od performativa do govornih dejanj

8/6/2019 Od performativa do govornih dejanj

1/186

IGOR . AGAR

DIGITALNA KNJINICA / DISSERTATIONES / 1

PEDAGOKI INTITUT / 2009

OD PERFORMATIVADO GOVORNIH

DEJANJ


2/186


3/186

OD P ER FOR MA TIVA D O

G O V O R N I H D E J A N J


4/186


5/186

OD PERFORMATIVA

DO GOVORNIH

DEJANJ

IGOR . AGAR

DIGITALNA KNJINICA / DISSERTATIONES / 1PEDAGOKI INTITUT / 2009


6/186

Igor . agar, Od perormatia do govornih dejanjZnanstvena monografja

Zbirka:Digitalna knjinicaUredniki odbor: dr. Igor . agar, dr. Jonatan Vinkler, dr. Janja mac, dr. Alenka GrilPodzbirka:Dissertationes (znanstene monografje), 1Urednik podzbirke: dr. Igor . agarUrednik izdaje: dr. Jonatan VinklerRecenzenta: dr. Janez Justin, dr. Andrej UleOblikovanje, prelom in digitaliz acija: dr. Jonatan VinklerIzdajatelj:

Pedagoki intitutLjubljana 2009Zanj: dr. Mojca trausNaklada izd aje na CD-ju: 50 izodov

Izdaja je prima rno dostopna na http://ww w.pei.si/Siranti/StaticPage.aspx?id=45

Imetnik st varnih i n moralnih avtorski h pravic na tem delu je avtor Igor . a gar. To delo je na razpolago pod pogoji slo-venske licence Creative Commons 2.5 (priznanje avtorstva, nekomercialno, brez predelav). V skladu s to licenco sme vsakuporabnik ob priznanju avtorstva delo razmnoevati, distr ibuirati, javno priobevati in dajati v najem, vendar samo v neko-

mercialne namene. Dela ni dovoljeno predelovati.

CIP - Kata loni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

8133(0.034.2)

AGAR, Igor ., 1960-Od perormativa do govornih dejanj [Elektronski vir] / Igor .

agar. - El. k njiga. - Ljubljana : Pedagoki intitut, 2009. - (Digitalnaknjinica. Dissertationes ; 1)

Nain dostopa (URL): http://www.pei.si/Siranti/StaticPage.aspx?id=45

ISBN 978-961-270-0 00-3

245955072

Aktinosti okiru projekta Perspektie ealvacije in razoja sistema zgoje in izobraeanja omogoasofnanciranje Eropskega socialnega sklada Eropske unije in Ministrsta za olsto in port.


7/186

K

Predgovor k drugi pregledani popravljeni in razirjeni izdaji Uvod Medgovor

I Z

Predzgodovina Pra teorija Austin in Prichard

Zavezanost obljubi

Problem splone obljube

Drubena pogodba

Konvencionalnost ali nekonvencionalnost? Zgodovina: perormativ/konstativ

Kaj je lahko resnino in kaj ne? Pogoji perormatinosti Ali obstajajo kriteriji perormatinosti?

Kaj vse lahko naredimo z besedami? Fon, em in rem

Lokucija ali ilokucija? Frastiki in tropiki

Problem perormativnega preiksa


8/186

Od perormativa do govornih dejanj

Searlova hipoteza Reer encialno in predikativno dejanje

Ilokucija: nekaj neenosti

Intence Searlova intenca

Grice-Strawsonova kompleksna intenca

Ilokucija in perlokucija Perlokucija kot resnica ilokucije

So ilokucijska dejanja sploh mogoa? Perormativ in ilokucija: dva razlina koncepta

Kooperacijski princip aksiom pertinentnosti in vesolja verovanj Konverzacijske maksime Konverzacijske implikature Aksiom pertinentnosti Vesolja erovanj: nekaj defnicij

Moni svetovi

Austin in vesolja verovanj

Parentetini glagoli

Od mentalnih prostorov do perormativnega prefksa Problem defnitinih deskripcij Mentalni prostori

Mentalni prostori kot aktualizacija vesolj verovanj

Nekaj opredelitev

Speciino/nespeciino, Tra nspar entno/netranspa-rentno Lastna imena kot deinitne deskripcije

Deinitne deskripcije kot vloge in (njihove) vrednosti

Vesolja verovanj in eksplicitni perormativi

Perormativna hipoteza Logika Port-Royala Lyonsova hipoteza


9/186

K

Rossova hipoteza Dva dokaza

Perormatina hipoteza kot interpretacijska hipoteza

II K Slovenski perormativ in p. Stanislav krabec

Bomkanje in bombardiranje Polemika med Bekom in Pintarjem

Kaj pravijo slovenske slovnice?

Kaj je sedanjost?

Dovrni sedanjik s. nedovrni sedanjik Ali so perormativi v slovenini mogoi (I)?

Ali so perormativi v slovenini mogoi (II)?

Perormati: problem govora ali realnosti? Ali so perormativi v slovenini mogoi (III)?

Perukova kritika krabca Ali so perormativi v slovenini mogoi (IV)?

Polemika med Perukom in Pintarjem Praesens eectivum/pra esens instans

Razlik a dovrno/nedovrno kot posebni ilokucijskimarker slovenine

Pomen 1. osebe ednine

Polemika med Perukom in krabcem Formulacija pogojev perormativnosti

Odme slovenskih slovnicah

Kako (naj) Slovenec obljubi? Delokutivna hipoteza

Benvenistov(sk)a delokutinost Posploena delokutinost

Obljubljamkot delokutivna derivacija

Rekonstrukcija izjavljalnih pogojev

Poskus polione interpretacije


10/186


Bibliografja Reprezentatina literatura o govornih dejanjih

Imensko kazalo


11/186

P ,

Priujoa knjiga je pod naslovom Zagatnost in perormatinost ali kako obljubiti prvi izla leta 1989. Najprej sem jo ponudil zalobiKrt ter po nekaj tednih od njih prejel odgovor da se z izdajanjem knjig kiobravnavajo pravopisne probleme ne ukvarjajo. Sem nekako razumelsaj je bil odgovor napisan v pravopisno slabi slovenini ... Potem se je za ro-kopis zavzel Miha Kova ki je bil takrat urednik pri DZS (v tistih asih toe niso bili Drzni Znanilci Sprememb temve preprosto Dravna Zalo-ba Slovenije) in knjiga je izla v novonastali zbirkiDruboslovje.

Po dvajsetih letih je e vedno edina znanstvena monografja na Sloven-skem ki se sistematino in problemsko ukvarja z epistemolokimi in me-todolokimi problemi perormativnosti in prehoda od perormativnosti hgovornim dejanjem. o seveda ne pomeni da se s perormativi in govorni-mi dejanji niso ukvarjali tudi drugi avtorji e zlasti Nenad Mievi Jelicaumi-Riha in Rastko Monik vendar je bil njihov zastavek poveini dru-

gaen oji in bolj ciljno usmerjen: Nenada Mievia je na primer zani-mal predvsem pregled teorije govornih dejanj in njen poloaj v okviru f-lozofje jezika Jelico umi-Riha koncept perormativnosti v teoretskemokviru lacanovske psihoanalize Rastka Monika pa (upo)raba perorma-tivnosti v Althusserjevi teoriji ideologije. ako vsaj zastavke omenjenih ko-legov vidim sam in se opraviujem e komu delam krivico.

Kljub svoji sistematinosti in problemskosti ali morda prav zaraditega pa je bila Zagatnost perormatinostipovsem spregledana in igno-rirana s strani slovenskih jezikoslovcev zlasti slovenistov. Sprva se mi je tozdelo le nakljuje morda stvar nizke naklade ne najbolje distribucije


12/186


Ob knjigi ki sem jo (skupaj z Matejko Grgi) napisal o odkritju peror-mativnosti pri patru Stanislavu krabcu in po tiriletnem predstojnikova-nju Oddelku za slovenistiko na Fakulteti za humanistine tudije Univerze

na Primorskem (20042008) pa ugotavljam da gre oitno za slovenistom(in slovenistkam) imanentno etino dro ki bi jo lahko povzeli takole:obravnava jezika in jezikovnih problemov je izkljuna domena slovenistov(in slovenistk) e se z jezikom in jezikovnimi problemi (morda) ukvarjae kdo drugi je to povsem nakljuno predvsem pa povsem zanemarljivo.

In prav zato iz kljubovanja temu spontanemu intuitivizmu stroke semse odloil za drugo pregledano popravljeno in malce razirjeno izdajo kisem jo opremil tudi z drugim vsebini primernejim naslovom Od peror-

matia do govornih dejanj.etudi je knjiga nastala pred dvajsetimi leti je vsebinsko in tematskonisem pretirano dopolnjeval; resda je v preteklih dvajsetih letih izlo karnekaj del ki se ukvarjajo z govornimi dejanji vendar v problemsko in pro-blematizirajoo zastavitev mojega dela temeljno ne posegajo (kot dodatekbibliografji podajam temeljno literaturo o govornih dejanjih kakor jo na-

vaja Stanord Encyclopedia o Philosophy). Po drugi strani sem elel ohranitiizvirno besedilo v kar najveji meri saj sem e vedno preprian pa naj tozveni e tako nekritino in/ali samoveno da je njegova zastavitev tudi

po dvajsetih letih e vedno zanimiva.Knjiga je nastajala v asu procesa proti etvorici ki je do danes dobil e

mitske razsenosti. Primere dogodke in osebe iz tega obdobja (tako z enekot z druge strani) v predstavitvi posameznih konceptov uporabljam tudisam. Ne iz kake idolatrije temve zato da pokaem kako fktivni primeri

v lingvistiki pravzaprav niso potrebni.

Igor . gr


13/186

Uvod

sponden tuam gnatam uxorem mihi?

spondeo

fliam tuam sponden mihi uxorem dari? spondeo

Plavt, Trinummus 1157, 1162

Tako so stari Latinci moili svoje here. Snubec je oeta bodoe neve-ste povpraal:Ali mi (seano) obljubi, da mi da sojo her za eno?oe pa je odgovoril: Obljubim nakar se ta sveani obrazec e enkrat pono-vil. Benveniste opozarja1 da je v starem Rimu to juridini obrazec s kate-rim sponsor v tem primeru oe bodoe neveste sicer pa lahko tudi pri-a porok na sodiu bodoemu eninu s svojo besedo jami za roko svo-

je here jamstvo ki ga potem ko je oe izrekel slovesno obljubosponsio nibilo mogoe preklicati tudi e bi se bil oe kasneje premislil.

Latinski gramatik Varron ki je ivel in ustvarjal pred ve kot 2000 leti(od 116 do 27 pr. n. .) v svojem epohalnem deluDe Lingua Latina opaada ima glagol ,spondere , v 1. os. ed. sed. pov. nakl. tvor. na. torejspondeonenavadno lastnost: medtem ko na primer glagol ,murmurari, (mrmratigodrnjati) predstavlja le en vidik svojega referenta namre njegovo zvonoznailnost glagoli ,quiritare , (tarnati klicati na pomo) ,iubilare , (veseliti

se peti) in ,triumphare , (slaviti zmago vriskati od veselja) pa del referentaali referent v celoti glagol ,spondere , dobesedno sovpade s svojim referentom.Varron namre pravi takole: Spondere est dicerespondeo (obljubiti je reiobljubim) in kasneje dodaja: Spondet enim qui dicit a sua sponte spon-deo (obljubi namre tisti ki v skladu s svojo voljo ree obljubljam).2

1 E. BenvenisteLe Vocabulaire des Institutions indoeuropennes II Pariz 1969 209215.2 F. Desbordes La grammaire antique et loriginalit de Varron v: raaux dHistoire des Tori-es Linguistiques n. 1 Pariz 1983 4866; in F. Desbordes Actes de langage chez Varron? v:Ma-triaux pour une Histoire des Tories Linguistiques Lil le 1984 147154.


14/186


J.-C. Anscombre in A. Pierrot v svoji podrobni tudiji o perormativ-nosti v latinini ugotavljata3 da ,sponsum, ne zaznamuje le obljubljenestvari temve lahko nastopa tudi kot ime dejanja dejanja ki smo ga izvr-

ili prav s tem da smo rekli ,spondeo,. Njun sklep je nedvoumen: v primeru,spondeo , nimamo opraviti le s priblikom perormativa s priblikom izjavetorej ki s samim svojim izrekom izvri tudi dejanje ki ga imenuje oz. opi-e temve celo s privilegirano vrsto perormativa s perormativom katere-ga perormativni pomen je leksikaliziran in ni (le) posledica metonimine-ga uinkovanja konteksta.

ako rudimentarno so izgledali perormativi v starem Rimu pred dvatiso leti. loveka zgodovina pa je kakor nas ui Beseda4 veliko stareja

od dveh tisoletij in njen razvoj mnogo kompleksneji in bolj dialektien:iz areih plinov so se najprej z vrtinenjem oblikovali planeti in med nji-mi Zemlja ki je bila spoetka le area krogla. S postopnim ohlajanjem jetemperatura sasoma dosegla stopnjo ko se je lahko zaelo razvijati ivlje-nje. Dolgo asa so najprej kraljevale modrozelene alge postopoma pa se jena njej izoblikovalo ivljenje v vseh neizmerno bogatih in raznolikih obli-kah najprej rastline nato ivali in naposled iz najvije razvitih opic lju-dje. i so najprej iveli v praskupnosti torej v brezrazredni drubi nato paso skozi kompleksen drubenozgodovinski razvoj razredne drube preli

skozi aze sunjelastnikega reda evdalizma in kapitalizma ki skozi svo-je gnitje nujno prehaja v socializem. Najvija oblika ki izraa bistvo socia-listinega stremljenja je seveda samoupravljanje; ta teoretsko izjemni plodkompleksnega zgodovinskega razvoja pa je globoko zaznamoval tudi teori-

jo perormativa in nam pokazal da meja med konstativom izjavo s kate-ro o realnosti le nekaj konstatiramo in perormativom izjavo s kate-ro realnost tudi (na novo) vzpostavljamo ni tako ostra in enoznana ka-kor nam daje slutiti (komaj) dvatisoletna zgodovina zahodne civilizacije.

Ludwig Wittgenstein e leta 1918 ko je bilo socialistino samoupra-vljanje komajda v azi spoetja ugotavlja:5

; , - . D, , , , ( ), .

3 J.-C. Anscombre A. Pierrot Y-a-t-il un critre de perorrnativit en latin v: Lingisticae In-estigationes VIII/1 John Benjamins Amsterdam 1984 119; in J.-C. Anscombre A. PierrotNoms dactions et perorrnativit en latin v: Latomus, reue dtudes latines XLIV/2 Bruselj1985 351369.4 Glej Uvod v: S. iekHegel in objekt Ljubljana 1985.5 L. WittgensteinLogino flozoski traktat, teza 4.063 Ljubljana 1976.


15/186

U

D , , , ; d i hko reke: p e resnien (ineresnien),or dooiti, kterih okoiinh iene p resnien, s ier do-

oi sise stk/ I. . ./.Stvari torej sploh niso preproste tisto emur se pravi korespondenca z

dejstvi pa ni enostavnega in trditi da je trava zelena je najmanj rokohitr-sko in neodgovorno dejanje. o Wittgensteinovo tezo bo v kar najveji mo-ni meri potrdila tudi zgodovina socialistinega samoupravljanja.

Oglejmo si za zaetek izjavo iz pogovora z nekdanjim predsednikompredsedstva ZSMJ Draganom Iliem (12. in 13. III. 1983):

Stopii so tore tisto rzono zo, ki i se, kr e znino z sedni gosovn-ski trentek.6

Izjava je za nae potrebe res vzorna in niesar ne prepua nakljuju.Lahko jo sicer vzamemo kot konstativ: v tem primeru pa razdira omle-dne tavtologije in nam skua nerodno dopovedati da smo tam kjer pa esmo oz. da je za dananji trenutek znailno to kar je pa znailno za da-nanji trenutek.

V vsem svojem sijaju pa se izjava pokae e jo vzamemo kot peror-

mativ. Preprostemu bralcu in konzumentu samoupravnega socializma bi semorda utegnilo zdeti da e zmeraj smo v sedanjem jugoslovanskem tre-nutku kaj bi potemtakem vanj e stopali. Vendar pa je takno gledanje nastvar sedanjega jugoslovanskega trenutka kot nas poui navedena izjava

ve kot sveta preproina: sedanji jugoslovanski trenutek ni ni samoni-klega in spontanega temve je bil skrbno dotuhtan e poprej in seveda za

vnaprej. Ko pa nastopi e primeren as lahko vanj tudi stopimo: glede nakompleksno naravo tega sedanjega trenutka pa ni drugae kot prav ssveanim izjavljanjem vstopa vanj.

Pa je to za zaetek morda prekompleksen primer. Drug zanimiv primerkiobeta ve preprostosti je elegantno privzdignjena poved tedanjega la-na predsedstva CK ZKJ Dobrivoja Vidia izreena 28. I. 1983 na zboro-

vanju prosvetnih delavcev na beograjski Kolarevi univerzi. akole pravi:

Sociistino soprne e eden ized neih prispekov reocionrnih ro-dov SFRJ k npredne tok zgodovine.

Naivnemu bralcu bi se morda utegnilo zdeti da gre za diskusiji name-

njeno tezo da o njeni resninostni vrednosti torej lahko razpravljamo v re-6 Vse izjave so si seveda izposodili vDelu glasi lu SZDL Slovenije.


16/186

Od performativa do govornih dejanj

snici pa gre za perormativno izjavo konstativne oblike, torej za tisto zvrstperormativnih izjav, kjer si kot s karakternimi potezami peromativa nemoremo pomagati ne s specifnimi glagoli ne s specifnimi slovninimi

oblikami, temve in edino le z mestom izjavljanja. Mesto lana pred-sedstva CK ZKJ nedvomno je mesto, kimu tovrstno kompetenco lahko

priznamo, teava in nevenost je drugje: socialistino samoupravljanjebrez dvoma je eden izmed najvejih prispevkov revolucionarnih rodovSFRJ naprednemu toku zgodovine, toda, kaj res ele od28. I. 1983, ko jebila omenjena izjava izreena?

Na voljo imamo dve reitvi:

1. Izjava nas le opozarja znova in spet na neko dejstvo. e pa je po-

trebno znova in spet opozarjati na neko ve kot notorino dejstvo, jeoitno, da dejstvo le ni tako notorino, kot naj bi bilo. To pa spet pomeni,da lahko vsakrno tovrstno opozarjanje oz. izjavljanje z ustreznega mestadejstvo vsaj obnavlja in tako vsaki znova vzpostavlja, in da je konec kon-cev le perormativne narave.

2. K reitvi zagonetke lahko pritegnemo bistveni prispevek BrankaMikulia7 k samoupravni teoriji resnice. Slednji je namre ob nekaterihspletkah in govoricah o zimskih OI v Sarajevu izjavil:

Ponovljena la lahko zeni kot resnica.Ob morebitni seveda le vsled argumenta predpostavljeni resnino-

sti samoupravljanja kot enega najvejih , bi ponavljanje te (le dom-nevno neresnine) sentence proizvedlo njeno resninost, s imer pa bi seznali v situaciji, ki ni ni manj ambivalentna od one na zaetku.

Poskusimo torej e enkrat z drugega konca in se vpraajmo po sta-tusu naslednjih izjav:

1. Zato morajo biti nae enotno delovanje kot tudi konkretni ukrepi, ki jih sprejemamozato, da bi uspeno presegli sedanje gospodarske razmere, skladu s starnimi interesidelaskega razreda in njim ustrezne strategije ekonomskega in drubenega razoja. Topomeni, da moramo sedanje teane gospodarske probleme reeati samo z doslednimuresnieanjem kljunih prin sistema socialistinega samoupraljanja (. Kc,8 5. s CK ZKS).

2. Zeza komunistov mora pra zdaj, zapletenih in teanih razmerah, e odlone-je utirati poti za uresnieanje naih opredelite in za e eje ueljaljanje zgodovin-

7 Branko Mikul i je bil predsednik Zveznega izvrnega sveta v obdobju 19861989.8 tean Koroec je bil v letih 19881990 sekretar CK ZKJ.


17/186

U

skih interesov deskeg rzred, oene p oogoti, d i ii ti interesi odoiendenik pri iskn izhodov iz te, s kterii se spopdo (M. R, 5. CK ZKJ).

3. Tko kot er tdi dnes ni o pregti te in proeov s trnne, ze-do, deorizcio in deetizo, re z sno rksistino seritio, odoniin dosedni oe ( 10. CK ZKJ).

Na prvi pogled se zdi kot da se navedene izjave izmikajo vsakrnemuzajetju: nikakor niso konstativi Varron pa v njih nikakor ne bi spoznal iz-

jav sorodnih slovesnemuspondeo torej perormativov. Kaj torej so?Naa teza je da moramo reitev iskati prav v njihovem najstvenem na-

klonu e bi bili e na koncu knjige bi rekli v njihovi perlokucijski razse-nosti in da so kandalozno kot to lahko zveni za nameek e per-ormativi.

Rekli bomo da tean Koroec prav s tem, ko izjalja prav s to kon-kretno izjavo da moramo sedanje teavne gospodarske probleme ree-

vati samo z doslednim uresnievanjem kljunih prvin sistema socialisti-nega samoupravljanja sedanje gospodarske probleme e reuje z dosle-dnim uresnievanjem kljunih prvin sistema socialistinega samoupravlja-

nja.Mitja Ribii pravs tem, ko izjalja, da mora Zveza komunistov pravzdaj v zapletenih in teavnih razmerah e odloneje utirati poti za uresni-evanje naih opredelitev in za e veje uveljavljanje zgodovinskih interesovdelavskega razreda ...e utira pot za uresnievanje naih opredelitev in zae veje uveljavljanje zgodovinskih interesov delavskega razreda.

10. plenum CK ZKJ (oz. anonimni govorec) pa pravs tem, ko izjalja,da ni mo premagati teav in problemov s tarnanjem zmedo demorali-zacijo in deetizmom marve z jasno marksistino usmeritvijo odlonimin doslednim bojem e ne premaguje teav in problemov s tarnanjemzmedo demoralizacijo in deetizmom marve z jasno marksistino usme-ritvijo odlonim in doslednim bojem.

Seveda tega da gre v citiranih izjavah e za sama dejanja ne trdimo napamet kot bi rekli Slovenci: pozicija izjavljalcev teh izjav je pa taknada njihove besede eper defnitionemveljajo za dejanja njihova dejavnost(vulgarno: njihova sluba) so besede in njihova (edina) dejanja besede.

Seveda so tovrstna izjavljalna dejanja naravnana prav na perlokucij-

sko razsenost govora t j. v naslovnikih ele vzbuditi neki doloeni odziv


18/186


(da je nae sklepanje pravilno kaejo naslovi nekaterih asopisnih poroils sej nekaterih ustreznih organov na primer Besede e brez odmeva s

posveta sindikalnih unkcionarjev 23. IX. 1983) pri emer pa izkazujejo

neverjetno eleganco in subtilnost namre:a) e je odziv besedam ustrezen so te svoje delo oitno uspeno opravile;b) e pa ustreznega odziva ni so svoje delo prav tako uspeno opravile

saj kot pravi naslov poroila s seje komisije za idejno in teoretino delo priCK ZKJ 23. II. 1983:

Vodst ZK ne oreo prezeti donosti drgih.

Ali e eksplicitneje Dragoslav Markovi bivi lan predsedstva CK

ZKJ 13. VI. 1983 srbskim novinarjem:ipre e tre odpriti rzere, kterih si deo n enk i podoen nin. Ze-zi konistov sedni etpi rzo ne dre ni tre, p tdi ne ore preze-ti seh nog in posov.

V tej smeri moramo iskati tudi reitev problema izjav istega a razvitej-ega abstraktnejega tipa namre:

Tre e preiti od esed k dene.

Izjavljalna pozicija izjavljalcev izjav zgornjega tipa je kakor smo ugoto-vili ponavadi takna da so prav z izjavljanjem e preli od izjav k dejanjem.Kako pa lahko od (taknih) izjav k (ustreznim) dejanjem preide lovek zulice?

Na odreilno ormulo smo naleteli vDelu, z dne 5. VII. 1986 (dokazda samoupravni socializem v treh letih lahko naredi ne enega ampak dvakoraka k zrelosti) in sicer v govoru tedanjega in sedanjega9 predsednika re-

publike skupine Mirana Potra na slovesnosti ob dnevu borca v mari-

borski obini Pesnica. akole pravi:

B , ereo spreeti cie

Formula postavlja dva zanimiva problema: ideolokega in lingvisti-nega. Zanimo z ideolokim in torej z ugotovitvijo da se z izjavo MiranaPotra samoupravljanje nedvomno in nedvoumno vpisuje v dvatisoletno(Varron!) zgodovino kranstva in se odkrito deklarira kot religija. V trdi-tvi (napotku?) da besede lahko postanejo dejanja le e verjamemo spre-

jetim ciljem moramo namre nedvomno prepoznati vzporednico trans-9 Sedanjega se seveda nanaa na leto 1989.


19/186

U

substanciaciji procesu spreminjanja kruha in vina v Kristusovo telo in kriin temelju zakramenta svetega renjega telesa ki ga je Jezus postavil pri po-slednji veerji.10 Pogoj za obe premeni je prav vera oz. verjetje: kristjani ver-

jamejo da sta kruh in vino Kristusovo telo in kri verjamejo ne vedo. ebi vedeli obhajilo ne bi bilo potrebno celo ne bi bilo mono. Prav razko-rak med kruhom in vinom (besedami) na eni in Kristusovim telesom inkrvjo (dejanji) na drugi strani sploh omogoa vero kot vero torej kot ne-kaj kar ni vednost.

Vera v odreitev v Kristusu (v Kristusove besede pri poslednji veerji) jepogoj transsubstanciacije kruha in vina v Kristusovo telo in kri vera v spre-jete cilje (v besede o pomembnosti sprejetih ciljev za razvoj samoupravne

socialistine drube) pa pogoj transsubstanciacije besed v dejanja.oda ustavimo se za trenutek pri tej nenavadni sintagmi sprejeti ci-lji. Mar ne zveni uesu slovenskega domorodca nekako tuje? Cilji se do-segajo za cilje se borimo nikakor pa ciljev ne sprejemamo. Sprejemajo sesklepi in odloitve na primer sklepi ali odloitve da se bomo borili za ure-sniitev nekih konkretnih ciljev. Potr pa je to vmesno stopnjo preprosto

preskoil in s tem nakazal pomemben novum samoupravnega socializma:v samoupravnem socializmu se za cilje ni potrebno boriti preprosto se jihsprejme tako kot sklepe na sestanku!

Zdaj lahko bolje razumemo tudi samo Potrevo izjavo:

esede hko postneo den e, e ereo spreeti cie ,

ki je oitno elipsa naslednje (popolne) izjave:

esede hko postneo den e, e ereo, d se cii spreeo (kot skepi).

Izjavljalna pozicija verovanja oz. verjetja nam gre pri tem ve kot naroko.

e je teanu Korocu pretvorbo besed v dejanja omogoala ele nje-gova izjavljalna pozicija lana predsedstva CK ZKS pa je poloaj verova-nja oz. verjetja mnogo bolj udoben: verovanje oz. verjetje je namre univer-zalno veruje lahko vsakdo da bi lahko verjel pa mu ni potrebno biti lan

predsedstva republikega CK.In da bi ta slehernik svoje verovanje tudi izpovedal mu ni treba druge-

ga kot dahniti:

10 Matej 26 2628 pravi:Pri eerji je Jezus zel kruh, ga blagoslovil in razlomil, dal uencem inrekel: Vzemite, jejte, to je moje telo. In zel je kelih, se zahalil , jim ga dal in rekel: Pijte iz nje-ga si! o je namre moja kri zaeze


20/186


Vere, d

in e se bo njegovo verovanje udejanilo: za sogovorca bo verjel da

Verjeti strogo teoretsko sicer ni pravi perormativ spada pa ver-jetno med tista nenavadna mentalna stanja oz. dejanja ki jih lahko povna-njimo sporoimo sogovorcem in vpiemo v drubeno vez le tako da eks-

plicitno povemo da verjamemo (da ).o je zadostni pogoj ne pa tudi nujni in prav to bi utegnila biti karta na

katero stavi samoupravni genij.

Vere, d

namre ni nujno tudi opis nekaknih notranjih stanj. Verjeti je tako kotveina t. i. glagolov propozicionalne naravnanosti namre podvren jezi-kovnemu mehanizmu ki v prvi osebi ednine tako reko avtomatsko pro-ducira svoje denotate ne glede na dejanska erovanja in preprianja sojihizjaljalce.

V primeru samoupravnega perormativa to seveda pomeni velikoolajavo: v sprejete cilje (oz. v to da se cilji lahko sprejmejo) nam namreni treba niti verjeti ve le rei moramo, da erjamemo in okostja besed bo

prekrilo meso dejanj.

oda gre v tem primeru sploh e za perormativ?Cilj te knjige je prav odgovor na to vpraanje: v dvatisoletni zgodovi-

ni perormativnosti eli izslediti razloge ki so pripeljali do tako genialnesprevrnjenosti.


21/186

M

Vuvodu sem kontekstu primerno zapisal da je namen tega delaslediti zgodovini perormativnosti; naj to prevzetno trditev zdajmalce omilim in preciziram.

lo mi bo predvsem za pogoje in monosti celo za same pogoje mo-nosti ilokucijskosti najbolj plodnega a obenem najbolj nemogoega (=

nemonega) koncepta teorije govornih dejanj. Skual bom orisati njego-vo predzgodovino nastanek razvoj cepitev in zlom nekatere koncepte kiso hoteli prevzeti njegovo vlogo kakor tudi monosti povezave s sorodni-mi teorijami.

Namenoma sem se odpovedal obravnavi razlinih klasifkacij govornihdejanj. Zakaj bo pozorni bralec brez dvoma ugotovil sam.

V drugem delu podrobneje obravnavam problematiko perormativa priSlovencih. Ker gre za relativno neznano a za zgodovino perormativa zelo pomembno in zanimivo polemiko med slovenskimi jezikoslovci konec19. in v zaetku 20. stoletja sem si v tem delu dovolil obseneje navedkenajpomembnejih avtorjev.


22/186


23/186

Zagatnostperformativnosti


24/186


25/186

P

J. L. Austin je leta 1955 v okviru William James Lectures na Harvardskiuniverzi prvi predstavil svojo teorijo perormativov (predavanja ki sopotekala pod delovnim naslovom Words and Deeds so bila po njegovi smr-ti objavljena kotHow to Do Tings with Words).1

J. O. Urmson Austinov prijatelj in eden od urednikov njegovega dela

pa v svoji razpraviPerormatie Utterance2

dokazuje da teorija iz leta 1955ni izvirna teorija perormativa temve predelava Austinove zgodneje te-orije ki je nastala med II. svetovno vojno ko je Austin sluboval kot ofcirobveevalne slube pri vrhovnem poveljstvu zaveznikih ekspedicijskihsil. Leta 1946 je to (tako imenovano) izvirno teorijo predstavil flozoski-ma drutvoma Oxorda in Cambridgea vendar le na podlagi grobih zapi-skov njegovo predavanje pa ni bilo nikoli objavljeno. Kratek zasnutek te iz-

virne teorije lahko najdemo le v razpravi Other Minds iz leta 1946.

P V em Urmsom vidi razliko med obema teorijama?V teoriji iz leta 1955 se na koncu izkae da perormativ in konstativ ni-

sta dve razlini govorni dejanji ampak dve razlini razsenosti sakega go-vornega dejanja namre ilokucijska in lokucijska razsenost (o tej delitvi

1 J. L. AustinHow to Do Tings with Words (odslejHow to Do ) Oxord 1972. Od leta 1990imamo Austinovo v prevodu B. Lenika tudi v slovenini ( Kako napraimo kaj z besedamiKUC/FF)2 J. O. Urmson Perormative Utterance v: Contemporary Perspecties in the Philosophy o Language ur. Franch Uehling and Wettstein Minneapolis 1979 260268.


26/186


bo podrobneje govora v nadaljevanju). e si ogledamo govorno dejanje vkaterem izreemo besede

(1) Bik s o npde,lahko v njem razloimo dve ravni. e se omejimo zgolj na smisel in reeren-co izrazov ki smo jih uporabili v izjavi imamo opraviti z lokucijskim deja-njem in na tej ravni lahko govorimo o resninosti ali neresninosti izjave

prav kakor v primeru logikove propozicije.Vendar pa lahko s tem ko reemo da je na polju bik prav tako izvri-

mo razlina ilokucijska dejanja na primer zatrjujemo opozarjamo ali ugi-bamo pa odvisno od okoliin in naina kako smo izjavo izrekli.

Vsako (popolno) govorno dejanje dejanje ki ga izvrimo v izrekanjuin z izrekanjem ima torej obe razsenosti: lokucijsko in ilokucijsko (per-lokucijske razsenosti se zaenkrat e ne bomo lotevali).

Vendar pa pravi perormativ pripominja Urmson torej perormativ iz-virne teorije iz leta 1946sploh ni govorno dejanje. Govor vkljuuje le na na-in na katerega na primer izkazovanje asti vkljuuje priklon torej pov-semkontingentno.

e v grobem razvrstimo loveka dejanja na:

1. naravna dejanja ki bi jih lahko izvrili v svetu kjer bi ne bilo pravilnael zakonov ali konvencij: na primer hoja prehranjevanje tekanje ska-kanje in ubijanje;

2. dejanja doloena s pravili ki vkljuujejo spotovanje ali kritev zako-na pravila ali konvencije ki ji je delujoi zavezan kot subjekt: pojem umo-ra na primer v primerjavi z naravnim dejanjem ubijanja vkljuuje e kri-tev nekega zakona;

in

3. konvencionalna dejanja ki jih lahko izvrimo le v skladu z nekimpravilom naelom ali konvencijo vendar se od dejanj pod toko 2 razliku-jejo po tem da v primeru konvencionalnih dejanj nimamo opraiti s kri-tijo ustrezne konvencije, ker lahko le neustrezno delujemo na primer kr-stimo ladjo ne da bi imeli za to potrebno avtoriteto e torej upotevamoto klasifkacijo lahko perormative opredelimo kotpodskupino popolnoma

konvencionalnih dejanj, ki jo doloajo nejezikovne konvencije, endar pa tenejezikovne konvencije od nas zahteajo, da delujemo skladu s posebnimi

jezikovnimi konvencijami.


27/186

Z

Vse dokler ostajam pri izrazih tipaNameraam storiti pravi Austinv Other Minds je to na neki nain le moja stvar: jaz vem da nekaj name-ravam storiti oz. bom storil ali bo moj sogovorec to sprejel kot zadostno

zagotovilo za svoje ravnanje pa je odvisno na primer od njegove presojemojih (z)monosti in sposobnosti da to storim.

akoj ko pa uporabim (perormativni) Obljubljam, da pa je upravi-en in dolan ravnati kot da bom obljubljeno tudi dejansko storil ne gledena njegovo (poprejnjo) presojo mojih sposobnosti in (z)monosti.

Rei obljubljam glede na nameraam pomeni prestopiti neki prag reiobljubljam je drubeno priznana ormula s katero se zaveem k izvritvinekega dejanja in e je sogovorec kot take ne sprejme na neki nain posta-

vi pod vpraaj moje mesto v drubeni vezi.o kar razlikuje izvirno perormativno teorijo kakor je bila ormuli-

rana v Other Minds od teorije govornih dejanj razvite vHow to Do Tingswith Words naj bi bila prav ritualna, ormulaina izrite dejanja ustre-

znih okoliinah.ako imenovani perormativni prefks torej glagol ki ga v 1. osebi

ednine sedanjika pov. naklona tvor. naina postavimo pred doloenopropozicijo je le nalepka ki nam pove kakno ilokucijsko mo ima oz. naj

bi imela izjava in to neodvisno od situacije v kateri je bila izreena. Po dru-gi strani pa jeprai perormati (perormativ prve teorije) neposredno odi-sen od situacije in z njo doloen kar pomeni da ga lahko izreemo le v do-loeni situaciji na doloen nain in da ga zelo pogosto lahko izree ledoloena oseba.

e znam na primer rei po turko:

(2) Opozr s, d o ik sk hip npde,

potem urke lahko opozorim da bo bik vsak hip napadel. e pa znam reipo turko:

(3) To do iene (z) Qeen Eizeth,

to e ne pomeni da vem kako v uriji krstijo ladje; morda povsem hi- potetino jih krstijo na povsem drugaen nain. Morda obstajajo celokonvencije po katerih je urkom v turini nevljudno nezakonito ali celobogokletno rei tudi (2) a e bi tako storili bi bilo po Urmsonovem mne-nju to vseeno svarilo.


28/186


Na eni strani imamo tako razirjeno in razvejano teorijo govornih de-janj na drugi strani pa skorajda neznano in neopaeno teorijo izvirnegaperormativa iz katere teorija govornih dejanj sploh izvira.

Ali je takna Urmsonova delitev upraviena? Mislim da je in skualbom dokazati da Austin s svojo teorijo iz l. 1946 odgovarja na nekatera

vpraanja ki jih je zastavil njegov uitelj H. A. Prichard namre zakajmislimo da se bomo s tem da izustimo neki glas zavezali izvritvi kake-ga dejanja ?

Pojdimo lepo po vrsti.

A P

Najprej kdo je ali bolje kdo je bil H. A. Prichard?Sodobnemu bralcu je njegovo ime skorajda neznano in njegovi spisi te-

ko dostopni. Na voljo nam je le kratek izbor njegovih lankov ki so bili ob-javljeni l. 1965 pod naslovomMoral Obligation.3

Navzlic temu pa je bil Prichard pred II. svetovno vojno eden najboljuglednih oxordskih proesorjev moralne flozofje.4 eprav je preziral f-lozoe Austinove in Urmsonove generacije in vsakrno logino obravna-

vanje flozoskih problemov (pro. Urmson pravi5 da ni hotel prebrati ve

kot prvih nekaj strani Ayerjevega delaLanguage, ruth and Logic e da nivredno truda) pa sta se z Austinom medsebojno izjemno spotovala. Po-gosto sta izmenjavala poglede na pomembna flozoska vpraanja in eden

prvih Austinovih lankov and in the Ethics o Aristotle,obravnava prav Prichardove poglede na to vpraanje.

Sir Isaiah Berlin6 se spominja da je Austin e v letih 193335 razpra-vljal o Prichardovih pogledih na moralno zavezanost o temi torej ki bopostala vir perormativne diskusije l. 1947 leto dni po predstavitvi njegoveprve perormativne teorije flozoskima drutvoma Oxorda in Cambrid-

3 H. A. PrichardMoral Obligation Oxord 1965.4 Moralna flozofja ima pri Prichardu pravzaprav paradoksalen status: e v spisuDoes moral philo-sophy rest on a mistake iz leta 1912 ko je vse moralno flozofranje pravzaprav e pred njim na-mre zatrjuje da je na vpraanje zakaj moram ravnati tako in tako in ne morda kako druga-e mogoe odgovoriti le v neposrednem sooenju s konkretno situacijo samo ne pa z verbalnimtehtanjem argumentov. Kar z drugimi besedami povedano seveda pomeni da je moralna flozo-fja odve.5 Osebna komunikacija (pismo z dne 16. VII. 1986).6 Sir Isaiah Berlin Austin and the Early Beginnings o Oxord Philosophy v:Essays on J. L. Au-stin ur. Isaiah Berlin Oxord 1973 117.


29/186

Z

gea pa sta s Prichardom celo izmenjala nekaj pisem o naravi obljubljanjavendar se na alost niso ohranila.7

Problem obljubljanja ali natanneje zavezanosti obljubi je bil Pri-chardova obsesija ki je mono vplivala na vse njegovo delo in pustila sled

v domala vseh njegovih delih. Najbolj zgoeno ga je predstavil v lankuZaezanost obljubi napisanem leta 1940 kar nikakor ni nepomembna le-tnica e vemo da je Austin razvil svojo prvo teorijo perormativa v letih194046 (in da je bil v obeh teorijah njegov kljuni zgled prav obljublja-nje).

Zavezanost obljubi

Kaj je po Prichardovem mnenju torej obljubljanje?N, , , X, , , , , X , .8

o priakovanje pa mora biti priakovanje ki ga vzbudimo na posebennain namre z uporabo jezika.

Vendar pa je to preohlapna defnicija. Vzemimo primer delodajalca kipravi:

(4) Ne ner zniti p,

ali pa

(5) O, d ne o zni p, e oste dei hitree.

Priakovanja ki jih vzbudimo v obeh primerih so razlina. V primeru(4) temeljijo na preprianju da je

a) delodajalec govoril iskrenoin

b) da ni verjetno da bo spremenil svojo odloitev o tem. V primeru (5)pa priakovanja vsaj delno temeljijo na preprianju da delodajalec menidase je zaezal le z obljubo, pa naj z njo zbuja priakovanje ali ne /pouda-ril I. . ./.9

7 J. O. Urmson Austins Philosophy v: Symposium on J. L. Austin ur. K. . Fann London 19692223.8 H. A. Prichard Te Obligation to Keep a Promise v: Moral Obligation Oxord 1965 170 innaslednje.9N. .


30/186


Defnicija obljubljanja ki jo v zvezi s tem navaja Prichard je povsemmoderna in bi jo prav lahko pripisali tudi Austinu:

O , izrene nees, pr kkor izrene zoperst-o goe govoren / I. . ./.10

Ko smo obljubljanje enkrat defnirali na tak nain je vsakrno prizade-vanje da bi zavezanost obljubi oprli na hipotezo po kateri je obljubljanjevzbujanje priakovanj obsojeno na neuspeh.

Obljubljanje torej ni vzbujanje priakovanj. Kaj potemtakem je?

O , P, , ,,, ,,, , , ,,. , , , X- -, , , X , , pondi , , X , d so gsovi prii od ene/- I. . /.11

Problem splone obljube

oda zakaj me lahko emurkoli zavezuje e to da sem izustil nekaj gla-sov? Zato ker sem bil e dal neko splonejo obljubo pravi Prichard ker

sem e prej obljubil, da taknih glasov ne bom izustil povezai s stakom onekem dejanju, ne da bi se lotil dejanja samega.12

Lahko se seveda vpraamo: in kaj nas vee da se zaobljubimo na ta splo-neji nain? Nova poprejnja in (e) sploneja obljuba? Prichard sam jeopazil to neprijetnost menil je celo da bi bilo nesmiselno priakovati dabi v nai lastni miselni zgodovini lahko odkrili to splono obljubo ven-

dar je bil kljub temu preprian da je potrebno problem premestiti kajti eta konkretna posamezna obljuba ki prazapra ni obljubljanje , temepovzroanje glasov, zaradi katerih sem primoran izriti dejanje e torej tapartikularna obljuba predpostavlja predhodno splonejo obljubo potemse moramo posvetiti prvi.

Najprej moramo ugotoviti ali konkretna posamezna obljuba dejanskopredpostavlja neko splonejo obljubo za katero Prichard pravi:

10 N. m.11 N. m.12 N. m.


31/186

Z

/D/, , , , , , - , , -

, , .13

Nenavadno povedano in sploh za kaj gre kje je razlika med denimodogovorom, da se bomo drali dogovorov, in dogovorom, da bomo ranali

skladu s tem, kar ponaadi imenujemo, drati se naega dogovora?Prichard tudi sam meni da je nekoliko zapleteno in predlaga da

postopamo takole: zamislimo si lahko stopnjo na kateri ne mislimo da sez uporabo tega ali onega jezikovnega obrazca zaveemo da bomo izvrili

dejanje. In lahko se vpraamo takole:1. Bi si na tej stopnji lahko saj zaeleli da bi se bili z uporabo nekega

posebnega jezikovnega obrazca sposobni zavezati ?In:2. e bi si lahko ali obstaja kak korak s katerega podvzetjem bi se res

zavezali?Jasni sta dve stvari meni Prichard:

1. Drati obljubo nipro dejanje ki mu je lovek zavezan. Kajti e po-zna smisel obljube ali dejanje obljubljanja mora poznati tudi nekaj splo-nejega nekakno obezo in potemtakem (tudi) druga dejanja ki so (kot)dolnosti.

2. Obljubljamo lahko le v skupini vsaj dveh ljudi katerih vsak je pre-prian in se pri svojem ravnanju do neke mere zanaa na preprianje da sodrugi bitja ki ne le mislijo da imajo doloene obveze temve bodo verje-tno tudi storili kar mislijo da so zavezani storiti.

Da je obljubljanje torej lahko sploh mogoe mora obstajati skupina lju-di ki ima doloene obveze in se jih tudi zaveda. Uspeh slehernega napo-ra da bi dosegli lastno dobrobit torej ni odvisen samo od dejstva da bododrugi ravnali na doloen nain in da se bodo doloenega ravnanja vzdrali(ker menijo da je to njihova dolnost) teme tudi od nae zmonosti, da se

zanesemo na preprianje, da bodo tako ranali.14

13 N. m.14 V spisuExchanging, ki je nastal istega leta kot Obligation to keep a promise, Prichard obljubida bomo nekaj izmenjali z nekom drugim podstavi naslednjo strukturo: Ko pravim Oblju-bim, da ti bom dal banano, e obljubi, da mi bo dal jabolko, s tem mislim da se zavezujem dati bom dal banano e se ti ko me vidi da ti izroam banano zavee da mi bo dal jabolko.Na sogovornik z jabolkom pa mora rezonirati takole: Ker si se zavezal da mi bo dal banano


32/186


Drubena pogodba

Vendar pa nam kaj kmalu postane jasno nadaljuje Prichard da tudi

za uresniitev vsaj zmerno obetavnih nartov potrebujemo ve. Za ugoto-vitev da je potrebno ve je dovolj da se zavemo da skoraj vse dejavnostiki so pomembne za nao lastno dobrobit zahtevajo tudi sodelovanje ne-koga drugega in da nato pretehtamo, kaj je potrebno, da bi bilo sodelova-nje mono.

Potrebna pa je prav uporaba jezika najirem pomenu besede 15Da bi sodelovanje naredili za mono Prichard predlaga naslednji po-

stopek: najprej si izberimo doloen glas ali znamenje na papirju, ki bi galahko uporabili povezai z izrazom za neko dejanje, nato pa se dogovori-mo ali (si) obljubimo, da tega glasu ali znamenja ne bomo uporabili pove-

zai z izrazom za to dejanje, ne da bi se lotili dejanja samega. e to storimo,smo dosegli cilj, kajti e po tem uporabimo glas ali znamenje na tak nain,bomo zpostaili obeznost izrite dejanja skladu z naim splonim do-

govorom ali obljubo.16Zdi se da je ta mitski postopek Prichardu potreben e hoe ohraniti

pojem moralne obveze v odvisnosti od splone obljube (da se bomo dr-ali naih dogovorov).

K , , . e n strio oezo, hko to storio e tko, dstrio i zpostio nek drgeg / I. . ./.17

eava je le v tem da so ta nekaj drugega spet doloeni glasovi. eavapravim zato ker Pricharda sili v naslednji sklep ki se sklicuje na tisto karnaj bi ta sklep pravzaprav ele dokazal:

I , ,

, , , , , , - , epr so o, gede n nro stri, or-i dti nekko rez ezik / I. . ./.18

e se jaz zaveem da ti ko vidim da mi izroa banano dam jabolko se zavezujem da ti bomdal jabolko e vidim da mi ti izroa banano. Zapleteno kajne?15N. m.16 N. m.17 N. m.18 N. m.


33/186

Z

Po Prichardovem mnenju se tej reitvi lahko ognemo le e pozna-mo pomen glasov obljuba; v tem primeru Obljubljam ne potrebu-

je poprejnje sploneje obljube.

Vendar pa je takna pomona reitev neuporabna kajti spomnimo seprai problem je razumeti, zakaj mislimo, da se bomo s tem, ko izustimo glasobljubljam, zaezali izriti dejanja.

Odgovor na to vpraanje pa e poznamo: predhodno smo dali neka-kno splonejo obljubo eprav brez jezika in ne da bi o tem kaj vedeli.ako smo ujeti v zaarani krog dveh neustreznih odgovorov ki se sklicuje-ta drug na drugega: e hoemo razloiti zakaj doloeni glasovi pripelje-

jo do doloene obveze moramo predpostaviti da je obstajal neki poprejnji

dogovor (da se bomo drali naih dogovorov).Edini nain da se temu splonemu dogovoru izognemo je poznavanje

pomena izreenih glasov. Prav v tem pa je sploh problem namre kako jesploh mogoe da nekateri glasovi porajajo doloeno moralno obvezo?

Na to vpraanje seveda lahko odgovorimo le e predpostavimo da jeprilo do nekaknega predhodnega splonega dogovora

In tako dalje in tako naprej.Poloaj mono spominja na zgodbo ki jo je neko povedal Austin da

bi z njo ponazoril preokupacije moralne flozofje:Jones odhaja na dolgo potovanje skozi puao. Ima da sovranika, A in

B. A zahrbtno napolni Jonesovo utarico s smrtonosnim strupom. Mimo pri-de B in, ne da bi edel za A -jeo ostudno dejanje, utarico preluknja. Jonesodkoraka puao s sojo predrto utaro in umre od eje. Vpraanje: Kdo jeubil Jonesa, A ali B?19

Austin je hotel presekati zaarani krog odgovarjanja na to vpraanjenjegovo prvo teorijo perormativa pa imamo lahko prav za odgovor na Pri-

chardovo vpraanje. Naj ga e enkrat pararaziramo:Zakaj mislimo, da sebomo s tem, da izustimo neki glas, zaezali tudi izriti dejanja?Zato odgovarja Austin ker obstaja ritual da v ustreznih okoliinah iz-

reem ustreznoormulo.In ko v taknih okoliinah izustim oz. izreem na primer glas

obljubljam, se s tem zato zavezujem da bom izvril tudi dejanje (ki gaobljubljam) ker je drubeno sprejeto da je to nain na katerega naj bo de-

janje izvreno in ne zato ker sem poprej nekako obljubil da doloenih gla-

sov v doloenih okoliinah ne bom izrekal.19 G. Pitcher Austin: a personal memoir v:Essays on J. L.Austin, ur. I. Berlin Oxord 1973 20.


34/186


Skrivnost je v konvenciji ne v glasu ali natanneje skrivnost glasu jekonvencija.20 Splono sprejeta konvencija pa je da takrat kadar hoemoobljubiti (preprosto?) reemo: Obljubljam

Austinov odgovor odpravlja mukotrpno samoizpraevanje ali je obsta-jal prvotni sploni dogovor (da se bomo drali naih dogovorov) ali ne znjim pa postane nepotreben tudi sicer na mo neplavzibilen sklep da smose splono zaobljubili nekako brez besed in ne da bi za to sploh vedeli.

Austin je potreboval prav takno teorijo perormativa teorijo ki te-melji na (trdnih) zunajjezikovnih konvencijah ker je moral pojasnitikako lahko nekateri jezikovni pojavi proizvedejo zunajjezikovne uinkenekaj s imer moralna flozofja kot smo videli ni mogla opraviti.21

Prav v tem pa je problem. Reevanje problema zastavljenega v nekemdoloenem konceptualnem polju zahteva vsaj delno uporabo temu poljulastnih sredstev. Rekli smo da je Austin svojo prvo teorijo lahko zasnovalle na zunajjezikovnih konvencijah. Vendar pa ali teorija govornih dejanj vrazviti obliki ki jo poznamo danes sploh temelji na konvencionalnosti?22Ali obstaja kak konvencionalen nain da obljubimo priseemo In pred-

vsem: kaj sploh je konvencija?

K ?

V svojem slovitem in verjetno najizrpnejem delu23 o tej problematikijo Lewis opredeli takole:

Realnost R v obnaanju pripadnikov neke populacije P kadar so udele-eni v neki ponavljajoi se situaciji S jekonvencija e in samo e med pri-

padniki P v vsakem primeru S:1. vsakdo ravna v skladu z R;2. vsakdo priakuje od vsakogar drugega da bo ravnal v skladu z R;

20Trdo razliico te teorije zastopa rancoski sociolog Pierre Bourdieu v delu Ce que parlereut dire, Pariz 1982. Bourdieu poudarja, da govorice ne smemo obravnavati kot nekaj pov-sem avtonomnega in iskati mo besed v besedah samih: besede so le reprezentant moi, ki

prihaja od zunaj, zato moramo, na primer, ilokucijsko mo iskati drugje, in ne v besedah.21 Prav kolikor odgovarja na vpraanja ki jih je zastavila moralna flozofja pa Austin ostaja zno-traj njenih meja zato bi na neki nain lahko rekli da je bila teorija govornih dejanj ki jo je spod-budila Austinova prva perormativna teorija stranski produkt moralne flozofje.22Vpraanje je bilo v teoriji govornih dejanj in ob njej zastavljeno e vekrat in na razline na-ine. Cf. D. Davidson, Moods and Perormances (1979), v:Inquiries into ruth and Interpreta-tion, Oxord 1984; A. Kasher, Are Speech Acts Conventional, v:Journal o Pragmatics 8, 1984;P. Leonardi, On Conventions, Rules and Speech Acts, v:Journal o Pragmatics 8, 1984.23 D. K. Lewis Convention: a philosophical study Cambridge 1969 42.


35/186

Z

3. vsakdo raje ravna v skladu z R pod pogojem da tako ravnajo tudidrugi ker S predstavlja koordinacijski problem, ravnanje v skladu z R pa

predstavljakoordinacijsko ranotejev S.

Koordinacijski problemje situacija za razreitev katere oz.koordinacij- sko ranoteje, obstaja med udeleenci ve razlinih monosti oz. predlo-gov konvencija pa sporazum o skupni enotni reitvi problema. Glede nato da je monih reitev ve bi bila izbrana reitev lahko tudi drugana in

prav v tem je na problem.Bi lahko obljubili (prisegli ukazali ...) e kako drugae na nain ki bi

bil e naj uporabim Lewisov izraz pomembno drugaen a bistveno ek-vivalenten?

Zagata je toliko veja ker je Searle govorna dejanja opredelil kot pod-lonakonstitutinim in ne regulatinimpravilom.24 Kakna je razlika medkonstitutivnimi in regulativnimi pravili?

V grobem bi lahko rekli da so regulativna tista pravila ki neko vede-nje usmerjajo od zunajin je vedenje samo od njih neodvisno konstitutivna

pravila pa so doloenemu vedenju notranjaga tako reko vzpostavljajo inga brez njih ni. Primera s katerima Searle ilustrira razliko so na eni strani

pravila etikete (nekdo ki se vede povsem drugae kot pravila etikete zahte-

vajo bo pa veljal za neomikanega in neotesanega) na drugi pa v razlinihteorijah jezika tako priljubljena pravila aha (pravila kako premikamo ko-nja ali trdnjavo so igri notranja konstitutivna: ne moremo jih ne upote-

vati v nasprotnem primeru pa ne igramo ve aha temve nekaj povsemdrugega ali celo sploh ni).

e pa so govorna dejanja podlona konstitutivnim pravilom (kakrnakoli e ta so) to z drugimi besedami pomeni da niso konvencionalna saj

je pogoj konvencionalnosti prav monost izbire (pomembno) druganegaa (bistveno) ekvivalentnega naina. Kar posredno potrjuje tudi ena od Au-

stinovih prvih opredelitev perormativa: ormulirati perormativno izjavoje izvriti dejanjeki bi ga komaj lahko vsaj s takno natannostjo ne iz-rili na drugaen nain.

Prav gotovo teko obljubimo drugae kot da (preprosto?) reemo:Obljubljam , ali priseemo drugae kot da reemo:Prisegam ; toda alito velja za vse perormative ?

Oglejmo si na kratko razvoj in transormacije Austinove teorije.

24 J. R. Searle Speech Acts: an Essay in the Philosophy o Language Cambridge 1969 33 in na-slednje.


36/186


37/186

Z:/

Austin je flozofjo pojmoval kot ropotarnico vsega nesprejetegadrugih znanosti kjer se znajde vse esar se e ne vemo kako loti-ti flozofja se po njegovem ukvarja z vsemi ostanki z vsemi problemi kiostajajo e nereeni potem ko smo na njih preizkusili vse metode znane oddrugod.1 Potemtakem nas ne bi smelo zauditi da je njegova prva teorija

perormativnosti nekaken stranski proizvod britanske predvojne moralneflozofje: v njej je naletel na problem ki se mu ni zdel ustrezno obravnavan vsekakor pa ne zadovoljivo reen in tako reko mimogrede zartal pov-sem novo konceptualno polje.

Ni nakljuje da je bil neustrezno obravnavani problem moralne flozo-fje prav jezikovne oz. natanneje govorne narave.2 Austina je vseskozi mo-tila abstraktna od neposrednega producenta govorca odtrgana obrav-nava govornih enomenov. Govor je hotel iztrgati logicistinim preveko-

vanjem in ga vrniti lovekovi dejavnosti in njenemu kontekstu.3

K ?

ako je na primer na kolokviju o analitini flozofji ki je leta 1958 po-tekal v Royaumontu (takrat so predavanja ki tvorijo How to Do Tingswith Words, e za njim) distinkcijo perormativ/konstativ vpeljal prav z

1J. L. Austin Perormati Constati v:La Philosophie Analytique Pariz 1962 292293.2 Distinkcijojezik/govorvseskozi uporabljamo v saussurovski zamejitvi:jezikje idealna abstrak-tna shema lingvistov teoretski konstruktgovorpa njena vsakokratna udejanitev skozi usta po-sameznega govorca nekega jezika.3 Glej tudi pogovore z Austinovimi sodobniki v: B. Magee Modern British Philosophy Oxord1986 120121.


38/186


distanco oz. ironijo do tradicionalne (jezikovno-flozoske) delitve sodb naresnine in neresnine:

Konstatina izjaa ima pod imenom trdite (assertion), ki je tako dragaflozoom, lastnost, da je lahko resnina ali neresnina. Perormatina izjaa

ne more biti ne eno ne drugo.4

Ni nam treba iti zelo dale nazaj zgodovino flozofje, da bi ideli, da siflozof bolj ali manj redno domiljajo, da je edina lastnost, edina lastnost ka-

tere koli izjae (to je: sega, kar reemo), da je resnina ali saj neresnina.5V perormativih pa je Austin nael prave smetine izjave6ki ne le

da niso bodisi resnine bodisi neresnine temve celo sluijo:

. F //, de-ne, ki i g (ord) ko hko s s tkno ntnnosto ne izrii n drg n-in / I. . ./.

Primeri perormativov kijih Austin ponudi kot vzorne in ki so danestudi e precej oguljeni so naslednji:

(1) To do krsti z Soodo!

(2) Oprie se.

(3) ei dorodoico!

(4) Sete , d to storite.

Perormativ naj bi torej za razliko od konstativa ki le nekaj ugotavljaoz. o neem poroa nekaj izvreval in pri tej prvi defniciji bomo vztra-

jali ker se bo kmalu izkazala za nezadostno da bi bilo to sploh mogoeda bi bil perormativ lahko posreen (happy) pa morajo biti izpolnje-

ni sledei pogoji.

4 J. L. Austin Perormati Constati v:La Philosophie Analytique Pariz 1962 271.5 J. L. Austin Perormative Utterances v:Philosophical Papers, Oxord 1984 233.6 Da ne bi e takoj na zaetku prilo do zmede nekaj terminolokih pojasnil: s stakom razume-mo abstraktno konstrukcijo ki je stvar gramatike z izjaopa vsakokratno udejanitev te abstrak-tne konstrukcije v govoru (eprav je pot prav nasprotna:staek kot abstraktnikonstrukt je mo-go ele na podlagi izja). Izjaaje generino ime:sodbaje tako vrsta izjave katere lastnost je daje lahko resnina ali neresnina.Izjaljanjeje dejanje pojavitve neke izjae,posredno torej udeja-nitve abstraktne konstrukcijestakav govoru. Seveda pa nikakor ni nujno da se nae defnicijepokrivajo z defnicijami avtorjev ki jih navajamo.


39/186

Z

P

1. Obstajati mora konvencionalni postopek ki ima doloene konvenci-

onalne uinke ta postopek pa vkljuuje uporabo doloenih besed oz. zah-teva da doloene osebe v doloenih okoliinah izreejo doloene besede;v nasprotnem primeru je izjava nina in brez uinka.

2. Biti moramo iskreni. Pogoji iz prve toke so lahko izpolnjeni pa ven-dar s svojo izjavo ne izvrimo (nameravanega oz. elenega) perormativne-ga dejanja. e na primer reemo:

Obljubljam, da pa pri tem nimamo namena obljube tudi drati smo zlorabili ormulo

obljube neiskreno obljubili in je naa izjavaprazna: uporabili smo sicer pra-vo orm(ul)o vendar brez ustrezne vsebine.3. In konno: nae ravnanje mora biti v skladu z izvrenim dejanjem.

Lahko da smo iskreno obljubili da pa se kasneje nismo vedli v skladu zobljubo. V tem primeru je naa izjava neposreena na neki tretji nain kiga je Austin proti koncu poimenoval s prelomitev obveze.

Potem ko je postavilpogoje uspene perormativnosti skua Austin naj-ti kak ormalni gramatini ali leksikalnikriterij v skladu s katerim bi bilomogoe doloiti ali gre za perormativno izjavo ali ne.

A ?

Zdi se da mora biti izjava e naj bo perormativna izreena v 1. osebiednine sedanjika pov. naklona tvor. naina na primer:

T krsti

ali pa (in tu gre predvsem za javne napise in opozorila) v 2. ali 3. osebi seda-njika pov. naklona trpnega naina:

Pso nproeni

Kmalu pa se pokae da

, , , / , ; I. . ./:R: ,Z !,, , - , : ,U , ,,7

7 J. L. Austin Perormati Constati v:La Philosophie Analytique Pariz 1962 274.


40/186


41/186

K ?

Kar nekaj nainov oz. bolje nivojev je ko nekaj rei pomeni tudi ne-kaj narediti.F,

1. Ko nekaj reemo najprej in predvsem izrekamo doloene glasove

kar Austin imenuje onetino dejanje

ustrezno izjavo ki je njegov pro-izvod paon.2. S tem ko izvrujemo neko onetino dejanje nadalje izrekamo dolo-

ene besede to je glasove doloene vrste ki pripadajo in kolikor pripadajobesediu doloenega jezika ter so v skladu z njegovo slovnico. o dejanjeAustin imenujeatino dejanje izjavo ki je njegov proizvod paem.

3. S tem ko izrekamo neki em katerega elementi niso le besede neke-ga jezika izreene v skladu s slovnico tega jezika temve imajo tudi dolo-en smisel in reerenco (torej pomen) pa izvrujemo retino dejanje katere-ga proizvod je izjava ki jo Austin poimenuje kot rem.

Rei nekaj v tem smislu torej rei nekaj kar ima doloen smisel in ree-renco obenem pomeni tudi izvriti doloeno lokucijsko dejanje.

Pogoj uspene izvritve lokucijskega dejanja je izvritev vseh treh ome-njenih poddejanj: onetinega kije pogoj atinega (da lahko sploh izree-mo kako besedo ki pripada (in kolikor pripada) besediu nekega jezikater v skladu s slovnico tega jezika moramo najprej izrei doloene glasove)atinega ki je pogoj retinega (da lahko izreenim besedam sploh pripie-

mo smisel in reerenco morajo pripadati besediu kakega jezika in biti iz-reene v skladu z njegovo slovnico) ter retinega ki hierarhijo teh dejanj


42/186


ki so striktno analitina (in torej sama po sebi ne obstajajo razloiti jih jemogoe ele z analizo) preoblikuje v lokucijsko dejanje.

e je onetino dejanje nujni pogoj atinega dejanja pa ni tudi njegovzadostni pogoj; e namre s tem ko izvrujemo onetino dejanje pravza-

prav izvrujemo e tudi atino dejanje pa ne velja obratno: e opici uspeizustiti skupek glasov ki na primer spominjajo na slovenskemu besediu

pripadajoo besedico da to zato e ni atino dejanje pravi Austin. Dabi se izognil tej in podobnim nevenostim L. W. Forguson1 predlaga najneko onetino dejanje teje za atino le v primeru e je bila govoreva in-tenca izrei besede ki veljajo za besede nekega jezika in se ravnajo v skladuz njegovo slovnico. Recimo tem intencam jezikovne intence ali J-intence.

Podobno velja za razmerje med atinim in retinim dejanjem: s tem koizvrujemo atino dejanje pravzaprav e izvrujemo tudi neko retino de-janje ne pa obratno: za nekom lahko na primer ponovimo kak stavek neda bi natanko vedeli kakna sta njegov smisel in reerence. ako po Austi-nu premi govor na primer:

(1) Reke e: Jnez Stnovnik ne e e, kko i se orni,

izraa atino dejanje odvisni govor na primer:

(2) Reke e, d Jnez Stnovnik ne e e, kko i se orni,pa retino dejanje. Na videz sta si oba stavka sicer podobna vendar pa

premi govor pri prenaanju besed nekoga drugega ponavadi uporabimo ta-krat kadar elimo kolikor se le da natanno prenesti povedano pa ne vemonatanko ali pa nismo povsem prepriani da vemo o em je govor in na kajse povedano nanaa. Najvarneji nain prenosa povedanega v taknem pri-meru je prav oblikaRekel je:

Prenos povedanega v odvisnem govoruRekel je, da pa je nasprotno

znak da smo si s povedanim povsem na jasnem da torej poznamo tako smi-sel kot reerenco prenesene izjae in da smo ju kot taki tudi prenesli. Naeravnanje torej ponovno vkljuuje intence intence da povedano prenese-mo s tono doloenim smislom in tono doloeno reerenco intence torejki jih premi govor ne pozna. Recimo tem intencam intence smisla in ree-rence ali SR-intence.

Razlika med emom in remom je pravzaprav prav v stopnji doloeno-sti: medtem ko za em lahko reemo da je dololji (dokler gre le za besede

1 L. W. Forguson Locutionary and I llocutionary Acts v:Essays on J. L.Austin, ur. I. Berlin Ox-ord 1973 162.


43/186

Z

ki pripadajo besediu nekega jezika ki niso konkretizirane s specifno iz-javljalno situacijo sta njuna smisel in reerenca povsem odprta tako rekoneskonna zlasti e e izreeno vsebuje ve zaimkov predlogov prislovov

in drugih deiktinih elementov) pa je rem e povsem doloen: prav s temda smo ga uporabili v konkretni izjavljalni situaciji z intenco doloenegasmisla in reerence smo mu odvzeli tisto neskonno aplikabilnost ema.

Lingvistino reeno je em enota jezika je (e) ne-smiseln kar pome-ni le to da njegova smisel in reerenca e nista doloena da ima prav zatoker je enota jezika tevilne (potencialne) pomene pa prav zato nobenega(aktualnega): isti em je lahko uporabljen oz. uporabljan ob razlinih pri-lonostih (izjavljanja) z razlinim smislom in reerenco in s tem tvori vsa-

ki drug(aen) rem. Rem je nasprotno enota govora izjava s povsem do-loenim smislom in reerenco pa vseeno kakor pravi Austin meglena aliprazna ali nejasna.2 Kako naj to razumemo?

Preprosto tako da nam lokucijsko dejanje ki se dopolni s slehernim(uspenim) retinim dejanjem postree le spomenom izjave ni pa nam ne

pove o njeni moi.e na primer reemo:

(3)Bik s o npde,

nam je bolj ali manj jasen pomen te izjave (njen reerent: bik in smisel: bi-kov napad) povsem nepojasnjena pa ostaja njena ilokucijska mo namreali gre za trditev opozorilo gronjo ali morda za kaj etrtega. Dejstvo da

je mo izjave mogoe bolj ali manj natanno razbrati iz okoliin izja-vljanja (kar koli naj okoliine pa e pomenijo) je za nao razpravo ne-pomembno: zanima nas ali in kako je ilokucijska mo izjave vpisana v iz-javo samo.

L ?Ko izvrujemo neko lokucijsko dejanje s tem pravzaprav tudi e kotv primeru lokucijskih poddejanj izvrujemo neko ilokucijsko dejanje naprimer spraujemo ali odgovarjamo (na vpraanje) inormiramo zagota-vljamo ali opozarjamo razglaamo sodbo namero ali cilj se dogovarjamoapeliramo ali kritiziramo le da lokuciji ta (ilokucijska) mo ni neposrednoopredeljena. Prav za to pa gre Austinu za razloitev nainov uporabe govo-ra oz. z drugimi besedami za vzpostavitev razlike med pomenom in mo-jo (izjave) prav kakor se znotraj pomena razlikujeta smisel in reerenca.

2J. L. Austin,How to Do 98.


44/186


e takoj na zaetku pa se v zvezi z opredelitvijo ilokucijske moi oz.ilokucijskega dejanja pojavi nekaj teoretsko sicer izredno plodnih neve-nosti ki pa se jih teorija ilokucijskih dejanj ni uspela znebiti vse do danes.

Rekli smo e da je za Austina izvriti lokucijsko dejanje eo ipso izvrititudi ilokucijsko dejanje le da njegova mo ni eksplicitno markirana. Raz-liko ilustrira z naslednjima primeroma:3

1.Lokucija:Rekel mi je: Ustreli jo.

Ilokucija:Silil me je (ali svetoval mi je ali ukazal mi je) naj jo ustrelim.

2.Lokucija:Rekel mi je: ega ne more storiti.Ilokucija:Ugovarjal je zoper moje ravnanje.Vidimo da Austin za ponazoritev razlike med lokucijo in ilokucijo

uporablja isti pripomoek kot za ponazoritev razlike med atinim in re-tinim dejanjem namre razlikovanje med premim in odvisnim govorom.Fatino in lokucijsko dejanje naj bi tako izraal premi retino in ilokucij-

sko pa odvisni govor.Kar v prvem trenutku preseneti je dejstvo da retino dejanje ki je

pravzaprav ekvivalentno lokucijskemu dejanju samemu v konrontaciji satinim dejanjem izraa odvisni govor lokucijsko dejanje ki je pravzaprav(le) retino dejanje pa v konrontaciji z ilokucijskim dejanjem premi govor.Preseneenje e stopnjuje in ga obenem tudi pojasni dejstvo da retine-ga dejanja v odvisnem govoru ne moremo izraziti ne da bi pri tem e upo-rabili ilokucijski glagol.4Zelo splonega sicer ki je do glagolov uporabljenih

pri izraanju ilokucijskih dejanj v razmerju rodu do vrste pa vseeno e ilo-kucijskih. Rei brez dvoma e izraa neko splono ilokucijsko mo re-emo pa seveda lahko tudi na ve bolj specifnih nainov: lahko ukae-mo zahtevamo prosimo Rei ni in ne more biti ilokucijskonevtralen glagol e naj se ne vrnemo v predzgodovino teorije govornih de-

janj v teorijo izvirnega perormativa ki se je zalomila prav na vpraa-nju ali ne pomeni konstatirati prav tako nekaj izvriti kot na primerperormativno obljubiti. e se ob tem spomnimo e Austinove defni-

3J. L. Austin,How to Do , 101, 102.4 Na ta paradoks je prvi opozoril J. R. Searlev lanku Austin on Locutionary and Illocutiona-ry Acts v:Essays on J. L.Austin, ur. I. Berlin Oxord 1973 147.


45/186

Z

cije specifke ilokucijskega dejanja da namre eksplicira mo izjave potemmoramo pa ugotoviti da retinega dejanja ni mogoe izraziti ne da bi stem e izrazili tudi ilokucijsko dejanje.

Zagata je toliko veja ker se je nuja po vzpostavitvi dispozitiva lokuci-ja/ilokucija pojavila prav zaradi preprianja da lokucija lahko eksplicira lepomen izjave ne pa tudi njene moi. Zdaj pa se je izkazalo da sleherna iz-javae sebuje neko potencialno ilokucijsko mo in kar je e huje da je tamo pisana sam pomen.

Kajti kako naj na primer povzamemo oz. izrazimo retino dejanje:

(4) K n stori?

Kako drugae kot:(5) Vpr e, k n stori.

Bolj nevtralna varianta:

(6) Reke e, k n stori,

preprosto ne more biti ustrezen prenos oz. izraz retinega dejanja e naj re-tino dejanje za razliko od atinega eksplicira smisel in reerenco izjave.

Prenos ki bi (4) v odvisni govor prenesel s (6) paradoksalno celo povze-tek atinega dejanja ne more biti saj je atino dejanje prav izrekanje be-sed ki so in kolikor so besede nekega jezika in v skladu z njegovo gramati-ko. Povzeti vpraanje (4) z izjavo (6) namre pomeni da govorcu ne le danista znana smisel in reerenca temve ne pozna dobro niti slovnice jezika,o in katerem govori.

Prenos retinega dejanja v odvisni govor torej nujno zahtea uporaboilokucijskega glagola oz. natanneje sleherno lokucijsko dejanjeje e tudiilokucijsko dejanje.

Podobno e leta 1963 ugotavlja tudi R. M. Hare.5

Frastiki in tropiki

Recimo da reemo kar je sicer priljubljen Austinov primer:

(7)Mk e n predprnik.

Izraza maka in predpranik v tej izjavi brez dvoma imata smiselin reerenco. Beseda na nedvomno ima smisel teko pa bi rekli da ima5R. M. Hare, Austins Distinction between Locutionary and Illocutionary Acts, v: R. M.Hare,Practical Inerences, London 1971.


46/186


kako reerenco. Kaj pa beseda je? Prav gotovo nima reerence razen re-erence na sedanji as (e to seveda lahko teje za reerenco). Kaj pa smisel?Neki pomen nedvomno ima toda ali ima smisel v tistem ojem pomenu

ki po Austinu izkljuuje ilokucijsko mo?V pomenu besedice je lahko razloimo vsaj dva elementa:1.pojem predikacije, pojem, da nekajje nekaj in2. pojem zatrjevanja trditve da nekaj je nekaj (v nasprotju s spraeva-

njem ali nekaj je nekaj ukazovanjem naj nekaj bo nekaj ali obljubljanjemda nekaj bo nekaj).

Medtem ko predikacija spada medastike kakor jih imenuje Hare to-rej med elemente ki so skupni tako trditvi kakor ukazu ali obljubi kla-sino logino bi rastike verjetno lahko opredelili kot propozicionalne ele-mente izjave paje zatrjevanja oz. trditve spada med tropike med tiste ele-mente izjave zaradi katerih neka izjava sploh je trditev in po katerih se kottrditev loi od ukazov ali obljub. Suho slovnino se temu pravi znak glagol-skega naina in kakor pravi Hare:

/N/ , -. Z :

, f. B

.6

Ilokucijska mo mora biti torej vpisana e v sam pomen teave in ne-venosti pa se s tem e ne konajo.

Problem performativnega prefiksa

Vemo da Austin eksplicitno pravi da je izvritev slehernega lokucijske-ga dejanja eo ipso tudi izvritev ilokucijskega dejanja. Njegova ilokucijskamo morda (e) ni eksplicirana na primer v izjavi:

(8) Uik!

vendar pa jo edno lahko ekspliciramo ponavadi tako da jo razirimo s t. i.perormativnim prefksom na primer:

(9) Ukze , d se knete!

Po Fregeju na katerega se Austin posredno sklicuje ko govori o uve-ljavljenih teorijah pomena je v primeru da se odvisni stavek pojavlja za

izrazi kot ukazujem ali spraujem reerenca tega odvisnika prav6 N. d. 107.


47/186

Z

predhajajoi ukazujem oz. spraujem. V pravkar citiranem primeruto pomeni da se ilokucijska mo izjave (8) po eksplikaciji v (9) izgubi v re-erenci kar paradoksno pomeni da ilokucijske moi ni mogoe eksplicirati,

ne da bi se pri tem spremenil tudi pomen izjae.udi sicer je trditev da perormativni prefks le eksplicira ilokucijsko

mo izjave da pa sta sicer ilokucijska mo in pomen obeh oblik izjave eks-plicitne in primarne enaki teko obraniti. Predvsem je teko pojasniti za-kaj naj bi perormativni prefks na primer Opozarjam te ne imel ree-rence: tebe kot sogovorca in mene kot govorca in zakaj naj bi opo-zarjati ne imelo smisla temve le ilokucijsko mo. e tovrstni perorma-tivni prefksi lahko nastopajo tudi kot samostojne (perormativne) izjave

brez dopolnjujoih jih odvisnikov na primer: Protestiram! ali Opra-iujem se! ali estitam (am)! potem preprosto morajo imeti tudi po-men in ne le ilokucijsko mo.7

e pa imajo pomen ko jih rabimo kot samostojne izjave ni nikakrne-ga razloga za domnevo da ta pomen izgubijo ko jim dodamo odvisnik.

S

Kakor koli se e stvari lotimo in kakor koli jo e obrnemo zdi se da jeilokucijska mo vedno e vpisana v pomen lokucija pa ima vedno e nekoilokucijsko mo. Searle iz tega sklepa8 da moramo retino in z njim loku-cijsko dejanje preprosto rtati in izonetinega in atinega dejanja takoj

preiti na ilokucijsko Forguson9 pa temu ugovarja izkonceptualnih razlo-gov; zato ker etudi pomen povsem doloa mo pomen ni isto kot mo

predvsem pa zato ker bi dosledna aplikacija Searlovega postopka pomenilatudi zarnite onetinega in atinega dejanja!Searlovo rezoniranje temeljinamre na implicitni predpostavki da mora vse kar je mogoe razlikova-ti kot tako torej razlino in razlikovano imeti tudi neodvisno eksisten-

co. In ker so po eni strani tako onetino kot atino in retino dejanje podrugi strani pa tako lokucijsko kot ilokucijsko in perlokucijsko dejanjeab-strakcije ki jih je mogoe leanalitino razloiti znotraj enega samega govor-nega dejanja nimajo pa eksistence kot entiteteper se, bi dosledna aplikaci-

ja Searlovega postopka pomenila nemonost same teorije govornih dejanj.

7Na ta argument je prvi opozoril L. J. Cohen v lankuDo Illocutionary Forces Exist?, v:Symposium on J. L. Austin, ur. K. T. Fann, London, Henley 1969, 423426.8J. R. Searle, Austin on Locutionary and Illocutionary Acts, v: Essays on J. L. Austin, ur. I.Berlin, Oxord 1973, 150.9L. W. Forguson, Locutionary and Illocutionary Acts, v: Essays on J. L. Austin, ur. I. Ber-lin, Oxord 1973, 170.


48/186


49/186

Z

1. reerirajo na isto osebo na Janeza;in

2.predicirajo njegovo zapuanje sobeo tem kaken nain je to zapuanje sobe privzelo asertiven imperativenali interogativen pa se propozicionalna vsebina ne izreka to je star iloku-cijske moi.

Ilokucijskemu dejanju torej nasproti pravzaprav ne stoji lokucijskotemve propozicionalno dejanje11 ki samo obsega e dve recimo jima pod-dejanji: reerencialno dejanje imenovanja oz. identifciranja nekoga ali ne-esa inpredikatino dejanje opredelitve imenovanega oz. identifciranega.

Po Searlu bi bilo govorno dejanje torej primerneje analizirati v:a) izjaljalno dejanje12 (utterance act) ki sestoji iz izrekanja onemovmoremov in stavkov (in ki vkljuuje Austinovi onetino in atino deja-nje);

b)propozicionalno dejanje ki sestoji iz reerencialnega in predikativne-ga dejanja (in stoji na mestu Austinovega lokucijskega dejanja);

c) ilokucijsko dejanje kot na primer obljubljanje priseganje ukazova-nje zatrjevanje (in ki je edini koncept ki se je ohranil iz Austinove kla-

sifkacije).e pa bi hoteli toki b in c strniti v ormalizirano13 obliko bi jo verje-tno lahko opredelili kot:

F(p),

kjer razpon mogoih vrednosti (za)Fdoloa razpon ilokucijskih moippaje variabla ki pokriva neskonno mnoico mogoih propozicij.

11 Morda je za Austinovo izbiro imena lokucijsko dejanje kriva prav njegova alerginostna tradicionalno flozosko terminologijo morda je elel z njim zakriti tradicionalno flozoskovsebino ali celo zanikati da bi sploh lo za flozosko problematiko.12 Oitno je da Searle izjavljanja ne konceptualizira razume ga povsem instrumentalno oz. na-tanneje: kot nujno zlo kot nosilca propozicionalnega in ilokucijskega dejanja. Izjavljanje mupomeni le nerazloeno materialnostpojavitve nekaknih glasovnih entitet ki so nujen predpogojoblikovne razloenosti (propozicionalne in ilokucijske izdierenciranosti).13 V sodobneji jezikovni pragmatiki na primer Ducrotovi pa izjavljanje predstavlja prav de-janje partikularizacije dejanje v katerem sestaek kot abstraktna gramatina entiteta individu-alizira in razloi od vseh drugih (morebitnih) udejanjenj istegastaka. J. R. Searle Speech Acts,Cambridge 1969 1984 31 in J. R. Searle Austin on Locutionary and Illocutionary Acts v:Es-says onJ. L.Austin, ur. I. Berlin Oxord 1973 156.


50/186


I:

Po detajlnem opisu in analizi (vsega?) tistega kar s tem ko nekaj ree-

mo tudi storimo nam je uspelo govorno dejanje razen njegove perloku-cijske razsenosti ki smo se ji do zdaj namerno izogibali strniti v skro-mno ormulo. Ugotovili smo kako je ilokucijsko dejanje strukturirano ne

vemo pa e kako uinkuje kako dosega svoje uinke. Ni namre dovolj dase neko ilokucijsko dejanje (v svoji eksplicitni varianti s perormativnim

prefksom) razglaa za na primer obljubo da bi obljuba tudi zares bilo: kotobljuba mora tudi delovati kot obljuba mora biti prepoznano s strani po-slualca oz. sogovorca sicer ni in ne more veljati za govorno dejanje z iloku-cijsko mojo obljube. Govorec mora torejposkrbeti, da njegov sogovorec pra-

ilno razume pomen inmo njegove izjae ali z Austinovimi besedami: za-gotoviti mora njen uptake. Od tega je odvisen:a) uinek izjave (na primer da je na ukaz tudi razumel kot ukaz)in pab) odgovor(da je v skladu z danim ukazom tudi ravnal).Le na prvi pogled se lahko zdi, da je eksplicitni perormativ uni-

verzalna reitev, e, mo, eksplicirana v perormativnem prefksu oz.z njim, je tudi mo celotne izjave. Vzemimo, da se znajdemo v banki v

asu ropa in da nam oboroeni individuum zabrusi:

(13) Sete ti, d digne roke!

Je to nasvet? Morda vsekakor pa smo roke dvignili zatoker smo ga ra-zumeli kot gronjo. In tisto kar teje je prav poslualevo oz. sogovorevorazumetje govornega dejanja. e nerodneji je naslednji primer izreen vkoniktni situaciji:

(14) Priseg ti, d si e o zponi!

Nedvomno gre res za prisego toda ta njena neposredna ilokucijska mopostane pomembna ele skozi posredno: skozi dejstvo da gre nedvomno zagronjo. V perormativnem prefksu eksplicirana ilokucijska mo namne pove dovolj e ve s perormativnostjo svojega priseganja krepi prav ilo-kucijsko mo ki s perormativnim prefksom ni eksplicirana namre gro-njo.

Ni bolje ni s konvencionalnostjo govornih dejanj.

Resda se zdi da sta izvritev in uinkovanje nekaterih govornih dejanjurejena s konvencijami vendar gre v teh primerih za socialne za zunajgo-


51/186

Z

vorne in zunajjezikovne konvencije ilokucijska mo govornih dejanj pa jeopredeljena kot nekaj povsemznotrajjezikovnega: omenili smo e da Au-stin konvencionalnost ilokucijskih dejanj razume kot monost da sleherno

ilokucijsko dejanje prevedemo v eksplicitno obliko ki bo tako reko s svojoormo torej znotrajjezikovno izraala svojo ilokucijsko mo.

Da lahko krstimo ladjo ali odpremo sestanek moramo biti za to dolo-eni biti moramo doloeni kot tisti ki naj krsti ladjo in doloeni oz. pre-

poznani kot vodja sestanka. Ilokucijska mo izjave v teh in taknih pri-merih ki jih uravnavajo zunajjezikovne konvencije tako reko ne teje oz.

je sploh ni saj krstilne ali odpiralne ilokucijske moi ne poznamo.Kot po pravilu tovrstne izjave tudi ne poznajo in ne rabijo razvite ekspli-

citne oblike ki naj bi (ele) pojasnila njihovo ilokucijsko mo pa tudi sicerbi teko rekli da izjava

(15) Odpir sestnek

pravzaprav pomeni:

(16) Rzg, d e sestnek odprt,

saj ga moramo ele odpreti. Pa o tem ve kasneje.

Nasprotno pa je za naega sogovornika zelo pomembno da ima naa iz-java dejansko mo nasveta ali priporoila tega pa mu ne more zago-toviti nobena zunajjezikovna konvencija. o mu moramo dati vedeti samiiz nae izjave mora razbrati da je na namen naa intenca da mu elimonekaj svetovati ali priporoiti. Kako lahko to doseemo?

I

V analizi strukture govornega dejanja smo se do zdaj e dvakrat srealiz intencami. Najprej so bile to Forgusonove J-intence ki naj zagotovijo da

glasovi ki jih je govorec izustil res tejejo za besede nekega (doloenega) je-zika in tako predstavljajo neko atino dejanje.Potem smo imeli opraviti s prav tako Forgusonovimi SR-intencami

z intencami ki naj z doloitvijo smisla in reerence omogoijo in zagotovijoprehod iz dololjivosti atinega v doloenost retinega dejanja.

Nujni pogoj da bi neko retino in z njim lokucijsko dejanje (Forgusonnamre v tej toki ne priznava Searlove kritike Austina) imelo tudi neko(doloeno) ilokucijsko mo pa je po Forgusonu prav govoreva intenca da

ima takno mo: govorec izjavo izreka z intenco da bi na primer opozarjal.


52/186


Oitno je da gre za tri razline vrste intenc: medtem ko so J-intence inSR-intence tako reko nezavedne ko izrekamo glasove ki so glasovi ne-kega jezika jih ne izrekamo z zavestno intenco da bi bili to glasovi neke-

ga doloenega jezika razen morda v primeru tujega jezika in je zato njihovstatus pa tudi sam obstoj vpraljiv14 (zdi se da je njihova eksistenca lahkole metodoloka) pa gre v primeru intenc po doloeni ilokucijski moi za in-tence ki morajo biti zaestne, e naj jih kot take (namre kot intence podoloeni ilokucijski moi) prepozna sogovorec, sogovorevo prepozna-nje pa je bistveno za uspenost govorevega ilokucijskega dejanja. To-rej, kako zagotoviti, da bo sogovorec govorevo intenco po (tono) do-loenem govornem dejanju prepoznal kot intenco po prav tem govor-nem dejanju, kako zagotoviti, da bo govorno dejanje, ki je bilo intendi-rano kot opozorilo, sogovorec tudi razumelkot opozorilo, oz. natan-neje, kako zagotoviti, da bo nujni pogoj (postal) tudi zadostni pogoj.

Kot smo videli Forguson na to vpraanje ne odgovarja podrobno za-dovolji se s pojasnilom da mora biti govoreva intenca da (naj) ima izjavadoloeno ilokucijsko mo vsekakor pa ne ponudi nikakrnega mehanizmatransormacije nujnih v zadostne pogoje. Pa pa je podroben mehanizem sicer le za primer eksplicitnega obljubljanja vendar to v tem trenutku nikljuno izdelal Searle15 in tega si bomo zdaj ogledali.

Searlova intenca

e naj govorec G v prisotnosti poslualca P izree stavek S, pravi Se-arle, potem je poslualcu P iskreno in pravilno obljubil, dap, e in samoe je izpolnjenih sledeih devet pogojev:

1.Zagotovljeni so normalni hodni in izhodni pogoji, pri emer vho-dni pogoji pokrivajo pogoje (govorevega) razumljivega govorjenja, iz-hodni pogoji pa pogoje (poslualevega) razumevanja. Tako vhodnikot izhodni pogoji torej vkljuujejo stvari kot: oba, govorec in poslua-lec, (po)znata jezik, o katerem in v katerem govorita; nobeden od njijunima nikakrnih fzinih ovir, ki bi lahko ovirale komunikacijo, nobe-den od njiju ni na primer gluh ali aazien, ipd.; ne nastopata v igri in sine pripovedujeta al, torej jezik uporabljata resno in ne parazitsko, kotbi rekel Austin.

14Vpraljiv se nam ne zdi njihov nezavedni status, temve njihov ontoloki status kot tak: eobstajajo, so nedvomno lahko le nezavedne, vpraanje pa je, e sploh obstajajo.15J. R. Searle, Speech Acts, Cambridge 1969 1984 5761.


53/186

Z

2. G z izjaljanjem S izraa propozicijo, da p, s imer iz celote govorne-ga dejanja izvzamemo propozicijo p in se (lahko) osredotoimo na v Se-arlovem primeru posebnost obljubljanja kot vrste ilokucijskega dejanja.

3.Z izraanjem p, G o sebi predicira neko bodoe dejanje D.V primeru obljubljanja sta (vsaj) dve lastnosti ki sta stalni in nujni in s

tem elementa propozicije:a) neko dejanje lahko G predicira le o samem sebi in ne o kom drugem.b) predicirano dejanje ne sme biti preteklo dejanje.4. P-ju bi bilo ljube, da G naredi D, kot da ne naredi D, in G erjame,

da bi P raje idel, da (G) naredi D, kot da ne naredi D.

a pogoj je eden od izvirnih Searlovih doneskov teoriji govornih de-janj: obljuba je uspena oz. e naj reemo z Austinom posreena e:a) P eli da G stori Dinb) G verjame da P eli da (G) stori D nasprotnem primeru pa ne gre

(e) za obljubo, teme za gronjo. o smo posredno e nakazali z analizoprimera Obljubljam ti, da si me bo zapomnil, ta Searlova hipoteza pa je bilatudi sicer empirino potrjena.16

5.Niti za G niti za P ni oitno, da bi G tudi sicer storil D .udi to je Searlov izvirni donesek teoriji govornih dejanj in tudi tega je

potrdila (e) prej omenjena empirina raziskava. Poanta petega pogoja (kine velja le za obljubljanje) pa je v tem da mora biti (vsako) ilokucijsko de-

janje smiselno: nesmiselno je da obljubimo da bomo storili to in to ko paje oitno da bomo to storili v vsakem primeru ali e na primer to e vse-skozi poenjamo. e v takni situaciji na primer obljubimo lahko dosee-mo prav nasproten uinek kakor bi ga obljuba morala dosei (glej pogoj 4).

Prvih pet pogojev Searle imenujepripraljalni pogoji pri emer so po-goji 1 2 in 5 sploni (veljajo za sleherno ilokucijsko dejanje) pogoja 3 in 4pa posebna (veljata (le) za obljubljanje). Pogoji ki so za (poslualevo) ra-zumetje ilokucijske moi (govoreve) izjave e posebej pomembni in zani-majo nas pa so tile:

6. G-jea intenca je storiti D.Pogoj 6 Searle razleni v dva podpogoja:a) e je obljuba iskrena potem je G-jeva intenca storiti D

16 R. W. Gibbs S. M. Delaney Pragmatic Factors in Making and Understanding Promises v:Di-scourse Processes 101987107126.


54/186


b) e je obljuba iskrena potem G misli da je sposoben da je v njegovimoi storiti D.

7. G-jea intenca je, da ga bo izjaljanje S zaezalo izriti D.o je bistveni pogoj ki obljubljanje loi od drugih ilokucijskih dejanj.8. G-jea intenca (i-1) je P ustariti ednost V, da izjaljenje S teje, kot

da se je G zaezal izriti D. G-jea intenca je to ednost V ustariti pra sprepoznanjem i-1, to je soje (G-jee) intence, da P ustari ednost V, in dabi bila i-1 prepoznana pra zaradi P-jeega poznaanja pomena S.

Govoreva intenca je torej proizvesti neki ilokucijski uinek prav s temda poslualec prepozna njegovo intenco proizvesti ta ilokucijski uinek to

prepoznanje pa namerava dosei prav s pomojo dejstva da je pomen izre-enega stavkakonvencionalno vezan na ustvarjanje tega uinka.

e pa je pomen nekega stavkakonvencionalno vezan na ustvarjanje do-loenega ilokucijskega uinka potem je druga intenca (intenca da poslu-alec prepozna govorevo intenco da eli slednji proizvesti neki ilokucij-ski uinek) preprosto odve: e eli govorec proizvesti neki ilokucijski ui-nek in e je pomen kakega jezikovnega izraza konvencionalno povezan zustvarjanjem tega uinka potem pa preprosto izree ta izraz in proizve-de eljeni uinek. e pa se mora pri zagotavljanju eljenega uinka opre-

ti na intenco da bo sogovorec prepoznal njegovo intenco da eli proizve-sti doloen uinek to pomeni samo to da pomen izreenega stavka oz. je-zikovnega izraza nikonvencionalno vezan na ustvarjanje doloenega iloku-cijskega uinka.

Za nameek Searle osem navedenih pogojev zapeati e z devetim kipravi:

9. Semantina praila dialekta, kiga govorita G in P, so takna, da je Sprailno in iskreno rabljen, e in samo e so izpolnjeni pogoji 18 kar z dru-

gimi besedami pomeni da Searle v semantiko (nekega jezika) vlai tistokar je temeljnopragmatinega: samo komunikacijo.Dejstvo da gre pri Searlu za ilokucijsko dejanje obljubljanja ki ima v

teoriji govornih dejanj nekako poseben status (kaknega bomo pojasnilikasneje) morda malce prikriva kaj natanko elimo rei. Vzemimo na pri-mer da elimo opozoriti in ne obljubiti.

V tem primeru je po Searlu naa intenca proizvesti neki ilokucijskiuinek prav s tem da poslualec prepozna nao intenco proizvesti ta iloku-cijski uinek in pa da nao intenco prepozna prav zato ker je pomen izree-


55/186

Z

nega stavka konvencionalno povezan z ustvarjanjem intendiranega iloku-cijskega uinka. Ko torej pravimo:

(17) Opozr s, ,je naa intenca proizvesti ilokucijski uinek opozorila prav s tem da poslu-alec prepozna nao intenco proizvesti ta ilokucijski uinek nao intenco

pa naj bi poslualec prepoznal prav zato ker je izreeni stavek ali jezikov-ni izraz konvencionalno povezan z ustvarjanjem ilokucijskega uinka kiga intendiramo.

e je naa intenca doloen ilokucijski uinek proizvesti tako, da poslualec prepozna nao intenco proizesti ta ilokucijski uinekje nerodnost le

v tem da potem ne rabimo stavka ali jezikovnega izraza katerega izreka-nje bi bilo konvencionalnopovezano z ustvarjanjem eljenega ilokucijske-ga uinka.

a pa po drugi strani imamo kak jezikovni izraz katerega izrekanje jekonvencionalnopovezano z ustvarjanjem intendiranega ilokucijskega uin-ka potem je pa odve naa intenca da bi ta ilokucijski uinek proizvedlis poslualevim prepoznanjem nae intence po tem ilokucijskem uinku.Poti se izkljuujeta.

Vendar pa ne gre le za nerodnost gre tudi za teavo. Izjava (17) namreni konvencionalen nain izraanja opozorila oz. ilokucijske moi opozori-la. Rekli bi lahko tudi le:

(18) Bik s o npde,

le da v tem primeru ni (vsaj navidez) e vnaprej jasno ali gre za trditevali za opozorilo ali za kaj tretjega. Pa tudi e bi bilo! Nae opozorilo morakot opozorilo prepoznati ele na sogovornik ne glede na to, ali se naa iz-

jaa e sama razglaa za opozorilo ali ne.Kako naj to doseemo?

Grice-Strawsonova kompleksna intenca

Searlova analiza ali bolje konstrukcija obljubljanja temelji na revizijiGriceove teorije pomena.17 Grice loi med naravnim pomenom (pomenn)in ne-naravnim pomenom (pomennn); tisto kar obe teoriji pomena loi pa

je prav odsotnost ali prisotnost intenc. Nekaj naravno pomeni nekajdrugega e v konstrukcijo pomena niso vmeane intence na primer:

(19) Oki n ne poenio, d o deeo.

17H. P. Grice, Meaning, v:Philosophical Logic, Oxord 1971.


56/186


Ali:

(20)Rdeic n orz poeni sr.

Z ne-naravnim pomenom pa imamo opraviti kadar nekaj storimo z na-menom, da bi to opazil nekdo drugin v to kategorijo nedvomno spada tudi

poskus (poudarjam poskus!) izvritve ilokucijskega dejanja. ebi torej ho-teli z Griceom opisati poskus izvritve ilokucijskega dejanja bi torej rekli:

G-jeva intenca (i1) je z izjavljanjem S v P proizvesti neki uinek U; G-jeva intenca (i2) je nadalje da P prepozna njegovo intenco i1 (da je njegovaintenca v P proizvesti neki uinek U); in G-jeva intenca (i3) je da bi pre-

poznanje intence i1 delovalo kot razlog ali vsaj kot eden od razlogov za ui-

nek U.V vsakem primeru ne-naravnega pomena gre za poskus komunikacije(verbalne ali neverbalne) za poskus uspene komunikacije med vsaj dvemaindividuoma in vendar je mogoe dokazuje Strawson18 da so izpolnjeni

vsi trije pogoji (da so torej realizirane vse tri intence) da pa G-ju (s pomojooz. preko S) kljub temu ni uspelo vzpostaviti komunikacije s P. Na primer

v naslednjem primeru: G-jeva intenca je z neim v P ustvariti preprianjedap; s tem je zadovoljeno pogoju i1. Na mestu kjer ga P lahko vidi uprizo-ri oz. namesti prepriljiv dokaz

od performativa do govornih dejanj

Documents