r zu tat 4 - r rČ so-delo (co-working) in fablab · 7 maker space (izdelovalnice) pogosto...

REZULTAT 4 - PRIROČNIK

SO-DELO (CO-WORKING)

IN FABLAB

2

AVTORJI:

Euro-net | Potenza, ItalIJA

University of Turku | Turku, FinSKA

MCPZ d.o.o. | Ljubljana, SloveniJa

Fab Lab London (FLL) | London, Združeno kraljestvo

Erhvervsakademi Sydvest |Esbjerg, Danska

“InnovatiVET projekt je financirana s strani Evropske komisije - preko Erasmus+ programa - Ključni ukrep 2 – Strateška partnerstva za poklicno in strokovno izobraževanje”

Številka projekta: 2017-1-DK01-KA202-034250 – številka pogodbe KA202-2017-006

“InnovatiVET projekt je financirana s strani Evropske komisije. Brošura odraža samo stališče avtorjev,

Evropska komisija ni odgovorna za vsebino poročila.”

3

VSEBINA

Povzetek ............................................................................................................................................................................................. 5

Poglavje 1 - Uvod ............................................................................................................................................................................ 6

1.1. So-delo (Co-working) / izdelovalnice (Maker spaces) in PSIU ................................................................ 8

Poglavje 2 – Zbrani primeri ..................................................................................................................................................... 10

1.2. Faza 1 – Profili in ’prostori’ v EU ....................................................................................................................... 10

1.2.1. Združeno kraljestvo ........................................................................................................................................... 10

1.2.2. Danska ..................................................................................................................................................................... 11

1.2.3. Finska ....................................................................................................................................................................... 11

1.2.4. Italija ......................................................................................................................................................................... 12

1.2.5. Slovenija .................................................................................................................................................................. 13

Poglavje 3 – Zbrani primeri ..................................................................................................................................................... 16

3.1. Faza 2 - Eksperimenti ............................................................................................................................................. 16

Poglavje 4 – Orodje in priporočila ........................................................................................................................................ 17

4.1. Skupnost in nematerialni vidik (S&NM) ........................................................................................................ 17

4.2. Skupna oprema in trening veščin (SO&T) ..................................................................................................... 19

4.3. Vključevanje učiteljev PSIU in dijakov/študentov (VU&DS) ................................................................. 20

Priloga 1: Primeri Coworking (so-dela) in Maker space (izdelovalnic) .............................................................. 22

Primeri Združenega kraljestva ......................................................................................................................................... 22

Primer 1: Makerversity .................................................................................................................................................. 22

Primer 2: Making Rooms ............................................................................................................................................... 23

Primer 3: LabFab, Rennes .............................................................................................................................................. 24

Primer 4: FabLab Amsterdam (De Waag) ............................................................................................................... 25

Primer 5: Here East ........................................................................................................................................................... 26

Danski primeri ......................................................................................................................................................................... 28

Primer 1: FabLab Spinderihallerne ............................................................................................................................ 28

Primer 2: Idea House (hiša idej) .................................................................................................................................. 28

Primer 3: Soundhub .......................................................................................................................................................... 29

4

Primer 4: Orange MakerSpace ..................................................................................................................................... 29

Primer 5: Makerspace ...................................................................................................................................................... 30

Italijanski primeri ................................................................................................................................................................... 31

Primer 1. GoDesk Potenza, Italija ................................................................................................................................ 31

Primer 2. FabLab, Milano ............................................................................................................................................... 31

Primer 3: Famo Cose, Rim .............................................................................................................................................. 32

Primer 4: Impact Hub, Reggio Emilia, Italija .......................................................................................................... 32

Primer 5: Co-Working: Talent Garden, Milano ...................................................................................................... 33

Finski primeri .......................................................................................................................................................................... 35

Primer 1: Innovation House Finland ......................................................................................................................... 35

Primer 2: Aalto FabLab ................................................................................................................................................... 36

Primer 3: Fab Lab Raseko .............................................................................................................................................. 37

Primer 4: FabLab Tampere (pred tem FabLab TUT) .......................................................................................... 38

Primer 5: FabLab Oulu..................................................................................................................................................... 39

Slovenski primeri ................................................................................................................................................................... 41

Primer 1: RogLab ............................................................................................................................................................... 41

Primer 2: PIPC Kočevje .................................................................................................................................................... 42

Primer 3: 404 - Mladinski tehnološko-raziskovalni center.............................................................................. 43

Primer 4: Hiša eksperimentov ..................................................................................................................................... 44

Primer 5: Zveza za tehnično kulturo Slovenije - ZOTKS .................................................................................... 45

REFERENCES ................................................................................................................................................................................. 47

5

POVZETEK

V tem dokumentu obravnavamo različne prostore za so-delo (co-working spaces) in njihov pomen za

poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje (PSIU). Vsak izmed teh prostorov ima z njim

povezano skupnost, katere člani običajno delajo v majhnih skupinah ali kot posamezniki. Tako kot se v

podjetjih vrednost zaposlenega viša z usposabljanjem in stalnim strokovnim razvojem, tudi v uspešnih

prostorih za so-delo razumejo, da je zagotavljanje usposabljanja ključni element zviševanja vrednosti

svojim članom. Usposabljanja sicer zagotavlja sam prostor za so-delo, udeležba in sodelovanje pa je

odvisna od radovednosti in želje po učenju. Zato je prostore za so-delo v poročilu obravnavamo kot

element povezan s celotnim sistemom PSIU, in dejansko se ti prostori in PSIU lahko veliko naučijo drug

od drugega.

Namen tega dokumenta je posameznike, podjetja in učitelje spodbuditi za izobraževanje in razvoj veščin

v tovrstnih prostorih za so-delo. Specifične metode in tehnike učenja ali usposabljanja po principu so-

dela pa je možno tudi implementirati v PSIU. Ta povezava je bila potrjena z vrsto eksperimentov, ki so

posebej dokumentirani na spletni strani www.innovativet.eu.

Primeri, ki jih opisujemo v tem dokumentu dokazujejo, da povezovanje med izobraževalnimi

inštitucijami in prostori za so-delo prinašajo koristi za obe strani, še posebej za formalni izobraževalni

sistem, ki je manj odprt za eksperimentiranja in tveganja.

V dokumentu ne ugotavljamo kako spodbuditi sektor poklicnega in strokovnega izobraževanja in

usposabljanja, da se poveže in se uskladiti s principi delovanja prostorov za so-delo, priporočamo pa, da

se v prihodnjih raziskavah ugotavljajo relacije med uspešnimi skupnostmi so-dela in ustvarjanjem

dodane vrednosti, zagotavljanjem trajnosti in zaposlovanjem, saj te povezave še niso bile preverjene.

Avtorji se zavedamo, da so tega poročila ni mogoče uporabiti kot podlago za oblikovanje politike, je pa

primerna osnova za nadaljnje eksperimentiranje in raziskave za oblikovanje prihodnjih političnih stališč

za izobraževalne organizacije in PSIU, podjetja, prostore za so-delo in lokalne uprave.

Eksperimenti, ki smo jih izvedli projektni partnerji so objavljeni v zavihku “dokumenti- documents” na

spletni strani projekta: www.innovativet.eu

http://www.innovativet.eu/

6

POGLAVJE 1 - UVOD

Obstaja veliko različnih vrst ‘delovnih prostorov’, ki zadovoljujejo različne potrebe. Vsi spodaj opisani

primeri imajo skupno to, da svojim članom ponujajo fleksibilen delovni prostor. Lahko nudijo opremo

za skupno uporabo in nudijo druge storitve, kot so izdelava produktov ali strukturirano mentorstvo.

Znotraj se lahko oblikuje tudi določena vrsta skupnosti in kulture. V nadaljevanju raziskujemo različne

vrste ‘delovnih prostorov’ in terminologijo. Termin 'prostor' v nadaljevanju uporabljamo, kadar

govorimo o vseh spodaj omenjenih vrstah.

Co-working prostor (prostor za so-delo) po navadi nudi prilagodljiv delovni prostor posameznikom

in manjšim ekipam, pogosto na podlagi članarine. Izraz ‘’co-working space“ je splošen in se nanaša na

katero koli delovno ali pisarniško površino v skupni rabi.

Vir 30/10/2019 – www.pixabay.com

http://www.pixabay.com/

7

Maker space (izdelovalnice) pogosto vključuje nekaj elementov sodelovanja v prostoru, kot je npr.

skupna pisarna. Čeprav to ni splošno pravilo, bomo za namene tega poročila, maker space obravnavali

kot podkategorijo co-working prostora. Kar razlikuje maker space od co-working prostora so delavnice

za digitalno in fizično oblikovanje in izdelavo.


FabLab v tem poročilu vključujemo v širšo kategorijo maker space (izdelovalnic). FabLabi so del

mednarodne mreže neodvisnih prostorov, katere začetnik je bil MIT v ZDA. FabLabi delujejo v skladu z

začetno vizijo in navodili, ki med drugim predvideva, da so vedno odprti za javnost. FabLab je blagovna

znamka in vsak FabLab je del globalne mreže, ki pa deluje neodvisno in ima ločeno upravljanje, lastniško

strukturo, model financiranja in uporabnike. Porazdelitev FabLab-ov po Evropi ni enakomerna - na

primer v Franciji je veliko več kot v Veliki Britaniji zaradi različnih ravni podpore lokalnih vlad in

univerz. V Franciji je beseda ‘FabLab’ sinonim za ‘prostor za ustvarjanje’. Za potrebe tega poročila pa

smo se odločili za bolj splošno definicijo ‘FabLaba’, ki ponuja nekoliko večjo prožnost pri definiranju

samega prostora.

Hackspace (hack-prostor) je pravzaprav še ena podkategorija prostora za so-delo. Beseda se uporablja

za široko paleto prostorov - od prostorov v lasti skupnosti, ki delujejo na prostovoljni osnovi, do

organizacij, ki jih podpira univerza. V kolikor se cilji določenega hack-prostora prekrivajo s cilji

izdelovalnice, bodo priporočila v tem poročilu zanje prav tako uporabna. Mimogrede: njihovo ime izvira

iz besede 'hack' - kar pomeni, da se na inovativni način spremenijo ali uporabijo komponente. Zato so v

hack-prostorih usmerjeni v ponovno uporabo in popravljanje odpadkov ali tehnologije, ki bi sicer bila

za enkratna uporabo.


8

Ko govorimo o primerjavi različnih tipov ‘delovnih prostorov’ je pomemben tudi model financiranja.

Obstaja vrsta modelov: od članstva, do lastništva, zadruge, pa do ad-hoc / dnevnega članstva in modela

inkubatorja, ki ponuja članstvo malim podjetjem v zameno za delež v podjetju. Modeli financiranja so za

PSIU le delno pomembni, zato tega področja v tem poročilu ne obravnavamo. Za ‘delovne prostore’, ki

temeljijo na članstvu, za močne skupnosti z visoko dodano učno vrednostjo, na splošno velja, da se bo

članstvo krepilo, obstoječi člani pa ostajali, kar je pomemben finančni faktor.

Dejstvo pa je, da vodenje takega ‘delovnega prostora’ ni lahka naloga. Zahteva mešanico inženirskih in

organizacijskih veščin, poslovna znanja in spretnosti ter družbeno vključenost.

1.1. SO-DELO (CO-WORKING) / IZDELOVALNICE (MAKER SPACES) IN PSIU

Programi so-dela in izdelovalnic so vedno pomembnejši del PSIU. To je predvsem posledica treh

dejavnikov:

Prilagodljivost in zmožnost sprejemanja majhnih skupin v času rasti.

Možnost, da te majhne skupine delijo stroške drage opreme in virov, s čimer se zmanjšajo fiksni

stroški njihovega poslovanja.

Spodbujanje odprte kulture sodelovanja, ki članom omogoča učenje drug od drugega.

‘Prostori’ prav tako podpirajo - in so značilni - za ‘gibanje proizvajalcev’, ki ga deloma vodi prepričanje,

da bi se morali ukvarjati s tehnologijo, ne pa da ji biti podrejeni in jo le pasivno porabljati. To gibanje in

omejeno na eno državo, pravzaprav je kar močno, npr. EU regulativa ‘o pravici do popravila’, ki

proizvajalce elektronskih izdelkov omejuje pri izdelavi izdelkov z ‘načrtovanim zastaranjem’. 1

‘Izdelava’ v tem kontekstu lahko pomeni vse, od robotike in visokotehnološkega inženiringa, pa do

tradicionalne mizarske in tekstilne industrije. Mnogi člani takih izdelovalnic te izdelke namreč

uporabljajo kot svoj glavni vir dohodka. Za druge pa omogočajo umetniško izražanje ali udejstvovanje v

skupnosti. V vsakem primeru pa so učne spretnosti skoraj vedno rezultat sodelovanja v izdelovalnici ali

prostoru za so-delo.

Skupaj smo zbrali 25 primerov ‘prostorov’ in jih bomo predstavili v nadaljevanju tega dokumenta.

1 Ecodesign Directive, 2019: https://ec.europa.eu/growth/industry/sustainability/ecodesign_en

9

Identificirali smo naslednje koristi so-dela (co-workinga) za PSIU:

- Neposredno delo z dijaki/študenti, po predmetih v PSIU in drugih šolah.

- Usposabljanje učiteljev za projektno učenje, kreativno reševanje problemov in kreativno

razmišljanje, v skladu z IO3 priročnikom.

- Podpora samozaposlenim, podjetnikom in prilagodljivemu delu: izdelovalnice omogočajo, da poslovanje - zlasti na področjih, kjer nastajajo fizični izdelki, kot so oblikovanje / inženiring

/ proizvodnja, uspe brez večjega kapitala, ki bi sicer bil potreben. ‘Delovni prostori’ lahko s

svojimi člani zagotovijo vse, od usposabljanja pa do občutka skupnosti in tako omogočijo

podjetjem z 1-2 zaposlenimi, da prerastejo v cvetoča podjetja. Različni prostori to spodbujajo na

različne načine.

- Izvajanje neposrednega usposabljanja, zlasti za ne-študente.

- Priložnosti za neformalni prenos znanja, druge oblike učenja in poslovno podporo. Skupno in sodelovalno okolje ponuja priložnosti za razvoj veščin, kjer pa je možno, tudi s skrbnim

mentorstvom in načrtovanjem.

Glede na to, je pedagoško delo v ‘teh prostorih’ večinoma težko oceniti ker:

(1) mnogi od teh prostorov obstajajo zunaj formalnih akademskih krogov in je zato manj verjetno,

da jih bomo preučevali; in

(2) je precejšen del učenja v teh prostorih sam po sebi neformalen in poteka zunaj konteksta

učilnice.

Lahko pa trdimo, da je delo močno osredotočeno na metode učenja z delom in na projektih, pri čemer

učenje temelji na tem, kar učenec poskuša doseči. Zaradi tega se učenec dejansko ne more opredeliti kot

samo "učenec", saj preprosto poskuša opraviti svoje delo.

10

POGLAVJE 2 – ZBRANI PRIMERI

1.2. FAZA 1 – PROFILI IN ’PROSTORI’ V EU

Za to poročilo smo izdelali vrsto študij primerov so-dela in izdelovalnic v partnerskih državah in

matičnih okrožjih. Vsaka od opisanih organizacij je dejavna pri promociji enega ali več vidikov PSIU,

opisanih v prejšnjem poglavju. V tem poglavju povzemamo primere vsake od sodelujočih držav. Primeri

iz tabele 1 na koncu tega poglavja so podrobno predstavljeni v prilogi 1 tega dokumenta. To predstavlja

prva faza zbiranja dokazov. 2. faza – eksperimenti - je opisana v naslednjem poglavju.

1.2.1. ZDRUŽENO KRALJESTVO

Združeno kraljestvo ima dolgo tradicijo so-dela - v takšni ali drugačni obliki. Na primer, po več-stoletni

konvenciji, so odvetniki, ki zastopajo stranke na sodišču, samozaposleni in delajo v ‘’zbornicah’’, kar bi

lahko bila nekakšna ureditev so-delovanja. Danes se v Združenem kraljestvu samozaposlitev hitro

povečuje, z 8% leta 2000 na 15% leta 2015. To je posledica rasti tehnološkega sektorja v zadnjih nekaj

desetletjih, skupaj s socialnimi dejavniki, kot so staranje, in tehnološkimi trendi, ki olajšajo

samozaposlitev23. Povečanje sodelovanja je odziv na to povečanje samozaposlitve, saj ‘prostor za so-

delo’ omogoča, da samozaposleni izkoristijo skupnost podobno mislečih.

Po vsej državi je več izdelovalnic in hack-prostorov, ki omogočajo dostop do npr. digitalnih orodij (3D

tiskanje, lasersko rezanje, CNC obdelava, itd.). Tudi več univerz in šol je organiziralo ‘ustvarjalnice’ za

podporo študentskim projektom in razvijanje veščin zunaj njihovega glavnega predmetnega področja.

Primer je hack-prostor Imperial College je dostopen vsem študentom collega ne glede na njihov

predmet. Nekateri od teh prostorov so odprti za javnost, na splošno pa to ne velja. Več takih prostorov

v Združenem kraljestvu je FabLab-ov; so pa manj prepoznavni kot npr. v Franciji, kjer so lokalne vlade

in univerze vzpostavile zdravo nacionalno mrežo z več kot sto ‘prostori’.

V Združenem kraljestvu ne obstaja nacionalna politika, ki bi podpirala so-delo (co-working) in redko je,

da lokalne vlade financirajo ‘prostore’. Izjema so izdelovalne sobe v Blackburnu, za katere je lokalni svet

zagotovil ustanovna sredstva z namenom, da bi prostor v nekaj letih postal finančno samozadosten. Cilj

lokalnega sveta pri zagotavljanju finančnih sredstev je izboljšati dodano vrednost lokalnega

gospodarstva s spodbujanjem inovacij ter pomoč usposabljanje in zadrževanju nadarjenih mladih, ki bi

se sicer, zaradi kariere, preselili v večja mesta.

2 Bank of England (BoE), ‘Self-employment: what can we learn from recent developments?’, 2015

3 Federation of Small Businesses, ‘Going it Alone: supporting self-employment in the UK’, 2016

11

1.2.2. DANSKA

Prostori za so-delo na Danskem v zadnjih letih hitro naraščajoi ii. Medtem ko je zasebni sektor videl

poslovno priložnost v vlaganju v ‘tovrstne prostore’ in se zasedenost še naprej povečujeiii, nacionalne

politike niso bile posebej usmerjene v to področje. Leta 2017 pa je bil sklenjen sporazum za

gospodarstvo in podjetništvo, ki bo trajal do leta 2025iv (v vrednosti 14,7 milijarde DKK / 1,97 milijarde

evrov). S sporazumom se podjetjem olajša poslovanje na Danskem z znižanjem uvoznih tarif, vlaganjem

v turizem, krepitvijo digitalnega in ‘deljenega oz. izposojeniškega’ (sharing economy) gospodarstva,

znižanjem davka od dohodkov pravnih oseb za podjetja, ki izvajajo raziskave, itd. Še več je bilo

storjenega na lokalnih oz. regionalni ravneh, kjer so bile izvedene naložbe v so-delo.

Večja danska mesta, kot npr. Aarhus in Odense, sta vložila v prostore za so-delo, da bi pomagali

podjetnikom in zagonskim podjetjemv vi. Prvotno usmerjeni le v pisarniške prostore, so se ti koncepti

(in drugi) zdaj razvili tudi v sestanke z mentorji in specialisti, v usposabljanja o različnih temah, kot npr.

računovodstvo, avtorske pravice, patentiranje ter vključevanje strokovne mreže. ‘Ti prostori’ so

predvsem usmerjeni v podjetnike, ki so že končali srednješolsko / visokošolsko izobraževanje in le

redko sodelujejo z izobraževalnimi zavodi.

Tudi za izdelovalnice (makerspaces) beležijo trend rasti (zlasti v PSIU). To je zlasti posledica vse večje

potrebe po digitalnih kompetencah zaposlenihvii. Podobno kot prostori za so-delo, se tudi v tem primeru

odloča na lokalnem nivoju, samo izvajanje pa se močno razlikuje po celotni državi. Zaradi dragih vlaganj

v opremo (kot so 3D-tiskalniki, virtualna resničnost, itd.) pa so se pojavili dvomi, ali bi morda ta sredstva

bolje služila vlaganju v ljudi (učitelje) kot v strojeviii. Mehke veščine, pridobljene v izdelovalnicah, niso

izpostavljene kot eden pomembnejših vidikov.

Na Danskem ni (nacionalnih) politik ali strategij, ki bi bile posebej usmerjene v prostore za so-delo in

izdelovalnice. Na nacionalni in lokalni ravni obstajajo strategije za gospodarstvo, podjetništvo in

izboljšanje digitalnih kompetenc znotraj PIU, ki lahko posredno vplivajo na tovrstne prostore.

1.2.3. FINSKA

Stilski, trendovski prostori za so-delo in izdelovalnice se hitro odpirajo po večjih in manjših mestih na

Finskem. Prostori za so-delo so najbolj priljubljeni med podjetniki, tako med pionirji, ki šele začenjajo,

kot tiste, ki jih uporabljajo tudi kasneje. Vsem je skupna želja po občutku svobode pri delu. Veliko večino

porabnikov namreč predstavljajo številni samozaposleni s polnim delovnim časom ali s krajšim

delovnim časom.

Medtem ko prostore za so-delo na mednarodni ravni tradicionalno upravljajo zunanji ponudniki

storitev, nedavno odprte komercialne prostore na Finskem razvijajo in upravljajo vlagatelji v

nepremičnine.

Odprti delovni prostori so se, s prihodom mreže Fab Lab, pojavili tudi na Finskem. Trenutno je pet

finskih laboratorijev povezanih s finskimi univerzami: Aalto FabLab (Espoo), TUTLab (Tampere),

SensiLAB (Turku), RasekoFablab (Naantali) Fab Lab Oulu (Oulu).

Tretja kategorija prostora samostojno delo so ustvarjalni prostori v javnih knjižnicah. Cilj le-teh je vrniti

veselje do učenja v knjižnice. "Paja" - je nov tip storitvenega koncepta za knjižnice. Oprema v

izdelovalnicah, ki se nahajajo v knjižnicah, običajno vključuje 3D tiskalnike, rezalnike za vinil in šivalne

stroje.

12

Finsko okolje na splošno zelo podpira podjetništvo. Breme, povezano z ustanavljanjem in registracijo

podjetij, je nizko, podjetnikom je na voljo financiranje, za tiste, ki to želijo pa tudi usposabljanje4.

Zdi se da Finska, zaradi novega zakona o delovnem času, ostaja daleč pred krivuljo. Zakon bo začel veljati

januarja 2020 in bo večini zaposlenih s polnim delovnim časom dalo pravico, da se odločajo, kdaj in kje

delajo. Ker novi zakon nadomešča koncept ‘delovnega mesta’ z bolj nevtralnim konceptom ‘delovno

mesto’, novi zakon bolje opredeljuje trenutne načine dela. V praksi to pomeni, da delovni čas ne bo več

vezan na točno določeno delovno mesto, temveč bo delovni čas pomenil čas, porabljen za delo5. Mnogi

Finci se strinjajo, da je ključni uspeh uvajanja fleksibilnega dela že tako visoka kultura zaupanja.

Nedavna raziskava Eurobarometra je pokazala, da Finci zaupajo v sodržavljane bolj kot kjer koli drugje

v Evropi6.

1.2.4. ITALIJA

Programi so-dela so v Italiji prepoznani kot inovativno okolje, ki prispeva k posodabljanju učnega

procesa v izobraževanju in med zaposlenimi. Dokument, ki ga je objavila ISFOL Erasmus + Italijanska

nacionalna agencija7, analizira rezultate kvalitativne raziskave o več inovativnih okoljih na nastajajočih

področjih učenja, kot sta so-delo in FabLab.

Prispevek poudarja dva elementa, ki sta skupna obema novima učnima konceptoma:

- Učenje temelji na pristopu ‘učenje z delom’.

- ‘Vzajemno učenje’ in ‘sodelovalno učenje’ sta prednostna naloga.

Programi za so-delo so v Italiji v večini primerov financirani zasebno, v nekaterih primerih tudi s strain

javnega sektorja, zlasti v večjih mestih. Javno financiranje običajno predstavlja fiksne stroške, kot je npr.

prostor, ali brezplačna uporaba javnih površin, ki se prej niso uporabljali za te namene. V nekaterih tudi

v obliki vavčerjev za financiranje sodelavcev in drugih mehanizmov financiranja.

FabLabi v Italiji se financirajo iz zasebnih virov, spet pa v nekaterih primerih javna uprava brezplačno

prispeva prostor ali zagotavljajo sredstva za orodja, kot so npr. 3D-tiskalniki. Vse pogosteje se v srednjih

šol organizirajo delavnice, ki jih organizira FabLab (ki temelji na vzajemnemu učenju, praktičnem učenju

in učenju z delom). Pravzaprav je za nekatere FabLabe to glavni vik prihodkov.

Po reformi italijanskega srednješolskega sistema leta 2015, morajo dijaki v zadnjih treh letih pridobiti

izkušnje v delovnem okolju (400 ur za poklicne šole in 200 ur za druge šole). Zahvaljujoč temu določilu,

so italijanski prostori za so-delo in FabLabi našli zanimivo področje za razvoj svojega poslovanja in

zagotavljanje trajnosti.

4 http://www.oecd.org/industry/smes/FINLAND-country-note-2017.pdf

5 https://nordiclaw.fi/new-working-hours-act-of-finland-enters-into-force-1-january-2020/

6 https://www.bbc.com/worklife/article/20190626-spains-fight-against-unpaid-overtime

7 Isfol, Barricelli D. (a cura di), Spazi di apprendimento emergenti. Il divenire formativo nei contesti di coworking, FabLab e università, Roma, Isfol, 2016 (Isfol Research Paper, 29)

http://www.oecd.org/industry/smes/FINLAND-country-note-2017.pdf

https://nordiclaw.fi/new-working-hours-act-of-finland-enters-into-force-1-january-2020/

https://www.bbc.com/worklife/article/20190626-spains-fight-against-unpaid-overtime

13

1.2.5. SLOVENIJA

Tako kot v drugih državah, so se tudi v Sloveniji ustanavljali prostori za so-delo. Kar nekaj jih najdemo

v Ljubljani, v drugih slovenskih mestih oz. regijah nekoliko manj. Prostori za so-delo so mnogo več kot

le pisarne. Na primer, Poligon, kreativni center, je bil ustanovljen v Ljubljani kot prvi slovenski

ustvarjalni center, ki deluje kot avtonomna platforma za krepitev možnosti samozaposlenih, kreativnih

start upov in skupnosti. Poligon organizira tudi številne konference in druge dogodke, s katerimi

predstavlja nove koncepte in usposablja ključne deležnike, organizira razstave, ki promovirajo

slovensko ustvarjalstvo v mednarodnem prostoru ter izvaja raziskave in pripravlja dokumentacijo za

vladne in regionalne naročnike. Poligon, ki je v Evropi prepoznan kot ena najboljših praks, svoje znanje

in izkušnje predstavljan na številnih konferencah in delavnicah po Evropi in širše. Poligon deluje kot

zasebna nevladna organizacija in doslej ni prejel nobenih javnih sredstev.

V okviru projekta Interreg Europe ERUDITE je bila v Sloveniji leta 2017 organizirana nacionalna

referenčna mreža ustvarjalnih laboratorijev FabLab. Iniciator in koordinator mreže je Fakulteta za

elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

V okviru projekta Interreg Europe ERUDITE je v letu 2017 Slovenija dobila nacionalno referenčno

mrežo FabLab ustvarjalnih laboratorijev. Pobudnica in koordinatorica mreže v Sloveniji je Fakulteta za

elektrotehniko Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Direktoratom za informacijsko družbo Ministrstva

za javno upravo. Cilj mreže je prepoznati in uporabiti tehnološko inovacijski potencial posameznih

lokalnih skupnosti v Sloveniji8.

Nacionalna referenčna FabLab mreža Slovenija je tehnološko podprto okolje za prototipiranje inovacij

in izumov ter spodbudo za krožno gospodarstvo in lokalno podjetništvo tako v klasični, družbeni kot

socialni obliki. Cilj mreže je, da se bodo dejavnosti na področju ustanavljanja in delovanja ustvarjalnih

laboratorijev v Sloveniji izvajale povezano in koordinirano na vseh ravneh9.

Pomembna prioriteta mreže FabLab je zagotavljanje medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja in

pri tem prenos znanja in kompetenc na mlade za nadaljevanje izobraževanje ali na poklicni poti.

Nekateri člani mreže ustvarjalnih laboratorijev že delujejo v okviru različnih oblik podjetniškega

podpornega okolja.

Interes za sodelovanje v mreži izkazuje več različnih organizacij, podjetij, šol, kot tudi razvojnih agencij

ter javnih in zasebnih zavodov iz vse Slovenije.

8 https://fablab.si/o-fablab/

9 https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/fablab-mreza-slovenija-za-podporo-lokalnemu-podjetnistvu

https://fablab.si/o-fablab/

https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/fablab-mreza-slovenija-za-podporo-lokalnemu-podjetnistvu


14

Tabela 1: Seznam zbranih primerov (primeri so opisani v Prilogi 1)

Primer Lokacija Opombe, razlike Stran

Makerversity London, ZK Strokovni prostor z uspešno kreativno skupnostjo oblikovalcev in inženirjev.

22

FabLab Amsterdam

Amsterdam, Nizozemska

Javna organizacija za ozaveščanje, ki podpira skupnost ustvarjalcev in povezuje učitelje PIU.

23

Rennes FabLab Rennes, Francija

Odprti laboratoriji, na različnih lokacijah v mestu, kjer raziskujejo nove pobude za prenos učenja.

24

Here East London, ZK Velik proctor za so-delo - za podporo skupnosti inovativnih start-up podjetij in večjih podjetij.

25

Making Rooms London, ZK Ustvarjalnica za poučevanje poslovnih veščin in tehničnih kompetenc.

26

FabLab Spinderihallerne

Vejle, Danska FabLab, osredotočen na razvoj digitalnih kompetenc prihodnosti, sodelovanje s šolami PIU in z gospodarstvom.

28

Idea House Esbjerg, Danska

Prostor za so-delo, namenjen študentom na južnem Danskem za podporo novih inovativnih podjetij.

28

Soundhub Stuer, Danska Prostor za so-delo in ustvarjalnica za profesionalce v glasbeni industriji, kraja kjer je lociran Bang & Olufsen

29

Orange Makerspace

Roskilde, Danska

Izdelovalnica s pomembno povezavo s šolami PIU, študenti in mladinskimi organizacijami

29

Makerspace Več Sodelovanje med podjetniškimi in izobraževalnimi organizacijami za zagotavljanje mobilne opreme in izobraževanja v šole.

30

GoDesk Potenza, Italija Skupni delovni prostor, ki posameznikom in majhnim skupinam zagotavlja prostor za sodelovanje v spodbudnem okolju in skupnosti.

31

FabLab Milano Milan, Italija FabLab s prostorom za so-delo za oblikovanje fizičnih in digitalnih idej ter za spodbujanje tehničnih in inovacijskih znanj.

31

Famo Cose Rome, Italija Multidisciplinarna izdelovalnica za stvarjanje priložnosti za samozaposlene in obrtnike.

32

Impact Hub Reggio Emilia

Reggio Emilia, Italija

Mreža za so-delo v podjetniških skupnostih s poudarkom na inovacijah in povezovanju.

32

Talent Garden Milan, Italija Sodelovalno omrežje za digitalna podjetja s 23 kampusi s sedežem v Milanu.

33

Innovation House Finland

Espoo, Finska Prostor za so-delo s podružnico v Singapurju, ki podpira zagonski ekosistem

35

Aalto Fablab Espoo, Finska Fablab, ki ga podpira univerza, za sodelovanje pri inovacijah in ustvarjanju.

36

FabLab Raseko Naantali, Finska

FabLab v okviru PIU, ki spodbuja uporabo digitalne produkcije in kreativnih projektov

37

FabLab Tampere

Tampere, Finska

Univerzitetni FabLab s širokim multidisciplinarnim spektrom, kjer lahko študenti razvijajo tako akademske kot osebne projekte.

38

FabLab Oulu Oulu, Finska Univerzitetni FabLab, ki ponuja različno opremo in možnosti usposabljanja, vključno s FabAcademy.

39

15

RobLab Ljubljana, Slovenija

Ustvarjalno središče z digitalnimi orodji za izdelavo, ki omogoča medsektorsko sodelovanje

41

PIPC Kočevje Kočevje, Slovenija

Regionalna pobuda za spodbujanje lokalne industrije, poklicnega usposabljanja in ustvarjalnosti v proizvodnji.

42

404 - Mladinski tehnološko-raziskovalni center

Ljubljana, Slovenija

FabLab za učenje in eksperimentiranje mladih, ki deluje neposredno z osnovnimi in srednjimi šolami.

43

Hiša eksperimentov


Znanstveno-tehnološki učni center ‘naredi sam’. 44

Zveza za tehnično kulturo Slovenije - ZOTKS


Organizacija, ki nudi usposabljanje in raziskovalno delo za mlade - s poudarkom na nadarjenih, in za učitelje za spoznavanje novih metod dela in strokovnih novosti.

45

16

POGLAVJE 3 – ZBRANI PRIMERI

3.1. FAZA 2 - EKSPERIMENTI

Po začetni fazi zbiranja primerov je bila izvedena vrsta bolj poglobljenih delavnic (‘eksperimentov’).

Namen eksperimentov je bil identificirati uspešen in edinstven vidik prostora za so-delo oz.

ustvarjalnice in iz njih pripraviti nabor možnosti s splošnimi priporočili za različne ‘prostore’ s tem kaj

je pri posameznem primeru pozitivno.

Da bi dobili čim širši pregled smo eksperimente naredili na štirih lokacijah različnih tipov ‘prostorov’.

Tako kot predhodni eksperimenti so tudi v tem primeru le-ti potekali v obliki delavnic z idejo in

razpravo z uporabo prilagojenega modela kreativnega razmišljanja.

Ključni rezultati eksperimentov so zbrani in analizirani v predlogih in priporočilih poglavja 4 tega

dokumenta. Podrobni opisi eksperimentov so objavljeni na spletni strain www.innovativet.eu – IO4

Experiments.

Tabela 2: Izvedeni eksperimenti

Organizacija Lokacija Namen eksperimenta Stran

SteamHouse Birmingham, ZK

Kako se ‘prostor’ lahko poveže s svojimi člani in v širšem družbenem kontekstu, da ustvari močno skupnost in učinkovite pobude za izmenjavo spretnosti

1

GoDesk Potenza, Italija

Kako lahko člani izkoristijo nove trende v digitalni tehnologiji

7

Zveza za tehnično kulturo Slovenije

Slovenija Vzpostavljanje učinkovitih partnerstev z delodajalci in civilnimi organizacijami: zakaj in kako

13

FabLab Raseko Finska Identifikacija ključnih lastnosti FabLaba Raseka, ki so učinkovita kot učni prostor za PIU, in kako jih je mogoče prenesti drugam

19

http://www.innovativet.eu/

17

POGLAVJE 4 – ORODJE IN PRIPOROČILA

V tem poglavju so zajeta ključna spoznanja iz obeh zgoraj predstavljenih faz zbiranja dokazov (poglavji

2 in 3). Pri analizi primerov se je pojavilo več ključnih tem in našli smo ponavljajoče vzorce uspešnih

prostorov za so-delo in izdelovalnic. Posamezna priporočila smo, kot sestavne dele orodij, razvrstili po

vsebinah:

- Skupnost in nematerialni vidik (S&NM);

- Skupna oprema in trening veščin (S&T);

- Vključevanje učiteljev PSIU in dijakov/študentov (VU&DS).

Vsaka od treh vsebin ima tri priporočila. Da bi orodje ohranili dovolj široko uporabno, so tudi priporočila

sama po sebi sorazmerno široka. Za uvajanje v vašem specifičnemu okolju jih boste morda morali

prilagoditi tako, da vključite svoje zainteresirane partnerje (iz okolja in/ali dijake oz. študente PSIU) v

razprave o njihovih posebnih potrebah in željah.

4.1. SKUPNOST IN NEMATERIALNI VIDIK (S&NM)

Neformalni prenos znanja je eden izmed vidikov so-dela in ustvarjanja, ki se uporabnikom ‘prostora’

zdijo pomembni, skupaj s spodbujanjem in širjenjem občutka skupnosti. Te ugotovitve, čeprav

neoprijemljive in subjektivne, so močno povezane z uspešnostjo delovanja prostorov za so-delo in

izdelovalnic, v smislu zadovoljstva uporabnikov, kar je pomembno za dolgoročno sposobnost preživetja

‘prostora’.



18

PRIPOROČILO S&NM #1: SPOZNAJTE UPORABNIKE/ČLANE

Pomembno je, da spremljate kdo uporablja ‘prostor’ in zakaj. Z mehanizmi zbiranja povratnih

informacij, kot npr. letna raziskava uporabnikov, lahko zberete odgovore in ugotovite možnosti za

podporo uporabnikom na nove načine. Lahko tudi vodite dnevnike rabe opreme in temu primerno

namenite sredstva, da omogočite nemoteno delo tudi ob času, ko sta prostor in oprema najbolj zasedena.

Vendar pa so osebni stiki in pogovori vedno najbolj učinkoviti in med uporabniki spodbujajo občutek,

da vodstvena ekipa dejansko sodeluje z njimi in jih posluša. Manjši ‘prostori’ lahko to storijo neformalno,

če vodje in tehniki preprosto poklepetajo z uporabniki, medtem ko je za večje ‘prostore’ potrebne bolj

formalen pristop. Npr. Here East v Londonu, ki ima več kot 1000 članov, ima posebno ekipo za inovacije,

ki spremlja potrebe svojih članov in spodbuja povezovanje.

PRIPOROČILO S&NM #2: JASNO PREDSTAVITE CILJE IN KULTURO ’PROSTORA’

Obstajajo najrazličnejši ‘prostori’, od pisarn na eni strani do FabLabov in izdelovalnic, ki vzdržujejo

digitalno ali drugo opremo za uporabo svojih članov. Eden jasnih zaključkov eksperimentov je, da ima

vsak prostor svojo prepoznavno identiteto, ki je posledica različnih dejavnikov, vključno z osebnostmi

vodstvene ekipe, članov (ali uporabnikov), lokacijo in okolico, partnerskimi organizacijami ter

ustanovitelji in razlogi, zakaj je bil prostor prvotno ustanovljen.

Da bi imeli člani občutek, da lahko in morajo prispevati k skupnosti, je treba najprej sporočiti novim

članom, kakšen je namen prostora in kaj se od njih pričakuje. Številni ‘prostori’ to storijo tako, da na

vidnem mestu prestavijo cilje, vrednote, navodila, ‘hišni red’ itd.

PRIPOROČILO S&NM #3: IMEJTE PROSTOR ZA DRUŽENJE IN POVEZOVANJE

Občutek pripadnosti se razvija predvsem v neformalnem, naključnem povezovanju, za kar pa je vseeno

potrebno razviti formalne strukture, prostor in čas v katerem se to povezovanje razvija. Npr. zajtrk ali

čas za kavo daje članom priložnost, da se srečajo in izmenjajo novice o svojem delu. Pa tudi načrtovani

pogovori, predstavitve ali dogodki omogočijo čas za neformalni klepet in povezovanje v mrežo. V

nekaterih situacijah je morda smiselno organizirati "delno strukturirano" mreženje, ki pomaga razbiti

socialne in komunikacijske ovire.

19

4.2. SKUPNA OPREMA IN TRENING VEŠČIN (SO&T)

‘Prostori’ svojim članom pogosto nudijo specializirano opremo, za uporabo katere je nekaterih primerih

potrebno usposabljanje. Na splošno velja, da je sposobnost učenja in razvijanja veščin pomemben

karierni vidik, kar lahko ‘prostori’ olajšajo samozaposlenim članom. Naslednja tri priporočila so

usmerjena na usposabljanje za podporo zaposljivosti ali, kar je še posebej pomembno, njihove

podjetniške veščine in samo-upravljanje.


PRIPOROČILO SO&T #1: NAČRTUJTE REDNE POGOVORE IN DELAVNICE Z NOTRANJIMI IN

ZUNANJIMI GOVORCI

Namen takih dogodkov je druženje zaradi mreženja ali nadgrajevanja znanja in spretnosti. Nekateri

prostori imajo redni program dogodkov, ki je v z skladu delom in interesi članov. Cilj teh dogodkov in

izvesti tradicionalno šolsko predavanje, pač pa iskanje navdiha, spodbujanje razprav. Zato je, kot smo

že poudarili v teh priporočilih, pomembno zagotoviti čas (in prostor) za neformalno druženje in

razpravljanje.

PRIPOROČILO SO&T #2: SPODBUJAJTE NEPOSREDNO IZMENJAVO ZNANJA MED UPORABNIKI-

ČLANI

Med-vrstniško učenje je ena od velikih prednosti prostorov za so-delo in ustvarjalnic, vendar včasih

potrebuje nekaj spodbude ali strukture. Različni ‘prostori’ imajo izmenjavo urejeno na različne načine.

Npr. s pasivnimi metodami (npr. član ima profil na oglasni deski, kjer navaja veščine, ki bi jih z veseljem

delili z drugimi) ali pa bolj aktivno (npr. en člana vodstvene ekipe, pozna vse člane in organizira dogodke

za tiste s podobnimi interesi). Pri tem pa je pomembno da pravilno uravnotežite te pobude za delitev

znanja in spretnosti, tako da posamezniki nimajo občutka, da le dajejo in v zameno ne dobijo ničesar.


20

PRIPOROČILO SO&T #3: UČENJE S POMOČJO PROJEKTOV

Ne glede na to, ali poteka usposabljanje za podporo določenemu podjetniškemu podvigu ali

ustvarjalnemu projektu, ki že poteka, ali pa je glavni namen pridobiti kompetence za kasnejšo uporabo,

je v decentraliziranem in samo-motiviranem pristopu, ki je osnovni princip delovanja prostorov za so-

delo in ustvarjalnic, najbolj učinkovit. Hkrati je to tudi najbolj primeren pristop, saj omogoča

strokovnjakom, da ‘nastopajo’ kot mentorji in spodbujevalci, ne pa kot klasični učitelji.

Nekateri ‘prostori’ izvajajo različne programe, ki temeljijo na projektih, vključno s Fab Academy in

zagonskimi programi na Here East, drugi prostori pa nudijo uporabnikom / članom mentorstvo in jim

pomagajo pri učnih projektih.

4.3. VKLJUČEVANJE UČITELJEV PSIU IN DIJAKOV/ŠTUDENTOV (VU&DS)

V tem dokumentu opisujemo najrazličnejše ‘prostore’ z različnimi pristopi za sodelovanje s sistemom

formalnega izobraževanja in usposabljanja. Nekateri prostori z izobraževalnim sektorjem ne sodelujejo,

medtem ko je za druge to osnovni cilj. Verjamemo pa, da imajo prostori za so-delo in izdelovalnice, veliko

ponuditi izobraževalnemu sektorju, kot tudi gospodarstvu, kar zadeva spodbujanje podjetniške

miselnosti, medsebojnega učenja in iznajdljivosti. Spodaj navajamo priporočila oz. metode za

povezovanja izobraževalnega sektorja s prostori za so-delo in izdelovalnicami.

Vir 30.10.2019: rawpixel.com iz www.freepik.com

http://www.rawpixel.com/

http://www.freepik.com/

21

PRIPOROČILO VU&DS #1: HOST SPRINTS, WORKSHOPS AND PROGRAMMES WITH VET

TEACHERS AND STUDENTS

Mnogi prostori izvajajo ali sodelujejo v različnih programih usposabljanja ali ozaveščanja, bodisi kot del

šolskega kurikuluma ali pa kot samostojne programe za privabljanje dijakov/študentov v prostore za

so-delo in izdelovalnice.

PRIPOROČILO VU&DS #2: SPODBUJENJE UČITELJEV ZA UČENJE NA PODLAGI PROJEKTOV

‘Vodeni miselni treningi’, ki jih izvajajo v Waag FabLabu v Amsterdamu je dober primer neposrednega

povezovanja z učitelji PSIU, kjer učitelji v kratkem času dobijo poglobljeno izkušnjo kreativnega

razmišljanja in učenja, ki temelji na projektih, ter uporabe izdelovalnice za učenje novih veščin in

doseganje cilja. Tovrstne pobude postanejo toliko bolj pomembne, ko jim sledi mentorstvo in

usposabljanje v okviru učnih načrtov PSIU.

PRIPOROČILO VU&DS #3: ORGANIZIRAJTE EKSKURZIJE IN OBISKE

Pomemben del organiziranosti FabLabov je pravilo, da so ti prostori redno odprti za javnost, na primer

nekaj ur vsak teden. To omogoča širokemu krogu ljudi, da pridejo in izkusijo način dela v tovrstnih

‘prostorih’, spoznajo člane, ki uporabljajo ‘prostor’ in si začnejo predstavljati, kako bi tudi sami lahko

postali del skupnosti.

Kot ugotavljamo v dokumentu so tudi drugi prostori za so-delo odprti za javnost, organizirajo oglede in

druge dogodke, kot so pogovori in predstavitve, katerih se lahko udeležijo člani kot tudi zunanji, npr.

šole, učitelji, dijaki/študenti.

22

PRILOGA 1: PRIMERI COWORKING (SO-DELA) IN MAKER SPACE (IZDELOVALNIC)

PRIMERI ZDRUŽENEGA KRALJESTVA

PRIMER 1: MAKERVERSITY

Lokacija: Centralni London

Člani: 320 (vključno z delnim članstvom)

Makerversity je skupnost, ki deluje na principu članstva, sestavljena iz profesionalnih ustvarjalcev in

razvijalcev s sedežem v Somerset House v centralnem Londonu. Deluje kot katalizator za inovacije in

razvoj skozi delavnice, prostore za pripravo in sejne sobe, skozi vrsto premišljeno oblikovanih

sodelovalnih prostorov in skozi dogodke, ki med člani negujejo dinamičen in sodelovalni duh.

Makerversity je bil ustanovljen leta 2013 s podporo Somerset House sklada, ki upravlja to zgodovinsko

stavbo ob reki Temzi. Postal je največji rezident Somerset House Studios, in s tem velik

multidisciplinarni delovni prostor, ki zagovarja sodelovanje in eksperimentiranje v središču Londona.

Ustvarjalna skupnost Makerversity vključuje oblikovalske studie, start-upe na področju strojništva,

oblikovalce iger, raziskovalce, umetnike, samostojne inženirje in še več.

Prostor ponuja več stopenj članstva, od posameznih članov z delnim in polnim članstvom naprej. V petih

letih obstoja je veliko število inovatorjev razvijalo izdelke na tem mestu, včasih kot individualne ali ekipe

dveh oseb, se razširile in preselile v prostore drugje v stavbi, glede na njihove potrebe. Na tej poti lahko

člani izkoristijo skupnost in skupne zmogljivosti. Makerversity proaktivno podpira izmenjavo znanja in

podpore znotraj skupnosti s programom notranjih dogodkov, vključno s priljubljenim tedenskim

petkovim zajtrkom. Skupni prostor vključuje tudi kavarno z osebjem, ki jo člani dobro uporabljajo kot

prostor za neformalna srečanja in odmore.

Druge aktivnosti:

- Uspešen javni program, ki vključuje tudi zunanje predstavnike javnosti, strokovnjake ter

študente in diplomante mnogih londonskih visokošolskih umetniških, oblikovalskih in tehničnih

šol.

- Izobraževalni program za spodbujanje ustvarjalnosti, oblikovalskih sposobnosti in poklicnih

priložnosti, namenjen 16 - 25 letnikom.

- Obsežna mreža zasebnih partnerstev in sodelovanj, ki povezujejo člane Makerversity s podjetji

ali blagovnimi znamkami v obojestransko korist.

23

PRIMER 2: MAKING ROOMS

Lokacija: Blackburn, Lancashire, Združeno kraljestvo

3800 obiskovalcev v letu 2018.

Making Rooms v Blackburnu na severozahodu Anglije je bil ustanovljen leta 2017 v sodelovanju z

mestnim svetom, z močno socialno misijo, zdaj pa deluje kot podjetje v interesu skupnosti. Lociran je v

nekdanji banki v središču mesta, pritlični prostor pa zaseda FabLab, sestavljen iz delavnice, ki vsebuje

digitalno proizvodno opremo in različna orodja za načrtovanje in izdelavo. V zgornjih prostorih je več

manjših sob, ki jih najema najetih do ducat lokalnih umetnikov in podjetij (članov Making Rooms), ki v

zameno dobijo popust pri uporabi opreme spodaj. Making Rooms ima tudi druge vire prihodkov,

vključno z različnimi tečaji in razvojem prototipov za lokalna podjetja.

Namen Making Rooms je, da se "kreativnost, tehnologija in napredna produkcija združijo v skupnosti,

ki jo uporabljajo podjetja, umetniki, izumitelji, študenti, otroci in vsi ostali". In kot tak ‘prostor’ omogoča:

- posameznikom dostop do orodij z nizkimi stroški - bodisi za profesionalno delo, kot hobi ali kot "dodatno dejavnost" poleg rednega dela;

- usposabljanje na področju oblikovanja, proizvodnje in vodenja podjetja za izboljšanje

zaposljivosti in / ali sposobnosti vodenja samega podjetja;

- priložnosti za mlade, da se ukvarjajo z znanostjo, tehnologijo, inženirstvom, umetnostjo, matematiko … zunaj običajnih učilnic.

Primer strukturiranega usposabljanja za veščine, ki ga ponuja Making Rooms, je dvanajst tedenski

program podjetniške inkubacije in mentorstva Tech Blackburn. V dvanajsttedenskem programu do

osem raznolikih kreativnih in inovativnih podjetij dobi priložnost in popust za uporabo skupnega

delovnega prostora in opreme, poslovnega mentorstva in sodelovanje na različnih dogodkih za razvoj

veščin. Osem takih dogodkov zajema vrsto tem, od kreativnega razmišljanja in poslovne strategije, do

trženja in družbenih medijev, do bolj usmerjenih v prihodnost tem, kot npr. Internet stvari. Program je

usklajen s prizadevanji mestnega sveta za povečanje dodane vrednosti lokalnega gospodarstva z dvigom

ravni ustvarjalnih in tehničnih znanj v regiji in pri tem privablja mlade, da ostanejo v Blackburnu,

namesto da se preselijo v večja mesta. Making Rooms zaključuje delo s prvo tako skupino in že oblikuje

drugo.

24

PRIMER 3: LABFAB, RENNES

Lokacija: Rennes, Bretanija, Francija

LabFab (Laboratoire de Fabrication) je mreža devetih FabLab-ov v mestu Rennes v Bretaniji, Franciji.

Eden od teh je TeleFab, znotraj kampusa Rennes na IMT (Institut Mines-Telecom), inženirska šola.

TeleFab financira univerza, večino drugih FabLabov v mestu in drugod v Bretaniji pa, podobno kot

knjižnice, financira in upravlja regionalna preko javnih virov. V regiji je sicer preko 30 FabLabov.

Glede na lokacijo in vir financiranja je TeleFab namenjen študentom, vendar je, tako kot drugi FabLabi,

tudi odprt za javnost in v tem času lahko tudi vsi ostali obiščejo in uporabljajo prostore. TeleFab je za

javnost izvajal tudi vrsto inovativnih izobraževalnih programov.

S pobudo, ki jo vodi Baptiste Gaultier, raziskovalni inženir in učitelj na IMT Atlantique, TeleFab sodeluje

pri množičnih odprtih spletnih tečajih (MOST), ki so na spletu brezplačno na voljo v angleščini in

francoščini. Ti tečaji zajemajo vsebino, ki se nanaša na praktične vsebine, kot so digitalna izdelava,

odprtokodna elektronika in robotika, zato je velik izziv predstavljalo poučevanje z uporabo digitalne

platform, saj za te veščine tradicionalno velja, da je zahtevajo ‘fizično’ strokovno poučevanje. Da bi

dosegli zastavljene cilje, ti tečaji uporabljajo projektno učenje in vmesne preglede. Uspeh tečajev se kaže

v njihovi priljubljenosti: od leta 2014 se je v MOST vpisalo več kot 200 tisoč oseb (s sorazmerno visoko

stopnjo zaključka - približno 10%).

Gaultier od leta 2017 eksperimentira z „mešanjem MOSTov“: združuje nizke stroške in prilagodljivost

MOST-ov z obveznostjo, mentorstvom in praktičnim poučevanjem, ki se izvaja v učilnici. 100 različnih

iskalcev zaposlitve je bilo vključenih v testiranje s tačajem o digitalni proizvodnji, izvedeno s francosko

nacionalno agencijo za zaposlovanje in z mrežo petih Fablabov v pariški regiji. 90% udeležencev je

certifikat IMT o zaključku tečaja. To testiranje je bilo financirano z javnimi nepovratnimi sredstvi,

organizatorji pa trenutno razvijajo model samo-financiranja. Upamo, da se bodo v prihodnosti v

sodelovanju z lokalnimi FabLabi lahko izvajali različni programi usposabljanja, ki bodo pomagali

podpirati in širiti skupnost FabLab.

Spletne strani: http://www.labfab.fr/ in https://telefab.fr/

http://www.labfab.fr/

https://telefab.fr/

25

PRIMER 4: FABLAB AMSTERDAM (DE WAAG)

FabLab Amsterdam je bila ustanovljena leta 2007 in deluje v okviru Waag, organizacije v javnem

interesu, ki spremlja odnos med tehnologijo in družbo, odpira dialog na to temo in spodbuja

demokratizacijo tehnologije. FabLab je nameščen v zgodovinski zgradbi v središču Amsterdama in

vključuje klasično digitalno opremo za izdelavo, biološki in tekstilni laboratorij. Je eden izmed

partnerjev v projektu EU Reflow, ki raziskuje krožno gospodarstvo, v katerem osredotočajo na

priložnosti v tekstilni industriji, kot sta barvanje in proizvodnja tekstila iz odpadnih bioloških

materialov. Različne enote FabLaba delujejo skupaj kot ena: npr. biolab se lahko uporablja za ustvarjanje

tekstila, ki ga je mogoče obdelati ali oblikovati z orodji v prostoru za digitalno izdelavo ali v tekstilnem

laboratoriju.

FabLab je dinamičen in razvijajoč se prostor, ki združuje umetnost, znanost in strokovno znanje ter

spodbuja razmišljanja o tem kakšna bi lahko bila tehnologija. Ta FabLab je, med drugim rojstni kraj

projekta oz. proizvajalca pametnih telefonov 'Fairphone', ki poudarja preglednost in poštenost pri

iskanju in uporabi novih komponent, ter uporabnikovo pravico, da napravo popravijo ali spremenijo.

V okviru svojega javnega udejstvovanja in izobraževanja je FabLab med leti 2016–2018 izvajal več

enotedenskih kampov za učitelje, z 20–40 učiteljev iz PIU šol. Namen kampov je bil med učitelji vzbuditi

miselnost ustvarjalcev in jim pomagati razumeti, kaj pomeni biti učenec 20. Stoletja. Učitelji so bili

izpostavljeni najrazličnejšim provokacijam in na podlagi tega so oblikovali lastne kreativne projekte,

brez zastavljene začetne strukture, vendar z možnostjo podpore in strokovnega znanja, tako osebne kot

tudi na spletu. Sledili so ‘vodeni miselni treningi’, v prihodnje pa načrtujejo ‘Digitalne dneve’ za

promocijo kreativne miselnosti v učilnici in uvedbo novih idej za učitelje, ki spodbujajo prilagodljive in

inovativne sloge učenja, kot je npr. ‘dinamika prostora’, mreženje in skupnosti.

26

PRIMER 5: HERE EAST

4,000 oseb v kampusu

Plexal - 150 podjetij - članov / 1005 članov (vključno z deljenimi delovnimi postajami – hot-desks)

Here East je tehnološko, poslovno in ustvarjalno središče v Stratfordu v vzhodnem Londonu, ki se nahaja

v nekdanjem tiskovnem in radijskem centru za olimpijske igre l. 2012. Plexal je prostor za so-delo in

zagonski inkubator znotraj Here East, ki tesno sodeluje z vodstvom Here East in je ključni del celotnega

sistema.

Here East neguje raznoliko skupnost podjetij, od podjetij z enim zaposleni pa do multinacionalk in

akademskih ustanov. Poleg vodilnih podjetij ima v Here East več britanskih univerz raziskovalne ekipe,

specializirane za področja, kot so robotika, športne inovacije, izvoz in kibernetska varnost. Vodstvo Here

East selektivno izbira svoje člane, pri tem pa spodbuja plodno sodelovanje in izmenjavo idej med njimi.

V centru Here East je Plexal, inovacijski center za so-delo za 150 start-upov in rastočih podjetij. Ponuja

vse od pisalne mize do urejene pisarne, Plexal pa ima tudi interno inovacijsko ekipo, ki sodeluje s podjetji

v kampusu Here East in ustvarja nove programe in partnerstva. Tri osnovne vsebine Plexala so

kibernetska varnost, tehnologija in mobilnost. Te vsebine so bile izbrane deloma tudi zaradi velikega

potenciala sodelovanja med majhnimi inovativnimi podjetji in večjimi organizacijami, ki so zastopane

na kampusu, kot so UCL, Deloitte in Ford. V okviru Plexala deluje tudi pisarne za hitro izboljšanje

kibernetskega napredka (London Office for Rapid Cyber Advancement), pospeševalnega programa, ki

ga podpira vlada Združenega kraljestva, v katerem je zagonskim podjetjem za eno leto na voljo

brezplačen delovni prostor in mentorstvo.

Občutek za sodelovanje in pripadnost krepijo z različnimi predstavitvami, dogodki in razgovori ob kavi

in drugimi prireditvami po kampusu ter z izdelovalnico, ki ga podpira banka Barclays, ki bo v Združenem

kraljestvu vodila projekt ‘Eagle lab’.

27

Evalvacija primerov

Lastnosti / PIU / vseživljenjsko učenje Makerversity

Making Rooms

FabLab Rennes

Waag / Fablab Amsterdam

Here East

Prenos neformalnega znanja: izhaja iz močnih povezav, zaupanja in duha skupnosti. Gre za zanimivo področje, ker ga redko ugotavljamo in je za te prostore razmeroma edinstveno.

2 1 1 2 2

Razvoj tehničnih veščin (načrtovanje, izdelava, obrt, gradnja, CAD, itd.)

2 2 2 2 1

Razvoj mehkih veščin (kreativnost, prilagodljivost, samo-upravljanje, timsko delo)

2 2 2 2 2

Poslovna ozaveščenost/podpora (kako voditi podjetje, kako upravljati s časom, kako voditi osnovno Računovodstvo, obračunati davke, itd.)

2 2 1 1 2

Sodelovanje/povezovanje (ustvarjanje pogojev za povezovanje različnih znanj in veščin ter sodelovanje med člani)

2 1 1 2 2

Mreženje (zagotavljanje priložnosti za razvoj profesionalne mreže in iskanje sredstev od vlagateljev ali strank)

2 1 1 2 2

Domet (npr. delo s šolami itd., koristi za prostor, koristi za šolo?)

1 1 2 2 0

V kakšni meri ‘prostor’ izpolnjuje kriterij?

0 = ne izpolnjuje;

1 = da, vendar ni glavni poudarek;

2 = da, aktivno.

28

DANSKI PRIMERI

PRIMER 1: FABLAB SPINDERIHALLERNE

Spinderihallerne se nahaja v mestu Vejle na Danskem in je del mreže FabLab. Osredotočen na digitalne

kompetence prihodnosti, se FabLab Spinderihallerne opredeljuje kot ‘sodobna prototipna delavnica’ix.

Vizija delavnice je zagotoviti, da vsi zaposleni v podjetjih in prebivalci občine Vejle (ne glede na starost,

spol in narodnost) dobijo možnost eksperimentiranja z najnovejšimi proizvodnimi tehnologijami in jih

s tem pripravijo na prihodnje tehnološke možnosti. FabLab, stroji in oprema se uporabljajo brezplačno,

plača se le za porabljene materiale. Inštruktorji so pripravljeni pomagati pri uporabi opreme.

FabLab Vejle že od leta 2009 sodeluje s PIU šolami z delavnicami o tem, kako uskladiti teorijo, ki se uči

v učilnicah, s prakso ter z načrtovanjem procesov in delom v delavnicah. Delavnice so tudi mobilne in

jih lahko pripeljejo v šole. Poudarek na teh delavnicah je spodbujanje inovativnosti dijakov/študentov.

To je v veliki meri v skladu z vprašanji, s katerimi se sooča Danska v zvezi s podjetji, ki ne uporabljajo

dovolj ‘novih’ tehnologij. Konfederacija danske industrije (Dansk Industri) namreč ugotavlja, da le malo

danskih podjetij v svojih inovacijskih procesih uporablja nove tehnologijex. Ena glavnih ovir za uporabo

novih tehnologij je pomanjkanje usposobljenega osebja s pravimi kvalifikacijami.

PRIMER 2: IDEA HOUSE (HIŠA IDEJ)

Hiša idej, ki se nahaja v Esbjergu na Danskem, je ustanovila Business Academy SouthWest za njihove

študente, s podjetniško željo ali idejo. Hiša idej se je od takrat razširila in je zdaj odprta za študente

drugih bližnjih visokošolskih zavodov (Univerza Južna Danska, Univerza v Aalborgu (Camping Esbjerg)

in Univerzitetna šola Južna Danska) xi.

Zgradba Hiše idej je ločena od glavnega kampusa, vključuje pa odprt pisarniški prostor z delovnimi

mizami, sejne sobe, 'soba za ideje', knjižnico s poudarkom na ‘podjetniški literaturi’ in skupne kuhinjske

prostore. Prostori so odprti 24/7, da se študentom omogoči, da kadarkoli delajo na svojih idejah. Vendar

pa študenti nimajo avtomatično dostopa, morajo imeti bodisi začasni dostop v Hišo idej s prošnjo za

pripravništvo (namesto pripravništva zunanjem podjetju) ali pa zaprosili za dostop v okviru študija.

Prednosti Hiše idej glede inovativnosti in učenja:

Multidisciplinarnost: študenti iz zelo različnih programov lahko sedijo drug ob drugem in se

navdihujejo, sodelujejo, si pomagajo, npr. marketing, multimedija, računalniško programiranje, proizvodna tehnologija, gradbeni inženiring.

Strokovna podpora: akademija študentom pomaga z vsakodnevno podporo, saj organizira

srečanja z (ne)uspešnimi podjetniki na V&O (vprašanja-odgovori) srečanjih, preizkuse

osebnosti in talenta za razvoj mehkih veščin, srečanja z bankami / vlagatelji, pa tudi predstavitve

študentov v uveljavljenih podjetjih, ki potrebujejo nove izdelke / storitve, na katerih lahko

študenti delajo.

29

PRIMER 3: SOUNDHUB

Lociran v Struerju na Danskemje Soundhub - prostor za so-delo, ustvarjalski in učni prostor,

osredotočen na strokovnjake v glasbeni industriji, ki se opredeljuje kot ‘svetovno središče zvoka in

akustike za start-upe, MSP in velike korporacije’xii. V Struerju je tudi sedež družbe Bang & Olufsen,

pomembnega svetovnega akterja v zvočni industriji, Soundhub pa kaže sinergijski učinek z vizijo mesta

- postati mesto zvokaxiii.

Soundhub članom omogoča naslednje inovativne koncepte:

Program za pospeševanje zvoka SoundTech: najbolj obetavni start-upi bodo, v povezavi s strokovnjaki iz Bang & Olufsen in Harman, dobili dostop do najsodobnejših testnih kapacitet in

poslovnega usposabljanja. Program se še posebej osredotoča na pomoč članom pri razvoju

trajnostnega poslovanja, če imajo izdelovalnic prostorov, saj se večina le-teh bolj osredotoča na

proizvodnjo, ne pa na poslovno plat proizvodnje.

Učni prostor: pri izdelovalnicah je redkost, da člani neorganizirano izmenjujejo znanje prek

mentorjev in strokovnjakov ter se srečujejo z raziskovalci, kar omogoča natančno prilagoditvi

njihovih spretnosti.

Poudariti velja, da se Soundhub bolj osredotoča na strokovnjake, kot na izobraževalne organizacije.

Vendar pa lahko koncept osredotočanja na določeno panogo, pa tudi vključitev v programa za

pospeševanje in učni prostor, ponudijo dragoceni vpogled v povezovanje gospodarstva z učnim okoljem.

Pravzaprav ustvarjalnice / prostori za so-delo lahko delujejo kot most med izobraževanjem in

gospodarstvom.

PRIMER 4: ORANGE MAKERSPACE

Ta izdelovalnic se nahaja v Roskildeju na Danskem in ima več delavnic, od 3D-tiskarskih kapacitet do

lesarskih, kovinarskih in kolesarskih delavnic. Orange Makerspace je edinstven zaradi njegove močne

povezanosti z lokalnimi šolami in PIU. Njihova delavnica ‘’Izdelali otrocixiv’’ vabi otroke, da postanejo del

skupnosti, kjer se lahko že v mladih letih ukvarjajo z gradbenimi konstrukcijami in prototipi. V okviru

festivala Roskilde in festivala Roskilde Højskole (PIU šola) so ustvarili celotno študijsko linijo

"Izdelovalec xv ". Na podlagi vrednot festivala Roskilde - humanitarnost, skupnost in fantastična

ustvarjalnost xvi - študijska linija ponuja tečaje, kot so WoodLab, digitalni izdelovalec in robotska

tehnologija. Prednost je, da bodo študenti poleg tečajev, prostovoljno sodelovali tudi na festivalu

Roskilde in soustvarjali projekt na samem festivalu. Ta neposreden prenos iz učilnice v prakso lahko

zagotovo prinese koristi.

Ker gre za dijake srednje šole, ki so večinoma v zgodnjih dvajsetih letih (proti koncu srednješolskega

izobraževanja, še niso začeli terciarnega izobraževanja), bi lahko bile prednosti razumevanja praktičnih

znanj in veščin zelo pomembne pri izbiri ustreznega nadaljevanja študija. Na Danskem je to ‘’drago’’

vprašanje, saj se stopnja osipa povečuje, ker študentje niso prepričani, da so se odločili za pravi študij.

30

PRIMER 5: MAKERSPACE

Makerspacexvii je program, ki ga projektno sponzorirajo različni partnerji (Microsoft, FabLab Denmark,

Væksthus Sjælland in drugi) pri čemer se začasna izdelovalnica vzpostavi v šoli. Izdelovalni avtobus

omogoča tedenske obiske šol. Vrsta učenja na teh prireditvah se sproti oblikuje z igrifikacijo, delom s

priročniki/navodili, iskanjem primerov in neposrednim sodelovanjem s podjetji. Študenti se s pomočjo

izbranih tem, kot so inovacije, podjetništvo, IT in mediji, srečujejo z različnimi vlogami kot so kritični

raziskovalec, analitični prejemnik, ciljno usmerjen in kreativen producent ter odgovoren udeleženec oz.

uporabnik. Primeri projektov, ki se jih lotevajo, so: ogrevani kolesarski sedeži, optimizirana

klimatizacija v zaprtih prostorih in popolna noga delovne mizexviii.

Poleg dela na razvoju tehničnih znanj, projektni tedni omogočajo tudi razvoj mehkih veščin in sicer z

delom v skupinah, predstavitvijo svojih idej izkušenim strokovnjakom ter z učenjem premagovanja uvir,

soočanjem z neuspeha in stiskami med projektom.

Čeprav osnovo delovanja Makerspace predstavljajo enotedenski projekti, je Makerspace odgovoren tudi

za državno tekmovanje, imenovano C.R.A.F.T. (Creating Really Advanced Future Thinkers - ustvarjanje

res naprednih bodočih mislecev) xix . Namenjeno je tako študentom kot učiteljem, ki se ukvarjajo z

inovativnim reševanjem problemov v globaliziranem svetu IT, in zmagovalec postane danski državni

prvak v digitalnih spretnostih.

Evalvacija primerov

Lastnosti / PIU / vseživljenjsko učenje

FabLab Spinderihallerne

Idea House

Soundhub

Orange Maker Space

Makerspace


1 1 2 2 0


2 0 2 2 2


0 2 0 1 2


0 2 2 0 0


2 2 2 2 1


0 2 2 0 1


2 2 2 2 2


0 = ne izpolnjuje;


2 = da, aktivno.

31

ITALIJANSKI PRIMERI

PRIMER 1. GODESK POTENZA, ITALIJA

GoDeska je prostor za so-delo in inovacije. GoDesk je skupni delovni prostor, zasnovan tako, da

navdihuje, zmanjšuje fiksne stroške podjetij in strokovnjakov, spodbuja izmenjavo strokovnega znanja

med sodelavci, s strankami ter izboljšuje spretnosti in znanja na način, da spodbudi inovacije.

GoDesk deluje tudi kot pospeševalnik poslovanja, saj ponuja edinstven ekosistem virov, navdiha in

priložnosti za sodelovanje. Mentorski programi in nekatere storitve za start-upe, samozaposlene in mala

podjetja temeljijo na izobraževalni strategiji učenja z delom, z vključevanjem v različne aktivnosti,

spremljanjem zaposlenih na delovnih mestih, izmenjavi podjetniških izkušenj, vajeništva, pripravništva

itd.

V sodelovanju z lokalno javno organizacijo GoDesk razvija tudi program inkubatorja, ki pomaga

nekaterim zagonskim podjetjem z delovnim prostorom in s storitvami za razvoj poslovanja - vključno z

računovodskimi storitvami, trženjem blagovnih znamk in svetovanjem na področju intelektualne

lastnine.

Izobraževanje, ki ga ponujajo brezplačno, je osrednji element GoDeska, saj vsak teden potekajo družabni

dogodki, delavnice in več predstavitev zanimivih in zahtevnih tem, npr. digitalna transformacija,

revolucija veščin, trženje s pomočjo družbenih medijev itd.

Več informacij: www.godesk.it

PRIMER 2. FABLAB, MILANO

FabLab Milano je popolnoma opremljen proizvodni laboratorij, ima tudi družabni prostor za izmenjavo,

prostor za so-delo in prostor za povezovanje podjetji, obrtnikov in dijakov/študentov.

Nahaja se v Bovisu (Industrijski coni v Milanu). Aktivnosti so usmerjene na tri področja:

1. Deljenje in so-delo: v skupnem okolju je mogoče izvajati raziskave, izvajati poskuse in

pridobivati tehnične veščine;

2. Usposabljanje: tečaji temeljijo na raziskovanju in dostopnosti do znanja – digitalnem zapisu

znanja;

3. Prototipiranje in inkubacija: zahvaljujoč skupnemu okolju in razpoložljivosti več usposobljenih

strokovnjakov je mogoče prototipirati, testirati in izboljševati nove izdelke, storitve itd.

Tečaji so na voljo za področje 2D in 3D grafiki, 3D modeliranju (CAD), 3D tiskanju in elektroniki (čipi,

vezja, droni, kodiranje, robotika). Tovrstne tečaje izvajajo tudi za mlajše (8-13 in 14-18 let).

Več informacij: https://www.fablabmilano.it/

http://www.godesk.it/

https://www.fablabmilano.it/

32

PRIMER 3: FAMO COSE, RIM

Famo Cose je ustvarjalnica v Rimu, kjer je mogoče uporabljati prostor, opremo in pridobiti veščine za

razvoj inovativnega oblikovanja, inženiringa, arhitekture, mode in uporabne umetnosti.

Prostor je velik 210 m², njegove površine pa se uporabljajo za digitalno oblikovanje, lahko pa tudi za

obrtniško delo, tečaje in kulturne prireditve

Namen Famo Cose je ustvariti delovni prostor za samozaposlene in obrtnike, ki iščejo nove načine

ustvarjanja, eksperimentiranja in testiranja prototipov. Eden od ciljev je ustvariti priložnosti in

pomagati ljudem, da razvijejo nova podjetja. Famo Cosa nudi svetovanje za zbiranje sredstev,

oglaševanje in za trženjske kampanje, skupaj z nekaterimi pravnimi in davčnimi svetovalnimi

storitvami. Ponuja pa tudi opremo, orodja in materiale za digitalne izdelavo pa do bolj tradicionalne

obrtne in umetniške opreme.

Redno izvajajo tudi tečaje in seminarje s tehničnega področja, npr. razvoj novih tehnologij, dostop do

evropskega financiranja in o drugih temah, povezanih z razvojem poslovanja.

Več informacij: http://www.famocose.it/

PRIMER 4: IMPACT HUB, REGGIO EMILIA, ITALIJA

Impact Hub je ena največjih svetovnih mrež, osredotočena na gradnjo podjetniških vplivnih skupnosti -

dom inovatorjev, sanjarjev in podjetnikov, ki ustvarjajo konkretne rešitve najbolj perečih vprašanj na

svetu10.

Impact Hub Reggio Emilia je bil ustanovljen leta 2015 kot kraj, kjer je mogoče razviti idejo ali projekt,

kjer se išče znanje, podporo in spodbudo ali preprosto le za najem delovnega prostora v odprtem,

skupnem in sodelujočem okolju. Tu lahko skupaj razvijajo trajnostne projekte, rešitve v skladu z

lokalnimi/regionalnimi potrebami, ohranjamo gospodarstvo in družbo z uporabo participativnih

metodologij in s stalnim sodelovanjem med različnimi sektorji.

Njegov cilj je postati referenčna točka in v mesto Reggio Emilia pripeljati mednarodni vidik, z

ustvarjanjem prostora za inovacije, socialno podjetništvo in mreženje različnih in dopolnjujočih se

izkušenj in veščin

Druge aktivnosti Impact Huba:

- za start-upe: usposabljanja, tečaji, delavnice, mentorstva, strokovno mreženje, podjetništvo,

pridobivanje sredstev, investicije, mreženje na globalnem nivoju;

- za raziskovalce, strokovnjake, študente: delovno mesto, poslovne storitve in svetovanje, predstavitve zahtevnih, novih tem;

- za lokalno skupnost: projekti, dogodki in aktivnosti, katerih namen je podpirati in razvijati

lokalna omrežja inovacij, dogodkom, laboratorijem za so-oblikovanje s sodelovanjem.

Več informacij: https://www.impacthubre.it/

10 https://impacthub.net/

http://www.famocose.it/

https://www.impacthubre.it/

https://impacthub.net/

33

PRIMER 5: CO-WORKING: TALENT GARDEN, MILANO

Talent Garden je najširša mreža za sodelovanje digitalnih podjetij v Evropi. Leta 2011 je bila

ustanovljena v Italiji in je vodilna inovacijska platforma in mreža za so-delo za digitalne inovacije. Ima

23 kampusov v 8 evropskih državah (Albanija, Avstrija, Danska, Irska, Italija, Litva, Romunija, Španija)

in gosti tisoče nadarjenih, vključno s start-upi, samozaposlenimi, podjetji in velikimi korporacijami.

Največji Talent Garden kampus je v Milanu z imenom Talent Garden Calabiana z 8.500 m² površine.

Vključuje inovativno cono za so-delo, šolo za inovacije (digitalno podprto izobraževanje za podiplomske

študente in za korporativno usposabljanje) in TAG Cafe kot stičišče neformalnih srečanj in mreženja.

Kampus dnevno sprejme več kot 450 sodelavcev in je član mreže Google for Startups.

V kampusu je tudi Fablab, raziskovalno-razvojni center in skupni digitalni laboratorij za proizvodnjo, ki

je prosto dostopen članom skupnosti. Opremljen je z digitalnimi tehnologijami (3D tiskalniki, CNC

rezkalniki, roboti, laserski rezalniki, čipi, vezji, …).

Talent Garden šola za inovacije je inovativni izobraževalni zavod, ki ponuja izobraževanja in tečaje o

digitalnih tehnologijah in inovacijah s poudarkom na kodiranju, podatkih, oblikovanju, trženju in

poslovanju. Njeni strokovnjaki in mojstri izvedejo skupaj cca. 4.000 ur izobraževanja in usposabljanja

za 650 študentov, 2.000 otrok in 3.500 strokovnjakov. Cca. 80 različnih podjetij sodeluje pri

izobraževanjih in usposabljanjih.

Več informacij: https://talentgarden.org

https://talentgarden.org/

34

Evaluation of cases

Lastnosti / PIU / vseživljenjsko učenje GoDesk FabLab Milano

FAMO COSE Rome

ImpactHub Reggio Emilia

Talent Garden


1 1 2 2 2


1 2 2 1 2


1 1 2 1 2


2 2 2 2 2


2 2 2 2 2


1 2 1 2 2


0 2 1 0 2


0 = ne izpolnjuje;


2 = da, aktivno.

35

FINSKI PRIMERI

PRIMER 1: INNOVATION HOUSE FINLAND

‘Hiša inovacij’ uporablja kombinacijo zanesljivih podatkov in ustvarjalne svobode, za pomoč pri rasti

podjetjem, ne da bi pri tem pozabili na dobro počutje posameznika. Kombinacija dobrega počutja,

kakovosti in vrhunskih poslov prinaša novo generacijo kulture inovacij na Finskem.

Ustanovitelji Inovacijske hiše Finska si prizadevajo spremeniti poslovno kulturo na Finskem z

oblikovanjem močnega občutka pripadnosti, kjer bodo člani z veseljem sodelovali v aktivnostih in

mreženju. Poudarek je na storitvah, ki jih nudijo svojim uporabnikom, in na zagotavljanju domačnosti.

V središču tega projekta je uvajanje sprememb za zagonska podjetja in posameznike. Odprtost je eno

ključnih vprašanj za uspeh, pa tudi pozitivno spodbujanje ljudi k izmenjavi in ne skrivanju informacij,

tako da lahko vsi napredujejo.

V Hiši inovacij vsi člani pozdravijo uspehe vsakega podjetja, hkrati pa si delijo tudi neuspehe in se na

njih učijo. Da bi to omogočili, Hiša inovacij ni le prostor za sodelovanje, ampak resnična skupnost, ki

podpira medsebojno rast, kjer se inovatorji lahko povežejo v sodelovalnem okolju. V središču pozornosti

so tako finska podjetja, ki se širijo na mednarodni ravni, kot tudi mednarodna podjetja, ki želijo vstopiti

na finski trg. Obstaja vrsta paketov za članarino, od 150 EUR na mesec za start-up pa do 650 € na mesec

in več za bolj uveljavljena podjetja. Prostor torej omogoča raznolikost vrst in velikosti podjetij.

Hiša inovacij je bila leta 2018 s strani Nordic Startup Awards nominirana za najboljši prostor za so-delo.

HF ponuja članstvo, ki vključuje dobro opremljen in prilagodljiv delovni prostor, kuhinjsko površino,

brezplačen Wi-Fi, čiščenje in varovanje, osnovne pisarniške storitve, kot so več-funkcijski kopirni stroj

/ optični bralnik / tiskalnik, in vodstvo skupnosti, ki pomagajo pri praktičnih zadevah. Članom ponujajo:

iskanje povezav,

mrežo svetovalcev na lokacijah v Singapurju in Helsinkih,

medsebojno pregledovanje, preverjanje, brainstorming,

strokovne in družabne dogodke

možnost predstavitve na dogodkih Hiše inovacij.

Spletna stran: https://innovationhouse.fi/

https://innovationhouse.fi/

36

PRIMER 2: AALTO FABLAB

Aalto FabLab je prvi finski FabLab, ustanovljen leta 2012. Nahaja se znotraj Aalto Media ‘tovarne’, ki je

del Univerze v Aaltu. Univerza združuje več univerzitetnih središče iz Helsinkov in Espoa in velja za

najboljšo univerzo za inovacije na finskem.

Aalto FabLab omogoča dostop do digitalnih izdelovalnih tehnologij in pomoč pri uporabi vsem v

skupnosti univerze Aalto. V FabLabu se nahaja laserski rezalnik, rezalnik za vinil, namizni CNC rezkalni

stroj, 3D tiskalniki in elektronska oprema za izdelavo prototipov. Študentje v Aalto FabLabu ne le

spoznavajo nova področja, temveč tudi delo v multidisciplinarnih timih.

Na določene dneve je FabLab tudi odprt za javnost. FabLab je deluje tudi v povezavi z univerzitetnimi

učnimi programi in izvaja dva predmeta, ki sta na voljo vsem študentom univerze Aalto: Osnove

digitalne delavnice (intenzivni praktični tečaj za spoznavanje strojev FabLab) in Digitalni izvajalski

studio (široka osnova in oblikovalni kontekst ter dokončanje kompleksnejšega projekta, realiziranega s

pomočjo naprav FabLab). Od uporabnikov se pričakuje, da se bodo držali filozofije odprtega deljenja

znanja, tako da pomagajo drugim, dokumentirajo svoje delo in delijo naučeno. Konkretno Aalto FabLab

od uporabnika zahteva, da ‘plača naprej’ kar se je naučil drugim uporabnikom, ki bodo morda z njegovim

znanjem nadgradili svoje delo in pripomogli k hitrejšemu razvoju.

Aalto FabLab zagotavlja:

usposabljanje za praktično uporabo naprednih tehnologij oblikovanja, izdelave prototipov in

pomoč pri izdelavi;

priložnosti za medsebojno učenje in izmenjavo, s pomočjo katerih se učenci med seboj učijo različnih pristopov k problemu;

eksperimentiranje in preizkušanje novih materialov, mobilne tehnologije (pametna ura, pametna očala, pametna zapestnica…) itd.;

spodbujanje razvoja podjetniške miselnosti in povezovanje v mednarodnih timih.

Spletna stran: http://fablab.aalto.fi/

Reference:

https://www.aalto.fi/fi/kauppakorkeakoulu https://www.aalto.fi/fi/yritysyhteistyo/tutkimusyhteistyo-ja-innovaatiot arts.aalto.fi/fi/cooperation/ https://studios.aalto.fi/fablab biz.aalto.fi/fi/cooperation/

http://fablab.aalto.fi/

https://www.aalto.fi/fi/kauppakorkeakoulu

https://www.aalto.fi/fi/yritysyhteistyo/tutkimusyhteistyo-ja-innovaatiot

http://arts.aalto.fi/fi/cooperation/

https://studios.aalto.fi/fablab

37

PRIMER 3: FAB LAB RASEKO

FabLab Raseko v okrožju Naantali (Finska) je v lasti regionalnega konzorcija za izobraževanje in

usposabljanje Raisio (Raseko). Raseko je Edina ustanova za poklicno izobraževanje in usposabljanje na

Finskem, s priključenim FabLabom.

Poleg tega, da študentom širi učno okolje, FabLab ponuja del študijskega modula o digitalni izdelavi s

specialnimi orodji. Študenti lahko ustvarijo prototipe in izdelajo predmete s pomočjo 3D tiskalnika ali

laserskega rezalnika. Študijski modul je sestavljen iz uvoda v orodja in delovnih metod, ki so pomembne

za izbrano poklicno področje, npr. v tekstilu in modi. Študijski modul daje tudi znanje o izračunavanju

proizvodnih stroškov.

Raseko FabLab je usmerjen na izobraževanje in skupnost. Laboratorij spodbuja uporabo digitalne

tehnologije pri ustvarjanju umetnosti, manjši proizvodnji in izdelavi prototipov za nove ideje. Študenti

lahko uresničijo projekte, ki sicer ne bi imeli možnosti za izdelavo prototipov in dokončanje faz izdelave.

Poslanstvo FabLaba je pomagati študentom uresničevati kreativne projekte in jih pripeljati na višje

ravni in zviševanje nivoja znanja in spretnosti. FabLab je aktiven tudi pri mednarodnem sodelovanju.

Študenti lahko obiskujejo druge FabLabe prek programov mobilnosti in gostujejo, na primer na Islandiji

v tamkajšnjem FabLabu.

Raseko FabLab ponuja tudi lokalnim podjetjem v živilskem sektorju možnost, da uskladijo in prilagodijo

svoje izdelke in storitve. To so lahko na primer restavracije, da izboljšajo svoje recepte in prilagodijo

menije à la carte, izboljšajo postavitve na krožnikih. FabLab koristi prednosti obstoječe mreže podjetij

in drugih deležnikov matične šole ter aktivnega sodelovanja z visokošolskimi ustanovami v regiji. Npr.

z univerzo v Turku FabLab sodeluje pri razvoju živilskega sektorja. Dodatna prednost lokacije je, da v se

regiji nahajajo tudi druge proizvodne dejavnosti kot ustvarjalne aktivnosti.

Spletna stran: https://www.raseko.fi/raseko-fab-lab/

Reference:

https://www.raseko.fi/raseko-food-laboratory/

https://www.raseko.fi/osaamista-ulkomailta-fab-lab-island/

https://www.rannikkoseutu.fi/uutiset/rasekon-naantalin-toimipisteesta-tehtiin-innovaatioiden-keskus-200720685

https://www.raseko.fi/raseko-fab-lab/

https://www.raseko.fi/raseko-food-laboratory/

https://www.raseko.fi/osaamista-ulkomailta-fab-lab-island/



38

PRIMER 4: FABLAB TAMPERE (PRED TEM FABLAB TUT)

TUT FabLab je bil ustanovljen leta 2016 v okviru Tehniške univerze v Tampereju (TUT). V regiji se je, z

združitvijo dveh univerz, oblikovala nova multidisciplinarna univerza, ki je FabLabu omogočila širše

akademsko okolje, vključno s humanistiko, umetnostjo in oblikovanjem. Zaradi združitve je bilo

spremenjeno tudi ime FabLaba v FabLab Tampere.

Študenti in osebje lahko FabLab uporabljajo za raziskave in projekte tako za študij kot v prostem času.

FabLab je odprt tudi za druge uporabnike. Material za delo plačajo uporabniki izven šolske skupnosti.

Dnevi odprtih vrat omogočajo uporabnikom samostojno delo z opremo s pomočjo osebja FabLaba.

FabLab uporabnikom nudi vrsto 3D tiskalnikov, skenerjev, laserskih rezalnikov in druge digitalne

opreme za proizvodnjo. Stroške uporabe in del v FabLabu krije organizator tečaja. Zunanji uporabniki

imajo številne možnosti plačila za uporabo laboratorija, od individualne dnevne tarife za raziskave in

razvoj, do najemnine za podjetja, ki vključuje sodelovanje študentov.

Fablab Tampere je učno okolje za vse v univerzitetni skupnosti Tampere. FabLab zagotavlja skupen

delovni prostor in zmogljivosti za skoraj vse, kar je povezano z oblikovanjem projektov in digitalno

izdelavo.

Na področju podjetništva FabLab gosti ‘poslovno tekmo’ v Tampereju, ki zainteresiranim za ustanovitev

podjetja nudijo možnost uporabe tehnologije in razvoj izdelkov.

FabLab si prizadeva tudi v smeri povezovanja s skupnostjo, z dnevi odprtih vrat in z drugimi

prireditvami, kot npr. ‘vzemite otroka s seboj v službo’ in prireditev ob dnevu mater. Poseben poudarek

je na počutju v službi, dogodki pa so prilagojeni podjetjem, da njihovi zaposleni lahko preživijo dan v

FabLabu.

Spletna stran: https://sites.tuni.fi/fablabtampere/

Reference:

https://sites.tuni.fi/fablabtampere/yritykset/

https://sites.tuni.fi/fablabtampere/

https://sites.tuni.fi/fablabtampere/yritykset/

39

PRIMER 5: FABLAB OULU

FabLab Oulu deluje v okviru univerze Oulu. Fab Lab Oulu pokriva osrednji in severni del Finske. V

FabLabu Oulu lahko študenti in zunanji člani oblikujejo lasten izdelek ali opremo.

Fab Lab Oulu ponuja različne stroje, procese in druge vire, ki so enostavni za uporabo in pomagajo pri

uresničevanju idej z uporabo digitalne proizvodnje. Poleg tega FabLab Oulu uporabnikom omogoča

sodelovanje na različnih prireditvah, delavnicah, projektih in izobraževanjih za digitalno modeliranje in

izdelavo.

Zainteresirani uporabniki se morajo za uporabo opreme in kapacitet FabLaba registrirati na spletu.

Uporabniki lahko sami načrtujejo svoje delo ali zaprosijo osebje FabLaba za pomoč pri oceni, koliko časa

delo potrebuje za delo. Uporaba strojev je brezplačna, vendar so uporabniki pri tem odgovorni za

izdelavo v rezerviranem času. Osebje pomaga v primeru težav z uporabo opreme ali pri težavah z

oblikovanjem, ne delajo pa namesto uporabnika.

FabLab ponuja usposabljanje prek mreže FabLab, imenovane Fab Academy: gre za šestmesečni program

usposabljanja, ki poteka od januarja do junija vsako leto. V programu na praktičen način učijo principe

in uporabo digitalne tehnologije, kot so razvoj spletnih strani, upravljanje projektov, 2D in 3D

računalniško podprto oblikovanje, oblikovanje in izdelava elektronike, 3D tiskanje, lasersko rezanje,

programiranje vgrajenih sistemov. Ob zaključku programa študent obvladati celoten proces digitalne

izdelave, kar dokaže z izdelavo in predstavitvijo funkcionalnega prototipa, ki vključuje različna znanja

in spretnosti, pridobljene med usposabljanjem. Diplomant programa prejme diplomo Fab Academy.

Izvajajo tudi tečaj "Načela digitalne izdelave", ki ga organizira Univerza Oulu, Fakulteta za informacijsko

tehnologijo in elektrotehniko, ki je vreden 5 kreditnih točk. Tečaj poteka v FabLab Oulu med marcem in

majem, udeležijo pa se lahko vsi študenti Univerze Oulu.

Spletna stran: https://www.oulu.fi/fablab/

Reference:

https://www.uusiteknologia.fi/2018/07/05/oulun-fab-lab-koulii-digiosaajia-elektroniikasta-3d-

rakenteisiin/

https://www.ouka.fi/oulu/pitkakankaan-koulu/etusivu/-/asset_publisher/w4X1/content/id/18399313

https://www.oulu.fi/fablab/

https://www.uusiteknologia.fi/2018/07/05/oulun-fab-lab-koulii-digiosaajia-elektroniikasta-3d-rakenteisiin/

https://www.uusiteknologia.fi/2018/07/05/oulun-fab-lab-koulii-digiosaajia-elektroniikasta-3d-rakenteisiin/



40

Evaluation of cases


Innovation House Finland

Aalto Fablab

FabLab Raseko

FabLab Tampere

FabLab Oulu


2 2 1 1 2


2 2 2 2 2


2 1 2 2 2


1 2 1 1 0-1


2 2 2 2 2


1 2 2 1 2


1 1 2 2 2


0 = ne izpolnjuje;


2 = da, aktivno.2 = yes and it is something they actively do

41

SLOVENSKI PRIMERI

PRIMER 1: ROGLAB

RogLab je zasnovan kot produkcijski, izobraževalni in predstavitveni prostor v kontejnerskem objektu

skupne površine 30 m². Deluje kot mini vozlišče ustvarjalnih dejavnosti, s poudarkom na dostopnosti

produkcijskih orodij. Njegov namen je v malem merilu razvijati in v praksi preskušati vsebine,

partnerstva in načine delovanja.

RogLab je posvečen dejavnostim s področij arhitekture, oblikovanja in sodobne umetnosti, njihovemu

medsebojnemu povezovanju in sodelovanju z drugimi sektorji (izobraževanje, znanost, gospodarstvo,

okolje, prostor, …) ter mednarodnemu mreženju. Integralni del RogLaba je 3D-delavnica, ki ponuja

tehnologijo in storitve za hitro prototipiranje, podporo ustvarjalnim dejavnostim in spodbudo

strokovnemu razvoju.

RogLab omogoča dostopnost produkcijskih orodij, spodbuja ustvarjalno rabo 3D-tehnologij, podpira

ustvarjalce na njihovi profesionalni ali amaterski poti, omogoča interdisciplinarno sodelovanje in

prenos znanja, spodbuja raziskovalno in k inovacijam naravnano ustvarjalnost, krepi povezave med

ustvarjalnimi dejavnostmi in podjetništvom, razvija projekte, ki obravnavajo aktualne izzive urbanega

okolja ter aktualne teme v arhitekturi in oblikovanju, s poudarkom na družbeni in okoljski odgovornosti.

Namenjen je najširšemu krogu uporabnikov - od študentov in profesionalnih ustvarjalcev in

raziskovalcev, ljubiteljem izdelovalništva, malim radovednežem in vsem ustvarjalnim odraslim. Deluje

na področjih arhitekture, oblikovanja in sodobne umetnosti, vendar se intenzivno posveča

medsektorskemu sodelovanju, tako z izobraževalnimi in znanstvenimi institucijami kot z

gospodarstvenim, okoljskim in prostorskim sektorjem.

V RogLabovem izdelovalnem laboratoriju se uporabniki na usposabljanjih naučijo uporabe izdelovalnih

tehnologij; ustvarjalcem, ki potrebujejo hitro izdelane funkcionalne modele, prototipe ali makete v

manjši nakladi, pa omogoča finančno dostopen sodelovalni prostor na odprtih terminih. Na delavnicah

za otroke in odrasle se RogLab predstavlja vsem, ki jih zanimajo ustvarjalne rabe 3D-tehnologij. Deluje

tudi kot prostor druženja, eksperimentiranja in izmenjave idej, znanj in izkušenj.

Program RogLaba je zasnovan na sodelovanju z zasebnimi podjetji, nevladnimi organizacijami ter s

kulturnimi, raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami. RogLabova ekipa mentorjev je izkušena na

področju digitalnega izdelovalništva, s partnersko mrežo pa bogatijo nabor izkušenih mentorjev na

področju vseh vrst oblikovanja, umetnosti, arhitekture in tehnologije ter širijo RogLabov program in

krog sodelujočih uporabnikov.

Prednosti:

- Močne povezave z delodajalci omogočajo razvoj znanja in spretnosti, ki so potrebni na trgu dela,

kar koristi delodajalcem in dijakom/študentom.

- Prenos znanja in sodelovanje med delodajalci, študenti, raziskovalci, šolami, učitelji, …

- Razvoj podjetniških veščin in možnost prihodnjega profesionalnega in poslovnega sodelovanja.

- RogLab je aktivno medgeneracijsko središče in spodbuja prenos znanja, veščin in idej med generacijami.

- Izdelovalni laboratorij je odprt za mala podjetja, ki sicer nimajo možnosti za eksperimentiranje, prototipiranje in testiranje.

42

Spletne strani:

http://roglab.si/sl

https://fablab.si/fablabs/roglab/

Reference:

https://fablab.si/

https://www.dnevnik.si/1042774082

https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/fablab-mreza-slovenija-za-podporo-lokalnemu-

podjetnistvu

http://digitalna.si/fablab-mreza-slovenije-19-12-2017.html

PRIMER 2: PIPC KOČEV JE

Namen PIPC Kočevje je spodbujanje razvojne aktivnosti in vizija - postati most med raziskovalno

razvojnim okoljem, razvojnimi potrebami in resursi v regiji.

Podjetniški inkubator Kočevje je podporna institucija, ki v regiji omogoča ugodnejše pogoje najema

prostorov in ponudbo nabora upravnih in intelektualnih storitev za podjetja v inkubatorju. Osnovna

dejavnost inkubatorja je pomoč pri delovanju novih podjetij na način, da se zagotovi tako fizična

(ustrezni prostori) kot intelektualna infrastruktura.

Leta 2016 je Podjetniški inkubator Kočevje pristopil k vzpostavitvi Podjetniško izobraževalnega –

prototipnega centra Kočevje, katerega namen je izdelava prototipov in usposobiti ljudi s specifičnimi

znanji, tako tehničnimi kot poslovnimi, gre torej za nadgradnjo prototipnega centra z dodatnimi

izobraževalnimi aktivnostmi.

V grobem aktivnosti PIPC delimo na usposabljanje in prototipiranje. PIPC nudi tudi podporo lokalnim

podjetjem pri prijavah na razpise in pridobivanju državnih, lokalnih in evropskih sredstev, vse z

namenom zviševanja konkurenčnosti regije. PIPC Kočevje je aktivno usmerjen v regijo in njene

kapacitete, npr. z usposabljanjem ljudi za uporabo lesa, ki je v tem območju zelo pomemben naravni vir.

V lokalnem okolju ni bilo možnosti izobraževanja na računalniško vodenih strojih, ki v podjetjih postajajo nepogrešljiv del proizvodnih procesov, s Podjetniškim izobraževalno-prototipni center pa bo regija, z usmerjenim usposabljanjem, zagotavljala delavce s potrebnimi tehnološkimi znanji in bila s tem tudi privlačnejša za nove investicije. Z združevanjem tehničnih in podjetniških znanj pa PIPC pomaga razvoju podjetništva v regiji in spodbuja zaposlovanje.

PIPC zagotavlja platformo za:

- usposabljanje za praktično uporabo naprednih tehnologij za oblikovanje,

- izdelavo prototipov in testnih serij,

- spodbujanje razvoja podjetniške miselnosti in mreženja, sodelovanje z izobraževalnimi in razvojnimi inštitucijami.

Povezovanje lokalne uprave in podjetij pri privabljanju investitorjev je že prinesla rezultate: Yaskawa

Electric Corporation, največji proizvajalec industrijskih robotov na svetu, je izbrala Kočevje za prvo

lokacijo v Evropi za proizvodnjo robotov.

http://roglab.si/sl

https://fablab.si/fablabs/roglab/

https://fablab.si/




http://digitalna.si/fablab-mreza-slovenije-19-12-2017.html

43

Spletne strani:

https://fablab.si/fablabs/pipc/

http://www.inkubator-kocevje.si/

Reference:

https://fablab.si/

https://www.kocevje.si/novice/podjetnisko-izobrazevalni-prototipni-center-kocevje-pipc

https://pokolpje.si/sl/podjetniski-inkubatorji/podjetniski-inkubator-kocevje/

PRIMER 3: 404 - MLADINSKI TEHNOLOŠKO-RAZISKOVALNI CENTER

Mladinski tehnološko-raziskovalni center 404 je bil ustanovljen z namenom, da mladim posreduje

sodobne tehnične veščine, omogoči lažjo komunikacijo podjetij z mladimi in ustvari priložnosti za razvoj

lastnih projektov in raziskav.

Poleg strojnega parka se v centru nahaja še elektrotehniški laboratorij, laboratorij za linearno tehniko,

delavnica za mehansko obdelavo in računalniška učilnica. V centru je na voljo klasično orodje in oprema

kot tudi sodobni računalniško vodeni stroji, preko izobraževalnih programov pa usposabljanja za

njihovo uporabo.

V številnih izobraževalnih programih, ki so namenjeni tako osnovnošolcem, dijakom, študentom in

odraslim, je primarni namen usposabljanje uporabnikov za samostojno delo v tehničnih in tehnoloških

praksah s poudarkom na raziskovalnem in projektnem delu. Izobraževalne aktivnosti, ki potekajo pod

okriljem 404, izvajajo strokovnjaki naravoslovnih ved – inženirji strojništva, elektrotehnike,

programiranja, gradbeništva itd., kot tudi mladi – študenti in dijaki, po principu ‘mladi za mlade’, z

izkušnjami iz naravoslovnih projektov in raziskovalnih nalog.

Za uspeh posameznika in družbe bo prihodnost terjala široko tehnološko pismenost, zato center 404

svoje poslanstvo posveča ustvarjanju priložnosti in krepitvi kompetenc za tehnični in gospodarski

razvoj. Spodbuja pa tudi povezovanje med delodajalci, študenti, raziskovalci, šolami, učitelji in s tem

omogoča učenje timskega dela, projektnega dela in razvoj mehkih veščin.

Mladim, ki izkazujejo interes in kompetence, omogočamo delo na razvojnih in raziskovalnih projektih.

Ti projekti mlade neposredno vpenjajo v delo s tehnologijo in realnimi razvojnimi izzivi, podjetjem pa

omogočajo dostop do mladega, usposobljenega kadra in inovativnih rešitev.

Delo centra 404 med drugim vključuje:

projektno delo, razvoj idej: sodelovanje svetovanje pri razvoju naprav, pridobivanju, nadgrajevanju tehnoloških znanj in veščin, delo na razvojnih projektih;

delo z osnovnošolci: zelo pomembno je, da že njim omogočimo stik s tehnologijo, stroji, programiranjem in elektrotehniko. Zato skozi celo leto organiziramo številne aktivnosti, tako na

šolah, kot tudi v naši delavnici;

sodelovanje s srednjimi šolami: npr. delo na raziskovalni podmornici, ustvarjanje robota, ki lahko pleza po stopnicah, cepelina, rakete, LED krmilnika in še mnogo več.;

za domače ustvarjalce, podjetja, umetnike in druge ponujajo različne tehnološke rešitve.

Spletne strani:

https://fablab.si/fablabs/404-mladinski-tehnolosko-raziskovalni-center/

https://404.si/

https://fablab.si/fablabs/pipc/

http://www.inkubator-kocevje.si/

https://fablab.si/

https://www.kocevje.si/novice/podjetnisko-izobrazevalni-prototipni-center-kocevje-pipc

https://pokolpje.si/sl/podjetniski-inkubatorji/podjetniski-inkubator-kocevje/

https://fablab.si/fablabs/404-mladinski-tehnolosko-raziskovalni-center/

https://404.si/

44

Reference:

https://fablab.si/

https://slovenija2050.si/2017/07/01/zavod-404/

http://2017.kiblix.org/si/festival-kiblix/zavod-404-ndash-mladinski-tehnolosko-raziskovalni-center-

lux.ed-32/

https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/CRSN/tocke_2018/Zavod_404_predstavitev_-_ETSN.pdf


https://www.netokracija.si/zavod-404-predstavitev-94645

PRIMER 4: HIŠA EKSPERIMENTOV

Hiša eksperimentov je center opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti.

Hiša eksperimentov si prizadeva spodbujati radovednost in ustvarjalnost s sposobnostjo kritičnega

mišljenja preko odprte komunikacije, raziskovanja in odkrivanja.

Hiša eksperimentov je prvi slovenski center znanosti v slogu "izvedi sam". Namenjen je odraslim in

otrokom. V Hiši eksperimentov popularizirajo znanost in dokazujejo, da je učenje lahko tudi zabava.

Stalna razstava je sestavljena iz približno 60 praktično v celoti interaktivnih eksponatov, ki jih lahko

prosto preizkusite in testirate. Zajema različna področja znanosti, od optičnih in drugih iluzij,

zaznavanje, področje umetnosti (ustvarjanje slike ali animacije), do področja medicine.

Leta 2014 je Hiša eksperimentov dobila nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju

vzgoje in izobraževanja.

Hiša eksperimentov daje možnost samostojnega raziskovanja in izvajanja poskusov. Pri samostojnem

eksperimentiranju se vsak obiskovalec uči resnic na »lastni koži« in taka šola je tudi najbolj učinkovita.

Poleg tega omogoča:

- e-experimente: nekatere ekspwrimente lahko izvajmo od doma na mobilni spletni aplikaciji;

- predavanja in interaktivna predavanja o aktualnih in drugih zanimivih temah, npr. potresih,

nastanku super zvezde, gibanju svetlobe, genetiki, raku, …;

- tekmovanja, delavnice, festivali za šole in javnost: Znanstival - tridnevni festival dogodivščin,

znanstvenih predavanj, eksperimentnih delavnic, Hišpot – krožna znanstvena pot po ljubljani,

aktivne delavnice o sladkorni bolezni, tekmovanje elastomobilov, Videl, premislil, odklenil –

tekmovanje v snovanju, izdelavi in odpiranju sefov …;

- predstavitve po šolah širom Slovenije z mobilno opremo.

Spletne strani:

http://www.he.si/

Reference:

https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/zabava/hisa-eksperimentov/

http://www.otroskiraj.si/ponudba/Hisa-eksperimentov-ideja-za-izlet-ljubljana.html

https://sl-si.facebook.com/HisaEksperimentov

http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/8914/

https://fablab.si/

https://slovenija2050.si/2017/07/01/zavod-404/

http://2017.kiblix.org/si/festival-kiblix/zavod-404-ndash-mladinski-tehnolosko-raziskovalni-center-lux.ed-32/

http://2017.kiblix.org/si/festival-kiblix/zavod-404-ndash-mladinski-tehnolosko-raziskovalni-center-lux.ed-32/

https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/CRSN/tocke_2018/Zavod_404_predstavitev_-_ETSN.pdf


https://www.netokracija.si/zavod-404-predstavitev-94645

http://www.he.si/

https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/zabava/hisa-eksperimentov/

http://www.otroskiraj.si/ponudba/Hisa-eksperimentov-ideja-za-izlet-ljubljana.html

https://sl-si.facebook.com/HisaEksperimentov

http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/8914/

45

PRIMER 5: ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE - ZOTKS

ZOTKS že več kot sedemdeset let generacijo za generacijo mladih izobražuje na področju tehničnih veščin in naravoslovnih ved. Deluje kot društvo v javnem interesu. Mlade raziskovalce vzgaja v kreativne in inovativne posameznike, ki bodo s svojim delovanjem prispevali k trajnostnemu razvoju, reševanju okoljskih izzivov, ohranjanju in razvoju zdravega naravnega okolja ter spodbujanju visoke življenjske ravni tako posameznikov kot družbe v celoti.

Pri mladih spodbuja iskanje novih znanj, novih metod, raziskovanje, oblikovanje, inovativnost,

kreativnost, povezovanje in konec koncev zabavo.

Organizirajo strokovno usposabljanje učiteljev/mentorjev s priznanimi predavatelji in strokovnjaki, za

nove vsebine, področja, metode, pristope ter prenos znanja na dijake/študente preko raziskovalnih

nalog, projektov, tekmovanj itd. Delavnice, poletne šole in kampe izvajajo v sodelovanju z

usposobljenimi strokovnjaki / mentorji po posameznih področjih.

Poslanstvo ZOTKS je uveljavljanje kulture inovativnega znanstvenega razmišljanja, spodbujanja dialoga

med različnimi tehnično naravnanih nevladnimi in javnimi organizacijami, ter predvsem predano in

motivirano delo z mladimi. V programih in akcijah ZOTKS vsako leto sodeluje več kot 50.000 mladih.

ZOTKS razvija timski pristop in spodbuja učenje s projektnim pristopom ter motivacijo za vseživljenjsko

učenje, raziskave, razvoj idej in inovacij.

Spletne strani:

https://www.zotks.si/

Reference:

https://www.facebook.com/ZOTKS/

http://www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/dokumenti/pravilnik02.html

http://www.fvkl.si/tekmovanje-zveza-za-tehnicno-kulturo-slovenije-zotks-2018/

https://www.youtube.com/channel/UCba6mKnJt-QPLPvFzDq-btw

https://www.zotks.si/

https://www.facebook.com/ZOTKS/

http://www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/dokumenti/pravilnik02.html

http://www.fvkl.si/tekmovanje-zveza-za-tehnicno-kulturo-slovenije-zotks-2018/

https://www.youtube.com/channel/UCba6mKnJt-QPLPvFzDq-btw

46

Evaluation of cases


Roglab PIPC Kočevje

404 Hiša eksperimentov

ZOTKS


2 2 2 1 2


2 2 2 2 2


2 1 2 2 2


1 2 1 0 0


2 2 2 2 2


1 2 1 0 2


1 2 2 2 2


0 = ne izpolnjuje;


2 = da, aktivno.

47

REFERENCES

i https://www.lokalebasen.dk/nyheder/coworking-succes-og-sejrsmarch-med-til-at-fastholde-kontorudlejernes-optimisme-i-top-2324

ii https://www.erhvervkbh.dk/kontorhoteller-paa-fremmarch/

iii https://www.lokalebasen.dk/bibliotek/Industry-Surveys/MatchOffice-serviced-office-industry-survey-report-2019.pdf

iv https://www.regeringen.dk/nyheder/erhvervs-og-ivaerksaetter-aftale/

v http://www.danskekommuner.dk/Nyhedsarkiv/2018/September/10/Ivarksatterfalleskab-gor-kommunen-menneskelig/

vi https://www.odense.dk/erhverv/ivaerksaetter/stjerneskibet

vii https://www.vallensbaek.dk/nyheder/service/robotterne-er-loes-i-syvhoejvaenge

viii https://www.folkeskolen.dk/643698/invester-i-mennesker-foer-maskiner

ix https://fablab.vejle.dk/om-fablab-spinderihallerne/

x https://www.danskindustri.dk/arkiv/analyser/2018/11/kun-fa-virksomheder-anvender-mange-nye-digitale-teknologier/

xi https://www.easv.dk/da/om-os/idea-house/?tab=Esbjerg

xii https://soundhub.dk.peoplezhosting.dk/about/

xiii https://cityofsound.dk/

xiv https://orangemakerspace.com/vaerksteder/

xv https://rofh.dk/maker/

xvi https://orangemakerspace.com/om-os/

xvii http://makerspace.dk/makerspace/

xviii http://makerspace.dk/projekter/

xix http://makerspace.dk/craft/

https://www.lokalebasen.dk/nyheder/coworking-succes-og-sejrsmarch-med-til-at-fastholde-kontorudlejernes-optimisme-i-top-2324

https://www.lokalebasen.dk/nyheder/coworking-succes-og-sejrsmarch-med-til-at-fastholde-kontorudlejernes-optimisme-i-top-2324

https://www.erhvervkbh.dk/kontorhoteller-paa-fremmarch/

https://www.lokalebasen.dk/bibliotek/Industry-Surveys/MatchOffice-serviced-office-industry-survey-report-2019.pdf

https://www.lokalebasen.dk/bibliotek/Industry-Surveys/MatchOffice-serviced-office-industry-survey-report-2019.pdf

https://www.regeringen.dk/nyheder/erhvervs-og-ivaerksaetter-aftale/

http://www.danskekommuner.dk/Nyhedsarkiv/2018/September/10/Ivarksatterfalleskab-gor-kommunen-menneskelig/

http://www.danskekommuner.dk/Nyhedsarkiv/2018/September/10/Ivarksatterfalleskab-gor-kommunen-menneskelig/

https://www.odense.dk/erhverv/ivaerksaetter/stjerneskibet

https://www.vallensbaek.dk/nyheder/service/robotterne-er-loes-i-syvhoejvaenge

https://www.folkeskolen.dk/643698/invester-i-mennesker-foer-maskiner

https://fablab.vejle.dk/om-fablab-spinderihallerne/

https://www.danskindustri.dk/arkiv/analyser/2018/11/kun-fa-virksomheder-anvender-mange-nye-digitale-teknologier/

https://www.danskindustri.dk/arkiv/analyser/2018/11/kun-fa-virksomheder-anvender-mange-nye-digitale-teknologier/

https://www.easv.dk/da/om-os/idea-house/?tab=Esbjerg

https://soundhub.dk.peoplezhosting.dk/about/

https://cityofsound.dk/

https://orangemakerspace.com/vaerksteder/

https://rofh.dk/maker/

https://orangemakerspace.com/om-os/

http://makerspace.dk/makerspace/

http://makerspace.dk/projekter/

http://makerspace.dk/craft/

r zu tat 4 - r rČ so-delo (co-working) in fablab · 7 maker space (izdelovalnice) pogosto...

Documents