uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti€¦ · on the question, since when the...
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Univerzitetni študijski program
prve stopnje Razredni pouk
Diplomsko delo
UPORABA SODOBNIH TEHNOLOGIJ PRI POUKU GLASBENE UMETNOSTI
Aleš Gantar
Koper 2015
Mentor: doc. dr. Ivan Lešnik
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani Aleš Gantar, študent univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Razredni pouk,
izjavljam,
da je diplomsko delo z naslovom Uporaba sodobne tehnologije pri pouku
Glasbene umetnosti
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršil pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
_____________________
V Kopru, dne
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Ivanu Lešniku za strokovno pomoč, kritične
komentarje in dobrodošle nasvete pri pisanju diplomskega dela.
Hvala tudi prijateljicama, Mateji Luzar in Petri Krmelj, za podporo in spodbujanje.
Posebno zahvalo pa posvečam družini, ki me je ves čas študija spodbujala, stala
ob strani in z njihovo finančno pomočjo ter moralno podporo pomagala pri doseganju
ciljev.
Hvala, brez vas mi ne bi uspelo.
POVZETEK
Diplomsko delo obravnava uporabo sodobne tehnologije pri pouku glasbene
umetnosti. Ker vzgojno-izobraževalno delo oziroma delo učitelja vsakodnevno zahteva
sprotne priprave na pouk, izdelavo didaktičnega materiala in še veliko drugih dodatnih
dejavnosti, so računalnik in drugi elementi sodobne tehnologije pri pouku glasbene
umetnosti olajšali delo in prepolovili čas dela učitelja že nekaj časa nazaj. Cilj
diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika in analize literature ugotoviti, ali
učitelji uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IKT) in
kako pogosto.
V teoretičnem delu smo v prvem delu predstavili definicijo glasbene umetnosti.
Osredotočili smo se na njene vplive na otroke ter proučili kako je glasbena vzgoja
vpeta v različna izobraževalna obdobja. V drugem delu teorije smo definirali pojem IKT,
saj se še ne uporablja dolgo in ga marsikdo ne razume. V nadaljevanju nas je
zanimalo, kdaj se je v Sloveniji sodobna tehnologija pojavila v izobraževanju in kako je
prisotna pri urah glasbene vzgoje. Predstavili smo tudi o prednosti in slabosti IKT-ja v
vzgojno izobraževalnem procesu.
V empiričnem delu smo anketirali učitelje glasbene umetnosti in jih povprašali po
izkušnjah z uporabo IKT-ja pri pouku glasbene umetnosti.
Ugotavljamo, da so učitelji seznanjeni z izrazom informacijska tehnologija, delo z
multimediji jim ni tuje, kar je po pričakovanjih, saj se s tehnologijo srečujejo
vsakodnevno. Učitelji pa kljub poplavi sodobne tehnologije pri učenju novih pesmi še
vedno uporabljajo klasična glasbila in lasten glas.
Ključne besede: sodobna tehnologija, IKT, glasbena umetnost, multimediji, učni
načrt
ABSTRACT
THE USE OF MODERN TECHNOLOGIES AT THE LESSONS OF MUSIC
Use of modern technology at the lesson of music diploma discusses the use of
modern technology at the lesson of music. Since educational work or the job of a
teacher daily require preparation for lessons, preparation of didactic material and many
other additional activities, computer and other elements of modern technology have
made the job of a teacher easier and have halved the time needed to prepare for a
lesson already some time ago. The purpose of the diploma is by means of
questionnaires and the analyses of literature to determine, whether teachers use the
information and communication technology (ICT) and how often they use it.
The theoretical part first describes music. It is focused on the effects that music
has on children, and on the involvement of music in different periods of a child’s
education. The second part introduces the definition of ICT, as the term has not been
used long and many a person does not understand it. In the following, it was focused
on the question, since when the modern technology is present in education in Slovenia
and how it is used at the lesson of music. Also the advantages and disadvantages of
ICT in education are described in that part. The empirical part presents the interviews
with the teachers of music. The questionnaire was focused on the experiences of ICT
in the classroom.
The results showed that the teachers are familiar with the term ICT. They are used
to work with multimedia, which was expected as they use it on daily basis. Although
teachers, despite the extensive use of modern technology in the classroom, still teach
new songs with the help of classical musical instruments and singing.
Key words: modern technology, ICT, music, art, multimedia, curriculum
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ........................................................................................................................ 1
2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2
2.1. Glasba ............................................................................................................... 2
2.1.1 Glasba in vplivi na otroka ............................................................................. 2
2.1.2 Glasba in izobraževanje. .............................................................................. 4
2.1.2.1 Glasba v vrtcu ....................................................................................... 5
2.1.2.2 Glasba v šoli .......................................................................................... 6
2.2 Informacijska in komunikacijska tehnologija – IKT .............................................. 7
2.2.1 Uvajanje IKT v šole v Sloveniji ...................................................................... 8
2.2.2. Prednosti in slabosti IKT pri izobraževanju .................................................. 9
2.2.3 IKT pri urah glasbene umetnosti ..................................................................10
2.2.3.1 IKT v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ......................................10
2.2.3.2 IKT v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. ...................................11
2.2.3.3 IKT v tretjem vzgojno izobraževalnem obdobju .....................................11
2.2.4 Dobra praksa ...............................................................................................12
3 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................................17
3.1 Problem, namen in cilji .......................................................................................17
3.2 Raziskovalne hipoteze in raziskovalna vprašanja ..............................................17
3.2.1 Raziskovalne hipoteze .................................................................................17
3.2.2 Raziskovalna vprašanja ...............................................................................18
3.3 Metodologija ......................................................................................................18
3.4. Rezultati in razprava. ........................................................................................18
3.4.1 Rezultati ......................................................................................................18
3.4.2 Interpretacija ...............................................................................................28
4 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................31
5 VIRI IN LITERATURA ..............................................................................................32
6 PRILOGE ................................................................................................................ 34
1. Anketni vprašalnik: Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku Glasbene umetnosti 34
2. Povezave uporabljene v učni pripravi .................................................................. 37
3. PPT predstavitev uporabljena v učni pripravi ...................................................... 37
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Poznavanje izraza informacijsko-komunikacijska tehnologija .......................... 19
Graf 2: Možnost izobraževanja o uporabi IKT pri pouku ............................................. 20
Graf 3: Udeležba izobraževanja, če bi bilo le to ponujeno na šoli anketiranca ............ 20
Graf 4: Uporaba sodobne tehnologije pri pouku Glasbene umetnosti. ........................ 21
Graf 5: Pogostost uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije pri pouku Glasbene umetnosti ................................................................................................... 22
Graf 6: Motivacija učencev ob uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije ....... 24
Graf 7: Ali je informacijsko-komunikacijska tehnologija olajšala delo učiteljem? ......... 24
Graf 8: Uporaba IKT je vzrok uspešnega dela v razredu. ........................................... 25
Graf 9: Glasbena pismenost učiteljev je na ustreznem nivoju ..................................... 25
Graf 10: Poučevanje predmetov na pedagoških fakultetah je brezpredmetno. ........... 26
Graf 11: Osnovne šole imajo ustrezno sodobno opremo za nemoteno poučevanje glasbene umetnosti. ................................................................................................... 27
Graf 12: Pogostost uporabe glasbil pri učenju novih pesmi ........................................ 27
Graf 13: ocenjevanje lastne glasbene pismenosti ....................................................... 28
KAZALO TABEL
Tabela 1: Učna priprava in potek učne ure ................................................................. 13
Tabela 2: Delovna doba anketiranih učiteljev ............................................................. 18
Tabela 3: Razlogi neuporabe IKT pri predmetu Glasbena umetnost. .......................... 21
Tabela 4 Uporaba različnih elementov sodobne tehnologije pri pouku glasbene umetnosti.................................................................................................................... 22
Tabela 5: Ali pogrešate katerega izmed naštetih elementov sodobne tehnologije, za uspešno delo pri pouku Glasbene umetnosti? ............................................................ 23
Tabela 6: Korelacija med samooceno glasbene pismenosti in pogostostjo uporabe inštrumentov pri učenju novih pesmi. .......................................................................... 29
Tabela 7: Hi-kvadrat test odvisnosti med spremenljivkama ........................................ 29
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Glasba ima velik pomen v življenju človeka. Že Platon je zapisal, da je glasba
najmočnejši instrument, kjer si ritem in melodija utirata pot v notranje dele duše
(Denac, 2002).
Glasbeno ustvarjanje se je začelo že v pradavnini, ko je pračlovek udarjal s trdimi
predmeti ob različne stvari in tako izvajal zvoke, s katerimi je poskušal komunicirati z
duhovnim svetom in priklicati naravne pojave, kot so dež, sonce, veter idr. Pozneje so
začeli izdelovati tudi prva glasbila, na katere so igrali, ko so sedeli ob ognjih, hodili na
lovske izlete in ob različnih slovesnostih, kot je bilo rojstvo ali smrt pripadnika ljudstva
(Mihelač, 2009).
Glasba se je skozi stoletja razvijala in oblikovala. Vsako zgodovinsko obdobje se
ponaša z različnimi značilnimi glasbenimi vzorci, o katerih se učijo v osnovnih šolah.
Do leta 1877 je bilo glasbo možno slišati samo v živo ob uporabi inštrumenta in/ali
petja. Izumitelj Thomas Alva Edison je v letu 1877 izumil fonograf, napravo za
snemanje zvoka, ki predstavlja začetek nosilcev zvočnega zapisa. V začetku 20.
stoletja je luč ugledala prva gramofonska plošča, malo več kot 20 let pozneje je začel v
Nemčiji oddajati prvi radio v Evropi, kmalu se je pojavila še televizija (Stevanović,
2008). Če je bilo 100 let nazaj glasbo slišati samo ob obisku koncerta ali drugih
umetniških nastopov, se je v kratkem času preselila v vsak dom, selitev pa ji je
omogočil hiter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Informacijsko-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) je prinesla novosti
na mnogih področjih, med drugim tudi v osnovnih šolah in pri pouku glasbene
umetnosti. Radio, televizija, interaktivna tabla, glasbeni predvajalnik ter računalnik so
danes že v vsaki glasbeni učilnici in olajšujejo delo učiteljem, tako pri načrtovanju, kot
pri izvajanju pouka.
V diplomskem delu nas zanima definicija informacijsko-komunikacijske tehnologije,
kakšne so prednosti in slabosti, kdaj se je začela vpeljevati v osnovne šole in v pouk
glasbene umetnosti. V empiričnemu delu pa smo raziskali odnos učiteljev do IKT, kako
oni dojemajo tehnologijo ter jih povprašali o njihovi glasbeni pismenosti.
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1. Glasbena umetnost
Johann Woolfgang von Goethe je na vprašanje kaj je glasba, odgovoril: »V glasbi
delujejo skrite sile v najvišjem smislu, sega namreč tako visoko, da je razum ne more
obseči in iz nje prihaja učinek, ki vse obvladuje, a ga nihče ne zna razložiti«
(Wikipedia).
»Glasbo je mogoče poimenovati kot »neubesedljive zvočne igre. Neubesedljive so
te igre zato, ker niso le nosilke neverbalne komunikacije, temveč delujejo kot medij, ki
prenaša tista sporočila, ki jih ni možno prevesti v jezik, zvočne so seveda zato, ker je le
ena igra nezvočna: tišina (ki pa ni, razen v naši idealni prestavi, medtem ko zvok vedno
je). Igre pa so zato, ker je igra tisto, kar glasba počne in se z glasbo dogaja. Ljudje
sodelujejo v njeni igri, kot akterji in kot objekt. Igra je samo temelj glasbe, ker je njena
bitnost dvojna: performativna in participativna« (Muršič 2000, v Lenko, 2009, str 9).
Mihelačeva je v svojem učnem gradivu glasbo opisala kot sestavljeno celoto nekih
vzorcev, ki imajo določene lastnosti, kot so glasnost, trajanje in višina. Ti vzorci naj bi
učinkovali na čustva poslušalca in ga spravila v različna stanja, kot je npr. ugodje ali
kratkočasje. Posamezniki doživljajo glasbo različno in ni merila, ki bi definiral, kaj je
glasba in kaj ni (Mihelač, 2009).
Urejen sklop vzorcev zvoka tvori glasbo. Ali nam bo ta glasba všeč ali ne, je
odvisno od posameznika in njegovega doživljanja le-te. Kar je za nekoga neznosen
hrup je lahko za nekoga smiselna celota. Šturm označi glasbo za terapijo duše, saj,
tako pravi Šturm, lahko človeka, ki nima nobenega znanja o glasbi, notranje pomiri in
uravnovesi (Šturm, 1935).
2.1.1 Glasbena umetnost in vplivi na otroka
Rezultati raziskav so pokazali, da glasba pozitivno vpliva že na razvoj otroka v
prenatalnem obdobju, saj so dokazali, da se plod odziva na zvočne signale, kot so
petje, inštrumentalna glasba in različni zvoki. Novorojenčki, ki so sodelovali v
eksperimentalni skupini pa so se v kasnejšem obdobju bolje izkazali na področju
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
3
orientacije in habituacije (Horvat, 2012). V tem obdobju lahko z glasbo nižamo raven
čustvenega stresa in nadgrajujemo otrokov motorični razvoj (Rupnik, 2011).
Prav tako ima glasba v otrokovem razvoju večji pomen, kot samo poslušanje in
ustvarjanje. Denačeva je razdelila vzgojo glasbe na več področij:
· Estetska vzgoja, kjer z glasbenimi dejavnostmi razvijamo sposobnosti
zaznave, doživetja, ustvarjanja in vrednotenja razsežnosti glasbe ter
razvijamo estetski čut in okus.
· Moralna vzgoja, ko glasba oblikuje otroški kolektiv in sposobnost delovanja
v skupini (pevski zbor), oblikuje karakterne lastnosti otroka (natančnost,
samostojnost…).
· Telesna vzgoja, kjer glasba vpliva na značaj, hitrost in natančnost gibanja,
pravilno držo telesa in psihofizično koordinacijo.
· Intelektualna vzgoja, glasbene dejavnosti vplivajo na razvoj slišne
občutljivosti, usmerjene pozornosti, pomnjenja, mišljenja, ustvarjalne
domišljije (Denac, 2002).
Glasba lahko pomaga otroku razviti inteligentnost, ustvarjalnost in celostno
osebnost, kar pomeni, da lahko primerna glasba niža otrokov nivo agresije in nasilja.
Senzibilno razmišljanje o družbi in okolju se močneje razvije, kar je posledica vpliva
igranja v različnih zasedbah, čigar sodelovalno okolje v skupini pripomore tudi k
razvoju čustvene normalizacije (Emeršič, 2009).
Pozitivne vplive glasbe pri predšolskih otrocih pa so dokazali Božič, Habe in
Jerman, ki so raziskovali kako glasba vpliva na govorni oz. jezikovni razvoj. Dokazali
so povezavo med glasbenimi sposobnostmi in fonološkim zavedanjem, med drugim so
še zapisali » Če ima otrok pogost stik s kvalitetno glasbo, če mu starši lahko že zgodaj
omogočijo izobraževanje in če znajo elemente glasbe vplesti v vsakdanje življenje se
bodo njegove glasbene sposobnosti bolje razvile… Bolje razvite sposobnosti in
spretnosti na enem področju pa navadno ugodno vplivajo tudi na ostala področja«
(Božič, Habe, Jerman, 2007, str 50).
Glasbo lahko uporabimo v različne namene. Dokazano je, da poslušanje glasbe pri
poslušalcu izvablja čustva in se v telesu sprošča hormon dopamin, ki je eden izmed
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
4
odgovornih za človeško veselje. Rupnikova je v svojem diplomskem delu izpostavila
različne uporabe glasbe, oz. njenih elementov, kot so petje, ritmične aktivnosti,
poslušanje glasbe in igranje inštrumentov v terapiji govorno-jezikovnih komunikacijskih
motenj. Njene raziskave dokazujejo, da petje prinaša najboljše rezultate pri glasovnih
motnjah, artikulacijskih motnjah, jecljanju idr., kjer pripomore k respiratorni aktivnosti,
krepitvi mišic in sproščanju govornega sistema in celotnega telesa. Dejavnosti, ki
vsebujejo ritmične aktivnosti, so se najbolj izkazale pri disleksijah, fonoloških motnjah,
motnjah avtističnega spektra idr. Aktivnosti poslušanja glasbe uporabljamo pri
podobnih motnjah kot ritmične aktivnosti. Igranje na glasbene inštrumente pa je
pokazalo največji napredek pri osebah z zakasnelim govornim razvojem in z motnjami
avtističnega spektra (Rupnik, 2011).
2.1.2 Glasba in izobraževanje
Že Platon je v antični Grčiji zagovarjal, da mora izobraževanje potekati do 20. leta
iz predmetov matematike, poetike, gimnastike in glasbe, ki je že takrat veljala za
znanost (Emeršič, 2009). Prav tako je Platon avtor misli: »Poučevanje glasbe je
najmočnejši instrument, kjer si ritem in melodija utirata pot v notranje dele duše.«
(Denac, 2002, str. 11).
Denačeva pravi, da so leta pred vstopom v šolo in prva leta osnovne šole
najpomembnejša pri razvoju glasbenih sposobnosti. Tako, kot za razvoj otroka, so tudi
za razvoj glasbenih sposobnosti potrebni dedne lastnosti, okolje in lastna
samoiniciativa. Pogoj, da se dispozicija razvije v pravo glasbeno sposobnost je
otrokova aktivnost. Otrokova aktivnost pa ne bo prišla do izraza, če otrok ne bo doživel
pozitivne spodbude iz okolja, tako družine, kot družbenega okolja (Denac, 2002).
Sposobnost otrok v predšolskem obdobju opisuje Gardner, ko je opisal nigerijsko
pleme, katerega ženske prisostvujejo skupinskim plesom in petjem z nekaj meseci
starimi otroki. Ti otroci so pri petih letih sposobni zapeti veliko število pesmi, igrati na
različne vrste tolkal in izvajati zapletene ljudske plese (Denac, 2002, po Gardner 1993).
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
5
2.1.2.1 Glasba v vrtcu
Glasbene dejavnosti otrok v vrtcu od 1. do 3. leta:
Otrok
· s petjem, igranjem, poslušanjem in z izmišljanjem glasbe, glasbo doživlja,
poustvarja, ustvarja, se z njo izraža in komunicira;
· ritmično izreka enostavne ljudske in otroške izštevanke in šaljivke;
· petje in ritmični izrek spremlja z glasbili ali gibanjem;
· posluša, posnema in razlikuje zvoke iz narave in okolja;
· posluša in posnema izvedbe znanih del glasbene literature;
· poje otroške, ljudske in umetne pesmi v obsegu svojega glasu;
· izvaja ritmične vzorce s ploskanjem, topotanjem, tleskanjem, udarjanjem
ipd. in igranjem na mala glasbila;
· spontano si izmišlja ritmično melodične vzorce
· doživlja in opazuje igranje in petje odraslega in starejših otrok;
· posluša glasbene pravljice in v njih sodeluje (Kurikulum za vrtce, 1999).
Glasbene dejavnosti otrok v vrtcu od 3. do 6. leta
Dejavnosti, ki jih počnejo v vrtcu starejši otroci na glasbenem področju, so enake
kot pri mlajših otrocih, dodane pa so:
Otrok
· sodeluje pri glasbeno didaktičnih igrah;
· si izmišlja, improvizira krajše ali daljše glasbene motive, melodije, pesmi;
· sodeluje in samostojno izbira med izbranim gradivom glasbene primere za
izvajanje in poslušanje, tudi med različnimi zvrstmi;
· prepoznava, razlikuje, razvršča glasbene primere (rajalna glasba,
praznična glasba, uspavanke, instrumentalna glasba, umirjena itn.);
· posluša, izbira, si zamišlja, izvaja zvočno in glasbeno opremo za glasbene
pravljice, plesne in dramske predstave in video (prav tam).
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
6
2.1.2.2 Glasba v šoli
»Glasbena vzgoja ponuja učencu temeljne izkušnje za atraktivno in selektivno
poslušanje glasbe v medijih in na prireditvah. Z interakcijo izvajanja in ustvarjanja
spodbuja sodelovanje v pevskih zborih, drugih glasbenih skupinah in dejavnostih ter
motivira za vse življenjsko izobraževanje« (Štrukelj, 2011, str 1).
V učnem načrtu je v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju glasbi namenjeno 70
ur, v drugem 52,5 ur (4. in 5. razred) oz. 35 ur (6. razred), v tretjem obdobju imajo v 7.
in 8. razredu po 35 ur, v 9. razredu pa se število ur zmanjša na 32 (prav tam). Razlike v
številu ur glasbene umetnosti po razredih, gre pripisati dodatnemu številu predmetov, ki
jih učenci z začetkom vsakega šolskega leta dodajo na svoje urnike. Denačeva pa
zapisuje, da učinek prenosa glasbene vzgoje na kognitivni razvoj večji, pri mlajših
otrocih oz. so vplivi glasbene vzgoje na starejše otroke manj merljivi (Denac, 2002).
Na razredni stopnji se, tako kot v vrtcu, učenci srečujejo z različnimi glasbenimi
dejavnostmi, ki so načrtovana za tri različna področja: izvajanje, ustvarjanje in
poslušanje. Namen glasbene vzgoje v celotnem osnovnošolskem izobraževanju je
strjen v splošne cilje, ki so:
- spodbujanje doživljanja in izražanja glasbe z glasbenimi dejavnostmi ter drugih
izraznih sredstev,
- vzbujanje radovednosti ter razvijanje interesa in aktivnega odnosa do glasbe,
- sodelovanje v različnih oblikah glasbenega udejstvovanja,
- oblikovanje pozitivnega odnosa do nacionalne in svetovne glasbene dediščine,
razvijanje občutljivosti in strpnosti do različninh kultur ter tistih, ki to glasbo tudi
izvajajo,
- poznavanje glasbene literature, ustvarjalcev in poustvarjalcev ter zakonitosti
glasbenega jezika, razvijanje kritične presoje in vrednotenje glasbe,
spodbujanje estetskega razvoja z dejavnostmi glasbenega izvajanja, poslušanja
in ustvarjanja,
- razvijanje glasbenih sposobnosti in spretnosti z aktivnimi oblikami in metodami
dela,
- razvijanje sporazumevanja in komuniciranja v glasbenem jeziku,
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
7
- gibalno-rajalno, plesno, likovno in besedno izražanje glasbenih doživetij in
predstav,
- povezovanje glasbe z drugimi umetnostmi in z različnimi predmetnimi področji,
- usmerjanje v ustvarjalno uporabo glasbenega znanja v šolskem in
zunajšolskem udejstvovanju,
- ozaveščanje pomena glasbenega delovanja in razvoja z vidika trajnostnega
razvoja,
- razvijanje smiselne in kritične uporabe sodobne tehnologije,
- spoznavanje učinka in uporabnost glasbenih dejavnosti kot sprostitvenih tehnik
za telo in duha,
- razvijanje čustvene inteligence kot temeljnega pogoja za učenje ter čustveno-
socialno zrelost otrok (Strukelj, 2011, str. 5).
2.2 Informacijska in komunikacijska tehnologija – IKT
IKT je krovni termin, pod katerega spadajo vse komunikacijske naprave ali
aplikacije, ki vključujejo radio, televizijo, mobilni telefon, računalnik, mrežno
programsko opremo (angl. software) in strojno opremo (angl. hardware), satelitske
sisteme itd., kot tudi različne storitve in aplikacije, povezane z njimi, kot so
videokonference in učenje na daljavo (Hvalič Touzery, 2010).
Poleg izraza informacijsko – komunikacijska tehnologija, poznamo tudi druge, ki
naj bi bili po pomenu enaki oziroma bolj znani: sodobna tehnologija, izobraževalna
tehnologija, učni mediji, multimedija… Gerlič multimedijo opiše kot množico formatov
za predstavitev informacij v obliki teksta, stabilne ali animirane grafike, segmentov,
videa in avdia (Gerlič, 2000).
Mediji so na splošno razloženi kot nosilci in/ali posredovalci informacij, njihov
način, kvaliteta in obseg pa so nenatančno definirani (Blažič, 1993).
Najbolj poznan predstavnik IKT je računalnik, za katerega lahko rečemo, da je IKT
v malem, saj poleg shranjevanja informacij lahko, ob podpori drugih naprav in aplikacij,
te informacije tudi projicira in predvaja.
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
8
2.2.1 Uvajanje IKT v šole v Sloveniji
»Sodobna IKT tehnologija nudi učitelju možnost, da izboljšuje procese učenja in
poučevanja (glasbe)« (Borota in Brodnik, 2006, str. 532). V začetku 70-ih let se je s
projektom »Uvajanje računalniške pismenosti v srednje šole« začelo poučevanje
računalništva v srednjih šolah, kar je Slovenijo postavilo med pionirje pri uvajanju
računalništva v vzgojno izobraževalnem procesu. V letu 1984 so se informatizirali tudi v
osnovnih šolah, kjer so standardizirali strojno in programsko opremo in uvedli
računalniške krožke. Leta 1988 se je opremljanje šol s programsko in računalniško
strojno opremo, usposabljanje pedagoških delavcev in spodbujanje raziskovalno –
razvojnega dela bistveno pospešilo s projektom »Raček«, ki je poskrbel za izid revije
NIT in raznih didaktičnih kompletov itd. Leto pozneje je sledil projekt »Petra«, ki je
uvedel uporabo računalnikov pri pouku tehnične in likovne vzgoje ter pri pouku
slovenščine. Program »Računalniško opismenjevanje« je zaživel v sklopu projekta
»Šolski tolar«, ki je trajal v obdobju 1994 – 2000, njegov cilj je bil izobrazba učiteljev in
ostalih delavcev, raziskovanje in razvoj uporabe računalnikov v šolah, kako narediti
pouk bolj aktiven in sodoben ter na drugi strani omogočiti in olajšati poslovanje in
vodenje šole. Program »Modeli učenja in poučevanja« je ugledal luč v šolskem letu
1999/00, kjer so tri projektne naloge tvorile vsebinski projekt:
· Pika (informatizacija učno-vzgojnih dejavnosti v vrtcih in na nivoju
razrednega pouka)
· Timko (sodelovalno učenje in timsko poučevanje z IKT od 5. do 9. razreda,
gimnazijah in štiriletnih programih srednjega strokovnega izobraževanja)
· Vesna (iskanje idej in pobud načina informatizacije v javno izobraževalnih
inštitucijah)
V letu 2008 je zaživel projekt »E-šolstvo«, s katerim so hoteli nadgraditi dejavnosti na
področjih usposabljanja pedagoških in strokovnih delavcev ter svetovanja, didaktične
podpore, pripravi e-gradiv (Gerlič, 2013).
Rezultati raziskav projekta RO (Računalniško opismenjevanje) so med drugim
dokazali, da sodobna tehnologija povečuje ohranjanja znanja in ima pozitivne lastnosti v
učenju (Krašna, 2010).
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
9
2.2.2. Prednosti in slabosti IKT pri izobraževanju
Tako kot moramo nekatere stvari »jemati z rezervo«, je tudi pri IKT potrebno
presoditi kdaj in na kakšen način bomo multimedijo vpeljali v uro, saj ima tako dobre
kot slabe strani uporabe.
Prednosti, ki jih študije pripisujejo multimedijem, so predvsem večja gospodarnost,
dostopnost, prihranek na času učiteljev in učencev (Krnel, 2008, str. 7).
Pedagoška stroka je našla pet področij, kjer so se pokazali pozitivni učinki IKT:
· Motivacija učencev, kjer imata pomembno vlogo interaktivnost in
večpredstavnost, ki ju omogoča IKT.
· Boljši dostop do informacij - učenci z računalnikom in spletom hitreje dostopajo
do različnih učnih gradiv in ostalih pripomočkov.
· Sodobni pedagoški pristopi, kot so timski pouk, problemski pouk, sodelovalno
učenje… lahko izkoristijo podporo, ki jim jo nudi IKT.
· Storilnost učiteljev je višja, saj multimedije omogočajo učiteljem dostop do
informacij za pripravo priprave, kot tudi e-gradiv; čas za pisanje administrativnih zadev
se skrajša.
· Izboljšana informacijska pismenost - z uporabo IKT se zvišuje informacijska
pismenost učencev in učiteljev (Gerlič, 2013).
Lubej vidi prednosti v zanimivejšemu podajanju znanja učencem, dostop do večje
baze podatkov, ki je natančna in zanesljiva in večja motivacija učencev. Trdi, da z
uporabo spodbudimo medsebojno sodelovanje tako učitelja, kot učencev. S
prikazovanjem animacij, grafik in videov na vizualnih tehnologijah pa omogočamo
boljše razumevanje pojmov (Lubej, 2012).
Slabosti, ki jih avtor izpostavi pri IKT pa so: sodobna tehnologija ni sposobna
odzivanja in prilagajanja tempu dela v razredu, ni sposobna čustvovanja in nudenja
človeške topline v odnosih, kot se lahko učitelj s svojo občutljivostjo odzove na različne
probleme in situacije pri posamezniku ali skupini ter prilagodi potek učne ure in
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
10
procesa. Prav tako IKT ni sposobna prilagoditve posameznikovemu razpoloženju in ne
nudi spontanih povratnih informacij (prav tam). Gerlič pa še dodaja, da lahko računalnik
v izobraževanju nadomesti tradicionalne metode in oblike dela (Gerlič, 2013).
Denačeva ugotavlja vzrok za upad otroškega glasbenega ustvarjanja tudi v
sodobni tehnologiji, saj pravi, da se je v današnjih časih močno spremenil odnos do
glasbenega ustvarjanja, petja in igranja, kar je posledica množice akustičnih dražljajev
iz okolice, kar povzroči uporabnika oz. poslušalca pasivnega (Denec, 2002).
2.2.3 IKT pri urah glasbene umetnosti
Glasbena tehnologija je prisotna v glasbenih učilnicah že dolgo, in tako kot druge
tehnologije, se je tudi IKT pri glasbeni umetnosti nadgrajevala in spreminjala.
Kasetofon, televizijo in CD predvajalnik, ki so prenašali informacije do učencev, so
nadomestili interaktivna tabla, LCD projektor in drugi mediji, ki uporabniku hitreje, lažje
in varneje dostavijo informacije. Prav tako, kot se je nadgrajevala tehnologija, se je
spreminjal učni načrt.
Trenutni učni načrti za glasbeno umetnost predvidevajo ciljno in procesno razvojno
načrtovanje. To od učitelja zahteva strategijo načrtovanja modela in strategijo uvajanja
modela v procese učenja. To je povezava med metodami in oblikami učenja ter
povezava med didaktičnimi sredstvi in pripomočki (Borota, Brodnik, 2006).
2.2.3.1 IKT v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo mora učitelj v pouk glasbene umetnosti
uvesti postopoma in premišljeno. V uro glasbe multimedije vključimo kot učno sredstvo,
ki ima na razpolago glasbene informacije. Tehnologija ne sme preseči dela učitelja in
učenca pri glasbenih urah. Če je ura načrtovana kot samostojno delo ob sodobni
tehnologiji, je potrebno učencem pred začetkom ure predstaviti učne cilje, ki morajo biti
opredeljeni. Učenčeve glasbene izkušnje, motiviranost, izkušnje s sodobno tehnologijo
in pripravljenost za uporabo le-te so ključni pri sestavljanju in načrtovanju ure. (Štrukelj,
2011)
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
11
2.2.3.2 IKT v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Uporaba sodobne tehnologije se, zaradi izkušenosti učencev, prenaša tudi na
ostala področja procesov učenja, razumevanje osnovnih zakonitosti glasbenega jezika
in pridobivanja glasbenih izkušenj. Pozitivne lastnosti IKT se kažejo v obdelavi in
shranjevanju glasbenih vsebin in zvočnih posnetkov, iskanju informacij, vzpostavljanju
novih komunikacij med uporabniki sodobne tehnologije ter med uporabnikom in virom
informacij (prav tam).
2.2.3.3 IKT v tretjem vzgojno izobraževalnem obdobju
Od učitelja se pričakuje, da je seznanjen z novostmi na področju sodobne
tehnologije, saj so tako učenci bolj motivirani in pripravljeni za njeno uporabo. Učenje v
IKT okolju zahteva premišljeno in postopno uvajanje učenca. Potrebna je jasna
opredelitev ciljev, ki so zastavljeni v uri in tudi predstavitev le-teh učencem, z namenom
usmerjanja pozornosti in strategij učenja v njihovo doseganje. Glasbene aktivnosti ne
smejo biti nadomeščene z računalnikom, ta le širi možnost poglabljanja glasbenih
doživetij in predstav ter pomaga pri izražanju sposobnosti, ki je učenec ne zna ali
zmore izraziti z lastnimi spretnostmi. V pomoč so nam notarski programi (prav tam).
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
12
2.2.4 Dobra praksa
Datum: Šola:
Študent: Mentor:
Učiteljica: Razred in oddelek: 4.
Učna tema: Iz babičine skrinje Učna enota: Ljudski godci
CILJI:
Učenci:
· Razlikujejo med ljudsko in umetno glasbo.
· Raziskujejo zvočnost glasbil ter ugotavljajo in opisujejo razlike.
· Spoznajo osnovna slovenska ljudska glasbila, rabo in funkcije v
tradicionalnem kulturnem kontekstu.
· Učijo se godčevih pesmi in dvoglasno petje
Učne oblike: Frontalna, individualna
Učne metode: Metoda razgovora, razlage, praktičnih del, doživljajsko in analitično
poslušanje glasbe, didaktične igre.
Učni pripomočki: Računalnik, projektor, lončeni bas, orglice, ropotuljice, učbenik,
glavnik, sintetizator.
Viri in literatura:
- Nacionalni učni načrt Glasbene vzgoje. (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
- Pesek, A. (2002). Glasba 4: Priročnik za učitelje. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
13
Tabela 1: Učna priprava in potek učne ure
POTEK
UČNE URE
DEJAVNOSTI
UČITELJA
DEJAVNOSTI
UČENCEV
PRIPOMOČKI
Uvod z motivacijo
Pozdrav Pozdravim in se predstavim.
Skupaj ponovimo razredna pravila.
Naštejejo razredna pravila: Ne
klepetamo, ko hočemo nekaj
povedati dvignemo roko…
Motivacija
Ob poslušanju posnetkov ponovimo
razlike med umetno in ljudsko
glasbo
- Kakšna je razlika med
umetno in ljudsko glasbo?
Za pomoč učencem postavimo
naslednja podvprašanja:
- Kdo je avtor ljudske
glasbe? Ali ga sploh
poznamo?
- Ali mi lahko opišete
ljudsko glasbo, melodijo,
ritem?
Poslušajo posnetke
Odgovorijo:
Avtor ljudske glasbe ni znan,
ljudska glasba je preprosta,
izvajana je po ljudskem
izročilu… Pri umetni glasbi je
avtor znan (skladatelj,
zahtevnejša glasba….
Računalnik,
zvočniki, posnetek
ljudske glasbe na
spletnem portalu
Youtube in
posnetek ene
umetne glasbe.
Napoved
vsebine za učno
uro
Učence vprašam, če so prepoznali
glasbila, na katere so igrali v prvem
posnetku.
Če niso prepričani, zavrtimo
posnetek še enkrat.
Povem jim, da se bomo danes
pogovarjali oziroma spoznali
ljudska glasbila in osebe, ki so na
ta glasbila igrale .
Odgovorijo na vprašanje
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
14
Učenje nove snovi
Pogovor o
ljudskih godcih
Ob predstavitvi na tabli (priloga 1)
vodimo pogovor:
- Kdo so osebe na
fotografiji?
- Po čem ste jih prepoznali?
- Kdo so bili godci?
- Kaj so delali godci?
.
- Kdaj so godci igrali oz. kje
smo jih lahko slišali?
Odgovarjajo na vprašanja.
- Godci
- Po glasbilih
- Godci so bili nadarjeni
posamezniki z
godčevsko žilico-
zabavnjaki, največkrat
so bili to kočarji in
rokodelci, ki so si z
godčevstvom znali
zaslužiti dodatni denar
za preživetje..
- Nastopi godcev so bili
vedno povezani z
petjem, plesom in
zabavo. Čim
zabavnejši je bil
godec, več denarja je
zaslužil.
- Poroke, zabave,
rojstne dnevi, vaški
prazniki, noben
pomemben dogodek
življenskega kroga ni
odšel mimo njih…
Sedaj jih lahko vidimo
na različnih festivalih,
etno koncertih,
različnih proslavah
- Slovenski ljudski godci
so svojo glasbo
izvajali na ljudska
glasbila (trstenke,
okarina, drumelca,
žvegla, piščal, brač,
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
15
- Katera glasbila so godci
uporabljali?
diple z mehom,
oprekelj, lončeni
bas…)
Predstavitev
ljudskih glasbil
Predstavim ljudska glasbila (lončeni
bas, orglice, glavnik…), tiste, ki jih
ne prinesem s sabo jih predstavim
s fotografijami. Pogovorimo se iz
kakšnih materialov so bila izdelana,
ali so preprosta/zahtevna, so
podobna kot glasbila sedaj, ipd.
Ljudska glasbila,
računalnik,
projektor, zvočniki
Učenje pesmi Učencem povem, da se bomo
naučili pesem Šaladri, šaladra
(U/58),
Pesem najprej poslušamo. Pesem
zapojem najprej jaz, nato jo
ponovimo skupaj. Pesem zapojemo
ob spremljavi sintetizatorja.
Učencem na tablo projiciram še 2.
kitico, ki je nimajo v učbeniku, da jo
skupaj zapojemo.
Ko se pesem naučimo, jo skupaj
zapojemo ob spremljavi lončenega
basa, glavnika, palčk/ploskanja,…
Učenci igrajo in pojejo.
Zaključni del
Ponovitev Za ponovitev poslušamo še
posnetek: Barčica po morju plava.
Pesem Barčica po
morju plava
(CD/25)
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
16
Kateri inštrument smo slišali v
skladbi?
Do konca ure preko portala
poiščemo še nekaj ljudskih pesmi
in ugotavljamo slišana glasbila.
Domače delo V glasbeni zvezek napišite opise
treh ljudskih glasbil, pomagate si
lahko s svetovnim spletom,
učbenikom ali knjigami v glasbeni
učilnici.
V zgornjo pripravo smo vključili tako vizualne kot avditivne tipe medijev. Kot primer
vizualnega medija imamo LCD projektor, ki informacije dostavi do sprejemalca preko
vidnega čutila. Avditivni mediji pa so vsi tisti, ki dostavijo informacijo zvoka do našega
ušesa. Računalnik z zvočniki, sintetizator, CD predvajalnik ali glasbeni stolp. Učna
priprava je načrtovana za četrti razred, učenci so bili z IKT v stiku celotno uro, prav
tako imajo za domačo nalogo iskanje informacij, ki učencem ne predstavlja prevelikih
težav, saj je večina otrok računalniško pismenih. Problem se lahko pojavi pri reševanju
domače naloge, v primeru, da učenec doma nima računalnika ali dostopa do spleta. V
takem primeru, lahko otroci rešijo domačo nalogo v knjižnici, na razrednem
računalniku, pri prijatelju…
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
17
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Problem, namen in cilji
IKT so danes prisotne skoraj povsod. Življenja si brez tega skoraj ne moremo
predstavljati. Področje multimedije je prisotno formalno ali neformalno tudi v osnovnih
šolah. Mnogi se sodobnih tehnologij poslužujejo kot pomoč pri usvajanju nove učne
snovi ali pri ponavljanju in utrjevanju le-te. Tudi predmet Glasbena umetnost v osnovni
šoli ni izjema. Avdio in video naprave, interaktivne table, računalniki in projektorji so
danes že skorajda v vsaki glasbeni učilnici. Mnogim učiteljem tehnologija pomaga pri
oblikovanju zanimivejših ur za učence, učenci pa so zaradi uporabe IKT bolj motivirani
za delo in bolj koncentrirano sledijo razlagi. V diplomskem delu nas zanimajo odnos in
mnenja učiteljev do IKT v osnovni šoli v kontekstu predmeta Glasbena umetnost, vloga
glasbil ob uvajanju IKT v vzgojno izobraževalni proces ter kaj to pomeni za doživljanje
glasbene umetnosti ob udejanjanju glasbenih dejavnosti kot so poslušanje, izvajanje in
ustvarjanje.
3.2 Raziskovalne hipoteze in raziskovalna vprašanja
3.2.1 Raziskovalne hipoteze
Na podlagi ciljev raziskave smo oblikovali naslednje hipoteze:
H1: Učitelji se pri učenju novih pesmi največkrat poslužujejo uporabe IKT.
H2: Učitelji so ustrezno usposobljeni za uporabo IKT v razredu pri pouku glasbene
umetnosti.
H3: Učitelji, ki so glasbeno izobraženi, pri učenju pogosteje uporabljajo glasbila in
lasten glas.
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
18
3.2.2 Raziskovalna vprašanja
Glede na cilje diplomskega dela so podana naslednja vprašanja:
· Ali uporabljate informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku glasbene
umetnosti?
· Kakšen je učiteljev odnos do uporabe IKT pri pouku Glasbena umetnost?
· Ali menite, da so šole ustrezno opremljene za uporabo IKT pri pouku
glasbene umetnosti?
3.3 Metodologija
V nalogi sta bili uporabljeni tako kvantitativna (anketa, analiza in interpretacija
pridobljenih podatkov) in kvalitativna (analiza literature) metoda raziskovanja. Anketni
vprašalniki so bili podani preko spletnih socialnih omrežij in elektronskih pošt. Podatki
so bili zbrani v mesecu juniju in juliju 2014, s pomočjo učiteljev, ki poučujejo predmet
Glasbena umetnost. Rešenih je bilo 40 anket, katerih podatke smo zapisali in analizirali
ter obdelali s statističnim programom SPSS.
3.4. Rezultati in razprava.
3.4.1 Rezultati
Tabela 2: Delovna doba anketiranih učiteljev
Frekvenca Odstotek
1 - 5 let 31 67%
5 - 10 let 4 9%
10 - 15 let 4 9%
15 - 20 let 6 13%
Več kot 20 let 1 2%
Skupaj 46 100%
Odgovori so bili pridobljeni preko spletnega anketnega vprašalnika. Sodelovali so
učitelji, ki poučujejo pouk glasbene umetnosti. V raziskavi je sodelovalo 46 učiteljev, od
katerih večina anketiranih učiteljev (67%) poučuje v osnovnih šolah do 5 let, 9%
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
19
anketiranih poučuje v osnovnih šolah do 10 let, prav tak odstotek učiteljev do 15 let, do
20 let delovne dobe ima 13% anketirancev, samo 2% anketiranih učiteljev pa poučuje
več kot 20 let. V večji meri so zastopani učitelji z delovno dobo od enega do pet let.
Graf 1: Poznavanje izraza informacijsko-komunikacijska tehnologija
Učitelji poznajo izraz informacijsko-komunikacijska tehnologija, 98% učiteljev se je
z izrazom IKT že srečalo, medtem ko 2% učiteljem izraz IKT ni poznan. Skoraj vsi
učitelji so seznanjeni s terminom informacijsko komunikacijska tehnologija. V kolikor
tega izraza niso poznali, se jim je ob označitvi odgovora »Ne« pojavil tekst z
obrazložitvijo pojma IKT: Informacijsko-komunikacijska tehnologija so elementi, ki
shranjujejo, obdelujejo in predstavljajo informacije uporabniku. To so elementi kot so:
projektor, računalnik, glasbeni stolp in drugi predvajalniki glasbe, trdi diski, interaktivna
tabla, razna programska oprema., idr.
Ali poznate izraz Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT)?
Da
Ne
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
20
Graf 2: Možnost izobraževanja o uporabi IKT pri pouku
Veliko osnovnih šol je ponudilo učiteljem možnost izobraževanja o uporabi IKT.
48% anketirancev je imelo možnost izobraževanja na šoli oz. 15 % anketiranih učiteljev
je imelo možnost izobraževanja na drugih osnovnih šolah ali ustanovah, kjer so
poučevali uporabo IKT. 28% učiteljev te možnosti ni imelo, kar pa ne vpliva na
poznavanje izraza in poznavanje same informacijsko-komunikacijske tehnologije
Graf 3: Udeležba izobraževanja, če bi bilo le to ponujeno na šoli anketiranca
Učitelje, ki so imeli možnost izobraževanja IKT drugje in učitelje, ki niso imeli
možnosti izobraževanja, smo povprašali ali bi se izobraževanja udeležili, če bi bilo
organizirano na njihovi šoli. Od 20 anketiranih jih je 17 (85%) odgovorilo pritrdilno, kar
lahko pomeni, da je navkljub poznavanju IKT, uporaba nekaterih elementov še vedno
05
10152025
Da Ne, vendar je šola
ponudila možnost
izobraževanja
drugje.)
Ne
Ali je na Vaši šoli potekalo izobraževanje o uporabi IKT pri pouku?
0
10
20
Da Ne Ne vem
Bi se izobraževanja IKT pri pouku udeležili, če bi bilo organizirano na Vaši šoli?
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
21
nerazumljiva in zapletena. 15% anketiranih je izbralo odgovor Ne vem. Nihče pa
izobraževanja ne bi izpustil.
Graf 4: Uporaba sodobne tehnologije pri pouku Glasbene umetnosti.
Uporaba multimedije pri raznih predmetih je zelo popularna, tako tudi predmet
Glasbena umetnost ni izjema. Kar 83% učiteljev uporablja IKT pri glasbeni umetnosti.
7% anketirancev IKT pri urah glasbene umetnosti ne uporablja.
Tabela 3: Razlogi neuporabe IKT pri predmetu Glasbena umetnost.
Frekvenca Odstotek
V razredu nimamo sodobne tehnologije. 1 33
%
Zanimanje otrok za uporabo IKT ni dovolj visoko. 0 0%
Realizacijo ciljev učnega načrta dosegam brez uporabe IKT. 2 67
%
Ne znam uporabljati IKT opreme. 0 0%
Drugo: 0 0%
SKUPAJ 3 10
0%
Učitelji, ki sodobne tehnologije pri pouku glasbene umetnosti ne uporabljajo, kot
razloge neuporabe IKT navajajo zmožnost realizacije učnih ciljev, brez uporabe IKT
(67%) in pomanjkanje sodobne tehnologije v razredu (33%). Razlogov, kot so
nezainteresiranost otrok in nesposobnost uporabe tehnologij, učitelji niso navedli kot
razlog neuporabe.
Ali uporabljate IKT pri pouku Glasbene umetnosti?
Da
Ne
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
22
Graf 5: Pogostost uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije pri pouku Glasbene umetnosti
Pogosta uporaba IKT je pričakovana, saj lahko pri pouku Glasbene umetnosti
uporabimo multimedije pri različnih temah in tudi pri različnih delih učne ure. Učitelji, ki
so potrdili uporabo IKT pri pouku glasbe, v veliki meri uporabljajo sodobno tehnologijo
vsako uro oz. skoraj vsako uro (64%), bolj poredko pa IKT uporablja 20% anketiranih
učiteljev.
Tabela 4 Uporaba različnih elementov sodobne tehnologije pri pouku glasbene umetnosti.
Frekvenca Odstotek
Računalnik 36 21 %
Interaktivna tabla 19 11 %
Glasbeni stolp / CD
predvajalnik 28 16 %
Projektor 26 15 %
Svetovni splet 29 17 %
CD/DVD 32 19 %
Drugo: 1 1 %
Skupaj 171 100 %
Nekateri učitelji so izbrali več odgovorov, zato se frekvence seštejejo v 171 in ne v
46, kolikor je bilo rešenih anket. Najpogosteje učitelji pri pouku glasbe uporabljajo
računalnik (21%), katerega uporabljajo za iskanje informacij na svetovnem spletu
0
5
10
15
20
25
30
Vsako uro Skoraj vsako uro Redko
Kako pogosto uporabljate IKT pri pouku glasbe?
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
23
(17%), predvajanje CD ali DVD nosilcev informacij (19%). Več učiteljev se za projekcijo
in vizualno predstavitev snovi poslužuje projektorjev kot interaktivne table, kar lahko
pripišemo slabši opremljenosti šol z le-temi. 1% anketiranih učiteljev je pod drugo
navedlo glasbila, kot je npr. sintetizator.
Tabela 5: Ali pogrešate katerega izmed naštetih elementov sodobne tehnologije, za uspešno delo pri pouku Glasbene umetnosti?
Frekvenca Odstotek
V učilnici imamo dovolj elementov za uspešno delo.
25 53 %
projektor, grafoskop... 1 2 %
Glasbeni stolp, CD predvajalnik, zvočniki
1 2 %
Računalnik in dostop do spleta
1 2 %
Interaktivno tablo 11 23 %
Programske elemente Audacity, Sibelius...)
5 11 %
Sintetizator 2 4 %
Drugo: 1 2 %
SKUPAJ 47 100 %
53 % anketiranih učiteljev je zadovoljnih z izbiro sodobne tehnologije v razredu in
pri tem ne pogrešajo nobenega elementa. 11% učiteljev bi za uspešno delo
potrebovalo interaktivno tablo, ki se še uvaja v osnovne šole po Sloveniji. Bolj
presenetljivi so podatki, da nekateri učitelji nimajo oz. pogrešajo ostale elemente
informacijsko-komunikacijske tehnologije, kot so projektor oz. grafoskop (2%),
elemente, ki predvajajo glasbo, kot sta glasbeni stolp in CD predvajalnik (2%), različne
programske elemente, ki jih pogreša 5 % anketiranih učiteljev in drugo (2 %), kar pa ni
bilo definirano.
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
24
Graf 6: Motivacija učencev ob uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije
Učitelji se v veliki večini (85%) strinjajo oz. zelo strinjajo s trditvijo, da so učenci
bolj motivirani za delo ob uporabi IKT. 15% učiteljev se ne more opredeliti ali bi se
lahko s to trditvijo strinjalo ali ne, nihče pa se s to trditvijo ni strinjal. Iz tega opazimo, da
je uporaba IKT lahko motivacijsko sredstvo za učence.
Graf 7: Ali je informacijsko-komunikacijska tehnologija olajšala delo učiteljem?
.35% anketiranih učiteljev se je s trditvijo, da IKT pri glasbeni umetnosti olajša delo
učiteljem, zelo strinjalo, 55% strinjalo, medtem ko je bilo 4% učiteljev neodločenih.
Učenci so bolj motivirani za delo ob uporabi IKT
Zelo se strinjam
Strinjam se
Niti-niti
Ne strinjam se
Sploh se ne strinjam
IKT pri Glasbeni umetnosti olajšala delo učiteljem.
Zelo se strinjam
Strinjam se
Niti-niti
Ne strinjam se
Sploh se ne strinjam
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
25
Učitelji so mnenja, da jim je uporaba sodobnih tehnologij olajšala delo pri pouku
glasbene umetnosti, kar je bilo tudi pričakovano, glede na zmožnosti multimedije.
Graf 8: Uporaba IKT je vzrok uspešnega dela v razredu.
S trditvijo, da je uporaba IKT vzrok uspešnega dela v razredu, se je zelo strinjalo
8% učiteljev, 40% učiteljev se je s to trditvijo strinjalo, 25% anketirancev ni bilo
odločenih, medtem ko se 25% učiteljev s trditvijo ni strinjalo, 3% učiteljev se s to
trditvijo sploh ni strinjalo. Skoraj pol anketiranih učiteljev vidi uspešno delo kot
posledico uporabe sodobne tehnologije, kar kaže na vsestranskost multimedij.
Graf 9: Glasbena pismenost učiteljev je na ustreznem nivoju
S trditvijo, da je glasbena pismenost na ustreznem nivoju, se zelo strinja 3%
anketiranih učiteljev, 10% se s to trditvijo strinja, 33% učiteljev je bilo neodločenih, 48%
Uporaba IKT je vzrok uspešnega dela v razredu.
Zelo se strinjam
Strinjam se
Niti-niti
Ne strinjam se
Glasbena pismenost učiteljev je na ustreznem nivoju
Zelo se strinjam
Strinjam se
Niti-niti
Ne strinjam se
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
26
se s trditvijo o glasbeni pismenosti učiteljev ni strinjalo, 8% pa se s trditvijo sploh ni
strinjalo. Glasbena pismenost, po mnenju anketiranih učiteljev, ni na ustreznem nivoju.
Graf 10: Poučevanje predmetov na pedagoških fakultetah je brezpredmetno.
S trditvijo, da na pedagoških fakultetah ni več potrebno poučevati glasbenih
inštrumentov, saj je na voljo sodobna tehnologija, se je strinjalo 8% učiteljev, 25% jih je
bilo neodločenih in se niso opredelili, 43% anketirancev se s trditvijo ni strinjalo in 5%
se jih s trditvijo sploh ni strinjalo.
Učitelji so mnenja da je, navkljub možnostim uporabe IKT v osnovnih šolah,
poučevanje glasbenih inštrumentov na pedagoških fakultetah smiselno. Sklepamo
lahko, da se učitelji zavedajo pomembnosti in vplivov igranja učitelja na inštrumente pri
razvoju glasbenih sposobnosti otrok
Ob pomoči IKT je poučevanje glasbenih instrumentov na pedagoških fakultetah postalo
brezpredmetno.
Zelo se strinjam
Strinjam se
Niti-niti
Ne strinjam se
Sploh se ne strinjam
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
27
Graf 11: Osnovne šole imajo ustrezno sodobno opremo za nemoteno poučevanje glasbene umetnosti.
Da imajo šole ustrezno sodobno tehnologijo za nemoteno poučevanje glasbene
umetnosti je pritrdilo 33% učiteljev, prav toliko jih te trditve ne more potrditi ali ovreči,
30% učiteljev se s to trditvijo ne strinja, 5% anketirancev pa se sploh ne strinja.
Graf 12: Pogostost uporabe glasbil pri učenju novih pesmi
Petje učencev z glasbili vedno spremlja 8% učiteljev, 50% učiteljev spremlja petje
skoraj vedno oz. pogosto, inštrumente redko prime v roke 38% učiteljev, medtem ko
nikoli ne igra 5% anketiranih učiteljev. Večina učiteljev vsaj pogosto uporablja glasbila
za spremljanje petja.
Osnovne šole imajo ustrezno IKT opremo za nemoteno poučevanje glasbene umetnosti.
Zelo se strinjam
Strinjam se
Niti-niti
Ne strinjam se
Sploh se ne strinjam
Kako pogosto uporabljate glasbila pri učenju novih pesmi?
Vedno
Pogosto
Redko
Nikoli
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
28
Graf 13: ocenjevanje lastne glasbene izobrazbe.
13% anketiranih učiteljev je svojo glasbeno pismenost ocenila kot odlično, 33% kot
prav dobro, 35% jih svoje poznavanje in ustvarjanje v glasbi ocenjuje kot dobro, 18%
kot zadostno in 3 % kot nezadostno.
3.4.2 Interpretacija
Hipotezo 1, pri kateri smo predvidevali, da se učitelji pri učenju novih pesmi
največkrat poslužujejo uporabe IKT, smo preverili na podlagi rezultatov, ki so nam
pokazali, da večina učiteljev, pri učenju nove pesmi, spremlja učence z glasbili, kot so
kitara, klavir ali kljunasta flavta in uporablja lasten glas, ovrgli.
Hipotezo 2, v kateri smo predvidevali, da so učitelji ustrezno usposobljeni za
uporabo IKT pri pouku glasbene umetnosti, smo potrdili na podlagi rezultatov
analiz raziskovalnih vprašanj in podanih odgovorov. Rezultati vprašanja o poznavanju
pojma IKT prikazujejo, da so učitelji dodobra seznanjeni z izrazom informacijsko
komunikacijska tehnologija. Podatki prikazujejo, da je 69% učiteljev imelo možnost
izobraževanja o informacijski-tehnologiji na svoji šoli oz. je šola ponudila možnost
izobraževanja drugje, prav tako pa so podatki prikazali, da velika večina učiteljev
uporablja sodobno tehnologijo pri pouku glasbene vzgoje, od teh jih 11% sodobno
tehnologijo uporablja vsako uro, 66% pa skoraj vsako uro oz. pogosto.
Kako ocenjujete svojo glasbeno izobrazbo?
Odlično
Prav dobro
Dobro
Zadostno
Nezadostno
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
29
Veliko učiteljev je imelo možnost izobrazbe o uporabi IKT pri pouku, na osnovnih
šolah, kjer poučujejo ali drugje. Prav tako učitelji pogosto uporabljajo sodobno
tehnologijo, tako pri pouku na splošno, kot pri pouku glasbene umetnosti.
Hipotezo 3, v kateri smo predvidevali, da učitelji, ki so glasbeno izobraženi, pri
učenju pogosteje uporabljajo glasbila in lasten glas, smo preverili z uporabo
Spearmanovega koeficienta korelacije med spremenljivkami.
Tabela 6: Korelacija med samooceno glasbene pismenosti in pogostostjo uporabe
inštrumentov pri učenju novih pesmi.
Kako pogosto uporabljate glasbilo (klavir, kitaro, flavto) pri učenju novih pesmi?
Kako ocenjujete svojo glasbeno pismenost?
Spearmanov
koeficient
korelacije
Kako pogosto uporabljate glasbilo (klavir, kitaro, flavto) pri učenju novih pesmi?
Koeficient korelacije
1,000 ,766
Stopnja tveganja)
. ,000
N 46 46
Kako ocenjujete svojo glasbeno pismenost?
Koeficient korelacije
,766** 1,000
**
Stopnja tveganja
,000 .
N 46 46
Spearmanov korelacijski koeficient rangov znaša 0,766 in nakazuje na pozitivno
korelacijo rangov. Povezava pa je s stopnjo značilnosti nižja od 1%, kar pomeni, da v
kolikor je učitelj glasbeno izobražen, je pogostejša uporaba glasbil in lastnega glasu pri
poučevanju glasbene umetnosti.
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
30
Tabela 7: Hi-kvadrat test odvisnosti med spremenljivkama
Hi-kvadrat test
Vrednost df Stopnja tveganja
Pearsonov Hi-kvadrat 76,576a 20 ,000
Test razmerja obetov 60,964 20 ,000
40,397 1 ,000
Število vzorcev 46
X2 je statistično pomemben na ravni a=0,0000 in lahko hipotezo H3 potrdimo. Zato
lahko trdimo, da je uporaba glasbil in lastnega glasu pri poučevanju glasbene vzgoje
odvisna od glasbene izobrazbe.
Hipotezo 3, v kateri smo predvidevali, da učitelji, ki so glasbeno izobraženi, pri
učenju pogosteje uporabljajo glasbila in lasten glas smo potrdili.. Rezultati prikazujejo
pozitivno korelacijo med glasbeno izobrazbo in uporabo glasbil ter lastnega glasu pri
pouku glasbe.
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
31
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
V teoretičnem delu smo na podlagi pregledane in proučene literature opredelili
glasbo in njen vpliv na otroka, ter kako glasba, kot predmet glasbena umetnost,
spremlja učenca vse od prednatalnega obdobja naprej. Opredelili in pojasnili smo izraz
informacijsko-komunikacijska tehnologija, v delu pa smo kot sopomenke uporabljali tudi
druge izraze kot so multimedija, sodobna tehnologija in drugi. Izpostavili smo uvajanje
tehnologij v osnovne šole in druge izobraževalne sisteme, pri čemer smo se dotaknili
tudi prednosti in slabosti IKT. ki smo jih zasledili v strokovni literaturi in se jih moramo
kot učitelji pri uporabi IKT zavedati in biti na njih pozorni. V zaključku teoretičnega dela
smo predstavili primer dobre prakse v pripravi, kjer smo prikazali uporabo nekaterih
elementov sodobne tehnologije.
.V empiričnemu delu smo s kvantitativno in kvalitativno metodo raziskovanja
preverili poznavanje pojma IKT med učitelji po Sloveniji in jih povprašali o njihovih
načinih vključevanja IKT v pouk glasbene vzgoje .
Hipotezo 1, s katero smo predpostavljali, da se pri učenju novih pesmi učitelji
največkrat poslužujejo IKT, smo ovrgli. Večina učiteljev se pri učenju novih pesmi še
vedno poslužuje inštrumentov ali pa spremljajo učence z lastnim petjem.
Hipotezo 2, v kateri smo predpostavljali, da so učitelji ustrezno usposobljeni za
uporabo IKT v razredu pri pouku glasbene umetnosti, smo potrdili, saj je multimedija v
slovenske osnovne šole vključena že od 70-ih let prejšnjega stoletja dalje, poleg tega
so osnovne šole učiteljem ponudile izobraževanje uporabe sodobne tehnologije, katero
je učiteljem približalo in olajšalo vpeljavo IKT v pouk glasbene umetnosti.
V hipotezi 3 predpostavljamo, da učitelji, ki so glasbeno izobraženi, pri učenju
pogosteje uporabljajo glasbila in lasten glas. Hipotezo smo potrdili s Hi kvadrat
preizkusom odvisnosti med spremenljivkama in prikazali korelacijo med
usposobljenostjo učiteljev in uporabo inštrumentov pri pouku Glasbene umetnosti.
Glede na rezultate lahko sklepamo, da učitelji poznajo možnosti, ki jih ponuja
sodobna tehnologija, ob enem pa se še zavedajo, da računalnik ne more nadomestiti
»žive« glasbene spremljave – igranja na inštrumente. In predvsem pevske dejavnosti,
kot temeljne glasbene dejavnosti na vseh stopnjah glasbenega izobraževanja.
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
32
5 VIRI IN LITERATURA
Blažič, M. (1993). Uvod v izobraževalno tehnologijo. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Božič, A., Habe, K., Jerman, J. (2007). Povezanost glasbenih sposobnosti in
fonološkega zavedanja pri predšolskih otrocih. Psihološka obzorja, 16 (1), 39-52.
Pridobljeno 27. 8. 2014, s http://psy.ff.uni-
lj.si/psiholoska_obzorja/arhiv_clanki/2007_1/bozic.pdf.
Borota, B., Brodnik, A. (2006). Učenje glasbe, podprto z IKT tehnologijo. Organizacija,
39(8), 532—538. Pridobljeno 11. 8. 2014 s
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3Q7FW7JM.
Emeršič, C. (2009). Pesem in glasba v katehezi. Povzetek predavanj, pridobljeno 22. 8.
2014, s http://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Emersic/Skripta_za_KPS_2009-
10_1__del.pdf.
Denac, O., (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnoti. Ljubljana: Zavod
RS za šolstvo.
Gerlič, I. (2000). Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju. Ljubljana: DZS.
Gerlič, I. (2013) Informacijsko komunikacijske tehnologije v slovenskih osnovnih šolah:
stanje in možnosti. Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko.
Horvat, K. (2012) Glasba in možgani, pridobljeno 10. 8. 2014, s
http://prezi.com/qrvysmzf-zd6/glasba-in-mozgani.
Hvalič Touzery, S. (2010). Slovar: Infomacijske komunikacijske tehnologije (IKT),
pridobljeno 10. 8. 2014, s http://www.inst-antonatrstenjaka.si/
gerontologija/slovar/1029.html.
Krašna, M. (2010) Multimedija v izobraževanju. Nova Gorica: Založba Educa, Melior.
Krnel, D. (2008) Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri pouku v
nižjih razredih osnovne šole. Naravoslovna solnica, 13(1), 6–12.
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
33
Kurikulum za vrtce. (1999) pridobljeno 15. 8. 2014, s
http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_ku
r.pdf.
Lubej, L. (2012). Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri pouku glasbe v osnovni
šoli. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Lenko, M. (2009). Pomen glasbe v očeh mladih. Diplomsko delo. Ljubljana. Univerza v
Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Mihelač, L. (2009). Komunikacija z glasbo. Ljubljana: GZS Ljubljana.
Rupnik, M. (2011). Uspešnost vključevanja in vrste glasbenih aktivnosti v terapiji
govorno-jezikovnih komunikacijskih motenj. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Stevanović, D. (2008). Novi poslovni modeli v glasbeni industriji. Diplomsko delo,
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Štrukelj, A. (ur.) (2011). Glasbena vzgoja, učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo
in šport, Zavod RS za šolstvo.
Šturm, F. (1935) Glasba: Glasba kot socialni činitelj, pridobljeno 15. 8. 2014, s
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVHYE1P1?&language=eng.
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
34
6 PRILOGE
1. Anketni vprašalnik: Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku Glasbene
umetnosti
Pozdravljeni. Moje ime je Aleš Gantar in sem študent Pedagoške fakultete v
Kopru. Za diplomsko delo sem si izbral naslov Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku
glasbene umetnosti. S to anketo želim izvedeti odnos učiteljev do informacijsko
komunikacijskih tegnologij pri Glasbeni umetnosti. Anketa Vam bo vzela približno 2
minuti časa. Za Vaše sodelovanje se že vnaprej zahvaljujem.
1. Koliko časa že poučujete?
1 - 5 let 5 - 10 let 10 - 15 let 15 - 20 let več kot 20 let
2. Poznate izraz Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT)?
Da Ne
Informacijsko-komunikacijska tehnologija so elementi, ki shranjujejo, obdelujejo in predstavljajo informacije uporabniku. To so projektor, TV, računalnik, glasbeni stolp in drugi predvajalniki glasbe, trdi disk, interaktivna tabla idr. 3. Ali je na Vaši šoli potekalo izobraževanje o uporabi IKT pri pouku?
Da. (Nadaljujte pri 5. vprašanju) Ne, vendar je šola ponudila možnost izobraževanja drugje. Ne.
4. Bi se izobraževanja IKT pri pouku udeležili, če bi bilo organizirano na Vaši šoli?
Da Ne Ne vem
5. Ali uporabljate IKT pri pouku Glasbene umetnosti?
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
35
Da Ne
Zakaj ne? Možnih je več odgovorov
V razredu nimamo sodobne tehnologije. Zanimanje otrok za uporabo IKT ni dovolj visoko. Realizacijo ciljev učnga načrta dosegam brez uporabe IKT. Ne znam uporabljati IKT opreme. Drugo:
6. Kako pogosto uporabljate IKT pri pouku glasbe?
Vsako uro Skoraj vsako uro Redko Ne uporabljam IKT
7. Katere elemente sodobne tehnologije uporabljate pri pouku glasbene umetnosti? Možnih je več odgovorov
Računalnik Interaktivna tabla Glasbeni stolp/CD predvajalnik Projektor Svetovni splet CD/DVD Drugo:
8. Ali za uspešno delo pri Glasbeni umetnosti pogrešate kakšen element IKT? Možnih je več odgovorov
V učilnici imamo dovolj elementov za uspešno delo. projektor, grafoskop... Glasbeni stolp, CD predvajalnik, zvočniki Računalnik in dostop do spleta Interaktivno tablo Programske elemente Audiacity, Sibelius...) Sintetizator Drugo:
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
36
9. Ali se strinjate z naslednjimi trditvami?
Zelo se strinjam
Strinjam se
Niti-niti Ne strinjam se
Sploh se ne strinjam
Učenci so bolj motivirani za delo ob uporabi IKT.
IKT pri Glasbeni umetnosti olajšala delo učiteljem.
Uporaba IKT je vzrok uspešnega dela v razredu.
Glasbena pismenost učiteljev je na visokem nivoju.
Ob pomoči IKT je poučevanje glasbenih inštrumentov na pedagoških fakultetah postalo brezpredmetno.
Osnovne šole imajo dovolj IKT opreme za nemoteno poučevanje GU
10. Kako pogosto uporabljate glasbilo (klavir, kitaro, flavto) pri učenju novih pesmi.
Vedno Pogosto Redko Nikoli
11. Kako ocenjujete svojo glasbeno pismenost?
Odlično Prav dobro Dobro Zadostno Nezadostno
Gantar, Aleš (2015): Uporaba sodobnih tehnologij pri pouku glasbene umetnosti.
Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
37
2. Povezave uporabljene v učni pripravi
https://www.youtube.com/watch?v=ghQVyQvOKcQ - primer ljudske pesmi
https://www.youtube.com/watch?v=W-TE_Ys4iwM - primer umetne pesmi
3. PPT predstavitev uporabljena v učni pripravi
LJUDSKI
GODCI
� Nadarjeni posamezniki z godčevsko žilico: zabavnjaki.
� Kočarji in rokodelci.
� Vir dodatnega zaslužka.
� Kočar: lastnik majhnega posestva
� Rokodelec: obrtnik, ki s preprostim orodjem kaj izdeluje, popravlja.
Kje smo igrali?
� Včasih: Poroke, zabave, rojstni dnevi, vaški
prazniki…
� Danes: etno koncerti, festivali ljudske
glasbe,…
Kdo/kaj smo?
Kaj smo delali?
� Petje, ples, zabava!Več zabave à več denarja
https://www.youtube.com/watch?v=JgB23z
9-k6Y
Kako smo zveneli?
� Slovenska zvočnost v sestavi: klarinet,
harmonika, bariton (pevska sestava:
vodilni glas, spremljava in bas - ritem),
� Slovenska glasba je bila večglasna (ljudska terca), velikokrat improvizirana.