Download - Poplave - uvod
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 1/32
1
POPLAVE
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 2/32
2
• Nekateri geografi razlikujejo med:
• – poplava: redna poplavna voda, ki zalije poplavno pokrajino
• – povodenj: izredna (izjemno velika) poplavna voda, ki zalije
poplavna področja
• Literatura:
• 1. Članki v reviji Ujma
• 2. Geografsko proučevanje poplavnih področij v Sloveniji.Geografski vestnik 46 (1974).
•
3. Šifrer, Milan, 1983: Vzroki in učinki rečnih poplav naSlovenskem. V zborniku Naravne nesreče v Sloveniji, str. 41–49.
Ljubljana.
• 3. Zbornik Poplave v Sloveniji. 232 str. Ljubljana 1992.
• 4. Brilly, Mitja, Matjaž Mikoš, Mojca Šraj, 1999: Vodne ujme(učbenik). 186 str. Ljubljana.
• 5. Kolbezen, Marko: serija člankov o večjih poplavah v revijiUjma: Velike poplave in povodnji na Slovenskem
• 6. Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija: Geografski vidikipoplav v Sloveniji. 180 str. Ljubljana 2008.
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 3/32
3
Poplave so v Sloveniji velika grožnja, vendar še veliko nepreučenega,celo zelo različne navedbe o obsegu površin, ogroženih zaradi
poplav.
Poplave so v Sloveniji tudi realna grožnja, vendar se tega praviloma
ne zavedamo, čeprav se pojavljajo precej pogosteje kot potresi.
Vir Površina (ha)
Šifrer (1983) 76.224
Vodnogospodarske osnove Slovenije (1987) 71.172
Poplavna ogroženost Slovenije (Ujma 9, 1995) 73.925
Geografski atlas Slovenije (1998) ok. 300.000*
* Podatek vključuje 47.992 ha večjih poplavnih območij in
237.000 ha manjših poplavnih območij ob hudournikih.
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 4/32
4
Primer 1: Večje poplave na Ljubljanskem barju
•
3.11.1885: Poplavljeno območje takratnihobčin Brezovica, Blatna Brezovica,Ligojna, Stara Vrhnika, Verd, Borovnica,
Preserje, Jezero, Želimlje, Pijava Gorica inVič.
• 18. –19.3.1888: Barje je bilo zaradi deževja
in naglega taljenja snega spremenjeno v jezero. Tudi vsa Ižanska cesta je bila podvodo.
• Oktober 1895: Velika poplava je trajala 13
dni.
V Črni vasi in drugod 1–2 m visoko.
• 27.9.1926: Poplavljeno območje v sz. deluBarja vzdolž Gradaščice in Glinščicezaradi silovitega neurja v Polhograjskem
hribovju
• 23. –24.9.1933: Poplavljeno skoraj celotno
Barje (ok. 8000 ha) z večino vasi in cest;
ponekod voda visoka do 4 m.
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 5/32
5
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 6/32
6
Foto: J. Cimperman, 1992
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 7/32
7Foto: R. Rems, 2008
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 8/32
8Bevke, 12.12.2008
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 9/32
9
Ljubljansko barje, 19.9.2010
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 10/32
10
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 11/32
11
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 12/32
12
• Od 1933 do 2010 na Ljubljanskem barju samo redne vsakoletne poplave
(tudi večkrat letno), medtem pa se je na območje nekdanjih vasi razširilomesto, tako da živi tu na poplavnem območju že ok. 50.000 ljudi.
• Zaradi tega so bile posledice poplave 2010 morda celo katastrofalne.
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 13/32
13
• Primer 2: Celje
• Mesto v 20. stoletju plavalo kar
šestkrat!!!!!!!!
• 16.11.1901: Celo v mestnem
središču 1 m visoka voda
• 8.8.1926: Vse poplavljeno, razen
starega dela
• 23. –24.9.1933: Večji del mesta 1–2
m pod vodo (za 0,7 m višje kot
1926). V Laškem pretok 1456 m3
/s.• 4. –5.6.1954: Hudo neurje na
Paškem Kozjaku, najbolj narasliHudinja in Paka. Mesto poplavljeno
1 –2 m, veliko škode zaradihudournikov (v Laškem 1290 m3 /s).
• 1.11.1990: Mesto poplavila Savinja,ki prebila nasip. Vse, razen starega
mesta, do 1 m pod vodo (v Laškem1406 m3 /s).
• 5.11.1998: Ponovno poplavljeni
zahodni deli mesta, močnoprizadeto Laško.
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 14/32
14
Savinja v Celju, 5.11.2012
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 15/32
15
Celje, 1.11.1990
(http://www.kamra.si)
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 16/32
16
Celje, 5.6.1954
(http://www.kamra.si)
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 17/32
17
Celje, 5.6.1954 (Gregorčičeva ulica)(http://www.kamra.si)
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 18/32
18
RAZISKOVALNA NALOGA PROUČEVANJE POPLAVNIHPODROČIJ NA SLOVENSKEM
• Poplavna območja v Sloveniji zelo dobro in detajlno preučena vokviru raziskovalnega programa Proučevanje poplavnihpodročij na Slovenskem (Geografski inštitut Antona Melika1972 –1985). Rezultati so obljavljeni v številnih študijah vGeografskem zborniku.
• Glavni rezultati preučevanj: • 1. Geomorfni razlogi za povečanje obsega poplav v holocenu.
Zaradi prenašanja velikih količin proda iz zgornjih delov dolin(glacialni in periglacialni prod) v nižje ležeče dele. Zaradi tegapleistocenske naplavine potonejo pod holocenske, npr. ob Sočipod Novo Gorico, ob Savi pod Krškim, ob Dravi pod Ptujem, obMuri pod Lipnico.
• 2. Obsežna poplavna območja so nastala zlasti ob prehodu rekiz višjega sveta v nižjega, kjer pogosto tudi močno nasipanje(Vipava, Gradaščica na Barju, Radomlja, Hudinja, Voglajna, Krkapod Otočcem, Sotla, Dravinja, Pesnica, Ščavnica, Ledava)
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 19/32
19
• 3. Obsežno krčenje gozdov (več kot polovico vseh) terobdelovalne površine je močno povečalo in pospešilo odtokpadavinske vode, povečalo erozijo v zgornjih in nasipanje vspodnjih delih. Začetek tega že v predrimski dobi in trajalo vse vnovi vek.
•4. K stopnjevanju hudourniškega značaja naših rek prispevalpropad več tisoč mlinov in žag (največ 1945–55), ki so z jezovi
upočasnili odtok vode iz povirnih delov v dolino. S tem se tudipovečalo nasipanje v spodnjih legah.
• 5. Regulacije voda so silovito pospešile odtok vode proti nižjimlegam.
• 6. Nekdaj so bili na poplavnih območjih samo travniki (naravno
gnojenje ob poplavah), zdaj veliko njiv, na katerih ob poplavah
močna erozija.
• 7. Osuševanje mokrišč kot pomembnih regulatorjev vodnega
odtoka povečalo hitrost odtekanja padavinske vode.
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 20/32
20
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 21/32
21
VEČJA POPLAVNA OBMOČJA V SLOVENIJI
• 1. Ljubljansko barje
(8034 ha) je specifičenprimer poplavnega
območja, ki nastalzaradi dotoka kraškevode (v bistvu je robno
kraško polje) intektonskega grezanja 1 –5 mm/leto, med
Rudnikom in Prulami
celo 5 –25 mm/leto.
Poplave tudi 3 –4-krat
letno, voda počasipriteka, zastaja več dnido več tednov in počasiodteka.
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 22/32
22
• 2. Poplavno območje ob Dravinji
• (6554 ha) Pohorski pritoki Dravinje so hudourniki, ki hitro pritečejo navznožje. Tu se strmec hitro zmanjša in odtekanje naprej je zelo počasno.Poplave večkrat letno, nastopijo zelo hitro in trajajo do več dni, saj voda
odteka počasi. Regulacija bi zelo pospešila odtok in poslabšala razmereob spodnjem toku, zato razmišljajo tudi o sonaravni ureditvi –
zadrževanje poplavne vode na travnikih za nizkimi pregradami (poljskepoti).
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 23/32
23
• 3. Poplavno območje ob spodnji Krki (6179 ha). Pod Otočcem imaKrka majhen strmec in teče po mokrotni naplavni ravnici ter močnonasiplje (srednjeveški trg Gutenwerth danes zasut do 1 m na debelo;opuščen v 15. stol.). Poplave nastopijo počasi (Krka je kraška reka)
in trajajo več dni. Naselja večinoma izven dosega poplav.
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 24/32
24
• 4. Spodnja Savinjska dolina (4289 ha). Na vstopu v dolino pod Letušemnasula velik prodni vršaj, kjer nekdaj prestavljala strugo. Zdaj v ravni črtiprečka dolino in teče po južnem robu do Celja. Tu močno nasipanje, zatostruga plitva in obdana z nasipi, zato teče še hitreje in vse bolj ogroža Celje
ter Laško. Pri Celju veliko sotočje, ki dodatno prispeva k ogroženosti Celja.
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 25/32
25
VRSTE POPLAV V SLOVENIJI
• 1. Hudourniške poplave: Izjemno silovite. Vode zelo hitro narastejo in
po nekaj urah upadejo. Velika rušilna moč in erozija v hribovju ingričevju, močno nasipanje v ravnini. Hudourniške tudi nekatere večjereke (Savinja, Kamniška Bistrica, Sora, Reka, Soča).
• 2. Nižinske poplave so ob spodnjem toku večjih rek, kjer se vodarazlije po širši ravnini in nato v nekaj dneh počasi odteče. Niso rušilnein le v majhni meri erodirajo, pač pa močno nasipljejo pesek in glinoter s tem dvigajo naplavno ravnico. Primeri: ob spodnji Krki, Savi na
Brežiškem polju, ob Sotli v spodnjem toku, ob Dravinji.
• 3. Poplave na kraških poljih: Vode počasi naraščajo (kraški dotok),nato stojijo več dni do več tednov. Zelo mirne, ne erodirajo, tečejo
zelo počasi in zelo malo odlagajo. Primeri: Cerkniško, Planinsko polje,Ljubljansko barje.
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 26/32
26
• 4. Morske poplave: nastanejo ob kombinaciji visoke
plime, nizkega zračnega pritiska in juga, najpogostejeoktobra, novembra in decembra. Pri nas imajo le
majhen obseg, hujše posledice v Benetkah.
• 5. Mestne poplave: V mestih zaradi pozidanih in
asfaltiranih površin velik del vode odteče skozi
kanalizacijske sisteme za meteorne vode. Zaradipremajhnih dimenzij kanalov idr. vzrokov (zamašeneodtočne površine, projektantske napake, ekstremnointenzivne padavine idr.) se velik del vode za krajši časzadrži na površju (npr. v podvozij, podhodih) ali vdere vkleti.
• 6. Tehnične poplave: Poplave zaradi tehničnih napak nasistemih ali napačnega ravnanja; npr. spuščanjeprevelikih vodnih količin iz hidroenergetskega sistema.Presežek vode se razlije po poplavni ravnici, v katero so
posegli urbanizacija in različne dejavnosti.
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 27/32
27
Planinsko polje 2000)
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 28/32
28
Ljubljansko barje 1996)
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 29/32
29
užine 10.11.1990)
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 30/32
30
Rateče 1.9.2003)
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 31/32
31
8/18/2019 Poplave - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/poplave-uvod 32/32
32
GEOGRAFI IN PREUČEVANJA POPLAV
• 1. Geografske značilnosti poplavnih območij (narejeno za večino
območij, razen za Dravo, Muro in Ledavo). • 2. Preučevanje posledic konkretne poplave (naravno- in
družbenogeografski učinki, strokovno vrednotenje škode,ugotavljanje vzrokov škode in možnosti preprečevanja.
• 3. Ocena ogroženosti zaradi poplav na lokalnem ali širšem nivoju.
• 4. Presoja vplivov človekovega poseganja v okolje, vključno zvplivom na poplave.
• 5. Prostorsko planiranje (ob upoštevanju ogroženosti).
• 6. Ugotavljanje odnosa prebivalstva do ogroženosti in škode zaradipoplav
• 7. Klimatogeografske in hidrogeografske značilnosti poplav (učinki
globalnega segrevanja ozračja idr.)
• 8. Historičnogeografsko preučevanje poplav v preteklosti (naosnovi zgodovinskih idr. virov).
• 9. Geomorfološka preučevanja erozijskih in akumulacijskihprocesov ob poplavah
• 10 Diplomska magistrska naloga doktorska disertacija?