poplave - uvod

8/18/2019 Poplave - uvod

http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 1/32

1

POPLAVE



2

• Nekateri geografi razlikujejo med:

• – poplava: redna poplavna voda, ki zalije poplavno pokrajino

• – povodenj: izredna (izjemno velika) poplavna voda, ki zalije

poplavna področja

• Literatura:

• 1. Članki v reviji Ujma

• 2. Geografsko proučevanje poplavnih področij v Sloveniji.Geografski vestnik 46 (1974).

•

3. Šifrer, Milan, 1983: Vzroki in učinki rečnih poplav naSlovenskem. V zborniku Naravne nesreče v Sloveniji, str. 41–49.

Ljubljana.

• 3. Zbornik Poplave v Sloveniji. 232 str. Ljubljana 1992.

• 4. Brilly, Mitja, Matjaž Mikoš, Mojca Šraj, 1999: Vodne ujme(učbenik). 186 str. Ljubljana.

• 5. Kolbezen, Marko: serija člankov o večjih poplavah v revijiUjma: Velike poplave in povodnji na Slovenskem

• 6. Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija: Geografski vidikipoplav v Sloveniji. 180 str. Ljubljana 2008.



3

Poplave so v Sloveniji velika grožnja, vendar še veliko nepreučenega,celo zelo različne navedbe o obsegu površin, ogroženih zaradi

poplav.

Poplave so v Sloveniji tudi realna grožnja, vendar se tega praviloma

ne zavedamo, čeprav se pojavljajo precej pogosteje kot potresi.

Vir Površina (ha)

Šifrer (1983) 76.224

Vodnogospodarske osnove Slovenije (1987) 71.172

Poplavna ogroženost Slovenije (Ujma 9, 1995) 73.925

Geografski atlas Slovenije (1998) ok. 300.000*

* Podatek vključuje 47.992 ha večjih poplavnih območij in

237.000 ha manjših poplavnih območij ob hudournikih.



4

Primer 1: Večje poplave na Ljubljanskem barju

•

3.11.1885: Poplavljeno območje takratnihobčin Brezovica, Blatna Brezovica,Ligojna, Stara Vrhnika, Verd, Borovnica,

Preserje, Jezero, Želimlje, Pijava Gorica inVič.

• 18. –19.3.1888: Barje je bilo zaradi deževja

in naglega taljenja snega spremenjeno v jezero. Tudi vsa Ižanska cesta je bila podvodo.

• Oktober 1895: Velika poplava je trajala 13

dni.

V Črni vasi in drugod 1–2 m visoko.

• 27.9.1926: Poplavljeno območje v sz. deluBarja vzdolž Gradaščice in Glinščicezaradi silovitega neurja v Polhograjskem

hribovju

• 23. –24.9.1933: Poplavljeno skoraj celotno

Barje (ok. 8000 ha) z večino vasi in cest;

ponekod voda visoka do 4 m.



5



6

Foto: J. Cimperman, 1992



7Foto: R. Rems, 2008



8Bevke, 12.12.2008



9

Ljubljansko barje, 19.9.2010



10



11



12

• Od 1933 do 2010 na Ljubljanskem barju samo redne vsakoletne poplave

(tudi večkrat letno), medtem pa se je na območje nekdanjih vasi razširilomesto, tako da živi tu na poplavnem območju že ok. 50.000 ljudi.

• Zaradi tega so bile posledice poplave 2010 morda celo katastrofalne.



13

• Primer 2: Celje

• Mesto v 20. stoletju plavalo kar

šestkrat!!!!!!!!

• 16.11.1901: Celo v mestnem

središču 1 m visoka voda

• 8.8.1926: Vse poplavljeno, razen

starega dela

• 23. –24.9.1933: Večji del mesta 1–2

m pod vodo (za 0,7 m višje kot

1926). V Laškem pretok 1456 m3

/s.• 4. –5.6.1954: Hudo neurje na

Paškem Kozjaku, najbolj narasliHudinja in Paka. Mesto poplavljeno

1 –2 m, veliko škode zaradihudournikov (v Laškem 1290 m3 /s).

• 1.11.1990: Mesto poplavila Savinja,ki prebila nasip. Vse, razen starega

mesta, do 1 m pod vodo (v Laškem1406 m3 /s).

• 5.11.1998: Ponovno poplavljeni

zahodni deli mesta, močnoprizadeto Laško.



14

Savinja v Celju, 5.11.2012



15

Celje, 1.11.1990

(http://www.kamra.si)



16

Celje, 5.6.1954

(http://www.kamra.si)



17

Celje, 5.6.1954 (Gregorčičeva ulica)(http://www.kamra.si)



18

RAZISKOVALNA NALOGA PROUČEVANJE POPLAVNIHPODROČIJ NA SLOVENSKEM

• Poplavna območja v Sloveniji zelo dobro in detajlno preučena vokviru raziskovalnega programa Proučevanje poplavnihpodročij na Slovenskem (Geografski inštitut Antona Melika1972 –1985). Rezultati so obljavljeni v številnih študijah vGeografskem zborniku.

• Glavni rezultati preučevanj: • 1. Geomorfni razlogi za povečanje obsega poplav v holocenu.

Zaradi prenašanja velikih količin proda iz zgornjih delov dolin(glacialni in periglacialni prod) v nižje ležeče dele. Zaradi tegapleistocenske naplavine potonejo pod holocenske, npr. ob Sočipod Novo Gorico, ob Savi pod Krškim, ob Dravi pod Ptujem, obMuri pod Lipnico.

• 2. Obsežna poplavna območja so nastala zlasti ob prehodu rekiz višjega sveta v nižjega, kjer pogosto tudi močno nasipanje(Vipava, Gradaščica na Barju, Radomlja, Hudinja, Voglajna, Krkapod Otočcem, Sotla, Dravinja, Pesnica, Ščavnica, Ledava)



19

• 3. Obsežno krčenje gozdov (več kot polovico vseh) terobdelovalne površine je močno povečalo in pospešilo odtokpadavinske vode, povečalo erozijo v zgornjih in nasipanje vspodnjih delih. Začetek tega že v predrimski dobi in trajalo vse vnovi vek.

•4. K stopnjevanju hudourniškega značaja naših rek prispevalpropad več tisoč mlinov in žag (največ 1945–55), ki so z jezovi

upočasnili odtok vode iz povirnih delov v dolino. S tem se tudipovečalo nasipanje v spodnjih legah.

• 5. Regulacije voda so silovito pospešile odtok vode proti nižjimlegam.

• 6. Nekdaj so bili na poplavnih območjih samo travniki (naravno

gnojenje ob poplavah), zdaj veliko njiv, na katerih ob poplavah

močna erozija.

• 7. Osuševanje mokrišč kot pomembnih regulatorjev vodnega

odtoka povečalo hitrost odtekanja padavinske vode.



20



21

VEČJA POPLAVNA OBMOČJA V SLOVENIJI

• 1. Ljubljansko barje

(8034 ha) je specifičenprimer poplavnega

območja, ki nastalzaradi dotoka kraškevode (v bistvu je robno

kraško polje) intektonskega grezanja 1 –5 mm/leto, med

Rudnikom in Prulami

celo 5 –25 mm/leto.

Poplave tudi 3 –4-krat

letno, voda počasipriteka, zastaja več dnido več tednov in počasiodteka.



22

• 2. Poplavno območje ob Dravinji

• (6554 ha) Pohorski pritoki Dravinje so hudourniki, ki hitro pritečejo navznožje. Tu se strmec hitro zmanjša in odtekanje naprej je zelo počasno.Poplave večkrat letno, nastopijo zelo hitro in trajajo do več dni, saj voda

odteka počasi. Regulacija bi zelo pospešila odtok in poslabšala razmereob spodnjem toku, zato razmišljajo tudi o sonaravni ureditvi –

zadrževanje poplavne vode na travnikih za nizkimi pregradami (poljskepoti).



23

• 3. Poplavno območje ob spodnji Krki (6179 ha). Pod Otočcem imaKrka majhen strmec in teče po mokrotni naplavni ravnici ter močnonasiplje (srednjeveški trg Gutenwerth danes zasut do 1 m na debelo;opuščen v 15. stol.). Poplave nastopijo počasi (Krka je kraška reka)

in trajajo več dni. Naselja večinoma izven dosega poplav.



24

• 4. Spodnja Savinjska dolina (4289 ha). Na vstopu v dolino pod Letušemnasula velik prodni vršaj, kjer nekdaj prestavljala strugo. Zdaj v ravni črtiprečka dolino in teče po južnem robu do Celja. Tu močno nasipanje, zatostruga plitva in obdana z nasipi, zato teče še hitreje in vse bolj ogroža Celje

ter Laško. Pri Celju veliko sotočje, ki dodatno prispeva k ogroženosti Celja.



25

VRSTE POPLAV V SLOVENIJI

• 1. Hudourniške poplave: Izjemno silovite. Vode zelo hitro narastejo in

po nekaj urah upadejo. Velika rušilna moč in erozija v hribovju ingričevju, močno nasipanje v ravnini. Hudourniške tudi nekatere večjereke (Savinja, Kamniška Bistrica, Sora, Reka, Soča).

• 2. Nižinske poplave so ob spodnjem toku večjih rek, kjer se vodarazlije po širši ravnini in nato v nekaj dneh počasi odteče. Niso rušilnein le v majhni meri erodirajo, pač pa močno nasipljejo pesek in glinoter s tem dvigajo naplavno ravnico. Primeri: ob spodnji Krki, Savi na

Brežiškem polju, ob Sotli v spodnjem toku, ob Dravinji.

• 3. Poplave na kraških poljih: Vode počasi naraščajo (kraški dotok),nato stojijo več dni do več tednov. Zelo mirne, ne erodirajo, tečejo

zelo počasi in zelo malo odlagajo. Primeri: Cerkniško, Planinsko polje,Ljubljansko barje.



26

• 4. Morske poplave: nastanejo ob kombinaciji visoke

plime, nizkega zračnega pritiska in juga, najpogostejeoktobra, novembra in decembra. Pri nas imajo le

majhen obseg, hujše posledice v Benetkah.

• 5. Mestne poplave: V mestih zaradi pozidanih in

asfaltiranih površin velik del vode odteče skozi

kanalizacijske sisteme za meteorne vode. Zaradipremajhnih dimenzij kanalov idr. vzrokov (zamašeneodtočne površine, projektantske napake, ekstremnointenzivne padavine idr.) se velik del vode za krajši časzadrži na površju (npr. v podvozij, podhodih) ali vdere vkleti.

• 6. Tehnične poplave: Poplave zaradi tehničnih napak nasistemih ali napačnega ravnanja; npr. spuščanjeprevelikih vodnih količin iz hidroenergetskega sistema.Presežek vode se razlije po poplavni ravnici, v katero so

posegli urbanizacija in različne dejavnosti.



27

Planinsko polje 2000)



28

Ljubljansko barje 1996)



29

užine 10.11.1990)



30

Rateče 1.9.2003)

http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=poplave+duplek&source=images&cd=&cad=rja&docid=3Z5IOSpLeC7GwM&tbnid=UwlEKq9lSUPwBM:&ved=0CAUQjRw&url=http%3A%2F%2Fkatoliska-cerkev.si%2Fpomoc-prizadetim-v-poplavah-2012&ei=dsNRUcmPAsGFhQeZ4IHYDQ&bvm=bv.44158598,d.ZG4&psig=AFQjCNFHzvq-YaSmo0J6leAj9YFR3T7z6Q&ust=1364399310401014



31





32

GEOGRAFI IN PREUČEVANJA POPLAV

• 1. Geografske značilnosti poplavnih območij (narejeno za večino

območij, razen za Dravo, Muro in Ledavo). • 2. Preučevanje posledic konkretne poplave (naravno- in

družbenogeografski učinki, strokovno vrednotenje škode,ugotavljanje vzrokov škode in možnosti preprečevanja.

• 3. Ocena ogroženosti zaradi poplav na lokalnem ali širšem nivoju.

• 4. Presoja vplivov človekovega poseganja v okolje, vključno zvplivom na poplave.

• 5. Prostorsko planiranje (ob upoštevanju ogroženosti).

• 6. Ugotavljanje odnosa prebivalstva do ogroženosti in škode zaradipoplav

• 7. Klimatogeografske in hidrogeografske značilnosti poplav (učinki

globalnega segrevanja ozračja idr.)

• 8. Historičnogeografsko preučevanje poplav v preteklosti (naosnovi zgodovinskih idr. virov).

• 9. Geomorfološka preučevanja erozijskih in akumulacijskihprocesov ob poplavah

• 10 Diplomska magistrska naloga doktorska disertacija?

poplave - uvod

Documents