program podonavje 2014-2020 · 2015-11-25 · program podonavje 2014-2020 nacionalni informativni...
TRANSCRIPT
Program Podonavje 2014-2020 Nacionalni informativni dan ob prvem razpisu
Ljubljana, 7. oktober 2015
mag. Nadja Kobe Služba Vlade RS za razvoj
in evropsko kohezijsko politiko
www.eu-skladi.si
Analiza 2007-2013: SVRK in UL-FF; kartografija: FF
mag. Nadja Kobe Služba Vlade RS za razvoj
in evropsko kohezijsko politiko
www.eu-skladi.si
Analiza 2007-2013: SVRK in UL-FF; kartografija: FF
Podonavje je naslednik transnacionalnega programa
Jugovzhodna Evropa 2007-2013.
Čezmejni programi Transnacionalni programi 2007-2013
Medregionalni programi
Slovenija - Italija Srednja Evropa Interreg IVC
Slovenija - Avstrija Območje Alp URBACT
Slovenija - Madžarska Mediteran ESPON
Slovenija – IPA Hrvaška Jugovzhodna Evropa: 1802 prijav (I. faza) 199 prijav (II. faza) 122 projektov (7%)
INTERACT
IPA Jadranska pobuda
I. Slovenija v programu
Jugovzhodna Evropa 2007-2013
Jugovzhodna Evropa je bila za Slovenijo najuspešnejši
med zelo uspešnimi transnacionalnimi programi.
• 126 slovenskih partner-
jev je sodelovalo v 83 od
122 odobrenih projektov.
• Slovenski partnerji torej v
dveh tretjinah projektov.
• 14 vodilnih partnerjev.
• Sodelovanje in
povezovanje z več kot
1300 inštitucijami.
• Od 194 M€ je Slovenija
dobila v JVE 20 M€ iz
ESRR.
Regionalna slika kaže na veliko zanimanje za program
JVE v večini slovenskih regij (rumeni odsek kroga).
.
Kdo je najbolj sodeloval v programu Jugovzhodna
Evropa? Univerze in inštituti, javni izvajalci, RRA.
Najbolje zastopane prioritete po regijah (JVE):
- Osrednja Slovenija: okolje, inovativnost, dostopnost;
- druge regije: regionalni razvoj
II. Program Podonavje 2014-2020
.
Slovenija je v obdobju 2007-2013 sodelovala v štirih,
v obdobju 2014-2020 pa v petih transnacionalnih
programih.
Čezmejni Transnacionalni Medregionalni
Slovenija - Italija Srednja Evropa INTERREG EUROPE
Slovenija - Avstrija Območje Alp URBACT
Slovenija - Madžarska Mediteran ESPON
Slovenija - Hrvaška Adrion (Jadransko-jonski program)
INTERACT
Podonavje
Podonavje je eden od treh naslednikov programa
Jugovzhodna Evropa. Slovenija sodeluje še v programu
Adrion, ne pa tudi v programu Balkan - Mediteran.
Območje je skladno z EU strategijo za Podonavsko regijo.
. .
Podonavje je eden od večjih transnacionalnih
programov (202 M€ iz ESRR , 20 M€ iz IPA, ENI ?)
Program Sredstva ESRR v milijonih evrov
Novo: stopnja sofinanciranja projektov iz ESRR v %
Območje Alp 116 85 (vse države)
Mediteran 224 85 (vse države) 50 (GBER-podjetja)
Srednja Evropa 246 85 (SI…) 80 (DE, AT, IT)
Adrion 83 85 (vse države)
Podonavje skupaj PRVI RAZPIS: 40%
202 76
85 (vse države)
Projektni partnerji zagotavljajo predfinanciranje in sofinanciranje sami.
PRIORITETE PROGRAMA PODONAVJE 2014-2020
P1: Innovativno in družbeno odgovor-
no Podonavje
P2: Okoljsko in kulturno odgovorno Podonavje
P3: Povezano in energetskoodgo-vorno Podonavje
P4: Dobro upravljano Podonavje
S p e c i f i č n i c i l j i
1.1 Krepitev okvirnih pogojev za inoviranje
2.1 Izboljšanje transnacionalnega upravljanja voda in preprečevanje poplav-nega tveganja
3.1 Podpora okolju prijaznih in varnih prometnih sistemov ter uravnoteženedostopnosti urbanih in ruralnih območij
4.1 Institucionalna usposobitev za ravnanje s ključnimi družbenimi izzivi
2.2 Vzpodbujanje traj-nostne rabe naravne in kulturne dediščine/virov
3.2 Izboljšanje energetske varnosti in učinkovitosti
4.2 Podporaupravljanju in izvajanju EUSDR
1.2 Povečanje kompetencza gospodarsko in družbeno inoviranje
2.3 Vzpostavljanje in upravljanje ekoloških koridorjev
2.4 Zvišanje priprav-ljenosti za ravnanje znesrečami
Poslanstvo programa Podonavje
• Program spodbuja usklajevanje razvojnih politik na zelo heterogenem območju v okviru izbranih vsebinskih prioritet.
• Izhaja iz skupnih izzivov in potreb, ki jih je primerno urejati pod evropsko, a nad nacionalno ravnjo. • Transnacionalni projekti naj bi vplivali na nacionalne, regionalne in lokalne politike ter razvojne instrumente s predpisanim instrumentarijem ključnih outputov. • Cilj je izboljšanje okvira za institucionalno sodelovanje, izboljšanje politik in njihovega udejanjanja.
Projekti so konceptualne narave. Cilj je dobro upravljanje za skladen regionalni razvoj.
Ne gre za znanost. Ne gre za investicije. Ne gre za tehnologijo.
Vedno pa gre za krepitev institucionalnih zmogljivosti javnega sektorja
v povezavi s ciljnimi skupinami, za medsektorske in večnivojske skupne
rešitve na širšem transnacionalnem območju.
Skupne strategije in akcijski načrti območja
Usklajene metodologije in upravljalska orodja
Skupne strukture in sistemi upravljanja
Priprava transnacionalnih investicij (a ne izvedba!)
Pilotne - testne ali demo aktivnosti s transnacionalnim ciljem
Celostni pristop
Transnacionalni programi
oz. projekti so idealni za
usklajevanje interesov, pristopov,
rešitev, izvajanja:
- med sektorji
- med akterji
- med ravnmi upravljanja
- med območji in tipi območij
- med regijami v različnih državah
promet . tveganja
Med-sektorske razvojne strategije
Medsektorsko usklajevanje
narava
energija . gospodar
stvo
Prizmo znanja gradimo na vseh tematskih področjih.
•Uporab-niki
• Izva-jalci
• Institu-cije znanja
• Javna uprava
FROM TRIPLE
APPROACH
to
QUADRUPLE HELIX
V projektu sodelujejo relevantni
akterji, ki imajo pristojnost za
razvojne politike na:
- vsebinskem področju.
- teritorialnem oz. upravnem
območju.
Obsegajo štiri vrste akterjev:
uprava, znanje, izvajanje, raba
V projektu morajo sodelovati
raznorodni, ne istovrstni
partnerji (omrežja istovrstnih
institucij niso sprejemljiva).
Upravičeni partnerji
Takorekoč vse vrste pravnih oseb – organi javne uprave in razvojne institucije, tudi zasebne in tudi podjetja. Posebni pogoji za vodilne partnerje.
Pomembna je relevantnost partnerja za dosego vsebinskih ciljev projekta, sicer postopek javnega naročanja!
Splošna stopnja sofinanciranja za partnerje iz vseh držav: 85%. Dovoljena je državna pomoč po pravilu de minimis iz ESRR (85%).
Zaveza: usmerjenost k rezultatom
Ključna beseda: SPREMEMBA zaradi projekta
Kdo bo uporabil outpute in kako?
Prenos v regije in občine
Prenos k
nosilcem razvojnih
politik
Projektni partnerji: relevantni
akterji
Prenos k investicij-
skim
progra-mom
Usmerjenost k rezultatom: logični okvir projekta, povezan s kazalniki programa
Izzivi, priložnosti in potrebe območja
Cilji in rezultati: programa - projekta
Ciljne skupine projekta
Korist za ciljne skupine
Aktivnosti
Relevantno partnerstvo: za Podonavje in v okviru držav
Uporabniki outputov/rezultatov
Način uporabe rezultatov
Dober projekt skozi oči programa Podonavje (ocenjevalni list za polno prijavo)
1. Are the territorial needs and challenges identified and duly justified?
To which extent are the territorial needs/ challenges coherently
described?
To which extent is the proposal clearly addressing the needs/
challenges?
To which extent are the described needs/ challenges relevant for
achieving the programme objectives?
To which extent does the project make a positive contribution to
the programme’s horizontal principles?
2. Is the intervention logic coherent?
To which extent is the project intervention logic coherent with the
programme one?
To which extent is the project main objective clearly contributing
to achieving the selected programme specific objective?
To which extent are the specific project objectives, expected
results and output indicators clearly defined and consistent?
To which extent are the envisaged activities expected to reach the planned result?
To which extent are the project outputs and results realistic and
linked to the needs of the selected target groups?
3. To which extent does the proposal contribute to an EU strategy or policy?
To which extent is the project concretely contributing to a relevant
EU strategy/ policy (other than EUSDR) in the thematic field
addressed by the project?
To which extent does the project clearly contribute to one or more
Priority Areas as set out in the Action Plan of the EUSDR?
To which extent does the project provide clear added value
regarding the achievement of targets defined for one or more
EUSDR Priority Areas?
4. Is the partnership composition relevant, justified and balanced for the proposed project?
To which extent is the partnership representing the right mix of
countries and competences according to the project topic?
To which extent is the partnership balanced and not overly
dominated by one country?
To which extent does the partnership prove experience and
competence in the thematic field concerned to achieve the project
outputs and results?
To which extent is the role of the partners balanced and relevant
for achieving the main objective?
To which extent can the partners demonstrate that their
participation in the project is to the benefit of the territory they
represent?
5. Is the need for transnational cooperation demonstrated?
To which extent does the project have a clear transnational
dimension/ impact?
To which extent is the added value of the transnational
cooperation clearly described?
To which extent are the four levels of cooperation understood by
the applicant?
6. Is the target group defined and has ownership of the project results ?
To which extent is the target group clearly identified?
To which extent does the proposal clearly explain how the target
group will integrate/use the project results?
To which extent are the durability and transferability of its results
clearly ensured?
To which extent does the proposal take into consideration the
capitalisation of previous projects and the synergies with on-going
projects?
7. Is the work plan realistic, consistent and coherent?
To which extent is the proposed timetable coherent and realistic?
To which extent are the planned activities, outputs and results
realistic and coherent with the overall methodology?
To which extent are the activities described in detail (how, where,
when and by whom they will be undertaken) and balanced in
terms of geographical implementation (national, regional, local)?
Is the work plan well-structured and mature?
8. To what extent are management structures and procedures in line with the project size, duration and needs?
To which extent are the management structures (e.g. project
steering committee) and procedures clear, transparent, efficient
and effective?
To which extent does the partnership ensure proper
dissemination of information and knowledge transfer between
the partners?
To which extent is the quality management of the project clearly
described and effective?
To which extent has the lead applicant demonstrated that it has
capacity to manage EU co-financed projects or other international
projects or can ensure adequate measures for management
support?
9. To what extent are communication activities appropriate and forceful to reach the relevant target groups and stakeholders?
To which extent are the communication objectives clearly linked to
the project specific objectives?
To which extent are the chosen approach and/ or tactics
appropriate to reach the communication objectives?
To which extent are communication activities and deliverables
appropriate to reach the relevant target groups and stakeholders?
10. Does the project budget demonstrate value for money?
To which extent is the budget allocated to each activity justified and
correctly quantified?
To which extent is the budget of each WP and BL coherent with the
planned activities and involved partners?
To which extent is the spending forecast realistic and correctly
timed?
To which extent is the budget allocated to project management and
communication justified?
To which extent is the budget allocated to external expertise and
equipment justified and correctly quantified?
III. Stanje razpisov
V letu 2015 je razpisanih 360 milijonov € iz ESRR.
Zaprti za nove prijave: Območje Alp (v ocenjevanju)
Srednja Evropa (poteka II. faza)
Interreg Europe (v ocenjevanju)
Odprt za prijave: Mediteran - modularni (do 2.11.)
Podonavje (do 3.11.2015)
Novi razpisi: Mediteran - horizontalni projekti
(začetek 10. 11. 2015)
Še ni razpisov: Adrion (v letu 2016)
Podrobnejši pregled razpisov v letu 2015 po programih
Program Programski dokument-CP
Razpis Vrsta razpisa
Srednja Evropa
Odobren I. faza: 12. 2. - 13. 4. 2015 II. faza: 28.9. - 27.11.2015
Dvostopenjski
Območje Alp Odobren I. faza: 25.2. - 10.4.2015 II. faza: 7.7. – 25.9.2015
Dvostopenjski
Interreg Europe
Odobren 23.6. – 31.7.2015 Enostopenjski
Mediteran Odobren Predfaza: 23.6.- 31. 8.2015 Prijave: 1.9. - 2.11.2015
Enostopenjski - modularni
I. faza: 10.11.15-11.1.2016 II. faza: (april 2016)
Dvostopenjski - horizontalni
Podonavje Odobren I. faza: 23.9. – 3.11.2015 II. faza: (1.4.- sreda maja 2016)
Dvostopenjski
Adrion V usklajevanju
Predvidoma v začetku 2016 Enostopenjski
Naslovi
Nacionalni organ: Služba Vlade RS za razvoj
in evropsko kohezijsko politiko (SVRK)
Nova spletna stran: Nove prijave na
www.eu-skladi.si e-Novice!
Spletne strani programov: Kontaktni osebi na SVRK:
interreg-central.eu [email protected]
alpine-space.eu [email protected]
interreg-med.eu [email protected]
interreg-danube.eu [email protected]
southeast-europe.net [email protected]
(za Adrion – v delu)
Prioritete programa in specifični cilji
Janez Berdavs, SVRK Ljubljana, 7. 10. 2015
Vloga programa
Podonavski transnacionalni program je finančni instrument s specifičnim dometom
Financira integracijo javnih politik v podonavskem območju
Cilja na izbrana področja iz EU regulativ, ki so povezana z EU strategijo za Podonavsko makroregijo (EUSDR)
Programska strategija
Strateška vizija je integracija politik pod evropskim, a nad nacionalnim nivojem
Ni podvajanja s programi na nivoju Unije, npr. TEN-T
Transnacionalni projekti morajo vplivati na nacionalne, regionalne in lokalne politike
Doseganje rezultatov preko razvoja in uresničevanja političnih okvirov, orodij in storitev ter konkretnih pilotnih investicij
Iskane močne povezave s EUSDR
Primeri možnih dejavnosti
Razvoj skupnih strategij in strateških okvirov na področjih, ki so bili spregledani s strani preteklih projektov
Priprava transnacionalnih investicij (infrastruktura, oprema), ki so kasneje financirane iz drugih virov
Pilotne aktivnosti vključno z malimi investicijami testne ali demonstracijske narave
Razvoj transnacionalnih orodij in storitev (analitična, upravljalska, tehnična orodja, orodja za spremljanje, programska oprema
Primeri možnih dejavnosti
Razvoj in izvedba usposabljanj, izgradnja kapacitet (seminarji, tečaji, študijski obiski…)
Spremljajoče dejavnosti informiranja, diseminacije, kapitalizacije in publicitete z namenom informiranja deležnikov in široke javnosti o projektnih dejavnostih
CILJI PROGRAMA INTERREG DANUBE 2014-2020 Oblikovalec politik in inovacij za skupne izzive in potrebe
PRIORITETA 1 PRIORITETA 2 PRIORITETA 3 PRIORITETA 4
Inovativno in družbeno odgovorno Podonavje
Okoljsko in kulturno odgovorno Podonavje
Povezano in energetsko odgovorno Podonavje
Dobro upravljano Podonavje
S p e c i f i č n i c i l j i
1.1 Izboljšanje okvirnih pogojev za inovacije
2.1 Krepitev transnacionalnega upravljanja z vodami in preprečevanje poplav
3.1 Podpora okolju prijaznih in varnih transportnih sistemov in uravnoteženi dostopnosti v urbanih in podeželskih območjih
4.1 Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov za soočanje z večjimi družbenimi izzivi
2.2 Spodbujanje trajnostne rabe virov naravne in kulturne dediščine
3.2 Izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo in energetske učinkovitosti
1.2 Krepitev sposobnosti za poslovne in socialne inovacije
2.3 Spodbujanje obnavljanja in upravljanja z eko-loškimi koridorji
4.2 Podpora upravljanju in izvajanju EUSDR
2.4 Izboljšanje pripravljenosti na krizno upravljanje ob nesrečah
Specifični cilj 1.1: Izboljšanje okvirnih pogojev za inovacije
Prioriteta 1
SC 1.1 - rezultati
Izboljšani strateški okvir in sodelovanje za izgradnjo odlične raziskovalne infrastrukture v Podonavski regiji
Podpora omrežjem med podjetji, RR centri, (visokim) šolstvom in javno upravo
Izboljšana koordinacija in razvite rešitve za grozde; transnacionalno sodelovanje grozdov
Strateški okvirji in praktične rešitve za odpravo ozkih grl, ki ovirajo inoviranje v MSP (dostop do financiranja, podpora MSP, upravljanje z intelektualno lastnino)
SC 1.1 – kazalnik rezultata
Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom izboljšanja okvira za raziskave in razvoj
SC 1.1 – primeri dejavnosti
Skupno načrtovanje in upravljanje raziskovalnih infrastruktur
Podpora politikam grozdenja; projekti sodelovanja grozdov
Strategije in instrumenti za zagotavljanje dostopa do financ in ostale oblike podpore za inovativne MSP (internacionalizacija, dostop do novih trgov)
Razvoj in izvedba strategij za prodor inovativnih idej s praktično vrednostjo; povezovanje inovatorjev s podjetniki z izkušnjami v razvoju posla, razvoj zakonodaje v podporo uveljavljanju inovativnih idej v prakso
Razvoj omrežij med podjetji, RR centri, informacijskimi centri, (visokim) šolstvom, javno upravo in uporabniki
Razvoj novih pristopov k odprtemu inoviranju v četverni vijačnici
SC 1.1 – kazalnik outputa
Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij, ki izboljšujejo institucionalni in infrastrukturni okvir ter politične instrumente za raziskave, inovacije in družbene vidike inovacij
Specifični cilj 1.2: Krepitev sposobnosti za poslovne in socialne inovacije
Prioriteta 1
SC 1.2 - rezultati
Izboljšano seznanjanje s politiko in razvoj praktičnih rešitev za prilagajanje človeških virov
Izboljšane politike in praktične rešitve za razvoj podjetniške kulture, vključno z ženskim podjetništvom in učenjem podjetništva v osnovnih in srednjih šolah
Izboljšano okolje, veščine in kompetence za razvoj družbenih inovacij in družbenih storitev
Razvoj skupne izobraževalne ponudbe v specifičnih sektorjih
Izboljšani sistemi za razvoj kapacitet javne uprave
SC 1.2 – kazalnik rezultata
Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom krepitve kompetenc za poslovne in družbene inovacije
SC 1.2 – primeri dejavnosti
Krepitev veščin zaposlenih in delodajalcev za prilagajanje tehnološkemu razvoju in potrebam trga
Razvoj strategij za motiviranje mladih za znanost, inoviranje in podjetništvo
Razvoj veščin in znanja za: družbene inovacije,
inovativne učne sisteme in dualno izobraževanje na področju socialnih storitev,
inovativne storitve splošnega interesa (npr. migracije, zdravje, staranje)
Razvoj omrežij in informacijsko-izobraževalnih aktivnosti za razvoj novih poklicnih kvalifikacij in kompetenc
SC 1.2 – kazalnik outputa
Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij, ki izboljšujejo kompetence zaposlenih v gospodarstvu in krepijo podjetniško kulturo ter podjetniško izobraževanje
CILJI PROGRAMA INTERREG DANUBE 2014-2020 Oblikovalec politik in inovacij za skupne izzive in potrebe
PRIORITETA 1 PRIORITETA 2 PRIORITETA 3 PRIORITETA 4
Inovativno in socialno odgovorno Podonavje
Okoljsko in kulturno odgovorno Podonavje
Bolje povezano in energetsko odgovorno Podonavje
Dobro vodeno Podonavje
S p e c i f i č n i c i l j i
1.1 Izboljšanje okvirnih pogojev za inovacije
2.1 Krepitev transnacionalnega upravljanja z vodami in preprečevanje poplav
3.1 Podpora okolju prijaznim in varnim transportnim sistemom in uravnoteženi dostopnosti v urbanih in podeželskih območjih
4.1 Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov za soočanje z večjimi družbenimi izzivi
2.2 Spodbujanje trajnostne rabe virov naravne in kulturne dediščine
3.2 Izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo in energetske učinkovitosti
1.2 Krepitev sposobnosti za poslovne in socialne inovacije
2.3 Spodbujanje obnavljanja in upravljanja z eko-loškimi koridorji
4.2 Podpora vodenju in izvajanju EUSDR
2.4 Izboljšanje pripravljenosti na krizno upravljanje ob nesrečah
Specifični cilj 2.1: Krepitev transnacionalnega upravljanja z vodami in preprečevanje poplav
Prioriteta 2
SC 2.1 - rezultati
Boljši integrirani načrti in razvite rešitve za:
Zaščito in izboljšanje statusa vseh vod
Zagotavljanje trajnostne, dolgoročne rabe vodnih virov v Podonavski regiji
Koordinacijo upravljanja s poplavnimi tveganji
Ključni orodji:
Načrti upravljanja s porečji (RBMP)
Načrti upravljanja s poplavnimi tveganji
SC 2.1 – kazalnik rezultata
Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom izboljšanja transnacionalnega upravljanja z vodami in preprečevanja poplav
SC 2.1 – primeri dejavnosti
Krepitev integracije politik za zmanjšanje količine onesnaževanja, ki vstopa v donavsko porečje
Skupni monitoring ekološkega in kemičnega statusa voda in skupni razvoj ukrepov za izboljšanje statusa
Krepitev integracije politik za preprečevanje slabšanja kvalitete podtalnice
Preprečevanje konfliktov interesov in razvoj ukrepov koordinacije ter dialoga med uporabniki voda in drugih virov
Spodbujanje izmenjavo informacij, medsebojno učenje in upravljanje s poplavnimi tveganji
Spodbujanje transnacionalnega uresničevanja Poplavne direktive
SC 2.1 – kazalnik outputa
Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij, ki izboljšujejo transnacionalno upravljanje z vodami in preprečevanje poplav
Specifični cilj 2.2: Spodbujanje trajnostne rabe naravne in kulturne dediščine ter virov
Prioriteta 2
SC 2.2 - rezultati
Izboljšani okvirji, kapacitete in rešitve za trajnostni turistični razvoj
Izboljšane strategije in orodja za trajnostno rabo kulturne in naravne dediščine ter virov za regionalni razvoj z namenom izogibanja konfliktom interesov
SC 2.2 – kazalnik rezultata
Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom krepitve trajnostne rabe naravne in kulturne dediščine ter virov
SC 2.2 – primeri dejavnosti
Razvoj omrežij in skupnih integriranih rešitev za trajnostni turizem na področjih npr. eko-turizma, kolesarskega turizma, podeželskega turizma, kulturnih ter tematskih poti itd.
Uresničevanje skupnih strategij za varovanje in trajnostno rabo naravne in kulturne dediščine
Razvoj širokih partnerskih omrežij , ki vključujejo različne programe, upravne organe, NVO in poslovne podporne centre
Razvoj omrežij in strategij na področju muzejev, interpretacijskih in informacijskih centrov
Koordinacija strategij in razvojnih načrtov na regionalni in lokalni ravni
Doseganje ustreznega razmerja med ohranjanjem, zaščito in uporabo ter razvojem dediščine
SC 2.2 – kazalnik outputa
Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij na temo ohranjanja in upravljanja z naravno in kulturno dediščino ter viri
Specifični cilj 2.3: Spodbujanje obnavljanja in upravljanja z ekološkimi koridorji
Prioriteta 2
SC 2.3 - rezultati
Izboljšani strateški okvirji in razvite rešitve za obnovo, ohranitev in izboljšanje omrežja bio-koridorjev, sestavljenih iz naravnih in pol-naravnih habitatov
SC 2.3 – kazalnik rezultata
Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom podpore obnavljanju in upravljanju z ekološkimi koridorji
SC 2.3 – primeri dejavnosti
Razvoj strateških okvirjev in konkretnih rešitev za obnovo, ohranitev in izboljšanje omrežja bio-koridorjev
Razvoj baze znanj in virov podatkov
Podpora integriranemu upravljanju habitatov, zaščita in ponovno naseljevanje vrst
Koordinacija okoljskih interesov z interesi varstva pred poplavami in širjenjem plovnosti rek
Višanje ozaveščenosti in okoljsko izobraževanje
Razvoj koordiniranih ukrepov upravljanja, nadzora in izkoreninjanja invazivnih vrst
SC 2.3 – kazalnik outputa
Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij, ki krepijo ohranjanje, varovanje in upravljanje z bio-koridorji in mokrišči
Specifični cilj 2.4: Izboljšanje upravljanja z okoljskimi tveganji
Prioriteta 2
SC 2.4 - rezultat
Izboljšano strateško in operativno sodelovanje in interoperabilnost med organi za odziv na nesreče ter povezanimi deležniki
SC 2.4 – kazalnik rezultata
Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom izboljšanja upravljanja z okoljskimi tveganji
SC 2.4 – primeri dejavnosti
Razvoj skupnih strategij in akcijskih načrtov za upravljanje s tveganji
Krepitev sodelovanja in interoperabilnosti med organi, pristojnimi za odziv na nesreče
Izboljšava strategij odziva na nesreče
Izgradnja skupne baze znanja in kapacitet za zbiranje ter izmenjavo podatkov
Razvoj orodij, npr. sistemov upravljanja, procedur in načrtov odzivanja na nesreče
Razvoj programov izobraževanja, usposabljanja in izgradnje kapacitet
SC 2.4 – kazalnik outputa
Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij, ki izboljšujejo strateško in operativno sodelovanje med javnimi organi in deležniki odzivanja na nesreče
CILJI PROGRAMA INTERREG DANUBE 2014-2020 Oblikovalec politik in inovacij za skupne izzive in potrebe
PRIORITETA 1 PRIORITETA 2 PRIORITETA 3 PRIORITETA 4
Inovativno in socialno odgovorno Podonavje
Okoljsko in kulturno odgovorno Podonavje
Bolje povezano in energetsko odgovorno Podonavje
Dobro vodeno Podonavje
S p e c i f i č n i c i l j i
1.1 Izboljšanje okvirnih pogojev za inovacije
2.1 Krepitev transnacionalnega upravljanja z vodami in preprečevanje poplav
3.1 Podpora okolju prijaznim in varnim transportnim sistemom in uravnoteženi dostopnosti v urbanih in podeželskih območjih
4.1 Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov za soočanje z večjimi družbenimi izzivi
2.2 Spodbujanje trajnostne rabe virov naravne in kulturne dediščine
3.2 Izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo in energetske učinkovitosti
1.2 Krepitev sposobnosti za poslovne in socialne inovacije
2.3 Spodbujanje obnavljanja in upravljanja z eko-loškimi koridorji
4.2 Podpora vodenju in izvajanju EUSDR
2.4 Izboljšanje pripravljenosti na krizno upravljanje ob nesrečah
Specifični cilj 3.1: Podpora okolju prijaznim in varnim transportnim sistemom in uravnoteženi dostopnosti v urbanih in podeželskih območjih
Prioriteta 3
SC 3.1 - rezultati
Bolje povezan, interoperabilen in okolju prijazen prometni sistem
Bolj integrirane politike in praktične rešitve za razvoj vodnih poti
Izboljšana koordinacija in transnacionalna integracija med deležniki razvoja multimodalnih vozlišč, terminalov ter povezav
Prispevek k varnejšemu prometnemu omrežju
Prispevek k boljši organizaciji javnega prometa in boljši povezanosti
SC 3.1 – kazalnik rezultata
Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom krepitve okolju prijaznih, varnih in uravnoteženih prometnih sistemov
SC 3.1 – primeri dejavnosti
Koordinacija in transnacionalna integracija med deležniki
Okolju prijazno upravljanje prometnih koridorjev
Razvoj platform za financiranje in načrtovanje energijsko učinkovitega prometa
Navezovanje omrežij nižjega ranga na omrežje TEN-T
Izmenjava informacij, znanja in praks na področju vodnih poti, rečne flote in pristaniške infrastrukture
Omejevanje okoljskih vplivov prometnih sistemov; krepitev sodelovanja med upravami vodnih prometnih poti in upravami zavarovanih območij
Upoštevati: Okvirna direktiva o vodah in Načrt upravljanja donavskega povodja
SC 3.1 – kazalnik outputa
Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij, ki: Izboljšujejo prometno varnost
Razvijajo okoljske prometne sisteme
Izboljšujejo povezanost
Izboljšujejo prometno načrtovanje, organizacijo in koordinacijo
Specifični cilj 3.2: Izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo in energetske učinkovitosti
Prioriteta 3
SC 3.2 - rezultat
Izboljšana izmenjava informacij in praktična koordinacija regionalnega energetskega načrtovanja za:
Učinkovito hrambo in distribucijo energije
Diverzifikacijo energetskih virov vključno s promocijo obnovljivih virov
Večjo energetsko učinkovitost
Večjo varnost in zanesljivost oskrbe
SC 3.2 – kazalnik rezultata
Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom prispevati k energetski varnosti in učinkovitosti
SC 3.2 – primeri dejavnosti
Prispevati k transnacionalni integraciji energetskih omrežij
Prispevati k razvoju pametnih omrežij
Prispevati k regionalnemu energetskemu načrtovanju
Diverzificirati vire energije in višati varnost preskrbe
Razvijati človeške vire in izmenjavo znanj
Koordinirati razvoj konceptov energetske učinkovitosti
SC 3.2 – kazalnik outputa
Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij za: Povečevanje energetske učinkovitosti
Intenziviranje rabe alternativnih in obnovljivih virov energije
Zagotavljanje zanesljive energetske oskrbe
Razvoj pametnih omrežij
Razvoj skladiščenja energije in distribucijskih omrežij
Izboljšanje koordinacije regionalnega energetskega načrtovanja
CILJI PROGRAMA INTERREG DANUBE 2014-2020 Oblikovalec politik in inovacij za skupne izzive in potrebe
PRIORITETA 1 PRIORITETA 2 PRIORITETA 3 PRIORITETA 4
Inovativno in socialno odgovorno Podonavje
Okoljsko in kulturno odgovorno Podonavje
Bolje povezano in energetsko odgovorno Podonavje
Dobro vodeno Podonavje
S p e c i f i č n i c i l j i
1.1 Izboljšanje okvirnih pogojev za inovacije
2.1 Krepitev transnacionalnega upravljanja z vodami in preprečevanje poplav
3.1 Podpora okolju prijaznim in varnim transportnim sistemom in uravnoteženi dostopnosti v urbanih in podeželskih območjih
4.1 Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov za soočanje z večjimi družbenimi izzivi
2.2 Spodbujanje trajnostne rabe virov naravne in kulturne dediščine
3.2 Izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo in energetske učinkovitosti
1.2 Krepitev sposobnosti za poslovne in socialne inovacije
2.3 Spodbujanje obnavljanja in upravljanja z eko-loškimi koridorji
4.2 Podpora vodenju in izvajanju EUSDR
2.4 Izboljšanje pripravljenosti na krizno upravljanje ob nesrečah
Specifični cilj 4.1: Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov za soočanje z večjimi družbenimi izzivi
Prioriteta 4
SC 4.1 - rezultat
Izboljšane kapacitete javnih ustanov in deležnikov za soočanje z večjimi družbenimi izzivi na področjih : trg dela,
izobraževalni sistem,
demografske spremembe in migracije,
vključevanje ranljivih in obrobnih skupin,
participativni načrtovalski procesi in vključevanje civilne družbe,
urbano-ruralno sodelovanje in partnerstvo,
varnost, pravo in upravne zadeve
SC 4.1 – kazalnik rezultata
Intenzivnost sodelovanja ključnih akterjev v programskem območju z namenom soočanja z glavnimi družbenimi izzivi
SC 4.1 – primeri dejavnosti
Izmenjava znanja in praks na področju trga dela (socialni dialog, regulativa, sodelovanje med ZzZ in podjetji…)
Razvoj institucionalnih kapacitet na področju izobraževalnih sistemov in politik (razvoj učnih shem in načrtov, dualni sistem, VŽU, podjetniško usposabljanje)
Razvoj politik in ukrepov za soočanje z demografskimi in migracijskimi izzivi (izobraževanje, razlika med spoloma)
Podpora izmenjavam in prenosu znanj na področju politik družbene vključenosti (Romi)
Razvoj koncepta zdravih mest
SC 4.1 – kazalnik outputa
Število strategij, akcijskih načrtov, orodij in pilotnih akcij, ki krepijo institucionalne kapacitete in transnacionalno večnivojsko upravljanje
Hvala za pozornost!
Povezave programa Podonavje in EUSDR Nacionalni informativni dan ob prvem razpisu programa
Ljubljana, 7. oktober 2015
mag. Nadja Kobe Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko www.eu-skladi.si
I. Povezave programa Podonavje in EUSDR
EUSDR – makroregionalna strategija za Podonavje
• EUSDR predstavlja integralni okvir za razvojna
prizadevanja držav članic in nečlanic na območju
Podonavja, deluje na visoki politični ravni.
• Strategija ni finančni instrument, temveč spodbuja
oziroma zagotavlja sinergije in koordinacijo med
obstoječimi razvojnimi politikami, razvojnimi skladi,
institucijami, deležniki in iniciativami na območju.
• K njenemu uresničevanju znatno prispevajo vsi programi
in instrumenti na evropski, transnacionalni, čezmejni,
nacionalni in regionalni ravni (skupna izjava ministrov na
4. letnem forumu EUSDR v Ulmu, 27. oktober 2015).
Transnacionalni programi 2014-2020
igrajo posebno vlogo.
Predpogoji za dobro sodelovanje so že dani:
• Popolna skladnost območja
• Precejšnja skladnost prioritet
• Poslanstvo programa, naravnano na razvojne politike
• Ključni outputi programa so posebej primerni za začetek
izvajanja Strategije
• Input predstavnikov Strategije je zelo pomemben in
koristen za program in projekte
• Neposredna finančna in organizacijska podpora
programa predstavnikom in aktivnostim Strategije
Območje programa in EUSDR je povsem skladno:
obsega 9 držav članic EU, 3 (potencialne) kandidatke,
2 sosedski državi, skupaj 14 držav (v celoti ali delno).
Prioritete so podobne, a ne enake.
EUSDR: 4 stebri z 11 prioritetami;
program Podonavje: 4 prioritete z 10 specifičnimi cilji
Thematic linkages between DTP and EUSDR
EUSDR Pillars and Priority Areas
DTP Priority Axis 1
Innovative and socially
responsible Danube region
DTP Priority Axis 2
Environment and culture
responsible Danube region
DTP Priority Axis 3
Better connected and
energy responsible
Danube region
DTP Priority Axis 4
Well governed Danube region
EUSDR
Koordinatorji vsebine EUSDR
Prioritete EUSDR
1) To improve mobility and intermodality
• Inland waterways:
• Rail, road and air:
2) To encourage more sustainable energy
3) To promote culture and tourism, people to
people contacts
4) To restore and maintain the quality of waters
5) To manage environmental risks
6) To preserve biodiversity, landscapes and the
quality of air and soils
7) To develop the knowledge society (research,
education and ICT)
8) To support the competitiveness of enterprises
9) To invest in people and skills
10) To step up institutional capacity and
cooperation
11) To work together to tackle security and
organised crime
Države – PAC (Priority Area Coordinators)
1.A Avstrija, Romunija
1.B Slovenija (MzI), Srbija
2. Madžarska, Češka
3. Bolgarija, Romunija
4. Madžarska, Slovaška
5. Madžarska, Romunija
6. Nemčija (Bavarska),
Hrvaška
7. Slovaška, Srbija
8. Nemčija (Baden-
Wuerttemberg), Hrvaška
9. Avstrija, Moldavija
10. Avstrija (Dunaj),
Slovenija (CEF)
11. Nemčija, Bolgarija
II. Implikacije za razpis programa Podonavje
Program Podonavje podpira Strategijo EUSDR
na programski in projektni ravni.
• V prioritetah 1, 2, 3 in 4.1 izvaja program projekte, ki so
tematsko sorodni z Akcijskim načrtom Strategije.
• Projekti so lahko makroregionalni in strateški. Izkušnje
obstajajo že iz prejšnjega obdobja:
- strateški razpis,
- t.im. „flagship projects“ na osnovi vseh razpisov.
• Specifični cilj 4.2, ki ni predmet razpisa, nudi neposredno
podporo predstavnikom Strategije in njihovim aktivnostim.
Ocena projekta vključuje konkreten prispevek
projekta k razvojnim politikam in strategijam
EU ter EUSDR . Merilo je bilo usklajeno med EUSDR in
programom in je že potrjeno s strani nadzornega odbora programa.
To which extent is the project concretely contributing to a
relevant EU strategy/ policy (other than EUSDR) in the
thematic field addressed by the project?
To which extent does the project clearly contribute to one
or more Priority Areas as set out in the Action Plan of the
EUSDR?
To which extent does the project provide clear added value
regarding the achievement of targets defined for one or
more EUSDR Priority Areas?
EUSDR: posodobljeni cilji (targets)
• Boljše izpolnjevanje obstoječih ciljev Strategije torej nosi
– ceteris paribus – več točk pri oceni projektne prijave.
• Cilji iz Akcijskega načrta EUSDR so trenutno v postopku
preverjanja in morebitnega preoblikovanja. Obravnavajo
jih PAC-i, ki bodo poslali posodobljene cilje Komisiji do
15. novembra 2015.
Kako konkretno podpira Strategija program Podonavje?
Predstavniki Strategije lahko zagotavljajo programu in
projektnim partnerjem:
• strateški in makroregionalni vsebinski input;
• preko tematskih SG (Steering Groups) sodelovanje
pristojnih in najrelevantnejših organov, organizacij in
institucij;
• diseminacijo projektnih rezultatov;
• nadaljnjo uporabo projektnih rezultatov.
Naslovi EUSDR
www.danube-region.eu (dokumenti EUSDR: Action Plan,
about Priorities…)
www.mzz.gov.si / makroregionalne strategije (vključuje tudi
slovenske predstavnike v tematskih usmerjevalnih odborih
in PAC)
MZZ: mag. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka, in
Bojana Cipot
Kontaktna točka programa Podonavje: Duša Sodnik,
SVRK, je zadolžena za podporo prijaviteljem na razpis
programa Podonavje.
Prvi razpis: postopek preverjanja in presoja projekta
Ne glede na navedeno je med osnovnimi pogoji za
upravičenost prijave skladnost projekta s programom
Podonavje, saj nedoseganje ciljev programa pomeni
morebitno delno razveljavitev sredstev.
Obvezna pogoja:
• skladnost z izbrano programsko prioriteto, specifičnim
ciljem, poslanstvom in logiko programa;
• prispevek k najmanj dvema output indikatorjema
programa Podonavje.
Projekti, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, bodo izločeni že
pred fazo ocenjevanja.
Nacionalni informativni dan v Sloveniji ob prvem razpisu programa Podonavje
Ljubljana, 7. oktober 2015
Program Podonavje (DTP) skozi številke in prvi razpis Duša Sodnik, SVRK
Ljubljana, 7. oktober 2015 Dupr D Duša SodnikDu pOEvi razpis
3 instrumenti: ESRR, IPA, ENI
4 prioritete
10 specifičnih ciljev
31 kazalnikov outputa
85% sofinanciranje
20 mio € sredstev IPA
202 mio € sredstev ESRR
263 mio € program skupaj
Program skozi številke
P1 = 57 mio € P2 = 65 mio € P3 = 42 mio € P4 = 26 mio €
Σ = 190 mio € ESRR
Σ = 17 mio € IPA
Program skozi številke - projekti
Specifični cilji v mio €
ESRR
Program skozi številke
Časovnica in prijave - 23. septembra 2015: odprt prvi razpis DTP
- Dvostopenjski razpis: „Prva stopnja“ – vloga prijave interesa (EoI) preko programske spletne strani. Rok za oddajo: 3. november 2015 do 15:00 „Druga stopnja“: oddaja celotne prijavnice (AF) pred-izbranih projektov – spomladi 2016
Prvi razpis
Koraki prvega razpisa
Predpostavka: 600 EoI
Prvi razpis
1. stopnja razpisa
2. stopnja razpisa
12
me
secev
- vloga EoI
- presoja EoI
- predizbor in povabilo
- vloga prijavnice (AF)
- presoja prijavnic
- Izbor projektov
(So)financiranje projektov
• Ni omejitev glede proračuna projektov
• Za prvi razpis namenjeno do 76 mio € ESRR in do 7,5 mio € IPA sredstev
• Načelo povračila s strani VP ostaja
• Maks. 85% (tako za PP ESRR kot za PP IPA)
• Nacionalni delež 15% kot lastni delež PP (javni ali privatni) ali kot
prispevek zainteresiranih regionalnih/lokalnih/drugih virov
Prvi razpis
PRVI RAZPIS JE ODPRT ZA: P1 Inovativno in družbeno odgovorno Podonavje P2 Okoljsko in kulturno odgovorno Podonavje P3 Povezano in energetsko odgovorno Podonavje P4 Dobro upravljano Podonavje SC 4.1 Institucionalna usposobitev za ravnanje s ključnimi družbenimi izzivi
Prvi razpis
ZAHTEVE DO PARTNERJEV
• Minimalno 3 PP s proračunom iz 3 različnih držav
programskega območja: VP in vsaj 2 PP
• Izmed PP s proračunom mora biti vsaj en (VP) lociran v
programskem območju EU
Prvi razpis
• VP mora biti izbran med partnerji ESRR in ga ni
možno zamenjati med obema stopnjama
• Število partnerjev se razlikuje glede na naravo
projekta. Partnerstvo se oblikuje strateško in se mora
prilagoditi namenu.
Prvi razpis
Kdo lahko sodeluje kot PP? a. lokalni, regionalni in nacionalni javni organi/ pravne osebe javnega prava in pravne osebe pod javnim nadzorom, vključno z EZTS b. mednarodne organizacije c. pravne osebe zasebnega prava, vključno s podjetji
Prvi razpis
Kdo lahko sodeluje ? Pravne osebe pod javnim nadzorom imajo vse naslednje značilnosti: (a) so ustanovljeni s posebnim namenom, da zadovoljujejo potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave; (b) so pravne osebe in (c) jih večinsko financirajo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali so pod upravljavskim nadzorom teh organov ali oseb ali imajo upravni, vodstveni ali nadzorni organ, v katerega imenujejo več kot polovico članov državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava
Prvi razpis
Kdo lahko sodeluje? Mednarodne organizacije, ki delujejo - po nacionalnem pravu v državah programa Podonavje, ali - po mednarodnem pravu, vendar morajo za namene projekta izpolniti programske in nacionalne zahteve glede kontrole, certificiranja stroškov in revizij.
Prvi razpis
Kdo lahko sodeluje? Zasebni subjekti (nepridobitni in pridobitni), ki so ustanovljeni po zasebnem pravu(različno po državah) kot so GZ, sindikati, NVO, privatna podjetja (vključno z MSP)
Prvi razpis
Kdo lahko sodeluje? Zasebni nepridobitni subjekti - lahko sodelujejo kot VP ali PP - če so VP, morajo izpolnjevati naslednje pogoje (skladno z izjavo, ki jo predložijo v 2. stopnji): - nimajo dolgov do državnega proračuna - niso v likvidacijskem ali stečajnem postopku - so finančno avtonomni, - so likvidni in plačilno sposobni
Prvi razpis
Kdo lahko sodeluje? Zasebni pridobitni subjekti - ne morejo delovati kot VP - zasebna podjetja iz držav na območju programa , vendar izven EU, niso upravičena do sofinanciranja Privatne organizacije, katerih glavni namen je izvajanje tržnih storitev, ali pa se njihova vloga v projektu sestoji iz vodenja projekta, komuniciranja, finančnega spremljanja ali drugih podpornih dejavnosti – ne morejo sodelovati kot PP, pač pa samo kot izvajalci, izbrani po pravilih javnega naročanja
Prvi razpis
Prvi razpis
GEOGRAFSKA UPRAVIČENOST
Vrste projektnih partnerjev
Prvi razpis
Vrsta partnerja Lokacija Lasten proračun Proračunske
kategorije
Partnerji
financirani
neposredno
Vodilni partner Samo
programsko
območje v EU
Da Vse
Partner ESRR Samo
programsko
območje v EU
Da Vse
Partner IPA Samo območje
BiH, Črne gore in
Srbije
Da Vse
Partnerji
financirani
posredno
Pridruženi
strateški
partnerji (ASPs)
Iz držav EU, IPA
ali tretjih držav
Ne, njegov
sponzor je
partner ESRR
Samo ESRR
Stroški za
potovanja in
nastanitev
TRAJANJE PROJEKTA Izvajanje projektnih aktivnosti lahko traja največ 30 mesecev.
Prvi razpis
Prvostopenjska presoja EoI izločilni kriteriji za celotni projekt
Prvi razpis
Nr Eligibility criteria
1 The EoI has been submitted within the set deadline (date and time)
2 The EoI has been submitted through the official DTP website
3 The EoI is compiled in English
4
Partnership is composed by at least three financing partners from at least
three participating countries of which at least one (the LP) is located in a
Member State
5 Lead Applicant is an eligible beneficiary
6 The proposal contributes to the programme priorities and specific
objectives
7 The proposal contributes to at least two programme output indicators
Drugostopenjska presoja upravičenosti izločilni kriteriji za celotni projekt
Prvi razpis
Nr Eligibility criteria
1 The AF has been submitted within the set deadline (date and time)
2 The AF has been submitted through the DTP monitoring system
3 The AF is compiled in English
4 Partnership is composed by at least three financing partners from at least three participating countries of which
at least one (LP) is located in a Member State
5 Lead Applicant is an eligible beneficiary
6 At least 3 joint cooperation levels are indicated
7 The project intervention logic in the AF has not been modified compared to the one outlined in the EoI
8 The Lead Partner in the AF has not been changed compared to the one in the EoI
9 Changes of partners between the EoI and the AF respected the threshold
10 Completeness of Partnership Agreement
Drugostopenjska presoja upravičenosti Izločilni kriteriji za določenega partnerja:
Prvi razpis
Nr Eligibility criteria
11 Financed partners (ERDF/IPA) are eligible
12 Completeness of submitted ERDF/IPA partner documents
13 Completeness of submitted ASP documents
Ocena kakovosti projekta – v prvi stopnji
Prvi razpis
QUALITY CHECK – STRATEGIC RELEVANCE
Are the territorial needs and challenges identified and duly justified?
Is the intervention logic coherent?
To which extent the proposal contributes to an EU strategy or policy?
Is the partnership composition relevant, justified and balanced for the proposed project?
Is the need for transnational cooperation demonstrated?
Is the target group defined and has ownership of the project results?
OPERATIONAL RELEVANCE - MAIN QUESTIONS
Is the work plan realistic, consistent and coherent?
Does the project budget demonstrate value for money?
Ocena kakovosti projekta – v drugi stopnji Na koncu splošne prezentacije (Nadje Kobe): Kaj je dober projekt Poglejte in upoštevajte že v prvi stopnji (ocenite se sami)
Prvi razpis
Nacionalni informativni dan v Sloveniji ob prvem razpisu programa Podonavje
Ljubljana, 7. oktober 2015
Podpora prijaviteljem in nacionalne specifike Duša Sodnik, SVRK
Ljubljana, 7. oktober 2015 Dupr
Podpora prijaviteljem 1. dokumenti 2. svetovalni organi: nacionalne točke, skupni sekretariat 3. spletni pripomočki/orodja
I. Podpora prijaviteljem
Nacionalne točke (NCPs) • informacije o programu, razpisih, dogodkih • pomoč glede nacionalnih pravil (upravičenosti, statusa) • organizacija informativnega dne
I. Podpora prijaviteljem
Skupni sekretariat (JS)
• splošne informacije o programu
• organizacija informativnih dni, drugostopenjskih
seminarjev za VP/ tematskih delavnic
• individualno svetovanje glede projektne ideje na sedežu
sekretariata – obvezni obrazec DTP Concept Note http://interreg-
danube.eu/calls/calls-for-proposals/first-call
I. Podpora prijaviteljem
I. Podpora prijaviteljem
http://www.interreg-danube.eu/
Programska spletna stran http://www.interreg-danube.eu/
• podrobne informacije o DTP • vsi dokumenti na voljo • posebej informacije o prvem razpisu • kontaktni podatki za vse programske organe • forum za iskanje partnerjev (partner search) • novice in dogodki • sveže informacije in povezave preko socialnih medijev
I. Podpora prijaviteljem
I. Podpora prijaviteljem
Interreg
DANUBE
Odgovorne osebe na
sekretariatu
e-naslov Tel.
Prioriteta 1 Marius Valentin Niculae marius.niculae@interreg-
danube.eu
+36 1 89 61967
Prioriteta 2 Gusztav Csomor [email protected]
u
+36 1 795 38 36
Prioriteta 3 Ana Leganel ana.leganel@interreg-
danube.eu
+36 1 79 55338
Prioriteta 4 Johannes Gabriel johannes.gabriel@interreg-
danube.eu
+36 1 79 55886
Finančnik Niko Finka niko.finka@interreg-
danube.eu
+36 1 896 3839
Dokumenti prvega razpisa (Application pack) • Program sodelovanja Interreg Danube (CP) • Najava razpisa • Priročnik za prijavitelje (AM) • Prijava interesa (EoI) • Navodila za EoI (Guidance for EoI)
I. Podpora prijaviteljem
Sofinanciranje partnerjev • Lastno predfinanciranje - načelo povračila s strani VP: letni zamik
Povračila iz ESRR: do 85% upravičenih stroškov Nacionalna udeležba: najmanj 15% • Vsi PP lahko zagotavljajo nacionalno udeležbo z lastnimi sredstvi (tudi zasebni). Partnerji lahko pridobijo sofinanciranje pri zainteresiranih javnih organih v SLO/ ustanovah – (Uredba o ETS 2014-2020 v pripravi)
II. Nacionalne specifike
Preverjanje vodilnih partnerjev Preverjanje bo izvajal sekretariat ob pomoči NKT • v prvi stopnji bo zadoščala izjava VP • v drugi stopnji bo VP podal dokazila, da: - nima dolgov do državnega proračuna - ni v likvidacijskem ali stečajnem postopku - je finančno avtonomen, - je likviden in plačilno sposoben (poseben obrazec) • po potrebi še vprašalnik o vsebini in vlogi SLO PP
II. Nacionalne specifike
Javno naročanje (JN) • V okviru projektov mora oddaja JN slediti vsem programskim in nacionalnim pravilom glede gospodarne nabave blaga/storitev (ZJN in ZJF). Pravila JN veljajo tudi za zasebne organizacije, ki pridobijo javna sredstva. • Tudi pri vrednostih JN med 5.000 in 20.000 € (brez DDV) se zahteva raziskava trga in povpraševanje pri vsaj 3 ponudnikih. • Takšen način JN omogoči tudi hitrejše delo kontrolorjem.
II. Nacionalne specifike
Državne pomoči (DP)
• V primeru, da PP izvaja v projektu tržne storitve, zapade pod
določila DP. Preverba 4 osnovnih kriterijev: Prenos javnih sredstev – vedno Gospodarska prednost – glede na ustaljeno poslovanje Selektivnost – ruši ravnovesje med konkurenti Vpliv na konkurenco in trgovino med DČ Če so izpolnjeni vsi 4 kriteriji, gre za državno pomoč. • So dovoljene za PP iz EU (shema de minimis) • PP iz EU imajo v takšnem primeru na voljo shemo de minimis, ki bo odprta v partnerjevi državi.
II. Nacionalne specifike
Nacionalna kontrola • V Sloveniji se kontrola projektov izvaja centralizirano
• SVRK je odgovorni organ za nacionalno kontrolo poročil
slovenskih PP Opozorilo: Ne planirati stroškov za kontrolo v projektnem proračunu, saj je le-ta brezplačna za SLO PP
II. Nacionalne specifike
Nacionalna kontaktna točka (NKT) v SLO
Duša Sodnik, SVRK, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana [email protected],
tel. 01/400-34-77
V
Upravičenost izdatkov
Nacionalni informativni dan, Ljubljana, 7. oktober 2015
Prvi razpis programa Interreg Podonavje 2014–2020
MOJCA BIZJAN
Služba Vlade RS za razvoj
in evropsko kohezijsko politiko
Uvod
1. Pravila poročanja
2. Upravičenost izdatkov (podlage, splošna pravila, časovne
omejitve)
3. Neupravičeni izdatki
4. Kategorije upravičenih izdatkov - „Budget lines“ (6 kategorij)
5. Javna naročila
6. Euro in uporaba menjalnega tečaja
1. Pravila poročanja
• poročevalsko obdobje: 6 mesecev
• prvo poročilo se začne od meseca uradnega začetka projekta (uradni začetek projektov je določen v prijavnici)
• poročilo mora biti prvostopenjski kontroli oddano v 15 dneh po zaključku poročevalskega obdobja; poročilo in zahtevek za povračilo sredstev mora biti sekretariatu programa predloženo v roku 3 mesecev po končanem poročevalskem obdobju
• če izdatki niso pravočasno validirani, se lahko prenesejo v naslednje poročevalsko obdobje. Zamuda pri poročanju je lahko največ eno obdobje. Dveh poročevalskih obdobij se ne sme združiti v en certifikat.
2. Upravičenost izdatkov – pravne podlage
Programski dokumenti
- „Applicants Manual for the period 2014-2020; part 3 Eligibility
of expenditure“
Dokumenti nacionalne kontrole
- v pripravi
2. Upravičenost izdatkov – splošna pravila
Izdatki so upravičeni, če:
• se nanašajo na projekt in so predvideni v potrjeni prijavnici
• so v skladu z EU, programskimi in nacionalnimi pravili o
upravičenosti izdatkov
• so dejansko nastali pri projektnemu partnerju in jih je partner
plačal
• obstaja pravna podlaga (račun, pogodba), razen za pavšalne
stroške
• se pri nastanku izdatkov upoštevajo pravila gospodarnosti,
učinkovitosti in uspešnosti
• izdatek ni financiran iz drugih finančnih virov
• izdatki so evidentirani ločeno (vse nastale izdatke v zvezi s
projektom voditi na ločenem stroškovnem mestu)
2. Upravičenost izdatkov – časovne omejitve
• obdobje upravičenosti projekta je določeno v prijavnici z
datumom začetka in konca projekta
• izdatki so upravičeni, če so nastali in bili plačani znotraj
poročevalskega obdobja
• izdatki, ki so nastali v zadnjem poročevalskem obdobju morajo
biti plačani v roku 60 dni od datuma zaključka projekta
3. Neupravičeni izdatki
- globe, denarne kazni in stroški v zvezi s pravnimi spori
- stroški kreditov in z njimi povezanih obresti,
- stroški za darila, ki presegajo znesek 50 EUR/darilo
- stroški valutne menjave
- nakup zemljišč in obstoječih stavb
- povračljiv DDV
- stroški „v naravi“(„in kind contribution“ )
- skupni stroški
- rabljena oprema
4. Kategorije upravičenih izdatkov
6 kategorij
• izdatki osebja
• administrativni izdatki
• potni in namestitveni izdatki
• izdatki zunanjih izvajalcev
• oprema
• izdatki za infrastrukturo in (gradbena) dela
Izdatki osebja
Dva načina uveljavljanja:
1. DEJANSKI izdatki (dokazani na podlagi pogodbe
o zaposlitvi in plačilne liste)
2. PAVŠAL do 20% neposrednih izdatkov
Način povračila za projektnega partnerja bo določen v
prijavnici in se pri izvajanju projekta ne sme
spremeniti
Izdatki osebja – dejanski
Če se odločite za DEJANSKE izdatke, imate naslednje
možnosti povračila oz. zaposlitve na projektu:
A. 100% ZAPOSLITEV na projektu
100% delovnega časa je namenjeno delo na projektu
B. DELNA ZAPOSLITEV (3 metode povračila stroškov)
1. v pogodbi o zaposlitvi ali imenovanju za delo na projektu je določen
fiksen % dela na projektu na mesec
2. upravičeni izdatki se določijo glede na fleksibilno število ur na
mesec
3. upravičeni izdatki na podlagi urne osnove
Izdatki osebja - pavšal
• ne sme preseči 20% upravičenih direktnih izdatkov (izdatki
osebja niso vključeni v pavšal)
• dokazila za uveljavljanje izdatkov osebja niso potrebna
• stopnja pavšala je za vsa poročevalska obdobja enaka,
izračun pa variira glede na upravičenost direktnih izdatkov
Administrativni izdatki
• administrativni izdatki znašajo 15 % upravičenih stroškov
osebja
• dokazila za uveljavljanje teh izdatkov niso potrebna
• direktni administrativni izdatki ne morejo biti poročani v okviru
drugih kategorij izdatkov (npr. izdatki splošnega vzdrževanja
informacijskega sistema za izvajanje projekta so vključeni v to
kategorijo izdatkov)
Potni in namestitveni izdatki
Upravičeni so potni izdatki zaposlenih v organizaciji, ki delajo na
projektu, glede na priložena dokazila za:
- potne stroške (računi za vozovnice, parkirnino, cestnino, zavarovanje, obračun
kilometrine ter računi za najem avtomobila ali taksi prevozov pod določenimi
pogoji)
- obračun dnevnic
- stroške namestitve
- stroške vizuma
Potni in namestitveni izdatki morajo biti neposredno povezani s
projektnimi aktivnostmi
Potni izdatki zunanjih strokovnih izvajalcev in storitev so upravičen izdatek
kategorije zunanjih izvajalcev.
Izdatki zunanjih izvajalcev in storitev
Izdatki se nanašajo na zunanje izvajalce za izvedbo projektnih
nalog; osebe ne smejo biti zaposlene pri PP (javni in zasebni
izvajalci ter fizične osebe)
• upravičeni izdatki so omejeni na seznam izdatkov (študije ali
raziskave, usposabljanje, prevodi, ...) v „Applicants Manual“
• pri izbiri izvajalcev se upoštevajo pravila o javnem naročanju
• projektni partner ne sme biti zunanji izvajalec projekta
Upravičeni izdatki so nakup, najem ali zakup opreme, ki je nujna za
izvajanje projekta in je predvidena v prijavnici projekta
• upravičen izdatek je znesek nakupa opreme v celoti, če je doba
amortizacije krajša kot je trajanje projekta, sicer upravičen samo
znesek amortizacije (po poročevalskih obdobjih) za obdobje trajanja
projekta
• najem ali zakup opreme je upravičen izdatek v višini stroškov najema
ali zakupa za obdobje uporabe pri izvajanju projekta
- če je oprema del investicije, je strošek opreme upravičen v celoti.
Opreme projektni partner ne sme odtujiti vsaj še 5 let po koncu
projekta
Izdatki za opremo
Izdatki za infrastrukturo in (gradbena) dela
Upravičeni so samo izdatki za „small scale infrastructure“
- če je izkazan jasen transnacionalni vpliv teh izdatkov, in če je
aktivnost potrjena v prijavnici
- ta kategorija izdatkov vključuje izvedbena dela, projektiranje, obnove
objektov, morebitne transportne stroške,...
5. Javna naročila
Spoštovanje pravil o javnem naročanju je ključnega pomena za projekt
in zagotavlja/pripomore k upravičenosti stroškov
• pravila javnega naročanja morajo upoštevati javni in zasebni partnerji
• postopek „treh ponudb“: pridobiti vsaj 3 pisne ponudbe. Če to ni
mogoče, je potrebno dokumentirati aktivnosti za pridobitev ponudb
(npr. 5 povpraševanj, 2 prispeli ponudbi) in pisno obrazložiti odločitev
o izboru
• projektni partner/vodilni partner ne sme sodelovati na istem projektu
kot zunanji izvajalec ali podizvajalec
6. Euro in uporaba menjalnih tečajev
V kolikor strošek PP ni nastal v EUR, je potrebno za menjavo valute
uporabiti mesečni tečaj Evropske komisije, ki je objavljen na
http://ec.europa.eu/budget/contracts_grants/info_contracts/inforeuro/i
nforeuro_en.cfm
Za menjavo valute je potrebno upoštevati mesec, v katerem je PP
(prvič) posredoval on line dokumentacijo za certificiranje kontrolorju.
Datum posredovanja je razviden v sistemu IMIS 2014-2020
To pravilo velja za vse PP in ne samo za PP izven EURO območja
Hvala za vašo pozornost!