univerza v mariboru - connecting repositoriesdiplomska seminarska naloga je razdeljena na štiri...
TRANSCRIPT
-
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za sociologijo
DIPLOMSKA SEMINARSKA NALOGA
Ana Nimac
Ptuj, 2013
-
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za sociologijo
Diplomska seminarska naloga
KULTURNO - ZGODOVINSKI RAZVOJ PTUJA
Mentor: Kandidatka:
izr. prof. dr. Andrej Vovko Ana Nimac
Ptuj, 2013
-
Lektorica: Vera Golob, prof. slovenščine
Prevajalka: Barbara Slanič, prof. nemščine
-
ZAHVALA
Rada bi se zahvalila mentorju izr. prof. dr.
Andreju Vovku za vso pomoč in nasvete pri
nastajanju diplomske seminarske naloge.
Posebna zahvala pa tudi mojim staršem za
vso podporo in spodbudo v času študija.
-
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
IZJAVA
Podpisana Ana Nimac, rojena 24. 06. 1986, študentka Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru, smer sociologija in zgodovina, izjavljam, da je diplomska
seminarska naloga z naslovom Kulturno - zgodovinski razvoj Ptuja, ki sem jo
opravila pri izr. prof. dr. Andreju Vovku, avtorsko delo. V diplomski seminarski
nalogi so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani
brez navedbe avtorjev.
(podpis študentke)
Ptuj, 2013
-
POVZETEK
Diplomsko delo predstavlja pregled kulturno-zgodovinskega dogajanja v mestu
Ptuj. V kratkem zgodovinskem pregledu dogodkov sem prikazala razvoj samega
mesta od najstarejših najdenih predmetov v železni dobi pa vse do danes.
Na območju občine Ptuj se dogaja veliko kulturnih dogodkov, sama sem se
odločila, da se osredotočim na tri. Dva sta se odvijala že v preteklosti in sta še
danes, eden manj, drugi bolj, pomembna za kulturno in družbeno življenje ter
turizem. To so letni sejmi in kurentovanje. Leta 2012 pa smo bili priča
kulturnemu dogajanju v sklopu Evropske prestolnice kulture.
Ptujski sejmi so se obdržali vse do danes in predstavljajo zmes med pravimi
srednjeveškimi sejmi in tako imenovanimi novodobnimi bolšjimi sejmi. Na žalost
pa vedno bolj izgubljajo svoj prvotni pomen.
Za razliko od sejmov pa so se pustni običaji s sedaj že tradicionalno prireditvijo
kurentovanjem ohranili in veljajo za največjo organizirano pustno-karnevalsko
prireditev v Sloveniji in osrednji Evropi.
Da je Ptuj res kulturno mesto, pa je dokazalo lani, leta 2012, saj se je v njem kot
partnerskem mestu Evropske prestolnice kulture odvilo veliko kulturnih
dogodkov, ki so precej oživeli kulturno življenje v mestu.
KLJUČNE BESEDE:
Ptuj,
zgodovina,
sejmi,
kurentovanje,
Evropska prestolnica kulture 2012.
-
SUMMARY
The dissertation is an introduction into the historical and cultural development of
Ptuj. With a short historical overview, I have showed the development of the
town, from the oldest found Iron Age objects to nowadays.
There are a lot of cultural events happening in the municipal district of Ptuj, and I
have decided to focus on three of them. Two of them have been taking place a
long time and are still, one more, the other less, important for the cultural and
social life and tourism. These are the yearly fairs and »Kurentovanje«. In 2012 we
witnessed cultural events, which were part of the European Capital of Culture.
The fairs in Ptuj have survived till today and represent a mixture between
medieval fairs and modern flea markets. Unfortunately, they are losing their
original meaning.
As a contrast, the carnival customs, with the now traditional »Kurentovanje«
event, have maintained and considered as the largest organised carnival event in
Slovenia and Central Europe.
Last year a large amount of cultural events happened in Ptuj, because it was a
partner town of The European Capital of Culture 2012. This revived the town's
culture and proved that Ptuj is a cultural town.
KEY WORDS:
Ptuj,
History,
Fairs,
Kurentovanje
European Capital of Culture 2013
-
Kazalo vsebine
1 UVOD .................................................................................................................. 1
2 NAMEN ............................................................................................................... 1
3 METODOLOGIJA ............................................................................................ 1
4 PREDSTAVITEV MESTA PTUJ .................................................................... 2
4.1 LEGA IN OPIS MESTA ............................................................................. 2
4.2 GRB MESTA PTUJ .................................................................................... 3
5 ZGODOVINA PTUJA ....................................................................................... 4
5.1 PRAZGODOVINSKO OBDOBJE IN NASELITEV RIMLJANOV ..... 4
5.2 SREDNJI VEK IN PRIHOD SLOVANOV ............................................. 7
5.3 NOVI VEK ................................................................................................. 10
5.3.1 REFORMACIJA IN PROTESTANTIZEM ......................................... 10
5.4 PTUJ PO 1. SVETOVNI VOJNI ............................................................. 12
5.5 DRUGA SVETOVNA VOJNA ................................................................ 13
6. LETNI SEJMI ................................................................................................. 13
6.1 SEJMI NEKOČ ......................................................................................... 14
6.1.1 OŽBALTOV SEJEM ............................................................................ 16
6.1.2 JURIJEV SEJEM .................................................................................. 16
6.1.3 KATARININ SEJEM ........................................................................... 17
6.2 SEJMI DANES .......................................................................................... 20
7 KURENTOVANJE .......................................................................................... 22
7.1 PUST PRED 2. SVETOVNO VOJNO .................................................... 22
7.2 PUSTOVANJE PO 2. SVETOVNI VOJNI ............................................ 23
7.3 KURENTOVANJE KOT ORGANIZIRANA PRIREDITEV .............. 24
7.4 TRADICIONALNE PUSTNE MASKE .................................................. 27
7.5 PROGRAMSKA ZASNOVA KURENTOVANJA OD 2009 DO DANES
........................................................................................................................... 32
8 EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012 – PTUJ PARTNERSKO
MESTO ................................................................................................................ 32
8. 1 KAJ JE EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE? .......................... 32
8.2 PTUJ, PARTNERSKO MESTO EVROPSKE PRESTOLNICE
KULTURE 2012 .............................................................................................. 34
-
9 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 36
10 SEZNAM LITERATURE ............................................................................ 37
-
Kazalo slik
Slika 1: Lega občine Ptuj ........................................................................................ 2
Slika 2: Grb mesta Ptuj ........................................................................................... 3
Slika 3: Sejem ....................................................................................................... 19
Slika 4: Kurantov skok .......................................................................................... 27
Slika 5: Orači......................................................................................................... 28
Slika 6: Rusa ......................................................................................................... 29
Slika 7: Medved .................................................................................................... 29
Slika 8: Piceki ....................................................................................................... 30
Slika 9: Kurent ...................................................................................................... 31
-
1
1 UVOD
Odločitev za temo diplomske seminarske naloge je bila dokaj preprosta, in sicer
bolje spoznati kulturno zgodovino domačega mesta Ptuj. O njegovi zgodovini je
že ogromno napisanega. Moj namen se je predvsem osredotočiti na dva kulturna
dogodka, ki sta nastala v preteklosti in se odvijata še danes. Strnila bom vse
podatke, ki se tičejo tega področja.
Diplomska seminarska naloga je razdeljena na štiri sklope. In sicer na opis
samega mesta, na njegove zgodovinske prelomnice, ki so ga zaznamovale. Na
pomembne kulturne dogodke, ki imajo dolgo zgodovino in se tradicionalno
odvijajo še danes, kot so sejmi in kurentovanje, ter pomen mesta v sodobnem času
kot enem izmed partnerskih mest Evropske prestolnice kulture. Diplomska
seminarska naloga je zaključena s sintezo ter navedbo literature in virov, ki sem
jih uporabila pri izdelavi naloge.
2 NAMEN
Namen diplomske seminarske naloge je predstavit svoj domači kraj Ptuj iz
različnih vidikov in oblikovati nekakšno zaokroženo celoto kulturnega dogajanja
v občini. Predstaviti sem želela mesto, njegovo zgodovino, kulturne dogodke z
dolgoletno tradicijo, kot so sejmi in kurentovanje.
3 METODOLOGIJA
Pri izdelavi naloge bom uporabila predvsem neempirično metodo analize in
interpretacije sekundarnih virov, kot so članki, knjige, internetni viri in statistike.
Pri tej metodi analize dokumentov se bom poskušala omejiti na neosebne vire.
Zavedam se tudi slabosti, ki se lahko pojavijo pri uporabi sekundarnih virov, kot
so: zastarelost podatkov, verodostojnost vira in avtentičnost.
-
2
Uporabila bom še naslednji metodi: deskriptivno metodo za proučevanje na nivoju
opisovanja dejstev, odnosov, procesov brez vzročnega razlaganja in zgodovinsko
metodo za proučevanje bližnje in daljne preteklosti na nivoju opisovanja in
vzročnega razlaganja. S to metodo bom opisala vzroke za nastanek teh dogodkov
in običajev ter razlog, da so se ohranili do danes.
4 PREDSTAVITEV MESTA PTUJ
4.1 LEGA IN OPIS MESTA
Ptuj je nastal je na stičišču Slovenskih goric, Dravskega in Ptujskega polja,
gravitacijsko območje pa zajema tudi Haloze. Je najstarejše mesto v Sloveniji,
nastalo ob Dravi, na križišču prometnih poti iz Maribora, Radgone, Ormoža in
Zagreba (Radovanovič, Varl, Žiberna, 1996, str. 207).
Slika 1: Lega občine Ptuj
(Vir: www.skyscrapercity.com)
Občina Ptuj je del podravske statistične regije. Meri 67 km2. Po površini se med
slovenskimi občinami uvršča na 103. mesto. Sredi leta 2009 je imela občina
približno 23.800 prebivalcev (približno 11.600 moških in 12.200 žensk). Po
številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 14. mesto. Na
http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2011&ClanekNaslov=PrebivalstvoStevilo
-
3
kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 356 prebivalcev; torej
je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (101 prebivalec na km2)
(Vir: Statistični urad Republike Slovenije).
4.2 GRB MESTA PTUJ
Leta 1976 se je na trgu pojavila značka v obliki ščita z zelenim poljem, v katerega
je vrisan prosto plavajoč rdeči križ, pod katerim je šesterokraka rumena zvezda. V
spodnjem delu pa je napis Ptuj. Ščit je obrobljen s pozlačenimi volutnimi in
pravokotnimi okraski. Značka je bila prezentirana kot grb mesta Ptuj (Šamperl-
Purg, 1978, str. 68).
Grb predstavljen na znački, je bil dejansko v rabi od druge polovice 19. stoletja do
druge svetovne vojne, vendar je modifikacija že prej obstoječega grba. Torej gre
za historičen grb in ne za grb mesta Ptuja (Prav tam, str. 69).
Danes uveljavljen grb, ščit s srebrnim poljem in rdečim križem, bi naj predstavljal
ščit sv. Jurija, zavetnika mesta in patrona farne cerkve, prvič upodobljenega na
pečatu mesta Ptuj iz leta 1273. Po drugih pričevanjih pa bi naj Ptuj dobil svoj grb,
sv. Jurija na konju leta 1277. V letih 1370 - 1380 je neznan kipar upodobil sv.
Jurija – pešca, kateri ima na prsih vrisan križ. Okrog leta 1400 se pojavi grb v
proštijski cerkvi v obliki ščita z rdečim križem. V pečatu mesta Ptuj se je sv. Jurij
obdržal do 18. stoletja. Do druge svetovne vojne pa se uporablja grb, na katerem
je ščit z zelenim poljem, rdečim križem in rumeno zvezdo (Prav tam, str. 70).
Slika 2: Grb mesta Ptuj
(Vir: www.ptuj.si)
http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2011&ClanekNaslov=PrebivalstvoGostota
-
4
5 ZGODOVINA PTUJA
Pravijo, da ni veliko tako starih mest v Evropi, kot je Ptuj. Naselbina na področju
današnjega Ptuja in njegove okolice je gotovo stara že tri tisoč let. Kraj ob Dravi
ob zaključku panonske nižine, ki prehaja v predalpski svet, je bil idealen za
naselitev staroselcev. Spomeniki o življenju na Ptuju so ohranjeni od bronaste
dobe do danes. Prav ta zgodovinska posebnost daje krajevni zgodovini mesta
poseben pečat in privlačnost. Mesto je kot celota edinstven kulturni spomenik. O
tem nam pričajo bogati muzeji Ptuja (Čeh, 1975, str. 7).
5.1 PRAZGODOVINSKO OBDOBJE IN NASELITEV
RIMLJANOV
Položaj ptujskega območja med Alpami in Vzhodom ter Panonijo in Italijo je
omogočal poselitev že v prazgodovini. Lega kraja je bila odločilna za nastanek in
razvoj Ptuja ter zelo pripravna za prometno in vojaško oporišče (Kolar, 2002, str.
9).
Z nekaterimi najdbami je dokazano, da je bila okolica Ptuja naseljena že pred
začetkom najstarejše železne dobe. Našli so kamnite sekire, ki so bile med
glavnimi orodji tistega časa, saj še niso poznali kovin. Uporabljali pa so jih za boj,
lov, v bistvu za vse, kar je bilo življenjsko pomembno (Curk, 1970, str. 9).
Na ptujskem gradu so našli oblike lončenih posod, katere bi mogle soditi v
zgodnjo bronasto dobo. Podatkov o tem je zelo malo, govorijo pa, da bi naj prav
ta ugodna lega grajskega griča pritegnila človeka k poselitvi že davno v drugem
tisočletju pred našim štetjem (Prav tam, str. 9).
V najstarejši železni dobi pa je bila ptujska okolica že močno poseljena. O tem
pričajo najdbe na Ptuju, v Ormožu in na Pobrežju, kjer so našli grobišča iz te
dobe. Bregovi Drave so tedaj prebivalcem nudili ugodne pogoje za življenje. Na
gradu je zrasla zavarovana naselbina, ki je imela blizu zemljo za obdelovanje,
dovolj pašnikov in vodo, vse, kar je bilo potrebno za obstoj življenjskega pomena.
Vemo, da so bile hiše lesene, iz kolov in pletenega šibja, ometanega z ilovico.
-
5
Imela so ognjišča, ob katerih se je odvijalo vse življenje. Orodje so izdelovali iz
kosti in lesa. Slednje se na žalost ni ohranilo, ker je les v zemlji strohnel. Najdenih
je tudi nekaj bronastih predmetov. Zanimivo pa je, da pa se je našlo zelo malo
kovinskih predmetov. Kovina naj bi bila takrat še tako draga, da so po vsej
verjetnosti kovinske predmete dostikrat pretopili, prekovali in jih skrbno čuvali.
Ta naselbina sodi v časovno obdobje tam nekje okrog leta tisoč pred Kr. Iz del
starih rimskih in grških zgodovinarjev domnevamo, da bi naj to bili prvotni Iliri.
To ljudstvo je bilo visoko družbeno in kulturno razvito ter razmeroma visoko
civilizirano. Naselbina je propadla in bila zapuščena iz nam še neznanega razloga
(Prav tam, str. 9-10).
Poselitve v mlajši železni dobi pa dokazujejo nekatere grobne najdbe v okolici
Ptuja iz zadnjih treh stoletij pred našim štetjem. Ker pa je bilo to obdobje znova
prizorišče velikih premikov, zopet iz grških in rimskih virov izvemo za keltska
plemena. Ta bi se naj v naših krajih ustavljala le zaradi prometno ali strateško
ugodnih položajev. Kjer pa so se gosteje naselili, so uničili ilirsko kulturo in
izrinili ilirsko prebivalstvo. Na poti po Evropi so Kelti v naše kraje prinesli novo
civilizacijo in kulturo, nov način bojevanja, izdelovanja orodja in orožja,
predvsem pa nove načine obdelovanja zemlje in nov duhovni svet. Čas njihovega
prodiranja ima v evropski zgodovini pomembno stopnjo v zgodovinskem razvoju
(Prav tam, str. 11).
V grobovih iz okolice Ptuja, s Skorbe, iz Brstja in Formina so našli predmete, ki
sodijo v mlajšo in najmlajšo železno dobo. Ti kažejo značilnosti keltske kulture,
ki se imenuje tudi latenska, po najdišču La Tene v Švici. Značilne so majhne
železne sponke za obleko, pasovi, okrašeni s steklenim emajlom, bronaste
zapestnice, lončena posoda idr. Mrtve so takrat sežigali in jih pokopavali v žarah
(Prav tam, str. 11-12).
Okrog začetka našega štetja pa se je v Vzhodnih Alpah in tudi v okolici Ptuja
začelo širiti ozemlje plemenske zveze ilirsko-keltskih plemen, imenovanih
Noriško kraljestvo. Z njimi pa so gospodarske stike navezali Rimljani, ki so v
Noriku kupovali les, živino, med in sužnje ter znamenito obdelano železo.
Rimljani so iz svojega velikega središča Ogleja Akvileje trgovali in prodajali v
-
6
naše kraje svoje obrtne izdelke. Kelti so začeli kovati svoj prvi denar z imeni in
znaki poglavarjev. Seveda so bili seznanjeni tudi z rimskim denarjem. O tem nam
pa pričajo najdbe na Panorami in ob Grajeni. Z gospodarskim vplivom na naše
kraje pa je naraščal tudi politični vpliv, zato so se Kelti kar hitro priključili rimski
državi. Tako je naše mesto v rimskem času postalo eno največjih središč v
vzhodnih Alpah in na severnem delu Balkanskega polotoka (Prav tam, str. 12).
V zadnjih desetletjih pred Kr. je še treba omeniti ilirska plemena, ki so večkrat
ogrožala meje rimske države. Nadnje je bila usmerjena vrsta osvajalnih pohodov
cesarjev Avgusta in Tiberija ter vojskovodja Druza. Najprej so osvojili pokrajino
do Drave, nato pa še do Donave. Nove pokrajine so obdržali predvsem z dobro
organizirano vojsko in premišljeno politiko. Vojaški upravi pa je bilo podrejeno
vse civilno prebivalstvo, dokler samo ni bilo sposobno za delno samoupravo v
okviru rimske države. Prebivalci so se morali romanizirati, plačevati davke,
sodelovati pri javnih delih in novačiti moške v pomožne vojaške oddelke (Prav
tam, str. 13).
Organizacija rimske vojske je bila vrhunska. Vojaška služba je bila kot nekakšen
življenjski poklic, ker je trajala po dvajset ali več let. Vsi, ki so častno zapustili
vojsko, so kot veterani za nagrado dobili odpravnino v denarju ali posestvih, na
katerih so lahko potem živeli s svojo družino. Veterani so bili eden glavnih
opornih stebrov novoustanovljene rimske državne oblasti v provincah, saj so
pospeševali romanizacijo (Prav tam, str. 14).
Omeniti moramo suženjstvo, ki so ga prebivalci naših krajev verjetno poznali še
pred prihodom Rimljanov. Z njihovim prihodom so razne dejavnosti postale
odvisne od sužnjev, saj je ureditev rimske države slonela na sužnjelastništvu. Po
naših krajih so premožnejši ljudje imeli po več sužnjev, ki so jim opravljali razna
hišna dela in za njih delali tudi v obrtnih delavnicah. Njihov glavni lastnik pa je
bila država oziroma cesar (Prav tam, str. 14.).
V romanski dobi so nastajale večje naselbine le ob cestah. Take so Aquileja
(Oglej), Emona (Ljubljana), Celeia (Celje), Haliciana (Lendava), na našem
območju v mestu Poetovio pa je čez Dravo nastalo važno mostišče. Tukaj je imela
-
7
svoje zimsko taborišče 8. legija (legio Augusta), kasneje pa je na njeno mesto
prišla 13. legija (legio Gemina). Vse to nam dokazujejo najstarejši vojaški
nagrobniki iz prve polovice 1. stoletja našega štetja. Da je bila legia Gemina res
na Ptuju, nam poroča rimski zgodovinar Tacit v svojih »Historiah«. To je tudi
prvo pisano poročilo v Ptuju iz leta 69. Ugodna lega Ptuja ob križiščih važnih
cest, kjer so Rimljani zgradili prvi most čez reko Dravo, je bil vzrok, da je
Poetovio postal sedež carinskega urada za vso Panonijo ter sedež drugih vojaških
in politično-upravnih uradov. Bil je tudi trgovsko in obrtno središče. Iz njega se je
širila rimska kultura in romanizacija. Tukaj so bile različne delavnice, kjer so
sužnji izdelovali opeko, keramiko, blago in klesali marmor, ki so ga na dravskih
ladjah vozili s Pohorja. Imeli so tudi pitno vodo, ki je po vodovodu, napeljanem s
Pohorja pri Framu, pritekala v mesto. Mesto je imelo veliko svetišč, med
znamenitimi so predvsem mitreji, posvečeni perzijskemu bogu Mithri.
Pomembnost mesta Ptuja pa je poudaril tudi cesar Trajan okrog leta 103, ko je
mestu podaril pravice in mu dal naziv Colonia Ulpia Traiana Poetovio (Maučec,
1957, str. 18).
Pri nas so Rimljani uvedli sužnjeposestniški družbeni red in denarno
gospodarstvo. Močno sta se dvignila obrt in poljedelstvo, saj je bila okolica zelo
rodovitna. Na prisojnih gričih Slovenskih goric in Haloz je že takrat uspevala tudi
vinska trta (Prav tam, str. 18).
5.2 SREDNJI VEK IN PRIHOD SLOVANOV
Notranja nasprotja rimske družbe pa so v 5. stoletju povzročila propadanje
rimskega imperija. Na meje rimskega imperija so začela pritiskati germanska
plemena, z vzhoda pa Huni pod Atilo. Ti so na svojih pohodih porušili vsa mesta,
med njimi tudi Poetovio. Po štiristoletni rimski vladavini in preseljevanju ljudstev
sta Poetovio in njegova okolica v 6. stoletju prešla v last novih gospodarjev
Slovanov. S svojim prihodom so po letu 568 zaključili viharje ljudskega
preseljevanja (Prav tam, str. 18).
-
8
Slovani so se naseljevali predvsem v Slovenskih goricah in Halozah, šele kasneje
pa so poselili tudi Dravsko polje. O tem obdobju nam pričajo staroslovanski
grobovi, ki so najdeni na ptujskem gradu, Hajdini, Panorami, v Središču in v
Veržeju (Prav tam, str. 19).
Okrog leta 800 pa so nad našimi pokrajinami zavladali Franki. Ptuj se je vključil v
frankovsko-furlansko marko. Z uporom Ljudevita Posavskega leta 819 pa je
konec samostojnosti notranje uprave pod vrhovnim frankovskim gospostvom.
Slovani so se naslonili tudi na zahod in postali branilci njegove kulture. Tako je
frankovska nadoblast zaradi uvajanja fevdalnega družbenega reda potisnila
Slovence v zemljiško podložništvo. Po letu 828 pa je naše kraje zajela nemška
kolonizacija, ki jo je poleg mejnih grofov vodila tudi salzburška nadškofija. Ta je
okrog leta 860 dobila Ptuj z Dravskim poljem severno od Drave in južnim delom
Slovenskih goric z Veliko Nedeljo in Ormožem. Omenjeni kraji so pod salzburško
oblastjo ostali okrog 700 let (Prav tam, str. 19).
Za tem sledi pomembno obdobje v ptujski zgodovini, to je čas slovenskega kneza
Pribine (okrog leta 840), ki je zgradil cerkev na Ptuju . Po njegovi smrti je
Spodnjo Panonijo prevzel njegov sin Kocelj (861-874). Za Ptuj je pomembno
obdobje okrog leta 975, ko je kralj Arnulf daroval ponarejeno listino iz 20. XI.
890, ki dodobra osvetljuje ptujsko podobo v predmadžarski dobi. Z falzifikatom, s
katerim je salzburška nadškofija dosegla leta 977 novo darilno listino cesarja
Otona II., se ugotavljajo na podlagi dokumentiranega materiala iz 9. stoletja
salzburške posestne pravice v Madžarom iztrganih pokrajinah, med njimi tudi v
Ptuju. Salzburg je po tej listini, poleti leta 874 dobil Pribinovo cerkev z desetino
in dve tretjini mesta. V tem času je Ptuj postal že važno cerkveno središče. Imel je
most, morda že celo mostnino, sejmnino ter pravico do sejemskega prava in
sodstva. Okrog leta 900 je mesto popolnoma uničeno in izgine iz zgodovine, vanj
začnejo vdirat Madžari. Ponovno se o njem začne pisati šele v 2. pol. 10. stoletja
(Curk, 1970, str. 56-57).
Do leta 1131, ko se je nadškofu Konradu I. posrečilo skleniti mir z Madžari, je bil
Ptuj žrtev večnih bojev ter plenjenja, zaradi pogostih pustošenj se ni mogel
razvijati. Z nadškofom Konradom I. pa se je začela dejanska gradbena in
-
9
umetnostna zgodovina Ptuja, ki od takrat brez prekinitve traja vse do danes. V
Konradovem času je nastal tudi novi ptujski grad, in sicer na ruševinah starega.
12. in 13. stoletje je obdobje stolpastih gradov, ki jih najdemo tudi pri nas. Takrat
je bil zidani, večnadstropni stolp hkrati utrdba, stanovanje, kapela in ječa. Pomeni
prvo stopnjo v tehnično-zidarskem razvoju fevdalne arhitekture (Curk, 1970, str.
59).
Po smrti Friderika I., ptujskega gospoda, ki je premagal Madžare in umrl leta
1222, je njegova vdova Matilda ustanovila dominikanski samostan na Ptuju.
Drugi samostan, minoritski, pa je nastal nekje v sredini 13. stoletja in verjetno so
ga postavili ptujski gospodje (Maučec, 1957, str. 20).
Takoj po smrti zadnjega Babenberžana Friderika Bojevitega, ki je padel v boju z
Madžari leta 1246, pa se je vnel boj za njihovo posest. Vanj so posegli nemški
cesar, papež ter Madžari in Čehi. V tem boju je bil Ptuj z okolico nekaj časa v
madžarski lasti, nato pa je pripadel češkemu kralju Otokarju II. Po letu 1278 pa so
mu zavladali Habsburžani (Maučec, 1957, str. 20).
Sredi 13. stoletja se je začel močno razvijati Maribor, ki je postal mesto. Deželni
knezi so poskušali dvigniti to mesto, zato so načrtno škodovali salzburškemu
Ptuju. Za nekaj časa so prepovedali izvažati ptujska vina skozi Maribor. S tem so
meščanom zelo škodovali, saj so glavni kupci in pivci ptujski vin bili prav na
Koroškem in v Salzburgu, pot do njih pa je peljala skozi Maribor in Slovensko
Bistrico. Leta 1342 jim je končno spet uspelo pridobiti pravico za izvoz skozi te
kraje. Trgovina na Ptuju je bila zelo razvita, meščani so čez Kras v Trst in
Benetke prodajali živino, kože, usnje in kovine. K nam pa so tuji trgovci dovažali
sukno, preproge, dišave, južno sadje in lepotičje. Pojavijo pa se tudi bankirji in
izposojevalci denarja. Meščanstvo se je okrepilo in vzelo trgovino v svoje roke. S
tem je doseglo, da so leta 1494 izgnali štajerske Žide. Ti so morali oditi iz Ptuja,
kjer so bili naseljeni od leta 1278 dalje (Maučec, 1957, str. 20).
Štirinajsto stoletje je bilo razmeroma mirno. Veliko škode sta edino naredila kuga
(1348-1350), ki je zelo razredčila kmečko prebivalstvo, ter potres (25.1. do
2.2.1348), ki je poškodoval večino gradov in mest pri nas (Curk, 1970, str. 91).
-
10
5.3 NOVI VEK
V drugi polovici 15. stoletja pa so Ptuj začeli oblegati Turki. Njihovi pohodi so
bili kruti, saj so morili, ropali in pustošili. Največ so trpeli kmetje. Ljudi so pobili,
jih odpeljali v suženjstvo ali pa so umrli od lakote in bolezni. Turki so s svojim
plenjenjem začeli že leta 1396, vendar pa so se glavni vpadi začeli v drugi
polovici 15. stoletja in so trajali še vse 16. stoletje. Takratni ogrski kralj Matija
Korvin pa je takrat, namesto da bi se obrnil proti Turkom, v bojih s cesarjem
Friderikom III. zavzel Ptuj in grad leta 1479 in tukaj ostal 11 let (Maučec, 1957,
str. 20).
V 16. stoletju pa so se v Podravju in na Dravskem ter Murskem polju naselili
Uskoki iz balkanskih pokrajin. Prav dobro so služili kot ogleduhi, saj so dobro
poznali turške navade in jezik. Nanje spominjajo številna rodbinska imena, ki jih
srečujemo po Dravskem polju, v Slovenskih goricah in na Murskem polju (Prav
tam, str. 21).
5.3.1 REFORMACIJA IN PROTESTANTIZEM
Za časa turških vpadov se je v Ptuju in okolici začela širiti reformacija.
Protestantizem se je močno razširil po Slovenskih goricah in Dravskem polju,
predvsem v Središču, Ormožu, Veliki Nedelji, Vurberku in Ptuju, o čem nam
pričajo vizitacijski zapisniki. Na Ptuj je večkrat prišel sekovski škof Martin
Brenner, ki je bil največji nasprotnik in vodja protireformacijskega gibanja. S
svojimi pripadniki je požigal protestantske knjige in spise ter preganjal protestante
(Maučec, 1957, str. 21).
Na krizo fevdalne družbe so zraven protestantizma od 14. do 17. stoletja vplivali
tudi značilni kmečki upori, ki so zajeli tudi ptujsko okolico. Odmeven je bil
hrvaško-slovenski kmečki upor na Štatenbergu, ki je bil tedaj v posesti Franca
Tahyja. Sredi 17. stoletja in v 18. stoletju je bilo več lokalnih uporov v Halozah na
posestvih dominikanskega in minoritskega samostana (Prav tam, str. 21).
-
11
V letih 1676-1682 je na Ptuju in okolici razsajala kuga, ki je terjala veliko
življenj. Komaj je ta prenehala, je Ptuj prizadela nova katastrofa. 8. maja 1684 je
izbruhnil velik požar, ki je trajal tri dni in uničil vso mesto razen minoritskega in
dominikanskega samostana. V 18. stoletju so se še naprej dogajale katastrofe.
Poplave so bile leta 1712, 1766 in 1774, od leta 1713 do leta 1716 je spet morila
kuga, leta 1782 pa so pustošile kobilice. Dne 8. oktobra 1705 je znova pogorelo
vse mesto razen obeh samostanov in 4 meščanskih hiš. Požari so si sledili še 20.
decembra 1710, 20. septembra 1744 in 4. oktobra 1805 (Curk, 1970, str. 120).
Nezgode, upadanje posredovalne trgovine, izguba vojaškega in upravnega
pomena so Ptuj sredi 18. stoletja spravile na rob gospodarskega propada. Zato je
Marija Terezija, ki se je leta 1750 mudila v Ptuju, ustanovila invalidski dom in
upravo, da bi mestu pomagala iz kritičnega stanja. Iz njene dobe in iz časa njenega
očeta Karla VI. je ohranjenih precej listin, ki zadevajo ptujske cehe, stanovske
organizacije, razne obrtnike (kovače, sodarje, tkalce, kamnoseke, lončarje idr.).
Tudi Jožefove reforme so se močno odražale na Ptuju. Leta 1786 so ukinili
dominikanski in kapucinski samostan, pri minoritih pa so ustanovili župnijo.
Istega leta, 8. decembra, so na Ptuju ukinili funkcijo mestnega sodnika in Ptuj je
dobil novega župana Filipa Henricha barona Schallerja (Curk, 1970, str. 120;
Maučec, 1957, str. 22-23).
Za gospodarsko zgodovino mesta Ptuj je važno tudi, da so leta 1846 zgradili južno
železnico: Gradec - Celje in pozneje Celje – Ljubljana - Trst. S tem je bila zelo
prizadeta ptujska trgovina, kajti zaradi železnice se je gospodarsko in kulturno
težišče preneslo na Maribor. V letu 1850 pa Ptuj dobi okrajno glavarstvo,
davkarijo, sodišče in državno pravdništvo. Položaj Ptuja pa se je nekoliko
izboljšal leta 1848, ko so odprli železniško progo Pragersko – Ptuj – Kaniža -
Budimpešta. Gradnja železnic je bila nujno potrebna zaradi nastajanja
kapitalizma. To obdobje se začenja po revoluciji leta 1848. Začne se razvijati
svobodna trgovina, razvijala se je industrija, ustanavljale so se banke in zaradi
tega so propadali obrtniki in kmetje. To je tudi čas, ki pomeni začetek
germanizacije. Leta 1864 v Ptuju ustanovijo prvo slovensko čitalnico in leta 1883
prvo slovensko hranilnico. Težišče narodnega boja pa je postala ptujska
-
12
gimnazija, kjer so leta 1860 odprli prvi razred, leta 1898 pa petega. Za napetosti
med Slovenci in Nemci pa je poskrbel zloglasni časopis »Štajerc« (1900-1918), ki
je skušal privesti spodnještajerske kmete v nemški tabor (Maučec, 1957, str. 23-
24).
V času Josipa Orniga, ki je bil v Ptuju dolgoletni župan in deželni poslanec, se je
mesto v gospodarskem pomenu dvignilo. Leta 1906/07 je sezidal novo
magistratno poslopje, leta 1902 so ustanovili dekliško meščansko šolo. Ptuj je
dobil kopališče, plinarno, klavnico. Slovenske prireditve so se odvijale v
Narodnem domu, ki ga je leta 1882 kupila Čitalnica. Nemci so jo preganjali in
nasploh ovirali družabno življenje ptujskih Slovencev. Velike borbe z Nemci so
bile tudi glede osnovnega šolstva, ki je leta 1869 prišlo pod državno nadzorstvo.
Povsod so zapostavljali slovenski jezik, preganjali so slovenske učitelje, pačili
slovenska rodbinska imena in vpisovali slovenske otroke za Nemce (Prav tam, str.
24).
Nasprotja med Slovenci in Nemci so doživela vrhunec 13. septembra 1908, ko je
imela Družba sv. Cirila in Metoda glavno skupščino na Ptuju. Slovenski
zborovalci so bili napadeni. Med napadalci je bil najbolj glasen dolgotrajni
urednik »Štajerca«. Ti dogodki sprožijo val protestov po vsej Sloveniji, terjali pa
so tudi dve slovenski smrtni žrtvi v Ljubljani (Prav tam, str. 24).
5.4 PTUJ PO 1. SVETOVNI VOJNI
Po razpadu avstro-ogrske monarhije je 1918 leta nastala versajska Jugoslavija.
Ves ta čas je bilo področje Ptuja in okolice pod germanskim pritiskom, ki se je po
letu 1938 še povečal zaradi Hitlerjeve priključitve Avstrije k Nemčiji. Na Ptuju so
se bile tudi strankarske borbe, ki so razjedale novo nastalo Jugoslavijo.
Razcepljenost med Slovenci se je kazala posebej na Ptuju tudi na kulturnem
področju v ločenih prosvetnih organizacijah. Tudi socialno-demokratično
usmerjeno delavstvo je imelo svoje izobraževalno društvo »Svobodo«,
ustanovljeno 1. julija 1919 v Ptuju (Prav tam, str. 25).
-
13
5.5 DRUGA SVETOVNA VOJNA
Z zlomom jugoslovanske vojske in prihodom Nemcev na Ptuj 8. aprila 1941 se je
začelo trpljenje slovenskega narodnozavednega življa, katerega simbol je postal
Jože Lacko. Okupacija je s seboj prinesla bombardiranje in ruševine. Ptuj je utrpel
hudo kulturno škodo. Večina stavb v mestnem jedru in v južnem predmestju je
bila poškodovana (Curk, 1970, str. 136).
Z osvoboditvijo se je začelo novo obdobje razvoj mesta Ptuja. Najprej so
poskrbeli za obnovo poškodovanega mesta in njegov gospodarski dvig.
Poljedelstvu, živinoreji, vinogradništvu ter manjši obrti in industriji (opekarski,
mlinski, alkoholni, mlekarski, tekstilni, žagarski) se je pridružila velika industrija
(tovarna glinice in aluminija v Kidričevem, tovarna močnih krmil pri Ptuju,
elektrarna na Dravi itd.), elektrifikacija ter dobre prometne povezave (asfaltirane
ceste, nova mostova čez Dravo, avtobusni promet). To se seveda kaže v gradbeni
in komunalni dejavnosti mesta, ki se ni še nikoli v svoji zgodovina tako hitro
razvijalo kot v tem času: ureditev in tlakovanje ulic, kanalizacija, vodovod,
modernizacija bolnišnice (Curk, 1970, str. 135-136)…
6. LETNI SEJMI
Letni sejmi potrošnega blaga so koledarski oziroma cerkveni, to so: jurjevo (23.
aprila), ožbaltovo (5. avgusta) in katarinino (25. novembra). Nastanek vseh treh je
povezan z velikimi cerkvenimi sejmi (ob obletnici posvečenja cerkve ali pa na dan
njenega farnega patrona). Razlikujejo se po prostorskem obsegu in s tem
posledično po številu prodajalcev ter po vrsti blaga, ki se prodaja. Prodaja je
odvisna od letnega časa, v katerem sejem poteka.
-
14
6.1 SEJMI NEKOČ
Sejmi so bili v srednjem veku poseben privilegij in znamenje neodvisnosti mest.
Podeljeval jih je deželni knez tistim mestom, ki so imela za to možnost.
Pomembni so bili tržni prostori, skladiščni prostor s pravico skladiščenja,
sejemski privilegij, oblikovano sodstvo, zaščita domačih in še posebej tujih
trgovcev, zaščita domačih - mestnih obrtnikov pred podeželskimi, zaščita pred
obrtniki drugih mest itd. Ptujski sejmi so s svojimi svoboščinami in natančnimi
določili glede dela in trgovanja domačih obrtnikov in trgovcev in z
izoblikovanimi določili za tuje obrtnike in trgovce omogočali predvsem zaščito
imetja in življenja. Sejemske svoboščine s posebnim sejemskim sodnikom so
trajale od enega do štirih tednov (Šamperl Purg, 1987, str. 55).
Ptuj bi naj že v 9. oziroma 10. stoletju imel sodstvo, most in mitnino. Sicer
podatke o tem zasledimo v falsificirani listini kralja Arnulfa iz leta 890 salzburški
Cerkvi. Na osnovi te listine je Oton II. leta 977 izdal originalno listino, s katero
Salzburgu potrjuje razna posestva, med njimi tudi Ptuj z desetino, dvema deloma
mesta s sodstvom, mitnino in mostom, tisto, kar so Salzburgu podelili predniki
Otona II., med njimi Arnulf. V teh listinah sicer niso sejmi direktno omenjeni,
vendar nam most, mitnina in sodstvo narekujejo to domnevo. Že leta 1300 je v
popisu posesti Ptujskih gospodov omenjen sejem na dan sv. Ožbolta (6. avgust).
Popis je nastal ob delitvi posesti med Hartnidom in Friderikom Ptujskim.
Ožbaltov sejem je bil in je še na dan patrona cerkve sv. Ožbalta. To je bila prafara
in je stala izven ptujskega obzidja. Kdo je podelil privilegij Ožbaltovega sejma
mestu Ptuju, ne vemo natančno, vendar pa posnamemo iz statuta mesta Ptuja iz
leta 1376, da so bili sejmi, sejemske svoboščine, predpisi o organizaciji le teh
precizirani v 12 členih. Statut posebej navaja področje in kompetence ptujskih
mesarjev, usnjarjev, pekov, branjevcev in prodajalcev vina (Šamperl Prug, 1987
str. 56).
Statut mesta Ptuja iz 1513. leta navaja za Ptuj dva letna sejma (člen 125). To sta
Ožbaltov z dva tedna trajajočo svoboščino in Katarinin sejem (25. novembra) s
štirimi tedni trajajočo svoboščino. Ptuj je izgubil letni sejem ob binkoštih (člen
126) na dan sv. Elika, ker ga je cesar prestavil v Radgono. Ta sejem je nato potrdil
-
15
mestu Ptuju 1458. leta cesar Ferdinand, dovolil pa ga je že salzburški nadškof
Sigismund. Ptujski tedenski sejmi pa so potekali ob torkih (Šamperl Purg, 1987
str. 57).
Cesar Franc II. je 28. decembra 1808 Ptuju potrdil tržne privilegije ter s tem
dovolil, da se obdržijo trije letni in živinski sejmi: na dan sv. Jurija (23. aprila), na
dan sv. Ožbalta (5. avgusta) in na dan sv. Katarine (25. novembra). Že pred
cesarjevo potrditvijo pa je Ptuj dobil nov tedenski tržni red, ki ga je 2. oktobra
1808 izdal okrožni urad Maribor. Taka določila so veljala tudi za letne sejme
(Kolar, 2002, str. 35).
Določila tedenskega tržnega reda: vse prebivalce so obvestili o urniku prodaje
živil na tedenskem sejmu. Kot že do tedaj so jih lahko prodajali ob četrtkih in tudi
v dneh žitnega sejma. Izven teh dni niso smeli prodajati žita po hišah in ga ne
nakupovati za prodajo. To je veljalo v obsegu dobrih 5 km okrog Ptuja. V primeru
kršitve bi prodajalcem lahko odvzeli blago (Prav tam, str. 35).
Za prodajo žita sta bila določena dva prostora: eden za tiste, ki so pripeljali v
mesto pri ogrskih vratih na minoritski trg, in drugi za tiste, ki so prišli skozi
dravska vrata na tako imenovan Wadhütenplatz. Sem so pripeljali na oddajo in v
prodajo različne vrste žita. S strani sodišča so bili na teh prostorih odrejeni merilci
žita, ki so tako prodajalcu kot kupcu odvzeli 1 ½ krajcarja (Prav tam, str. 35).
Za žito, ki ga niso uspeli pripeljati na sejemski prostor, pa jim je bila na razpolago
mestna shramba. Magistrat se je obvezal, da je skrbel za vreče žita, lastnik žita pa
je za hrambo moral mestni blagajni plačati od vsake polne vreče 2 krajcarja (Prav
tam, str, 35).
Na Florjanovem trgu pa so ob četrtkovih tedenskih sejmih lahko prodajali tudi
drva, vendar samo z obstoječo zakonsko odredbo za dunajsko mero (kleh oziroma
kloh). Pred tem so bila drva zložena kar na vozu in ocenjena na oko. Lahko so
prodajali tudi seno, otavo, snope, steljo in krmilno slamo. Vse vrste žita so se
lahko prodajala po stotih ali vozovih. Pomembno je bilo, da je bilo na tedenske
sejme pripeljano dovolj žita in drugih stvari, ki so si jih ogledali prispeli kupci.
Magistrat si je prizadeval, da bi se vsi meščani ravnali točno po tržnem redu
-
16
tedenskih sejmov, ki jih je dovolil okrožni urad. Na ptujski tržnici takrat najdemo:
pšenico, rž, oves, ajdo, proso, ječmen, les, govejo in svinjsko mast, slanino, moko,
ajdovo moko, zdrob, proseno kašo, ajdovo kašo, maslo, smetano in jajca (Prav
tam str. 35-36).
6.1.1 OŽBALTOV SEJEM
Je najstarejši in ga omenjajo že 1417 in 1446. Pod cerkvijo se je nahajalo
sejmišče, kjer so bila vsakoletna proščenja, združena z velikimi sejmi. Na prostoru
sejmišča so imeli mestni mesarji pravico do stalnih lop, meščani in samostan
(Dominikanski in Minoritski) pa do branjarij in stojnic. Statut mesta Ptuj iz leta
1376 nam pove, da je bil Ožbaltov sejem obdarjen z vsemi potrebnimi
svoboščinami. Med sejmom je deloval poseben sejemski sodnik, ki je posloval
vsak večer, zadnji dan pa celo večkrat (člen 180) (Ino Gorup, 1983, str. 10).
Na tem sejmu so se prodajale hiše v mestu, polja v mestnem območju ter stojnice
na mestnem sejmišču. Te so prodajali med sejmom, a ne deželni ali mestni sodnik,
ki sta sicer opravljala to funkcijo (člen 71). Določeno je bilo tudi, kaj se
meščanom ne sme odvzeti v času sejma (člen 182). Sejemski sodnik je sodil
meščanom, hlapcem in deklam po mestnem pravu, drugače pa je to delal mestni
sodnik (Prav tam str. 10).
Sejem je potekal na sejmišču pod cerkvijo in v mestu, kjer so se namestile
posamezne obrti in trgovina na drobno. Čevljarske stojnice so bile v Pivski ulici
na obeh straneh hiš, peki in branjevci pa so bili pod mestnim stolpom ter vzdolž
današnje Cankarjeve ulice. Na Cvetkovem trgu pa se je prodajala krama. Za svoje
prostore so morali plačevati pristojbine (Prav tam, str. 10).
6.1.2 JURIJEV SEJEM
Drugi najstarejši sejem, ki ga omenjajo leta 1458, je bil nekoč sejem sv. Erika, ki
so ga kasneje prestavili na dan sv. Jurija. Razširjen je bil po celotnem starem delu
mesta (Prav tam, str. 10).
-
17
Na sejmu prevladujejo predvsem prodajalci lesenih izdelkov – suhe robe.
Prodajali so sode, lesena sita, grablje, preše za stiskanje sadja in grozdja,
kuhalnice… Ti izdelki so šli odlično v promet zaradi njihove vsakdanje rabe.
Izdelke so imeli položene na tleh, le okusno izdelani izdelki so bili razstavljeni na
stojnici. To so predvsem kuhalnice, kljuke za perilo, spominčki, izrezljani leseni
krožniki… Na Murkovi ulici imaš občutek, da vsi samo prodajajo in nihče nič
prav ne kupuje. Tu prodajajo stara oblačila, ki jih ponujajo po sorazmerno nizkih
cenah. Stojnic nimajo, obleke ležijo po tleh, tako da lahko rečemo, da so njihove
stojnice kar pločniki (Prav tam str. 10).
6.1.3 KATARININ SEJEM
V 16. stoletju, leta 1551, je na dan sv. Katarine nastal sejem. Na dan sejma se je
na Ptuju zbralo nad 20.000 ljudi iz bližnje in daljne okolice ter tudi is sosednjih
držav (Prav tam, str. 10).
Že dan pred sejmom sejmarji po ulicah iščejo ugoden prostor za trgovanje,
postavljajo stojnice in določajo cene svojih izdelkov. Tako je že en dan prej
dogajanje v mestu pestro (Prav tam).
Trgovanje se začne že ob petih zjutraj in takrat so cene blaga najvišje. Bolj ko gre
ura k poldnevu, te padajo. Po 12. uri pa se večina sejmarjev že razide, ostane še
samo peščica z igračami, verižicami, uhani, zapestnicami, ogledalci… Vse je
živih pisanih barv, da pritegne določen krog ljudi (Prav tam).
Veliko je tudi prekupčevalcev. Ti najprej robo kupijo, potem pa jo prodajo zgolj
zaradi vživetosti in užitka ali pa tudi želje po dobičku (Prav tam).
Največ se prodaja rabljenih oblačil, po katerih Katarinin sejem slovi. Murkova in
Prešernova ulica ter Muzejski trg so na sejemski dan kot muzej starih oblačil,
starega pohištva, obutve, orodja, televizijskih aparatov, otroških vozičkov, starih
peči (Prav tam)…
Prodaja se na tleh, na pločnikih, nekateri pa za razstavo robe uporabijo svoje
avtomobile in okenske police. Vsi si prizadevajo čim več prodati, zato kričijo drug
-
18
čez drugega, marsikdo pa se poslužuje zvočnika in tako preglasi vse druge.
Prodati hočejo še uporabne stvari in se znebiti navlake. Marsikdo gre na ta dan v
mesto v upanju, da dobi »nove« čevlje ali zimsko obleko. V Slomškovi ulici in na
Mestnem trgu pa prodajajo nova oblačila (Prav tam).
Najdemo tudi prodajalce iz sosednje Hrvaške, največ iz Medžimurja. Najdemo
blago, kupljeno v Italiji, ali pa blago, ki je izdelano doma. To so puloverji, jope in
nogavice iz ovčje volne, krila, hlače in rokavice (Prav tam).
V Slomškovi ulici lahko najdemo čevlje iz doma ustrojenega svinjskega usnja.
Seveda delajo veliko konkurenco ptujskim čevljarjem. Ta dan so zadovoljene vse
potrebe tako kupcev kot prodajalcev, saj ljudje kupujejo stvari, ki jih potrebujejo
celo leto. To so predvsem lesni izdelki, kot so vinski sodi, škafi, sita. Te lahko
kupiš pri edinem ptujskem izdelovalcu lesenih izdelkov na Srbskem trgu. Na ta
dan imajo svoje izdelke postavljene pred trgovino. Kupiš lahko vile, ročaje za
grablje, motike, lopate, metle iz sirka, škafe… Gospodinje si priskrbijo lepo
izdelane gospodinjske pripomočke: kuhalnice, lesene krožnike, ščipalke za perilo,
obešalnike, majhna sita, cekarje, košare (Prav tam)…
Ob proštijski cerkvi na Slovenskem trgu so stojnice z bogato ponudbo podobic
svetnikov, molitvenikov, ogledal, glavnikov po zelo ugodnih cenah (10 glavnikov
po 9 dinarjev). Lahko kupiš tudi palmo v miniaturni obliki, značke jugoslovanskih
nogometnih klubov, kičaste prstane itd. Na sosednji stojnici pa je prodajalec iz
Rač, ki prodaja živopisane rute, plete, halje, jope, prtičke. Prtički so iz bombaža.
Prodajalčeva žena jih dela kar ob stojnici, ob enem pa pomaga pri prodaji (Prav
tam).
Ptujski lectar Puž ima svojo stojnico na začetku Cankarjeve ulice. Prodaja sveče
vseh velikosti in oblik. Poslikane so s cerkvenimi podobicami in so namenjena za
cerkvene obrede, kot so krst in birma. Lectar Krajnc pa na Mestnem trgu prav
tako prodaja svečarske izdelke in izdelke iz medu (Prav tam).
Na koncu Prešernove ulice pa svoje izdelke prodaja še edini ptujski kotlar Söllösi.
Prodaja predvsem kotle iz bakra za kuhanje žganja (Prav tam).
-
19
Pred Orfejevim spomenikom pa najdemo trgovce iz Zagorja, predvsem iz
Krapine. Prodajajo izdelke iz ličja, rogoze, šibja, cekarje (»hrvaške cekarje«, ki so
namenjeni nošenju luka) in košare za sejanje. Izdelki so lepi in kvalitetno izdelani,
zato tudi gredo dobro v promet (Prav tam).
Opaziti je, da stara oblačila kupujejo predvsem ljudje iz Slovenskih goric in
Haloz, kjer je socialna struktura prebivalstva bistveno drugačna od prebivalstva
Ptuja in bližnje oklice. Za njih je sejem bistvenega pomena, saj le tako lahko sebi
in svoji družini priskrbijo oblačila po ugodnih cenah. Ne smemo pa posploševati,
saj tudi drugi kupujejo to blago, čeprav morda ne zase. Marsikdo ne kupuje na
sejmih, saj se je uveljavilo mnenje, da tu kupujejo samo tisti, ki nimajo dovolj
sredstev za kupovanje v trgovini. To seveda ne bi smelo obveljati, saj s tem
nastanejo razlike med ljudmi (Prav tam).
Popoldan, ko se sejemski vrvež poleže, pa na ulicah ostanejo smeti. Marsikdo
pusti kakšno stvar, ki je ni mogel prodati, kar na tleh. Nekateri še vztrajajo in si
prizadevajo blago prodati po minimalnih cenah. Prav tako pa si odpočijejo tudi
gostilničarji, ki ob sejemskih dnevih veliko zaslužijo (Prav tam).
Slika 3: Sejem
(vir: http://www.hotel-mitra.si/Letni-sejmi)
-
20
6.2 SEJMI DANES
Trije znameniti ptujski sejmi ohranjajo tradicijo že šeststo let. Marsikdo je zrasel
v ponošenih škornjih s ptujskega sejma, pa nihče s prstom ne kaže za njim (»Naj
bo Jurij», 2010).
Kam se skrijeta kriza in draginja, ko je na Ptuju sejem? Ko je na ulicah starega
mesta mogoče dobiti vse, kar človek potrebuje; in ko za vse to blago ponudniki
določijo enotno ceno pet evrov. Vse za pet evrov. Petnajst parov nogavic, pet ali
celo sedem spodnjih hlač za oba spola, kar dva kompleta posteljnine, namizni prt
in morda še majhna vaza za nameček; pa tri sirkove metle, pet vrečk lavande proti
moljem, za celo vas dovolj škatlic tigrove masti, pet hlač ali krilc za otroka; pa
kladivo, klešče in kilo žebljev za domačega mojstra ... Pet evrov reši vse,
zadovolji vse in očitno tudi pritegne vse (Prav tam).
Za pet evrov dobiš dovolj ponošenih poletnih in jesenskih oblačil, čevljem lahko
za ta denar celo izbiraš barvo, ročna ura ali mobilnik pa imata za to ceno priloženo
še rezervno baterijo. Ptujski Ožbaltov sejem je najbolj pražnji dan boga trgovcev,
pa naj se ta imenuje, kakor koli se že hoče. Lectarji se prikradejo od nekod s
svojimi večno veljavnimi verzi na srčkih, lesarji razstavijo klopotce, ki jih bo
treba nad vinogradi postaviti na skorajšnji dan svetega Lovrenca, kovači pripeljejo
sekire za kalanje drv, mlini za grozdje ali jabolka že napovedujejo letino,
gumijasti škornji blatno in mokro jesen. Evri pa kar menjujejo lastnike. Če posel
ne bi cvetel, ne bi prihajali na ta ptujski kramarski sejem. A so tu vsako leto, že
desetletja, še več: celo njihovi dedje in očetje so prodajali lect, suho robo,
posteljnino ali suhe slive. Nikoli niso zamudili. Pa saj se niti ne ve, kdo v rodbini
je začel (Prav tam).
Obojestransko zadovoljstvo je v resnici zaščitni znak vsega ptujskega sejemskega
kramarskega življenja. Mesto namreč premore in še vedno gosti kar tri takšne
sejme z zelo častitljivo izpričano starostjo. Ko se zima (do)končno poslavlja, ko se
mesto in okolica znorita v predpustnem času in se umirita in streznita v postnem
obdobju, prav Jurij privleče na ulice vse tisto, kar bodo ljudje potrebovali, da
zastavijo novo letino, nov kmetovalski krog in si morda obljubijo novo,
-
21
pametnejše in zmernejše življenje. Takrat je na stojnicah veliko delovnih oblačil,
orodja za obdelovanje zemlje, od motik do plugovih lemežev, pa sadik, trsnih
cepljenk, novih lesenih koles za lojtrske vozove, koleslje in paruče; takrat je na
prodaj spomladanska garderoba, kot na Ožbaltovo jesenska ali na Katarinino
zimska. (Prav tam).
Trije ptujski kramarski sejmi so s svojo ponudbo univerzalni in poskrbijo za ves
letni ciklus predvsem podeželskega, a tudi mestnega življenja. Pustimo ob strani,
da so se tej ponudbi v različnih obdobjih prilepili različni sezonski ali že kar
univerzalni kramarji s svojo plastično šaro in vsiljivim kičem. Ne bo jih več, ko
nihče več njihove krame ne bo kupoval. Ko bo, denimo, človek za svoje
zdravstveno zavarovanje dobil ustrezna očala brezplačno, ker jih pač potrebuje, ne
bo motovilil okoli stojnic s sicer poceni, toda dvomljivimi pripomočki za branje in
ostrenje vida. Trije ptujski kramarski sejmi so preživeli brez take krame ali njej
navkljub in ohranili izvirno skrb za človeka (obutev, obleka) in njegova nujna
opravila (Prav tam).
Kot sem ugotovila, sejmi danes izgubljajo svoj pomen. Ljudje smo se zadovoljili z
industrijsko serijsko proizvodnjo. Obrtniški izdelki izginjajo. Na sejmih je zmeraj
manj prodajalcev z res izvirnimi izdelki. Na stojnicah pa prevladuje vedno več
kiča in neuporabne šare. Ostane ti, da se samo sprehajaš in opazuješ ter si
privoščiš kakšen kulinarični prigrizek. Sejem je zanimiv samo še z vidika lesenih
izdelkov in suhega sadja, ki je pridelano doma in cenejše kot v trgovinah. Vse
ostalo pa je navadna krama od starih oblačil, orodja, aparatov itd. Na te dneve pa
pridejo na svoj račun edino zbiratelji, ki znajo prepoznati zgodovinsko in
zbirateljsko vrednost starih predmetov.
Zaradi nastanka trgovin in modernih konzumov je ta stara oblika sejmov izginila.
Tako v trgovskem kot družbenem smislu. Stoletja so minila, sejmi pa so ostali.
Vsebine in oblike so se nekoliko spremenile in izgubile svoj prvoten pomen.
-
22
7 KURENTOVANJE
Ptuj in njegova okolica sta znana po dolgi tradiciji mask in maskiranja. V času
pusta so ljudje po vaseh hodili od hiše do hiše in opravljali obrede. V mestu pa so
v tem času prirejali manjše sprevode meščanskih mask in plese. Prvi pustni
sprevodi se omenjajo že tam ob koncu 19. stoletja. Pravo in prvo organizirano
kurentovanje, kakršno je danes, pa se začne lata 1960. Maske iz mesta in
podeželske maske se začnejo zbirati na veliki povorki po mestu, imenovani
kurentovanje.
7.1 PUST PRED 2. SVETOVNO VOJNO
V ptujski kroniki že od 1873 do 1886 zasledimo prve omembe ptujskega
karnevala. Na pustni torek leta 1873 in 1874 so priredili v popoldanskih urah tako
imenovano prvo korzo vožnjo pustnih mask po ptujskih ulicah. Na njej so
sodelovali konjeniki in vozovi. Že naslednje leto kronika priča o veliki povorki
pustnih mask skozi mesto Ptuj. Udeležili so se je konjeniki, vozovi in okrog 60
lepo kostumiranih mask. Ker pa so na povorki bile prisotne tudi maske škofov,
duhovnikov in nun, sta se duhovščina in mariborski škof pritožila političnemu
uradu. Udeleženci so bili kaznovani in vsak je moral plačati 25 goldinarjev kazni.
Tako je bila pustna korzo vožnja leta 1873 tudi najbrž prva in zadnja, ki so jo
priredili. Od tega neprijetnega dogodka naprej kronika več ne omenja pustne
korzo vožnje skozi mesto. Pustna dogajanja so se nato preselila v zaprte prostore,
kjer so društva organizirala plese v pustnem času. Leta 1886 so ptujsko
Telovadno društvo, Društvo veteranov, Gasilsko društvo in Kazino priredili pustni
ples v Narodnem domu (Hernja Masten, 1999, str. 11-137).
Pustno dogajanje na Ptuju med obema vojnama pa opisuje tudi tedanji lokalni
časopis Marburger Zeittung. Leta 1924 v tem časopisu piše, da je tedanje
glavarstvo prepovedalo pustovanje na Ptuju, ker je s tem hotelo preprečiti
vsakoletne pretepe in zabadanje z noži, čeprav je to bolj veljalo za pustovanje na
-
23
vasi kot v mestu. Vendar so se zabave v času pusta v naslednjih letih vseeno
nadaljevale. V mestu sta pustne slovesnosti oziroma plese takrat prirejali tedanje
društvo Sokol in Športni klub. Slednji je tudi prirejal tekmovanja z nagradami za
najlepše maske. Na vasi pa so še zmeraj ohranjali tradicijo obhodov mask od hiše
do hiše (Gačnik, 2000 str. 21-23).
7.2 PUSTOVANJE PO 2. SVETOVNI VOJNI
V 50. letih po vojni so se na pustni torek po mestu sprehajale v glavnem
meščanske maske. Ljudje iz okoliških vasi pa so jih hodili gledat. O pustnih
sprevodih piše tedanji lokalni časopis Ptujski tednik, v katerem so organizatorji
začeli oglaševati pustne prireditve. Na pustni torek leta 1954 je po ptujskih ulicah
potekal velik sprevod mask z godbo na čelu in že takrat naj bi si dogodek ogledalo
4000 Ptujčanov. Tudi naslednje leto bi naj bilo na ptujskih ulicah veliko pustnih
mask. Poleg tega pa so se vsako leto vrstile pustne zabave s plesom v različnih
kulturnih in društvenih prostorih v mestu, ki so jih organizirala različna društva,
organizacije in sindikati. Leta 1957 je za pustni čas DPD Svoboda Ptuj
organizirala pustno povorko skozi mesto. Na njej so sodelovali godba na pihala
DPD Svoboda, kurenti, rusa, piceki, orači in medvedi iz Markovec. Posebej
zaželene skupine so bili konjeniki, kolesarji in motoristi. Od takrat naprej so se
vsako leto vrstili sprevodi mask po Ptuju brez prave organizacije. Na čelu je
zmeraj igrala pihalna godba, kurent in drugi etnografski liki pa sčasoma vedno
bolj postajajo redni spremljevalci pustnih povork. Vse to je porodilo idejo o
vsakoletni organizirani pustni prireditvi na Ptuju, ki se je uresničila 27. februarja
1960 (Gačnik, 2000 str. 24-26).
-
24
7.3 KURENTOVANJE KOT ORGANIZIRANA PRIREDITEV
Kaj je kurentovanje? Pred letom 1960 so s tem izrazom označevali kot prvo:
dediščino kurentov, njihove šege in navade in kot drugo: ne le dediščino kurentov,
ampak tudi tradicionalno pustno kulturo podeželja. Od 1960. naprej pa
kurentovanje pomeni organizirano pustno prireditev na Ptuju (sprva tradicionalno
pustno in karnevalsko dogajanje, kasneje pa predvsem nastop tradicionalnih
mask). Današnja definicija pa je, da je kurentovanje ruralni karneval v urbanem
okolju (Gačnik, 2000, str, 27).
Pobudnik organiziranega kurentovanja na Ptuju je bil Drago Hasl, tedanji
ravnatelj povojne gimnazije in študijske knjižnice na Ptuju. Leta 1959 je
Zgodovinskemu društvu v Ptuju predlagal, da prevzame iniciativo za uvedbo
organiziranega kurentovanja v večjem obsegu v mestu. (Gačnik, 2000, str. 29).
Oblikoval je vsebino in smernice kurentovanja, ki naj bodo prireditev
etnografskega značaja z edinstvenimi starimi pustnimi liki in običaji, ki jih je
potrebno ohranjati in razvijati. V karnevalskem delu bi naj najprej nastopile
etnografske in za njimi meščanske maske. Kasneje pa naj bi na Ptuj pripeljali še
druge tradicionalne maske iz Slovenije. S tem bi prireditev prerasla v festival
mask, Ptuj pa bi postal središče strokovnih srečanj in posvetovanj o pustnih
maskah (Brence, 1998, str. 54). Na ta način je hotel Drago Hasl preprečiti
izginjanje pustnih običajev in ob enem zadovoljiti gledalce, ki si želijo ogleda
pustnih likov. V kurentovanje je vključil tudi etnografsko stroko in cenjenega
poznavalca pustnih mask Nika Kureta. Šlo je za inovacijo tradicije, ki se je zelo
hitro uveljavila. Drago Hasl piše, da se je pod okriljem Zgodovinskega društva
Ptuj za izvedbo kurentovanja ustanovil širok odbor s sledečimi sekcijami: sekcija
za mobilizacijo finančnih sredstev, sekcija za propagando (tisk, plakati, televizija
in podobno), sekcija za organizacijo festivala, strokovna sekcija in sekcija za
organizacijo zabav, prenočišč in podobno (Gačnik, 2000, str. 31).
Zamisel so sprejeli in tako je bilo pod okriljem Zgodovinskega društva v soboto
27. februarja 1960 izpeljano prvo veliko kurentovanje, ki se je odvijalo po
mestnih ulicah in na današnjem Mestnem trgu. Na povorki so se predstavili
kopjaši iz Markovec ob spremstvu domače godbe, orači, rusa, piceki, medved in
-
25
pa kurenti. Prvo kurentovanje bi naj obiskalo več kot 5000 obiskovalcev.
Gledalcem so napovedovalci preko mikrofona razlagali izvor in pomen
posameznih mask. Vso dogajanje pa je posnela tudi RTV Slovenija (Gačnik, 2000
str. 33).
Naslednje leto je bil znotraj Zgodovinskega društva ustanovljen Odbor za
kurentovanje in karneval. Tega je nato nasledil Odbor za ptujske etnografske
prireditve. 1963 leta so v ta namen ustanovili Zavod za folklorne prireditve na
Ptuju, ki je deloval do leta 1968. Na njegovo mesto pa je potem prišlo Folklorno
društvo Ptuj. Za reševanje finančnih in drugih organizacijskih težav pri
kurentovanju sta leta 1973 folklorno in turistično društvo sklenila sodelovanje vse
do leta 1995. Vse od leta 2002 je organizacijo prevzelo Gospodarsko interesno
združenje za turizem Poetovio Vivat na Ptuju (Brence, 1998 str. 56). Nato jo je
prevzela Lokalna turistična organizacija Ptuj in leta 2007 še obstoječi upravitelj
Konzorcij kurent.
Od leta 1965 do leta 1968 so organizatorji nastope etnografskih skupin preselili na
športni stadion Ptuj, kjer so nastopali na lesenem odru. Odločitev o tem so
sprejeli, da bi se izognili gneči na ulicah in da bi gledalci tudi bolje videli
nastopajoče skupine. Nastopi na odru se niso obnesli, saj so bili preveč nenavadni
in odrski, zato so dogajanje spet prenesli na mestne ulice in trge (Brence, 1998 str.
58).
Organizatorji so kurentovanje na veliko promovirali. Prirejali so tiskovne
konference, ki so se jih udeleževali domači in tuji novinarji. Poleg jugoslovanske
televizije so ga snemali tudi snemalci iz Avstrije in Francije. S tem je
kurentovanje postajalo vedno pomembnejše za razvoj turizma na Ptuju, saj je nanj
prihajalo od 5000 do 50 000 obiskovalcev, v zadnjih letih pa celo okrog 100 000
(Brence, 1998 str. 59).
Sčasoma so poleg slovenskih etnografskih skupin začele nastopati še etnografske
skupine iz Hrvaške, Avstrije, Bolgarije, Italije in Madžarske. Kasneje pa se
etnografskemu delu povorke pridruži še karnevalski del. Dolga leta je
-
26
kurentovanje obdržalo enako podobo (Brence, 1998, str. 61; Gačnik, 2000, str.
95).
Naslednja prelomnica v razvoju kurentovanja je leto 1994, ko je dobilo novo
podobo s staro vsebino. Prej smo imeli dvodelno enodnevno prireditev. Bila je
razdeljena na dopoldanski etnografski del in popoldanski sprevod etnografskih ter
karnevalskih skupin. Z novo podobo se je pustno dogajanje razširilo na 11 dni.
Glavni del pustovanja še zmeraj ostaja nedeljska povorka etnografskih in
karnevalskih skupin. Dobili smo še karnevalski šotor po italijanskem vzoru. S
tem se vse dogajanje z ulic in trgov prenese na eno lokacijo v karnevalski šotor,
kjer se vsak večer vrstijo nastopi skupin in pustno rajanje. Na ta način se razdre
stara podoba kurentovanja in začne dobivati podobo evropskih karnevalov
(Brence, 1998 str. 63-70).
Leta 1998 pa pride do ponovnih novosti v organizaciji in vsebinski zasnovi
kurentovanja. Teden dni pred pustno soboto so organizirali t. i. otvoritveno
povorko oziroma srečanje slovenskih pustnih likov in mask (Gačnik, 2000, str.
40).
Do sedaj omenjeni, mednarodna nedeljska povorka in otvoritvena povorka teden
dni pred pustno soboto, pa nista edini, saj od leta 2006 poteka tudi t. i. otroška
povorka učencev osnovnih šol iz Ptuja, ki se odvija v petek pred pustno soboto,
ter povorka otrok ptujskega vrtca na pustni torek v dopoldanskih urah. Omenjene
povorke so vezane na Mestno občino Ptuj, saj je organizacija ptujskega
kurentovanja njena domena. Tudi okoliške občine, kjer je tradicija maskiranja
močna, imajo svoje povorke. Prvi so s tem začeli leta 1992 v občini Markovci, in
sicer imajo svoj sprevod na pustno soboto. Naslednje leto so priredili povorko na
pustni torek tudi v Cirkovcah. Leta 1994 se jim pridruži sprevod mask v
Cirkulanah na pustno soboto. Kot zadnjo so prireditev organizirali še leta 1996 na
Vidmu in Dornavi, obe na pustni ponedeljek (Brence, 1998 str. 72)
Ena izmed zadnjih novosti v vsebinski zasnovi kurentovanja na Ptuju so princi
karnevala po vzoru zahodnoevropskih karnevalov. Prvega princa karnevala so
izvolili na martinovo leta 1999. Njegov mandat je trajal eno leto. Leta 2000 smo v
-
27
čast 40. jubilejnemu kurentovanju dobili prvega princa karnevala v opravi in
spremstvu na povorkah. Leto kasneje se je tedanji princ karnevala Matevž Zoki
(Zvonko Križaj) odločil, da na svoji domačiji priredi t. i. kurentov skok. Od takrat
naprej si kurenti vsako leto takoj po svečnici ob 24. uri prvič nadenejo zvonce in
pričnejo s skakanjem ter zvonjenjem, s katerim odganjajo zimo in vabijo v deželo
pomlad.
Slika 4: Kurantov skok
(vir: www.radio-ptuj.si)
7.4 TRADICIONALNE PUSTNE MASKE
V prejšnjih poglavji smo že omenili tradicionalne pustne maske na območju
Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz, sedaj pa si še poglejmo pomen in izvor
teh mask. Njihova raznolikost in številčnost nam pričata o bogati tradiciji
šemljenja na našem podeželju. To potrjujejo redki pisani in številni usti viri.
-
28
Orači
Orači z obrednim oranjem in sejanjem na kmečkem dvorišču želijo dobro letino.
Običaj je poznan povsod, kjer poznajo obdelovanje zemlje z oranjem. V njem se
skrivata že dve pozabljeni obredni dejanji, in sicer oranje magičnega kroga okoli
vasi, s katerim so naselje obvarovali pred zlimi vplivi, ter svečano zaoranje prve
brazde ob začetku poljskih del. Obredno oranje in skupine oračev sicer niso
specifične samo za naše področje, saj jih pozna vsa Slovenija in precejšen del
Evrope. So pa v največjem številu in barvitosti zastopani prav pri nas (Brance,
Gačnik, 1998, str. 24).
Slika 5: Orači
(vir: www.obcina.videm.si)
Rusa
Je štirinoga živalska konjska maska, s katero so želeli vplivati na zdravje in
plodnost pri konjih ter drugi živini. Tudi ta je znana po celotni Sloveniji,
predvsem tam, kjer je razvita konjereja (Brence, Gačnik, 1998, str. 41).
Za ruso sta potrebna dva fanta, ki si na rame nadeneta okoli dva metra dolgo
leseno ogrodje, katerega stranice so povezane s petimi ali šestimi v lok
ukrivljenimi vejami. Ogrodje je pokrito s ponjavo. Spredaj je pritrjena lesena
glava z ušesi, očmi in gobcem, v katerem je rdeč jezik. Spodnja čeljust je gibljiva
http://obcina.videm.si/turizem/folklorna/oracilv/
-
29
in jo sprednji fant premika z zatezanjem in spuščanjem vrvice. Zadaj pa je pritrjen
rep. Včasih je bila to stara metla. Z njo opleta zadnji fant. Pod repom visijo
napihnjeni svinjski mehurji, ki predstavljajo prašnike. Na hrbtu jezdi »faček«,
lutka iz cunj (Prav tam).
Slika 6: Rusa
(vir: www.sodja.net)
Medved
Maska medveda se pojavlja predvsem na Ptujskem polju. Najverjetneje
predstavlja ukročenega medveda in gonjača, ki sta nekoč hodila in nastopala po
vaseh. Medvedja maska je sestavljena iz hlač, jope in glave iz ovčjega kožuha. Na
glavi so ušesa, odprtine za oči in gobec z rdečim žrelom ter zobmi iz belega fižola.
Medveda vodi gonjač, ki je navadno oblečen v cigana. Hodita od hiše do hiše, kjer
medved pleše in uganja norčije (Brence, Gačnik, 1998, str. 43).
Slika 7: Medved
(vir: www.forum.net.hr)
http://www.sodja.net/http://www.forum.net.hr/
-
30
Picek
Tradicionalna otroška maska picek je povezana z nesnostjo kokoši in je redek tip
ptičje maske. Poznajo jo tudi na severu Evrope, pri nas pa je najbolj razširjena v
Markovcih in okoliških vaseh (Brence, Gačnik, 1998, str, 44).
V piceka se našemi fantič, ki se obleče v bele hlače. Preko života si nadene
oblačilo, ki spominja na staro žensko spodnje perilo, speto okoli vratu. Obraz ima
namazan z barvicami. Na glavi ima stožčasto kapo iz kartona, ki je okrašena s
pisanimi trakovi. Zajaše leseno palico, ki ima na sprednjem koncu izrezljano kurjo
glavo, zadaj pa pritrjen šop kurjih peres (Prav tam).
Po vaseh hodijo s pobiračem, ki je prav tako deček. Oblečen je kot stari moški v
stare hlače, srajco, suknjič, moder predpasnik in klobuk. V rokah nosi košaro s
plevelom, semenom in grablje. Hodijo od hiše do hiše in ob plesu ter petju
domačim zaželijo dobro letino in veliko nesnost pri kokoših (Prav tam).
Slika 8: Piceki
(vir:http://www.facebook.com/photo.php?fbid=479792022083577&set=pb.46874
7286521384.-2207520000.1366568780.&type=3&theater)
Kurent
Kurent ali korant je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik s
Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Po tradicionalnem »verovanju« naj bi bil
korant demon, ki je preganjal zimo in prebujal naravo k pomladnemu življenju in
rasti (Brence, Gačnik, 1998, str. 37-40).
-
31
V korantijo so se lahko nekdaj oblekli samo neporočeni fantje, danes pa v njih
vidimo že vse moške in ženske vseh stanov in otroke. Po tradiciji lahko nastopajo
od svečnice 2. februarja pa vse do pepelnične srede. Po navadi nastopajo v večjih
skupinah, ki jo spremlja hudič (tajfl) (Prav tam).
Kurentova kapa je narejena iz ovčjega kožuha in pobarvanega usnjenega naličja, z
dolgim usnjenim nosom, odprtinami za oči in usta. Zobje so iz belega fižola,
nanizanega na vrvico. Jezik je narejen iz blaga ali usnja, pobarvanega v rdeče in
včasih okrašenega z belo obrobo ali vzorcem. Na kapi so ušesa in rogovi, po
katerih se kurenti ločijo med seboj. Ušesa so iz puranovih ali gosjih peruti.
Rogovi so iz slame ali lesa, oviti z usnjem in okrašeni z raznobarvnimi
papirnatimi trakovi in rožami. Kurent je oblečen v ovčji kožuh iz daljših dlak.
Prevladujejo svetli toni, za nekaj posebnega pa veljajo kurentije iz temne ovčje
kože. Prepasan je z verigo, na kateri je pet kravjih zvoncev, in obut v visoke
čevlje in rdeče ali zelene pletene nogavice z vzorcem. V roki vihti ježevko,
debelejšo palico, ki je na spodnjem delu ovita z ježevo kožo. Nekdaj so kurentije
izdelovali doma, danes pa jih izdelujejo mojstri. Cene zanje pa so dokaj visoke
(Prav tam).
Slika 9: Kurent
(vir: www.siol.net)
-
32
7.5 PROGRAMSKA ZASNOVA KURENTOVANJA OD 2009 DO
DANES
Za boljše razumevanje organiziranosti kurentovanja si poglejmo programsko
zasnovo kurentovanja na Ptuju za leto 2009. Organizator prireditve ptujskega
kurentovanja je od leta 2007 Konzorcij kurent, ki ga sestavljajo Mestna občina
Ptuj, Perutnina Ptuj d.d. in Terme Ptuj d.o.o. Člani konzorcija, dr. Štefan Čelan,
župan Mestne občine Ptuj, dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni
direktor Perutnine Ptuj d.d. in Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj d.o.o., so 12.
januarja 2007 javno podpisali pogodbo o dolgoročnem sodelovanju pri
organizaciji kurentovanja do leta 2013. Namen združitve je, da prireditev postane
trdna, resna in odgovorna zgodba o uspehu, kjer je potrebno združiti znanje, moči
in kapital ter prireditev dvigniti med najpomembnejše evropske pustne dogodke
mednarodnega pomena s čim večjo udeležbo obiskovalcev (Habjanič, 2007).
Takoj naslednje leto je ta »trojček« jasno naznanil, da je konzorcij živ in da bodo
naredili vse, da (p)ostane kurentovanje osrednja pustna prireditev
srednjeevropskega prostora (Cafuta, 2008, str. 12). Konzorcij resnično živi in
ustvarja najboljše za turizem Ptuja in tradicijo mask in maskiranja tega območja.
Vsako leto stopi skupaj in izvede celotno organizacijsko plat kurentovanja.
Dolgoročna strategija kurentovanja zajema umestitev tega dogodka v uvodni
sklop dogodkov evropske prestolnice kulture 2012, ko bo po besedah
organizatorjev to prvi mednarodni dogodek evropske prestolnice kulture.
8 EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012 – PTUJ
PARTNERSKO MESTO
8. 1 KAJ JE EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE?
Kulturna prestolnica Evrope je naziv, ki ga za dobo enega koledarskega leta nosi
eno ali več mest v Evropi, ki sodelujejo v programu »Kulturna prestolnica
Evrope« Evropske unije (Wikipedia, Kulturna prestolnica Evrope).
-
33
Akcijo »Kulturna prestolnica Evrope« je na pobudo tedanje grške ministrice za
kulturo Meline Mercouri sprejel Svet Evropske unije 13. junija 1985. Do vključno
leta 2004 so bila mesta, vredna gostitve dogajanja, izbrana soglasno na medvladni
ravni, Evropska komisija pa je zagotovila sofinanciranje. Nato pa je bil postopek
spremenjen. Tako, da bo kulturno prestolnico Evrope za vsako leto imenoval Svet
Evropske unije na priporočilo Evropske komisije, ta pa bo upoštevala poglede
žirije, sestavljene iz sedmih prominentnih neodvisnih izvedencev za področje
kulture (Prav tam).
Poleg tega je leta 1990 evropsko kulturno ministrstvo vpeljalo še akcijo »Evropski
mesec kulture«, ki je po svoji naravi sorodna akciji »Evropska kulturna
prestolnica«, vendar traja krajši čas in je namenjena predvsem srednje in
vzhodnoevropskim državam (Prav tam).
Iniciativa EPK je ena glavnih aktivnosti Evropske unije. Stremi k proslavljanju
kulturnih vezi med Evropejci, k povezovanju prebivalcev evropskih držav, k
povezovanju njihovih kultur in k spodbujanju medsebojnega razumevanja ter k
negovanju občutkov evropskega državljanstva. Študije pa so pokazale, da je
dogodek velika priložnost za obnovitev mest, dvig njihovega mednarodnega
profila ter podobe v očeh svojih prebivalcev, da podeli novo vitalnost njihovemu
kulturnemu življenju in spodbudi turizem. Več kot 40 mest je že nosilo naslov
Evropska prestolnica kulture, od Stockholma do Genove, od Aten do Glasgowa in
od Krakowa do Porta (European commission).
Mesto Maribor je pridobilo prestižni naziv Evropska prestolnica kulture za leto
2012. Dobili so izjemno priložnost, dogodek, ki nosilcu prinese velike spremembe
in izboljšave na kulturnem področju in oživitvi mesta. Ta dogodek se je v
preteklosti izkazal kot vitalna injekcija za posamezno regijo in ne le mesto, ki nosi
ta naziv. Leta 2012 je ta naziv nosil Maribor, skupaj s partnerskimi mesti Mursko
Soboto, Ptujem, Velenjem, Novim mestom in Slovenj Gradcem. Vzhodna
kohezijska regija je s tem pridobila edinstveno priložnost, da prebudi zaspana
mestna jedra in spodbudi svoje prebivalce k aktivnejši udeležbi pri kulturnem
utripu mesta. Ta prizadevanja so prvenstveno financirana s strani mest, ki nosijo
naziv, in države Republike Slovenije.
-
34
8.2 PTUJ, PARTNERSKO MESTO EVROPSKE PRESTOLNICE
KULTURE 2012
Na Ptuju so za program EPK namenili 1,7 milijona evrov. Od tega so samo za
kurentovanje porabili 890.000 evrov, s čimer je to finančno najtežji projekt
celotne EPK. Drugi večji sklop dogajanja v okviru EPK na Ptuju je bil poletni
festivali sodobne umetnosti, glasbe ter poezije in vina. Vzporedno so potekali še
festival komornega gledališča, rimske igre, študentski Terasafest, filmski festival
Primus, Kino brez stropa, razstava del avstrijskega umetnika Oskarja Kokoschke
in fotografski projekt Topographia Ducatus Sloveniae Modernae (»Ptuj«, 2013).
Najstarejše slovensko mesto se je projektu evropske prestolnice kulture pridružilo
s programom, ki je temeljil na bogati kulturni in naravni dediščini mesta in okolja.
Začetek prestolovanja so pozdravili kurenti in pustne maske, ki so s številnimi
dogodki utrdili veliko zgodbo Ptuja kot karnevalskega mesta. Pri magičnem
poganskem naboju kurentovanja je bilo mogoče zaslutiti tudi umeščenost mesta v
spodnje Podravje, sloveče po vinski kulturi (Prav tam).
Pri več projektih so se spominjali in na novo odkrivali zgodovino Ptuja, mesto ki
je veljalo za cvetoče rimsko mesto z bogato obrtniško dejavnostjo in krajevno
obarvanimi verskimi kulti ter pozneje vojaško in trgovsko postojanko. Festivali in
dogodki so tekli s poudarkom na nesnovni kulturni dediščini, bogatili zavest o
tradiciji in plemenitili utrip sodobnega mesta, ki je bilo v času EPK staro 1943 let
(Prav tam).
Poleg arheoloških ostalin iz rimskih časov je osrednja znamenitost mesta ptujski
grad z dominikanskim in minoritskim samostanom. Tukaj se je odvilo kar nekaj
dogodkov. Novo stalno postavitev razstave pustnih mask je bilo in še je mogoče
videti v obnovljeni nekdanji grajski konjušnici. Odrska doživetja je pripravilo
Mestno gledališče Ptuj. Poletni oder s številnimi glasbenimi nastopi,
uprizoritvami, instalacijami, javnim posegom in drugimi dogodki pa so postale
mestne ulice in trgi (Prav tam).
Javni prostor je prešel v prostore, namenjene umetnosti, vsakdanja kultura si je
podala roko z vrhunskimi umetniškimi doživetji. Lokalno se je pretakalo v
-
35
mednarodno odprtost in preteklost se je srečala s sedanjostjo. S kurentovim
vzklikom in kozarčkom rujnega je tako Ptuj nazdravil kulturi prihodnosti, ki jo je
izkazal s spoštovanjem tako tipičnih podeželskih etnoloških vsebin kot mestnega
utripa sodobne urbanosti (Prav tam).
-
36
9 ZAKLJUČEK
Ptujčani se radi pohvalimo, da je naše mesto najstarejše v Sloveniji. Zgodovinarji
pa si o tem še zmerom niso enotni. Zato bom kar rekla, da je Ptuj eden izmed
najstarejših mest v Sloveniji.
Tako staro mesto, katerega korenine segajo v samo železno dobo, ima zelo bogato
zgodovino. Veliko ali pa, lahko rečem, skoraj vse, kar je povezano s kulturo,
izhaja iz same zgodovine. Vsa plemena, vsa ljudstva, ki so v preteklosti živela na
Ptuju in v njegovi okolici, so za seboj pustila materialne dokaze, pa tudi razne
obrede, običaje, ki so se večinoma po ustnem izročilu prenašali iz roda v rod, od
generacije do generacije.
Ptujčani smo ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Veselimo se vseh kulturnih
dogodkov. Prednjači seveda kurentovanje, saj takrat za 11 dni Ptuj zaživi v pisani
podobi mask, pod katerimi marsikdo oživi in postane tisto, kar si želi, saj ga
nihče ne prepozna.
Tudi z letnimi sejmi živimo. Skorajda ni Ptujčana, ki se ne bi na jurijevo,
ožbaltovo in katarinino vsaj sprehodil po natrpanih mestnih ulicah. Nekatere daje
radovednost, nekateri nakupujejo, za večino pa je sejem druženje in srečevanje
znancev, ki jih čez leto skoraj ni nikjer na spregled.
Če povzamem, kulturno dogajanje na Ptuju privabi ljudi na mestne ulice in trge,
jih zbliža in oživi mestno jedro, saj drugače mesto bolj ali manj sameva. Trgovine
se iz dneva v dan zapirajo, edino, kar še v mesto privabi ljudi, so gostilne, ki pa so
tudi vedno bolj prazne in na robu propada. Vsa pozornost ljudi je usmerjena na
trgovska središča, ki so jih zgradili na obrobju mesta. Zato smo Ptujčani zelo
veseli vseh dogodkov, ker je le takrat na Ptuju možno čutiti tisto pravo energijo
starega mesta.
-
37
10 SEZNAM LITERATURE
1. Arhar, I. (24. 11. 1983): Ino Gorup: Ptujski sejmi nekoč in danes. Tednik,
leto XXXVI (46), str. 10.
2. Balažic, J., … (1988). Pokrajinski muzej Ptuj, Ptuj, Pokrajinski muzej
Ptuj.
3. Brence, A. (2011). Tradicionalne pustne maske na ptujskem območju,
Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož.
4. Brence, A. (2006). Muzejski zbirke v ptujskem gradu, Ptuj, Pokrajinski
muzej Ptuj.
5. Brence, A., … (1996). Ptuj: vodnik po mestu, Maribor, Umetniški kabinet
Primož Premzl.
6. Brence, A,… (1988). Ptuj z okolico, Ptuj, Kulturna skupnost.
7. Cafuta, S. (2008): Pust bo letos trajal le 72 ur: 48. kurentovanje je pred
vrati. Ptujčan, XIV, 1, Ptuj, 12.
8. Ciglenečki, M. (1995). Ptuj: »Najlepši pa zame je Ptuj«, Maribor,
Umetniški kabinet Primož Premzl.
9. Curk, I. (1991). Ptuj starih dob, Maribor, Založba Obzorja.
10. Curk, J. (1991). Trgi in mesta na Slovenskem Štajerskem: urbanogradbeni
oris do začetka 20. stoletja, Maribor, Obzorja.
11. Curk, I. in J. (1970). Ptuj, Ljubljana, Mladinska knjiga
12. Čeh, M. (1975). Fotomonografija, Skupščina občine Ptuj, Turistično
društvo Ptuj in Spektar Zagreb.
13. Dežman, S. (2012). Da fabula narratur = O tebi pripoveduje ta zgodba,
Ptuj, Osnovna šola Ljudski vrt.
14. Evropska komisija. Pridobljeno 10. 4. 2013
http://ec.europa.eu/index_en.htm (20. oktober 2010).
15. Gačnik, A. (2000). Moč tradicije: kurentovanje in karneval na Ptuju, Ptuj,
Znanstvenoraziskovalno središče Bistra.
16. Gačnik, A., Brence, A. (1998). Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah,
Ptuj, Pokrajinski muzej , Znanstveno raziskovalno središče Bistra.
17. Habjanič, B. (2007): Kurentovanje 2007 se bo pričelo 10. februarja: Člani
-
38
18. Heing, P. (2011). Ta norčavi pustni čas, Brezovica pri Ljubljani, Harlekin
No. 1.
19. Hernja Masten, M., prevod in prepis (1999): Kronika Ptuja 1873 – 1886.
Ptuj, Neobjavljen tekst, hrani: Zgodovinski arhiv Ptuj.
20. Kolar, N. (2002). Ptuj v prvi polovici 19. stoletja, Ptuj, Pokrajinski muzej
Ptuj.
21. Konzorcija kurent podpisali tristransko pogodbo o organizaciji prireditve
»Kurentovanje na Ptuju«. Ptujčan, XIII, 1, Ptuj, 6-7.
22. Kuret, N. (1984). Maske slovenskih pokrajin, Ljubljana, Cankarjeva
založba.
23. Kurentova svatba odpira vrata EPK na Ptuju (b. d.).
Pridobljeno 10. 4. 2013
http://www.radio-ptuj.si/kurentova-svatba-je-uvertura-v-bogat-
etnografski- in-umetniski-program/2
24. Lamut, B. (1987). Kulturne dragotine Slovenije, Zakladi pričevanja Ptuja
in Ormoža, Ljubljana, Cankarjev dom – Kulturni in kongresni center
Ljubljana.
25. Maučec, J. (1957). Vodnik po Ptuju in okolici, Murska sobota, Turistično
in olepševalno društvo Ptuj.
26. M. G. (30. 4. 2010): Jurjev sejem kot srednjeveški sejem. Štajerski tednik,
letnik LXIII (33), str. 40.
27. Milošič, F. (22. 4. 2006): Jurjev sejem na začetek, Delo.
Pridobljeno 9. 4. 2013
http://www.delo.si/arhiv/jurjev-sejem-na-zacetek.html
28. Naj bo Jurij, Ožbalt, naj goduje Katarina, da le cveti na prostem trgovina
(11. 8. 2010), Delo. Pridobljeno 9. 4. 2013
http://www.delo.si/arhiv/naj-bo-jurij-ozbalt-naj-goduje-katarina-da-le-
cveti-na-prostem-trgovina.html
29. Neudauer, M., … (2012). Knjižnični kalejdoskop: knjižnice pobratenih
mest in njihovo medkulturno sodelovanje, Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča
Ptuj.
http://www.radio-ptuj.si/kurentova-svatba-je-uvertura-v-bogat-etnografski-http://www.radio-ptuj.si/kurentova-svatba-je-uvertura-v-bogat-etnografski-
-
39
30. Petrovič, M., … (2012). Zapuščina Štefke Cobelj, Ptuj, Knjižnica Ivana
Potrča Ptuj.
31. Ptuj (b. d.). Pridobljeno 9. 4. 2013
http://www.rtvslo.si/kultura/strani/ptuj/4081
32. Ptuj kot zadnji vstopa v Evropsko prestolnico kulture (10. 2.
2012). Delo. Pridobljeno 10. 4. 2013
http://www.delo.si/kultura/epk/ptuj-kot-zadnji-vstopa-v-
evropsko-prestolnico-kulture.html
33. Radovanovič, S. (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Ž: priročnik za
popotnika in poslovnega človeka, Murska Sobota, Pomurska založba.
34. Rojic, V. (1960). Ptuj v boju za lepše dni, Ptuj, Občinski odbor Zveze
borcev NOV.
35. Turistično društvo Ptuj, (2006). 120 let Turističnega društva Ptuj, 1886-
2006: za Ptuj z ljubeznijo, Ptuj, Zgodovinski arhiv Ptuj.
36. Zavec Mlakar, M. (2010). Drago Hasl (1900-1976): buditelj ptujskega
kulturnega življenja, Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož.
37. Zavrnik, B. (2011). Maribor 2012: evropska prestolnica kulture, Maribor,
Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture.
http://www.rtvslo.si/kultura/strani/ptuj/4081