vrtnine

rastlina pH

paprika 6,5-7,0

jajčevci 6-7

paradižnik 6-7

kumare6, uspeva tudi med 5,5 in 7,5

lubenice6-6,5, uspevajo tudi prinižjem pH

melona 6-7,2

bučke 6-6,5

Optimalna kislost tal za pridelovanje posameznih plodovk

DognojevanjePlodovke potrebujejo veliko hranil tudi

kasneje v rastni dobi. Takrat jih dogno-

jujemo s kakovostnim tekočim organ-

skim gnojilom na osnovi morskih alg

bio plantella vrt, pri katerem ustrezno

količino gnojila odmerimo s pokrovč-

kom-merico na vrhu plastenke, in sicer

10 ml na 1 liter vode. V ta namen lahko

uporabimo tudi organsko gnojilo v

obliki granul bio plantella nutrivit za

plodovke. Dovolj bo že 30 dkg na vsak

m2. Za dopolnilno gnojilo lahko izkori-

stimo tudi organsko zastirko iz gabeza

in kopriv, s katero ohranjamo rahlost in

Paprika je toplotno zahtevna in

požrešna vrtnina.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:14 AM

ohrovt, brokoli in cvetača. Dobro uspe-

vajo na apnenčastih, humusnih in dobro

strukurnih tleh s talno reakcijo pH 6-6,5.

Kislih tal ne marajo. So velik porabnik

hranil (razen fosforja) in potrebujejo

uravnoteženo gnojenje.

Pomanjkanje ali presežekhranil in mikrohranilOb pomanjkanjih ali presežkih hranil

lahko pride npr. do nepravilno oblikova-

nih glav zelja ali slabše sposobnosti

shranjevanja. Pomanjkanje kalija je

lahko vzrok za odmiranje listnih robov

in znižanje kvalitete pridelka, presežek

kalija pa se kaže kot pokanje glav zelja.

Fosforja ne potrebujejo veliko, največja

potreba po tem hranilu je pri zelju v fazi

tvorjenja glav. Potrebujejo veliko žvepla,

občutljive pa so tudi na pomanjkanje

magnezija in bora. Bor poveča odpor-

nost na sušo in vpliva na čvrstejše glave

zelja. Pomanjkanje kalcija lahko pov-

zroči bakterijsko bolezen golšavost ka-

pusnic in nedostopnost molibdena.

Molibden je element, ki sodeluje pri

sprejemanju in vezavi dušika, zato lahko

pomanjkanje povzroči kopičenje nitra-

tov. Zaradi tega tudi kapusnice foliarno

dognojujemo s plantella kalcijevim lis-

tnim gnojilom.

Gnojenje kapusnicZa kapusnice tla že jeseni dobro pripra-

vimo in pognojimo z organskim gnoji-

lom plantella organik. Če so kisla, jeseni

dodamo plantella kalcivit in s plantella

organikom gnojimo šele spomladi. Je-

seni dodamo tudi kamninsko moko

plantella biovit, ker morajo biti tla dovolj

prepustna in dobro strukturna. Tudi ka-

pusnice potrebujejo redno dognojeva-

nje v času rasti. V ta namen uporabimo

tekoče gnojilo na osnovi alg in vitaminov

bio plantella vrt.

Ob sajenju sadik na gredice rastline za-

lijemo z vitaminskim kompleksom bio

plantella vita, da lažje prenesejo stres.

Boljša aromaZa boljšo aromo ob kapusnicah sadimo

kamilice. Rastline redno okopavamo, v

lahkih tleh pa jih tudi osipamo, da se v

zemlji zadrži vlaga.

Nevenka Breznik

Kapusnice potrebujejo veliko hranil.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:14 AM


18 www.klubgaia.si

Vrsta italijanskih in drugih sredozemskih jedi bi bila brezbazilike samo senca bogastva okusov, ki jih tako cenimo.Bazilike so tudi dekorativne in pomagajo k dobremu počutju.

Vrsta, ki jo najpogosteje gojimo, je na-

vadna bazilika (Ocimum basilicum).

Ima veliko število različkov. Od sort ba-

zilik z listi, velikimi kot dlan (Mamooth,

Genovese, Foglia di lattuga), raznih ra-

zličkov s srednje velikimi listi do drob-

nolistnih grmičastih različkov (O.b.

minimum, Piccolo).

Tudi barve listov segajo od prevladujo-

čih temnozelenih do temnordečih od-

tenkov (Red rubin, Osmin purple). Z

velikostjo listov, razrastjo in barvo rast-

line sta povezana tudi vonj in aroma.

Tako se poleg različic z značilno aromo

bazilike, ki je lahko bolj »sladka« pri ze-

lenih in bolj »robata« pri obarvanih ra-

zličicah, najdejo tudi bazilike z aromo

limone (citriodorum ), cimeta (Cynna-

monum) ali janeža (Licorice). Razpon pa

razširijo še druge vrste bazilik kot sta

Tulsi ali sveta bazilika (O. sanctum) in

afriška ali modra bazilika (O. kili-

mandscharicum).

Rastni pogojiBazilika zahteva veliko sonca, humozna,

globoka in odcedna tla. Dobro uspeva

na tleh, ki smo jih predhodno sezono

gnojili s kakovostnim gnojem. Če vrt

gnojite s kupljenimi organskimi gnojili,

ki se razgradijo v eni sezoni, ji ob sajenju

dodajte organsko gnojilo v obliki pelet

plantella organik. Razmnožujemo jo s

setvijo na stalno mesto ali s sadikami.

Sejemo v drugi polovici maja in junija,

ko so tla že dovolj topla. Sadike vzgo-

jimo v rastlinjaku s setvijo od februarja

naprej. Sejemo jih v specialno zemljo za

setev, vzgojo in presajanje sadik bio

plantella start. Semena kalijo na svet-

lobi. Sadike presadimo na stalno mesto

konec maja. Sproti odstranjujemo

popke in tako pospešimo razrast. Bazi-

lika je občutljiva na nizke temperature,

zato jeseni ob prvih ohladitvah pro-

pade. Manjše različice bazilike lahko po-

sadimo tudi v lončke. Lahko sejemo

neposredno ali pa posadimo dve do tri

malo večje sejančke, ki smo jih pripravili

v rastlinjaku. Lončke imamo na okenski

polici ali na drugem mestu, kjer je zado-

sti svetlobe. Bazilika se po rezanju precej

hitro ponovno razraste, zato je dobro

imeti več lončkov z zeliščem. Če želimo,

da se ponovno razrastejo, pustimo eno

ali dve kolenci nepoškodovani. Pora-

bljen lonček preselimo na balkon ali v

vrt, da si rastline opomorejo.

Bazilično okrasjeGrmičaste različice, predvsem afriške

bazilike, vse pogosteje srečamo kot

okrasne rastline, primerne zlasti kot lon-

čnice na terasah ali balkonih. Ta bazilika

ima delno olesenela razvejana stebla in

rdečkaste, srednje velike liste z nareza-

nim robom. Cvetovi so rahlo obarvani.

Če jo posadimo v večjo posodo, jo lahko

v primernih prostorih tudi prezimimo.

Spomladi grmiček obrežemo in obliku-

jemo.

Zelo dekorativno delujejo mešani na-

sadi zelenih in purpurnih različic bazi-

like.

dr. Janko Rode

Bazilika – mavricavonjev in okusov

Afriška bazilika zraste v pravi grmiček in

jo prodajajo kot okrasno rastlino.

Velikolistna bazilika genovese

Raznobarvne bazilike

so dobra popestritev za

zasaditve v posodah.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:14 AM

Klubske strani

V Rabcu – zabavno učenje18. strokovno srečanje

Na Gainem tridnevnem tradicionalnem srečanju, ki bo letos od 17. do 19. maja v Rabcu,boste deležni uporabnih vsebin na predavanjih in delavnicah naših priznanih slovenskihstrokovnjakov. Poudarek bo na samooskrbi v domačem vrtu, sestavljali bomo svojezasaditve in obrezovali drevesa.

Letos se bomo na predavanjih in delavnicah naučili dosti

novega. Uživali bomo tudi na izletih po morju in na kopnem

po naslednjem programu:

� oljke in oljkarstvo z ogledom mesta Vodnjan

� ogled kozje farme in vrhunska degustacija najboljših koz-

jih sirov daleč naokoli

� tartufi – iz gozda v usta

� ogled nasada lavande in staro mesto Gračišče

� istrski zvonček: vse o tej endemni rastlini z ogledom

Plomina, predavanjem in specialno malico

� Brioni

� ogled parka v Opatiji

� panoramski izlet z ladjo v Raški zaliv - največji fjord v Istri

� panoramska vožnja z ladjico iz Rabca do Cresa s kosilom

in zabavo, postanek v Valunu in mestu Cres.

In ker smo po duši vsi mladi in to želimo tudi ostati, bomo izva-

jali vaje pomlajevanja ter se naučili še kakšen nov plesni korak.

Seveda ne bo manjkalo niti nasvetov za zdravje in kulturo.

Veseli smo, da ste se pravočasno prijavili v tako velikem šte-

vilu in že komaj čakamo snidenja z vami.

Namestitev v dvo ali triposteljni sobi: Hotel GIRANDELA***

95 EUR, Hotel MARINA**/MEDITERAN RESIDENCE** 93 EUR,

Hotel MIRAMAR***/ALEGRO*** 111 EUR, Hotel BELLE-

VUE****/ SANNFIOR**** 135 EUR.

V CENO JE VŠTETO: 2 x polpenzion, 2 x kosilo, turistična taxa,

glasbeni in animacijski program, vodenje in organizacija. Sto-

ritev se začne v petek s kosilom in konča v nedeljo z zajtrkom.

POPUSTI ZA OTROKE veljajo na dodatnem ležišču v sprem-

stvu dveh odraslih oseb, do 7. leta: brezplačno, od 7.-14. leta:

50% popust NEOBVEZNA DOPLAČILA: enopostelj na soba

15 EUR na dan AVTOBUSNI PREVOZI od 26 do 30 EUR za od-

hode iz krajev: Murska Sobota, Lenart, Maribor, Ptuj, Ravne na

Koroškem, Slovenj Gradec, Celje, Velenje, Krško, Novo mesto,

Ivančna Gorica, Lesce, Kranj, Ljubljana, Postojna, Sežana, Nova

Gorica, Koper.

marec 2013 19

Prvi dan si bomo ogledali AGRARIUM. Leta 1994 so na povrøini okrog 100.000 m2

uredili TEMATSKI PARK z zelenjavnim, zeliøœnim, œarovniøkim, kaotiœnim in najno-vejøim otroøkim vrtom. V Linzu bo ogled odliœno urejenega BOTANIŒNEGA VRTA inveœjega VRTNARSKEGA CENTRA. Drugi dan bo posveœen FESTIVALU NARCIS (prireditev traja v œasu 29. 5. - 2. 6.2013) – ogled avtomobilske povorke narcis in zabavnih prireditev v okviru tedna narcister vodne cvetliœne povorke na jezeru Grundl, nato pa øeALPSKEGA VRTA s preko 2500 razliœnimi alpskimi rastlinami.

V CENO POTOVANJA JE VKLJUŒENO: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, noœitev in polpenzion, vstopnine(Botaniœni vrt Linz, Agrarium, Praznik narcis, Alpski vrt) turistiœno vodstvo in organizacijo.DOPLAŒILO: za enoposteljno sobo je 14 EUR. Minimum potnikov za omenjeno potovanje in ceno je 35 oseb!

PRIJAVE IN INFORMACIJE: KOMPTUR,D.O.O. CELJE, Glavni trg 9, 3000 Celje, tel. 03 4900125, faks 03 4900127, gsm 051 336090, e-mail : [email protected] in KOMPTUR, D.O.O., PE LAØKO, Trg svobode 8, 3270 Laøko, tel. 03 7338954, faks 03 7338956

1. in 2. junij 2013

CENA POTOVANJA ZA OSEBO JE: 160,00 EUR

AGRARIUM in FESTIVAL NARCIS za œlane Kluba Gaia

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:14 AM

Najlepše cvetoče drevoTokrat ste nas na natečaju očarali s prvimi cvetočimi spomladanskimi drevesi.Potegovali ste se za nagrado - plantella specialno gnojilo za okrasne rastline, ki gaprejmete po pošti.

20

Klubske strani

Podarite revijo ali jo priporočite prijateljuter si prislužite darilo!Za vsakega naročnika vam podarimo gnojilo

plantella formula 365 za okrasne rastline.

Velja do 1. maja.

Člani so darovali Gaio za rojstni dannaslednjim novincem:• Jožica Žižek, Sp. Ivanjci • Nada Omulec, Muta

• Tatjana Kobilica, Ljubljana • Ivan Ozebek, Sp. Idrija

• Metka Bauman, Bresternica • Ivanka Rovšnik,

Braslovče • Ivana Meško, Ptuj • Jožica Pesko, Polzela

• Robert Horvat, Videm Dobre polje • Gabi Kadunc,

Laze ob Tuhinju • Urška Zajec, Videm pri Ptuju

Vse najboljše!Zvestoba se splača,Gaia jo poplača • Ana Vidic, Lesce • Erika Vučko, Ljubljana - Polje

• Marta - Ana Javoršek, Ljubljana • Zdenka

Krumpačnik, Celje • Franc Šetinc, Brežice

• Helena Toth, Prosenjakovci • Milena Humski,

Studenec • Anica Brčan, Ivančna Gorica • Irena Gril,

Lovrenc na Pohorju • Lucija Gutman, Bogojina

Nagrajence, ki so razširili članstvo v Klubu Gaia v času od15. marca do 15. aprila, bomo objavili v naslednji številki.

Erik Constantini, TolminIrena Vauhnik, ŽirovnicaAna Lebar, Lukovica

www.klubgaia.si

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:14 AM

Bauhaus Lj.-Rudnik20. 4. 2013 od 10. do 12. ure

Katra Trtnik, Zasaditve vzpenjalk in

balkonskih rož

10. 5. 2013 ob 10. uri

Katra Trtnik in Davor Špehar,

Zdravo samooskrbno vrtnarjenje

Bauhaus BTC Ljubljana19. 4. 2013 ob 15. uri

Saška Klančar, Zasaditve vzpenjalk

in balkonskih rož

10. 5. 2013 ob 15. uri

Katra Trtnik in Davor Špehar,

Zdravo samooskrbno vrtnarjenje

Bauhaus Maribor19. 4. 2013 ob 10. uri

Karin Bejo, Zasaditve vzpenjalk in

balkonskih rož

9. 5. 2013 ob 15. uri

Karin Bejo, Zdravo samooskrbno

vrtnarjenje

KZ Koroška23. 4. 2013 ob 17.30

Loreta Vlahović, Balkonske

zasaditve

Hostel, Ozare 18, Slovenj Gradec

25. 4. 2013 ob 17. uri

Davor Špehar, Kaj se dogaja z mojo

rastlino?

Kmetijski center, Stari trg 97, Slovenj

Gradec

•

Baumax Kranj3. 5. 2013 ob 16. uri

Saška Klančar, Ekološka zaščita vrta in kolobarjenje

Baumax Maribor3. 5. 2013 ob 10. uri

Karin Bejo, Ekološka zaščita vrta in kolobarjenje

Baumax Celje4. 5. 2013 ob 10. uri

Karin Bejo, Ekološka zaščita vrta in kolobarjenje

Mercator hipermaket Domžale19. 4. 2013 od 16. do 18. ure

Loreta Vlahović, Zasaditve za pomlad in

poletje

Mercator hipermaket Maribor19. 4. 2013 od 16. do 18. ure

Karin Bejo, Zasaditve za pomlad in poletje

MC GV Krško19. 4. 2013 od 16. do 18. ure

Ksenja Filipčič, Zasaditve balkonskih korit in

posod

Mercator hipermaket Kranj20. 4. 2013 od 10. do 12. ure

Loreta Vlahović, Zasaditve za pomlad in

poletje

Mercator hipermaket Novo mesto20. 4. 2013 od 10. do 12. ure

Ksenija Filipčič, Zasaditve za pomlad in poletje

VC Merkur Nova Gorica17. 4. 2013 od 16. do 18. ure

Loreta Vlahović, Balkonske zasaditve

VC Merkur Velenje18. 4. 2013 od 16. do 18. ure


VC Merkur Murska Sobota18. 4. 2013 od 16. do 18. ure

Karin Bejo, Balkonske zasaditve

VC Merkur Hudinja Celje18. 4. 2013 od 16. do 18. ure

Ksenija Filipčič, Balkonske zasaditve

VC Merkur Primskovo Kranj19. 4. 2013 od 16. do 18. ure

Nevenka Breznik, Balkonske zasaditve

VC Merkur Vižmarje19. 4. 2013 od 10. do 12. ure


VC Merkur Brežice19. 4. 2013 od 10. do 12. ure

Ksenija Filipčič, Balkonske zasaditve

VC Merkur Maribor20. 4. 2013 od 10. do 12. ure

Karin Bejo, Balkonske zasaditve

VC Merkur BTC Ljubljana20. 4. 2013 od 10. do 12. ure

Nevenka Breznik, Balkonske zasaditve

Eurogarden24. 4. 2013 ob 10. uri


rastlino? Eurogarden, Podsmreka 7e,

1356 Dobrova pri Ljubljani

KZ Krka23. 4. 2013 ob 16. uri


rastlino?

Agrosvet, Ljubljanska 80, Novo mesto

KGZ Sava16. 4. 2013 ob 10. uri


Rožna dolina 50, Lesce

KZ Agraria Koper19. 4. 2013 ob 16.30 uri


rastlino? Sejna soba; Ul. 15. maja 17,

Koper

Klubske strani

DELAVNICE KLUBA V KMETIJSKIH ZADRUGAH IN VRTNIH CENTRIH:

Gaina spomladanskapredavanjaV Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in poučna predavanja in delavnice, namenjene ljubiteljem rastlin in vrtnarjenja. Zaradi organizacijskih potreb

vse zainteresirane prosimo, da se na posamično predavanje predhodno prijavijo na 080 81 22 ali po e-pošti: [email protected] vsaj 3 dni pred

izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega števila prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev).

april 2013 21

Ljubljana

Škofja Loka

Naklo

Maribor

PoljčaneVelika Pirešica

Zagorje24. 4. 2013 ob 17.30Loreta Vlahović

Balkonske zasaditve obogatenes posodovkami in vzpenjalkami

Sokolski dom, Škofja Loka

19. 4. 2013 ob 17. uriKlemen Križaj,

Sitik d.o.o.Demenca in

alzheimerjeva bolezenStiška čajnica, Poljanska c. 6,

Ljubljana

15. 4. 2013 ob 18. uriLoreta Vlahović

Balkonske zasaditveRazvojni center narave Poljčane,

Poljčane

19. 4. 2013 ob 17. uriMiša Pušenjak

Plodovke na prostemin v rastlinjaku

Hiša sadeži družbe Murska Sobota, Murska Sobota

25. 4. 2013 ob 11. uriDavor Špehar

Prikaz obrezovanjasadnega drevja

(za učence OŠ šoleŠmartno)

Sadovnjak Jožeta Satnerja, v Šmartnem pri Slovenj

Gradcu

Slovenj

Gradec

17. 4. 2013 ob 17. uriDavor Špehar

Kaj se dogaja z mojo rastlinoBiotehnični center Naklo,

Strahinj 99, Naklo

23. 4. 2013 ob 18.30Nevenka Breznik

Zeliščni in zelenjavni vrtKnjižnica Mileta Klopčiča,

Cesta 9. avgusta 1, Zagorje

26. 4 2013 ob 17. uriIgor Škerbot

Sajenje stročnic in oskrba vrtaStara OŠ v Veliki Pirešici, Velika Pirešica 1, Društvo Lavita. Obvezne prijave na [email protected] ali sms 040/203-055.

Gain ekološki vrt pa je na lokaciji nasproti na Poligonu sonaravnih vrtov.

12. 5. 2013 ob 11.30Loreta Vlahović

Balkonske zasaditveBotanični vrt Maribor

Murska

Sobota

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:14 AM

–20

%

Plantella Specialno gnojilo zavrste trave • 20 kg

Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2013.

–20

%

Plantella Proti mahu10 kg


"

–20

%

Plantella Specialna zemlja za okrasne rastline • 50 L


"

–20

%

Plantella Balkonia70 L, 60 L, 45 L

Katera: _________ Øtevilo kosov: _________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2013.

"

–20

%

Biogrena10 kg


"

–20

%

Plantella Organik20 kg


"

–20

%

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosovKupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4.do 15. 5. 2013. Ne velja za izdelke v akciji!

–20

%

Plantella specialno gnojiloza okrasne rastline • 1 kg


"

–20

%

Bio plantella Nutrivit univerzal • 3 kg


"Izdelek PLANTELLA,

BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

trgovec obvezno vpiøe ime izdelkain øtevilo kosovKupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2013.Ne velja za izdelke v akciji!

– 20 %

•

–20

%

Plantella proti mahu5 kg

Øtevilo kosov:___________

Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2013.

"

•

–20

%

Plantella Balkonia60 L



"

•

–20

%Plantella Formula 365

za trave • 8 kg



"

•

–20

%

Biogrena25 kg



"

•

–20

%

Plantella Organik7,5 kg



"

– 20 %

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosovKupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2013. Ne velja za izdelke v akciji!

–20

%Bio plantella Nutrivit

(vse vrste)

Kateri: _________________Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2013.

"

–20

%

Plantella Specialno gnojiloza vse vrste trav • 5 kg


"

–20

%

Plantella Balkonia60 L


"

–20

%

Plantella Organik20 kg


"

–20

%

Biogrena25 kg

Ugodnosti za œlane Kluba Gaia in Kluba Kalia


"Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œkein jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajnidoloœene prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlanskoizka z nico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega aliveœ izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenihtrgovinah.

Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri,ki jih uporabite za izbrani izdelek.

Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno œrto.Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma nakuponœku.

, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, , KZ Sava Lesce in KZ Cerklje z.o.o.

V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, , KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale

Ponudba velja do 15. 6. 2013 oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve karticezaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.

PLANTELLA TOTAL-R750 ml

Pripravek za zatiranjeenoletnih in globokozakoreninjenih trajnihplevelov (vkljuœno zregratom, kislicami,koprivami, slakom,osatom) okoli hiøe, napoteh, zidu, medtlakovci. " "

•

Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!

-20%

PLANTELLA REPEL1 L

Sredstvo za odvraœanjenezaæelenih æivali. Pse,maœke in divjadodganja s pomoœjovonja. Nanaøamo ga natrdne povrøine napredelih, kjer æelimoæivalim prepreœitidostop.

-20%

BIOGRENA10 kg

Organskognojilo, ki vsebuje vsa glavna hranila zaæivljenje rastlin termikroorganizme, kibioloøko aktivirajotla.

-20%

PLANTELLA FORMULA365 membranskognojilo za trave3 kg

Zrnca so ovita zmembrano in vsebujejouravnoteæeno koliœinohranil, ki se sproøœajone glede natemperaturo in vlago. -20% -20%

" "

PLANTELLA PROTI MAHU, 5 kg

Specialno sredstvo za trato odpravlja in prepreœuje mah v trati ter istoœasnooskrbuje travos hranili.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:15 AM

20 %

za

20 %

.

%

%

bio plantella vrt

(100 ml/10 l

vode). Da rastlin

ne bi poškodo-

val veter, jim

pozno poleti

prikrajšmo ste-

bla na poldrugi

meter višine in

jim odstranimo

cvetne popke.

Jeseni, ko za-

čnejo listi rume-

neti, pa

porežemo stebla tik nad tlemi. Ker se go-

molji na zraku hitro izsušijo, prenesejo pa

tudi do –20 oC, jih pustimo kar v zemlji. Tako

jih lahko po potrebi izkopavamo od septem-

bra do zgodnje pomladi. Zavedati pa se mo-

ramo, da gomolji izkopani spomladi, vsebujejo

manj inulina, vendar so zato slajši.

UporabaGomolje lahko uživamo surove (tako najbolj izkoristimo nji-

hove zdravilne učinkovine), ali jih pripravimo kot krompir

tako, da jih pražimo, kuhamo ali pečemo. Ker je večina hranil-

nih snovi pod lupino, je najbolje da gomoljev ne lupimo.

Mlade poganjke (do višine 30 centimetrov) z listjem lahko pri-

pravimo v solati ali pa kuhane zabelimo z maslom.

Dragan Žnidarčič

Topinambur (Helianthus tuberosus L.), za ka-

terega so se uveljavila ljudska imena kot na

primer ameriški krompir, jeruzalemska arti-

čoka, laška ali svinjska repa, je po poreklu traj-

nica, ki je prišla iz Severne Amerike. Vsako leto

namreč iz očesc na gomoljih na novo odženejo

zeljasta stebla. Rastlina je na prvi pogled podobna

bližnjemu sorodniku – enoletni sončnici (Helianthus annuus

L.). Od te se razlikuje predvsem po tem, da je na do tri metre

visokih steblih, veliko manjših zlato rumenih cvetnih košaricah.

Pogoji uspevanjaTopinambur je tako rekoč neuničljiv, saj zaradi velike sposob-

nosti regeneracije lahko na isti površini ostane tudi do deset

let. Skromne so tudi njegove toplotne zahteve, tako da v

naših podnebnih razmerah brez težav prezimi, mlade rastline

pa brez posledic prenesejo spomladanske pozebe. Ker mu niti

poletna vročina oziroma suša zaradi zelo razvitega korenin-

skega sistema ne more do živega, uspeva v najrazličnejših

tleh, tudi v peščenih ali celo v gruščnatih.

PridelovanjeOb pripravi tal dodamo organsko gnojilo v obliki granul bio

plantella nutrivit univerzal (1 – 1,5 kg/10 m2), ki obogati struk-

turo in aktivnost tal. Gomolje spomladi posadimo na razdaljo

50 x 70 centimetrov. Rastline oskrbujemo podobno kot krom-

pir. Ko so visoke kakih 30 cenitimetrov, jih do polovice osu-

jemo, da dosežejo večjo stabilnost. Pri tem jih po potrebi tudi

zalijemo s tekočim organskim gnojilom na osnovi morskih alg

april 2013NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! 23

Topinambure Ekološko vrtnarjenje

Inulin je polisaharid, ki vsebuje fruktozo in je kot rezervna

hrana (namesto škroba) prisoten predvsem v koreninah

ali gomoljih rastlin iz družin radičevk in košaric. Inulin je

tudi naravni probiotik in služi za hrano koristnim bakteri-

jam v debelem črevesu, ki pozitivno delujejo na orga-

nizem, saj odstranjujejo škodljive mikroorganizme

črevesne flore (klostridium, salmonela, kandida ...),

preprečujejo črevesne infekcije, za 20 odstotkov izboljšajo

absorbcijo mineralov (Ca, Mg in Fe), proizvajajo vitamine

iz skupine B, zmanjšujejo tvorbo toksinov v jetrih ...

Topinambur, ki je na prvi pogled neugledna in pri nas skorajda pozabljena gomoljnica, sevisoko uvršča v znanstveni literaturi o zdravi prehrani. Grčasti in mesnati gomolji imajonamreč nizko energetsko vrednost ter obilico vitaminov, mineralov in esencialnihaminokislin. Predvsem pa so dobrodošli na jedilniku sladkornih bolnikov kot dietno živilo,saj imajo zaradi velike vsebnosti inulina nizek glikemični indeks.

GomoljiCvet

Nadzemni del rastline

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:15 AM


24 www.klubgaia.si

Najbolje je, da se kemičnim pripravkom

v vrtu izognemo v čim večjem loku. Za-

vedati se moramo, da je življenje na

Zemlji zaokrožena celota in nepisano

pravilo je, da vse, kar uničuje eno obliko

življenja, škoduje tudi drugim oblikam.

Skrb za vrtno higienoČist in urejen vrt je najučinkovitejša za-

ščita pred boleznimi in škodljivci. Rastli-

nam moramo zagotoviti čim boljše

pogoje za rast, da bi morebitne napade

čim laže prenesle. Ob rednem zalivanju

smo pozorni, da voda ni postana ali pre-

hladna in da ne zastaja v zemlji. Sku-

šamo se izogniti tudi pretiranemu

gnojenju. Preobilica dušičnih gnojil, na

primer, spodbuja »vodenost« in preve-

liko bujnost, takšne rastline pa so še do-

datno občutljive za napad bolezni in

škodljivcev. K vrtni ali rastlinski higieni

prav tako sodita izbira ustreznih sort in

uporaba zdravega sadilnega materiala

preverjene kakovosti. Prav tako ne

smemo zanemariti niti primernega časa

setve ali presajanja, priporočene sadilne

razdalje in ročnega zatiranja plevelov.

Navadimo se, da se še posebno poleti,

vsak dan sprehodimo po vrtu in pri tem

odstranimo plevel in pregledamo rast-

line, saj zgodaj odkrito okužbo in napade

škodljivcev veliko laže odpravimo tako,

da bolne dele rastlin ali škodljivce odstra-

nimo. Na kompost odlagamo le zdrave

rastlinske ostanke, vse ostanke bolnih in

poškodovanih rastlin pa moramo za-

žgati. V nasprotnem primeru škodljivec

ali patogen lahko preživita in prezimita

ter spomladi rastline ponovno okužita. To

je še zlasti pomembno, če redčimo se-

jance, saj škodljive žuželke pogosto priv-

lači vonj gnijočih rastlin.

Z rastlinami moramo biti zelo previdni

tudi, ko pobiramo pridelek, saj so takrat

izjemno občutljive za okužbo. Shranjen

pridelek moramo redno pregledovati

(še posebno čebulo in krompir), saj se v

zaprtem prostoru hitro lahko razširi gni-

loba.

Vrstenje in združevanje vrtninBolezni in škodljivci so neizogibno zlo,

ki usmerjajo vrstenje vrtnin oziroma ko-

lobarjenje. Pravilo je, da sorodnih vrtnin

nikoli ne sadimo ali sejemo dve leti za-

pored na isti del vrta. Škodljivci, kot so

ščitkar, ki napada predvsem lilijevke,

ciste krompirjeve ogorčice ali golšavost,

ki prizadene kapusnice, lahko ostanejo

v zemlji več let ali preživijo na plevelih,

ki so v sorodu z gojenimi rastlinami. S

kolobarjenjem po eni strani zmanjšamo

nevarnost okužbe vrtnin, po drugi strani

pa rastline s tem izkoristijo rodovitno

prst. Različne vrste in sorte vrtnin imajo

namreč različne zahteve glede tal in

rudninskih snovi.

Poleg kolobarjenja je pomembno upo-

števati tudi to, da imajo rastline po-

sebne zahteve glede tega, kaj raste v

njihovi bližini. S tem, ko posadimo dolo-

čeno vrtnino, lahko omejimo rast pleve-

lov ali privabimo koristne žuželke.

Dobro je na primer znano, da korenjevo

muho odženemo tako, da med vrste ko-

renja posadimo čebulo, saj s tem prekri-

jemo vonj korenja, ki privablja muhe. In

kapusovega belina denimo je mogoče

premotiti tako, da med vrste zelja posa-

dimo močno aromatično žametnico. Po

izkušnjah nekaterih vrtnarjev naj bi ža-

metnica pomagala tudi pri zatiranju

pernice.

Zavarujmo vrt s prijaznimi ukrepi do okolja in sebe

Rumene plošče nad

vrhovi paradižnikov

Češnjeva muha (prepoznamo

jo po rumenem trikotniku na

zadnjem robu oprsja) ...

Zelenjava, ki jo pridelamo na domačem vrtu, je velikokrat dražja od tiste, ki jo kupimo na tržnici, vendar moramo pri tem upoštevati, da je domača zelenjava bolj sveža, okusnejša, predvsem pa je zdravstveno neoporečna. Na svojem vrtu tudi nismo sužnji tržnelogike, ampak delamo predvsem za lastno veselje. Poklicni pridelovalci potrebujejo velikopridelka istočasno, zato »prisiljeni« v kemično varstvo vrtnin. Za vrtičkarja pa je boljše,da rastline dozorevajo postopoma.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:15 AM

lahko pričakujemo dober uspeh pri upo-

rabi lepljivih pasti na vrtu: pričakovati je

mogoče, da se bo nanje ujelo veliko

škodljivih žuželk, ki jih rumena, bela,

modra ali kakšna druga barva bolj priv-

lačijo od rjave (barva drevesne skorje) ali

zelene (barva listov, mladih poganjkov

in plodičev ter prevladujoča barva ve-

čine enoletnic). Številne raziskave so na-

mreč pokazale, da je

večina žuželk do

rjave in zelene

barve indife-

rentna.

Škodljive žu-

želke, ki se

ujamejo na

lepljive pasti,

poginejo, s tem

pa se zmanjša

tudi število njihovih

potomcev – požrešnih li-

čink. V obdobjih, ki so širjenju škodljiv-

cev bolj naklonjena (mile zime in hiter

prihod tople pomladi), pa niti s pravoča-

sno nastavitvijo lepljivih pasti ne dose-

žemo želenega učinka – takrat si lahko

pomagamo z enim od sredstev iz Unic-

hemovega programa Bio Plantella.

Glede na barvo privlačijo:

• rumene plošče: listne uši, češnjevo

muho, cvetličnega resarja, ščitkarja, li-

stne zavrtalke, korenjevo muho, če-

bulno muho, kapusovega belina,

kapusovega molja ...,

• bele plošče: črno in rumeno češpljevo

grizlico ...,

• modre plošče: tobakovega resarja ...


Preverjeno pa ža-

metnice in ognjič,

ki rastejo v bližini

paradižnika in

vrtnic, precej

zmanjšajo pogo-

stost napadov naj-

bolj vztrajnih

vrtnih škodljivcev

– listnih uši. Žame-

tnice in ognjič na-

mreč privabljajo

muhe trepetavke,

katerih ličinke so učinkoviti plenilci

škodljivih žuželk.

Rumene lepljive ploščeDa si olajšamo delo, predvsem pa, da

prihranimo čas in rastlinam poškodbe,

je dobro na rastline in med rastline obe-

siti lepljive plošče.

Preučevanje dovzetnosti škodljivcev za

barve sega že v dvajseta leta prejšnjega

stoletja. Raziskave so pokazale, da žu-

želke privlačijo barve valovne dolžine

med 400 in 600 nm, ena od prvih ugo-

tovitev pa je tudi bila, da je rastlinjakov

ščitkar najbolj dovzeten za rumeno

barvo. Pozneje je bilo ob tem dokazano,

da rumena barva ovira mehanizem, ki

žuželkam omogoča premikanje kril. Te

pionirske raziskave, ki so pojasnjevale

odvisnost med različnimi barvami in

dovzetnostjo različnih škodljivcev zanje,

so omogočile razvoj današnjih komer-

cialnih barvnih lepljivih pasti.

Najprej je bila uporaba barvnih lepljivih

plošč razširjena le v raziskovalne na-

mene, in sicer za preučevanje gibanja

škodljivcev ali monitoring (načrtno

spremljanje številčnosti škodljivcev). Še

posebej so bile plošče uporabne pri

spremljanju gibanja hitro premikajočih

se žuželk, kot so: uši, tripsi, ščitkarji ...,

pozneje, z naraščajočo zavestjo o varo-

vanju okolja, pa so se začele vse bolj

uporabljati za ulov škodljivih žuželk.

Barvne lepljive plošče so učinkovite, če

jih nastavimo pred naletom žuželk, in to

zlasti v letih, ki niso ugodna za hiter raz-

voj in množično razmnoževanje škodljiv-

cev. Ob letošnji hladni in mokri pomladi

z dolgotrajno snežno odejo na primer

Uporaba lepljivih plošč:

• 20–25 na 100 m2,

• pri visokih vrtninah (paradižnik, kumare

...) plošče postavimo nad vrhove rastlin

in jih z rastjo posevka dvigujemo,

• pri nižjih kulturah naj bodo vabe po-

stavljene približno 30 centimetrov nad

rastlinami,

• v boju proti češnjevi muhi obesimo v

krošnjo od šest do osem rumenih le-

pljivih plošč, tik preden plodovi za-

čnejo spreminjati barvo iz zelene v

rumeno,

• plošče odstranimo, ko se nanje ujame

veliko škodljivcev oziroma ko je z njimi

prekrita polovica površine plošče (to

se rado dogaja, ko so plošče posta-

vljene med rastlinami in ne nad njimi).

Dragan Žnidarčič

Češnjeve muhe na rumeni lepljivi

plošči med dišavnicami.

Stop škodljivcem!Mlade poganjke vrtnin in okrasnih rastlin, zlasti

vrtnic, zelo rade napadejo listne uši, ki

sesajo sok in mlado rastlino močno izčrpajo. Proti

škodljivcem bomo učinkoviti z ekološkimi pripravki

iz naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox

verde, ki je že pripravljen v razpršilki, ali z bio

plantella flora verde, ki ga v koncentraciji

12,5 do 16 ml na 10 L vode uporabljamo ob prvem

pojavu škodljivcev. Pripravek pod vplivom svetlobe

zelo hitro razpade, zato lahko vrtnine brez pomisleka

zaužijemo kmalu po škropljenju.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:15 AM


26 www.klubgaia.si

O zdravi pridelavi hrane, ekološkem

vrtnarjenju in drugih temah tega po-

dročja, je napisano veliko gradiva, a kljub

temu nam dandanes, ko je izvor hrane ve-

likokrat res vprašljiv, preostane še zane-

sljivo ekološko pridelovanje hrane na

domačem vrtu. Takšno vrtnarjenje je eko-

loško tudi zaradi ohranjanja čistega okolja.

Pri ekološkem vrtnarjenju se izogibamo

uporabi pesticidov in mineralnih gnojil.

Ker ne uporabljamo kemikalij za zatiranje

bolezni in škodljivcev, je pri izboru rastlin

najbolje posegati po odpornih sortah

vrtnin. Zelo odporne so sadike cepljene

zelenjave in dišavnic, katerih podlaga ima

močan koreninski sistem. Ta je odporen na

talne bolezni, zgornji del pa na škodljivce,

zato je bujen, dobro rodi in ima odličen

okus. Poleg vseh naštetih prednosti ima

takšna rastlina lahko tudi dekorativen

namen. Po številnih slovenskih vrtnarijah

bodo letos na voljo takšne sadike pod bla-

govno znamko Dobro & Zdravo.

Paradižnik in paprikaV prepoznavnih rumenih loncih Dobro &

Zdravo, bomo lahko med drugimi dobili

sadike paradižnika tomaccio, najslajšega

češnjevega paradižnika, ki ga odlikuje vi-

soka vsebnost sladkorja. Iz tega paradiž-

nika se z naravnim sušenjem plodov na

zraku delajo paradižnikove sladke rozine,

ki so zdrav in okusen prigrizek. Slastni in

aromatični so tudi plodovi sami, ko jih

uporabljamo sveže. V robu-

stno razrasli, dekorativni

rastlini paradižnika,

se poleg lepega in

koristnega tako

skriva tudi

dobro in

zdravo,

v pri-

bližno

5 do 8

kilogra-

mih pri-

delka.

Plodovi so temno rdeči in dozo-

rijo srednje zgodaj. Posamezen plod

tehta okoli 15 g in je odličen dodatek te-

steninam, solatam in ostalim jedem.

Zelo odporna sorta paradižnika je tudi

bujno rastoči fourstar F1. Njegova odlika

se kaže v obilnem

in rednem pridelku,

ki ga obiramo relati-

vno zgodaj oziroma

ko izgine zeleni

obroč pri peclju pa-

radižnika, kar je

znak zrelosti te

sorte. Rastlina zra-

ste do približno

enega metra višine

in celo več, plodovi

pa so težki okoli

180 g in so primerni

za vkuhavanje ali pa

za solate in priloge.

Nenavadno rumen

paradižnik sorte ’sungold’, se proslavi po

svoji izredni bujnosti in rodnosti. Sladki,

rumeni plodovi so primerni za solate ali

prigrizke. Težki so približno 15 g in zorijo

srednje zgodaj. Na ocenjevanjih okusnosti

različnih sort paradižnika, je ravno sun-

gold pogosto najbolje ocenjena sorta.

Poleg drugih sort bo v Dobro & Zdravo

moč dobiti tudi velike, mesnate

paradižnike sorte ’maestria F1’, za kate-

rega je značilno, da je odporen na plesni,

primeren za vzgojo vrtnarjev začetnikov.

Rastlina ima robustno in bujno rast. Listje

je močno. Plodovi, ki dozorijo v 12 tednih,

so težki tudi do 240 g in več.

V tej sezoni ponovno ne bo primanjkovalo

žlahtniteljskih ekskluzivnosti. Iz enega lon-

čka in ene rastline - pridelek dveh sort pa-

radižnika. Dober in zdrav pridelek nam

bosta tako dali sorti paradižnika »dva na

enem«, ’maestria F1 & lemon boy F1’. Pa

nacepljeni sorti ‘tastyno & sungold’ na isti

podlagi. In gremo še naprej do paradižni-

kovih sortnih posebnosti v paru ’trilly F1

& dolly F1’, srednje zgodnji podolgovati

paradižniki, blagega, kiselkastega okusa.

Paradižnikove novosti bo v tej sezoni do-

polnjeval tudi barviti svet paprik in fefero-

nov. Izbor bo pester od belo rumene

Zdrava prehrana, zdrav življenjski slog, dobro počutje, dobra telesna kondicija, dolgo inkakovostno življenje in še in še, so slogani, ki nam odzvanjajo v ušesih na vsakem koraku.Še dobro, saj nas v vsakodnevnem, prenatrpanem urniku opravil opominjajo na to, da smopravzaprav mi sami tisti, ki lahko največ naredimo zase in za svoje zdravje.

Ko je dobro tudi zdravo

Ogromni plodovi paprike guliver F1.

Mesnati in sočni plodovi

paradižnika ‘maestria F1’

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:15 AM


babure bianca F1, zajetne temno rdeče,

zgodnje sorte thor F1, preko obilno rodne

sorte ofanto F1, pa pinokkio F1 do pa-

prike guliver F1, znane po izredno velikih

plodovih, težkih tudi do 280 g.

Za popolno zdravjeV prepoznavnih, rumenih lončkih bo v po-

nudbi tudi bogat izbor različnih vrst dišav-

nic, primernih za vzgojo v vrtu ali na

terasah. Naj izpostavimo limonsko travo

(Cymbopogon citratus), ki je prava zaklad-

nica mineralov, vitamina B5, B6 in B1. Je

tropska rastlina, z vonjem in okusom po li-

moni in rahlim priokusom po ingverju.

Raste v šopih. Njene liste režemo sproti, ko

dosežejo približno 30 cm višine. Upora-

bljamo jih za pripravo čaja, ki je pravi bal-

zam za naše telo. Je tudi naravno sredstvo

za zaščito pred insekti, zato je tudi v pole-

tnih mesecih izredno zaželena v naši bli-

žini. Nikakor ne spreglejte grmičastega

hibiskusa - Hibiscus Rosemallow, katerega

več kot 2 cm veliki, rdeči, mesnati cvetni

popki služijo za pri-

pravo čajev, peciva,

marmelad, želejev.

Praženi so lahko

celo nadomestilo

kave. Rastlina naj-

bolje uspeva na

sonči legi. Ima ču-

dovite, dekorativne,

temno zelene liste

in rdeča stebla. Žal

v naših krajih ne

prezimi, zato preko

zime zahteva toplejši oziroma zaščiten

prostor. V bogati ponudbi velja omeniti še

pomembno novost letošnje sezone spo-

mladanski česen ‘quatro’. To je rastlina, ki

je privlačna kot okrasna in kot zdravilna

rastlina. Je v celoti užitna, od lista, ki je

votel in hrustljav, do mladih cvetnih ste-

bel, cvetov in brstov. Poleg tega, da je cve-

toča in trpežna trajnica, je tudi

dekorativna zaradi listov in cvetov ter tako

primerna za skupinske zasaditve. Največjo

vrednost pa ji daje njen zdravilen učinek,

saj je spomladanski česen ‘quatro’ tudi

močno naravno zdravilo. Njegovi zdravilni

učinki so zelo široki. Kažejo se v izboljšanju

ter krepitvi srca in ožilja, zmanjševanju ho-

lesterola. Domnevno je zdravilo za vse bo-

lezni, od prehlada do kuge. Hkrati pa nam

je lahko pomemben dodatek v kulinariki,

ko s svojo aromatičnostjo prevzame še

tako prefinjen okus velikih gurmanov.

Martina Šinkovec

Cvetni popki hibiskusa Rosemallow za čaj

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:15 AM

Dr. Gaia na terenu

28 www.klubgaia.si

Na prva dela v vrtu smo v večini Slove-

nije počakali do aprila. V rastlinjaku je

zgodba nekoliko drugačna, zemlja ni

tako mokra in je bila v marcu vsekakor

že primerna za delo. Naša člana Zdenka

in Jani Lindič iz Želimelj pri Škofljici sta

v času obiska Kluba Gaia opravila prve

setve in sajenje v zavarovanem pro-

storu. Pri delu jima je pomagala tudi

vnukinja Erika. Lindičevi bodo nekoliko

prej uživali svežo zelenjavo zavoljo do-

mačega rastlinjaka.

Kako do svojegarastlinjaka?Gain član Jani je tehnično zelo podko-

van. Zato se je brez predsodkov spopa-

del z izzivom izgradnje lastnega

rastlinjaka. Po sredini rastlinjaka, ki je

visok 1,9 m in dolg 12 m, je umestil po-

hodno pot, levo in desno se razteza

vrtna površina širine 1,6 m. Izdelava

rastlinjaka je kakovostno in natančno iz-

vedena. Konstrukcijo je postavil na

dobro pripravljeno podlago, ki je bi-

stvena za stabil-

nost rastlinjaka.

Preko osnovne

konstrukcije je s

pomočjo prijatelja sestavil gradbeno

mrežo, ki jo držijo močni prečni nosilci.

V rastlinjaku je namestil tudi kapljično

namakanje, potrebno vodo pa dovaja s

pomočjo sistema iz dveh 2000-litrskih

cistern, v katerih zbira mehko vodo.

Preko konstrukcije, ki je brez težav

zdržala letošnji sneg, je pritrjena UV fo-

lija, ki se ob straneh lahko mehansko

dvigne in omogoča zračenje. Dodatno

zračenje omogoča tudi dvoje vrat, ki so

v tem času še zaprta. Da folije ne dvigne

veter, jo je Jani še dodatno pričvrstil s

pomočjo povezovalnih trakov, ki jih pre-

vozniki uporabljajo za fiksiranje tovora.

Kolobarjenje v rastlinjakuDružina Lindič v rastlinjaku večinoma

goji plodovke, saj je v zaprtem prostoru

bistveno manj težav z boleznimi in izpa-

dom pridelka. Znotraj rastlinjaka si želijo

tudi pravilno kolo-

bariti, zato so za-

prosili za našo

pomoč. V izogib

pojavu bolezni in

škodljivcev je naj-

bolje, da imamo s

plodovkami posa-

jeno le polovico

rastlinjaka. Pri tem

si moramo zapom-

niti, kje smo imeli

posajen paradiž-

nik, kumare in

druge plodovke.

Na ta del po kon-

čani pridelavi posejemo rž, ječmen ali

pšenico za zeleni podor. Žita v rastli-

njaku je treba v februarju vdelati v tla in

nato rastlinjak popolnoma zapreti. Spo-

mladi na to površino sadimo prve spo-

mladanske zasaditve. Na eni polovici

rastlinjaka potem gojimo plodovke, na

drugi pa menjamo fižol in solatnice,

lahko tudi kolerabico, zgodnje zelje in

poleti zelišča.

Prve spomladanskezasaditveZdenka, Jani in vnukinja Erika so setev

in sajenje solate, mesečne redkvice,

zgodnjega zelja, zgodnje cvetače in

graha opravili v mesecu marcu. V ugod-

nih letih te vrtnine v rastlinjak umestita

že v mesecu februarju. Pred setvijo oz.

sajenjem sta tla obogatila z dolgo delu-

Rastlinjak pri LindičevihDa rastlinjak nudi ustrezne pogoje za rast inrazvoj rastlin tudi tedaj, ko nam naravatega ne dopušča, smo doživeli letos obpodaljšani zimi z obilico snega in dežja.

Jani in Zdenka

uživata v branju Gaie.

Gredice smo izdatno

pognojili z organskim

gnojilom.

Zahvaljujoč rastlinjaku je družina

preskrbljena s plodovkami vse leto.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:15 AM

29

jočim organskim gnojilom v obliki pelet

plantella organik, ki je primeren tudi za

osnovno spomladansko gnojenje vrta.

Sadike cvetače in zelja smo sadili na raz-

daljo pol metra, vmesni prostor pa za-

polnili s sadikami solate. Ob robove

zelja in cvetače sta Zdenka in Erika v

dveh vrstah posejali grah, ki velja za do-

brega soseda kapusnicam. Med vrstama

bo kasneje napeta mreža, ki bo grahu

nudila kakovostno oporo. Redkvico sta

sejali poleg sadik solate in na gredico

med posejano solato. Gredico, kjer je se-

jana solata, smo predhodno pognojili z

organskim gnojilom v obliki granul bio

plantella nutrivit za solato in drugo li-

stno zelenjavo.

Kaj v rastlinjaku uspevapozimi?Ker je rastlinjak družine Lindič nekoliko

odmaknjen od doma in je pozimi na-

okoli veliko snega,

se z izjemo radiča

in motovilca, niso

odločali za zimske

zaloge svežih vrt-

nin v rastlinjaku.

Na področju, kjer

bodo uspevale plo-

dovke, bo Jani je-

seni sejal pšenico.

Korenine žit bodo

vezale hranila, ki

jih gojene rastline

iz zgornjega sloja

zemlje niso pora-

bile. Tako jih bodo

ob vkopavanju me-

seca februarja z rastlinskimi deli pono-

vno vnesli v tla, zato bo v tekočem letu

potreba po gnojenju nekoliko manjša.

Gnojenje v rastlinjakuKemijski procesi v rastlinjaku potekajo

veliko hitreje kot v ostalem delu vrta,

zato je treba gnojiti nekoliko več kot v

zelenjavnem vrtu na prostem. Če je

možno, je tudi v rastlinjaku koristno

opraviti analizo tal. Tako kot v preteklih

letih je tudi letos Gaian Jani za osnovno

gnojenje uporabil plantella organik.

Raztros in transport gnojila je enosta-

ven, opazil je tudi to, da ob uporabi

plantella organika med gredicami ni

plevela, pridelek pa je večji, zato je z nje-

govo uporabo izredno zadovoljen. Za

dognojevanje plodovk med letom upo-

rablja prevrelko iz gabeza, ki vsebuje ve-

liko kalija, saj ga plodovke rabijo. Dobre

izkušnje ima tudi z uporabo tekočega

organskega gnojila na osnovi morskih

alg bio plantella vrt, ki izredno ugodno

deluje na rast, razvoj korenin in poveča-

nje pridelka.

Vzgoja sadik in sajenjeV malo hladnejši, svetli verandi s tempe-

raturo okrog 18 stopinj so v času našega

obiska že rasle sadike paradižnika. Tako

sadike rastejo nekoliko počasneje, bodo

pa krepke in odporne. Sadike paradiž-

nika so bile pred vznikom v dnevni sobi,

na temperaturi okrog 23 stopinj. Takrat

so bile ravno prav razvite za pikiranje,

zato jih je naša članica Zdenka presadila

v specialno zemljo za setev, vzgojo in

presajanje sadik bio plantella start. Do

presajanja jih bo na vsakih 14 dni do-

gnojevala še s tekočim organskim gno-

jilom na osnovi morskih alg bio

plantella vrt. Sadike bodo v toplem

aprilu prenesli v rastlinjak, konec aprila

ali v začetku maja pa posadili na razda-

ljo 80 cm. Za gnojenje dela rastlinjaka,

kjer bo uspeval paradižnik, kumare in

ostale plodovke, bodo letos uporabili

organsko gnojilo v obliki granul bio

plantella nutrivit za paradižnik in druge

plodovke. Med paradižnik bo spomladi

sajena solata, družbo pa mu bo delala

tudi bazilika.

Davor Špehar

april 2013

Poskrbimoza zdravosadje invrtnine

Vrtnine in sadje krepimo s pripravkom

na osnovi njivske preslice bio plantella

natur-f. To ekološko sredstvo rastline

učinkovito krepi pred večino glivičnih

bolezni. Sadno drevje škropimo takoj, ko

se pojavijo prvi listi, vrtnine pa takoj po

sajenju ali vzniku. Pomembno je, da jih

začnemo varovati še preden se bolezen

pojavi. Škropimo vsakih 7 do 10

dni in po vsakem

močnejšem dežju.

Za manjše

površine lahko

uporabimo že

pripravljen

pripravek v

razpršilki bio

plantella natur-f-r.

Jani je sadike solate

posadil med zelje.

Zdenka skupaj z Eriko

seje in zagrinja grah.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:15 AM

bi luknje v zidu na-

redila skoraj nepro-

pustne. Najbolje je

pripraviti zelo od-

cedno mešanico

plantella univer-

zalne vrtne zemlje,

peska in še nekaj organskega gnojila v

obliki granul bio plantella nutrivit univer-

zal. Ob večjih zasaditvah uporabite organ-

sko gnojilo v obliki plet plantella organik.

Mešanica naj ne bo premokra, saj jo dru-

gače ne bomo mogli natančno vsipati v

špranje oz. bomo te težko povsem zapol-

nili. Čeprav nekateri priporočajo sajenje po

končani gradnji, je možno vsaj določene

rastline skupaj s pripravljeno mešanico

zemlje v suhozid posaditi že med gradnjo.

Ker prostora ni veliko, je več uspeha s saje-

njem zelo mladih rastlinic, ki bodo korenin-

ski sistem že skoraj od samega začetka

prilagodile danim razmeram. Vsekakor je

nujna redna oskrba z vodo. Ko se rastline

zadostno vrastejo, pa bi se morale vzdrže-

vati same.

Čeprav se morda sliši čudno, se nekateri

poslužujejo tudi direktne setve. Verjetno se

boste vprašali, kako je sploh možno sejati

v skoraj navpične lege, a se tudi da rešiti.

Eden od načinov je, da si na dlan nasujemo

nekaj semena, potem pa ga nadzorovano

s pomočjo slamice za sokove izpihujemo v

špranje. Ker bi kasneje z grobim zalivanjem

večino semena odplaknili, je to najbolje

početi spomladi, ko še ni vročih dni, po po-

trebi pa zalivamo le z zelo finim pršenjem.

Oblikovanje vrta

Cvetoči zidovi

30 www.klubgaia.si

Ker mnogo vrtov leži na različnih pobočjih, se pogosto lotevamo gradnje različnih zidov,škarp. Če so visoki, lahko delujejo masivno in kljub uporabi naravnih materialov kvarijopodobo vrta. Ker pa ni nujno, da so le mrtve ploskve betona ali skal, se po zgled obrnimonpr. na kraške suhozide, kjer je narava v stoletjih vanje »zasadila« nekatere homulice,rjave sršaje (praprot), slatinko ter jih obrasla z mahom in bršljanom.

Pravo bogastvo cvetov predstavljata

dve izjemno trpežni trajnici: krvo-

močnica Geranium x cantabrigiense

in Poscharskyeva zvončnica.

Na vrtu torej lahko podobno in še z nad-

gradnjo izkoristimo take elemente in jih

spremenimo v čudovite vrtne motive. V tem

prispevku opisan sistem sajenja in nabor

rastlin lahko uporabimo tudi za kamnite

brežine, kjer smo strmino utrdili z večjimi

skalami. Seveda je potrebno na rastline mi-

sliti že ob gradnji, saj potrebujejo vrzeli z

zemljo, kamor bodo pognale korenine.

Daleč najbolj primerni za ozelenitev so su-

hozidi. Pri teh namreč ni betonskega veziva,

ki bi zapolnjeval špranje, zato imajo rastline

veliko več prostora za razvoj koreninskega

sistema. V kolikor se odločamo za zidane

škarpe, pa je smiselno vnaprej predvideti

prazne prostore oz. špranje za rastline. V teh

primerih moramo paziti, da ne gre za mrtve

kanale, kjer se lahko nakopiči voda. Najbolje

je, da so te vrzeli povezane z nasutjem za

zidom, kamor se bo lahko odtekala odve-

čna voda. Pomembno je tudi, da so špranje

narejen pod kotom tako, da deževnica s

sprednje strani ne bo izprala vse zemlje.

Rastni pogojiZa zapolnjevanje špranj navadna vrtna prst

ni primerna, prav tako ne glinena zemlja, ki

Če je v zidu

premalo prsti ali

špranj, večje

rastline zasadimo

zgoraj ter ob

vznožju, manjše

in bolj skromne

(netreski ter

homulice) pa v

sredino.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:15 AM

materiali. Na senčnih ali delno senčnih zi-

dovih bomo sadili različne nižje praproti,

kot sta rjavi sršaj Asplenium trichomanes in

navadna sladka koreninica Polpodyum vul-

gare. Odcedno in zasenčeno mesto je tudi

odlično za kakšno bolj redko vrsto, kot je

npr. ramonda Ramonda sp., ki spominja na

sobno afriško vijolico.

Matic Sever

zrastejo naprej po

razpokah oz. špra-

njah. Jetrno zdravje

(Erinus alpinus) bo

zid okrasilo z mno-

žico rožnatih cve-

tov, številne sorte

avbrecij Aubrieta hy.

bodo tvorile velike

blazine. Med najtr-

pežnejše pa zago-

tovo spadajo

številne homulice,

predvsem bela

Sedum album, skalna

S. rupestre, ostra S. acre in šesterokotna S.

sexangulare ter netreski, ki praktično »ži-

vijo od ničesar«. Med manj razširjene, a

zelo prikupne rastline za sončne zidove je

tudi suholetnica Erigeron karvinskianus, ki

zimo preživi skoraj samo na takih rastiščih

ter se sama zelo rada naprej zaseje. Njena

prednost je ta, da cveti vse poletje in

jesen. Od polgrmov na sončnih do polsen-

čnih leg pridejo v poštev nemški rožmarin,

žajblji, sivka in sončece ali popon. Slednji

potrebujejo nekoliko več zemlje. Pri samo-

stoječih zidovih imamo tudi senčno stran,

ki narekuje sajenje drugih rastlin. Oporni

zidovi so v senci obogateni še z dodatno

vlago, saj slonijo na matični podlagi oz. so

z nasutjem povezani z zemljo ali drugimi

april 2013 31

Številne sorte timijanov se kot slap

razrastejo čez zid, na sliki pa vidimo

tudi našo divjo rastlino zidni poponec,

ki se razraste po vseh špranjah, ki so

mu na voljo.

Na bolj senčnih in ne preveč vlažnih

delih suhozida lahko uspešno gojimo

tudi ramondo.

Nabor rastlin Ta je precej ožji kot tisti za vrtne gredice.

Posegamo predvsem po blazinastih in ne-

katerih drugih nižje rastočih trajnicah ter

polgrmih. Najpogosteje imamo opraviti z

zelo osončenimi in suhimi zidovi. Na taka

mesta sadimo zelo trpežne rastline. Pri-

merne so številne zvončnice, kakršne so

Portenšlagova C. portenschlagiana, Posc-

harskyeva C. poscharkyana in garganska C.

garganica, ki se lahko tudi same lepo ra-

Rastline uspešno zmehčajo zelo trden

in statičen vtis zidov. Zelo lep učinek

dosežemo, če vrhnji del zidu skoraj

povsem prekrijejo rastline kot je

vednozeleni grenik na fotografiji.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:15 AM

Proces razstrupljanja je temeljni varovalni mehanizem v telesu;

pri tem imajo odločilno vlogo jetra in ledvice. Če se toksini v

telesu kopičijo hitreje, kot jih je telo sposobno izločiti, se sča-

soma okvarijo imunski sistem, živ-

čevje, mišice in sklepi, poruši se

hormonsko ravnotežje v telesu.

Jetra odločilno sodelujejo tudi pri

prebavi, čeprav je njihova najpo-

membnejša naloga razgradnja in

odstranjevanje strupenih snovi.

Drugi čistilni organ so ledvice, ki

kri očistijo vseh strupenih in

škodljivih snovi.

Za pravilno razstrupljanje v je-

trih potrebujemo hrano, bo-

gato z vitamini B2, B

3, B

6, B

12in

s folno kislino, ter aminoki-

sline, ki jih dobimo v sirotki,

kisavi in drugih mlečnih iz-

delkih, pa v sadju, zelenjavi

in zelenem čaju.

Antioksidant glutation, ki na-

staja v jetrih, pomaga od-

stranjevati težke kovine in

droge. Je v sadju in zelenjavi

(avokado, lubenica, beluši,

pomaranče, grenivke,

orehi, paradižnik, čebula, korenje, zelje,

cvetača, brokoli in neolupljen kuhan krompir), a se njegova vse-

bnost s kuhanjem precej zmanjša. Pretirano odplavljanje gluta-

tiona iz telesa preprečuje aminokislina metionin (v fižolu, jajcih,

ribah, česnu, leči, soji in jogurtih). Zelo dragoceni za jetra so pe-

gasti badelj, artičoke, travniški regrat, rukola in kurkuma. Regrat

je naravni diuretik in vpliva na delo-

vanje jeter, žolčnika in ledvic.

Mnogi ga imenujejo kar prečišče-

valec jeter in ledvic. Ugotovili so, da

uživanje čaja iz regrata že v pol ure

podvoji izločanje žolča. Očiščevalni

učinek ima tudi rukola, koristni so

tudi korenje, paradižnik, kreša in

olive.

Več preberite v aprilski številki

Vzajemnosti.

Revija Vzajemnost je namenjena upoko -jencem in izhaja vsak prvi četrtek vmesecu.

V devetintridesetih letih je postala za -nesljiva spremljevalka sta rejših ljudi, sajverodostoj no piš e o pokojninskih temahin raz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaročnikom brez plačno, pisno in potelefonu od govarja na pokojninska inpremo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra -šanja s področja delovnega prava, socialnevarnosti, zdravstvenega varstva, skrbi zastarejše in osebne stike.

V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju,čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Pravtako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšenprijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših.Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del innagradnih iger.

Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.

Naročniki pa so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko karticolahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajorazlične popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti.

Revija ni v prosti prodaji. Polletna naročnina je 11,40 EUR.

Več o reviji na www.vzajemnost.si.

Za več informacij ali BREZPLAČNI OGLEDNI IZVOD

pokličite na tel. številko: 01 530 78 44.

Naročam glasiloPriimek in ime __________________________________________

Leto rojstva ____________________________________________

Ulica in hišna številka ____________________________________

______________________________________________________

Kraj in poštna številka ___________________________________

Telefon _______________________________________________

Datum ________________________________________________

Podpis ________________________________________________

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

! !

Da nam bodo jetra in ledvice hvaležniLjudje se premalo zavedamo, da moramo za organe skrbeti podobno kot za svoj videz.Tako kot čistimo, denimo kožo, moramo čistiti tudi vitalne organe. Bolje rečeno:pomagajmo okrepiti razstrupljevalni proces, ki je sicer nezavedni, samodejni delnormalnega delovanja telesa.

Revija Vzajemnost predstavlja

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:15 AM

Enostavno – seme natraku in ploščah Valentin

Zelenjavni vrt

Setev s trakovi je podobna običajni setvi, saj moramo prav

tako pripraviti gredico in narediti plitve jarke. Nato pa, name-

sto da bi posejali seme, v jarke položimo trakove.

Tako že na začetku porabimo manj

semena, saj so semena na trakovih na-

meščena na določeni razdalji. Plošče

položimo v lončke s prstjo na svetlo

okensko polico ali pa jih rahlo vko-

pljemo na gredico. Posevek nato plitvo

zasujemo s prstjo in skrbimo za zado-

stno vlago v tleh. Morebitne odvečne

rastlinice preredčimo na razdaljo, ki je

navedena na vrečici. Pri uporabi setve-

nih trakov in plošč so pridelki večji kot

pri setvi semena, saj je pogosto vzrok

za slabe pridelke prav pregost pose-

vek. Rastline, ki rastejo preblizu skupaj,

so tudi bolj občutljive na bolezni. Trak,

ki je dolg 5 m, lahko razrežemo na razli-

čne dolžine, odvisno od dolžine vrstic.

CINIJA (Zinnia elegans) –na trakuPriljubljene, poleti cvetoče cvetlice z bar-

vitimi cvetovi so stare znanke naših vrtov.

Rade imajo sonce in odcedna tla. V višino zrastejo

70–80 cm. Pri setvi naj bodo vrste oddaljene 20–25

cm. Morebitne odvečne rastlinice redčimo na raz-

daljo 5–8 cm. Cinijo sejemo na prosto aprila in

maja, cveti od junija do septembra.

OGNJIČ (Calendulla officinalis) –na trakuEnoletnica z zlato rumenimi in oranžnimi cvetovi,

ki ne sme manjkati tudi v zelenjavnem vrtu. Pri setvi naj bodo

vrste oddaljene 25 cm. Morebitne odvečne rastlinice prered-

čimo na razdaljo 10–15 cm. Ognjič sejemo na prosto maja in

junija, cveti od junija do oktobra.

MEŠANICA ZELIŠČ – na trakuPriljubljena kuhinjska zelišča na traku: bazilika Genovese (1

trak), šetraj (1 trak) in timijan (1 trak). Timijan je trajno zelišče,

liste trgamo tik pred cvetenjem, ko so najbolj aromatični. Ba-

zilika Genovese je zelo aromatična sorta z velikimi, svetlečimi,

zelenimi listi, odlična za dodatek parad-

ižniku. Šetraj je enoletno zelišče, ki

ne sme manjkati v fižolovih jedeh.

Pri setvi naj bodo vrste oddaljene

25–30 cm, seme kali 10-15 dni.

Mešanico zelišč sejemo od marca

do septembra, odvisno kako hitro se

segrejejo tla na prostem. V začetku

jih lahko sejemo na toplem in nato

maja presajamo na prosto. Aromati-

čne lističe obtrgujemo od maja do

septembra.

BAZILIKA (OccimumBasilicum) – na ploščahNa dveh ploščah je bazilika Geno-

vese, na eni plošči pa bazilika Red

rubin. Baziliki sta zelo aromatični in

imata velike, svetleče liste. Setveno

ploščo položimo v lonček s prstjo na

svetlo okensko polico, lahko jo polo-

žimo tudi na gredico.

Seme kali 10-15 dni. Baziliko sejemo

od maja do julija, lističe obtrgujemo od julija do

septembra.

MEŠANICA SOLAT (Lactucasativa L.) – na trakuV vrečki so tri odlične, celoletne sorte solate:

Lolla Rossa, Lolla Bionda in Štirje letni časi.

Lolla Rossa in Lolla Bionda sta hrustljavi, rozeta-

sti solati s temno rdečimi oziroma zelenimi listi,

ki ju sejemo postopoma od marca do julija. Štirje letni časi je

mehkolistna glavnata solata, ki jo prav tako sejemo posto-

poma. V milih zimah jesenska setev prezimi na prostem, pri-

delek pobiramo spomladi. Razmik med vrsticami naj bo

30–35 cm. Seme kali 8–10 dni. Morebitne odvečne rastlinice

preredčimo na razdaljo 20 cm. Mešanico solat sejemo od

marca do julija, pridelek pobiramo od aprila do oktobra.

Andreja Tomšič

33april 2013

V prejšnji številki Gaie smo predstavili vrste in sorte zelenjave, ki so na voljo nasemenskih trakovih in ploščah Valentin. Tokrat pa so na vrsti cvetlice, zelišča inzanimiva mešanica solat, ki bodo popestrili vaš zelenjavni vrtiček.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:15 AM

Slovenski naravni biseri

Črni teloh

Snežno belino njegovih cvetov

smo v začetku marca občudovali

v svetlih bukovih gozdovih na juž-

nem pobočju Gore (824 m) v Pol-

hovem Gradcu, kjer nas je ta

slikoviti znanilec pomladi sprem-

ljal skoraj do vrha, do cerkvice sv.

Lovrenca. Rastline so na rjavi suholist-

nati preprogi silile kvišku posamič ter v

manjših in večjih skupinah. Vrh do dvaj-

set centimetrov visokih neolistanih in

čvrstih stebel so se sredi sončnega

dneva bohotili široko razprti cvetovi. V

premeru merijo šest in več centimetrov

in so sestavljeni iz petih cvetnih listov, v

sredini pa imajo številne prašnike in ce-

vaste medovnike, ki vsebujejo nektar in

vabijo žuželke, da jih oprašijo. Cvetovi te

34 www.klubgaia.si

zimzelene trajnice so na

začetku beli ali rahlo rožnati,

kasneje pa so lahko tudi povsem rdeči.

Pritlični listi so dlanasto deljeni, precej

veliki in v zgornjem delu po robovih

nazobčani, usnjati in obstojni. Čeprav

črni teloh v milih zimah lahko zacveti že

decembra, je običajen čas njegovega

cvetenja od januarja do aprila, v višjih

legah pa tudi še kasneje.

Lepa, astrupenaroža»Rod telohov je

naravno razširjen v

osrednji in južni

Evropi tja do za-

hodne Azije, kjer

raste 15 različnih

vrst, od katerih jih

v Sloveniji po-

znamo pet. Razen

črnega teloha, ki je

razširjen predvsem

v osrednjem delu

Slovenije od juga

do severa, so nato

tri vrste, ki imajo

samo zelene cvetove (blagodišeči teloh

– v osrednji Sloveniji, hostni teloh – na

Štajerskem in v Beli krajini, deljenolistni

teloh – v Istri in na Krasu) ter temnoškr-

latni teloh, ki je prisoten na Dolenjskem

in Kozjanskem. Na marsikaterem delu

Slovenije skupaj raste po nekaj vrst, zato

med njimi najdemo tudi zanimive kri-

žance, kar raznolikost telohov pri nas še

poveča,« poudarja eden od avtorjev

pred kratkim izdane monografije »Telohi

v Sloveniji« dr. Jože Bavcon, vodja Bota-

ničnega vrta Univerze v Ljubljani.

V listih in koreninah telohov sta zelo

močna glikozida (heleborin in helebo-

rein), zato je ta lepa roža tudi zelo stru-

pena, na kar opozarja že njeno latinsko

ime helleborus (smrtna hrana) pa tudi

ljudska imena, kot so: smrtnica, slepica,

kurja slep, glavobolka, kihavka…

Vse vrste telohov spadajo od leta 2004

med slovenske zavarovane rastline, ker

so ogroženi zaradi možne uporabe v

hortikulturne namene. Zato je prepove-

dano nabirati zrele plodove in pod-

zemne dele, medtem ko si jih za lep

spomladanski šopek še vedno lahko na-

trgamo.

Boris Dolničar

Poleg malega zvončka, trobentice inpomladanskega žafrana nas takoj ob prvihsončnih žarkih in tanjšanju snežne odejetudi vseh pet vrst teloha z ozemlja Slovenijebolj in bolj prepričljivo opozarja, da jepomlad pred durmi. Med njimi vsekakorprednjačijo veliki beli cvetovi črnega teloha(Helleborus niger L.), ki je ime dobil pobarvi svoje korenike.

Blagodišeči teloh

z zelenimi cvetovi

Sredi petih cvetnih listov so številni prašniki.

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:16 AM

v notranjih prostorih. Neopermin pa je dlje obstojen izdelek

in omogoča učinkovito zatiranje mravelj pod zidovi v okolici

stavb, kljub temu pa ga lahko uporabljamo tudi v notranjih

prostorih v kleteh, pod vrati, na okenskih policah ter na me-

stih, kjer mravlje vstopajo v prostore. Če se mravlje že pojavijo

v stavbi, svetujemo uporabo effect vabe za mravlje. Izdelek

je zelo primeren, kadar so mravljišča skrita na mestih, do ka-

terih težje dostopamo in je zlasti upora-

ben v stanovanjskih poslopjih. Mravlje

med iskanjem hrane prihajajo v vabo,

kjer se prehranjujejo z njeno vsebino in

jo odnašajo v mravljišča. Tam delavke

prehranjujejo matico in ličinke in na ta

način omogočijo, da se celotna popula-

cija okuži z insekticidom. Da bi se dose-

galo boljši učinek, je treba vabo za

mravlje postaviti v bližino mravljišč ali na

mesta, kjer je večja pogostnost mravelj.

Med pripravki, ki se uporabljajo za zatira-

nje mravelj in drugih škodljivih žuželk na večjih površinah, pa

svetujemo tudi uporabo izdelka effect univerzalni insekticid

v 500mL razpršilki in effect univerzalni insekticid – koncentrat.

Slednji je pakiran v 100mL steklenički, kar zadostuje za pri-

pravo do 10L vodne raztopine, ki se jo prši po površinah do

100m2. Oba izdelka omogočata učinkovito zatiranje žuželk na

površinah kot so les in beton. Poleg kurativnega ima izdelek

tudi preventivno delovanje, saj ob pravilni upo-

rabi omogoča, da se populacija škodljivcev

prekomerno ne razmnoži.

Mravlje se uvrščajo med najpogostejše

škodljivce v domovih in raznih gospo-

darskih poslopjih. V Sloveniji je trenutno

zabeleženih do 132 različnih vrst mra-

velj. Pomembno pa je poudariti, da se večina ne pojavlja v

stavbah. Med najpogostejše obiskovalce spadata vrtna in fa-

raonska mravlja. Predstavniki slednje najdejo zatočišče med

zidovi ter pod raznimi predmeti. Pogosto jih najdemo v ko-

palnicah, kuhinjskih omarah in v toplejših delih stavbe. Zlasti

se v stavbah pojavljajo pozimi, medtem ko se v spomladan-

skem času manj pojavljajo, saj najdejo hrano tudi v naravi.

Najraje pa izbirajo živila, v katerih so ogljikovi hidrati, maš-

čobe in olja. Z razliko od faraonske se vrtna mravlja v stavbo

preseli iz okolice (npr. vrta), zato se priporoča uporabo sred-

stev v obliki prašiva na zunanjih okenskih policah in pod vrati,

kjer plazeče žuželke vstopajo v prostor. Izdelkov, ki so name-

njeni za zatiranje mravelj, pa ne uporabljamo na vrtu in dru-

gih pridelovalnih površinah.

Ko so preveč nadležneMed sredstva, ki omogočajo učinko-

vito zatiranje žuželk, sodita effect

posip proti mravljam in neopermin.

Prvi vsebuje aktivno snov rastlinskega

izvora, piretrin, ki dokaj hitro

deluje na škodljivce,

hkrati pa je izdelek manj

strupen in je zato bolj

priporočljiv za uporabo

Dom brez mrgolazni

Mravlje v vrtu

Bioc

id u

pora

blja

jte v

arno

. Pre

d up

orab

o ve

dno

preb

erite

etik

eto

in p

odat

ke o

pro

izvo

du.

april 2013 35

V aprilu in maju, zlasti v sončnem vremenu se v okolici stavb začnejo pojavljati vrtnemravlje, ki se pogosto dokaj hitro naselijo tudi v naša stanovanja. Zaradi tega jenajprimernejši čas zatiranja mravelj takoj ob njihovem pojavu, saj le tako preprečimo, dabi se žuželke prekomerno razmnožile.

Marko Devetak

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:16 AM

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:16 AM

Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002, [email protected] • www.avantura.si

Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana

ZAKLJUŒEK POLETJA – OTOK HVAR25. do 29. september cena 200 E

vkljuœeno: avtobusni prevoz, trajekt, 4x polpenzion 3*,vstopna mesta: MB, CE, LJ, NM

MADEIRA – ponovitev nepozabnega izletaOTOK VEŒNE POMLADI

26. do 31. oktober cena 890 E

vkljuœeno: letalski prevoz, 3x polpenzion, 2x prenoœitev z zajtrkom, vsi izleti in ogledi

ØE NEKAJ PROSTIH MEST ZA 1. MAJSKE IZLETE

AVANTURA

potovalni kotiœek

‹ BOROMEJSKI OTOKI 27. do 28. april

cena 124 E

‹ NIZOZEMSKA IN

AMSTERDAM27. april do 1. maj

cena 255 E

‹ BRUSELJ IN AMSTERDAM 26. do 30. april

cena 265 E

‹ MAKEDONIJA, ALBANIJA,

ŒRNA GORA30. april do 5. maj

cena 333 E

BIOTEHNIØKICENTER NAKLO

Dan odprtih vrat v torek, 23. aprila 2013, od 14. do 19. ure

v Biotehniškem centru Naklo.Več informacij na www.bc-naklo.si

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:16 AM

Koledar del

38 www.klubgaia.si

151617

�

192021222324

�

2627282930

1

�

3456789

�

1112131415

Po

da

tki s

o v

zeti

z d

ovo

ljen

jem

av

tori

ce iz

Se

tve

ne

ga

ko

led

arj

a M

ari

e T

hu

n z

a le

to 2

01

3, k

i ga

v S

love

niji

izd

aja

v n

esk

rajš

an

i ob

liki Z

alo

žba

Ajd

a, t

el.:

01

/75

4 0

7 4

3.

Lege

nda:

ko

reni

na,

cvet

, lis

t, pl

od,

neug

odno

, pr

esaj

anje

.Zelenjavni vrt

Več o vzgoji paradižnika si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 11.

V aprilu običajno že drugič sadite ali sejete solato, zato ne pozabite na

gnojenje gredic z organskim gnojilom višje vrednosti bio plantella nutrivit za

listno zelenjavo.

Ob sajenju sadik jih okrepite še s tekočim organskim gnojilom bio plantella

vrt, ki izboljša ukoreninjanje in zmanjša stres ob presajanju.

Če še niste, lahko v drugi polovici aprila sejete korenček in peteršilj. Kalitev

bo zelo hitra, za hitrejši pridelek izbirajte med zgodnjimi sortami.

Do konca aprila lahko sadimo tudi čebulček, ob poznejši setvi se izognete

napadu čebulne muhe.

Za preprečitev škode na čebuli, ki raste namestite bio plantella rumene

lepljive plošče, čebulo pa prekrijte z belo vrtno tkanino.

Od konca aprila naprej sejemo tudi nizek stročji fižol, visok fižol pa od

začetka maja naprej.

Več o visokem fižolu si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 11.

V drugi polovici aprila sejemo tudi sojo in lečo, čičerika pride na vrsto v

sredini maja.

Spomladi je konec aprila zadnji rok za setev špinače. Če še niste, lahko

posadite zelje in ostale kapusnice, tudi cvetačo in brokoli lahko presajamo

do konca aprila.

Manjše gredice kapusnic pognojimo z organskim gnojilom višje vrednosti

bio plantella nutrivit univerzal, večje pa s sodobnim organskim gnojilom v

obliki pelet biogrena. To gnojilo uporabimo tudi pri sajenju krompirja.

do 14.00 od 15.00

do 11.00 od 12.00

do 10.00 od 11.00

do 12.00

do 8.00

od 9.00

do 11.00 od 12.00

od 12.00

do 13.00 od 14.00

do 10.00 od 11.00

do 12.00 od 13.00

do 10.00 od 11.00

do 8.00

do 18.00

Vrtna trataVrtno trato še vedno lahko temeljito pregrabite.

Za povečanje zračnosti po površini potresite plantella izbrane kremenove peske.

Če plevelov ni veliko, jih odstranite ročno, tako, da s pomočjo primernega

orodja izruvate tudi korenine.

Travo, ki je v dobri kondiciji, kosite na višino 2 do 3 cm.

Če trate še niste pognojili, za ta namen uporabite membransko gnojilo

plantella formulla 365 za travo, s katerim gnojite samo enkrat na leto.

Kalitev bo zelo hitra in uspešna, če sejete obloženo seme plantella contessa, ki

se oblikuje v intenzivno zeleno in mehko, hkrati pa v gosto in vzdržljivo trato.

Pred setvijo nove trave zemljišče obdelajte in pognojite z organskim

gnojilom v obliki pelet plantella organik.

Na vrtovih z mešanimi legami sejte univerzalno travno mešanico plantella

univerzal. Na izrazito sončnih legah uporabite travno mešanico plantella

aurora, ki vsebuje različne sorte bilnic in trpežno ljuljko.

Na suhih, mediteranskih področjih, kjer je poleti žgoče sonce in le redkokdaj

dežuje, uporabite travno mešanico za suhe in vroče lege plantella

adria.

V senčnih področjih pod drevesi, za živimi mejami in ob robu

gozda pa bo najbolje uspevala mešanica travnih semen plantella viva,

ki vsebuje velik delež trav, ki izvirajo iz listnatih gozdov.

Pasji urin trato požge. Mesta, ki jih želimo pred tem ubraniti, zato

poškropimo z odganjalcem psov in mačk plantella repel.

Celotno zelenico pred prenovo najprej poškropimo s totalnim

herbicidom plantella total, ki uniči vso travo in plevele.

AprilP

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

MajS

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:16 AM

Okrasni vrtČe še niste je še čas, da žive meje pognojite z membranskim gnojilom plantella formulla 365 za žive meje, s katerim

gnojite samo enkrat na leto.

Z izbranim gnojilom plantella formulla 365 za vrtnice pognojite tudi vrtnice, rododendrone in ostale okrasne rastline.

Priporočljivo je, da gnojilo rahlo zagrebete v zemljo.

Takoj po končanem cvetenju rododendronov odstranimo odcvetele cvetove.

Še je čas za presajanje limon in ostalih citrusov, ki jih presadite v plantella specialno zemljo za citruse, v začetku poletja

ne pozabite na dognojevanje s plantella specialnim gnojilom za citruse.

V plantella specialno zemljo za okrasne rastline, ki je primerna tudi za rastline, gojene v posodah in na prostem, lahko

presadite pasijonko, oleander ali hibiskus.

Obstoječim rododendronom, azalejam, skimijam in pierisu, ki zahtevajo kislo rastišče dodajte plantella specialno zemljo

za rododendrone.

S plantella dekorativnim borovim lubjem zastremo zemljo na okrasnih gredah in pod grmičevjem v višini 2 do 3 cm.

Prava osvežitev so tudi plantella rdeči lesni sekanci in plantella lešnikovo rjavi sekanci.

�

Sobne rastlineSobne rastline še vedno lahko presadite v plantella

specialno zemljo za okrasne rastline. Če se na rastlinah

pojavijo listne uši, jih zavarujemo s pripravkom na

osnovi naravnega piretrina bio plantella flora

kenyatox verde.

Sobne rastline poškropite z bio plantella balzamom za

liste. Redno dognojujemo z gnojilom v obliki šumeče

tablete plantella tabs za cvetoče rastline in plantella

tabs za zelene rastline.

Do bujnega cvetenja orhidej pridemo z uporabo

šumeče tablete plantella tabs za orhideje.

Okenske in balkonske rastlineVeč o sajenju in gnojenju balkonskih rastlin si preberite

v članku Branke Urbanija Juvančič na str.4.

Za presajanje surfinij uporabite plantella specialno

zemljo za surfinije.

Če želite preprečiti pojav koreninske gnilobe, vse

rastline po končanem presajanju zalijte s pripravkoma

vivera proplant.

Za preprostejše doziranje ob gnojenju uporabite

gnojilo v obliki šumečih tablet plantella tabs za cvetoče

balkonske rastline, ki je praktično uporabno, saj ena

tableta zadošča ravno za eno 10-litrsko zalivalko. 10

tablet pa zadostuje za 140 l hranilne raztopine.

Z rednim opazovanjem bio plantella rumenih lepljivih

ploščic v novi atraktivni obliki v podobi metuljčka zelo

hitro opazite, kateri škodljivci so obiskali vaše

balkonsko cvetje.

Če na rumenih lepljivih ploščicah opazite uši ali

rastlinjakovega ščitkarja, ukrepajte s pripravkom na

osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox

verde v obliki razpršilke, ki velja za najučinkovitejši

ekološki insekticid.

april 2013 39

Vinska trtaV zadnji dekadi maja, ko so mladice dolge do 0,5 m in

so kabrniki dobro vidni, pa se že posvetimo varstvu

pred peronosporo.

Uporaba sistemičnega fun gi ci da vivera ridomil je smi -

sel na pred začetkom cvete nja in v obdobju najbuj nej -

še ra sti trte.

SadovnjakVeč o varstvu sadnega drevja si preberite v članku

Davorja Špeharja na str. 13.

Škodljivce, ki se vzpenjajo po deblu navzgor in

povzročajo poškodbe z grizenjem ali s sesanjem,

ustavite tako, da okoli debel dreves in opornih kolov

zalepite bio plantella lepljivi trak.

S pokošeno travo zastirajte kolobarje okrog drevja.

Uničimo plevel!Na pletje med tlakovci, zidovi in

drugimi nedostopnimi

površinami lahko pozabimo, če površino poškropimo s

pripravkom plantella total-r.

Prej Potem

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:16 AM

Gaia april 2013.xp 4/8/13 8:16 AM

gaia april 2013 · 2017-02-02 · april 2013 5 kaj v senco? velikokrat se težko odločimo, kaj...

Documents