UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

VLOGA POSLOVNE ETIKE V DELOVANJU PODJETJA

The role of business ethics in enterprises working

Kandidatka: Venesa Smodiš

Študijski program: Ekonomske in poslovne vede

Študijska usmeritev: Management in organizacija poslovanja

Mentor/ica: Dr. Vojko Potočan

Študijsko leto: 2014/2015

Maribor, avgust 2015

POVZETEK

Vloga poslovne etike je, da izboljša delovanje podjetja in organizacije, na človeški ravni

povezani z poslovnim okoljem. Preprečuje konflikte in izboljšuje odnose na vseh ravneh.

Če se podjetja držijo etičnih in moralnih načel, je to le v prid podjetju ali organizaciji, saj

se z upoštevanjem le teh, povečuje ugled podjetja, zaupanje, konkurenčnost, pridobitev

novih poslovnih partnerjev in podobno.

Ključne besede: Poslovna etika, vloga etike, okolje podjetja

ABSTRACT

The role of business ethics is to improve the functioning of companies and organizations

on the human level associated with the business environment. Prevent conflicts and

improve relationships at all levels. If the companies adhere to ethical and moral

principles, it is only in favor of the company or organization, because by taking into

account only those increasing the company's reputation, trust, competitiveness, the

acquisition of new business partners, etc.

Key words: Business ethics, the role of ethics, environment companies

Kazalo vsebine 1. Uvod .................................................................................................................................... 2

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave ............................... 2

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve .................................................................................... 3

1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................................ 3

1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................ 4

2. Splošno o etiki .................................................................................................................... 5

2.1 Etika in morala ............................................................................................................. 5

3. Poslovna etika ..................................................................................................................... 7

3.1 Zakaj je pomembna poslovna etika? ............................................................................... 8

3.2 Viri etike v poslovanju ................................................................................................. 9

3.3 Etično odločanje ........................................................................................................ 10

3.3.1 Etično odločanje ................................................................................................. 10

3.3.2 Obvladovanje etičnega odločanja ...................................................................... 15

3.3.3 Etične dileme in pritiski ...................................................................................... 15

3.4 Poslovno okolje podjetja ........................................................................................... 19

3.5 Vpliv poslovne etike na okolje podjetja ..................................................................... 21

5. Vloga poslovne etike v slovenskem in mednarodnem poslovanju ................................... 23

5.1 Stanje poslovne etike v Sloveniji ............................................................................... 23

5.3 Etika v mednarodnem poslovanju ............................................................................. 25

5.4 Kultura in etika ........................................................................................................... 27

5.5 Etično odločanje ........................................................................................................ 29

5.6 Etični kodeks .............................................................................................................. 30

6 Sklep .................................................................................................................................. 32

Seznam uporabljene literature in virov .................................................................................... 33

1

Kazalo slik

Slika 1:Odnos med etiko in moralo ............................................................................................ 6

Slika 2: Morala:etika ................................................................................................................... 6

Slika 3: Postopek ustvarjanja eičnega okolja ............................................................................. 9

Slika 4: Pritisk managerjev........................................................................................................ 11

Slika 5: Zaporedje faz ................................................................................................................ 12

Slika 6: Restov model ............................................................................................................... 13

Slika 7: Huntov in Vitellov model etičnega odločanja .............................................................. 14

Slika 8:Zakoni in etika ............................................................................................................... 16

Slika 11:Učinki etičnih kodeksov .............................................................................................. 31

Kazalo tabel

Tabela 1: Skrb za okolje glede na skrb za ekonomske rezultate .............................................. 23

Tabela 2: Značilnosti štirih kultur ............................................................................................. 28

2

1. Uvod

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave

Ljudje se vsakodnevno srečujemo z različnimi dejanji in vprašanji, ali smo ravnali prav, ali narobe. Včasih se nam zdi da je vse v najlepšem redu, a ne pomislimo, če smo z pridom samemu sebi, naredili škodo komu drugemu. Nekateri ljudje so sposobni prepoznati kdaj ravnali nemoralno in neetično, vendar še vedno obstaja preveč ljudi, ki so sebični in gledajo samo v svojo korist. Etika je tu zato, da pomaga ljudi usmerjati in spregledati, kdaj so ravnali prav in kdaj ne.

Etika obstaja na različnih področjih, njen obstoj je tudi v poslovnem svetu, kjer je še kako dobrodošla in pomembna. V poslovnem svetu prihaja mnogokrat to etičnih dilem, saj je problem v kulturi, okolju, interesih, standardih, nasprotij poslovnih ciljev in še kje. Z uveljavitvijo etičnega podjetja in organizacije, je podjetje nekako zavarovano pred neetičnimi zaposlenimi, kupci, dobavitelji in na splošno odnosi v organizaciji ali podjetju.

Etika sama po sebi ne more storiti veliko, je pa lahko pomembno sredstvo za izboljšanje poslovanja. Pri tem ima odločilno vlog management v organizaciji ali podjetju, kjer narekuje kako ravnati, se odločati in delovati. Managerji, so tisti, ki se vsakodnevno srečujejo z mnogimi etičnimi dilemami, zato je pomembno kako se odločajo. Organizacije in podjetja morajo vedeti kaj je etično in kaj ne. Za dobro delovanje, morajo imeti že v naprej pripravljene rešitve, na mogoče prihodnje zaplete.

Vloga poslovne etike je, da izboljša delovanje podjetja in organizacije, na človeški ravni povezani z poslovnim okoljem. Preprečuje konflikte in izboljšuje odnose na vseh ravneh. Če se podjetja držijo etičnih in moralnih načel, je to le v prid podjetju ali organizaciji, saj se z upoštevanjem le teh, povečuje ugled podjetja, zaupanje, konkurenčnost, pridobitev novih poslovnih partnerjev in podobno.

3

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Temeljni namen diplomskega seminarja je preučitev poslovne etike kako ta vpliva na poslovna podjetja, ter kakšen vpliv ima na poslovno okolje. Poudariti želim, da je poslovna etika obvezna v poslovanju, doma in po svetu, ter kakšen vpliv imajo managerji pri etičnih odločitvah.

Temeljni cilji so :

- Preučiti poslovno etiko in kako se ta odraža v okolju. - Raziskati kakšna je vloga poslovne etike v poslovanju. - Predstaviti možne rešitve oziroma izboljšave poslovne etike. - Prikazati, da je etični kodeks zelo pomemben .

Osnovne trditve:

- Poslovna etika izboljšuje odnose med zaposlenimi. - Poslovna etika pripomore k boljšemu delovanju organizacije, podjetja. - Etičnost poslovanja pripomore k boljšemu ugledu organizacije in podjetja. - Zaradi nepravičnega in nekorektnega delovanja organizacij, podjetij, je potrebno uvesti

etične kodekse. - Etičnost poslovanja se da izboljšati.

V diplomskem seminarju bom skušala odgovoriti na raziskovalna vprašanja, kakšen je vpliv poslovne etike v delovanju podjetja, kako se managerji etično odločajo in kakšne načine in postopke uporabljajo za reševanje dilem.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavljam, da je etika zelo pomembna na različnih področji, še posebej v poslovnem svetu, ker se marsikdaj odločamo sebi v prid in se ne vprašamo ali je to etično kar bomo storili ali ne. Etični kodeks je sveto pismo za podjetja, je pravilnik kako ravnati v organizacijah in podjetjih. Kratkoročno doseganje uspehov nima velikega pomena, saj tu ni velikega vpliva poslovne etike, vendar v večini samo pridobivanje hitrega zaslužka oziroma dobička. Za dolgoročne uspehe je potreba po poslovni etiki pomembna.

Omejitve na katere sem naletela pri pisanju diplomskega seminarja, so bile predvsem v literaturi, saj ni veliko materiala kateri bi opisoval direktno vlogo poslovne etike v praksi, vendar vse temelji bolj na teoretičnih primerih. Težko je prikazati, da so podjetja in organizacije uspešna zaradi poštenosti delovanja poslovne etike v krajšem časovnem obdobju.

4

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Uporaba predvidenih metod, ki jih bom uporabila v diplomskem seminarju so:

- Opisna metoda za opis teorij, razlag in pojmov. - Metoda kompilacije, kjer bom uporabila citate in navedbe različnih avtorjev. - Komparativna metoda, za pomoč pri primerjanjih.

5

2. Splošno o etiki

Že od samega začetka se sooča s težavo kako najti merilo ali pravilo s katerim bomo določili dobro in slabo. Obstajajo določeni kriteriji, ki predstavljajo kako se nekaj ali nekdo ocenjuje in klasificira in odloča na podlagi moralnega vidika. Tako v moralni praksi in etični teoriji so določeni kriteriji za razločevanje dobrega in slabega, poštenega in nepoštenega. Resnični kriteriji so zelo pomembni, za lažje odločanje in ocenjevanje na objektivni ravni, drugače bi bilo vse ena sama improvizacija. Brez meril ni vrednot, brez vrednot pa ni etike. Zaradi različnih kulturnih, verskih in drugih značilnosti, nastajajo razlike v etičnih sistemih in moralnih standardih. (Sruk, 1999, 138).

2.1 Etika in morala

Etika je panoga oziroma filozofska disciplina, ki se ukvarja s človeškim hotenjem in z vidikom ravnanja dobrega, zla, moralnega, nemoralnega. Je teoretična filozofska refleksija o procesih, pojavih, ki so moralno relativni. Glede na vrsto svojih nalog se etika deli na dve področji: teoretično in na praktično normativno etiko. (Sruk, 1999, 138).

Teoretična etika raziskuje kolikšna je vloga pobude, karakterja, namere, motiva, cilja ali ravnanja človeka. Praktično normativna etika pa določa značaj, namero, cilje, motive in negativni in pozitivni vidik. (Sruk, 1999, 138).

Etika je nek niz pravil, ki definira kaj je napačno in kaj je pravilno vedenje. Določa kdaj je neko vedenje odobravanja vredno in kdaj ne. Ker je etika filozofska disciplina se ukvarja tudi z naslednjimi procesi:

- Odloča katera moralna načela so ustrezna v dani situaciji, - Odloča glede definiranja posameznih problemov, - Razlikuje vprašanja z prepričanji in dejstvi(Hellrigel, Slocum, 1993, 146).

Čeprav se moramo v družbi držati napisanih zakonov, pa se moramo vedno še dodatno vprašati ali je to etično in moralno in tako lahko odreagiramo malo drugače.

Morala po definiciji pomeni uresničevanje tistega, kar se zavedamo kot vrednoto. Norme zapovedujejo kaj je dobro in kaj je zlo. Iz tu izhaja, da brez zavestno zastavljenih kriterijev in hierarhije ni mogoče govoriti o vrednotah in moralnih vrednotah. (Jelovac, 1998, 29). »V odgovornem ali moralnem delovanju prevladujejo vrednostni interesi in moralni standardi. V tem delovanju gre za poskus vključevanja posameznih dejanj v interesu širšega sistema delovanja predvsem z vidika njegovih posledic« (Mesner-Andolšek. 1995, 83).

V zgodovini etike so se oblikovale različne moralne drže iz presoje moralnih standardov, vrednot in predvsem vsega dobrega. Odvisno je ali iščemo moralno točko v življenju posameznika, ali pa v zunanjem družbenem oziroma življenjskem okolju. (Jelovac, 1998, 29)

6

Morala je zelo pomembna saj je glavni predmet raziskovanja etike, saj je opredeljena kot seštevek norm oziroma pravil za ravnanje in določanje v skladu z etiko. Morala se spreminja vendar v njej ostajajo norme, vrednote in stalnice, ki dajejo končni smisel. ( Sruk, 1999, 305)

Slika 1. prikazuje odnos morale in etike. Morala apelira na to, da se znamo odločiti kaj je dobro in pravilno v dani situaciji.

Slika 1:Odnos med etiko in moralo

Vir: M. Tavčar, Management, 1994, str. 137.

Slika 2. pa nam prikazuje, da morala v bistvu prehiti etiko. Morala je osnovni smisel, slabega in dobrega, etika pa je racionalizacija, ki ponuja rešitev, če smo v negotovosti.

Slika 2: Morala:etika

Vir: Carne in Matten, 2007, str. 9

7

3. Poslovna etika

Ker je etika zelo pomembne v našem vsakdanjem življenju imamo tako na različnih področjih različne vrste etike. Poslovna etika je veja, katera se ukvarja z moralni načeli, odločanji managerjev in predstavlja kriterije in postopke za etično odločanje managerjev. Tako imamo posebne standarde in kodekse za določanje, ki pomagajo managerjem kako se pravilno odločati, kako ukrepati v dani situaciji. Ker sta etika in morala vezani na organizacijo govorimo o podjetniški etiki in morali. (Tavčar, 2002, 208)

Po Možini (2000, 3) ima poslovna etika tri ravni:

- Poslovna etika v okolju organizacije- sem sodijo razmerja organizacije s konkurenti in poslovnimi partnerji. Management vključuje odgovornost odnosov z drugimi skupinami, organizacijami ali posamezniki v okolju.

- Poslovna etika znotraj organizacije- zadeva razmerja med managerji in vsemi sodelavci, vključujoč osebni razvij, nagrajevanje, pogoje dela, samoupravljanje. Moč managerjev se kaže v statusni moči, ki izvira iz položaja, strokovna usposobljenost in osebna moč. Moč predstavlja in zagotavlja večjo uspešnost in vpliv v sodelovanju z sodelavci.

- Poslovna etika in osebna etika- zasebno življenje managerjev ogromno vpliva na oblikovanje poslovne etike v podjetju oziroma organizaciji. Pritisk managerjeve vloge v podjetju povzroča razkorak med poslovno in osebno etiko. Če je pritisk zmeren je lahko to spodbudno za managerja, če pa je pritisk prekomeren, pa povzroči negativno vedenje.

Prevladovanje kvalitativnih vrednot in ciljev poslovanja v današnjem svetu, ki kažejo na skrb za zaposlene, konkurenco, kupce in skrb za okolje, prinaša pozitivne odzive. Dandanes obstoj podjetij ni edini kriterij uspeha, saj je pomemben odnos do zunanjih in notranjih udeležencev. Seveda se managerji lahko večkrat znajdejo v etičnih dilemah, mnogi želijo vedeti kako se odločati in ravnati, da bodo uspešni in imeli mirno vest. Obdaja ga niz odločitev, načrtovanja, organiziranja, nadziranja in usmerjanja, kako najbolje ravnati. Odločitve managerjev so lahko rutinske, ali pa vnaprej določene po pravilih. Pomankanje časa pri managerjih ni nič nenavadnega, zato vedo da je ne najboljša odločitev še vedno boljša kot nobena. Večkrat se odločajo intuitivno , podzavestno, na podlagi znanih izkušenj, ustvarjalno. Seveda pa se sprašujejo če so ravnali pravilno, ali pa bodo kasneje obžalovali in jih lahko čaka negativen odziv s strani drugih. (Tavčar, 2002, 208)

8

3.1 Zakaj je pomembna poslovna etika?

Poslovna etika je pomembna za učinkovito poslovanje, poslovne povezave ter predvsem medsebojnega zaupanja. Ker na svojem delovnem mestu preživimo veliko časa, je pomembno kakšno je naše delovno okolje, kakšni so odnosi med zaposlenimi, in kako nadrejeni ravnajo z nami, zato je zelo pomembna visoka raven etike v podjetju, predvsem med razmerji med zaposlenimi, vodstvom. Raven zaupanja mora biti zelo visoka, ter seveda ogromno medsebojnega spoštovanja in strpnosti. Tako je ponos zaposlenih večji, kar prinaša večjo pripadnost in lojalnost podjetju.

Etično ravnanje je v današnjem svetu nuja in se pričakuje kot samoumevno, saj mora izpolnjevati pričakovanja družbe, upoštevati zakone in moralne norme. Če podjetje ne upošteva teh napisanih in nenapisanih pravil, lahko kaj kmalu zaide v spor z okoljem, kar pa lahko prinese ogromno negativnih posledic. Etično delovanje lahko doprinese podjetju večjo prepoznavnost in spoštovanje ter ugled podjetja. (Glas, 2003)

Glas (2003) je dejal, da je poslovna etika pomembna za:

- Učinkovito poslovanje- za učinkovito poslovanje je ključnega pomena zaupanje. Povečane stroške lahko povzročajo različni dejavniki, kot so: nižji etični standardi, preverjanja poslovnih partnerjev, več previdnosti, dodatna zavarovanja, vse to lahko povzroči tudi manjšo učinkovitost. Etično ravnanje je torej nujno za ustvaritev in ohranitev zaupanja.

- Medsebojna razmerja in spoštljivost med zaposlenimi, podjetjem in vodstvom je ključnega pomena, ker je podjetje skupnost, kjer preživijo velik del življenja.

- Lojalnost in pripadnost podjetju, sta pomembna saj tako zaposleni izkazujejo ponos podjetju.

Zaposleni se dostikrat upirajo spremembam in novostim, zato si moramo vzeti dovolj časa in jih počasi pripraviti na spremembe. Za povečanje etičnosti, si lahko pomagamo z priročniki, obrazci za vrednotenje dela, in z jasnimi opisi nalog. Etične vplive imajo večinoma nadrejeni na svoje podrejene in ti jim morajo biti za zgled. Na sliki 3. je ponazorjen postopek ustvarjanja etičnega okolja:

9

Slika 3: Postopek ustvarjanja eičnega okolja

Vir: E. P. Tierney, Kaj moramo vedeti o poslovni etiki, 1997, str. 76.

3.2 Viri etike v poslovanju

Poslovanje je oblika človeškega ravnanja in delovanja z organiziranjem, upravljanjem in

doseganjem gospodarskih ciljev. Jelovac (1998) trdi, da je lahko uspešen poslovnež le tisti, ki

svoje interese, projekte, načrte brezpogojno uravnava in samoomejuje po moralnih normah

poslovanja. Delavnost in pozitiven odnos doprineseta k ugodnemu poslovanju. Poslovnež

mora biti, samozavesten, se zaveda svojih dolžnosti, je odločen in spoštuje dobre poslovne

navade, norme, vrline in vrednote gospodarskega okolja. Ne smemo pozabiti, da ima lahko

vpliv na etično odločanje celotno vodstvo, ki je v pomoč ostalim zaposlenim, ko se znajdejo v

situaciji, v kateri ne vedo kako bi odreagirali. Poslovno vodstvo se odloča med zunanjimi in

notranjimi viri etike, vendar prednost še vedno dajejo notranji etiki. (Jelovac, 1998)

Hrastelj(2001) kot notranje vire navaja:

- Kodeksi, vsebujejo odgovore na marsikatera vprašanja, ki vsebujejo ne samo načela obnašanja vendar tudi razsežnosti poslovanja in trženja. Kodekse oblikuje vrhunsko poslovodstvo, ki ima tudi nadzor nad izvajanjem.

- Priročniki in programi, so prav tako kot kodeks, pomagalo v podjetju, ki pomagajo proučevati, zaposlene in jih seznanjajo z etičnimi vrednotami podjetja. Vprašalniki »poštenosti«, prav tako sodijo kot pomagalo za preverjanje poštenosti.

10

- Odbori in komisije, ti presojajo ali so predlogi korektni ali sumljivi. Odbore sestavljajo večinoma zaposleni, pa tudi zunanji člani.

- Vroče linije, so linije kjer lahko zaposleni pridobijo mnenja in pa posebne linije »whistle blowing« kar pomeni, da lahko podajo prijavo o kakršnih koli nepravilnosti.

Zunanji viri etike po Hrastelju (2001) pa so:

- Etični kodeksi poklicnih združenj, uravnavajo številna vprašanja, na primer, o pravicah in dolžnosti strank, odgovornost tržnikov, organizacijskih razmerij.

- Svetovalske organizacije, kjer lahko sodelujejo sodelavci, rešujejo etične dileme in vprašanja.

- Knjige ter prispevki, s področja etike.

- Ankete, ki ponujajo najnovejše ocene o etičnih razsežnostih trženja in poslovanja.

3.3 Etično odločanje

3.3.1 Etično odločanje

Pomembni sestavini obvladovanja organizacije, sta moralno delovanje in etično odločanje. Etično odločanje, moralno delovanje označuje managerje, kot zaupanja vredne in verodostojne. (Tavčar, 2008)

Seveda bi vsak manager rad vedel kako ravnati v določenih situacija, kako se pravilno odločati in ravnati, da bodo čim bolj uspešni pri svojih odločitvah. Odločanje je lahko rutinsko, po občutku, na pamet, izhaja iz znanja. Ker so managerji večinoma pod pritiskom zaradi pomankanja časa, preobremenjenosti, se zavedajo da je vseeno boljša slaba odločitev kot nobena odločitev. Ali so managerji manj moralni in etični kot ostali judje, seveda ni dokazov. Vlogo managerja ima lahko vsakdo, ki nekaj organizira, načrtuje, usmerja, nadzira delo, pa naj bo to službeno ali pa privatno. Če mi vodimo druge ljudi, smo bolj izpostavljeni, zato je tudi pritisk na nas samih večji. (Tavčar, 2002, 209) Pritisk na delo managementa prikazuje slika 2.

11

Slika 4. prikazuje kakšne pritiske lahko manager doživlja. Udeležencev je tako več, to so: zunanji, notranji udeleženci ter pa tudi naša vest in mišljenje. Tako lahko pričakujemo zunanje ter notranje etične in neetične pritiske. Seveda pa je tudi pomembna odgovornost do samega sebe, kako se mi odločamo in kakšne bodo posledice glede na naše odločitve.

Slika 4: Pritisk managerjev

Vir: (Možina & Tavčar Management : Nova znanja za uspeh, 2002)

12

Uspešno managementsko odločanje mora enakovredno vključevati tako strokovni (konkurenca, donosnost, stroški) kot tudi etični vidik odločanja (poštenost do lastnikov, sodelavcev in odjemalcev). Postopek managementskega odločanja prikazuje navedena razpredelnica. (Možina, 2000, 4)

Postopek managementskega odločanja po Možini(2004) slika 5. predstavlja zaporedje naslednjih faz:

Slika 5: Zaporedje faz

13

Modeli etičnega odločanja

Obstaja več modelov etičnega odločanja, jaz pa bom predstavila dva, ki se mi zdita pomembna.

Prvi model je Restov štiristopenjski model, ki temelji na modelu kognitivnega razvoja. Drugi

model pa sta razvila Hunt in Vitell in sicer deskriptivni model etičnega odločanja. (Jones, 1991,

366–395),

Restov štiristopenjski model predstavlja splošni model etičnega odločanja. Ima štiri stopnje

skozi katere gre posameznik pri odločanju etični in neetičnih odločitev. Model je preprost in

služi kot osnova za razvoj drugih modelov etičnega odločanja. Tabela 3. prikazuje

štiristopenjski proces Restovega modela. (Trevino, 1986)

Slika 6: Restov model

Determinante modela Rezultat

Etična občutljivost Ocena položaja in etične dileme

Moralno vrednotenje Moralna presoja idealne rešitve etične dileme

Moralna motivacija Razvrstitev moralnih vrednot glede na druge

vrednote

Etični značaj Pogum, vztrajnost, ego

Vir: Prirejejo po J. Rest in D. Narvaez, Moral development in the professions: psychology and applied ethics, 1994, str. 23.

Obravnava etičnosti posamezne odločitve v modelu poteka na naslednji način. Začne se z

etično občutljivostjo, ki je zavedanje vsakega posameznika. Vsak sam čuti, da bodo imele

določene etične dileme vpliv, na druge. Vsak si lahko sam zamisli in ustvari v glavi možne

scenarije, za razvoj dejanja. Ko preidemo na moralno vrednotenje, izbiramo kakšne odločitve

so moralne, nemoralne, najboljše za našo situacijo. Pri moralni motivaciji, se odločimo katero

možnost za rešitev dileme bomo izbrali. Pri zadnji stopnji pa posameznik uresniči moralno

odločitev. Etični značaj zajema predvsem, posameznikove osebnostne lastnosti. Čeprav mnogi

sprejmejo moralne odločitve, pa jih žal niso sposobni izvesti, saj je njihova osebnost prešibka.

(Rest &Narvaez, 1994)

14

Huntov in Vitellov model deskriptivnega odločanja je bil zasnovan v prvi vrsti za tržnike, vendar

so njegovo uporabo videli tudi na drugih področjih. Model je šeststopenjski. Začetek procesa

se začne pri zaznavi etičnega problema. Na sliki 3. je prikazano kako poteka odločanje v okviru

modela. (Hunt & Vitell, 2006, 147).

Slika 7: Huntov in Vitellov model etičnega odločanja

Vir: S. Hunt in S. Vitell, The general theory of marketing ethics: A revision and three questions, 2006, str. 144.

Model ima pet skupin dejavnikov, ki imajo vpliv na etično odločanje:

- Osebnostne značilnosti: moč moralnega značaja, sistem vrednot, etična občutljivost.

- Okolje znotraj organizacije.

- Dejavnosti.

- Stroka(neformalne norme, kodeksi) .

- Kulturno okolje(religija, politični sistem).

15

3.3.2 Obvladovanje etičnega odločanja

Obvladovanje etičnosti, je dolžnost. Odločanja o etičnosti in morali ni prostovoljno delo in prepuščena dejavnost. Za obstoj organizacije je pomembno, da organizacija deluje učinkovito, uspešno in da dosega zastavljene cilje in smotre. Za kakovostne organizacije je pomembno da so vsi člani, spoštljivi, zanesljivi, verodostojni. Če so poslovni partnerji nezadovoljni, se to takoj prikaže v delovanju poslovanja in krivda preide na managerje, ki moraj slej ko prej napako popraviti in prevzeti odgovornost. Če so za napake krivi managerji sami, morajo to škodo tudi sami popraviti, včasih tudi z lastnim premoženjem.

Predpogoj za dolgoročno uspešnost in preživetje delovanja mangementa sta etično in moralno odločanje. Poslovna etika in moralne odločitve sta nujnost v poslovnem svetu. Zaradi etičnega in moralnega odločanja je lahko organizacija včasih prikrajšana za nekatere ugodnosti, pa vendar, se na daljši rok takšen odnos poplača in tako ima lahko podjetje večje materialne(povečanje dobička, premoženja, donosov) in nematerialne koristi(priljubljenost, ugled, zvestoba partnerjev).

Temeljne etične dolžnosti, ki naj bi jih imel vsak manager in vsak človek neprestano v mislih.

Temeljne etične dolžnosti:

- Verodostojnost - Popravljanje krivde - Hvaležnost - Pravičnost - Dobrodelnost - Izpopolnjevanje - Neškodljivost (Tavčar, 2002, 226)

Temeljni instrumenti in primerna uporaba orodij so predpogoj za učinkovito in uspešno obvladovanje managemneta. Temeljni instrumenti obvladovanja (Tavčar, 2008) so:

- normiranje, velja za vse odločitve; - nadzorovanje, velja za izbrane odločitve; - kadrovanje, določa pooblaščence za odločanje, managerje.

3.3.3 Etične dileme in pritiski

Pri poslovanju podjetja se v poslovne procese dostikrat vključijo različne dileme, pritiski, osebe z drugačnimi mnenji, nestrinjanji. Zato se v takšnih situacijah managerji odločijo na podlagi lastnih interesov, brez da bi se ozirali na ostale zaposlene. Odločijo se torej po lastni presoji, v lastno korist. Seveda tu gre za neetično ravnanje, zato je potrebno izboljšati etični del poslovanja, za nadaljnje uspešnejše poslovanje.

16

Na sliki so prikazana tri območja dovoljenosti. V sivem območju se nahajajo etične dileme, področje med zakonodajo in etiko. Tu nastopi interpretacija posameznika. Kaj storiti je odvisno od managerjev samih, saj je področje široko.

Slika 8:Zakoni in etika

Vir: (Možina & Tavčar, Management : Nova znanja za uspeh, 2002)

Etično odločati je včasih zelo težko, zato je managerjem Dunfee (1997) priskočil na pomoč z osmimi pravili o presoji etičnih dilem:

Izhajanje iz načela skrbnega gospodarja: če managerji niso strokovno usposobljeni in ne skrbijo skrbno do podjetja, to pomeni poklicna malomarnost. Managerji se morajo znati odločati in reševati probleme, ter predvideti posledice.

Zaupnost: v poslovanju pride mnogokrat do izmenjave zaupnih informacij, zato so managerji tisti ki so odgovorni da pazljivo ravnajo pri razkrivanju in zaupanju pomembnih informacij, ter skrbeti da informacije ne pridejo v napačne roke.

Zvestoba do posebnih odgovornosti: zelo pomembna je zvestoba do pogodb, zakonov, delničarjev, zaposlenih in vseh ostalih. Zato so managerji dolžni biti zvesti in odgovorni do vseh delodajalcev.

Izogibanje možnostim nastanka pojava navzkrižja interesov: poslovneži se morajo truditi, da ne pridejo v položaj, kjer bi morali odločiti o dejanju, ki bi imel negativen vpliv na podjetje.

Voljno podrejanje zakonom: upoštevanje smisla zakona ter izogib neupoštevanja zakonskih okvirov. V primeru neskladnosti, se manager ne sme izgovarjati, da so zakoni slabi in da jih vsi kršijo.

Delovanje v dobri veri na pogajanjih: poslovnež mora vedno delovati pošteno, do sebe podjetja in vseh ostalih udeležencev. Predstaviti mora jasna dejstva in ničesar ne sme prikrivati. Ne sme zlorabiti kupce v svoje dobro, jim ponujati slabe izdelke in jih čustveno nadlegovati.

17

Spoštovanje blaginje ljudi: managerji morajo poskrbeti za varnost vseh in jih opozoriti pred nevarnostjo oziroma tveganjem. Spoštovati mora fizično in čustveno blaginjo zaposlenih in kupcev.

Spoštovanje svobode in stavnih pravic: pozorni morajo biti, da ne pride do kršenja človekovih pravic, razlike v rasi, kulturi, spolu, veroizpovedi. Manager ne posega v intimo zaposlenih. Ohraniti mora svoboščino in ustavne pravice tudi v primerih, ko zakoni ne zahtevajo sankcij.

Ker morajo managerji sami odločati in presojati o odločitvah, se dostikrat znajdejo pod pritiskom in v dilemah. Mnogokrat tvegajo, ker mislijo, da je to edino kar ostane. V nadaljevanju je opisano s kakšnimi etičnimi pritiski in dilemami se lahko srečujejo managerji. Tavčar (2002, 210) je navedel sedem skupin etičnih dilem oziroma pritiskov.

Tveganja:

- Tveganja za potrošnike(nevarni izdelki, nezdrava hrana, mamila, alkohol) - Tveganja za zaposlene(nevarne kemikalije, sevanje, stroji, temperatura) - Tveganja za vlagatelje(nizke obresti, delnice, padec donosov, izguba vrednosti)

Pravice in dolžnosti delodajalcev in delojemalcev:

- Varnost zaposlitve(zaposlitev za določen čas, ukinitev delovnega mesta) - Opozarjanje na nepravilnosti(zaščita pred nepravilnostmi) - Varovanje poslovnih aktivnosti(odlašanje znanja in informacij, posredovanje informacij

konkurentom)

Najemanje, odpuščanje in osebni razvoj:

- Diskriminacija pri zaposlovanju( spol, starost, rasa, veroizpoved, videz, nosečnost, invalidnost)

- Nepravičnost pri nagrajevanju(dodatki, plača, nagrade, odtegljaji, spodbude) - Spolno nadlegovanje z dejanji in besedami - Odpuščanje(nepravičnost pri zmanjševanju števila zaposlenih, krivice pri odpravninah)

Zbiranje, skrivanje, olepševanje informacij:

- Zavajanja v poslovnih razmerjih( prodaja, nabava, pogodbe) - Resnica in zavajanje v komuniciranju z okoljem(oglaševanje, stiki z javnostjo,

pospeševanje prodaje) - Zbiranje informacij o poslovnih partnerjih in konkurentih(zbiranje z obljubami,

grožnjami, ugodnostmi)

Mednarodno poslovanje:

- Razlike v kulturah(navade, vrednote, običaji, verovanja) - Prenos tveganj(nevarni materiali, škodljivih oporečnih proizvodenj) - Moralno oporečno poslovanje(podkupovanje, izrabljanje delovne sile, uporabnikov,

potrošnikov)

Okolje:

- Naravno okolje(izvajanje dovoljenih dejavnosti)

18

- Kulturno okolje(nasprotno ravnanje z krajevno kulturo, vrednotami) - Politično okolje( uveljavljanje interesov preko občinstva)

Zlorabljanje moči:

- Uporaba fizične moči(manipuliranje, zastraševanje, prepričevanje) - Uporaba položajne moči(odnos nadrejenih do podrejenih) - Uporaba interesne moči(spodbujanje, povezovanje, ločevanje interesov ljudi) - Uporaba moči znanja(uporaba strokovnih znanj, izvedenskih znanj, veščin)

19

3.4 Poslovno okolje podjetja

Okolje in podjetnika povezuje sistem, ki ima vpliv tako na enega kot drugega. Okolje ima vpliv na podjetja in mu omejuje uspešno delovanje, managerji pa posegajo v okolje z njihovim delovanjem. (Jaklič, 1999, 1)

Celotno kolje je razdeljeno na pet okolij:

- Naravno okolje - Gospodarsko okolje - Tehnično-tehnološko okolje - Politično-pravno okolje - Kulturno okolje

Elementi okolij so povezani med seboj in imajo vpliv en na drugega. Podjetnika pa najbolj povezuje z gospodarsko okolje z trgom proizvodnih dejavnikov. Podjetnikova osebnost narekuje kako dobro se bo znašel v okolju in kolikšna bo dinamičnost samega okolja. Če je okolje zelo dinamični, se bo tudi dinamičen podjetnik dobro znašel v njem in tako izkoristil vse prednosti, ki mu to okolje ponuja. Za uveljavljanje podjetniških lastnosti ima vpliv nanj: tržna konkurenca, tehnični napredek in pa splošna negotovost. Okolje s temi dejavniki mora biti tržno, saj s tem lahko vzpostavimo trg proizvodnih dejavnikov, odprtosti, konkurence. To vse nam omogoči prilagodljivost, inovativnost, tržno samostojnost.(Plut, 1995, 52)

Okolje katero omogoča razvoj podjetništva delimo na dva nivoja: makro in mikro nivo

Širše družbeno okolje-makro nivo:

- Tehnični napredek - Zakoni, predpisi - Razviti trgi proizvodnih dejavnikov - Vrednotenje in spodbujanje podjetništva

Delovno okolje- mikro nivo:

- Razvijanje timskega dela - Sistemi nagrajevanja - Sistem napredovanja - Zagotovitev hitrih informacij - Sistem izobraževanja - Definirani cilji in razvoji - Strokovno povezovanje - Spodbujanje podjetniškega dela

Iz mikro in makro okolja je torej razvidno, da mora biti delovno okolje in pa tudi družbeno okolje za razvoj podjetništva svobodno in tržno usmerjeno, podjetnik pa se pozitivno vrednoti.

20

Motivacija podjetnika je zelo pomembna, saj ga s tem spodbuja na vseh področjih kot so za še bolj vneto delovanje. Pomembna pa je tudi materialna in nematerialna vzpodbuda. (Plut, 1995, 53)

Poslovno okolje delimo tudi na zunanje in notranje okolje. Zunanje okolje so vse spremenljivke zunaj podjetja, na katere podjetje nima večjega vpliva. Notranje okolje pa predstavljajo spremenljivke podjetja samega. Zunanje okolje delimo tudi na okolje delovanja podjetja ter na širše zunanje okolje.

- Okolje delovanja podjetja: ta vključuje vse sile, ki na delovanje podjetja vplivajo neposredno in večinoma kratkoročno. Ti elementi okolja so kupci, konkurenti, dobavitelji, sodelovalna podjetja, narava odnosov med podjetji, državna politika itd..

- Širše zunanje okolje: ta vključuje splošne ekonomske, tehnološke, kulturne, naravne, politično-pravne dejavnike, ki imajo na podjetje dolgoročen posreden vpliv. Elementi, ki so zajeti v širše zunanje okolje so: BDP, cene, dolgovi, prihranki, posojila.

Poslovno okolje je opredeljeno tudi po kriteriju splošnosti vplivanja. To je makro okolje, kje so vsi vplivi enaki, za vsa podjetja, vendar imajo lahko vplivi različne posledice, na primer: stanje konkurenčnosti gospodarstva, makroekonomska politika. Vplivi mezo okolja prihajajo iz konkretnega trga ali panoge, na primer: konkurenčni pogoji, politika. V mikro okolju pa vplivi prihajajo neposredno na podjetje ali iz podjetja, kot so davčne olajšave. Notranje okolje podjetja, neposredne subvencije. (Jaklič, 1999, 1)

Struktura organiziranja

»Struktura organiziranosti je formalni sistem razčlenitve in razporeditve delnih nalog po izvajalcih in organizacijska ureditev njihovih medsebojnih odnosov v celotni organizaciji.« (Ivanko, 2002, 411)

Cilji organizacije morajo oblikovati strukturo, ker je strukturna organizacija sredstvo za uresničitev zadanih ciljev. Cilji se s časom spreminjajo, zato moramo tudi strukture organiziranosti prilagoditi zastavljenim ciljem.

Po Ivanku(2002,412) je členitev skupnih nalog v organizacijah razločeno v naslednjih strukturah: makro-, mezo-, in mikro-organiziranosti.

Struktura makro-organiziranosti je temeljna zgradba organizacijskih osnov, ki prikazuje prvo razčlenitev skupnega poslovanja organizacije glede na komplekse različnih poslov, vezanih na posebni predmet poslovanja, npr. na razvoj, nabavo, proizvodnjo, nadzor kakovosti, pridajo, itn., ter organizacijska ureditev njihovih medsebojnih odnosov.

Struktura mezo-organiziranosti je smotrna zgradba organizacijskih enot najnižje sestavljenosti oziroma skupin delovnih mest z logično razporeditvijo nalog in razmejitvijo pristojnosti in odgovornosti po zasnovanih organizacijskih enotah.

Struktura mikro-organizacije je logična razporeditev nalog po delovnih mestih znotraj organizacijskih enot, zasnovanih v strukturi mezo-organiziranosti, z vsemi odnosi med nosilci

21

nalog znotraj organizacijske enote kakor tudi med različnimi organizacijskimi enotami celotne organizacije.

»Struktura organiziranosti je sredstvo za uresničevanje organizacijskih ciljev. Cilji se s časom spreminjajo, zato moramo strukture organiziranosti prilagajati spremenjenim ciljem. Cilji oblikujejo strukturo organiziranosti in ne nasprotno.«(Ivanko, 2002, 412)

Na uspešno rabo določene strukture organiziranosti vpliva vrsta dejavnikov. Dejavniki so zelo različni in vse je odvisno iz kje izhajajo. Ali izhajajo iz okolja v katerem organizacija deluje ali pa iz same organizacije. Tako imamo 2 temeljni vrti dejavnikov, kot smo že prj omenili, zunanje in notranje dejavnike.

Zunanji vplivni dejavniki so :

- Vrednote: globalne, družbene in splošna kultura - Instucionalne razmere: družbenoekonomske, politične in splošna kultura - Tržišče: domače in tuje - Razvoj znanosti in tehnike

Notranji vplivni dejavniki:

- Strategija poslovanja: perspektivno gospodarstvo in tekoče gospodarjenje - Uporabljena tehnologija: konsistentnost do ciljev - Kadrovska struktura: strokovnost in ekonomičnost - Program izdelkov: stopnja prekrivanja ekonomičnosti - Diverzifikacija proizvodnje: decentralizacija in specializacija - Velikost organizacije: diferencializacija funkcij in povezanost funkcij - Lokacija organizacije: koncentracija in dislokacija - Poslovodstvo: avtoritativne struktura in interakcijske strukture - Tradicija: formalna organizacija in neformalna organizacija(Ivanko, 2002, 413)

3.5 Vpliv poslovne etike na okolje podjetja

Poslovna etika nima pozitivnega vpliva samo v samem podjetju oziroma v organizaciji ampak

tudi do njegovega okolja. Ko podjetja družbeno in odgovorno ravnajo to ne prinaša pozitivnih

posledic samo za podjetje ampak tudi za družbo in okolje. Ko podjetja ravnajo družbeno

odgovorno, s tem tudi etično, si krepijo zunanji ugled v okolju, dosegajo globalne poslovne

cilje, motivirajo zaposlene in privabljajo nove bodoče zaposlene, ter nove stranke in poslovne

partnerje. Z dobrimi odnosi in spoštljivim ravnanjem gradijo čvrste odnose z vsem okoljem.

Vendar moramo podariti, da podjetje samo po sebi, ne zmore veliko, managerji in najvišje

vodstvo podjetja so tisti, ki lahko ustvarijo formalen dokument, ki bo predstavljal podjetje,

kulturo, njegove smernice, cilje, trge in strategije podjetja. Tako imajo managerji velik vpliv na

etiko podjetja, čeprav je etično odločanje marsikdaj težavno in s tem tudi družbena

odgovornost. Etiko in družbeno odgovornost je potrebno vpeljati v podjetje in tudi udejanjiti.

22

To lahko storimo z različnimi pristopi vendar so managerji še vedno tisti, ki imajo največjo

vlogo. Njihov odnos do podjetja in zaposlenih je ključen celotnemu ugledu podjetja in odnosa

do zunanjega okolja, zato je družbena odgovornost skupaj z poslovno etiko v prihodnosti

nujna, saj prispeva k našemu obstoju. (Tavčar, 2002)

23

5. Vloga poslovne etike v slovenskem in mednarodnem poslovanju

5.1 Stanje poslovne etike v Sloveniji

Govora o poslovni etiki je veliko, pa vendar raziskav, ki bi omogočile spoznanje stanja etike na žalost ni. Poslovna etika bi lahko marsikdaj pripomogla k rešitvam pri različnih problemih. Raznorazne poslovne probleme želijo preložiti kot etične probleme, čeprav bi jih lahko rešili z zakonodajami. Do sedaj so bile raziskave v slovenskih organizacijah usmerjene na manjšo populacijo kot so študenti in posamezne vrste in tipi organizacij. To so na primer v zadnjih desetih letih na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru izvedli raziskavo o delovnih vrednotah in tako anketirali 2000 zaposlenih, večinoma managerjev. Večino raziskav o poslovni etiki v Sloveniji, se kaže v obravnavi etičnosti delovanja in odnosu do ekoloških vprašanj v organizacijah. Tako se lahko Slovenija po stanju poslovne etike primerja z organizacijami na zahodu, v smislu odnosa do okolja in socialne odgovornosti. Anketiranci imajo v večini raziskav visoke etične kriterije in velik poudarek na sami poslovni etiki. (Potočan, 2010)

V tabeli 1. je predstavljen vzorec 2000 zaposlenih v slovenskih organizacijah, kjer je bilo preučena usmerjenost zaposlenih v povezavi z varovanjem okolja in doseganjem ekonomskih ciljev. (Potočan, 2010)

Tabela 1: Skrb za okolje glede na skrb za ekonomske rezultate

Leto Usmerjenost

2002 2004 2006 2008 2010

Skrb za okolje

3.2390 3.2603 3.3700 3.0909 2.8955

Ekonomski rezultati

4.1940 4.3364 4.2576 4.5314 4.6224

Ti rezultati so skladni z Evropskim razvojem in slovenski razvoj poslovne etike se ujema z večino držav srednje Evrope. Pa vendar še vseeno obstajajo vsebinske razlike poslovne etike med Slovenijo in drugimi državami evropske unije. (Potočan, Nedeljko, Mulej, 2010)

Anketna raziskava med (Glas, Bučar in Hisrich, 2002) slovenskimi, ameriškimi in ruskimi managerji ter podjetniki je pokazala, da smo Slovenci etični in da imamo visoko raven etične zavesti, saj smo pri nekaterih vprašanjih izražali višja etična stališča, kot Američani in Rusi. Rusi in Američani, so bolj brezbrižni kar se tiče etike in njihov cilj je preživetje v poslovnih okoliščinah ob konfliktni administraciji.

Splošno o rezultatih anketirancev lahko trdimo:

- Zlorabo sredstev v podjetjih, obsojajo vsi, predvsem materialna sredstva, ponarejanja. - Za podkupovanja, so najbolj občutljivi Američani. Slovenci in Rusi razumejo, da včasih

pač daješ darila, za pospeševanje posla.

24

- Preveč časa namenjenega kosilu, ni primerno, saj to izraža malomarnost - Kršenje politike podjetja je obravnavano zelo strogo, še posebej ponarejanje listin,

goljufije in pomankanje spoštovanja in predanosti podjetja. - Obsojanje etičnih prekrškov v odnosu med sodelavci, obsojajo vsi, najmanj pa rusi.

Zavedajo se da slaba razmerja med sodelavci prinašajo več negativnega ozračja v podjetje.

- Slovenci so zelo strogi, če tekmec ukrade sodelavce, za svoje projekte. (Glas, 2003)

Problemi poslovne etike v slovenskih podjetjih

Ker Slovenske organizacije pri oblikovanju poslovne etike pogosto odstopajo od razvite in normativno določene gospodarske etike, se kmalu kaj zalomi. Problemi, ki nastajajo v naši poslovni etiki, večinoma ne upoštevajo dogovorjene gospodarske etike. Zato tudi ne znajo spremljati in vrednotiti ali celo sankcionirati neprimernega vedenja. V Sloveniji na žalost ne obstaja soglasja o želenih vrednotah/sistemu. Ker ne poznamo celotnega stanja vrednot, niti ne znamo oceniti kaj naj bi te vrednote bile. Ker se je naš »sistem« zalomil, javnost prikazuje uspešno delujoča podjetja kot poslovno etična in neuspešna podjetja kot neetična. Zato je potrebno vzpostaviti povezavo medsebojne povezanosti in soodvisnosti. Tako lahko pripomoremo k trajnostnemu razvoju, ne da bi škodovali prihodnjim generacijam. S tem, bi si zagotovili preživetje in nadaljnji razvoj. (povzeto po magistrski nalogi Matevž Kadiš)

Primer slabe prakse: Podjetje Sava turizem d.d. Terme 3000 d.o.o. Moravske Toplice (v nadaljevanju Terme 3000) (povzeto po magistrski nalogi Matevž Kadiš)

Terme 3000 so vodilna panoga poleg kmetijske, v Pomurju. Terme 3000 so manj družbeno odgovorne kot ostala podjetja v tem okolju. Že pred menjavo vodstva v Termah 3000, ni bilo dobrega odnosa in vedli so se precej ignorantsko. Da so družbeno neodgovorni, se kaže v odnosih znotraj v podjetju med zaposlenimi in prav tako v načinu poslovanja podjetja.

Sedež družbe Term 3000 je izven domačega kraja in je zato obravnavano kot podružnica oziroma nek prodajni center, z namenom po dobičku. Vse pomembne funkcije so prestavili izven domače regije. Nezadovoljstvo zaposlenih je očitno. Odnosi med zaposlenimi in vodstvom so zelo slabi, kar se kaže tudi na samem delu. Ker je to turistična panoga, je zelo pomemben oseben pristop do turistov in prav tako do domačinov, vendar jim je njihov odnos do gostujočih prinesel mnogo kritik. Če so zaposleni nezadovoljni, posledično bo tudi njihov odnos do gostov, precej drugačen.

Ko so se odločili pri Termah 3000 dodati nekaj novih kapacitet, so najeli podizvajalce iz drugih regij, med tem ko je v njihovem okolišu, ogromno domačih podizvajalcev. Ko so se dela začela izvajati, je bila ogromna kritika na same delavce. Za njih je bilo slabo poskrbljeno, vsakodnevno zbijanje morale z negativizmom, vzame kar precej motivacije.

Tu se poraja več vprašanj, med njimi tudi etična. Ali se bo podjetje začelo zavedati kako pomembni so odjemalci njihovih storitev in kako pomembno je sodelovanje domačega okolja, vedo oni sami.

25

Možnosti za izboljšanje poslovne etike v organizacijah

V literaturi in poslovni praksi poznamo dve temeljni možnosti za izboljšanje poslovne etike:

1) povečanje etičnosti udeležencev organizacije kot celote:

a) sposobnosti udeležencev za etično delovanje (odvisno od osebnih veščin)

b) njihove namere etično delovati in se vesti (odvisno od vrednot, načel, zaupanja). Za pomoč lahko organizacija uporabi različne rešitve kot so raznorazna izobraževanja, usposabljanja.

2) Izboljšanje ali oblikovanje možnosti za etičnost delovanja organizacije. Za pomoč lahko organizacija uporabi usmeritve, obrazce za vrednotenje del, formalne in neformalne strukture, etične kodekse. (Kečanović, 2012, 327)

Če želimo izboljšati delovanje poslovne etike ne smemo pozabiti na mehanizme in na ustrezno okolje, ki bo pripomoglo k podpori same organizacije in s tem spodbujanje razvoja poslovne etike. Ena izmed pogostejših rešitev je strokovno okolje, saj z razvojem in večjo skrbnostjo za ohranitev ravni profesionalne etike kot del poslovne etike. Vsi člani s svojimi interesi bi se morali združiti in povečati svoja prizadevanja za razvoj etičnega odnosa, s pomočjo različnih instrumentov, ki bi jih usmerjale v pravo smer etičnega vedenja. S tem, bi se morale spremeniti tudi ravni družbenega okolja, ki bi lahko usmerjale, podpirale in pomagale organizacijam v pravo etično delovanje. Pomemben je razvoj vrednot na vseh področjih družbe. Organizacije, skupine, posamezniki in družba kot celota bi pripomogla k podpori in razvoju etičnega vedenja in delovanja. Pomembno vlogo imajo pri oblikovanju in razvoja etike največ izobraževalne ustanove in oblikovalci javnega mnenja, družina in prijatelji. S pravim pospeševanjem in razvojem družbene odgovornosti, bi morala družba skrbno skrbeti, da bi lahko uporabljali kar se da največ razvitih mehanizmov, ki bi pripomoglo, k doslednem spoštovanju dogovorjenih ali zakonsko določenih pravil. (Kečanović, 2012, 328)

5.3 Etika v mednarodnem poslovanju

Etika je pomembna na vseh področjih življenja, prav tako pa je pomembno, da etika obstaja tudi v mednarodnem poslovanju, saj mnogokrat prihaja do neetičnega ravnanja. Skoraj vsepovsod lahko odkrijemo neetična ravnanja. Na pomembnih gospodarskih področjih, lahko opazimo največ etičnega odklona. V mednarodnem poslovanju lahko naletimo na raznorazne oblike ljudi, ki povečini nimajo visokih moralnih načel. Ljudje, ki so nekompatibilni in zelo konfliktni, imenujemo pragmatiki, teh pa je po vsem svetu zelo veliko. Ljudje, ki pa stremijo k tem, da je tudi v poslovnem svetu pomembna poslovna etika, ki lahko pripomore k odkrivanju primerov, kateri jih zakoni, običaji ne morejo odkriti. (Hrastelj 2001, 138)

26

Glede etičnih odločitev poznamo štiri stopnje občutljivosti ljudi, gleda na etične odločitve (Hrastelj 2001, 138):

1. Etika sebičnosti oziroma lastni interes, te ljudi ne zanima interes ostalih in ne upošteva pričakovanj drugih.

2. Etika prisile, država ali družba prisili podjetnike, da prevzamejo družbene odgovornosti.

3. Etika upoštevanja, temelječa na kodeksu etike pravi, da brez pritiska oblikuje gospodarske skupine.

4. Etika prepričanja, ta stopnja je najbolj razvita in izhaja iz prepričanja ljudi, ki pogosto izhajajo iz verovanja.

Neetična ravnanja v mednarodnem poslovanju lahko opišemo s tremi kriteriji: vidno, delno vidno, skrito, ki jim vsem skupaj pravimo neetična ledena gora (Hrastelj 2001, 138):

Vidno polje: - zavajanje porabnikov, goljufije (npr. goljufija pri tehtanju), - neetično pridobivanje podatkov, - vohunjenje na ravni podjetij ter širše, - nedoslednost zaščite porabnikov, - izsiljevanje (produktno, censko) - nedopustno lobiranje, - sivi trgi, - črni trgi, - prevare v internetu, - sodelovanje v privatizacijskih programih, - podkupovanje, - ekstrateritorialnost, npr. sankcioniranja predpisov

Delno vidno polje:

- suženjsko delo otrok (od 3. leta naprej), - piraterija blagovnih znamk, - programirano zastaranje izdelkov, - organiziran kriminal: mamila, orožje, osebe, - neupoštevanje najnižjih standardov pravičnosti in človekovih pravic. Skrito polje: - izogibanje plačil javnih dajatev (carin, ddv, itd.), - transferne cene, - pranje denarja, - tihotapljenje npr. jedrskih odpadkov itd.

27

5.4 Kultura in etika

Zaradi raznolikosti in razvoja kultur po svetu imajo ljudje tako različne vrednote. Kultura ima več sestavin, kot so vrednote, vzori, običaji, razmerja med ljudmi in pa ena izmed pomembnejših, tudi etika, ki temelji na vrednotah v okolju. Vsako okolje ima svoje značilnosti in prav zaradi tega se razlikujejo vrednote in prav tako tudi etika, od okolja do okolja. (Tavčar 2000, 47).

Vsaka kultura ima svoja etična prepričanja in prav tako je obravnava neetičnega vedenja, lahko podobna ali pa zelo različna. Podkupovanje v različnih kulturah ni odobravano enako. Prav tako kar je v eni kulturi etično, je v drugi neetično.

Zaradi velikih razlik med kulturami Sorrel in Hednry (Hrastelj, 2001, 139) predstavljata tri dileme povezane s kulturo:

1. Obstajajo različni, standardi, npr. glede zaposlovanja.

2. Praksa je lahko etično nesprejemljiva v domači državi, v državi gostiteljici pa sprejemljiva in označena kot moralno zdrava.

3. Obstajajo različni pogledi nato, kaj je sprejemljivo in kaj ni, posledica drugačnih gospodarskih in družbenih okoliščin.

Zaradi različnih kultur ne moremo uporabljati enake etične presoje. Družbe se razlikujejo, razlike med državami so očitne. Kar v nekaterih državah prinaša spoštovanje in ugled, lahko v drugih državah deluje ravno nasprotno. Neupoštevanje etičnih vrednot je lahko znak svobodomiselnosti, liberalnosti in celo uporništva. (Jurko 2003)

Podjetje ne more delovati na daljši rok, če vrednote in kultura združbe niso v skladu z družbo. Prav tako podjetje ne more preživeti, če ne proizvaja proizvodov in storitev, ki so zahtevani od družbe in potreb. Povezovanje ekonomskih vrednot z družbenimi in etičnimi vrednotami v okolju prinaša močno in uspešno kulturo. (Frederick, Post in Davis 1992, 69)

Glede na razvitost posameznega okolja lahko enačimo s kulturo, ta pa oblikuje tudi na smotre, cilje ter strategije.

Jelovac (2000, 13) pravi, da je kultura:

- zavest o sebi in prostoru ter času, v katerem bivamo; - zavest, ki zajema vse, kamor sežeta naša misel in delovanje; - zavest o skupnem razumevanju preteklosti, oblikovanju sedanjosti in načrtovanju bodočnosti; - instrumenti s katerimi vzdržujemo to zavest: jezik, vrednote, vera, tradicija, ideologija, umetnost, znanost, itd. - prostor v katerem se vzdržuje ta zavest: domovina, država, Evropa, svet; - identiteta v smislu zavesti – osebna, lokalna, nacionalna, civilizacijska.

28

Kako je organizacija urejena je tudi odvisno od kulture podjetja , ki ima še kako pomembno vlogo pri etičnem odločanju. Za doseganje željenih ciljev, je pomembna energija, ki jo sodelavci v organizaciji občutijo med seboj. Imamo 4 različne kulture, ki so uporabljene na določenih področjih v poslovnem svetu in vsaka kultura ima svoje značilnosti:

1. Poslovna kultura- trženje, izvajalne strokovne dejavnosti. Tveganje je majhno. Vrednota so odjemalci in njihove potrebe. Merila uspešnosti so količinska. Vzorniki v tek kulturi, so uspešni poslovneži, posredniki, prodajalci, ki so prijazni in odkriti. Uspešno je le timsko delo.

2. Kultura moči- borze, svet mode, športa, kjer so tveganja večja, uspeh, neuspeh je viden v zelo kratkem času, slabost je previdnost, vrlina pa razumno tveganje. Vzornik je gospodovalna osebnost. Udeleženci so tekmovalni in postavljači.

3. Procesna kultura- upravne službe, administracija, bank, zavarovalnic. Tveganje za posameznika je majhno. Bistvo je popolnost početja in previdnost. Varovanje organizacije. Vzorniki so, urejeni, natančni ljudje.

4. Sistemska kultura-naložbena dejavnost, gradbeništvo, vojska, veliki sistemi. Velika tveganja, povratne informacije so počasne, tu velja preudarnost in odločnost. Vzorniki so, trdi, samozavestni, umirjeni, spoštujejo avtoriteto.

Ali je kultura primerna, določimo po značilnostih organizacije ali podjetja. Raziskave razporejajo organizacijo v štiri tipe: tržišče, adhokracija, hierarhija in skupina. V tabeli 2. so prikazane značilnosti štirih tipov kultur.

Tabela 2: Značilnosti štirih kultur

Tip kulture Značilnosti vodje Merila uspešnosti Usmeritve managementa

Tržišče Zahteven, trd, tekmovalen, naredi česar se loti

Tržni delež, doseganje ciljev, premagovanje tekmecev

Konkurenca spodbuja delovanje

Adhokracija Inovator, podjetnik, vizionar

Mejni dosežki, ustvarjalnost, rast

Inoviranje ustvarja nove možnosti

Hierarhija Usklajevalec, nadzornik, organizator

Učinkovitost, pravočasnost, gladko delovanje

Nadzorovanje spodbuja učinkovitost

Skupina Odpira nove poti, vzgaja, očetovska vloga

Složnost, osebni razvoj sodelavcev

Sodelovanje povečuje zavzetost

Vir: (Možina & Tavčar, Management : Nova znanja za uspeh, 2002)

29

5.5 Etično odločanje

Vsakodnevno se spopadamo z različnimi odločitvami, katere nas marsikdaj spravijo v neprijeten položaj, na nas samih pa je kako se bomo teh vprašanj in problemov lotili. Prav tako je tudi v podjetjih, kje se morajo managerji odločati o mnogih etičnih vprašanjih in situacijah v podjetju. Po Tavčarju(1994, 133) je lahko etično odločanje rutinsko, analitično in intuitivno.

Rutinsko odločanje- odločanje je samodejno, odločitve so enostavne in v naprej opredeljene. Obstaja podrobno preverjanje etičnosti odločitev, zaradi različnih managerjevih odločitev. Oblikovani so različni vzorci, ki se na podlagi odločitev preoblikujejo v moralna pravila. Obstajajo dokumenti, ki določajo vizijo, standarde, namene, za pomoč managerjem. Etični kodeksi so zelo koristni, vendar so slabo prilagojeni etičnim dilemam.

Analitično odločanje obravnava kompleksna pravila kjer obstajajo tudi tveganja in je težko določiti ali je nekaj etično ali neetično. Če dilemo skušamo poenostaviti, lahko to privede do tveganja. Analitično odločanje zajema, pravičnost, sprejemljivost, temeljne človekove pravice, koristnost. Za hitrejše preverjanje etičnosti obstajajo raznorazna vprašanja, ki pomagajo managerjem. Preden se odločimo kako ravnati, se vprašamo:

- Če bi neko odločitev izvedel in izbral nekdo drug, kakšen bi bil naš odziv, oziroma ali bi

sprejeli to odločitev.

- Bi se strinjal z odločitvijo, če bi posledice utrpeli naši najdražji.

- Bi sprejel odločitev, če bi se zavedal, da bo odločitev pokazana javnosti.

Intuitivno odločanje je najbolj tvegano, saj se odločamo po občutku in intuiciji. S tem preizkušamo našo podzavest, vrednote, načela, izkušnje. Ko se analitično odločanje konča, se intuitivno prične. Dobri managerji, naj bi imeli dober občutek za intuitivno odločanje, se znali dobro poslovno odločati, in presoditi kaj je najbolje storiti. Za etično odločanje je odvisno od managerjeve osebnosti in izkušenj. Ena stran je managerjevo odločanja, na drugi strani pa ima pomagala, kot so metode, sodila, modeli, s katerimi si lahko pomaga presoditi.

Posledice neetičnega vedenja

Zaradi velikokrat sebičnih dejanj in naših močnih želja ter potreb, mnogokrat izgubimo občutek za presojo kaj je prav in kaj narobe. Zato dostikrat ravnamo neetično. Etične odločitve nam lahko kratkoročno celo znižajo dobičkonosnost. Dolgoročne etične odločitve pa nam lahko prinesejo mnoge ugodnosti, kot so ugled podjetja, zaupanje kupcev, zaposlenih, dobaviteljev. In tako lahko na novo pridobimo poslovne partnerje. (Jurko 2003)

Etika tako rekoč je neoprijemljiva in izmuzljiva ampak na koncu lahko ogrozi tisto oprijemljivo, kot je dobiček. Če ne upoštevamo etike lahko zgubimo na ogledu, imenu in si celo uničimo kariero. Z izgubo zaupanja, izgubimo tudi sporazumevanje, samospoštovanje, ugled,

30

predanost, lojalnost ali celo službo. Z izgubo dobrega imena, pa so naše storitve oklicane kot slabe. Dobro ime pa lahko izgubimo z goljufijami, prevarami, prelomljenih obljub in tako je naš ogled slabši.

Mnogokrat se zgodi, da so podjetja pripravljena plačati ogromno ceno, za čisto ime in da njihovo podjetje ni prišlo na rumene strani. Saj bi zaradi načetosti dobrega imena lahko bili ob prodajo, odjemalci bi se odločili raje za drugega ponudnika. Prav tako bi tudi naročila začela upadati in s tem posledično zmanjšanje dobička. V hujših primerih neetičnega ravnanja pa lahko pride tudi do tožbe in tako ima podjetje še dodatne stroške s sodnimi procesi. (Tierney 1997, 74)

5.6 Etični kodeks

Etične kodekse imamo skoraj na vseh področjih, na primer, v zdravstvu, odnosi med industrijskimi podjetji in podjetji na splošno.

„Kodeks je po definiciji skrbno izbrana, do določene mere sistematično zbrana in jasno formulirana množica ocen, meril, maksim4 ter norm, ki veljajo za praktična pravila pravilnega obnašanja posameznikov oz. kot vzorci vzornega vedenja/delovanja v določeni skupnosti”. (Jelovac 1997, 34)

Podjetja v večini sama oblikujejo lastne etične kodekse in vsebino kaj naj bi ti vse zajemali. Seveda je potrebno kodekse izpopolnjevati in lastnim zaposlenim predstaviti kaj je pomembno za podjetje ter kako ravnati v določenih situacijah. Podjetje mora biti pripravljeno sodelovati z zaposlenimi in jim razložiti največje dileme katere se lahko pojavijo v delovanju podjetja in poslovanju, ter ji svetovati, kako bi naj bi ravnali v določenih situacijah. Ker je vodstvo nadrejeno delavcem, je pomembno, da jim ti dajejo zgled v vseh pogledih. V primeru da, vodstvo greši in dela stvari neetično sprejemljivo, se tudi stanje zaposlenih spremeni in se tudi ostali ne držijo več striktno napisanih pravil. (Glas, 2004)

Obseg etičnih kodeksov je izbira posameznega podjetja, organizacije. Lahko so to kratki napisi, brošure, ali pa tudi daljši dokumenti. Ena izmed značilnosti, je tudi ta, da se severnoameriški razlikujejo od evropskih, po tem, da imajo več poudarka na odnose z dobavitelji in vladami. Zahodnoameriška podjetja pa dajejo več pozornosti na deljeno odgovornost, britanski in francoski kodeksi poudarek na pripadnosti podjetja, severnoameriške firme pa dajejo poudarek na korektnost in pravičnost. (Hrastelj, 1995, 471-472)

Družbeno odgovorno delovanje podjetji je prostovoljna odločitev. Za družbeno odgovorna podjetja se odločajo vse vrte podjetji, od malih, do velikih, celo mikro podjetja se odločajo za te vrste delovanja.

Biti družbeno odgovoren in upoštevati poslovno etiko je skorajda enako, vendar obstaja razlika. Koncepta sta si zelo podobna pa vendar, je pri družbeno odgovornosti večji poudarek

31

na družbo kot celoto in vedenje v okolici, poslovna etika pa se bolj dotika vedenja podjetja do družbe, zaposlenih, ter individualnega vedenja posameznika. (Daft, 1994, str. 160).

Učinek etičnega kodeksa je torej, da seznanijo ljudi, kakšno obnašanje se od njih pričakuje, jih usmerja, vzpodbuja ter zvišuje etične standarde. Kodeks je v podjetju z namenom, da se ga upošteva. tako etična pravila oblikujejo, pripadniki posameznih poklicev, na primer, zdravniki, odvetniki, učitelji. Poudarek v etičnem kodeksu je na poštenosti, lojalnosti, zakonitosti, opredeljuje odnose med ljudmi in do javnosti ter politike. Učinki etičnih kodeksov, pa so prikazani tudi na sliki 11.

Slika 9:Učinki etičnih kodeksov

Vir: M. Brejc, Ljudje in organizacija v javni upravi, 2004, str. 69.

32

6 Sklep

Etika je zelo pomembna za nas in nas spremlja na vsakem koraku, tako kot v zasebnem, intimnem življenju prav tako pa tudi na poslovnem področju. Etičnost se razlikuje od primera do situacije in različnih položajev. Tako obstajajo določena etična pravila v vsakdanjem življenju prav tako pa tudi v poslovnih vodah, ki se jih moramo držati, da vse poteka tako kot mora in z čim manj zapletov. Seveda pa se vsi ne držijo etičnosti in moralnih načel, zato prihaja do raznih nestrinjanj, prepirov in kršenja napisanih pravil, ki bi se jih morali vsi držati. Tako so mnogi v poslovnih vodah, mnenja, da bi bilo veliko lažje če bi imeli določene predpise, ki bi določevali kaj se sme in kaj ne. Tako bi bilo poslovanje olajšano. Izognili bi se vsem stresu in nestrinjanju. Zakon, ki bi predvidel vse možne konkretne okoliščine primerov verjetno nikoli ne bo obstajal, zato je pomembno doseganje ozaveščenosti etike tudi na druge načine, preko kodeksov z obvezujočim karakterjem in komisij za etičnost.

V diplomskem seminarju lahko spoznamo kako je pomembna poslovna etika v podjetjih in organizacijah za boljše poslovanje v notranjem in zunanjem okolju. Poslovna etika prinaša ogromno pozitivnih lastnosti v podjetje ali organizacijo, za lažje delovanje in reševanje konfliktov ter dilem. Managerji morajo biti poučeni o poslovni etiki in sami prinašati informacije na svoje podrejene. Skupaj lahko oblikujejo družbeno odgovorno podjetje in so tako zgled mnogim drugim.

Skozi delo lahko vidimo dogovore na raziskovalna vprašanja o vplivu etike na podjetje, kako se managerji odločajo in kakšni so ti postopki za etično odločanje. Če povzamemo celotni diplomski seminar, lahko ugotovimo, da je poslovna etika in družbena odgovornost, sestavni del podjetja in ogromno pripomore k boljšemu delovanju samega podjetja znotraj in od zunaj. Zadovoljni delavci in vodstvo, pripomorejo k delovanju podjetja, če podjetje dobro deluje in je spoštljivo do svojih strank in dobaviteljev, pri tem dobi ogromen ugled in tako uspešnejše sodelovanje in delovanje v prihodnosti. Vsak manager se večinoma sam spopada z problemi v podjetju in tako so mu v pomoč postopki, s katerimi se lažje odloči, kaj storiti v prihodnosti, kako se spopasti s situacijo in kako rešiti problem ali dilemo. Večina podjetji kot tudi organizaciji imajo določen etični kodeks, ki naj bi se ga vsi držali, tako zaposleni na višjih položajih, kot delavci in zaposleni na nižjih položajih, vendar pa vemo, da na žalost včasih temu ni tako.

Še vedno je ogromno lukenj v zakonih in sama etika včasih ni dovolj za razrešitev problemov in dilem, zato še vedno obstajajo odprti problemi o poslovni etiki. V teoriji je poslovna etika dobro opisana, tudi postopki in metode so natančno opredeljeni, pa vendar to so samo teoretične podlage, v praksi pa so lahko situacije popolnoma drugačne in enostavno moramo upoštevati zdravo kmečko pamet in se zavedati, da ne smemo biti sebični in delovati v dobrobit podjetju, ljudem s katerimi poslujemo, našimi zaposlenimi in celotni okolici podjetja.

33

Seznam uporabljene literature in virov

Literatura:

1. B. Valerija (2011) Priročnik za člane nadzornih svetov in upravnih odborov. 2. Brejc, M. (2004). Ljudje in organizacija v javni upravi. Ljubljana: Fakulteta za upravo. 3. Carne, Andrew in Dirk Mathew. 2007. Busiess ethics. New York: Oxford University

Press. 4. Daft, L. R. (1994) Managenment, Third edition, Fort Worth, The Dryden Press. 5. Fesel Andreja (2012) Diplomsko delo: Etika na kapitalskem trgu. 6. Ferčič A. (2004) Pravo konkurence in poslovna etika, Pravna fakulteta, Maribor. 7. Glas Miroslav (2003) Ali in zakaj potrebujemo poslovno etiko. 8. Glas Miroslav (2003) Poslovna etika. Priročnik za člane nadzornih svetov in

upravnih odborov. 9. Hrastelj Tone (1995) Podjetniški izzivi mednarodnega poslovanja. Ljubljana:

Gospodarski vestnik. 10. Hrastelj Tone. 2001. Mednarodno poslovanje v vrtincu novih priložnosti. Ljubljana:

GV Založba. 11. Hunt, S., & Vitell, S. (1986). A general theory of marketing ethics. Yournal of

Macromarketing. Thousand Oaks, 6(1), 5–16. 12. Hunt, S., & Vitell, S. (2006). The general theory of marketing ethics: A revision and

three questions. Yournal of Macromarketing. Thousand Oaks, 26(2), 143–153. 13. Jaklič Marko (1999) Poslovno kolje podjetja, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. 14. Jelovac Dejan (1997) Poslovna etika. Ljubljana: Študentska organizacija univerze. 15. Kečanović Bećir (2012) Javna etika in integriteta, Komisija za preprečevanje

korupcije. 16. Mitja Tavčar (2000) Vrednotenje kot temelj delovanja managerjev, Znanstvena

konferenca, Brdo pri Kranju. 17. Možina Stane (2000) Poslovna etika in menedžment, Industrijska demokracija 8,

2–10. 18. Potočan, V. (2010). Socially Responsible Ethics of Enterprise. V: O'Sullivan, Grażyna

(ur.), Toruński, Janusz (ur.), Wyrębek, Henryk (ur.) (2010). Corporate social responsibility and ethical aspects of business. Warsaw: Studio Emka.

19. Potočan, V.; Nedelko, Z.; Mulej, M. (2011). What is New with Organization of E-Business: Organizational Viewpoint of the Business Ethics. In: Cruz-Cunha, Maria Manuela (ur.), Varajao, Joao (ur.) (2011). E-business issues, challenges and opportunities for SMEs: Driving competitiveness. New York: Business Science Reference.

20. Radonjič D. (2004) Etika v managementu, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za razvoj managmenta: Izobraževalno društvo »klub MBA«, Maribor.

21. Robas Š., Povezanost etike in družbene odgovornosti v podjetju, Diplomsko delo. 22. Stane Možina (1994) Management, Didakta, Radovljica. 23. Stane Možina: Vodenje in odločanje, EF 2000. 24. Sruk V.,(1986) Leksikoni Cankarjeve založbe, Morala in etika, Cankarjeva založba,

Ljubljana.

34

25. Sruk, V., (1999). Leksikon morale in etike. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 26. Tierney, E. P. (1997): Kaj moramo vedeti o poslovni etiki. Ljubljana: GV Založba. 27. Tavčar Mitja (2000) Kultura, etika in olika managementa. Kranj: Moderna

organizacija. 28. Tavčar Mitja (2002). Etika managementa. V: Možina, S., ur., Management - nova

znanja za uspeh. Radovljica: Didakta. 29. Tavčar Mitja (2008). Kultura, etika in olika managementa. Ljubljana: Moderna

organizacija v okviru FOV Kranj.

Viri:

1. Jurko, Gregor (2003) Za etično in uspešno podjetništvo [online]. Dostopno na: http://www.podjetnik.si/clanek/za-eti%C4%8Dno-in-uspe%C5%A1no-podjetni%C5%A1tvo-20031006 (5.7.2015)

2. Glas, Miroslav (2004) Etične dileme pri ravnanju z ljudmi pri delu [online]. Dostopno na: http://www.hrm-revija.si/index.php?page=magazine&s=1&iid=18&a_id=259 (8.7.2015)