letno poro ilo 2016 - visio institutvisio-institut.org/.../09/ekonomska-svoboda-sveta-2016.pdf ·...

Ekonomska svoboda svetaLetno poročilo 2016

2016

James GwartneyFlorida State University

Robert LawsonSouthern Methodist University

Joshua HallWest Virginia University

s pomočjo

Rosemarie FikeTexas Christian University

Ryan MurphySouthern Methodist University

z

Fred McMahonFraser Institue

Visio institut • www.visio-institut.org • www.freetheworld.com

Avtorske pravice: Fraser Institute Copyright ©2016. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja je prepovedano na kateri koli način reproducirati kateri koli del te knjige razen v primerih navajanja v kritičnih prispevkih in preglednih znanstvenih člankih.

Avtorji te knjige so delali neodvisno, izražena mnenja so zato samo njihova in ne odražajo nujno mnenj podpornikov, direktorjev ali osebja inštituta Fraser. Ta objava nikakor ne pomeni, da so inštitut Fraser, njegovi direktorji ali zaposleni za ali proti sprejetju katerega koli zakona, ali da podpirajo ali nasprotujejo katerikoli politični stranki ali kandidatu.

Slovenska izdaja knjige je nastala z dovoljenjem inštituta Fraser.

Prevod: Slavko SajkoSoizdajatelja: Visio institut in Fraser InstituteNaslovnica: Milutin PavićevićTisk in vezava v Sloveniji

Podatki, ki so na voljo raziskovalcemCeloten nabor podatkov, vključno z vsemi podatki objavljenimi v tem poročilu, kot tudi podatki izpuščeni zaradi omejenega prostora, se lahko brezplačno prenesejo iz <http://www.freetheworld.com>. Datoteka vsebuje najnovejše in točne podatke za Ekonomska svoboda sveta. Nekatera imena spremenljivk in podatkovni viri so se v zadnjih letih od prve objave leta 1996 spremenili. Uporabniki morajo za ta leta uporabiti pretekle izdaje Ekonomska svoboda sveta za opise in podrobnosti o virih. Vse izdaje poročila so na voljo v PDF obliki in jih je mogoče brezplačno prenesti iz <http://www.freetheworld.com>. Vendar pa uporabnikom priporočamo, da vedno uporabijo zadnje zbirke podatkov, saj vsebujejo posodobitve in popravke, tudi za pretekla leta. Uporabnikom, ki izvajajo dolgoročne ali vzdolžne študije priporočamo uporabo verižnih indeksov, saj so časovno najbolj dosledni. Če imate težave z nalaganjem podatkov, se obrnite na Fred McMahon preko e-pošte na <[email protected]>. Če imate tehnična vprašanja o podatkih samih, se obrnite na Joshua Hall <[email protected]> ali Robert Lawson <robert.a.lawson@

gmail.com>.

Prosimo, da navajate podatke v vaši bibliografi ji kot:Avtorji: James Gwartney, Robert Lawson in Joshua Hall Naslov: Ekonomska svoboda sveta: Letno poročilo 2016Soizdajatelja: Visio institut in Fraser InstituteLeto: 2016 URL: <http://www.freetheworld.com/datasets_efw.html>

Citiranje te objave Avtorji: James Gwartney, Robert Lawson in Joshua Hall Naslov: Ekonomska svoboda sveta: Letno poročilo 2016 Soizdajatelja: Visio institut in Fraser InstituteDigitalna kopija na voljo na <www.visio-institut.org>, <www.fraserinstitute.org> in <www.freetheworld.com>

ISSN 2386-1010


Kazalo

Povzetek / v

Poglavje 1 Ekonomska svoboda sveta v letu 2014 / 1

Poglavje 2 Podatkovne tabele držav / 29

Poglavje 3 Pravna neenakost spolov in njen učinek na ekonomsko svobodo / 185Rosemarie Fike

Dodatek Pojasnila in viri podatkov / 209

O avtorjih / 221

O sodelavcih / 222

Zahvale / 223

Mreža ekonomske svobode / 224

Zgodovina izdaj / 247


Povzetek

Ekonomska svoboda sveta Indeks objavljen v Ekonomska svoboda sveta meri stopnjo, do katere javne politike in institucije držav podpirajo ekonomsko svobodo. Temelji ekonomske svobode so: svobodna izbira, prostovoljna izmenjava, svoboda vstopa na trge in tekmovanje, varnost oseb in zasebne lastnine. Dvainštirideset podatkovnih točk se uporablja za sestavo končnega indeksa in meri stopnjo ekonomske svobode na petih širokih področjih:

1 obseg (para)države: javni izdatki, davki in podjetja v državni lasti;

2 pravni sistem in varstvo lastninskih pravic;

3 trdnost valute;

4 svoboda mednarodne trgovine in

5 predpisi (regulativa) o kreditiranju, delu in poslovanju.

Od naše prve objave leta 1996, so številne študije pri proučevanju vpliva ekonomske svobode na naložbe, gospodarsko rast, raven dohodka in stopnjo revščine uporabile podatke objavljene v Ekonomski svobodi sveta. Skoraj brez izjeme so te študije pokazale, da imajo države z institucijami in javnimi politikami bolj skladnimi z ekonomsko svobodo višje stopnje investicij, hitrejšo gospodarsko rast, višjo raven dohodka in hitrejšo zmanjševanje revščine.1

Indeks ESS letos razvršča 159 držav in ozemelj. Podatki so na voljo za nekaj več kot 100 držav in ozemelj nazaj do leta 1980 in za mnoge nazaj do leta 1970. Ta zbirka podatkov raziskovalcem omogoča analizo razlik ekonomske svobode med državami in spremembe ekonomske svobode v obdobju štirih desetletij.2

1 Za pregled teh študij glej: Hall, Joshua in Robert Lawson (2014). Economic Freedom of the World: An Accounting of the Literature. Contemporary Economic Policy. <http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/coep.12010/abstract>.

2 Celovit nabor podatkov je na voljo na <www.freetheworld.com>.

Ekonomska svoboda sveta: letno poročilo 2016 • V


VI • Ekonomska svoboda sveta: Letno poročilo 2016

Ekonomska svoboda po svetu v letu 2014

Povprečna verižna ocenaPovprečna verižna ocena razvitih držav s podatki od leta 1985 se je povečala iz 6,9 na 7,7 v letu 2014. Povprečna verižna ocena ekonomske svobode za države v razvoju se je iz 5,0 v letu 1985 povečala na 6,7 v letu 2014.

Najbolje ocenjene državeHongkong in Singapur ponovno zasedata prvi dve mesti. Druge države med deseterico na vrhu: Nova Zelandija, Švica, Kanada, Gruzija, Irska, Mauritius, Združeni arabski emirati, medtem ko si Avstralija in Združeno kraljestvo delita deseto mesto.

Druge velike države Uvrstitve nekaterih drugih večjih držav: Združene države Amerike (16.), Nemčija (30.), Japonska (40.), Južna Koreja (42.), Francija (57.), Italija (69.), Mehika (88.), Rusija (102.), Indija (112.), Kitajska (113.) in Brazilija (124.).

Najnižje ocenjene državeDeset najnižje ocenjenih držav: Iran, Alžirija, Čad, Gvineja, Angola, Srednjeafriška republika, Argentina, Republika Kongo, Libija in na zadnjem mestu Venezuela.

Države, ki so ekonomsko svobodne, prekašajo tiste nesvobodne po ka-zalcih blaginje.

Leta 2014 so države zgornjega kvartila ekonomske svobode imele povprečni BDP na prebivalca 41.228 ameriških dolarjev, v primerjavi s 5.471 ameriških dolarjev v državah spodnjega kvartila ekonomske svobode (PKM konstantni 2011 USD) (Prikaz 1.8).

Leta 2014 je bil povprečni dohodek najrevnejših 10 % prebivalstva v državah zgornjega kvartila ekonomske svobode 11.283 ameriških dolarjev, v primerjavi s 1.080 ameriških dolarjev v državah spodnjega kvartila ekonomske svobode (PKM konstantni 2011 USD) (Prikaz 1.12). Obenem je povprečni dohodek najrevnejših 10 % prebivalstva v najbolj ekonomsko svobodnih državah približno dvakrat večji od povprečnega dohodka v ekonomsko najmanj svobodnih državah.

Pričakovana življenjska doba je leta 2014 v državah zgornjega kvartila ekonomske svobode bila 80,4 let, medtem ko je v državah spodnjega kvartila ekonomske svobode bila le 64,0 let (Prikaz 1.13).

Politične in državljanske svoboščine so v ekonomsko svobodnih državah bistveno bolj prisotne kot v ekonomsko nesvobodnih državah (Prikaz 1.14).


Ekonomska svoboda sveta: Letno poročilo 2016 • VII

Poglavje 1: Ekonomska svoboda sveta v letu 2014Avtorji poročila James Gwartney, Robert Lawson in Joshua Hall podajajo pregled poročila in razpravljajo o pomenu ekonomske svobode.

Poglavje 2: Podatkovne tabele držav Poglavje ponudi s podrobnimi zgodovinski podatki za vsako od 159 držav in ozemelj v indeksu.

Poglavje 3: Pravna neenakost spolov in njen učinek na ekonomsko svobodoRosemarie FikeKazalec ESS uporablja številna objektivna merila, ki implicitno domnevajo, da imajo vsi člani družbe enak dostop do ekonomskih institucij. To za mnoge ženske po svetu ni realnost. V mnogih državah formalne pravne omejitve vidnemu deležu prebivalstva preprečujejo vključevanje v menjavo, ki bi bila v medsebojno dobrobit. Za povrh lahko tudi družbene norme ženskam postavijo zelo visoke ovire, če želijo posedovati lastnino, voditi podjetje in se vključevati v menjavo. To poglavje preučuje več alternativnih metod prilagoditve kazalnika ESS, da bi upošteval tudi neenakost spolov.


Poglavje 1 Ekonomska svoboda sveta v letu 2014

Letos obeležujemo trideseto obletnico prve v seriji konferenc Fraser inštituta, ki jo je gostil Michael Walker skupaj z Miltonom in Rose Friedman, ki se je osredotočila na oblikovanje jasno defi niranega merila ekonomske svobode. Ob Friedmanovih so na teh konferencah sodelovali tudi mnogi drugi vodilni svetovni ekonomisti, kot so Douglass North, Gary Becker, William Niskanen in Gordon Tullock. Te konferen-ce med leti 1986 in 1994 so dosegle vrhunec s prvo izdajo Ekonomske svobode sveta (Gwartney, Lawson in Block, 1996).

Od samega začetka smo udeleženci konferenc želeli natančno opredeliti pojem ekonomske svobode in razviti natančno merjenje za velik nabor držav. Poleg tega smo želeli, da bi bila merila popolnoma transparentna in čim bolj objektivna. Nismo želeli, da bi naši subjektivni pogledi vplivali na oceno katere koli države.

Konceptualno je ekonomska svoboda prisotna, kadar gospodarsko dejavnost vodi osebna izbira, prostovoljna izmenjava, odprti trgi ter jasno opredeljene in uve-ljavljene lastninske pravice. Ljudje so ekonomsko svobodni, če se smejo sami od-ločati glede vključevanja v prostovoljne transakcije, vse dokler ne škodujejo osebi ali lastnini drugih ljudi. Na merilo Ekonomske svobode sveta (ESS) bi lahko gledali tudi kot na poskus ugotavljanja kako dobro institucije in javne politike neke države ustrezajo idealu omejene oblasti, kjer država varuje lastninske pravice in zagotavlja le omejen nabor »javnih dobrin«, kot so nacionalna obramba, dostop do trdne valute in le malo kar je več od teh osnovnih nalog. V veliki meri je skupna ESS oce-na posamezne države merilo, kakšne so institucije in javne politike v primerjavi z idealom, kot ga predstavljajo učbeniki mikroekonomije.

Indeks Ekonomske svobode sveta za leto 2014

Nabor podatkov ESS nudi celovito merilo, do katere mere se države zanašajo na prostovoljno menjavo in tržne mehanizme pri razporeditvi virov. Letošnji indeks ESS nudi merilo ekonomske svobode za 159 držav. Za okrog 100 držav so na voljo podatki od leta 1980 naprej. Ta nabor podatkov omogoča strokovnjakom tako mednarodno primerjalno analizo učinka različnih stopenj ekonomske svo-bode med državami kakor tudi spreminjanje teh stopenj skozi tri desetletja in pol.1 Meritve ESS bodo strokovnjakom pomagala bolje razumeti vpliv ekonom-

1 Štiri in pol desetletja podatkov je na voljo na spletu.

2 • Ekonomska svoboda sveta: Letno poročilo 2016


skih institucij in ga bolje ločevati od političnih, podnebnih, lokalnih, kulturnih in zgodovinskih dejavnikov gospodarske rasti in razvoja.

Sestava indeksa, ki je objavljen v Ekonomska svoboda sveta, temelji na treh po-membnih metodoloških načelih. Prvič, objektivne komponente so vedno bolj zaželene kot ankete in vrednostne sodbe. Glede na več-dimenzionalno naravo ekonomske svobode ter pomen pravnih in regulativnih elementov je včasih nujno uporabiti podatke, ki temeljijo na anketah, strokovnih razpravah in generičnih štu-dijah, vendar indeks v največji možni meri uporablja objektivne podatke. Drugič, podatki, ki se uporabljajo za izdelavo indeksa, so pridobljeni od zunanjih virov, kot so Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in Svetovni gospodarski forum, ki zagotavljajo podatke za veliko število držav. Podatki, ki izvirajo neposredno od dr-žav, so le redko uporabljeni. Pomembno je, da vrednostne sodbe samih avtorjev ali drugih v Mreži ekonomske svobode nikoli ne vplivajo na spremembo neobdelanih podatkov ali na oceno katere koli od držav. Tretjič, vseskozi je prisotna pregle-dnost. Poročilo vsebuje informacije o virih podatkov, metodologiji, ki se uporablja za pretvorbo surovih podatkov v oceno komponente, in kako se ocene komponent uporabljajo za sestavo tako ocene za posamezno področje kot za končno oceno. Metodološke podrobnosti so v prilogi: Pojasnila in viri podatkov. Celoten podat-kovni nabor, ki je uporabljen pri izdelavi indeksa, je raziskovalcem na voljo na <visio-institut.org> in <freetheworld.com>.

Struktura indeksa ESSTabela 1.1 prikazuje strukturo indeksa ESS. Indeks meri stopnjo ekonomske svo-bode prisotne na petih glavnih področjih: [1] obseg (para)države; [2] pravni sis-tem in varovanje lastninskih pravic; [3] trdnost valute; [4] svoboda mednarodne trgovine; [5] predpisi (regulativa).

V petih glavnih področjih indeksa je 24 pod-področij. Mnoga izmed njih se na-prej delijo. Indeks v celoti obsega 42 ločenih spremenljivk. Vsako spremenljivko se oceni na lestvici od 0 do 10, kot kaže uvrstitev osnovnega podatka. Z navadnim povprečjem se izračunajo ocene pod-področij in področij. Obenem se ocene za posamezne države izračunajo kot navadno povprečje petih področij. Naslednje poglavje vsebuje pregled petih glavnih področij.

1 Obseg (para)državeŠtiri pod-področja ponazarjajo v kolikšni meri razporejanje sredstev, blaga in sto-ritev v državi temelji na političnem procesu. Ko se javna poraba relativno poveča glede na porabo posameznikov, gospodinjstev in podjetij, odločanje države nado-mesti osebno izbiro, kar zmanjša ekonomsko svobodo. Na to vprašanje se nanašata prvi dve pod-področji. Javna poraba kot delež skupne porabe (1A) in transferji in subvencije kot delež BDP (1B) sta kazalnika obsega (para)države. Če je delež javne porabe večji, politična izbira nadomesti osebno izbiro. Podobno države z ob-davčenjem določnih ljudi, da zagotovijo transferje drugim, zmanjšujejo svobodo prve skupine posameznikov, ker jim onemogočijo, da bi obdržali svoj zaslužek.

Tretje podpodročje (1C) meri obseg zasebnih naložb in podjetij napram dr-žavnim naložbam in podjetjem v državni lasti. Oblast in podjetja v državni lasti igrajo po pravilih, ki so drugačna od tistih, ki veljajo za zasebna podjetja. Obenem niso odvisna od prihodkov od potrošnikov ali od kapitalskega donosa vlagateljev. Pogosto delujejo v zaščitenih trgih. Tako je ekonomska svoboda manjša, če podje-tja v državni lasti proizvajajo večji delež vsega ustvarjenega.


Poglavje 1: Ekonomska svoboda sveta v letu 2014 • 3

Tabela 1.1:Tabela 1.1: Področja, pod-področja in komponente indeksa ESS

1. Obseg (para)države

A. Javna poraba

B. Transferji in subvencije

C. Državno lastništvo podjetij in investicije

2. Pravni sistem in lastninske pravice

A. Neodvisnost sodstva

B. Nepristranskost sodstva

C. Zaščita lastninskih pravic

D. Vmešavanje vojske v vladavino prava in politiko

E. Poštenost pravnega sistema

3. Trdnost valute

A. Rast denarne mase

B. Standardni odklon infl acije

4. Svoboda mednarodne trgovine

A. Carine

(i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine)

(ii) Povprečna carinska stopnja

(iii) Standardni odklon carinskih stopenj

B. Predpisi, ki ovirajo trgovino

(i) Necarinske ovire

(ii) Usklajevalni stroški uvoza in izvoza

5. Predpisi (regulativa)

A. Predpisi na kreditnem trgu

(i) Lastništvo bank

(ii) Posojila zasebnemu sektorju

(iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne

obrestne mere

B. Predpisi na trgu dela

(i) Predpisi o zaposlovanju in minimalni plači

(ii) Predpisi zaposlovanja in odpuščanja

(iii) Centralizirane kolektivne pogodbe

(iv) Regulacija delovnega časa

(v) Prepisani stroški pri odpustu delavca

(vi) Vojaška obveznost

D. Najvišja mejna davčna stopnja

(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače

F. Pravno izvrševanje pogodb

G. Regulativni stroški pri prodaji nepremičnin

H. Zanesljivost policije

I. Poslovni stroški zaradi kriminala

C. Infl acija: zadnje leto

D. Možnost bančnih računov v tuji valuti

C. Menjalni tečaji na črnem trgu

D. Omejitve pretoka kapitala in oseb

(i) Tuje lastništvo / investicije

(ii) Omejitve kapitala

(iii) Svoboda tujcev do prihoda

C. Predpisi o poslovanju

(i) Administrativne zahteve

(ii) Birokratski stroški

(iii) Ustanovitev podjetja

(iv) Dodatna plačila / podkupnine / favoriziranje

(v) Gradbena dovoljenja

(vi) Stroški davčnih postopkov



Četrto pod-področje (1D) temelji na (1Di) najvišji mejni davčni stopnji doho-dnine in (1Dii) najvišji stopnji davka na dohodek in izplačane plače ter dohodkov-nega praga, kjer se te stopnje pričnejo uporabljati. Povprečje teh dveh variabel obli-kuje oceno najvišje mejne obdavčitve (1D). Visoke davčne stopnje, ki veljajo pri razmeroma nizkih ravneh dohodkov, so tudi kazalec odvisnosti od države. Takšne stopnje odrekajo posameznikom sadove lastnega dela. Države z visokimi mejnimi davčnimi stopnjami in nizkim davčnim pragom so tako ocenjene nižje.

Če povzamemo, področje 1 meri stopnjo do katere država sloni na osebni iz-biri in trgih namesto na državnem proračunu in političnem odločanju. Zato drža-ve z nizkimi ravnmi javne porabe kot deleža celote, manjšim obsegom podjetij v državni lasti in nižjimi mejnimi davčnimi stopnjami dobijo najvišje ocene na tem področju.

2 Pravni sistem in lastninske praviceVarovanje oseb in njihove pravično pridobljene lastnine je osrednji element eko-nomske svobode in civilne družbe. Dejansko je to najpomembnejša funkcija drža-ve. Področje 2 se osredotoča na to vprašanje. Ključne sestavine pravnega sistema skladnega z ekonomsko svobodo so: vladavina prava, varovanje lastninskih pravic, neodvisnost in nepristranskost sodstva ter nepristransko in učinkovito izvrševa-nje zakonodaje. Devet komponent na tem področju so pokazatelji učinkovito-sti zaščitne funkcije države. Ocene za te variable izhajajo iz treh osnovnih virov: International Country Risk Guide, Global Competitiveness Report in Doing Business projektov Svetovne banke.

Varstvo lastninskih pravic, ki jih ščiti zakon, zagotavlja temelj ekonomske svo-bode in učinkovito delovanje trgov. Svobodna menjava je na primer nesmiselna, če posamezniki nimajo zaščitenih lastninskih pravic, vključno s sadovi svojega dela. Ko posamezniki in podjetja nimajo zaupanja, da se pogodbe izvršujejo in da so sadovi lastnih produktivnih prizadevanj varni, je njihova spodbuda za vključitev v produktivne dejavnosti manjša. Morda še bolj kot katero koli drugo je to področje bistvenega pomena za učinkovito razporejanje virov. Za države z velikimi pomanj-kljivosti na tem področju je malo verjetno, da bodo gospodarsko uspešne, ne glede na njihove javne politike na preostalih štirih področjih.

3 Trdnost valuteDenar je olje v kolesih menjave. Odsotnost trdne valute ogroža koristi od menjave. Kot nas je že dolgo nazaj podučil Milton Friedman, je infl acija monetarni pojav, ko je preveč denarja na lovu za premalo dobrin. Visoke stopnje rasti količine denar-ja vedno privedejo do infl acije. Podobno, ko se stopnja infl acije povečuje, postaja le-ta bolj in bolj spremenljiva. Visoke in spremenljive stopnje infl acije izkrivljajo relativne cene, spreminjajo temeljne pogoje dolgoročnih pogodb ter onemogoča-jo posameznikom in podjetjem smiselno načrtovanje prihodnosti. Trdna valuta je bistvenega pomena za zaščito lastninskih pravic in s tem ekonomske svobode. Infl acija obenem razjeda vrednost premoženja, ki je v fi nančnih instrumentih. Ko države fi nancirajo svoje izdatke s tiskanjem denarja, pravzaprav razlastninijo svoje državljane in spodkopavajo njihovo ekonomsko svobodo.

Pomembno je, da imajo posamezniki dostop do trdne valute: kdo jo zagota-vlja ni pomembno. Tako je poleg podatkov o stopnji infl acije posamezne države in monetarne politike države pomembno pogledati, kako težko je uporabljati alterna-tivne, bolj verodostojne valute. Če lahko bankirji ponujajo varčevanje in bančne ra-



čune v drugih valutah in če lahko državljani odpirajo tuje bančne račune, je dostop do trdne valute povečan in s tem razširjena ekonomska svoboda.

Na področju 3 indeksa ESS obstajajo štiri komponente. Vse so objektivne in jih je relativno enostavno pridobiti ter so vse že bile vključene v prejšnjih izdajah inde-ksa. Prve tri so namenjene merjenju doslednosti monetarne politike (ali institucij) za dolgoročno stabilnost cen. Komponenta 3D je namenjena merjenju enostavno-sti, s katero se druge valute lahko uporabljajo na domačih in tujih bančnih računih. Da bi si prislužila visoko oceno na tem področju, mora država slediti javnim politi-kam in sprejeti institucije, ki vodijo do nizkih (in stabilnih) stopenj infl acije, ter se izogibati predpisom, ki omejujejo možnost uporabe alternativnih valut.

4 Svoboda mednarodne trgovineV sodobnem svetu visoke tehnologije ter nizkih stroškov komunikacije in tran-sporta je svoboda menjave preko državnih meja ključna sestavina ekonomske svo-bode. Veliko blaga in storitev je danes bodisi proizvedenega v tujini ali pa vsebuje dele dobavljene iz tujine. Prostovoljna izmenjava je aktivnost s pozitivno vsoto: obe strani, ki trgujeta, pridobita in pridobivanje koristi daje motivacijo za izme-njavo. Tako tudi svoboda mednarodne trgovine znatno prispeva k modernemu standardu življenja.

Na pobudo protekcionističnih kritikov in posebnih interesnih skupin skoraj vse države sprejemajo različne oblike trgovinskih omejitev. Carine in kvote so očitni primeri preprek, ki omejujejo mednarodno trgovino. Ker zmanjšujejo kon-vertibilnost valut, tudi kontrole menjalnih tečajev ovirajo mednarodno trgovino. Obseg blagovne menjave se zmanjša tudi, če je prehod blaga skozi carino zahteven in dolgotrajen. Včasih so te zamude posledica administrativne neučinkovitosti, v drugih primerih pa odraz želje uradnikov po podkupnini. V obeh primerih je eko-nomska svoboda manjša.

Komponente na tem področju so namenjene merjenju različnih omejitev, ki vplivajo na mednarodno menjavo: carine, kvote, skrite omejitve zaradi predpisov, nadzor menjalnih tečajev in omejevanje pretoka kapitala. Da bi dobila visoko oce-no na tem področju, mora država imeti nizke carine, enostavno in učinkovito ca-rinsko administracijo, prosto konvertibilno valuto ter majhen obseg nadzora nad pretokom ljudi in kapitala.

5 Predpisi (Regulativa)Ko predpisi omejujejo vstop na trge in posegajo v pravico do vključitve v prosto-voljno izmenjavo, to zmanjšuje ekonomsko svobodo. Peto področje indeksa se osredotoča na regulatorne omejitve svobode izmenjave na trgih posojil, dela in produktov. Prvo pod-področje (5A) odraža razmere na domačem kreditnem trgu. Ena komponenta odseva obseg bančnega sektorja v zasebni lasti. Zadnji dve kom-ponenti odsevata delež posojil, ki so odobrena zasebnemu sektorju in ali kontrola obrestnih mer vpliva na trg posojil. Države, ki uporabljajo zasebni bančni sistem pri dodeljevanju posojil za zasebne stranke in ki se vzdržijo kontrole obrestnih mer, dobijo višje ocene pri tej komponenti.

Mnoge vrste regulacij trga dela posegajo v ekonomsko svobodo delavcev in delodajalcev. Med bolj izrazitimi so: minimalna plača, omejitve odpuščanj, cen-tralizirano določanje plač, širjenje sindikalnih pogodb na tiste, ki niso včlanjeni v sindikat, in vojaška obveznost. Pod-področje trg dela (5B) je namenjena merjenju obsega, v katerem so te omejitve ekonomske svobode prisotne. Da bi si prislužili



visoke ocene na pod-področju predpisov na trgu dela, mora država tržnim silam omogočiti določanje plač ter pogojev za zaposlovanje in odpuščanje, ter se vzdržati uvedbe obvezne vojaške obveznosti.

Kot regulacija kreditnih trgov in trgov dela je tudi regulacija poslovnih aktiv-nosti (pod-področje 5C) zavora ekonomske svobode. Komponente v 5C so na-menjene ugotavljanju, v kolikšni meri predpisi in birokratski postopki omejujejo vstop na trg in zmanjšujejo konkurenco. Za visoko uvrstitev v tem delu indeksa morajo države omogočiti trgom, da sami določajo cene, in se vzdržati regulatornih prijemov, ki ovirajo začetek poslovanja in povečujejo stroške proizvodnje produk-tov. Prav tako se morajo vzdržati »izbiranju favoritov«, kar bi pomenilo upora-bljanje oblasti za pridobivanje plačil in nagrajevanje določenih podjetja na račun drugih.

Sestava področne in skupne ocene Teorija nam nudi nekaj smernic glede elementov, ki jih je treba vključiti v teh pet področij in v končni indeks, vendar ne navaja, kako utežiti posamezne komponen-te znotraj področja ali med posameznimi področji pri izdelavi končnega indeksa. Bilo bi lepo, če bi bili ti dejavniki neodvisni drug od drugega in bi lahko enako ute-žili vsakega od njih. V preteklosti smo raziskovali več metod za uteževanje kompo-nent, vključno s statističnim modelom PCA (ang. principle component analysis) in anketami ekonomistov. Povabili smo tudi druge, da bi uporabili njihove struk-ture uteževanja, če menijo, da so boljše. Naše izkušnje kažejo, da končni indeks ni zelo občutljiv na alternativne metode uteževanja.

Obenem obstaja razlog za razmislek o tem ali so področja (in komponente) neodvisna ali delujejo složno kot kolesa, motor, menjalnik, gredi in ogrodje avto-mobila. Tako kot ti med seboj povezani deli zagotavljajo mobilnost avtomobila je lahko kombinacija medsebojno povezanih dejavnikov, kar prinaša ekonomsko svobodo. Kaj je bolj pomembno za mobilnost avtomobila: motor, kolesa ali pre-nos? Na vprašanje ni mogoče enostavno odgovoriti, ker vsi deli delujejo skupaj. Če se kateri koli od teh ključnih delov pokvari, avto obstoji. S kakovostjo insti-tucionalne ureditve je enako. Če je kateri od ključnih delov odsoten, je splošna učinkovitost ogrožena.

Kot rezultat teh dveh vidikov smo organizirali elemente indeksa na nam smi-seln način, nikakor pa s tem ne poskušamo utežiti komponente tako, da bi spremi-njali oceno področja ali končno oceno. Seveda so podatki pod-področij in kompo-nent na voljo raziskovalcem, ki bi radi poskusili alternativne sheme uteževanja in jih vabimo, da to tudi storijo.



Povzetek ocen Ekonomske svobode za 2014

Tabeli 1.2a in 1.2b (str. 8–9) predstavljata skupne ocene ekonomske svobode, razvrščene od najvišje do najnižje za 159 držav letošnjega poročila. Te ocene so za leto 2014, zadnje leto, za katero so na voljo celoviti podatki.

Hongkong in Singapur ponovno zasedata prvi dve mesti. Nato se zvrstita Nova Zelandija in Švica, dve državi, ki sta skoraj vedno med prvimi petimi. Pet držav - Kanada, Gruzija, Irska, Mauritius in Združeni arabski emirati - je izenače-nih na petem mestu. Avstralija in Združeno kraljestvo sta izenačeni in zaključujeta deseterico.

Uvrstitve nekaterih drugih večjih držav: Združene države Amerike (16.), Nemčija (30.), Japonska (izenačena, 40.), Južna Koreja (izenačena 42.), Francija (izenačena 57.), Italija (69.), Mehika (izenačena 88.), Rusija (izenačena 102.), Indija (112.), Kitajska (izenačena 113.) in Brazilija (124.). 10 najslabše ocenje-nih držav: Iran, Alžirija, Čad, Gvineja, Angola, Srednjeafriška republika, Argentina, Republika Kongo, Libija in zadnja Venezuela.

Indeks ESS je za nazaj izračunan do leta 1970, kot to omogočajo razpoložljivi podatki. (Glej tabele podatkov držav v poglavju 2 ali našo spletno stran <freethe-world.com> za podatke iz preteklih let.) Ker so bili nekateri podatki za pretekla leta morda posodobljeni ali popravljeni, pozivamo raziskovalce, da uporabijo po-datke iz zadnjega letnega poročila, ki zagotavlja najzanesljivejše številke.

Področne ocene ekonomske svobode (in uvrstitve) za leto 2014

Tabela 1.3 (str. 10–14) predstavlja ocene (in uvrstitve) za vsako od petih področij indeksa in za pod-področja 5A, 5B in 5C. Iz analize teh podatkov izhajajo števil-ni zanimivi vzorci. Industrijska gospodarstva z visokim dohodkom so na splošno uvrščena precej visoko za področja pravni sistem in lastninske pravice (področje 2), trdnost valute (področje 3) in svoboda mednarodne trgovine (področje 4). Njihove ocene pa so nižje za obseg (para)države (področje 1) in predpisi (podro-čje 5). To še posebej velja za zahodnoevropske države.

Po drugi strani pa imajo številne države v razvoju majhno fi skalno velikost dr-žave, vendar nizko oceno na drugih področjih in posledično nizko končno oceno. Nauk tega je jasen: majhna fi skalna velikost države ni dovolj za zagotovitev eko-nomske svobode. Potrebne so tudi institucije ekonomske svobode, kot so vladavi-na prava in lastninske pravice, kot tudi trdnost valute, odprtost trgovine in razumni predpisi (regulativa).

Šibkost vladavine prava in lastninskih pravic je še posebej izrazita v podsahar-ski Afriki, med islamskimi državami in v več državah, ki so bile nekoč del sovjet-skega bloka, čeprav so številne države v slednji skupini storile zavidljive korake v smeri izboljšanja. Mnoge države v Latinski Ameriki in jugovzhodni Aziji se slabo odrežejo pri vladavini prava in lastninskih pravicah. Države, ki so slabo uvrščene v tej kategoriji so po navadi slabe na področjih trgovine in predpisov (regulative), čeprav imajo razumen obseg (para)države in trdno valuto.



Tabela 1.2a: Končne ocene ekonomske svobode za leto 2014, prvi in drugi kvartil

0 2 4 6 8 10

[spare]

[spare]

Slovaška 39

Švedska 38

Panama 37

Sejšeli 36

Portugalska 35

Gvatemala 34

Norveška 32

Belgija 32

eška 31

Nemčija 30

Kostarika 28

Avstrija 28

Latvija 27

Bahrajn 26

Nizozemska 25

Tajvan 23

Luksemburg 23

Romunija 22

Danska 21

Finska 20

Estonija 19

Armenija 18

Malta 17

Združene države Amerike 16

Litva 15

Jordanija 14

Čile 13

Katar 12

Združeno kraljestvo 10

Avstralija 10

Združeni arabski emirati 5

Mauritius 5

Irska 5

Gruzija 5

Kanada 5

Švica 4

Nova Zelandija 3

Singapur 2

Hongkong 1 9,03

8,71

8,35

8,25

7,98

7,98

7,98

7,98

7,98

7,93

7,93

7,91

7,83

7,82

7,81

7,75

7,74

7,71

7,70

7,68

7,67

7,66

7,65

7,65

7,63

7,60

7,57

7,56

7,56

7,55

7,53

7,51

7,51

7,50

7,49

7,48

7,47

7,46

7,45

0 2 4 6 8 10

[spare]

Indonezija 79

Zambija 78

Libanon 76

Islandija 76

Butan 75

Urugvaj 74

Gambija 73

Kuvajt 71

Kenija 71

Kirgizija 70

Italija 69

Kambodža 68

Jamajka 67

Makedonija 65

Liberija 65

Honduras 64

Malezija 62

Brunej 62

Oman 59

Črna gora 59

Bocvana 59

Madžarska 57

Francija 57

Dominikanska republika 55

Ciper 55

Uganda 54

Peru 52

Kazahstan 52

Španija 49

Ruanda 49

Bahami 49

Nikaragva 45

Mongolija 45

Izrael 45

Bolgarija 45

Južna Koreja 42

Salvador 42

Albanija 42

Poljska 40

Japonska 40 7,42

7,42

7,40

7,40

7,40

7,39

7,39

7,39

7,39

7,38

7,38

7,38

7,35

7,35

7,34

7,32

7,32

7,30

7,30

7,27

7,27

7,27

7,25

7,25

7,24

7,22

7,22

7,21

7,20

7,17

7,16

7,14

7,14

7,11

7,08

7,07

7,06

7,06

7,04

7,02



0 2 4 6 8 10

[spare]

[spare]

[spare]

[spare]

Vietnam 116

Kolumbija 116

Jemen 115

Nigerija 113

Kitajska 113

Indija 112

Šrilanka 111

Tunizija 108

Nepal 108

Madagaskar 108

Azerbajdžan 107

Tajska 106

Južna Afrika 105

Barbados 104

Rusija 102

Lesoto 102

Srbija 101

Nova Gvineja 100

Moldavija 99

Surinam 97

Slovenija 97

Trinidad in Tobago 95

Svazi 95

Namibija 94

Tanzanija 93

Laos 91

Bosna in Hercegovina 91

Turčija 90

Paragvaj 88

Mehika 88

Zelenoortski otoki 87

Grčija 86

Saudova Arabija 85

Tadžikistan 84

Haiti 82

Fidži 82

Hrvaška 81

Filipini 80 7,01

7,00

6,99

6,99

6,97

6,95

6,93

6,89

6,88

6,88

6,86

6,85

6,85

6,84

6,80

6,77

6,77

6,73

6,73

6,72

6,70

6,68

6,66

6,66

6,65

6,64

6,56

6,55

6,54

6,54

6,54

6,52

6,50

6,45

6,45

6,44

6,43

6,43

Tabela 1.2b: Končne ocene ekonomske svobode za leto 2014, tretji in četrti kvartil

0 2 4 6 8 10

Venezuela 159

Libija 158

Kongo 157

Argentina 156

Srednjeafriška rep. 155

Angola 154

Gvineja 153

Čad 152

Alžirija 151

Iran 150

Zimbabve 149

Mjanmar 148

Dem. rep. Kongo 147

Sirija 146

Etiopija 145

Mavretanija 144

Gabon 143

Ekvador 142

Malavi 141

Mozambik 140

Togo 139

Sierra Leone 138

Mali 137

Gvajana 136

Ukrajina 135

Pakistan 133

Slonokoščena obala 133

Burkina Faso 132

Niger 129

Egipt 129

Burundi 129

Gvineja Bissau 128

Vzhodni Timor 127

Benin 126

Kamerun 125

Brazilija 124

Bolivija 122

Belize 122

Bangladeš 121

Gana 120

Senegal 118

Maroko 118 6,42

6,42

6,41

6,35

6,34

6,34

6,27

6,25

6,22

6,14

6,08

6,05

6,05

6,05

6,02

6,01

6,01

6,00

5,98

5,97

5,92

5,89

5,81

5,79

5,76

5,71

5,63

5,60

5,59

5,49

5,39

5,28

5,27

5,15

5,12

5,10

5,08

5,01

4,81

4,80

4,58

3,29



Tabela 1.3: Ocene ekonomske svobode po področjih (mesta) za leto 2014

Področja Pod-področja 5

1Obseg (para)

države

2Pravni sistem in lastninske

pravice

3Trdnost valute

4Svoboda

mednarodne trgovine

5Predpisi

(regulativa)

5APredpisi

kreditnega trga

5BPredpisi trga

dela

5CPredpisi o

poslovanju

Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto)

Albanija 7,5 (39) 4,8 (107) 9,6 (19) 8,1 (31) 7,0 (87) 7,2 (131) 7,2 (58) 6,4 (72)

Alžirija 3,5 (157) 4,8 (106) 7,2 (113) 4,6 (154) 5,7 (149) 6,2 (145) 4,8 (138) 6,0 (122)

Angola 4,4 (146) 3,2 (151) 6,9 (128) 5,1 (147) 5,7 (148) 8,7 (77) 2,5 (159) 6,0 (126)

Argentina 5,0 (136) 4,1 (134) 5,6 (156) 3,4 (157) 5,9 (144) 7,5 (124) 5,3 (126) 4,9 (152)

Armenija 7,7 (30) 5,6 (75) 9,4 (44) 8,4 (13) 7,5 (55) 9,5 (36) 6,3 (90) 6,7 (45)

Avstralija 6,6 (66) 8,0 (15) 9,3 (48) 7,7 (54) 8,1 (16) 9,5 (31) 8,0 (18) 6,7 (46)

Avstrija 5,1 (132) 8,1 (11) 9,6 (21) 8,2 (26) 6,9 (97) 8,9 (72) 5,6 (110) 6,1 (120)

Azerbajdžan 5,2 (130) 5,9 (59) 7,4 (109) 7,1 (82) 7,1 (82) 8,0 (104) 6,6 (79) 6,7 (48)

Bahami 8,1 (16) 6,7 (34) 6,9 (131) 6,7 (104) 8,6 (3) 8,6 (84) 8,4 (12) 8,8 (1)

Bahrajn 6,7 (63) 6,5 (40) 9,1 (58) 7,6 (59) 8,0 (17) 9,0 (67) 8,1 (15) 7,1 (29)

Bangladeš 8,8 (2) 3,0 (153) 7,0 (121) 5,9 (135) 7,0 (86) 8,0 (107) 7,3 (53) 5,7 (139)

Barbados 6,2 (90) 6,5 (43) 7,2 (114) 6,9 (87) 6,5 (127) 6,0 (146) 7,2 (55) 6,2 (104)

Belgija 3,9 (153) 7,8 (19) 9,7 (10) 8,3 (17) 7,7 (42) 9,5 (28) 7,2 (61) 6,4 (70)

Belize 6,1 (96) 4,2 (131) 6,9 (135) 6,6 (106) 8,0 (21) 9,9 (10) 7,6 (43) 6,4 (77)

Benin 5,9 (108) 4,9 (100) 6,9 (129) 6,2 (122) 7,3 (71) 8,7 (79) 6,0 (101) 7,1 (26)

Bocvana 6,1 (95) 6,1 (56) 8,9 (71) 7,5 (66) 7,8 (29) 9,3 (42) 7,4 (49) 6,7 (47)

Bolgarija 7,0 (56) 5,0 (88) 9,2 (52) 8,0 (33) 7,6 (46) 9,4 (38) 7,3 (52) 6,2 (103)

Bolivija 6,3 (87) 4,3 (123) 8,7 (77) 6,6 (109) 5,8 (146) 8,9 (73) 4,1 (152) 4,5 (156)

Bosna & Hercegovina 5,4 (127) 5,0 (93) 8,5 (83) 7,7 (53) 7,6 (47) 9,1 (60) 7,8 (26) 5,9 (132)

Brazilija 7,0 (57) 4,7 (112) 8,2 (91) 6,7 (99) 4,7 (155) 6,4 (141) 4,5 (144) 3,4 (158)

Brunej 5,0 (138) 6,7 (33) 9,0 (65) 7,1 (78) 8,4 (7) 8,9 (69) 8,7 (5) 7,5 (14)

Burkina Faso 5,5 (121) 3,8 (142) 7,0 (126) 6,3 (118) 7,4 (61) 8,7 (80) 7,2 (60) 6,4 (69)

Burundi 6,0 (102) 3,5 (148) 8,0 (98) 6,2 (124) 6,5 (122) 5,0 (151) 7,9 (21) 6,6 (50)

Butan 7,6 (37) 6,6 (37) 6,9 (134) 6,6 (107) 7,7 (43) 7,4 (127) 8,6 (6) 7,1 (28)

Ciper 7,3 (48) 6,4 (45) 7,2 (112) 7,8 (50) 7,9 (24) 10,0 (9) 7,7 (35) 6,1 (117)

Čad 6,1 (101) 3,2 (152) 6,4 (144) 5,2 (146) 4,7 (156) 3,7 (157) 5,8 (105) 4,6 (155)

Češka 5,7 (112) 6,4 (47) 9,6 (27) 8,3 (22) 7,7 (44) 9,9 (12) 8,0 (19) 5,2 (151)

Čile 8,0 (18) 6,9 (31) 8,9 (69) 8,3 (16) 6,9 (90) 9,1 (57) 5,1 (130) 6,6 (59)

Črna gora 6,5 (71) 5,5 (81) 8,6 (82) 8,2 (23) 7,5 (53) 8,9 (70) 7,2 (57) 6,4 (81)

Danska 3,8 (155) 8,2 (8) 9,7 (12) 8,5 (8) 8,1 (11) 10,0 (1) 7,5 (45) 6,9 (35)

Demokratična republika Kongo 5,5 (122) 2,0 (157) 8,8 (74) 4,6 (155) 6,6 (116) 6,3 (142) 5,4 (121) 8,0 (7)

Dominikanska republika 8,2 (15) 4,3 (122) 9,5 (30) 7,8 (49) 6,8 (104) 7,8 (116) 6,5 (84) 6,1 (116)

Egipt 5,9 (105) 4,5 (118) 8,8 (72) 5,8 (138) 5,2 (154) 4,0 (156) 5,1 (133) 6,4 (74)



Tabela 1.3 (nadaljevanje): Ocene ekonomske svobode po področjih (mesta) za leto 2014


1Obseg (para)

države


pravice

3Trdnost valute

4Svoboda

mednarodne trgovine

5Predpisi

(regulativa)

5APredpisi

kreditnega trga

5BPredpisi trga

dela

5CPredpisi o

poslovanju


Ekvador 5,3 (128) 4,2 (128) 6,9 (133) 6,2 (121) 6,1 (138) 9,3 (48) 3,6 (154) 5,5 (144)

Estonija 6,0 (104) 7,3 (23) 9,1 (56) 8,4 (12) 7,7 (38) 10,0 (1) 6,0 (100) 7,2 (21)

Etiopija 6,1 (94) 5,0 (95) 5,5 (157) 5,0 (149) 6,5 (125) 5,7 (149) 7,6 (42) 6,2 (95)

Fidži 7,3 (46) 6,2 (52) 6,1 (149) 6,4 (117) 8,9 (2) 9,6 (23) 9,0 (3) 8,1 (5)

Filipini 8,8 (3) 4,8 (104) 6,9 (132) 7,1 (80) 7,5 (54) 9,3 (42) 6,6 (76) 6,5 (63)

Finska 4,4 (148) 8,9 (1) 9,5 (28) 8,2 (27) 7,4 (60) 9,5 (29) 5,5 (119) 7,3 (18)

Francija 4,3 (151) 7,2 (26) 9,7 (9) 8,3 (21) 7,1 (83) 9,3 (41) 5,7 (107) 6,2 (101)

Gabon 5,6 (117) 4,3 (124) 6,0 (152) 5,8 (136) 6,9 (93) 8,0 (104) 7,4 (46) 5,3 (149)

Gambija 7,5 (40) 5,4 (83) 8,0 (102) 7,5 (65) 7,2 (76) 6,9 (135) 8,4 (11) 6,2 (99)

Gana 7,0 (55) 5,3 (85) 6,8 (137) 6,3 (119) 6,5 (118) 7,2 (132) 6,2 (93) 6,3 (93)

Grčija 4,7 (142) 5,9 (62) 9,7 (15) 7,9 (40) 6,4 (129) 8,6 (86) 4,5 (143) 6,3 (92)

Gruzija 7,8 (27) 6,6 (36) 9,1 (60) 8,5 (10) 7,9 (26) 9,6 (24) 6,7 (74) 7,4 (16)

Gvajana 4,1 (152) 4,5 (117) 8,1 (95) 6,4 (116) 6,8 (105) 6,3 (142) 7,9 (22) 6,1 (114)

Gvatemala 8,7 (5) 4,4 (119) 9,6 (24) 8,0 (32) 6,7 (109) 9,5 (35) 4,2 (148) 6,4 (78)

Gvineja 6,4 (79) 3,5 (149) 7,5 (108) 4,7 (153) 3,5 (159) 0,0 (159) 4,8 (140) 5,6 (142)

Gvineja-Bissau 7,2 (52) 4,1 (136) 6,3 (146) 5,9 (134) 6,9 (92) 9,0 (64) 3,5 (156) 8,3 (2)

Haiti 8,7 (6) 2,6 (156) 8,2 (93) 8,0 (34) 7,4 (59) 8,2 (97) 8,1 (14) 6,0 (123)

Honduras 8,7 (4) 4,2 (125) 9,2 (53) 7,2 (75) 6,8 (102) 8,7 (81) 5,2 (128) 6,5 (60)

Hongkong 9,3 (1) 8,1 (10) 9,4 (43) 9,4 (2) 9,0 (1) 10,0 (1) 9,4 (1) 7,7 (12)

Hrvaška 4,7 (140) 5,8 (68) 9,3 (45) 7,9 (43) 7,3 (67) 9,1 (56) 6,8 (72) 6,0 (121)

Indija 8,5 (8) 5,2 (86) 6,9 (130) 5,6 (144) 6,3 (132) 6,5 (139) 6,0 (99) 6,4 (73)

Indonezija 7,7 (31) 4,7 (110) 9,3 (49) 7,1 (79) 6,3 (133) 8,1 (102) 4,6 (142) 6,2 (106)

Iran 5,4 (125) 5,6 (73) 7,0 (119) 3,0 (159) 5,3 (152) 4,9 (154) 4,8 (139) 6,3 (86)

Irska 5,7 (110) 8,0 (14) 9,6 (18) 8,7 (3) 7,7 (36) 8,8 (74) 7,3 (54) 7,2 (23)

Islandija 5,2 (131) 8,3 (6) 7,0 (120) 7,0 (85) 7,8 (30) 8,3 (93) 7,8 (25) 7,2 (22)

Italija 5,1 (133) 5,7 (70) 9,8 (5) 8,1 (30) 7,1 (77) 9,4 (37) 6,6 (78) 5,4 (148)

Izrael 6,4 (83) 5,9 (60) 9,5 (31) 8,0 (35) 7,1 (79) 10,0 (1) 5,3 (125) 6,1 (115)

Jamajka 7,7 (33) 5,0 (89) 8,4 (88) 7,0 (83) 7,9 (27) 9,6 (27) 7,9 (20) 6,1 (107)

Japonska 4,7 (141) 7,8 (18) 9,5 (29) 7,7 (56) 7,3 (64) 7,9 (115) 8,0 (17) 6,2 (105)

Jemen 7,2 (49) 4,0 (139) 8,7 (79) 6,8 (91) 5,5 (150) 5,0 (151) 5,4 (124) 6,1 (111)

Jordanija 8,0 (17) 6,1 (54) 9,5 (32) 8,0 (38) 7,5 (52) 7,7 (122) 7,8 (30) 7,1 (25)

Južna Afrika 5,5 (118) 5,8 (67) 8,0 (99) 6,7 (101) 7,1 (81) 9,1 (61) 6,4 (87) 5,9 (133)

Južna Koreja 6,4 (77) 6,5 (41) 9,6 (26) 7,6 (57) 6,9 (91) 9,3 (42) 4,8 (136) 6,6 (57)





1Obseg (para)

države


pravice

3Trdnost valute

4Svoboda

mednarodne trgovine

5Predpisi

(regulativa)

5APredpisi

kreditnega trga

5BPredpisi trga

dela

5CPredpisi o

poslovanju


Kambodža 7,9 (24) 4,2 (129) 9,3 (50) 7,6 (61) 7,1 (80) 9,2 (50) 6,7 (75) 5,4 (145)

Kamerun 8,0 (19) 4,2 (130) 7,2 (115) 5,3 (145) 6,7 (112) 7,0 (134) 7,4 (47) 5,5 (143)

Kanada 6,3 (85) 8,0 (13) 9,6 (23) 7,8 (48) 8,1 (12) 9,7 (16) 8,1 (13) 6,5 (66)

Katar 6,5 (69) 7,9 (16) 9,1 (59) 7,9 (46) 8,1 (15) 10,0 (1) 6,5 (82) 7,8 (10)

Kazahstan 7,5 (42) 6,3 (48) 9,0 (67) 6,0 (128) 7,9 (22) 9,3 (42) 7,7 (34) 6,8 (43)

Kenija 7,8 (26) 4,9 (96) 9,0 (64) 6,5 (112) 7,4 (63) 8,0 (109) 7,8 (28) 6,3 (82)

Kirgizistan 7,9 (20) 4,7 (111) 8,7 (80) 7,4 (72) 7,1 (78) 8,7 (82) 6,1 (96) 6,6 (49)

Kitajska 5,1 (134) 5,8 (65) 8,2 (92) 6,8 (95) 6,3 (131) 7,3 (130) 5,5 (117) 6,3 (94)

Kolumbija 6,1 (98) 4,1 (133) 8,1 (94) 6,7 (102) 7,1 (84) 9,1 (59) 5,9 (104) 6,2 (100)

Kongo 4,4 (149) 3,0 (154) 5,9 (154) 4,7 (152) 6,0 (142) 6,2 (144) 5,7 (109) 6,3 (85)

Kostarika 7,6 (34) 6,3 (50) 9,4 (39) 8,0 (36) 6,5 (124) 6,6 (138) 6,4 (85) 6,5 (65)

Kuvajt 6,2 (88) 6,6 (38) 8,3 (90) 6,9 (89) 7,7 (41) 10,0 (1) 6,8 (70) 6,3 (87)

Laos 8,5 (9) 5,9 (64) 6,5 (142) 6,8 (92) 6,6 (115) 8,4 (91) 4,9 (135) 6,5 (67)

Latvija 5,9 (107) 6,6 (35) 9,3 (46) 8,3 (18) 7,8 (33) 9,1 (63) 7,7 (40) 6,5 (62)

Lesoto 5,2 (129) 5,8 (66) 8,0 (101) 6,5 (111) 7,8 (31) 9,7 (18) 6,8 (69) 6,8 (40)

Libanon 8,4 (10) 4,4 (121) 9,7 (11) 6,6 (108) 6,2 (137) 5,0 (151) 7,6 (41) 5,9 (129)

Liberija 8,2 (13) 4,7 (113) 9,2 (55) 5,6 (143) 8,5 (6) 9,5 (32) 7,7 (36) 8,2 (4)

Libija 3,2 (159) 3,6 (145) 6,0 (151) 4,7 (150) 5,5 (151) 6,7 (137) 6,3 (91) 3,5 (157)

Litva 7,2 (51) 6,4 (44) 9,4 (41) 7,9 (44) 8,1 (13) 9,9 (13) 7,9 (23) 6,6 (55)

Luksemburg 4,5 (145) 8,4 (5) 9,5 (34) 8,4 (11) 7,5 (58) 9,3 (42) 6,0 (98) 7,1 (30)

Madagaskar 8,3 (12) 3,4 (150) 8,0 (97) 6,7 (103) 6,3 (134) 7,7 (121) 4,7 (141) 6,4 (79)

Madžarska 5,4 (126) 6,1 (55) 9,5 (33) 8,2 (25) 7,3 (69) 9,7 (20) 6,6 (80) 5,6 (141)

Makedonija 6,3 (86) 5,7 (72) 8,3 (89) 7,7 (51) 8,1 (14) 9,5 (30) 7,5 (44) 7,3 (17)

Malavi 5,9 (106) 4,9 (99) 5,8 (155) 5,9 (132) 6,5 (121) 6,5 (140) 6,9 (67) 6,1 (112)

Malezija 6,6 (67) 7,0 (29) 6,8 (136) 7,6 (62) 8,2 (9) 9,6 (25) 7,8 (31) 7,4 (15)

Mali 5,0 (135) 4,4 (120) 6,9 (127) 7,0 (86) 6,4 (128) 7,9 (111) 5,2 (129) 6,2 (98)

Malta 5,7 (111) 7,0 (28) 9,6 (20) 8,4 (14) 7,9 (25) 9,6 (22) 7,7 (38) 6,4 (75)

Maroko 6,1 (100) 6,1 (53) 7,4 (110) 6,5 (115) 6,1 (141) 7,1 (133) 4,3 (146) 6,8 (42)

Mauritius 7,6 (36) 6,5 (42) 9,6 (25) 8,5 (6) 7,7 (39) 9,2 (51) 7,2 (59) 6,8 (41)

Mavretanija 3,6 (156) 4,1 (137) 7,0 (123) 6,6 (110) 6,9 (94) 8,4 (90) 6,6 (77) 5,7 (140)

Mehika 7,8 (29) 4,2 (126) 8,1 (96) 7,5 (67) 6,8 (101) 8,9 (71) 5,4 (123) 6,1 (113)

Mjanmar 5,7 (114) 3,6 (146) 6,5 (143) 5,1 (148) 6,1 (139) 5,9 (148) 6,1 (94) 6,2 (96)

Moldavija 6,5 (73) 5,0 (90) 7,8 (105) 7,3 (74) 7,1 (85) 9,7 (19) 5,5 (115) 5,9 (130)





1Obseg (para)

države


pravice

3Trdnost valute

4Svoboda

mednarodne trgovine

5Predpisi

(regulativa)

5APredpisi

kreditnega trga

5BPredpisi trga

dela

5CPredpisi o

poslovanju


Mongolija 7,9 (23) 5,9 (63) 8,5 (84) 7,5 (69) 7,2 (74) 7,7 (118) 7,1 (64) 6,7 (44)

Mozambik 6,2 (89) 4,1 (138) 6,5 (141) 6,5 (113) 5,8 (145) 7,7 (119) 3,1 (157) 6,6 (53)

Namibija 6,5 (75) 6,3 (51) 6,7 (139) 6,8 (94) 7,7 (37) 9,3 (49) 7,9 (24) 6,1 (119)

Nemčija 5,5 (119) 7,7 (21) 9,6 (22) 7,9 (42) 6,9 (88) 8,3 (93) 5,9 (103) 6,6 (56)

Nepal 7,9 (22) 4,8 (108) 6,4 (145) 6,7 (100) 6,9 (95) 8,3 (93) 5,9 (102) 6,3 (83)

Niger 6,4 (81) 4,1 (135) 6,8 (138) 5,7 (142) 7,3 (68) 9,4 (40) 4,3 (147) 8,2 (3)

Nigerija 7,0 (58) 3,7 (143) 7,9 (103) 6,0 (129) 7,6 (49) 9,6 (26) 8,4 (8) 4,7 (154)

Nikaragva 8,6 (7) 4,5 (116) 8,9 (70) 7,6 (58) 7,3 (66) 9,5 (34) 6,5 (81) 6,0 (128)

Nizozemska 3,9 (154) 8,1 (9) 9,8 (4) 8,7 (4) 7,7 (34) 9,1 (62) 7,4 (50) 6,8 (39)

Norveška 5,0 (137) 8,7 (3) 9,6 (17) 7,0 (84) 7,2 (73) 10,0 (1) 4,5 (145) 7,2 (20)

Nova Zelandija 6,4 (80) 8,7 (2) 9,5 (36) 8,7 (5) 8,5 (5) 9,9 (11) 8,5 (7) 7,2 (24)

Oman 4,5 (144) 7,2 (25) 8,8 (75) 7,9 (39) 7,9 (23) 9,8 (14) 7,3 (51) 6,6 (52)

Pakistan 7,9 (25) 4,0 (140) 6,2 (147) 5,8 (139) 6,2 (136) 8,1 (100) 5,2 (127) 5,4 (147)

Panama 7,5 (41) 5,5 (82) 9,2 (51) 8,5 (9) 6,6 (114) 8,5 (89) 5,1 (131) 6,3 (91)

Papua Nova Gvineja 6,0 (103) 4,9 (97) 7,8 (106) 6,8 (98) 8,0 (20) 7,9 (113) 8,4 (9) 7,7 (11)

Paragvaj 8,2 (14) 3,7 (144) 9,3 (47) 6,9 (88) 6,3 (135) 8,5 (87) 4,1 (151) 6,1 (108)

Peru 7,4 (44) 4,7 (109) 9,4 (42) 7,7 (55) 7,5 (50) 9,6 (21) 7,1 (63) 5,9 (135)

Poljska 5,6 (116) 6,4 (46) 9,7 (13) 7,9 (45) 7,5 (56) 8,7 (78) 7,7 (33) 6,0 (124)

Portugalska 5,5 (124) 7,0 (30) 9,8 (2) 8,2 (24) 6,9 (89) 8,4 (92) 6,1 (97) 6,3 (84)

Romunija 6,8 (61) 6,0 (58) 9,4 (38) 8,4 (15) 7,7 (35) 9,7 (17) 7,2 (56) 6,2 (97)

Ruanda 5,5 (120) 7,2 (24) 9,5 (35) 6,6 (105) 8,0 (18) 8,1 (103) 8,4 (10) 7,6 (13)

Rusija 6,5 (72) 5,4 (84) 9,0 (68) 5,8 (137) 6,6 (113) 8,2 (98) 5,6 (112) 6,1 (110)

Salvador 8,4 (11) 4,1 (132) 9,7 (14) 7,8 (47) 6,9 (96) 8,1 (101) 6,4 (88) 6,1 (109)

Saudova Arabija 5,0 (138) 7,4 (22) 8,5 (87) 6,2 (123) 7,7 (40) 8,9 (68) 7,1 (62) 7,1 (27)

Sejšeli 7,3 (47) 5,5 (80) 9,1 (61) 8,1 (28) 7,4 (62) 8,0 (104) 7,0 (65) 7,2 (19)

Senegal 7,2 (50) 5,0 (94) 7,1 (116) 6,8 (93) 6,0 (143) 8,5 (88) 3,7 (153) 5,7 (138)

Sierra Leone 6,7 (64) 4,2 (127) 7,3 (111) 6,1 (126) 5,3 (153) 4,2 (155) 5,6 (111) 6,1 (118)

Singapur 7,8 (28) 8,3 (7) 9,4 (37) 9,4 (1) 8,5 (4) 10,0 (1) 7,8 (29) 7,8 (9)

Sirija 6,2 (92) 6,0 (57) 5,1 (158) 4,5 (156) 6,1 (140) 5,6 (150) 5,7 (108) 7,0 (31)

Slonokoščena obala 5,6 (115) 4,8 (105) 7,0 (122) 5,9 (133) 6,7 (108) 8,2 (99) 5,5 (116) 6,4 (68)

Slovaška 6,1 (97) 5,6 (74) 9,8 (3) 8,5 (7) 7,3 (70) 9,2 (52) 7,4 (48) 5,3 (150)

Slovenija 4,4 (147) 6,3 (49) 8,5 (85) 7,9 (41) 6,5 (123) 7,6 (123) 6,2 (92) 5,7 (137)

Srbija 6,8 (60) 4,8 (103) 7,7 (107) 7,5 (64) 6,5 (120) 6,8 (136) 7,0 (66) 5,8 (136)





1Obseg (para)

države


pravice

3Trdnost valute

4Svoboda

mednarodne trgovine

5Predpisi

(regulativa)

5APredpisi

kreditnega trga

5BPredpisi trga

dela

5CPredpisi o

poslovanju


Srednjeafriška republika 6,6 (68) 2,0 (159) 6,1 (150) 4,7 (151) 5,8 (147) 7,9 (114) 3,5 (155) 5,9 (134)

Suriname 6,2 (91) 4,6 (114) 9,2 (54) 6,5 (114) 7,2 (72) 8,0 (108) 7,8 (27) 5,9 (131)

Svazi 6,4 (76) 4,8 (102) 8,0 (100) 6,8 (97) 7,8 (28) 8,8 (75) 7,7 (37) 6,9 (36)

Španija 5,7 (113) 6,5 (39) 9,8 (1) 8,0 (37) 6,8 (98) 9,0 (65) 5,5 (118) 6,0 (127)

Šrilanka 7,9 (21) 5,1 (87) 7,0 (124) 5,8 (140) 6,8 (100) 7,5 (125) 6,5 (83) 6,5 (64)

Švedska 3,4 (158) 8,0 (12) 9,8 (6) 8,3 (19) 7,8 (32) 9,8 (15) 6,7 (73) 6,8 (38)

Švica 7,7 (32) 8,5 (4) 9,8 (7) 7,3 (73) 8,0 (19) 9,3 (42) 7,7 (32) 7,0 (32)

Tadžikistan 6,5 (74) 5,6 (76) 9,1 (57) 6,9 (90) 6,8 (99) 8,7 (82) 5,4 (122) 6,4 (76)

Tajska 7,2 (53) 5,0 (92) 7,1 (117) 6,8 (96) 6,7 (107) 9,1 (54) 4,8 (137) 6,3 (88)

Tajvan 7,2 (54) 6,8 (32) 9,6 (16) 7,5 (63) 7,2 (75) 9,1 (58) 5,5 (114) 6,9 (37)

Tanzanija 7,4 (45) 5,5 (78) 7,9 (104) 6,0 (130) 7,3 (65) 9,4 (39) 6,3 (89) 6,3 (90)

Togo 6,7 (62) 3,0 (155) 7,1 (118) 6,1 (127) 6,5 (119) 7,5 (126) 4,2 (149) 8,0 (6)

Trinidad in Tobago 5,5 (123) 4,5 (115) 8,6 (81) 7,7 (52) 7,5 (57) 8,7 (76) 7,7 (39) 6,0 (125)

Tunizija 6,1 (99) 5,7 (69) 7,0 (125) 7,1 (77) 6,8 (106) 7,3 (129) 6,4 (86) 6,6 (58)

Turčija 6,6 (65) 5,0 (91) 9,0 (63) 7,2 (76) 6,5 (126) 8,0 (110) 4,9 (134) 6,6 (54)

Uganda 7,4 (43) 4,9 (98) 8,7 (78) 7,5 (68) 8,2 (10) 9,1 (54) 9,0 (4) 6,4 (80)

Ukrajina 6,5 (70) 4,9 (101) 5,9 (153) 6,0 (131) 6,7 (110) 7,9 (112) 5,7 (106) 6,4 (71)

Urugvaj 7,0 (59) 5,5 (77) 9,1 (62) 7,4 (70) 6,4 (130) 7,3 (128) 5,6 (113) 6,3 (89)

Venezuela 4,4 (150) 2,0 (158) 3,0 (159) 3,1 (158) 3,9 (158) 6,0 (147) 2,5 (158) 3,3 (159)

Vietnam 7,6 (35) 5,5 (79) 6,2 (148) 6,2 (125) 6,7 (111) 9,1 (53) 5,5 (120) 5,4 (146)

Vzhodni Timor 4,5 (143) 3,5 (147) 8,8 (73) 6,3 (120) 7,5 (51) 9,5 (32) 6,9 (68) 6,2 (102)

Zambija 6,3 (84) 5,7 (71) 9,0 (66) 7,4 (71) 6,8 (103) 7,7 (120) 6,1 (95) 6,5 (61)

Združene države Amerike 6,4 (78) 7,1 (27) 9,4 (40) 7,6 (60) 8,3 (8) 9,0 (66) 9,2 (2) 6,6 (51)

Združeni arabski emirati 7,6 (38) 7,8 (20) 8,7 (76) 8,1 (29) 7,7 (45) 8,3 (93) 6,8 (71) 7,9 (8)

Združeno kraljestvo 6,2 (93) 7,8 (17) 9,8 (8) 8,3 (20) 7,6 (48) 7,8 (117) 8,1 (16) 6,9 (34)

Zelenortski otoki 6,4 (82) 5,9 (61) 8,5 (86) 7,1 (81) 6,6 (117) 8,6 (85) 4,1 (150) 7,0 (33)

Zimbabve 5,8 (109) 3,9 (141) 6,7 (140) 5,7 (141) 4,2 (157) 2,7 (158) 5,1 (132) 4,9 (153)



Verižni končni indeks

Skozi čas je indeks postal bolj razdelan in razpoložljivi podatki pa popolnejši. Posledično se število in sestava komponent za številne države spreminja skozi čas. To predstavlja problem podoben tistemu, s katerim se soočajo pri izračunu BDP oziroma indeksa cen skozi čas, ko se osnovni paket blaga in storitev spreminja iz enega na drugo leto. Da bi odpravili ta problem in zagotovili časovno primerljivost, smo storili kar statistiki naredijo z analizo nacionalnega dohodka - verižno povezali podatke.

Izhodiščno leto za verižni indeks je leto 2000, zato rezultat ni na voljo za tiste države, ki so bile dodane po tem letu. Spremembe v verižnem indeksu neke države skozi čas temeljijo le na spremembah v komponentah, ki so bile prisotne v dveh zaporednih letih. Na primer, ocena za 2010 temelji na oceni 2009, vendar je pri-lagojena zaradi sprememb v osnovnih podatkih med letoma 2009 in 2010 za tiste komponente, ki so bile prisotne v obeh letih. Če so bile skupne komponente za državo v letu 2010 enake kot v letu 2009, prilagoditev končne ocene države za leto 2010 ni bilo. Vendar, če so bile ocene komponent za leto 2010 nižje od tistih za leto 2009 za komponente prisotne v obeh letih, je bila končna ocena države za leto 2010 prilagojena sorazmerno navzdol. Ustrezno je v primerih, ko so bile ocene skupnih komponent višje v letu 2010 kot v letu 2009, je bila končna ocena države za leto 2010 sorazmerno prilagojena navzgor. Verižni indeksi ocen so bili izdelani s ponavljanjem tega postopka od leta 1970 do leta 2013.

Metodologija verižnih indeksov pomeni, da se bo ocena neke države spreme-nila po časovnih obdobjih, le če se je spremenila ocena za komponente prisotne v zaporednih letih. To je natanko tisto, kar želimo, ko delamo primerjave po časov-nih obdobjih.

Verižni indeksi končnih ocen za izbrana leta so v Tabeli 1.4 (str. 16–19). Verižna metoda je bila uporabljena tudi pri izhajajočih ocenah za področja 1 do 5. Te ocene so skupaj s podatki, ki so zaradi pomanjkanja prostora tukaj izpuščeni, na voljo na www.freetheworld.com. Opozarjamo, da lahko obstajajo znatne razlike med neprilagojenimi in verižnimi indeksi ocen, kar še posebej velja za države z manj popolnimi podatki za zgodnja leta. Raziskovalci, ki se lotijo dolgoročnih študij, naj uporabljajo verižne podatke.



Tabela 1.4 : Verižno povezane ocene od leta 1970 do leta 2014

1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Albanija 4,36 5,05 6,26 7,11 7,30 7,37 7,38 7,46 7,51 7,39 7,33 7,37 7,50

Alžirija 3,82 3,60 3,43 4,06 4,69 5,25 5,31 5,02 4,83 4,87 4,77 4,56 4,61 4,66 4,62

Argentina 4,36 2,76 3,96 3,30 4,42 7,04 7,41 5,97 6,09 6,20 5,99 5,95 5,72 5,65 5,13 4,99 4,79

Avstralija 6,95 6,06 6,85 7,16 7,56 7,97 8,22 8,23 8,27 8,31 8,21 8,10 8,10 8,09 8,03 7,99 8,09

Avstrija 6,08 5,93 6,34 6,35 6,99 7,18 7,96 7,84 7,81 7,77 7,66 7,62 7,53 7,56 7,53 7,50 7,55

Bahami 6,41 6,29 6,36 6,47 6,44 6,72 6,87 6,74 6,82 6,84 6,76 6,70 6,65 6,65 6,65 6,63

Bahrajn 7,42 6,92 6,88 7,22 7,69 7,35 7,61 7,78 7,69 7,56 7,69 7,70 7,52 7,50 7,55

Bangladeš 3,03 3,38 3,68 4,57 5,49 6,01 6,17 6,34 6,23 6,24 6,46 6,52 6,50 6,42 6,51 6,44

Barbados 5,66 5,79 6,25 6,30 6,29 6,41 6,64 6,42 6,55 6,42 6,56 6,64 6,62 6,70 6,44 6,46

Belgija 7,49 6,85 7,11 7,08 7,40 7,36 7,89 7,54 7,51 7,50 7,42 7,43 7,47 7,44 7,41 7,39 7,64

Belize 5,70 5,43 6,11 6,87 6,52 6,83 6,74 6,81 6,78 6,54 6,45 6,45 6,48 6,29 6,19

Benin 5,14 4,89 5,16 4,83 5,39 5,67 5,98 5,86 5,70 5,83 5,81 5,76 5,55 5,87 5,94

Bocvana 5,25 5,57 5,92 6,40 7,36 7,29 7,19 7,34 7,06 6,99 7,22 7,43 7,47 7,39 7,47

Bolgarija 5,02 3,90 4,62 5,41 6,85 7,00 7,01 7,08 7,23 7,22 7,28 7,28 7,25 7,29

Bolivija 4,01 3,44 5,43 6,61 6,98 6,36 6,40 6,16 6,11 6,33 6,39 6,36 6,45 6,49 6,31

Brazilija 5,11 4,07 3,84 3,28 4,50 4,73 6,00 6,30 6,28 6,20 6,32 6,36 6,56 6,60 6,57 6,37 6,29

Burundi 3,88 3,99 4,42 4,63 3,94 4,73 4,87 5,35 5,26 4,84 5,25 5,02 5,24 5,26 6,07 6,07

Ciper 5,80 5,53 5,53 6,04 6,41 6,66 7,66 7,60 7,74 7,70 7,73 7,65 7,59 7,39 6,96 7,22

Čad 4,93 4,93 4,90 5,43 5,43 5,50 5,21 5,06 5,36 5,77 5,60 5,36 5,67 5,66

Češka 6,16 6,90 7,15 7,19 7,35 7,38 7,34 7,35 7,39 7,54 7,51 7,69

Čile 3,96 3,62 5,39 5,84 6,79 7,54 7,42 7,92 7,93 8,04 7,97 7,96 7,94 7,97 7,86 7,89 7,86

Danska 6,83 6,23 6,38 6,52 7,25 7,73 8,07 7,94 7,95 7,96 7,87 7,65 7,75 7,69 7,55 7,64 7,72

Demokratična republika Kongo 4,31 3,71 2,76 3,84 3,22 3,51 3,97 4,88 5,40 5,48 5,44 5,51 5,61 5,58 5,54 5,79 5,64

Dominikanska republika 5,17 4,92 4,34 5,99 6,75 6,42 6,33 6,39 6,36 6,85 7,06 7,08 6,94 7,11 7,21

Egipt 3,59 4,40 4,86 4,60 5,99 6,80 6,58 6,71 6,91 6,74 6,66 6,79 6,61 6,57 6,51 6,31

Ekvador 3,89 4,91 5,30 4,39 5,36 6,17 5,76 5,85 5,93 5,77 5,77 5,76 5,70 5,71 5,88 5,88 5,63

Estonija 6,07 7,51 7,97 7,95 7,84 7,76 7,68 7,76 7,69 7,62 7,61 7,71

Fidži 5,27 5,57 5,97 5,72 6,11 6,23 6,63 6,46 6,52 6,58 6,45 6,33 6,48 6,39 6,25 6,33

Filipini 5,29 5,22 5,33 5,07 5,79 7,30 6,97 7,00 7,05 6,86 6,76 6,72 7,09 7,27 6,83 7,07 6,94

Finska 6,81 6,15 6,64 6,92 7,23 7,50 8,03 7,87 7,87 7,90 7,79 7,69 7,73 7,81 7,75 7,61 7,69

Francija 6,63 5,93 6,09 5,99 7,07 7,00 7,51 7,36 7,36 7,54 7,46 7,50 7,43 7,34 7,27 7,21 7,35

Gabon 4,51 5,09 5,48 5,39 5,82 5,60 5,78 5,69 5,73 5,69 5,50 5,38 5,33 5,36 5,51



Tabela 1.4 (nadaljevanje): Verižno povezane ocene od leta 1970 do leta 2014

1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Gana 3,64 3,05 3,20 5,06 5,53 5,66 6,48 6,98 7,00 6,94 7,00 6,86 6,88 6,57 6,66 6,51

Grčija 6,31 5,84 5,74 5,12 5,97 6,46 6,93 7,33 7,24 7,29 7,07 6,93 6,75 6,64 6,62 6,83 6,88

Gvajana 5,05 6,53 6,12 6,28 6,48 6,70 6,62 6,50 6,61 6,61 6,32 6,22

Gvatemala 5,98 6,46 5,87 4,68 5,62 6,96 6,57 7,15 7,36 7,36 6,94 7,14 7,24 7,26 7,26 7,42 7,43

Gvineja-Bissau 2,98 3,17 4,07 4,83 5,11 4,82 4,86 5,26 5,35 5,44 5,77 5,84 5,85

Haiti 6,57 5,81 5,66 5,64 6,95 6,94 6,92 6,89 7,06 7,17 6,87 7,00 6,83 7,22 7,39

Honduras 5,97 5,38 5,45 6,26 6,67 6,85 7,17 7,21 7,12 6,99 7,04 7,11 6,99 6,95 7,02

Hongkong 8,70 8,72 9,03 8,64 8,60 9,15 8,86 8,95 8,96 9,01 9,05 8,95 8,85 8,81 8,88 8,86 8,93

Hrvaška 5,05 6,35 6,77 6,84 6,91 7,03 7,08 6,97 7,21 7,24 7,19 7,30

Indija 5,35 4,49 5,34 5,01 5,05 5,80 6,34 6,90 6,70 6,72 6,66 6,60 6,59 6,79 6,78 6,82 6,68

Indonezija 4,54 5,20 5,05 6,13 6,50 6,62 6,07 6,64 6,70 6,72 6,70 6,75 7,05 7,07 7,05 7,18 7,18

Iran 5,81 5,65 3,37 3,84 4,40 4,32 5,87 6,49 6,36 6,39 6,43 6,43 6,46 6,18 5,50 5,81 5,49

Irska 6,79 5,97 6,47 6,54 7,13 8,28 8,21 8,40 8,26 8,17 8,02 7,91 7,75 7,92 8,07 8,09 8,15

Islandija 6,13 4,40 5,25 5,53 6,95 7,69 8,04 8,11 8,00 7,86 7,27 6,82 6,41 6,74 6,81 6,86 7,04

Italija 5,99 5,18 5,38 5,57 6,61 6,66 7,56 7,33 7,22 7,12 7,04 6,94 7,11 7,14 7,14 7,08 7,13

Izrael 4,83 4,08 3,67 4,25 4,92 6,38 7,12 7,63 7,52 7,52 7,51 7,44 7,60 7,62 7,64 7,67 7,70

Jamajka 3,92 4,85 5,48 6,65 7,58 7,64 7,62 7,44 7,39 7,42 7,12 7,15 7,30 7,46 7,33

Japonska 6,79 6,38 6,89 7,06 7,56 7,47 7,91 7,81 7,80 7,73 7,60 7,49 7,51 7,42 7,58 7,44 7,40

Jordanija 5,31 5,35 5,74 5,85 6,51 7,45 7,58 7,51 7,69 7,47 7,56 7,75 7,75 7,84 7,91 7,80

Južna Afrika 6,30 5,71 5,85 5,49 5,50 6,57 7,09 7,01 6,95 6,94 6,66 6,66 6,87 6,94 6,91 6,88 6,77

Južna Koreja 5,39 5,26 5,49 5,54 6,31 6,67 6,81 7,27 7,45 7,46 7,26 7,18 7,28 7,29 7,21 7,13 7,21

Kamerun 5,62 5,73 5,81 5,68 5,84 6,14 6,11 5,99 5,92 6,06 6,56 6,58 6,63 6,59 6,49

Kanada 7,91 7,12 7,68 7,78 8,15 8,12 8,37 8,23 8,20 8,16 8,11 8,08 8,05 7,98 8,01 8,03 8,09

Kenija 4,80 4,63 4,80 5,29 5,43 5,89 6,72 7,24 7,11 7,18 6,84 7,02 7,07 7,02 7,18 7,19 7,18

Kitajska 3,74 4,74 4,43 5,17 5,78 5,87 5,96 6,08 6,06 6,11 6,07 6,13 6,20 6,26 6,26

Kolumbija 5,28 4,84 4,74 5,22 5,07 5,59 5,52 5,76 5,93 6,16 6,11 6,32 6,33 6,40 6,39 6,42 6,24

Kongo 4,50 4,31 4,97 5,02 4,35 4,74 4,83 4,73 4,92 5,18 4,95 4,75 4,71 4,94 4,98

Kostarika 5,92 5,07 5,03 6,64 6,97 7,52 7,66 7,85 7,67 7,45 7,51 7,41 7,71 7,67 7,63 7,66

Kuvajt 4,99 6,85 5,45 6,95 7,14 7,52 7,64 7,77 7,45 7,53 7,40 7,35 7,38 7,31 7,28

Latvija 5,29 6,98 7,30 7,42 7,35 7,28 7,15 7,01 7,12 7,21 7,31 7,45

Litva 5,31 6,60 6,95 7,03 7,11 7,02 7,12 6,99 7,02 7,03 7,18 7,36

Luksemburg 7,48 7,63 7,51 7,83 7,80 7,94 8,03 7,72 7,70 7,71 7,72 7,60 7,59 7,55 7,52 7,63 7,77




1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Madagaskar 4,00 4,58 4,48 4,60 5,96 5,89 5,98 6,38 6,33 6,44 6,58 6,37 6,66 6,84 6,67

Madžarska 3,94 4,68 5,04 6,20 7,08 7,24 7,15 7,18 7,22 7,32 7,32 7,40 7,34 7,30 7,34

Malavi 5,16 4,61 4,95 5,39 4,56 4,91 5,09 5,26 5,55 5,82 5,91 5,97 6,08 5,74 5,50 5,52

Malezija 6,53 6,31 6,96 7,02 7,40 7,59 6,81 6,99 6,92 6,99 6,72 6,78 7,00 7,02 6,99 7,21 7,24

Mali 5,41 5,73 4,81 5,11 5,22 6,20 5,98 6,28 6,33 5,89 5,96 5,97 5,91 5,91 6,00 6,05

Malta 5,53 5,30 5,50 6,95 6,79 7,60 7,43 7,80 7,65 7,65 7,61 7,58 7,55 7,55 7,67

Maroko 5,65 5,07 4,45 5,20 5,18 6,28 6,18 6,37 6,21 6,29 6,31 6,31 6,45 6,51 6,39 6,42 6,37

Mauritius 4,77 4,70 6,08 5,93 7,45 7,62 7,52 7,38 7,91 7,98 7,87 7,92 7,99 8,08 8,07 7,97

Mehika 6,45 5,76 5,13 4,61 6,13 6,43 6,49 6,81 6,85 6,77 6,70 6,59 6,69 6,70 6,73 6,77 6,86

Mjanmar 4,50 4,15 3,13 3,80 3,67 3,95 4,28 3,69 3,83 4,01 4,12 4,18 4,90 5,15 5,12

Namibija 5,11 6,16 6,23 6,51 6,41 6,62 6,60 6,60 6,51 6,26 6,50 6,62 6,66

Nemčija 7,44 6,85 7,16 7,25 7,65 7,65 7,88 7,78 7,71 7,59 7,51 7,57 7,53 7,63 7,57 7,57 7,58

Nepal 5,49 5,01 5,11 5,15 5,86 6,23 6,45 6,03 5,90 5,73 5,92 6,02 6,02 6,24 6,32

Niger 4,53 4,97 5,05 4,24 5,33 5,42 5,66 5,59 5,60 5,69 5,93 6,01 5,80 5,89 5,57

Nigerija 3,55 3,36 3,25 3,68 3,31 3,76 5,30 6,08 6,49 6,28 5,98 5,84 6,11 6,33 6,22 6,39 6,39

Nikaragva 3,68 1,78 2,75 5,71 6,73 6,89 7,04 7,02 6,86 6,82 6,91 7,04 7,10 7,09 7,06

Nizozemska 7,04 6,55 7,23 7,28 7,60 7,97 8,12 7,92 7,84 7,82 7,75 7,60 7,58 7,70 7,64 7,70 7,82

Norveška 5,94 5,58 5,79 6,47 7,14 7,57 7,28 7,70 7,55 7,69 7,59 7,46 7,38 7,47 7,49 7,48 7,48

Nova Zelandija 6,32 5,69 6,35 6,21 7,82 8,84 8,52 8,46 8,26 8,39 8,40 8,10 8,10 8,17 8,26 8,38 8,37

Oman 6,78 6,34 6,99 7,54 7,43 7,47 7,74 7,64 7,68 7,57 7,45 7,59 7,48 7,56

Pakistan 4,20 3,54 4,30 4,91 4,87 5,67 5,53 5,87 5,94 5,87 5,75 5,91 5,98 6,02 5,95 5,96 5,71

Panama 6,68 5,56 6,13 6,45 7,45 7,55 7,60 7,55 7,63 7,32 7,33 7,25 7,16 7,37 7,41 7,51

Papua Nova Gvineja 5,90 6,07 6,38 5,84 6,09 6,07 6,30 6,36 6,46 6,52 6,58 6,57 6,47 6,52

Paragvaj 5,68 4,82 5,60 6,53 6,44 6,36 6,33 6,29 6,42 6,48 6,62 6,68 6,78 6,81 6,75

Peru 4,43 3,54 3,90 2,61 3,98 6,51 7,30 7,30 7,33 7,31 7,43 7,43 7,51 7,50 7,44 7,25 7,26

Poljska 3,46 3,55 5,36 6,66 6,90 6,95 6,87 7,00 7,16 7,09 7,21 7,29 7,25 7,41

Portugalska 5,89 3,72 5,52 5,37 6,24 7,46 7,61 7,36 7,52 7,51 7,33 7,29 7,05 7,33 7,36 7,54 7,60

Romunija 4,37 4,29 3,79 5,31 7,07 6,80 7,32 7,01 7,18 7,14 7,18 7,26 7,38 7,50

Ruanda 4,90 3,69 5,52 5,99 6,32 6,59 6,88 6,86 7,20 7,40 7,25 7,33 7,33

Rusija 4,42 5,14 6,08 6,09 6,24 6,30 6,24 6,34 6,37 6,44 6,46 6,45

Salvador 4,46 4,19 4,69 7,47 7,69 7,67 7,79 7,86 7,75 7,62 7,43 7,37 7,41 7,48 7,63

Senegal 4,43 5,18 5,31 4,56 5,75 5,81 5,76 5,87 5,78 5,93 5,78 5,73 5,75 6,09 6,14




1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Sierra Leone 4,99 4,99 3,69 3,88 4,35 4,98 6,10 6,18 6,45 6,51 6,81 6,91 6,80 6,99 6,66 6,49

Singapur 7,61 7,41 7,76 8,00 8,59 8,90 8,61 8,73 8,64 8,61 8,57 8,55 8,53 8,53 8,41 8,39 8,58

Sirija 3,95 4,18 3,30 3,06 3,52 4,21 5,13 5,60 5,36 5,56 5,37 5,55 5,73 6,05 5,23 5,27 5,18

Slonokoščena obala 5,39 6,08 5,57 5,20 5,91 6,05 5,70 5,64 5,66 5,88 5,85 5,90 5,86 5,77 6,05

Slovaška 5,40 6,72 7,66 7,57 7,59 7,58 7,40 7,44 7,45 7,35 7,32 7,47

Slovenija 5,17 6,75 6,94 7,02 6,99 7,05 7,06 6,55 6,56 6,55 6,41 6,72

Srednjeafriška republika 4,38 4,83 4,42 5,23 5,28 5,49 5,77 5,71 5,78 5,72 5,84 5,82 5,70 5,50

Španija 6,41 5,84 6,10 6,08 6,56 7,24 7,84 7,60 7,56 7,52 7,36 7,26 7,26 7,38 7,28 7,25 7,36

Šrilanka 4,77 4,94 4,81 6,06 6,17 6,20 6,38 6,20 6,04 6,12 6,26 6,40 6,38 6,33 6,28

Švedska 5,49 5,34 5,66 6,45 6,99 7,32 7,72 7,60 7,55 7,52 7,50 7,48 7,61 7,60 7,51 7,43 7,56

Švica 7,59 7,60 8,14 8,30 8,30 8,32 8,76 8,36 8,34 8,35 8,16 8,20 8,23 8,22 8,18 8,16 8,24

Tajska 6,05 6,01 6,08 6,17 6,83 7,18 6,55 6,68 6,80 6,77 6,75 6,69 6,60 6,54 6,52 6,51 6,52

Tajvan 6,66 5,83 6,58 6,84 7,26 7,37 7,42 7,66 7,71 7,67 7,63 7,54 7,74 7,75 7,72 7,74 7,73

Tanzanija 4,41 3,19 3,65 3,47 3,87 5,43 5,98 6,36 6,48 6,39 6,28 6,26 6,53 6,59 6,47 6,59 6,59

Togo 4,06 5,13 5,71 5,44 5,79 5,83 6,04 6,00 5,71 5,58 5,62 5,65 5,41 6,05 5,91

Trinidad in Tobago 4,58 4,85 4,82 5,54 7,32 7,47 7,14 7,24 7,23 7,12 7,02 6,95 6,99 6,95 6,75 6,79

Tunizija 4,54 4,57 4,82 4,60 5,32 5,73 6,17 6,02 6,36 6,35 6,28 6,27 6,06 6,00 6,00 5,85 5,96

Turčija 3,49 3,87 3,77 4,85 5,06 5,89 5,83 6,09 6,11 6,24 6,56 6,52 6,52 6,70 6,66 6,50 6,50

Uganda 3,14 2,82 2,86 5,15 6,81 7,26 7,43 7,47 7,48 7,40 7,56 7,37 7,45 7,53 7,57

Ukrajina 3,40 4,58 5,74 5,87 5,83 5,80 5,86 5,87 6,12 6,22 6,10 5,93

Urugvaj 6,06 5,96 6,33 6,47 7,09 7,03 7,00 7,07 7,12 7,05 7,29 7,35 7,31 7,16 7,06

Venezuela 7,31 6,17 6,69 6,08 5,69 4,40 5,84 4,52 4,55 4,23 4,08 4,14 3,84 3,79 3,71 3,21 3,15

Zambija 4,93 5,27 3,96 3,29 4,76 6,80 7,25 7,48 7,57 7,58 7,56 7,68 7,57 7,59 7,52 7,57

Združene države 7,60 7,73 7,92 8,11 8,40 8,50 8,65 8,22 8,13 8,23 8,11 7,90 7,76 7,70 7,82 7,68 7,75

Združeni arabski emirati 6,06 6,86 7,23 6,98 7,31 7,49 7,64 7,73 7,76 7,50 7,68 7,83 7,85 7,88 7,75

Združeno kraljestvo 5,99 5,93 6,57 7,54 8,09 8,23 8,61 8,38 8,24 8,17 8,03 8,12 7,90 7,92 7,94 7,99 8,04

Zimbabve 3,88 4,17 4,70 5,81 4,57 2,97 3,04 3,30 4,65 4,48 4,51 5,06 5,13 5,20 5,35



Ekonomska svoboda, revščina in približevanje – tri zgodovinska desetletja

Podatki ESS so za 109 držav na voljo od leta 1985 naprej. Leta 1985 je Svetovna banka 20 od teh držav uvrstila med »industrijsko razvite«, medtem ko je ostalih 89 razvrstila kot nizko in srednje razvite države v razvoju. Prikaz 1.5 predstavlja povprečne verižno povezane ocene ekonomske svobode za 20 visoko razvitih in 89 držav v razvoju za raz-lična leta od 1985 do 2014. Kot kažejo ti podatki se ekonomska svoboda v zadnjih treh desetletjih po vsem svetu povečuje. Povprečna ocena ESS za 20 razvitih držav je v letu 2014 za 0,8 enote višja kot leta 1985 in pri 89 državah v razvoju za 1,7 enote višja.

Kot prikazuje tabela 1.5 je povprečna ocena ESS držav v razvoju rasla hitreje od povprečne ocene ESS razvitih držav. Rezultat tega je, da se je vrzel ekonomske svobo-

de med obema skupinama v obdobju od leta 1985 do leta 2014 zmanjšala. Povprečna skupna ocena ESS razvitih držav je bila leta 1985 6,9 v primerjavi z 5,0 za države v razvoju, kar je razlika 1,9 enot. Leta 2014 je povprečna ocena razvitih držav 7,7 v primerjavi s 6,7 za države v razvoju, kar pomeni razliko 1,0. Tako se je razlika v eko-nomski svobodi v razvitih gospodarstvih z visokim dohodkom in ekonomski svobodi v manj razvitih državah na svetu v obdobju 29 let skoraj prepolovila. Kot prikazuje tabela 1.5 je zmanjševanje razlike posebej izrazito od leta 2000 naprej.

Napredek držav v razvoju je bil velik na področju trdne valute (območje 3) in liberalizacije trgovine (območje 4). Med leti 1985 in 2014 je monetarni rating dr-žav v razvoju zrasel od 6,0 do 7,9, kar je povečanje za 1.9 enot. Te številke kažejo, da so v zadnjih desetletjih države v razvoju bolje sledile monetarni politiki, ki je bolj skladna s cenovno stabilnostjo kakor je le-ta bila v 1970ih in 1980ih. Napredek v liberalizaciji trgovine je še večji. Ocena za liberalizacijo trgovine v državah v ra-zvoju je poskočila iz 4,0 v 1985 na 6,6 leta 2014, kar je znaten skok za 2,6 enot v 29-letnem obdobju. Ta napredek je posledica ostrega znižanja carinskih stopenj, odprave kontrole menjalnega tečaja in ostalih premikov v smeri liberalizacije trgo-vine v številnih državah v razvoju.

Prikaz 1.5: Povprečna ocena ESS (verižni indeks) — države v razvojuv primerjavi z razvitimi državami , 1985–2014

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

20142005200019951985

Po

vp

rečn

a v

eri

žna

oce

na

ES

S

5,0

5,96,4 6,6 6,76,9

7,78,1 7,9 7,7

Opomba: Med 20 “razvitih držav” sodijo tiste, ki jih je Svetovna banka leta 1985 opredelila kot "industrijske

države z visokim dohodkom". Ocenjenih je bilo 109 držav (20 razvitih in 89 držav v razvoju) s popolnimi

podatki ESS od leta 1985 do leta 2014.



Rast realnega BDP na prebivalcaTabela 1.6 za 20 razvitih državah in 89 držav v razvoju predstavlja na prebivalstva uteženo letno stopnjo rasti BDP na prebivalca od leta 1980 naprej. Kot kažejo po-datki je stopnja rasti BDP na prebivalca v razvitih državah padala, medtem ko je na-raščala stopnja rasti v državah v razvoju. Razlika v letni rasti v 1980ih med obema skupinama je relativno majhna, saj je predstavljala 1,1 odstotne točke. Razlika je bila večja v 1990ih, v letih 2000-2014 pa je bila razlika ogromna in to kar 4,5 odstotne točke. V slednjem obdobju je 5,3 % letna stopnja rasti BDP na prebivalca v državah v razvoju več kot šestkrat večja, kakor je bila medletna rast v razvitih državah (0,8 %).

Padanje stopnje revščine v državah v razvoju Nekatere opazovalce skrbi, da bo gospodarska rast, ki jo poganja ekonomska svo-boda, revne pustila zadaj. Temu v zadnjih treh desetletjih nismo bili priča. Svetovna banka opredeljuje osebe s prihodki manj kot 1,90 ameriških dolarjev na dan (mer-

jeno v 2011 mednarodni dolarjih) kot skrajno revne. Podobno so osebe, ki živijo z manj kot 3,10 ameriških dolarjev na dan opredeljene kot živeče v zmerni revščini. Prikaz 1.7 prikazuje stopnje skrajne in zmerne revščine za 89 držav v razvoju za raz-lična leta v obdobju 1980 - 2014. V državah v razvoju je stopnja skrajne revščine padla iz 56,9 % v letu 1980 na 34,5 % v letu 2000 in na 15,6 % v letu 2014. Tako je stopnja skrajne revščine v manj razvitih državah zdaj več kot 40 odstotnih točk nižja kot leta 1980. Leta 1980 je v državah v razvoju 73,9 % prebivalstva bilo pod pragom zmerne stopnje revščine. Do leta 2000 je stopnja zmerne revščine v državah v ra-zvoju padla na 59,2 % in do leta 2014 je ta številka padla na 34,3 %. Torej, stopnja zmerne revščine je v 34 letih padla za več kot 50 %.

Jasno je, da je bil v boju proti revščini v zadnji tretjini stoletja dosežen ogromen napredek. Danes približno šest milijard ljudi živi v državah, ki so bile v letu 1980

Prikaz 1.6: Rast realnega BDP na prebivalca — države v razvoju v primerjavi z razvitimi državami , 1980–2014

0

1

2

3

4

5

6

2000–20141990-a1980-a

Le

tna

ra

st r

ea

lne

ga

BD

P n

a p

reb

iva

lca

(%

)

3,6%

4,2%

0,8%

2,5%

1,9%

5,3%

Opomba: Stopnje rasti realnega BDP na prebivalca so bile izračunane v lokalnih valutah. Stopnje rasti

popravljene z metodo paritetne kupne moči za pretvorbo v realni BDP na prebivalca v 2011 mednarodne

dolarje so bile skoraj identične zgoraj prikazanim stopnjam. Ker podatki niso bili na voljo, številke o rasti

v letu 1980 ne vključujejo držav bivšega Sovjetskega bloka razen Bolgarije.

Vir: Svetovna banka, 2016, World Development Indicators.



razvrščene kot manj razvite. Če bi stopnje revščine iz leta 1980 bile prisotne danes, bi dodatne 2,4 milijarde ljudi živelo tako v ekstremni kot zmerni revščini. Države v razvoju, ki so se najbolj izrazito premaknile v smeri ekonomske svobode, so dosegle visoko gospodarsko rast in bistveno zmanjšanje revščine. To kaže, da je instituci-onalno in politično okolje, ki gre z roko v roki z ekonomsko svobodo pomembna sestavina napredka v boju proti revščini.

Tri desetletja približevanja Zadnjih 200 let je izjemno obdobje človeške zgodovine. V teh dveh stoletjih se je dohodek na osebo v svetu podeseteril in na zahodu je dohodek na prebivalca zdaj približno 20-kratnik tistega iz leta 1820 (Maddison, 2007). Ko so dohodki na zahodu in v nekaterih drugih regijah rasli najhitreje na svetu, so v večini manj razvitega sveta zaostajali. Leta 1820 je bil prihodek v bogatih državah sveta pet- ali šest-krat večji kot v revnih državah, toda do leta 1980 so bile ravni dohodka v naj-bogatejših državah na svetu 30 ali 40-kratnik tistih v manj razvitem svetu. Tako je med leti 1820 do 1980 prišlo do zgodovinske gospodarske rasti, vendar jo je spre-mljalo več desetletno povečevanje dohodkovne neenakosti.

Več kot pol stoletja je v literaturi o gospodarski rasti in razvoju prevladoval produkcijski ekonomski model. V tem modelu je gospodarska rast odvisna od dela, kapitala in tehnologije. Model predvideva, da se kapital seli iz držav, kjer je kapitala v obilju in kjer so dohodki višji, v države, kjer je so dohodki nižji in zato produktivnost višja. Ta selitev naj bi zmanjšala razkorak med državami z visokimi in državami z nizkimi dohodki. Nadaljnje naj bi posamezniki z nizkimi dohod-ki pridobili, ker so sposobni pridobiti tehnologijo in sprejeti uspešne ideje, ki so prisotne v državah z visokimi dohodki. Več desetletij so teoretiki napovedovali izenačevanje dohodkov v bogatih in revnih državah. Vendar se to ni zgodilo, vsaj

Prikaz 1.7: Stopnja ekstremne in zmerne revščine za svet v razvoju, 1980–2014

0

10

20

30

40

50

60

70

80

20142010200019901980

Sto

pn

ja r

ev

ščin

e (

%)

1980

56,9%

46,4%

34,5%

19,9%15,6%

73,9%67,9%

59,2%

41.1%

34,3%

Opomba: Stopnja ekstremne revščine je odstotek prebivalstva države, ki živi z 1,9 USD na dan; stopnja zmerne

revščine je odstotek prebivalstva, ki živi z 3,1 USD v konstantnih 2011 PKM dolarjih. Za izračun stopenj revščine

za države v razvoju so bili uporabljeni podatki Svetovne banke o stopnjah revščine. V tem naboru podatkov

manjkajo podatki za različne države in leta. Za popolnitev manjkajočih podatkov in pridobitev podatkov stopenj

revščine vsake države je bila uporabljena avtoregresivna metoda. Za podrobnosti glej Connors, 2011.

Vir: Svetovna banka, 2016, World Development Indicators.

41,1%



ne pred letom 1980. Zakaj ne? Kar so bile v veliki meri odsotne institucije in jav-ne politike, ki podpirajo ekonomsko svobodo. Zato večina manj razvitih držav še naprej stagnira.

Če države z nizkimi dohodki sprejmejo pravila, ki so skladnejša z ekonomsko svobodo, se bo konvergenca zgodila in razlike v prihodku zmanjšale. Tabeli 1.5 in 1.6 prikazujeta dogajanj zadnjih treh desetletij. Vrzel v ekonomski svobodi med bogatimi in revnimi narodi sveta se je zožila in tako tudi razlike v prihodku. Po dveh stoletjih povečevanja neenakosti se je trend obrnil. Dohodkovna neenakost po svetu zdaj upada.

Xavier Sala-i-Martin iz Univerze Columbia in Maxim Pinkovskiy iz Federal Reserve Bank of New York sta natančno analizirala podatke o tem vprašanju. Njune raziskave dokazujejo, da sta se med leti 1980 in 1990 dohodkovna neena-kost in stopnja revščine po vsem svetu zmanjšali (Sala-i-Martin, 2006; Pinkovskiy in Sala-i-Martin, 2009). V veliki meri so ti trendi posledica hitre rasti držav z veliko prebivalci, zlasti Kitajske in Indije. Medtem ko je uvrstitev obeh še vedno nizka, se je ocena ESS Kitajske po letu 1980 znatno zvišala (enako velja za oceno Indije po letu 1990). Kot pravita Sala-i-Martin in Pinkovskiy, je na prebivalstvo tehtana povprečna stopnja rasti gospodarstev v razvoju presegla tisto v državah z visokimi dohodki med leti 1980 in 1990. Kot prikazuje tabela 1.6 se je rast v državah z nizki-mi dohodki v primerjavi z državami z visokimi zelo pospešila v obdobju med 2000-2014. Glede na pospešek rasti manj razvitih držav v primerjavi z državami z visokimi dohodki, je skoraj gotovo nadaljevanje trendov v smeri tako nižje stopnje revščine kot manjše dohodkovne neenakosti.

Zadnja tri desetletja so predstavljala resnično izjemno dobo svetovne zgodovi-ne. Prvič je svet dosegel tako višje ravni dohodka na prebivalca kot tudi zmanjšanje dohodkovne neenakosti. Ko so se manj razvite države premaknile proti ekonomski svobodi, so rasle hitreje, zmanjšale so dohodkovno vrzel v primerjavi z državami z visokimi dohodki in dosegle zgodovinski napredek v omejitvi revščine. Zanimivo je, da so ta trend v smeri enakosti dohodka skoraj povsem spregledali intelektualci, mediji in javnost na sploh.

Ekonomska svoboda in človeški napredek

Kot je v navadi, se to poglavje zaključi z nekaj preprostimi grafi , ki prikazujejo povezavo med ekonomsko svobodo in raznimi drugimi kazalniki človeškega in političnega napredka. Grafi (prikazi 1.8–1.14) uporabljajo povprečje verižnega indeksa ESS za obdobje od leta 1990 do leta 2013, kjer so podatki razdeljeni na štiri kvartile in urejeni od nizkih do visokih. Ker je vztrajnost pomembna in ker se vpliv ekonomske svobode čuti skozi daljše časovno obdobje, je za opazovanje vpliva ekonomske svobode bolje uporabiti povprečno oceno daljšega časovnega obdobja namesto trenutne ocene.

Na začetku so grafi , ki ponazarjajo razmerje med ekonomsko svobodo in rav-nijo BDP na prebivalca in gospodarsko rastjo. V zadnjih letih so številne znanstve-ne študije podrobno analizirale te povezave in skoraj brez izjeme so ugotovile, da države z višjo in naraščajočo ekonomsko svobodo rastejo hitreje in dosegajo višje nivoje BDP na prebivalca (glej Hall in Lawson, 2014).

Mnoge povezave prikazane v spodnjih grafi h odražajo vpliv ekonomske svo-bode na povečevanje gospodarske rasti. V drugih primerih lahko opazovani od-



nosi odražajo dejstvo, da nekatere izmed spremenljivk, ki vplivajo na ekonomsko svobodo, lahko vplivajo tudi na politične dejavnike, kot so zaupanje in poštenost vladanja ter varstvo državljanskih svoboščin. Ne trdimo pa, da obstaja neposredna vzročna povezava med ekonomsko svobodo in spremenljivkami obravnavanimi v nadaljevanju. Z drugimi besedami, ti grafi niso nadomestek za resno znanstveno raziskovanje drugih dejavnikov. Kljub temu menimo, da grafi dajejo določen vpo-gled v kontrast med naravo in značilnostmi tržno usmerjenih ekonomij in tistimi, v katerih prevladuje državna regulacija in načrtovanje. Če ne drugega, ti podatki nakazujejo potencialno plodna področja za nadaljnje raziskave.

Reference

Connors, Joseph (2011). Global Poverty: The Role of Economic Freedom, Democracy, and Foreign Aid. Doktorska dizertacija, Department of Economics, Florida State University.

Freedom House (2015). Freedom in the World 2015. <https://freedomhouse.org/

report/freedom-world/freedom-world-2015#.V2Mxhlf6-9o>.

Gwartney, James, Robert Lawson in Walter Block (1996). Economic Freedom of the World: 1975–1995. Fraser Institute. <https://www.fraserinstitute.org/research/

economic-freedom-of-the-world-1975-1995>.

Gwartney, James, Robert Lawson in Joshua Hall (2015). Economic Freedom of the World: 2015 Annual Report. Fraser Institute.

Hall, Joshua in Robert Lawson (2014). Economic Freedom of the World: An Accounting of the Literature. Contemporary Economic Policy 32, 1: pp. 1–19.

Maddison, Angus (2007). Contours of the World Economy, 1–2030 AD: Essays in Macro-Economic History. Oxford University Press.

Pinkovskiy, Maxim in Xavier Sala-i-Martin (2009). Parametric Estimations of the World Distribution of Income. NBER working paper 15433. National Bureau of Economic Research. <http://www.nber.org/papers/w15433>.

Sala-i-Martin, Xavier (2006). The World Distribution of Income: Falling Poverty and … Convergence, Period. Quarterly Journal of Economics 121, 2: pp. 351–97.

World Bank (2016). World Development Indicators, 2016. <http://databank.worldbank.org/data/reports.aspx?source=world-development-indicators>.



Prikaz 1.8: Ekonomska svoboda in dohodek na prebivalca

0

9.000

18.000

27.000

36.000

45.000

Najbolj svobodniDrugiTretjiNajmanj svobodni

Države z več ekonomske svobode imajo bistveno višji dohodek na prebivalca.

Opomba: Prihodek = BDP na prebivalca (PKM kostantni 2011 USD), 2014.Viri: Gwartney, Lawson in Hall, 2015, Ekonomska svoboda sveta 2015 letno poročilo; Svetovna banka 2016, World Development Indicators.

$5.471 $9.217

$20.873B

DP

na

pre

biv

alc

a, 2

01

4

Kvartil ekonomske svobode

$41.228

Prikaz 1.9: Ekonomska svoboda in gospodarska rast

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0


Države z več

ekonomske

svobode rastejo

hitreje.

Opomba: Podatki o rasti izhajajo iz začetnih nivojev prihodka.Viri: Gwartney, Lawson in Hall, 2015, Ekonomska svoboda sveta: 2015 letno poročilo; Svetovna banka, 2016, World Development Indicators.

1,52 %

2,86 % 2,89 %

Sto

pn

ja r

ast

i (%

) B

DP

na

pre

biv

alc

a,

19

90

–2

01

4


3,63 %



Prikaz 1.10: Ekonomska svoboda in stopnja ekstremne ter zmerne revščine

0

10

20

30

40

50


Ekstremna in zmerna revščina sta nižji v državah z več ekonomske svobode.

Opomba: Stopnja ekstremne revščine je odstotek prebivalstva države, ki živi z 1,9 USD na dan; stopnja zmerne revščine je odstotek, ki živi z 3,1 USD na dan. (PKM, konstantni 2011 USD)Viri: Gwartney, Lawson in Hall, 2015, Ekonomska svoboda sveta: 2015 letno poročilo; Svetovna banka 2016, World Development Indicators; za podrobnosti glej Connors, 2011.

Sto

pn

ja r

ev

ščin

e (

%)


30,6 %

48,1 %

12,1 %

24,2 %

6,9 %

14,1 %

1,9 % 2,3 %

ekstremno zmerno ekstremno zmerno ekstremno zmerno ekstremno zmerno

Prikaz 1.11: Ekonomska svoboda in delež prihodka najrevnejših 10 %

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0


Delež prihodka, ki ga zasluži 10% najrevnejših, ni odvisen od ekonomske svobode.

Viri: Gwartney, Lawson in Hall, 2015, Ekonomska svoboda sveta: 2015 letno poročilo; Svetovna banka, 2016, World Development Indicators.

2,45 %2,29 %

2,17 %

De

lež

pri

ho

dk

a (

%),

20

00

–2

01

4


2,75 %



Prikaz 1.12: Ekonomska svoboda in prihodek najrevnejših 10 %

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000


V nasprotju z deležem je sam prihodek najrevnejših 10 % bistveno višji v državah z več ekonomske svobode.

Opomba: Letni prihodek najrevnejših 10 % preb. 2014 (PKM, konstantni 2011 USD)Viri: Gwartney, Lawson in Hall, 2015, Ekonomska svoboda sveta: 2015 letno poročilo; Svetovna banka, 2016, World Development Indicators.

$1.080 USD

$2.118

$4.504

Le

tni

pri

ho

de

k n

a p

reb

iva

lca

n

ajr

ev

ne

jših

10

%, 2

01

4


$11.283

Prikaz 1.13: Ekonomska svoboda in pričakovana življenska doba

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90


V državah z več ekonomske svobode je pričakovana življenska doba skoraj 20 let daljša kot v ekonomsko manj svobodnih državah.

Viri: Gwartney, Lawson in Hall, 2015, Ekonomska svoboda sveta: 2015 letno poročilo; Svetovna banka, 2016, World Development Indicators.

64,069,3

75,1

Pri

čak

ov

an

a ž

ivlj

en

ska

do

ba

ob

ro

jstv

u

(v l

eti

h),

20

14


80,4



Podatki, ki so na voljo raziskovalcem Celoten nabor podatkov, vključno z vsemi podatki objavljenimi v tem poročilu, kot tudi podatki izpuščeni zaradi omejenega prostora, se lahko brezplačno prenesejo iz <www.freetheworld.com>. Datoteka vsebuje najnovejše in točne podatke za Ekonomska svoboda sveta. Nekatera imena spremenljivk in podatkovni viri so se v času od prve objave leta 1996 spremenili. Uporabniki morajo za opise in podrobnosti o virih za ta leta uporabiti pretekle izdaje Ekonomska svoboda sveta. Vse izdaje poročila so na voljo v PDF obliki in jih je mogoče brezplačno prenesti iz <www.freetheworld.com>. Vendar pa uporabnikom priporočamo, da vedno uporabijo zadnje zbirke podatkov, saj vsebujejo posodobitve in popravke, tudi za pretekla leta. Uporabnikom, ki izva-jajo dolgoročne ali vzdolžne študije, priporočamo uporabo verižnih indeksov, saj so časovno najbolj dosledni.

Če imate težave pri prenosu podatkov, se obrnite na Freda McMahona po e-pošti <[email protected]>. Če imate tehnična vprašanja o po-datkih samih, se obrnite na Joshua Halla <[email protected]> ali Roberta Lawsona <[email protected]>.

Prosimo, da podatke citirate kot: James Gwartney, Robert Lawson in Joshua Hall (2016). »Economic Freedom Dataset,« v Economic Freedom of the World: 2016 Annual Report. Fraser Institute. <http://www.freetheworld.com/datasets_efw.html>.

Objavljena dela, ki so uporabila ocene iz Ekonomska svoboda sveta Seznam del, v katerih so uporabljene ocene ekonomske svobode iz Ekonomska svoboda sveta, je na voljo na spletu na naslovu <http://www.freetheworld.com/papers.html>. Pri večini člankov je na voljo kratek povzetek. Če veste za druge objave, trenutne ali prihajajoče, ki jih je potrebno dodati na seznam, nam prosim pišite na <[email protected]>.

Prikaz 1.14: Ekonomska svoboda ter politične in državljanske pravice

1

2

3

4

5

6

7

Najbolj svobodniDrugiTretji Najmanj svobodni

Večja ekonomska svoboda je povezana z več politične in državljanske svobode.

Opomba: Politične pravice in državljanske pravice so merjene na lestvici od 1 do 7: 1 = najvišja stopnja političnih in državljanskih pravic; 7 = najnižja.Viri: Gwartney, Lawson in Hall, 2015, Ekonomska svoboda sveta: 2015 letno poročilo; Freedom House, 2015, Freedom in the World 2015.

Po

liti

čne

in

drž

av

lja

nsk

e p

rav

ice

, 20

14


4,64,4

3,3 3,2

2,32,5

1,7 1,61

2

3

4

5

6

7polit. drž. polit. drž. polit. drž. polit. drž.


Poglavje 2 Tabele držav

To poglavje prikazuje podrobne podatke o komponentah, ki se uporabljajo pri se-stavi indeksa ESS za 159 jurisdikcij v tej raziskavi. Laos in Liberija v indeksu letos nastopata prvič. Za vsako državo, za katero so na voljo podatki, bomo predstavili celotno ESS indeksno oceno in uvrstitev te države za leta 1980, 1990, 2000, 2005, 2010, 2013 in 2014. Vse ocene v indeksu so ovrednotene do 10; 10 je najvišja mo-žna ocena in nič (0) je najnižja. Višja ocena pomeni večjo stopnjo ekonomske svo-bode.

Ocene so na voljo za številne države tudi za leta 1970, 1975, 1985, 1995, 2001, 2002, 2003, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009, 2011 in 2012, vendar ti podatki zaradi omejenega prostora v tabelah niso prikazani. Za popolne podatke glej <www.free-theworld.com>.

V nadaljnjih tabelah zgornja vrstica prikazuje skupno oceno države za vsako leto, v oklepajih pa je njena skupna uvrstitev. V vrsticah, ki sledijo, je na levi strani tabel v odebeljenem tisku navedenih pet področij ekonomske svobode, ki skupaj tvorijo končno oceno. Celice na njihovi desni vsebujejo ocene za to področje za posamezna leta. Pod vsakim naslovom področja so razvrščena pod-področja in komponente, ki skupaj tvorijo oceno področja. V teh vrsticah so rezultati navedeni za leta, kjer so podatki na voljo. Ob ocenah so ponekod v poševnem tisku dejanski podatki, ki se uporabljajo za oblikovanje ocene komponente. Za nekatere države obstajajo podatki za posamezne komponente za določena leta, vendar ni bilo do-volj podatkov za izračun ocene področja ali končno oceno. Bolj celovit opis vsake komponente, vključno z metodologijo, ki se uporablja za izračun ocene, je mogoče najti v prilogi: Pojasnila in viri podatkov (str. 209).

Za raziskovalce Verižni podatki v tabelah niso prikazani, ampak so na voljo na <www.freetheworld.com>. Glej poglavje 1 za razlago metode verižnih podatkov.



Albanija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014

Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto)

Končna ocena (Mesto) 4,60 (90) 6,29 (76) 6,98 (66) 7,37 (37) 7,27 (48) 7,40 (42)

Ocena (Podatek) Ocena (Podatek) Ocena (Podatek) Ocena (Podatek) Ocena (Podatek) Ocena (Podatek) Ocena (Podatek)

Področje 1. Obseg (para)države 4,19 7,63 8,04 7,74 7,80 7,54

A. Javna poraba 7,70 (13,81) 4,87 (23,44) 9,10 (9,07) 8,99 (9,42) 8,09 (12,50) 8,17 (12,21) 8,13 (12,36)

B. Transferji in subvencije 3,51 (24,30) 7,80 (8,57) 9,66 (1,73) 7,39 (10,09) 7,54 (9,53) 7,54 (9,53)

C. Državno lastništvo podjetij in investicije 6,00 (26,70) 8,00 (19,45) 7,00 (22,30) 7,00 (21,00) 8,00 (15,94)

D. Najvišja mejna davčna stopnja 5,50 8,50 8,50 6,50

(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 9,00 (25) 10,00 (10) 10,00 (10) 9,00 (23)

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 2,00 (51) 7,00 (32) 7,00 (32) 4,00 (41)

Področje 2. Pravni sistem in lastninske pravice 5,21 4,77 4,80 5,36 4,67 4,80

A. Neodvisnost sodstva 2,38 3,29 2,47 2,73

B. Nepristranskost sodstva 4,31 2,66 4,51 3,27 3,11

C. Zaščita lastninskih pravic 3,36 4,05 2,96 3,41

D. Vmešavanje vojske v vladavino prava in politiko 6,67 8,33 8,33 8,33 8,33

E. Poštenost pravnega sistema 3,33 3,68 4,17 4,17 4,17

F. Pravno izvrševanje pogodb 5,17 5,36 4,39 4,39

G. Regulativni stroški pri prodaji nepremičnin 8,06 5,46 6,33 6,23

H. Zanesljivost policije 4,91 5,86 4,54 4,54

I. Poslovni stroški zaradi kriminala 4,64 7,17 5,58 6,26

Področje 3. Trdnost valute 6,54 7,40 9,64 9,73 9,69 9,63

A. Rast denarne mase 9,57 (2,16) 9,50 (2,50) 9,86 (0,71) 9,67 (-1,67) 9,42 (2,91)

B. Standardni odklon infl acije 9,62 (0,95) 5,03 (12,43) 9,53 (1,16) 9,75 (0,62) 9,49 (1,28) 9,43 (1,43)

C. Infl acija: zadnje leto 10,00 0,00 9,99 (0,05) 9,53 (2,37) 9,29 (3,55) 9,61 (1,94) 9,67 (1,63)

D. Možnost bančnih računov v tuji valuti 0,00 0,00 5,00 10,00 10,00 10,00 10,00

Področje 4. Svoboda mednarodne trgovine 5,88 6,33 7,25 7,54 8,07

A. Carine 6,11 8,24 8,45 8,97 8,97 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 5,14 (7,29) 8,14 (2,79) 8,57 (2,14) 9,64 (0,54) 9,64 (0,54)

(ii) Povprečna carinska stopnja 5,14 (7,29) 8,74 (6,30) 9,00 (5,00) 9,24 (3,80) 9,24 (3,80)

(iii) Standardni odklon carinskih stopenj 6,60 (8,50) 7,83 (5,42) 7,78 (5,55) 8,04 (4,90) 8,04 (4,90)

B. Predpisi, ki ovirajo trgovino 4,89 6,86 5,95 7,75

(i) Necarinske ovire 4,41 6,28 4,46 6,27

(ii) Usklajevalni stroški uvoza in izvoza 5,36 7,45 7,45 9,22

C. Menjalni tečaji na črnem trgu 0,00 0,00 10,00 10,00 10,00 10,00 10,00

D. Omejitve pretoka kapitala in oseb 0,00 0,00 1,54 2,19 3,68 5,23 5,54

(i) Tuje lastništvo / investicije 5,02 6,41 4,78 5,71

(ii) Omejitve kapitala 0,00 0,00 1,54 1,54 4,62 4,62 4,62

(iii) Svoboda tujcev do prihoda 0,00 0,00 6,29 6,29

Področje 5. Predpisi (regulativa) 2,47 5,75 6,10 6,76 6,63 6,96

A. Predpisi na kreditnem trgu 0,00 5,36 7,51 7,04 6,98 7,24

(i) Lastništvo bank 0,00 2,00 5,00 5,00 5,00 5,00

(ii) Posojila zasebnemu sektorju 5,08 8,53 6,12 5,94 6,71 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 0,00 9,00 9,00 10,00 10,00 10,00

B. Predpisi na trgu dela 5,97 7,14 6,65 7,20

(i) Predpisi o zaposlovanju in minimalni plači 5,60 5,57 5,57 5,57

(ii) Predpisi zaposlovanja in odpuščanja 6,69 6,11 4,81 6,15

(iii) Centralizirane kolektivne pogodbe 7,74 6,86 5,20 7,20

(iv) Regulacija delovnega časa 8,00 8,00 8,00 8,00

(v) Prepisani stroški pri odpustu delavca 4,81 6,30 6,30 6,30

(vi) Vojaška obveznost 0,00 0,00 10,00 3,00 10,00 10,00 10,00

C. Predpisi o poslovanju 4,82 6,12 6,25 6,43

(i) Administrativne zahteve 2,66 5,68 4,94 5,87

(ii) Birokratski stroški 0,99 6,04 6,04 6,04

(iii) Ustanovitev podjetja 8,40 9,54 9,75 9,71

(iv) Dodatna plačila / podkupnine / favoriziranje 4,94 4,78 3,59 3,77

(v) Gradbena dovoljenja 4,63 4,83 7,19 7,19

(vi) Stroški davčnih postopkov 7,31 5,84 6,00 6,00

Poglavje 2: Tabele držav • 31


Alžirija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014


Končna ocena (Mesto) 3,97 (89) 3,45 (107) 4,66 (117) 5,74 (126) 5,22 (148) 5,19 (149) 5,15 (151)


Področje 1. Obseg (para)države 4,32 4,60 5,65 4,84 3,38 3,42 3,46

A. Javna poraba 4,65 (24,19) 5,19 (22,35) 4,53 (24,60) 3,90 (26,74) 1,94 (33,40) 1,38 (35,30) 1,53 (34,80)

B. Transferji in subvencije 8,41 (6,32) 8,63 (5,52) 8,19 (7,14) 7,82 (8,51) 7,82 (8,51)

C. Državno lastništvo podjetij in investicije 4,00 (32,50) 4,00 (30,40) 4,00 (37,80) 2,00 (48,40) 0,00 (61,26) 0,00 (61,26) 0,00 (61,26)

D. Najvišja mejna davčna stopnja 4,50 4,50

(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 7,00 (35) 7,00 (35)

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 2,00 (53) 2,00 (53)

Področje 2. Pravni sistem in lastninske pravice 3,77 3,50 2,39 5,32 4,44 4,80 4,80










Področje 3. Trdnost valute 5,23 4,50 7,00 7,51 7,17 7,17 7,20

A. Rast denarne mase 8,35 (8,24) 9,35 (3,25) 7,95 (10,26) 7,84 (10,81) 8,35 (8,25) 8,92 (5,42) 7,92 (-10,40)

B. Standardni odklon infl acije 7,70 (5,75) 5,53 (11,17) 5,14 (12,16) 7,52 (6,20) 6,13 (9,67) 5,42 (11,45) 6,48 (8,81)

C. Infl acija: zadnje leto 4,87 (25,66) 3,12 (34,40) 9,93 (0,34) 9,67 (1,64) 9,22 (3,91) 9,35 (3,25) 9,42 (2,92)


Področje 4. Svoboda mednarodne trgovine 2,55 1,69 4,80 5,98 5,79 4,87 4,64

A. Carine 7,66 5,08 4,95 6,95 6,91 6,86 6,84 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 6,36 (5,46) 8,21 (2,69) 8,61 (2,08) 8,48 (2,28) 8,48 (2,28)

(ii) Povprečna carinska stopnja 7,66 (11,70) 5,08 (24,60) 6,36 (5,46) 6,84 (15,80) 6,28 (18,60) 6,28 (18,60) 6,24 (18,80)











A. Predpisi na kreditnem trgu 0,00 0,87 2,26 4,45 5,67 6,67 6,15

(i) Lastništvo bank 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

(ii) Posojila zasebnemu sektorju 1,74 1,78 3,34 10,00 10,00 8,46 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 5,00 10,00 7,00 10,00 10,00

















Angola1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014


Končna ocena (Mesto) 3,81 (140) 5,26 (146) 5,21 (148) 5,08 (154)


Področje 1. Obseg (para)države 3,72 4,84 4,44 4,44

A. Javna poraba 2,59 (31,20) 1,91 (33,50) 0,00 (45,22) 0,00 (46,63)

B. Transferji in subvencije 8,58 (5,71) 7,96 (7,98) 8,25 (6,91) 8,25 (6,91)

C. Državno lastništvo podjetij in investicije 0,00 (62,50) 0,00 (79,40) 0,00 (81,60) 0,00 (81,60)

D. Najvišja mejna davčna stopnja 9,50 9,50 9,50

(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 10,00 (17) 10,00 (17) 10,00 (17)

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 9,00 (25) 9,00 (25) 9,00 (25)

Področje 2. Pravni sistem in lastninske pravice 3,15 3,74 3,21 3,21


B. Nepristranskost sodstva 2,92 2,51 1,97 1,97


D. Vmešavanje vojske v vladavino prava in politiko 3,33 3,33 3,33 3,33

E. Poštenost pravnega sistema 5,00 5,00 4,17 4,17





Področje 3. Trdnost valute 1,26 5,57 6,79 6,91

A. Rast denarne mase 0,00 (53,88) 5,12 (24,41) 9,00 (5,01) 8,47 (7,66)

B. Standardni odklon infl acije 0,00 (40,17) 5,06 (12,36) 4,91 (12,73) 5,63 (10,93)

C. Infl acija: zadnje leto 5,05 (24,76) 7,11 (14,47) 8,24 (8,78) 8,54 (7,28)

D. Možnost bančnih računov v tuji valuti 0,00 5,00 5,00 5,00

Področje 4. Svoboda mednarodne trgovine 6,22 6,19 5,95 5,11

A. Carine 8,39 8,24 8,38 7,09 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 9,35 (0,97) 8,89 (1,67) 9,29 (1,07) 9,29 (1,07)

(ii) Povprečna carinska stopnja 8,48 (7,60) 8,54 (7,30) 8,54 (7,30) 7,72 (11,40)

(iii) Standardni odklon carinskih stopenj 7,35 (6,62) 7,28 (6,79) 7,31 (6,72) 4,25 (14,36)




C. Menjalni tečaji na črnem trgu 10,00 10,00 10,00 10,00

D. Omejitve pretoka kapitala in oseb 2,46 2,50 1,78 1,78


(ii) Omejitve kapitala 1,54 2,31 2,31 2,31


Področje 5. Predpisi (regulativa) 4,70 5,96 5,67 5,72

A. Predpisi na kreditnem trgu 6,67 8,67 8,73 8,73

(i) Lastništvo bank 5,00 8,00 8,00 8,00

(ii) Posojila zasebnemu sektorju 10,00 10,00 9,19 9,19 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 5,00 8,00 9,00 9,00







(vi) Vojaška obveznost 0,00 0,00 0,00 0,00










Argentina1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,91 (16,50) 8,53 (11,00) 6,88 (16,62) 6,98 (16,26) 6,85 (16,70) 6,21 (18,90) 5,97 (19,70)

B. Transferji in subvencije 7,49 (9,70) 8,17 (7,20) 7,22 (10,69) 8,28 (6,82) 6,12 (14,74) 4,93 (19,09) 4,12 (22,07)

C. Državno lastništvo podjetij in investicije 4,00 (39,50) 4,00 (30,00) 10,00 (6,44) 10,00 (11,03) 6,00 6,00 6,00

D. Najvišja mejna davčna stopnja 6,00 4,00 7,00 5,00 5,00 4,00 4,00

(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 6,00 (45) 7,00 (35) 8,00 (35) 7,00 (35) 7,00 (35) 7,00 (35) 7,00 (35)

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 1,00 (57) 6,00 (36-43) 3,00 (46) 3,00 (49) 1,00 (58) 1,00 (58)


A. Neodvisnost sodstva 3,17 1,96 2,63 2,15 2,40


C. Zaščita lastninskih pravic 3,72 3,18 2,92 2,71 3,13








A. Rast denarne mase 0,00 (90,34) 0,00 (441,58) 9,50 (-2,48) 3,33 (33,35) 7,53 (12,34) 6,33 (18,36) 6,16 (19,20)


C. Infl acija: zadnje leto 0,00 (92,02) 0,00 (2064,19) 9,81 (-0,94) 8,07 (9,64) 4,68 (26,60) 4,40 (28,00) 3,39 (33,05)



A. Carine 4,05 3,19 7,47 6,49 5,59 6,05 5,82 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 3,67 (9,50) 3,40 (9,90) 7,92 (3,12) 5,58 (6,62) 3,51 (9,73) 4,65 (8,03) 4,15 (8,77)


(iii) Standardni odklon carinskih stopenj 0,28 (24,30) 7,00 (7,50) 6,00 (10,00) 5,77 (10,58) 6,19 (9,51) 6,03 (9,93)

B. Predpisi, ki ovirajo trgovino 6,42 5,69 5,33 5,25 3,84

(i) Necarinske ovire 6,18 3,81 2,58 3,22 3,80

(ii) Usklajevalni stroški uvoza in izvoza 6,66 7,57 8,08 7,29 3,88



(i) Tuje lastništvo / investicije 9,31 5,88 5,36 3,52 5,48



Področje 5. Predpisi (regulativa) 4,09 3,58 6,49 6,31 5,67 5,81 5,91



(ii) Posojila zasebnemu sektorju 8,34 6,09 6,95 9,80 5,72 8,38 8,56 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 0,00 0,00 10,00 10,00 9,00 9,00 9,00

B. Predpisi na trgu dela 3,73 3,46 6,11 5,12 5,36 4,93 5,27

(i) Predpisi o zaposlovanju in minimalni plači 4,42 5,60 3,90 1,67 2,77

(ii) Predpisi zaposlovanja in odpuščanja 3,00 5,28 2,50 2,82 2,64 2,87

(iii) Centralizirane kolektivne pogodbe 5,18 5,18 4,83 4,60 2,91 2,73 3,44

(iv) Regulacija delovnega časa 5,01 4,66 6,01 8,00 10,00 10,00 10,00



C. Predpisi o poslovanju 6,05 5,54 5,07 5,06 4,94

(i) Administrativne zahteve 6,78 2,48 2,43 2,11 2,01

(ii) Birokratski stroški 7,50 7,09 5,60 5,60 5,60

(iii) Ustanovitev podjetja 4,83 8,87 9,04 9,03 9,09

(iv) Dodatna plačila / podkupnine / favoriziranje 5,07 4,98 3,20 2,78 2,13





Bahami1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,81 (16,85) 7,18 (15,60) 5,18 (22,40) 6,46 (18,04) 6,56 (17,70) 6,29 (18,60) 6,51 (17,86)


C. Državno lastništvo podjetij in investicije 7,00 (24,20) 7,00 (24,20) 7,00 7,00 7,00 7,00 7,00



(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 10,00 (5-9) 10,00 (5-9) 10,00 (10) 10,00 (9) 10,00 (9)


A. Neodvisnost sodstva 5,00


C. Zaščita lastninskih pravic 3,00



F. Pravno izvrševanje pogodb 5,49 5,49 5,49

G. Regulativni stroški pri prodaji nepremičnin 3,06 3,72 3,68




A. Rast denarne mase 8,43 (7,84) 9,38 (3,08) 8,05 (9,74) 8,61 (6,95) 9,93 (0,34) 9,09 (4,57) 8,47 (7,65)






(ii) Povprečna carinska stopnja 4,04 (29,80) 3,67 (9,50) 3,96 (30,20) 2,82 (35,90) 2,96 (35,20) 2,98 (35,10)


B. Predpisi, ki ovirajo trgovino 7,76 7,76 8,11


(ii) Usklajevalni stroški uvoza in izvoza 7,76 7,76 8,11










B. Predpisi na trgu dela 8,86 8,36 8,36

(i) Predpisi o zaposlovanju in minimalni plači 8,90 8,90 8,90



(iv) Regulacija delovnega časa 10,00 8,00 8,00

(v) Prepisani stroški pri odpustu delavca 6,55 6,55 6,55


C. Predpisi o poslovanju 8,73 8,83 8,77



(iii) Ustanovitev podjetja 8,92 9,14 8,97


(v) Gradbena dovoljenja 7,91 8,01 7,98

(vi) Stroški davčnih postopkov 9,35 9,35 9,35



Bahrajn1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,25 (28,95) 0,00 (43,78) 3,78 (27,15) 2,94 (29,99) 4,74 (23,90) 3,56 (27,88) 3,64 (27,64)


C. Državno lastništvo podjetij in investicije 6,00 (29,80) 4,00 (31,70) 4,00 (31,70) 4,00 4,00 4,00 4,00


































(ii) Posojila zasebnemu sektorju 9,42 7,47 8,01 8,29 8,42 8,44 6,94 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 10,00 10,00 10,00 7,00 10,00 10,00

















Bangladeš1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 9,89 (6,38) 10,00 (4,82) 10,00 (5,60) 9,69 (7,04) 9,79 (6,70) 9,82 (6,60) 9,75 (6,85)





(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 9,00 (25) 9,00 (25) 9,00 (25) 9,00 (25) 9,00 (25) 9,00 (25)
































B. Predpisi na trgu dela 6,55 6,76 6,68 7,23 7,27


(ii) Predpisi zaposlovanja in odpuščanja 4,97 6,00 6,23 5,62 5,94

(iii) Centralizirane kolektivne pogodbe 6,63 7,52 6,94 6,39 6,35













Barbados1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,09 (19,28) 4,69 (24,07) 3,91 (26,70) 4,44 (24,92) 5,56 (21,10) 5,31 (21,95) 5,64 (20,84)

B. Transferji in subvencije 10,00 (0,20) 10,00 (0,50) 10,00 0,00 8,43 (6,28) 6,23 (14,35) 6,23 (14,35) 6,23 (14,35)











F. Pravno izvrševanje pogodb 3,80 3,80

G. Regulativni stroški pri prodaji nepremičnin 5,93 5,93




A. Rast denarne mase 7,17 (14,16) 9,12 (4,38) 7,89 (10,55) 7,66 (11,68) 9,22 (3,89) 9,34 (-3,32) 9,91 (-0,45)





A. Carine 7,53 6,06 6,20 5,63 5,80 7,12 7,28 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 7,53 (3,70) 7,60 (3,60) 7,90 (3,16) 8,35 (2,47) 8,35 (2,47) 8,35 (2,47)





(ii) Usklajevalni stroški uvoza in izvoza 8,91 4,93











(i) Predpisi o zaposlovanju in minimalni plači 8,90 8,90



(iv) Regulacija delovnega časa 8,00 8,00

(v) Prepisani stroški pri odpustu delavca 5,68 5,68





(iii) Ustanovitev podjetja 9,34 9,35


(v) Gradbena dovoljenja 5,00 5,00

(vi) Stroški davčnih postopkov 7,34 7,34



Belgija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,43 (21,55) 6,44 (18,10) 3,45 (28,26) 2,95 (29,96) 2,53 (31,39) 2,32 (32,10) 2,33 (32,09)




(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 0,00 (76) 2,00 (55-61) 2,00 (58-62,7) 2,00 (50-55) 2,00 (50-55) 2,00 (50-55) 2,00 (50-55)

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 0,00 (70) 0,00 (71) 0,00 (67-71) 0,00 (68-71) 0,00 (67-70) 0,00 (67-70)
















































Belize1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,10 (19,25) 5,62 (20,90) 6,35 (18,42) 6,82 (16,81) 6,21 (18,90) 6,65 (17,40) 6,74 (17,09)


C. Državno lastništvo podjetij in investicije 0,00 (51,00) 0,00 (55,40) 4,00 (36,10) 4,00 (36,10) 4,00 0,00 (51,44) 0,00 (50,93)




Področje 2. Pravni sistem in lastninske pravice 7,01 5,84 4,36 4,58 4,15

A. Neodvisnost sodstva 3,43 3,43 3,43


C. Zaščita lastninskih pravic 4,73 4,73 4,73





H. Zanesljivost policije 3,24 3,24 3,24

I. Poslovni stroški zaradi kriminala 3,03 3,03 3,03


A. Rast denarne mase 8,50 (7,48) 9,29 (3,53) 8,46 (7,70) 9,74 (-1,28) 9,80 (1,01) 8,61 (6,96) 7,88 (10,60)









(i) Necarinske ovire 3,90 3,90 3,90




(i) Tuje lastništvo / investicije 5,16 5,16 5,16









(ii) Predpisi zaposlovanja in odpuščanja 6,03 6,03 6,03

(iii) Centralizirane kolektivne pogodbe 7,12 7,12 7,12





(i) Administrativne zahteve 3,16 3,16 3,16

(ii) Birokratski stroški 6,89 6,89 6,89


(iv) Dodatna plačila / podkupnine / favoriziranje 2,84 2,84 2,84





Benin1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 9,35 (8,22) 8,34 (11,66) 7,45 (14,68) 6,99 (16,23) 6,27 (18,67) 6,06 (19,38) 6,19 (18,97)











E. Poštenost pravnega sistema 4,00








C. Infl acija: zadnje leto 7,96 (10,19) 8,78 (6,11) 9,17 (4,17) 8,93 (5,36) 9,54 (2,31) 9,81 (0,97) 9,78 (-1,09)


Področje 4. Svoboda mednarodne trgovine 4,18 5,87 5,92 6,10 6,02 6,21

A. Carine 2,93 7,60 6,37 6,80 6,92 6,92 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 2,93 (10,60) 4,72 (7,92) 5,48 (6,78) 5,84 (6,24) 5,84 (6,24)





















(vi) Vojaška obveznost 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00










Butan1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014


Končna ocena (Mesto) 7,04 (75) 7,07 (75)


Področje 1. Obseg (para)države 7,47 7,58

A. Javna poraba 2,94 (30,00) 5,04 (22,86) 3,92 (26,68)

B. Transferji in subvencije 9,83 (1,11) 9,90 (0,87)

C. Državno lastništvo podjetij in investicije 6,00 (27,30) 8,00 (17,70)




Področje 2. Pravni sistem in lastninske pravice 6,63 6,58

A. Neodvisnost sodstva 6,35 6,45

B. Nepristranskost sodstva 4,40 5,42

C. Zaščita lastninskih pravic 5,62 5,91

D. Vmešavanje vojske v vladavino prava in politiko 8,40 8,96




H. Zanesljivost policije 6,56 6,56

I. Poslovni stroški zaradi kriminala 7,70 8,06

Področje 3. Trdnost valute 6,88 6,86

A. Rast denarne mase 9,67 (1,63) 9,69 (1,55)

B. Standardni odklon infl acije 9,25 (1,89) 9,40 (1,50)

C. Infl acija: zadnje leto 8,60 (7,01) 8,36 (8,21)

D. Možnost bančnih računov v tuji valuti 0,00 0,00

Področje 4. Svoboda mednarodne trgovine 6,55 6,62

A. Carine 9,82 9,81 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 9,82 (0,27) 9,81 (0,28)



B. Predpisi, ki ovirajo trgovino 4,96 5,24

(i) Necarinske ovire 5,25 5,25


C. Menjalni tečaji na črnem trgu 10,00 10,00

D. Omejitve pretoka kapitala in oseb 1,42 1,42

(i) Tuje lastništvo / investicije 4,02 4,02

(ii) Omejitve kapitala 0,00 0,00

(iii) Svoboda tujcev do prihoda 0,25 0,25

Področje 5. Predpisi (regulativa) 7,65 7,71

A. Predpisi na kreditnem trgu 7,25 7,43

(i) Lastništvo bank 5,00 5,00

(ii) Posojila zasebnemu sektorju 10,00 8,74 8,28 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 8,00 9,00

B. Predpisi na trgu dela 8,64 8,64


(ii) Predpisi zaposlovanja in odpuščanja 4,89 4,89

(iii) Centralizirane kolektivne pogodbe 6,94 6,94



(vi) Vojaška obveznost 10,00 10,00

C. Predpisi o poslovanju 7,07 7,07

(i) Administrativne zahteve 4,44 4,39



(iv) Dodatna plačila / podkupnine / favoriziranje 6,08 5,38





Bolivija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,75 (17,05) 7,86 (13,27) 7,12 (15,80) 6,03 (19,51) 6,42 (18,17) 6,26 (18,70) 6,19 (18,94)





(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 10,00 (16) 10,00 (13) 10,00 (13) 10,00 (13) 10,00 (13)




































(iv) Regulacija delovnega časa 5,51 4,70 8,00 8,00 8,00












Bosna in Hercegovina1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,76 (20,42) 5,64 (20,82) 5,59 (21,00) 5,59 (20,98)



















C. Infl acija: zadnje leto 9,57 (2,13) 9,56 (2,19) 9,98 (-0,09) 9,81 (-0,93)



A. Carine 5,93 8,44 8,48 8,46 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 3,89 (9,16) 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00































Bocvana1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,68 (27,50) 1,63 (34,45) 0,00 (49,02) 0,00 (43,91) 2,03 (33,10) 3,88 (26,80) 4,28 (25,44)





















































Brazilija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,34 (11,65) 4,55 (24,55) 4,44 (24,90) 4,43 (24,94) 4,15 (25,90) 4,12 (26,00) 4,58 (24,42)





































B. Predpisi na trgu dela 4,78 4,65 3,84 4,50 4,36 4,49
















Brunej 1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014


Končna ocena (Mesto) 7,17 (60) 7,17 (63) 7,25 (62)


Področje 1. Obseg (para)države 5,00 5,00 5,00

A. Javna poraba 0,00 (49,20) 0,00 (45,10) 0,00 (58,09)






Področje 2. Pravni sistem in lastninske pravice 6,52 6,60 6,73


B. Nepristranskost sodstva 5,28 5,23 6,44


D. Vmešavanje vojske v vladavino prava in politiko 8,33 8,33 8,33

E. Poštenost pravnega sistema 8,33 8,33 8,33





Področje 3. Trdnost valute 8,31 8,18 8,99

A. Rast denarne mase 8,86 (-5,68) 8,80 (-5,98) 9,48 (2,60)

B. Standardni odklon infl acije 4,45 (13,87) 3,99 (15,02) 6,50 (8,75)

C. Infl acija: zadnje leto 9,93 (0,36) 9,92 (0,38) 9,96 (-0,19)

D. Možnost bančnih računov v tuji valuti 10,00 10,00 10,00

Področje 4. Svoboda mednarodne trgovine 7,73 7,58 7,13

A. Carine 8,70 8,66 9,24 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine)(ii) Povprečna carinska stopnja 9,50 (2,50) 9,50 (2,50) 9,76 (1,20)

(iii) Standardni odklon carinskih stopenj 7,89 (5,28) 7,82 (5,45) 8,71 (3,22)




C. Menjalni tečaji na črnem trgu 10,00 10,00 10,00

D. Omejitve pretoka kapitala in oseb 5,34 5,11 5,09


(ii) Omejitve kapitala 6,15 6,15 6,15

(iii) Svoboda tujcev do prihoda 3,98 3,27 3,27

Področje 5. Predpisi (regulativa) 8,32 8,49 8,38

A. Predpisi na kreditnem trgu 9,30 9,49 8,93


(ii) Posojila zasebnemu sektorju 9,60 8,99 8,87 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 9,00 10,00 9,00







(vi) Vojaška obveznost 10,00 10,00 10,00










Bolgarija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 9,04 (9,26) 4,91 (23,31) 5,24 (22,20) 5,60 (20,96) 5,73 (20,53) 5,62 (20,90) 5,66 (20,75)


C. Državno lastništvo podjetij in investicije 0,00 (96,40) 4,00 (38,95) 8,00 (19,02) 7,00 (22,68) 8,00 (15,41) 8,00 (15,41)

D. Najvišja mejna davčna stopnja 3,00 6,00 7,50 8,50 8,50

(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 5,00 (38) 9,00 (24) 10,00 (10) 10,00 (10) 10,00 (10)













A. Rast denarne mase 7,38 (13,10) 0,00 (76,68) 7,29 (13,53) 9,89 (-0,57) 8,76 (6,18) 8,13 (9,34)


C. Infl acija: zadnje leto 4,76 (26,19) 7,94 (10,32) 8,99 (5,04) 9,51 (2,44) 9,82 (0,89) 9,72 (-1,42)



A. Carine 8,43 7,85 7,75 9,15 8,25 8,43 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 9,13 (1,30) 9,53 (0,71) 9,59 (0,62) 9,63 (0,55) 9,64 (0,54) 9,82 (0,28)














(ii) Posojila zasebnemu sektorju 6,55 9,72 10,00 8,46 9,19 8,28 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 4,00 9,00 10,00 10,00 10,00 10,00

















Burkina Faso1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,10 (22,66) 4,50 (24,70) 4,26 (25,50) 3,56 (27,91)

B. Transferji in subvencije 9,97 (0,60) 9,96 (0,66) 10,00 0,00 10,00 0,00


















C. Infl acija: zadnje leto 8,72 (6,42) 9,85 (-0,76) 9,89 (0,54) 9,95 (-0,24)


































Burundi1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014

(Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto) Ocena (Mesto)




A. Javna poraba 9,07 (9,16) 8,75 (10,27) 7,96 (12,92) 5,52 (21,24) 3,50 (28,10) 5,15 (22,50) 5,44 (21,49)





















































Ciper1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,77 (16,97) 5,17 (22,43) 6,02 (19,53) 5,32 (21,92) 5,18 (22,39) 5,53 (21,20) 6,35 (18,42)


C. Državno lastništvo podjetij in investicije 8,00 (18,10) 8,00 (17,40) 8,00 (17,40) 10,00 (3,07) 10,00 (3,07) 10,00 10,00















A. Rast denarne mase 6,40 (18,00) 9,45 (2,75) 8,65 (6,77) 8,48 (7,62) 9,03 (4,84) 9,82 (-0,90) 9,83 (0,85)


C. Infl acija: zadnje leto 7,30 (13,50) 8,95 (5,27) 9,17 (4,14) 9,49 (2,56) 9,52 (2,38) 9,92 (-0,40) 9,73 (-1,35)


































Čad1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 4,12 (26,00) 8,66 (10,54) 9,44 (7,90) 9,71 (7,00) 8,46 (11,24) 8,91 (9,70) 9,31 (8,35)

















A. Rast denarne mase 8,40 (7,98) 8,81 (-5,93) 9,67 (-1,66) 9,52 (2,40) 9,44 (2,82) 8,16 (9,21) 8,15 (9,26)


C. Infl acija: zadnje leto 8,25 (8,73) 7,72 (11,41) 9,24 (3,82) 8,42 (7,89) 9,58 (-2,08) 9,97 (0,15) 9,66 (1,68)



A. Carine 7,40 6,24 6,44 6,31 6,29 6,29 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 7,40 (3,90)































Češka1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014


Končna ocena (Mesto) 6,54 (67) 7,00 (64) 7,19 (59) 7,35 (40) 7,53 (31)


Področje 1. Obseg (para)države 3,13 4,45 5,21 5,86 5,72

A. Javna poraba 3,02 (29,73) 2,64 (31,03) 2,93 (30,04) 3,41 (28,40) 3,36 (28,57)
















Področje 3. Trdnost valute 8,13 9,05 9,45 9,49 9,56

A. Rast denarne mase 9,87 (0,65) 7,45 (12,76) 8,80 (6,00) 8,93 (5,37) 8,95 (5,26)

B. Standardni odklon infl acije 8,43 (3,93) 9,11 (2,23) 9,28 (1,80) 9,34 (1,66) 9,36 (1,60)

C. Infl acija: zadnje leto 9,22 (3,90) 9,63 (1,85) 9,72 (1,41) 9,71 (1,43) 9,93 (0,34)

D. Možnost bančnih računov v tuji valuti 5,00 10,00 10,00 10,00 10,00








C. Menjalni tečaji na črnem trgu 10,00 10,00 10,00 10,00 10,00








(ii) Posojila zasebnemu sektorju 8,83 8,75 7,98 8,65 9,63 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 10,00 10,00 10,00 10,00 10,00

















Čile1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,36 (14,98) 7,76 (13,62) 7,02 (16,14) 7,13 (15,76) 6,74 (17,10) 7,00 (16,20) 6,85 (16,70)
























(iii) Standardni odklon carinskih stopenj 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00 9,81 (0,48) 9,83 (0,42) 9,83 (0,42) 9,83 (0,42)
















(iii) Centralizirane kolektivne pogodbe 7,93 8,85 8,47 7,57 7,69 7,82













Črna gora1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,81 (27,03) 5,24 (22,20) 6,00 (19,60) 6,04 (19,45)

















A. Rast denarne mase 9,94 (-0,29) 9,70 (1,49) 9,65 (1,73)


C. Infl acija: zadnje leto 9,14 (4,32) 9,87 (0,65) 9,56 (2,21) 9,86 (-0,71)


































Danska1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 1,76 (34,01) 1,69 (34,25) 1,74 (34,08) 1,55 (34,74) 1,03 (36,50) 1,35 (35,40) 1,36 (35,38)





















































Dominikanska republika1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 9,12 (8,98) 10,00 (6,00) 9,03 (9,29) 9,57 (7,48) 8,35 (11,60) 8,21 (12,10) 7,93 (13,05)





















































Demokratična republika Kongo1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 9,04 (9,28) 8,03 (12,70) 9,29 (8,41) 9,16 (8,87) 7,97 (12,90) 7,50 (14,50) 7,16 (15,65)

B. Transferji in subvencije 9,97 (0,60) 9,92 (0,80) 10,00 (0,01) 10,00 0,00 8,85 (4,72) 8,85 (4,72) 8,85 (4,72)




















































Egipt1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,33 (18,47) 7,77 (13,60) 8,29 (11,80) 7,32 (15,11) 7,94 (13,00) 8,06 (12,60) 8,04 (12,67)





















































Ekvador1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,01 (19,57) 8,48 (11,16) 7,86 (13,27) 7,53 (14,41) 7,42 (14,77) 6,15 (19,10) 6,12 (19,18)





















































Estonija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,74 (20,48) 3,73 (27,33) 4,38 (25,12) 3,50 (28,09) 3,79 (27,10) 3,72 (27,35)

















A. Rast denarne mase 8,32 (8,39) 9,34 (3,30) 9,98 (-0,10) 6,32 (18,41) 6,95 (15,27)



D. Možnost bančnih računov v tuji valuti 5,00 10,00 10,00 10,00 10,00 10,00








C. Menjalni tečaji na črnem trgu 0,00 10,00 10,00 10,00 10,00 10,00

D. Omejitve pretoka kapitala in oseb 0,00 7,82 7,12 6,79 6,26 6,23


(ii) Omejitve kapitala 0,00 6,15 6,92 6,92 5,38 5,38


Področje 5. Predpisi (regulativa) 7,17 7,68 7,69 7,89 7,72




















Etiopija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,37 (14,95) 8,03 (12,70) 8,74 (10,30) 8,34 (11,64)


































A. Predpisi na kreditnem trgu 6,09 6,30 4,85 5,16 5,67


(ii) Posojila zasebnemu sektorju 6,09 7,90 7,55 8,47 10,00 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 9,00 5,00 5,00 5,00

















Fidži1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,56 (21,09) 5,90 (19,93) 5,88 (20,00) 6,47 (17,99) 6,34 (18,45) 7,16 (15,66) 6,74 (17,08)

















A. Rast denarne mase 9,82 (-0,89) 8,40 (8,00) 9,41 (2,93) 7,62 (11,91) 9,15 (4,25) 5,48 (22,62) 5,91 (20,43)




































Filipini1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,13 (12,35) 8,11 (12,43) 7,26 (15,31) 8,17 (12,23) 8,25 (11,96) 7,88 (13,20) 8,07 (12,55)





















































Finska1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 4,43 (24,93) 3,33 (28,69) 3,08 (29,54) 2,94 (30,00) 2,71 (30,77) 2,62 (31,10) 2,66 (30,94)




(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 1,00 (65-71) 2,00 (57-63) 3,00 (51-57) 3,00 (50-56) 4,00 (46-51) 4,00 (48-54) 4,00 (48-54)

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 1,00 (61-69) 1,00 (53,5-60,5) 2,00 (54-60) 3,00 (52-57) 3,00 (53-59) 3,00 (54-59)
















































Francija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 4,84 (23,55) 4,85 (23,52) 1,86 (33,69) 3,13 (29,36) 2,96 (29,92) 2,82 (30,40) 2,84 (30,36)





(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 1,00 (61) 0,00 (62-65) 1,00 (62-64) 4,00 (54-56) 2,00 (60-62) 2,00 (60-62)
















































Gabon1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 1,88 (33,60) 5,52 (21,23) 7,65 (14,00) 4,28 (25,45) 2,78 (30,56) 2,67 (30,93) 2,91 (30,10)



D. Najvišja mejna davčna stopnja 1,00 3,00 1,00 3,50 3,50 3,50

(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 1,00 (60) 3,00 (50) 1,00 (56) 5,00 (40) 5,00 (40) 5,00 (40)

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 1,00 (56) 2,00 (52-57) 2,00 (52) 2,00 (54)












A. Rast denarne mase 8,28 (-8,59) 9,61 (1,96) 9,75 (1,27) 6,92 (15,39) 8,81 (5,93) 8,06 (9,71) 9,20 (3,98)


C. Infl acija: zadnje leto 2,64 (36,78) 6,93 (15,36) 9,90 (0,50) 10,00 (-0,01) 9,71 (1,46) 9,90 (0,48) 9,07 (4,66)



A. Carine 3,24 6,80 6,00 6,17 6,30 6,31 6,28 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 5,13 (7,30) 6,80 (4,80)














(ii) Posojila zasebnemu sektorju 6,30 7,56 8,06 7,29 9,60 10,00 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 6,00 8,00 5,00 9,00 9,00 9,00 9,00

















Gambija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,71 (10,40) 8,71 (10,37) 8,46 (11,24)

B. Transferji in subvencije 9,58 (2,04) 9,58 (2,04) 9,58 (2,04)

C. Državno lastništvo podjetij in investicije 4,00 (32,60) 4,00 (34,10) 4,00 (34,10)

















C. Infl acija: zadnje leto 8,99 (5,05) 8,86 (5,70) 8,81 (5,95)



A. Carine 6,47 6,48 6,48 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 5,24 (7,14) 5,24 (7,14) 5,24 (7,14)

(ii) Povprečna carinska stopnja 7,20 (14,00) 7,18 (14,10) 7,18 (14,10)












(i) Lastništvo bank 10,00 10,00 10,00

(ii) Posojila zasebnemu sektorju 10,00 7,88 0,00 1,63 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 9,00 9,00 9,00

















Gana1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,31 (11,74) 8,87 (9,85) 7,12 (15,80) 7,09 (15,90) 8,53 (11,00) 5,29 (22,00) 5,52 (21,24)





















































Grčija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,44 (14,69) 6,69 (17,25) 6,57 (17,67) 6,71 (17,17) 4,82 (23,60) 5,32 (21,90) 5,28 (22,05)

















A. Rast denarne mase 7,94 (10,30) 7,05 (14,74) 8,70 (6,52) 9,10 (4,49) 9,99 (-0,07) 9,06 (-4,69) 9,84 (-0,80)




































Gruzija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,72 (20,56) 5,45 (21,46) 6,18 (19,00) 6,08 (19,32)



















C. Infl acija: zadnje leto 8,35 (8,23) 8,58 (7,10) 9,90 (-0,52) 9,39 (3,07)


































Gvajana1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 2,82 (30,41) 7,11 (15,83) 5,54 (21,15) 3,87 (26,83) 7,25 (15,35) 6,71 (17,17) 6,42 (18,17)






















A. Carine 8,80 6,60 6,49 6,47 6,48 6,48 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 8,80 (1,80)














(ii) Posojila zasebnemu sektorju 3,02 4,61 7,42 5,62 6,29 0,00 0,00 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 9,00 9,00 9,00 9,00 9,00

















Gvatemala1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 9,07 (9,16) 9,62 (7,30) 9,66 (7,14) 9,17 (8,81) 8,61 (10,73) 8,59 (10,80) 8,46 (11,22)





















































Gvineja1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,24 (15,40) 9,21 (8,70) 9,20 (8,73)

















A. Rast denarne mase 7,48 (12,59) 9,63 (-1,84)





A. Carine 7,41 7,41 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine)(ii) Povprečna carinska stopnja 7,62 (11,90) 7,62 (11,90)

(iii) Standardni odklon carinskih stopenj 7,19 (7,02) 7,19 (7,02)












(ii) Posojila zasebnemu sektorju 0,00 0,00 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere

















Gvineja-Bissau1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,65 (10,59) 9,11 (9,02) 5,74 (20,48) 7,65 (13,99) 8,96 (9,54) 9,07 (9,16)

















A. Rast denarne mase 0,00 (105,63) 1,65 (41,76) 9,11 (-4,45) 7,40 (13,00) 7,90 (10,52) 7,33 (13,34)





A. Carine 7,60 8,44 7,45 7,45 7,45 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine)(ii) Povprečna carinska stopnja 7,22 (13,90) 7,62 (11,90) 7,62 (11,90) 7,62 (11,90)













(ii) Posojila zasebnemu sektorju 7,75 10,00 7,23 7,49 8,58 8,02 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 0,00 10,00 10,00

















Haiti1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,54 (10,96) 9,54 (7,58) 5,10 (22,65) 9,69 (7,05) 9,01 (9,35) 9,35 (8,21) 9,89 (6,38)





















































Honduras1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,28 (15,25) 7,00 (16,21) 7,43 (14,75) 7,32 (15,11) 6,34 (18,44) 6,76 (17,00) 6,99 (16,23)





















































Hongkong1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 9,02 (9,34) 8,36 (11,58) 7,58 (14,22) 7,92 (13,07) 8,06 (12,61) 8,14 (12,34) 8,08 (12,54)






















A. Carine 9,83 9,91 9,93 10,00 10,00 10,00 10,00 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 9,67 (0,50) 9,73 (0,40) 9,80 (0,30) 10,00 0,00 9,99 (0,02) 9,99 (0,01) 9,99 (0,01)

(ii) Povprečna carinska stopnja 10,00 0,00 10,00 0,00 9,80 (0,30) 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00

(iii) Standardni odklon carinskih stopenj 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00





























Hrvaška1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 2,45 (31,66) 4,86 (23,49) 4,32 (25,30) 4,47 (24,80) 4,45 (24,87)




(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 4,00 (35-53) 2,00 (45-63) 3,00 (44-51) 4,00 (40-47) 4,00 (40-47)

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 0,00 (55,9-68) 0,00 (62-75) 0,00 (62-67) 0,00 (58-63) 0,00 (58-63)






































(vi) Vojaška obveznost 3,00 5,00 10,00 10,00 10,00










Indija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,34 (11,65) 7,15 (15,68) 6,74 (17,10) 6,95 (16,38) 6,76 (17,00) 7,09 (15,90) 7,07 (15,97)





















































Indonezija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,84 (16,75) 7,93 (13,04) 8,98 (9,47) 8,47 (11,19) 7,72 (13,75) 7,65 (14,00) 7,56 (14,28)





















































Iran1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,44 (28,29) 7,30 (15,17) 4,68 (24,10) 5,51 (21,28) 5,71 (20,58) 6,67 (17,33) 6,63 (17,45)

















A. Rast denarne mase 4,64 (26,80) 8,19 (9,07) 7,15 (14,27) 7,69 (11,57) 9,80 (-1,02) 8,06 (9,69) 6,16 (19,19)




































Irska1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,31 (21,96) 5,80 (20,27) 5,33 (21,88) 5,12 (22,58) 3,41 (28,40) 3,53 (28,00) 3,56 (27,90)



















C. Infl acija: zadnje leto 7,06 (14,71) 8,96 (5,18) 8,89 (5,56) 9,51 (2,43) 9,81 (-0,95) 9,90 (0,50) 9,96 (0,20)


































Islandija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,23 (22,21) 4,74 (23,87) 3,44 (28,31) 3,22 (29,04) 1,88 (33,60) 2,47 (31,60) 2,46 (31,65)





















































Italija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,96 (19,75) 5,22 (22,26) 4,84 (23,54) 4,20 (25,71) 4,38 (25,10) 4,62 (24,30) 4,64 (24,23)




(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 0,00 (72) 1,00 (66) 3,00 (51) 6,00 (43-45) 5,00 (43-45) 5,00 (47-49) 4,00 (47-49)

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 1,00 (66) 3,00 (52) 4,00 (51) 1,00 (61-62) 2,00 (61-62) 1,00 (61-62)
















































Izrael1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 0,00 (43,15) 2,09 (32,90) 2,18 (32,58) 2,11 (32,82) 3,41 (28,40) 3,38 (28,50) 3,31 (28,75)





















































Jamajka1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 4,68 (24,08) 6,35 (18,40) 6,09 (19,30) 6,70 (17,23) 6,73 (17,11) 7,21 (15,49) 7,41 (14,81)

B. Transferji in subvencije 9,59 (2,00) 10,00 0,00 9,92 (0,78) 9,76 (1,39) 9,36 (2,87) 9,36 (2,87)




















































Japonska1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,56 (14,29) 7,80 (13,47) 5,04 (22,85) 4,76 (23,82) 4,26 (25,50) 4,32 (25,30) 4,23 (25,61)



















C. Infl acija: zadnje leto 8,91 (5,44) 9,58 (2,12) 9,86 (-0,71) 9,95 (-0,27) 9,86 (-0,72) 9,93 (0,36) 9,45 (2,75)


































Jemen1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,04 (12,67) 6,58 (17,61) 6,90 (16,56)

















A. Rast denarne mase 8,37 (-8,15) 9,69 (-1,55) 9,69 (-1,55)






(ii) Povprečna carinska stopnja 8,50 (7,50) 8,50 (7,50)






























Jordanija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,89 (26,78) 4,37 (25,14) 4,75 (23,84) 6,66 (17,34) 5,53 (21,20) 6,03 (19,50) 5,74 (20,50)



















C. Infl acija: zadnje leto 9,78 (1,10) 9,71 (-1,45) 9,87 (0,67) 9,30 (3,49) 9,00 (5,01) 8,91 (5,47) 9,42 (2,89)


































Južna Afrika1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,61 (20,94) 4,46 (24,83) 5,17 (22,42) 4,76 (23,83) 4,26 (25,50) 4,41 (25,00) 4,37 (25,13)





















































Južna Koreja1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,29 (15,23) 7,10 (15,87) 6,37 (18,33) 5,55 (21,13) 5,13 (22,56) 5,12 (22,60) 4,99 (23,03)





















































Kambodža1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 9,64 (7,24) 9,81 (6,66) 9,82 (6,62)
























(iii) Standardni odklon carinskih stopenj 6,56 (8,61) 6,46 (8,85)












(ii) Posojila zasebnemu sektorju 7,29 8,01 9,24 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere

















Kamerun1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,18 (12,19) 7,04 (16,06) 8,00 (12,80) 8,07 (12,55) 7,82 (13,40) 7,94 (13,00) 7,85 (13,32)

















A. Rast denarne mase 7,83 (10,86) 8,98 (-5,10) 7,36 (13,21) 9,89 (-0,53) 8,32 (8,38) 9,36 (3,22) 9,15 (4,27)




































Kanada1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,29 (28,83) 3,35 (28,63) 4,54 (24,56) 4,23 (25,61) 3,73 (27,32) 3,53 (28,00) 3,68 (27,50)





(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 4,00 (44-54) 3,00 (44-51) 6,00 (39-49) 6,00 (39-50) 6,00 (39-50) 6,00 (39-50)
















































Katar1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 0,00 (46,40) 0,00 (49,84) 0,00 (48,85)



















C. Infl acija: zadnje leto 9,51 (-2,43) 9,37 (3,13) 9,38 (3,08)

















(ii) Posojila zasebnemu sektorju 10,00 10,00 10,00 10,00 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 9,00 10,00 10,00

















Kazahstan1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,39 (18,27) 6,48 (17,97) 6,79 (16,90) 6,32 (18,50)

















A. Rast denarne mase 5,86 (20,71) 7,20 (13,99) 9,86 (0,69) 9,95 (-0,23)




































Kenija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 4,65 (24,20) 4,96 (23,14) 6,15 (19,10) 6,36 (18,37) 7,21 (15,50) 7,38 (14,90) 7,41 (14,79)





















































Kirgizistan1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,43 (18,13) 6,34 (18,44) 7,06 (16,00) 7,43 (14,73)





















































Kitajska1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,25 (22,14) 5,94 (19,81) 4,28 (25,46) 3,87 (26,84) 3,63 (27,66) 3,71 (27,40) 4,04 (26,26)




































(ii) Posojila zasebnemu sektorju 9,39 9,18 9,28 9,63 9,77 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 0,00 0,00 10,00 10,00 9,00 10,00 10,00

















Kolumbija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,07 (12,57) 7,78 (13,56) 4,35 (25,20) 2,69 (30,87) 5,53 (21,20) 5,44 (21,50) 5,01 (22,98)





















































Kongo1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,72 (27,34) 6,42 (18,16) 1,60 (34,55) 2,33 (32,09) 5,51 (21,28) 4,97 (23,10) 4,49 (24,72)



















C. Infl acija: zadnje leto 5,97 (20,14) 9,85 (-0,77) 9,83 (-0,84) 8,94 (5,28) 9,00 (5,00) 8,81 (5,97) 9,98 (0,08)


































Kostarika1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,37 (21,75) 5,04 (22,85) 6,94 (16,40) 6,66 (17,36) 5,49 (21,35) 5,35 (21,80) 5,44 (21,51)




(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 5,00 (50) 9,00 (25) 9,00 (25) 10,00 (15-25) 9,00 (25) 9,00 (25) 9,00 (25)

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 7,00 (33) 5,00 (39) 8,00 (24-33) 4,00 (43) 4,00 (44) 4,00 (44)
















































Kuvajt1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,95 (26,58) 0,00 (40,57) 1,41 (35,21) 2,07 (32,97) 0,68 (37,70) 0,00 (40,80) 0,00 (40,67)





















































Laos1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014


Končna ocena (Mesto) 6,85 (91)


Področje 1. Obseg (para)države 8,47

A. Javna poraba 6,37 (18,35) 6,64 (17,44)

B. Transferji in subvencije 9,77 (1,36)


D. Najvišja mejna davčna stopnja 9,00

(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 9,00 (24)

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 9,00 (24)

Področje 2. Pravni sistem in lastninske pravice 5,85


B. Nepristranskost sodstva 4,59


D. Vmešavanje vojske v vladavino prava in politiko 7,53


F. Pravno izvrševanje pogodb 5,21

G. Regulativni stroški pri prodaji nepremičnin 8,64

H. Zanesljivost policije 5,38

I. Poslovni stroški zaradi kriminala 6,75

Področje 3. Trdnost valute 6,50

A. Rast denarne mase 6,10 (19,49)

B. Standardni odklon infl acije 8,38 (4,04)


D. Možnost bančnih računov v tuji valuti 5,00

Področje 4. Svoboda mednarodne trgovine 6,82

A. Carine 7,72 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 8,57 (2,15)

(ii) Povprečna carinska stopnja 8,00 (10,00)

(iii) Standardni odklon carinskih stopenj 6,60 (8,50)

B. Predpisi, ki ovirajo trgovino 3,72

(i) Necarinske ovire 5,49

(ii) Usklajevalni stroški uvoza in izvoza 1,94

C. Menjalni tečaji na črnem trgu 10,00

D. Omejitve pretoka kapitala in oseb 5,85

(i) Tuje lastništvo / investicije 5,87

(ii) Omejitve kapitala 1,67

(iii) Svoboda tujcev do prihoda 10,00

Področje 5. Predpisi (regulativa) 6,59

A. Predpisi na kreditnem trgu 8,40


(ii) Posojila zasebnemu sektorju 8,81 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 8,00

B. Predpisi na trgu dela 4,91

(i) Predpisi o zaposlovanju in minimalni plači 4,43

(ii) Predpisi zaposlovanja in odpuščanja 5,24

(iii) Centralizirane kolektivne pogodbe 7,79

(iv) Regulacija delovnega časa 10,00

(v) Prepisani stroški pri odpustu delavca 1,02

(vi) Vojaška obveznost 1,00

C. Predpisi o poslovanju 6,46

(i) Administrativne zahteve 4,89


(iii) Ustanovitev podjetja 7,61

(iv) Dodatna plačila / podkupnine / favoriziranje 4,28

(v) Gradbena dovoljenja 9,57

(vi) Stroški davčnih postopkov 5,94



Latvija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,65 (13,99) 4,94 (23,22) 5,25 (22,15) 5,18 (22,40) 5,21 (22,27) 5,20 (22,31)


C. Državno lastništvo podjetij in investicije 4,00 6,00 6,00 6,00 6,00

















C. Infl acija: zadnje leto 6,85 (15,74) 9,47 (2,65) 8,65 (6,76) 9,78 (-1,09) 10,00 0,00 9,88 (0,61)
















(i) Lastništvo bank 10,00 10,00 8,00 8,00 8,00


















Lesoto1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 2,74 (30,67) 3,82 (27,00) 3,81 (27,06) 3,92 (26,66)

















A. Rast denarne mase 8,92 (5,38) 8,08 (9,62) 9,03 (-4,87) 8,39 (-8,05)



















(ii) Posojila zasebnemu sektorju 9,92 10,00 10,00 10,00 9,12 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 10,00 10,00 9,00 10,00

















Libanon1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,16 (12,27) 7,41 (14,80) 7,38 (14,91)

















A. Rast denarne mase 9,35 (3,26) 9,41 (2,95) 9,81 (0,97)




































Liberija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014


Končna ocena (Mesto) 7,22 (65)


Področje 1. Obseg (para)države 8,25

A. Javna poraba 7,72 (13,74) 8,57 (10,86)



D. Najvišja mejna davčna stopnja 8,00

(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 9,00 (25)

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 7,00 (31)

Področje 2. Pravni sistem in lastninske pravice 4,65


B. Nepristranskost sodstva 4,90


D. Vmešavanje vojske v vladavino prava in politiko 5,00


F. Pravno izvrševanje pogodb 2,87




Področje 3. Trdnost valute 9,15

A. Rast denarne mase 8,72 (6,40)

B. Standardni odklon infl acije 8,74 (3,16)


D. Možnost bančnih računov v tuji valuti 10,00

Področje 4. Svoboda mednarodne trgovine 5,60

A. Carine 7,10 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 6,43 (5,35)

(ii) Povprečna carinska stopnja 7,96 (10,20)

(iii) Standardni odklon carinskih stopenj 6,90 (7,75)

B. Predpisi, ki ovirajo trgovino 0,00


(ii) Usklajevalni stroški uvoza in izvoza 0,00

C. Menjalni tečaji na črnem trgu 10,00

D. Omejitve pretoka kapitala in oseb 5,29


(ii) Omejitve kapitala 9,23

(iii) Svoboda tujcev do prihoda 1,34

Področje 5. Predpisi (regulativa) 8,47

A. Predpisi na kreditnem trgu 9,50


(ii) Posojila zasebnemu sektorju 10,00 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 9,00

B. Predpisi na trgu dela 7,71

(i) Predpisi o zaposlovanju in minimalni plači 7,77



(iv) Regulacija delovnega časa 10,00

(v) Prepisani stroški pri odpustu delavca 3,09


C. Predpisi o poslovanju 8,20



(iii) Ustanovitev podjetja 9,68


(v) Gradbena dovoljenja 9,70

(vi) Stroški davčnih postopkov 8,44



Libija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 1,28 (35,66) 0,00 (42,30) 0,00 (59,01)

B. Transferji in subvencije 0,00 0,00 0,00 0,00












G. Regulativni stroški pri prodaji nepremičnin









A. Carine(i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine)(ii) Povprečna carinska stopnja













(ii) Posojila zasebnemu sektorju 10,00 10,00 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 10,00 10,00













(v) Gradbena dovoljenja




Litva1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 4,34 (25,25) 4,44 (24,90) 5,78 (20,35) 4,83 (23,57) 5,55 (21,12) 5,53 (21,20)


C. Državno lastništvo podjetij in investicije 8,00 (15,88) 10,00 (9,80) 10,00 (9,80) 10,00

















C. Infl acija: zadnje leto 9,97 (-0,15) 9,80 (1,01) 9,47 (2,66) 9,74 (1,32) 9,78 (1,08) 9,98 (0,11)


































Luksemburg1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,54 (17,75) 6,54 (17,77) 3,15 (29,30) 2,40 (31,84) 1,62 (34,50) 1,26 (35,70) 1,37 (35,35)




































(ii) Posojila zasebnemu sektorju 10,00 10,00 9,63 10,00 10,00 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 10,00 10,00 10,00 10,00 10,00 10,00 10,00

















Madagaskar1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,25 (11,94) 9,25 (8,54) 9,75 (6,83) 9,22 (8,64) 8,88 (9,82) 8,84 (9,95) 8,44 (11,31)





















































Madžarska1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014




A. Javna poraba 7,53 (14,40) 7,43 (14,75) 7,86 (13,27) 3,19 (29,15) 3,21 (29,07) 3,71 (27,40) 3,34 (28,65)





















































Makedonija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,03 (19,51) 6,03 (19,49) 5,95 (19,76) 6,06 (19,40)



















C. Infl acija: zadnje leto 9,99 (0,04) 9,68 (1,61) 9,44 (2,78) 9,94 (-0,28)


































Malavi1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,41 (21,62) 6,65 (17,39) 6,82 (16,80) 7,29 (15,23) 5,82 (20,20) 4,97 (23,10) 6,38 (18,31)





















































Malezija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 4,52 (24,64) 5,58 (21,02) 5,87 (20,05) 5,03 (22,89) 5,60 (20,95) 5,59 (21,00) 5,80 (20,29)





















































Mali1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 10,00 (4,86) 7,31 (15,13) 7,47 (14,60) 8,46 (11,22) 5,31 (21,93) 5,55 (21,12) 5,46 (21,44)



















C. Infl acija: zadnje leto 6,74 (16,31) 9,45 (2,73) 9,86 (-0,68) 8,72 (6,40) 9,78 (1,11) 9,88 (-0,60) 9,82 (0,89)


































Malta1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,88 (20,01) 5,33 (21,89) 5,10 (22,67) 4,58 (24,44) 4,28 (25,45) 4,04 (26,26) 3,90 (26,75)


C. Državno lastništvo podjetij in investicije 6,00 (28,60) 6,00 (28,80) 6,00 (28,80) 6,00 6,00 6,00 6,00



















































Maroko1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,51 (21,26) 6,12 (19,18) 5,10 (22,65) 4,48 (24,75) 4,87 (23,43) 4,71 (24,00) 4,47 (24,80)





















































Mavretanija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,01 (19,57) 3,73 (27,32) 3,63 (27,65) 3,75 (27,26)






















A. Carine 7,50 7,64 7,64 7,38 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine)(ii) Povprečna carinska stopnja 7,86 (10,70) 8,08 (9,60) 8,08 (9,60) 7,60 (12,00)






























Mauritius1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,14 (15,72) 7,24 (15,40) 7,00 (16,19) 6,62 (17,50) 7,09 (15,89) 6,97 (16,30) 6,94 (16,41)





















































Mehika1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,83 (13,36) 8,60 (10,75) 7,65 (13,98) 7,51 (14,46) 7,29 (15,23) 7,44 (14,70) 7,30 (15,19)





















































Mjanmar1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,28 (11,86) 10,00 (4,10) 8,40 (11,44) 5,66 (20,76) 4,05 (26,24)


C. Državno lastništvo podjetij in investicije 2,00 (45,00) 4,00 (34,36) 4,00 (34,36) 4,00 4,00 4,00



















































Moldavija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,55 (14,33) 6,15 (19,10) 6,47 (18,00) 6,36 (18,37)





















































Mongolija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,41 (18,22) 6,27 (18,69) 6,00 (19,59) 6,89 (16,57)





















































Mozambik1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,41 (11,41) 5,76 (20,40) 4,53 (24,59) 3,84 (26,93)






















A. Carine 6,75 7,98 7,94 7,94 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 8,90 (1,65) 8,80 (1,80) 8,80 (1,80)































Namibija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,40 (28,44) 1,50 (34,91) 2,24 (32,40) 4,41 (24,99) 3,79 (27,10) 3,09 (29,50) 2,97 (29,91)



















C. Infl acija: zadnje leto 8,33 (8,34) 8,00 (10,02) 9,55 (2,26) 9,11 (4,47) 8,88 (5,60) 8,93 (5,35)


































Nemčija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 4,03 (26,30) 4,35 (25,20) 4,55 (24,52) 4,67 (24,11) 4,24 (25,57) 4,24 (25,60) 4,07 (26,16)





















































Nepal1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 9,55 (7,54) 9,00 (9,40) 8,60 (10,77) 8,45 (11,27) 8,40 (11,45) 8,44 (11,30) 8,08 (12,53)

















A. Rast denarne mase 8,07 (9,66) 7,71 (11,47) 9,19 (-4,05) 8,91 (-5,46) 8,34 (8,32) 8,74 (6,31) 8,54 (7,32)




































Niger1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,19 (12,15) 7,63 (14,06) 7,91 (13,10) 8,04 (12,65) 7,15 (15,70) 6,62 (17,50) 6,72 (17,15)

















A. Rast denarne mase 5,92 (20,42) 9,78 (-1,10) 9,04 (-4,78) 8,98 (-5,11) 7,82 (10,88) 8,06 (9,72) 8,04 (9,80)


C. Infl acija: zadnje leto 5,84 (20,82) 9,68 (-1,60) 9,42 (2,90) 8,44 (7,80) 9,84 (0,80) 9,54 (2,30) 9,84 (-0,79)

















(ii) Posojila zasebnemu sektorju 8,91 8,38 8,01 8,63 9,37 9,28 8,76 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 2,00 8,00 4,00 4,00

















Nigerija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,58 (17,64) 5,48 (21,37) 7,56 (14,28) 9,15 (8,91) 8,35 (11,60) 8,79 (10,10) 9,00 (9,41)





















































Nikaragva1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,09 (19,29) 0,00 (42,57) 6,72 (17,14) 8,47 (11,19) 9,35 (8,21) 9,55 (7,54) 9,59 (7,40)





















































Nizozemska1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,23 (22,22) 5,93 (19,85) 2,54 (31,37) 2,05 (33,02) 0,42 (38,56) 0,91 (36,90) 0,99 (36,64)





















































Norveška1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,36 (28,57) 3,06 (29,59) 2,76 (30,62) 2,13 (32,75) 1,81 (33,83) 1,53 (34,80) 1,51 (34,88)





















































Nova Zealandija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,12 (22,59) 5,54 (21,17) 4,84 (23,56) 4,87 (23,45) 4,00 (26,40) 4,59 (24,40) 4,40 (25,05)





















































Oman1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 0,00 (47,45) 0,00 (58,84) 1,65 (34,40) 0,34 (38,84) 1,12 (36,20) 0,00 (41,48) 0,00 (44,75)





















































Pakistan1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,60 (10,77) 6,62 (17,49) 7,91 (13,12) 9,11 (9,04) 9,16 (8,84) 8,26 (11,90) 8,29 (11,81)





















































Panama1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,48 (28,18) 4,66 (24,15) 5,26 (22,10) 6,65 (17,40) 6,71 (17,20) 7,01 (16,16) 6,96 (16,35)

















A. Rast denarne mase 8,23 (8,85) 9,75 (-1,23) 9,32 (3,39) 9,05 (4,76) 8,29 (8,56) 9,35 (-3,25) 9,85 (0,76)




































Papua Nova Gvineja1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,50 (28,12) 3,06 (29,61) 3,80 (27,08) 6,88 (16,61) 8,26 (11,91) 3,10 (29,48) 1,70 (34,22)





















































Paragvaj1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 9,60 (7,36) 9,57 (7,45) 7,04 (16,07) 8,25 (11,95) 7,97 (12,90) 7,32 (15,10) 7,25 (15,34)





















































Peru1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,26 (15,33) 8,69 (10,46) 7,73 (13,72) 7,86 (13,29) 7,73 (13,71) 7,24 (15,40) 6,99 (16,23)





















































Poljska1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,21 (12,09) 3,33 (28,69) 5,00 (23,00) 5,15 (22,50) 4,84 (23,53) 5,00 (23,00) 4,88 (23,40)

















A. Rast denarne mase 0,00 (110,44) 8,97 (5,14) 8,05 (9,75) 8,59 (7,04) 9,10 (4,51) 9,35 (3,24)




































Portugalska1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,83 (16,76) 5,95 (19,76) 4,18 (25,80) 4,61 (24,33) 4,52 (24,62) 5,09 (22,70) 5,31 (21,95)





















































Romunija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 9,41 (8,01) 6,82 (16,82) 7,50 (14,48) 8,44 (11,31) 5,87 (20,03) 6,28 (18,64) 6,34 (18,43)

















A. Rast denarne mase 7,76 (11,20) 8,57 (7,13) 9,98 (-0,12) 8,92 (-5,39) 8,65 (6,77) 9,60 (2,02) 8,93 (5,34)




































Ruanda1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,93 (13,04) 8,59 (10,81) 8,63 (10,66) 7,96 (12,94) 7,21 (15,50) 7,15 (15,70) 6,79 (16,93)

















A. Rast denarne mase 8,44 (7,78) 9,59 (-2,07) 8,62 (6,88) 9,94 (0,31) 8,47 (7,66) 8,82 (5,88) 9,16 (4,19)





A. Carine 1,13 0,53 6,30 7,03 7,13 7,13 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 1,13 (13,30) 0,53 (14,20) 8,30 (2,55) 8,65 (2,02) 8,65 (2,02)































Rusija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,03 (29,70) 2,99 (29,84) 5,01 (22,96) 4,40 (25,06) 4,03 (26,30) 3,74 (27,30) 3,92 (26,66)





















































Salvador1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,97 (16,30) 8,81 (10,03) 8,70 (10,42) 9,01 (9,38) 8,69 (10,46) 8,38 (11,50) 8,41 (11,39)





















































Saudova Arabija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 0,07 (39,76) 0,00 (43,10) 0,00 (44,82)






















A. Carine 8,20 7,87 8,03 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine)(ii) Povprečna carinska stopnja 9,04 (4,80) 9,04 (4,80) 8,98 (5,10)













(ii) Posojila zasebnemu sektorju 7,84 10,00 9,89 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere

















Sejšeli1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 2,26 (32,30) 0,50 (38,31) 2,04 (33,06)




































(ii) Posojila zasebnemu sektorju 10,00 10,00 10,00 (iii) Omejitve obrestnih mer / negativne realne obrestne mere 8,00 9,00

















Senegal1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,08 (19,34) 7,02 (16,13) 8,32 (11,70) 8,48 (11,18) 7,08 (15,94) 6,82 (16,80) 6,86 (16,68)

B. Transferji in subvencije 8,99 (4,20) 10,00 (0,43) 8,71 (5,24) 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00




















































Sierra Leone1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 9,29 (8,40) 8,30 (11,78) 7,79 (13,50) 7,83 (13,37) 8,44 (11,30) 8,85 (9,90) 8,22 (12,04)

B. Transferji in subvencije 9,70 (1,60) 9,71 (1,57) 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 (0,27)




















































Singapur1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,08 (15,93) 6,45 (18,06) 5,65 (20,80) 5,81 (20,24) 5,24 (22,20) 5,41 (21,60) 5,46 (21,44)






















A. Carine 9,84 9,70 9,95 9,99 10,00 8,35 9,99 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 9,73 (0,40) 9,91 (0,14) 9,93 (0,11) 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00

(ii) Povprečna carinska stopnja 9,94 (0,30) 9,92 (0,40) 9,93 (0,11) 9,98 (0,10) 10,00 0,00 9,96 (0,20) 9,96 (0,20)

(iii) Standardni odklon carinskih stopenj 9,28 (1,80) 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00 5,08 (12,30) 10,00 0,00





























Sirija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 4,17 (25,82) 6,76 (17,03) 7,50 (14,51) 7,16 (15,65) 8,11 (12,41) 6,81 (16,84) 6,83 (16,78)





















































Slonokoščena obala1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,54 (21,17) 6,20 (18,93) 8,18 (12,20) 8,82 (10,02) 7,25 (15,36) 6,81 (16,85) 6,74 (17,07)



















C. Infl acija: zadnje leto 5,17 (24,14) 9,10 (-4,52) 9,51 (2,46) 9,22 (3,89) 9,66 (1,68) 9,49 (2,57) 9,91 (0,45)


































Slovaška1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,27 (28,89) 4,04 (26,26) 4,59 (24,38) 4,38 (25,11) 4,65 (24,20) 4,41 (25,00)

















A. Rast denarne mase 9,81 (-0,94) 7,67 (11,66) 9,95 (-0,25) 9,69 (1,54) 9,53 (2,37)











C. Menjalni tečaji na črnem trgu 10,00 10,00 10,00 10,00 10,00

D. Omejitve pretoka kapitala in oseb 5,46 6,85 6,55 6,11 6,65


(ii) Omejitve kapitala 3,08 5,38 5,38 5,38 5,38






















Slovenija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 4,15 (25,90) 3,67 (27,51) 4,04 (26,27) 3,81 (27,06) 3,74 (27,30) 4,01 (26,36)



















C. Infl acija: zadnje leto 8,22 (8,88) 9,50 (2,48) 9,63 (1,84) 9,65 (1,76) 9,96 (0,20)


































Srbija 1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,60 (20,95) 5,74 (20,50) 6,11 (19,24) 6,11 (19,24)





















































Srednjeafriška republika1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,67 (13,91) 7,41 (14,81) 8,55 (10,92) 7,91 (13,12) 9,32 (8,30) 8,84 (9,93) 9,68 (7,08)




(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 5,00 (39-48) 7,00 (35) 3,00 (50)

















































Surinam1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,21 (22,30) 4,11 (26,02) 4,21 (25,68)





















































Španija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,93 (16,45) 5,89 (19,98) 5,22 (22,25) 4,79 (23,73) 4,05 (26,24) 4,38 (25,10) 4,41 (25,01)




(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 1,00 (66) 3,00 (56) 4,00 (48) 6,00 (35-45) 6,00 (35-43) 4,00 (52) 4,00 (52)

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 3,00 (56) 4,00 (48) 5,00 (45) 6,00 (35-43) 4,00 (52) 4,00 (52)
















































Šrilanka1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,93 (9,62) 8,41 (11,39) 8,04 (12,68) 8,84 (9,96) 6,13 (19,15) 6,94 (16,40) 6,74 (17,08)





















































Svazi1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,41 (14,80) 5,56 (21,10) 6,87 (16,64)





















































Švedska1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 1,10 (36,25) 1,49 (34,95) 1,68 (34,28) 1,17 (36,03) 1,27 (35,69) 1,21 (35,90) 1,10 (36,27)




(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 0,00 (87) 0,00 (61-68) 2,00 (51-58) 3,00 (52-59) 2,00 (52-59) 2,00 (56) 2,00 (56)

(ii) Najvišja mejna davčna stopnja na plače 0,00 (79-86) 0,00 (68,4-75,4) 0,00 (66) 0,00 (63-69) 0,00 (67) 0,00 (67)
















































Švica1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,86 (16,68) 6,01 (19,55) 7,16 (15,64) 7,08 (15,91) 6,91 (16,52) 6,82 (16,80) 6,79 (16,90)
























(iii) Standardni odklon carinskih stopenj 10,00 0,00 9,96 (0,10) 0,00 (30,48) 0,68 (23,30) 0,00 (30,19) 0,00 (31,22)





























Tadžikistan1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 8,26 (11,90) 8,97 (9,50) 8,29 (11,80)





















































Tajvan1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 4,82 (23,60) 4,74 (23,90) 6,69 (17,25) 6,53 (17,78) 5,33 (21,87) 5,51 (21,25) 5,46 (21,44)





















































Tajska1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,11 (15,81) 7,57 (14,26) 6,77 (17,00) 6,71 (17,18) 4,91 (23,32) 4,57 (24,47) 4,51 (24,65)





















































Tanzanija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014

1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014




A. Javna poraba 7,50 (14,50) 6,75 (17,06) 8,31 (11,76) 6,30 (18,58) 5,74 (20,50) 6,12 (19,20) 6,57 (17,67)

B. Transferji in subvencije 10,00 0,00 9,96 (0,65) 9,97 (0,61) 9,97 (0,61)




















































Togo1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,20 (29,11) 6,87 (16,65) 8,88 (9,82) 8,96 (9,52) 9,06 (9,20) 7,18 (15,60) 7,51 (14,46)

















A. Rast denarne mase 8,66 (6,68) 9,03 (-4,84) 8,66 (6,69) 9,94 (-0,32) 8,29 (8,54) 9,27 (3,65) 9,51 (2,46)































(iv) Dodatna plačila / podkupnine / favoriziranje 4,37





Trinidad in Tobago1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,64 (20,81) 6,81 (16,84) 6,74 (17,10) 5,97 (19,70) 5,42 (21,58) 6,44 (18,10) 6,53 (17,81)


C. Državno lastništvo podjetij in investicije 2,00 (47,60) 4,00 (34,60) 6,00 (28,67) 7,00 (23,59) 7,00 0,00 (57,95) 0,00 (50,12)



















































Tunizija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,17 (19,03) 5,75 (20,45) 5,74 (20,50) 6,01 (19,58) 5,70 (20,61) 5,35 (21,80) 5,37 (21,75)





















































Turčija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,09 (15,89) 7,71 (13,78) 6,93 (16,43) 6,98 (16,26) 6,86 (16,67) 6,62 (17,50) 6,41 (18,22)





















































Uganda1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 9,57 (7,48) 7,50 (14,51) 7,16 (15,65) 7,74 (13,69) 8,85 (9,90) 8,66 (10,57)





















































Ukrajina1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 4,65 (24,20) 3,59 (27,80) 4,38 (25,12) 4,68 (24,10) 5,59 (21,00) 5,64 (20,82)


C. Državno lastništvo podjetij in investicije 4,00 10,00 (8,46) 10,00 (7,13) 10,00 (11,42) 10,00 (9,16)

















C. Infl acija: zadnje leto 4,36 (28,20) 7,30 (13,52) 8,12 (9,38) 9,94 (-0,28) 7,56 (12,19)


































Urugvaj1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 7,61 (14,11) 6,83 (16,77) 7,40 (14,84) 7,88 (13,19) 6,94 (16,39) 6,65 (17,40) 6,78 (16,94)





















































Venezuela1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 6,56 (17,68) 8,25 (11,95) 6,06 (19,39) 6,36 (18,37) 7,06 (16,00) 7,06 (15,99) 4,72 (23,95)





















































Vietnam1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 9,17 (8,83) 9,08 (9,14) 9,24 (8,60) 9,21 (8,69)





















































Vzhodni Timor1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 0,00 (58,90) 0,00 (45,09) 0,00 (50,48)
























(iii) Standardni odklon carinskih stopenj 10,00 0,00 10,00 0,00




C. Menjalni tečaji na črnem trgu

























Zambija1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 2,47 (31,60) 4,96 (23,14) 8,53 (11,00) 8,24 (11,98) 4,41 (25,00) 6,65 (17,39) 5,89 (19,98)

B. Transferji in subvencije 7,77 (8,70) 8,91 (4,50) 10,00 0,00 10,00 (0,40) 9,91 (0,83) 10,00 (0,24) 10,00 (0,24)




















































Združeni arabski emirati1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 0,37 (38,73) 2,91 (30,10) 4,71 (23,97) 8,66 (10,54) 8,06 (12,58) 7,91 (13,09) 7,78 (13,56)




(i) Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine 10,00 (0) 10,00 10,00 (0) 10,00 (0) 10,00 (0) 10,00 (0) 10,00 (0)


















A. Carine 10,00 10,00 9,60 8,87 8,67 8,81 8,83 (i) Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine) 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00 10,00 0,00 9,99 (0,01) 9,99 (0,01)

(ii) Povprečna carinska stopnja 10,00 0,00 9,04 (4,80) 9,02 (4,90) 9,06 (4,70) 9,06 (4,70)






























Združene države Amerike1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,53 (21,21) 5,66 (20,76) 6,59 (17,60) 6,34 (18,43) 5,85 (20,10) 6,41 (18,20) 6,55 (17,74)

















A. Rast denarne mase 9,25 (3,75) 9,86 (-0,72) 9,94 (-0,28) 9,92 (-0,41) 9,46 (2,69) 8,18 (9,12) 8,17 (9,16)




































Združeno kraljestvo1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,93 (26,62) 4,52 (24,63) 5,23 (22,22) 4,32 (25,31) 3,98 (26,46) 4,76 (23,80) 4,91 (23,31)





















































Zelenortski otoki1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 3,32 (28,70) 4,81 (23,65) 5,17 (22,43)

















A. Rast denarne mase 9,47 (-2,67) 9,87 (-0,64) 9,93 (0,35)


C. Infl acija: zadnje leto 9,58 (2,08) 9,70 (1,51) 9,95 (-0,24)


































Zimbabve1980 1990 2000 2005 2010 2013 2014





A. Javna poraba 5,56 (21,10) 4,84 (23,56) 3,65 (27,60) 7,60 (14,16) 7,53 (14,40) 6,62 (17,50) 5,46 (21,44)




















































Poglavje 3 Pravna neenakost spolov in njen učinek na ekonomsko svobodo

Rosemarie Fike

Uvod

Ekonomisti že dolgo trdijo, da so kvantitativni ekonomski kazalci, kot je BDP, in-herentno pristranski glede spola, ker jim pogosto spodleti zajeti ekonomski položaj žensk (Waring, 1988; Folbre, 2006; Nussbaum, 2011). Indeks objavljen v Ekonom-ska svoboda sveta (ESS) sestoji iz podatkov od zunanjih virov, ki niso nedovzetni za te kritike. Indeks ESS trenutno uporablja veliko objektivnih meril, ki implicitno domnevajo, da imajo vsi člani družbe enak dostop do ekonomskih institucij, kar za ženske v številnih državah po svetu ni realnost. Ta prispevek predstavi več alternativ-nih metod za prilagoditev indeksa ESS na način, da bi upošteval spolno pristranskost, ki je prisotna v podatkih, ki jih indeks uporablja za izračun.

Vgradnja merjenja razlike med spoloma v indeks ESS nam omogoča, da razpra-vljamo o kakovosti institucij na način, ki priznava, da ženske v številnih družbah nimajo enakega dostopa do ekonomskih pravic kot moški. Formalne zakonodajne omejitve ekonomskih pravic žensk v mnogih državah preprečujejo velikemu delu prebivalstva sodelovanje v obojestransko koristnih menjavah. Obenem lahko tudi družbene norme postavijo zelo visoke ovire ženskam, katere želijo posedovati la-stnino, upravljati podjetja in se vključevati v prostovoljne menjave. Ženske lahko namreč imajo v formalnih zakonih zagotovljene ekonomske pravice, a kaj ko ne-formalna razsodišča za družinske spore in pravdne spore, ki niso kazenski, njim iz-rekajo sodbe, ki spodkopavajo te pravice. V kolikor prevladujoča družbena pravila in de facto stanje, da je tabu, če se ženske vključijo v tržne dejavnosti, bodo njihove formalne ekonomske pravice skrčene ali celo povsem izničene.

Jordanija in Saudova Arabija sta med državami za katere bi podatki, ki so upo-rabljeni pri izračunu indeksa EFW, lahko kazali previsoko ekonomsko svobodo. V obeh državah se ženske soočajo s številnimi zakonodajnimi ovirami, ko gre za lastništvo ali dedovanje premoženja, odprtje bančnega računa, pridobitev posoji-la ali opravljanje poklica izven gospodinjstva. Takšni predpisi omejujejo možnost žensk do ekonomske izbire in do fi nančne neodvisnosti. V Jordaniji, čeprav je pra-

Vir Rosemarie Fike (2016). Gender Disparity in Legal Rights and Its Eff ect on Economic Free-dom. V James Gwartney, Robert Lawson in Joshua Hall, Economic Freedom of the World: 2016 Annual Report (Fraser Institute): 189–211.

Avtorica Rosemarie Fike je predavateljica ekonomije na Texas Christian University.



vica do dela ženskam ustavno priznana, so ženske pravno zavezane ubogati svoje soproge, kar pomeni, da je le malo žensk zaposlenih izven gospodinjstva. To se odraža kot delež žensk v delovni sili, ki je bil v Jordaniji v zadnjih dveh desetletjih vztrajno okoli 15 %. Ženske v Saudovi Arabiji se soočajo s podobno situacijo, saj bil je delež žensk v delovni sili v enakem obdobju med 18 % in 20 %.

Če ne upoštevamo obstoječih razlik med spoloma pred zakonom, imamo izkri-vljeno primerjavo ekonomske svobode med državami. Trenutno razumevanje od-nosov med ekonomsko svobodo in različnimi rezultati razvoja, je prav tako lahko za-megljeno. Prilagoditev indeksa ESS na način, da upošteva pravno neenakost spolov poveča našo sposobnost razumevanja kako tržne institucije vplivajo na življenje ljudi.

Opis podatkov

Da bi zajel pravno neenakost spolov Indeks spolne neenakosti pred zakonom (SNPZ) (ang. Gender Disparity in Legal Rights - GDLR) uporablja več meril, ki jih je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za Gen-der, Institutions, and Development Database (OECD, 2014) in vprašanja iz poročila Svetovne banke Women, Business, and the Law (World Bank, 2013).

Prva izdaja OECD Gender, Institutions, and Development Database (GID-DB), je merila zakonodajne omejitve za ženske, ki so obstajale v letu 2009. Kasneje je bila podatkovna baza OECD posodobljena, tako da upošteva zakonodajne omeji-tve v letu 2012 in 2014. OECD nudi enovito oceno, ki odraža vse zajete zakonodaj-ne ovire, s katerimi se srečujejo ženske, ne pa moški, na več področjih, ki bistveno vplivajo na zmožnost žensk, da so lastnice premoženja in da sodelujejo v prosto-voljnih ekonomskih menjavah. OECD spremenljivke: dostop do javnega prostora, dostop do bančnih posojil, dostop do lastnine razen zemljišč, dostop do zemljišč, dedovanje hčera in dedovanje vdov.31

Za vsako področje OECD oblikuje ocene »0« (ni razlike med spoloma pri formal-nih ali neformalnih pravilih), »0.5« (ni razlik med spoloma pri formalnih pravil, ven-dar obstajajo družbene norme, ki omejujejo izbiro žensk) ali »1« (obstajajo bistvene razlike med spoloma pri formalnih in neformalnih pravilih). V skladu z lestvico indeksa ESS OECD pri oblikovanju indeksa SNPZ obrne lestvico, tako da nižje ocene predsta-vljajo pravne ureditve s pomembnimi razlikami med spoloma, medtem ko višje ocene predstavljajo pravni okvir, ki moške in ženske obravnava bolj enakovredno.

Podatki Svetovne banke Women, Business, and the Law (WB&L) so prav tako bili prvič objavljeni leta 2009, s poznejšimi popravki izdanimi v letih 2012, 2014 in 2016. Ta podatkovna baza zajema »da« ali »ne« odgovore na vprašanja, ali so moški in ženske v različnih kontekstih enakovredno obravnavani pred zakonom. »Da« ali »ne« odgovori v WB&L so določeni po predhodnem pregledu vsebine formalne pravne doktrine države in po posvetu s pravnimi strokovnjaki. Da bi bili v skladu s šiframi podatkov OECD, so odgovori, ki kažejo, da ni razlike med obrav-navo moških in žensk v skladu z zakonom, označeni z »1«; odgovori, ki kažejo, da so moški in ženske obravnavani različno, so označeni z »0«. Na primer, vprašanje »Ali lahko neporočena ženska zaprosi za potni list na enak način kot neporočen

3 GID-DB vključuje še številna druga področja, ki odražajo razliko med ženskami in moškimi v političnih in civilnih svoboščinah, kot tudi druga merila, ki odražajo položaj žensk. V to študijo so vključena le področja, ki so neposredno povezana z ekonomsko menjavo.


Poglavje 3: Pravna neenakost spolov in njen učinek na ekonomsko svobodo • 187

moški?« je vključeno v indeks SNPZ, ker odgovor zajame možnost žensk, da se prosto gibljejo izven matične države. Odgovor »da« na to vprašanje je označeno z »1« in odgovor »ne« je označen z »0«. Na ta način je poročilu WB&L označenih 40 od 41 vprašanj, ki so vključena v indeks. Poslednje vprašanje »Ali so poročene ženske po zakonu dolžne ubogati svoje može?« je oblikovano tako, da odgovor »da« kaže, da imajo poročene ženske manj avtonomije v skladu z zakonom kot poročeni moški, zato je ta odgovor označen z »0«.

V Indeks neenakosti spolov pred zakonom je vključenih šest GID-DB spremen-ljivk in 41 WB&L vprašanj. Ta pod-področja smo izbrali, ker, kot področja indeksa ESS, merijo razlike med spoloma pri zagotavljanju različnih vrst premoženjskih pravic, izpolnjevanju pogodbenih obveznosti in sposobnosti vključevanja v prosto-voljne menjave.4

2 Razlike med spoloma v dostopnosti do političnih in državljanskih pravic, ki niso neposredno povezane z ekonomsko izmenjavo, se v indeksu SNPZ ne upoštevajo. Čeprav te pravice ne sodijo v okvir te analize, je nujno priznati, da v kolikor te razlike med spoloma v političnih in državljanskih pravicah obstajajo, se ženskam omejuje možnosti izbire.

Pod-področja Indeksa spolne neenakosti pred zakonom temeljijo tako na po-datkih, ki odsevajo formalno zakonodajo, kot tudi na strokovnih ocenah, ali druž-bene norme omejujejo pravic žensk tudi kadar ni izrecnih omejitev v okviru for-malnega prava. Vključitev merjenja neformalnih institucij ni popolnoma v skladu s pristopom, ki se uporablja za oblikovanje indeksa ESS. To neskladje je priznano, vendar se mu zaradi narave razpoložljivih podatkov ni mogoče izogniti.

V skladu z metodologijo indeksa ESS vsako pod-področje indeksa SNPZ odraža neenakost spolov pred zakonom iz negativne perspektive.5

3 To pomeni, da ne odraža odsotnosti zakonodaje, ki ženskam zagotavljajo določene pravice. Tako so zakoni, ki ženskam preprečujejo delo v nekaterih poklicih, vključeni v indeks, medtem ko so zakoni, ki zagotavljajo pravice, kot je plačan porodniški dopust, izključeni.

Pod-področja Indeksa spolne neenakosti pred zakonom se delijo na pet širših področij:

A. Svoboda gibanjaTo področje odraža zakonodajne omejitve za ženske do svobodnega gibanja tako v svoji državi kot v tujini. V to kategorijo je na primer vključena omejitev za ženske pri potovanju izven doma na enak način, kot bi veljalo za moške.

B. Lastninske praviceTo področje vsebuje pod-področja, ki merijo ovire, s katerimi se srečujejo ženske, ko gre za posedovanje lastnine. V to kategorijo so vključene tako prakse dedovanja kot tudi lastništvo nepremičnin in premičnin.

C. Finančne praviceKo ženska ne more odpreti bančnega računa ali pridobiti posojila brez dovoljenja njenega zakonca ali moškega sorodnika, je njena sposobnost fi nančne neodvisno-

4 Glej Rabushka (1991a, 1991b); Walker (1996); in Gwartney, Lawson in Block (1996) za podroben opis metod, ki so osnova za indeks ESS, ki ga izdaja Fraser Institute. Glej Gwartney, Lawson in Hall (2015) ali prvo poglavje te izdaje (str. 1–6) za razlago trenutne metodologije in spremeljivk, ki so vključene v indeks.

5 Glej Berlin (1958) o razlikovanju med negativno in pozitivno svobodo.



sti omejena. Ženska, ki želi zagristi v lastno podjetniško iniciativo, in to na način kot si sama želi, mora za dovoljenje prositi drugo osebo. V to kategorijo so vključe-na pod-področja, ki ženskam omejujejo fi nančno odločanje.

D. Svoboda delaV to področje so vključene vse zakonodajne omejitve pri odločitvah žensk o tem, kako in kje delajo. Številne države imajo omejitve pri številu ur dovoljenih ženskam za delo in pri vrsti poklicev, ki jim jih je dovoljeno opravljati. Takšne ureditve krčijo ekonomsko svobodo žensk.

E. Pravni statusTa področje odraža razlike med spoloma v pravnem položaju državljanov neke dr-žave. Meritve v tej kategoriji odražajo vprašanja, kot so, ali je lahko ženska »glava družine«, ali lahko ženska prenese državljanstvo na svoje otroke in ali ima pričanje ženske na sodišču enako težo kot pričanje moškega.

Oblikovanje indeksa neenakosti spolov pred zakonom

V letu 2014 je bilo 136 držav vključenih tako v podatkovno bazo OECD kor tudi v podatkovno bazo WB&L. Koefi cient korelacije med povprečjem šestih spremen-ljivk OECD in povprečjem 41 spremenljivk Svetovne banke je 0,673. Ta korelacija je precej visoka, upoštevaje, da podatki OECD ne vključuje kazalnike, ki sodijo v področji A. Svoboda do dela in E. Pravni status. Poročilo WB&L nudi podatke o zakonodajnih omejitvah za poslovanje žensk na način, kot si ga same izberejo in obenem tudi podatke o tem ali je pravni položaj žensk enak položaju moških. To kaže, da kljub temu, da oba vira merita različne vidike pravno zagotovljenih pravic žensk, še vedno obstaja veliko skupnih značilnosti.

Povprečna ocena vseh ocen pod-področij v posameznem področju daje enotno oceno za področje. Dalje, povprečna ocena petih področij daje končno oceno - končni indeks. Ta končna ocena je kazalec neenakosti med spoloma pred zako-nom. Končna ocena države je v razponu od 0,50 do 1. Dodatek k temu poglavju vsebuje abecedni seznam vseh držav, ki so vključene v indeks. Prikazano je tudi povprečno število točk za vsako od petih področij in skupna končna ocena.

Tabela 3.1 (str. 189) kaže seznam vseh držav, ki so vključene v indeks SNPZ, razvrščene po končni oceni. 129 držav ima podatke v obeh raziskavah: tako SNPZ kot tudi ESS. Od tega ima štiriindvajset držav oceno 1,0000 v indeksu SNPZ, kar pomeni, da v očeh zakona ne obstaja razlika pri obravnavi moških in žensk. To pa nujno ne pomeni, da so moški in ženske v teh državah ekonomsko svobodni. To samo pomeni, da imajo moški in ženske enak dostop do ekonomskih institucij, ne glede na to ali so te institucije skladne z ekonomsko svobodo. Večina teh državah sodi med razvite države, države OECD v zahodni Evropi, Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji in še nekaj drugih lokacijah. Te države imajo običajno visoke začetne ne-prilagojene ocene ESS. Obstajajo tudi druge pomembne države z oceno SNPZ, ki je 1,000, kot sta Rusija in Venezuela. Medtem ko te države niso trdnjave ekonom-ske svobode, se vendar tam ženske v primerjavi z moškimi ne soočajo z dodatnimi zakonodajnimi ovirami.

Na drugem koncu spektra so države z najnižjimi ocenami Indeksa neenakosti spolov pred zakonom. To so predvsem države na Bližnjem vzhodu in v severni



Tabela 3.1: Indeks Spolne neenakosti pred zakonom, končne ocene, 2014Država Končna

ocenaDržava Končna

ocenaDržava Končna

ocena

Avstralija 1.0000 Združeno kraljestvo 0.9542 Nikaragva 0.8430

Avstrija 1.0000 Turčija 0.9533 Vietnam 0.8424

Belgija 1.0000 Gruzija 0.9500 Honduras 0.8415

Kanada 1.0000 Paragvaj 0.9500 Papua Nova Gvineja 0.8392

Danska 1.0000 Peru 0.9500 Moldavija 0.8358

Dominikanska republika 1.0000 Bolgarija 0.9467 Tadžikistan 0.8358

Estonija 1.0000 Urugvaj 0.9417 Uganda 0.8274

Finska 1.0000 Južna Koreja 0.9350 Etiopija 0.8233

Nemčija 1.0000 Jamajka 0.9340 Indija 0.8233

Madžarska 1.0000 Poljska 0.9333 Filipini 0.8174

Islandija 1.0000 Mehika 0.9292 Azerbajdžan 0.8132

Irska 1.0000 Mongolija 0.9275 Madagaskar 0.8058

Italija 1.0000 Ekvador 0.9225 Tanzanija 0.8024

Latvija 1.0000 Kolumbija 0.9190 Kirgizija 0.7957

Litva 1.0000 Namibija 0.9167 Nepal 0.7774

Nizozemska 1.0000 Bosna in Hercegovina 0.9092 Nigerija 0.7707

Nova Zelandija 1.0000 Albanija 0.9090 Kongo 0.7646

Norveška 1.0000 Mozambik 0.9090 Maroko 0.7542

Portugalska 1.0000 Čile 0.9067 Bangladeš 0.7540

Romunija 1.0000 Šrilanka 0.8975 Gvineja 0.7471

Slovaška 1.0000 Kitajska 0.8967 Gabon 0.7445

Švedska 1.0000 Makedonija 0.8967 Alžirija 0.7407

Združene države Amerike 1.0000 Brazilija 0.8950 Tunizija 0.7374

Venezuela 1.0000 Argentina 0.8942 Mali 0.7371

Armenija 0.9875 Rusija 0.8933 Libanon 0.7274

Kambodža 0.9875 Gana 0.8875 Pakistan 0.7140

Srbija 0.9875 Lesoto 0.8858 Benin 0.7005

Španija 0.9875 Bocvana 0.8824 Senegal 0.6971

Švica 0.9875 Kenija 0.8783 Čad 0.6941

Grčija 0.9750 Zambija 0.8774 Malezija 0.6702

Južna Afrika 0.9750 Bolivija 0.8758 Kamerun 0.6496

Hrvaška 0.9733 Ukrajina 0.8733 Mavretanija 0.6267

Francija 0.9733 Burundi 0.8690 Kuvajt 0.6086

Japonska 0.9733 Haiti 0.8689 Jemen 0.5893

Panama 0.9733 Slonokoščena obala 0.8650 Egipt 0.5845

Slovenija 0.9733 Fidži 0.8650 Oman 0.5660

Hongkong 0.9625 Indonezija 0.8607 Združeni arabski emirati 0.5493

Singapur 0.9625 Ruanda 0.8571 Iran 0.5440

Gvatemala 0.9608 Togo 0.8567 Demokratična republika Kongo 0.5420

Češka 0.9600 Tajska 0.8558 Jordanija 0.5402

Izrael 0.9590 Kazahstan 0.8540 Niger 0.5395

Mauritius 0.9550 Malavi 0.8524 Saudova Arabija 0.4988

Salvador 0.9542 Angola 0.8433



Afriki (MENA). Te države so Saudova Arabija (0,50), Jordanija in Niger (0,54), Združeni arabski emirati (0,55) in Jemen (0,59). Večina držav z ocenami med 0,70 in 0,90 so azijske države in države bivšega sovjetskega bloka.

Prilagoditev ocen ESS za neenakost spolov

Indeks neenakosti spolov pred zakonom (SNPZ) smo uporabili za prilagoditev ocen za leto 2013, objavljenih v Ekonomska svoboda sveta: Letno poročilo 2015 (Gwartney, Lawson in Hall, 2015). Da bi prišli do končne ocene ESS, ki odraža tudi izkušnje žensk, smo neprilagojeno končno oceno ESS pomnožili z oceno in-deksa SNPZ (enačba 1.1).

1.1 Ocena ESS za ženskeVse = Ocena ESS × Ocena NSPZ

Medtem ko vsa področja indeksa SNPZ merijo razlike v pravicah med spolo-ma pri lastninskih pravicah in pravni ureditvi v državi, ni nujno, da vsa področja indeksa ESS potrebujejo prilagoditev za neenakost med spoloma. Na primer, tudi če obstajajo vidne razlike med spoloma v lastninskih pravicah ali pravni ureditvi, ni podatka, ki bi nakazoval, da obseg države ali monetarni sistem obravnava posa-meznike različno glede na spol. Tako lahko prilagoditev vseh področij indeksa ESS povzroči podcenjevanje dejanske ravni ekonomske svobode posamezne države. Da bi to upoštevali, smo ob splošni prilagoditvi ocene ESS za neenakost spolov dodali tri alternativne indekse. Enačba 1.2 prilagodi za neenakost spolov le področje 2 indeksa ESS in nato povpreči prilagojeno oceno za področje 2 z neprilagojenimi ocenami za preostala štiri področja. Enačbe 1.3 prilagodi področji 2 in 5. Enačba 1.4

prilagodi področja 2, 4 in 5.

1.2 Ocena ESS za ženskePodročje 2 = povprečje (Področje 1, Ocena NSPZ × Področje 2, Področje 3, Področje 4, Področje 5)

1.3 Ocena ESS za ženskePodročji 2, 5 = povprečje (Področje 1, Ocena NSPZ × Področje 2, Področje 3, Področje 4, Ocena NSPZ × Področje 5)

1.4 Ocena ESS za ženskePodročja 2, 4, 5 = povprečje (Področje 1, Ocena NSPZ × Področje 2, Področje 3, Ocena NSPZ × Področje 4, Ocena NSPZ × Področje 5)

Ko pridobimo ocene ESS za ženske po vsaki metodi, izračunamo prilagojeno oceno ESS. Po kazalnikih Svetovne banke v World Development Indicators ima več držav nesorazmerno velik delež moških. Na primer, Združeni arabski emirati, Oman, Saudova Arabija in Kuvajt imajo delež ženske populacije v razponu od 26 % do 44 %. Ker delavci migranti nagnejo razmerje na stran moških, so prilagojene ocene ESS za vse države izračunane ob predpostavki za 50 % ženske populacije. Enačbe 2.1 do 2.4 kažejo, da so za ženske prilagojene ocene ESS izračunane tako, da vzamemo povprečje neprilagojenih ocen ESS in ocen ESS za ženske.

2.1 Prilagojena ocena ESSVse = (50% moške populacije × Neprilagojena ocena ESS) + (50% ženske populacije × Ocena ESS za ženskeVse)



2.2 Prilagojena ocena ESSPodročje 2 = (50% moške populacije × Neprilagojena ocena ESS) + (50% ženske populacije × Ocena ESS za ženskePodročje 2)

2.3 Prilagojena ocena ESSPodročji 2, 5 = (50% moške populacije × Neprilagojena ocena ESS) + (50% ženske populacije × Ocena ESS za ženskePodročji 2, 5)

2.4 Prilagojena ocena ESSPodročja 2, 4, 5 = (50% moške populacije × Neprilagojena ocena ESS) + (50% ženske populacije × Ocena ESS za ženskePodročja 2, 4, 5)

Prilagojeno oceno ESS, ki je izračunana po Enačbi 2.1, je mogoče pojasnjevati kot spodnjo mejo prilagojene ocene kvalitete institucij za neenakost spolov, ker so vsa po-dročja indeksa ESS popravljena navzdol za neenakost spolov. Enačba 2.2 omogoča prilagoditev navzdol le za področje 2 indeksa ESS. Kot tako lahko oceno po Enačbi 2.2 imamo za zgornjo mejo ocene ekonomske svobode prilagojene za enakost spolov.

Indeks neenakosti spola pred zakonom je sestavljen iz meritev, ki odražajo razli-ke med spoloma v zakonodaji v zvezi z lastninskimi pravicami, pravico do fi nančnih transakcij ter predpisov o delu in poslovanju. Postopek v Enačbi 2.3 prilagodi tako področja 2 in 5 indeksa ESS, to sta dve področji, ki merita pravno državo in poslovno okolje v državi. Zaradi tega in tudi zato, ker predstavlja sredinsko oceno, so v Tabeli 3.2 predstavljene vse metode prilagajanja, vendar so ocene za Enačbo 2.3 izpisane po-udarjeno. Prilagoditev za neenakost spolov je še vedno predmet razprav in nadaljnje raziskave lahko ponudijo dobre razloge za uporabo drugačnih postopkov prilagoditve.

Za spol prilagojene ocene ESSTabela 3.2 (str. 193–195) prikazuje za spol prilagojene ocene indeksa ESS. V stolpcu 1 je seznam držav v vrstnem redu od najvišje do najnižje neprilagojene ocene ESS. Stolpec 2 prikazuje neprilagojene ocene ESS za leto 2013. Stolpec 3 vsebuje spodnjo mejo ocene, v kateri so vsa področja indeksa ESS prilagojena za razlike med spoloma, medtem ko stolpec 4 podaja zgornjo oceno, v kateri se prila-gaja samo področje 2 indeksa ESS. Stolpca 5 in 6 vsebujeta srednje ocene, ki teme-ljijo na prilagoditvah za področja 2 in 5 ter 2, 4 in 5.

Ocene prikazane v Tabeli 3.2 odražajo več zaključkov. Prvič, ocene ESS držav z oceno 1,0000 za indeks SNPZ se ne bodo spremenile, ker njihova ocena ESS že zajema dostop žensk do ekonomskih institucij. Razen Rusije in Venezuele so te države večinoma zelo razvite članice OECD, ki imajo visoke neprilagojene ocene ESS. To velja ne glede na metodo uporabljeno za prilagoditev.

Drugič, države, ki jih postopek prilagajanja najbolj prizadene se večinoma naha-jajo na Bližnjem vzhodu, v Afriki in delih Azije. Na primer, ko prilagodimo celoten indeks, ocene ESS za Saudovo Arabijo, Jordanijo, Niger, Kuvajt, Demokratično re-publiko Kongo, Iran, Egipt in Jemen utrpijo padec za 20 % ali več. Na spodnji meji, ko prilagodimo le področje 2 indeksa ESS, se ocene teh osmih držav znižajo za od 2 % do 5 %. Ko prilagodimo področji 2 in 5, ocene teh držav padejo za od 5 % do 10 %.

Tretjič, več držav jugovzhodne Azije ima tudi znatne razlike med spoloma pri dostopu do ekonomskih pravic. Bangladeš, Nepal, Malezija in Filipini vidijo zniža-nje ocen ESS od 9 % do 16 %, ko je prilagojen skupni indeks, in med 1 % in 3 %, ko se prilagodi le področje 2. Ko prilagodimo področji 2 in 5, ocene teh držav padejo za od 3 % do 7 %.

Četrtič, veliko držav v Latinski Ameriki in nekdanjega Sovjetskega bloka ima indeks SNPZ med 0,8500 in 0,9500. Posledica tega je, da se tem državam zniža



ocena ESS za od 1 % do 5 % pri prilagoditvi vseh področjih indeksa ESS in zniža ocena ESS za približno 1 % pri prilagoditvi samo Področja 2. Ko glede razlik med spoloma prilagodimo Področji 2 in 5, se ocene ESS za te države znižajo za od 0,5 do 2,5 %.

Za spol prilagojene uvrstitve ESSEden od najbolj uporabnih vidikov indeksa ESS je zmožnost primerjave držav po ekonomski svobodi. Mnoge države občutno padejo na lestvici, ko upoštevamo raz-like med spoloma. Tabela 3.3 (str. 197-199) predstavi za spol prilagojene uvrsti-tve ESS. Stolpca 1 in 2 vsebujeta seznam držav in njihovo razvrstitev od najvišje do najnižje na podlagi nepopravljenih ocen ESS. Stolpec 3 vsebuje lestvico, ko so vsa področja indeksa ESS prilagojena za razliko med spoloma. Stolpec 4 predstavi lestvico, ko se prilagodi samo področje 2 indeksa ESS. Stolpca 5 in 6 predstavita lestvici, če prilagodimo področji 2 in 5 ter če prilagodimo področja 2, 4 in 5.

Razvrstitev podatkov v Tabeli 3.3 sledi vzorcu, ki je podoben tistemu iz podat-kov ocen v Tabeli 3.2. Ko je skupna ocena ESS prilagojena za razlike med spoloma pred zakonom (stolpec 3), Jordanija, Kuvajt, Saudova Arabija, Malezija, Oman in Združenih arabskih emiratih utrpijo bistven padec za 30 mest ali več na lestvici. Jordanija utrpi največji padec za 75 mest, iz 7. na 82. mesto. Tako kot Jordanija so tudi Združenih arabski emirati po neprilagojeni oceni ESS uvrščeni med najbolje uvrščenih držav na lestvici ESS. Po prilagoditvi za spol pa ZAE s 5. mesta padejo na 74., kar je padec za 69 mest. Samo še Čile je država, ki začne v prvi deseterici, vendar po prilagoditvi za spol ne ohrani tega položaja, saj pade iz 10. na 19. mesto. Medtem ko Kuvajt pade za 63 mest, Oman pade za 48 mest, Saudova Arabija za 45 mest in Malezija za 36 mest.

Ko je samo področje 2 prilagojeno za razliko med spoloma (stolpec 4), so spre-membe na lestvici veliko manj izrazite. Združeni arabski emirati padejo iz 5. na 10. mesto. Jordanija izpade iz prve deseterice, saj pade iz 7. na 16. mesto.

Stolpec pet Tabele 3.3 predstavi uvrstitve, ko področji 2 in 5 prilagodimo za raz-like med spoloma. Ker imajo mnogi najraje to vmesno prilagoditev, so te številke predstavljene v krepkem tisku. Ko indeks popravimo po tej metodi, Velika Britanija in Jordanija ne zasedata več mest med 10 najbolje uvrščenih držav na lestvici ESS. Obenem Združeni arabski emirati padejo iz 5. na 24. mesto in Jordanija zdrsne iz 7. na 34. mesto. Neprilagojene ocene ESS so podobne za Združene arabske emirate, Jordanijo, Švico in Irsko, a po prilagoditvi Področij 2 in 5 indeksa ESS za razlike med spoloma, so ocene za ZAE in Jordanijo podobne tistim za Latvijo in Peru.

Tudi več drugih držav izkaže opazen upad po prilagoditvi po področjih 2 in 5. Ocene ESS za Kuvajt, Ruando, Nikaragvo in Ugando padejo toliko, da izpadejo iz 40 najbolje uvrščenih držav, saj Kuvajt pade iz 25. na 59. mesto, Ruanda iz 28. na 43. mesto, Nikaragva iz 29. na 44. mesto in Uganda iz 39. na 51. mesto. Tudi Sau-dova Arabija in Malezija utrpita veliko poslabšanje saj padeta iz 67. na 95. mesto in iz 51. na 70. mesto.

Po drugi strani se nekaj držav, ki se v večini nahajajo v Latinski Ameriki in Evro-pi, povzpne po lestvici ESS, ko področji 2 in 5 prilagodimo za razlike med spoloma. Tako Italija napreduje za 12 pozicij iz 59. na 47. mesto, Švedska se pomakne iz 35. na 28. mesto in Slovaška iz 40. na 31. mesto. Druge države z občutnim izboljšanimi uvrstitvami: Španija, Belgija, Islandija, Francija in Madžarska.

Stolpec 6 prikazuje lestvico, če področja 2, 4 in 5 prilagodimo za razlike med spoloma v zakonodaji. Osem držav pade na lestvici ESS za 10 ali več mest, medtem



Tabela 3.2: Neprilagojene in prilagojene ocene ESS, 2013Država Neprilagojena ocena

ESSPrilagojena ocena ESS

Vsa področja Področje 2 Področja 2 in 5 Področja 2, 4 in 5

Hongkong 8.97 8.80 8.94 8.91 8.87

Singapur 8.52 8.36 8.49 8.46 8.42

Nova Zelandija 8.19 8.19 8.19 8.19 8.19

Švica 8.16 8.11 8.15 8.14 8.13

Združeni arabski emirati 8.15 6.31 7.80 7.43 7.05

Mauritius 8.08 7.90 8.05 8.02 7.98

Jordanija 7.93 6.10 7.64 7.27 6.91

Irska 7.90 7.90 7.90 7.90 7.90

Kanada 7.89 7.89 7.89 7.89 7.89

Čile 7.87 7.50 7.80 7.73 7.66

Združeno kraljestvo 7.87 7.69 7.83 7.80 7.76

Avstralija 7.83 7.83 7.83 7.83 7.83

Gruzija 7.83 7.63 7.80 7.76 7.72

Združene države Amerike 7.73 7.73 7.73 7.73 7.73

Romunija 7.69 7.69 7.69 7.69 7.69

Armenija 7.67 7.62 7.66 7.65 7.64

Finska 7.61 7.61 7.61 7.61 7.61

Litva 7.61 7.61 7.61 7.61 7.61

Danska 7.58 7.58 7.58 7.58 7.58

Estonija 7.58 7.58 7.58 7.58 7.58

Japonska 7.52 7.42 7.50 7.48 7.46

Norveška 7.51 7.51 7.51 7.51 7.51

Nemčija 7.50 7.50 7.50 7.50 7.50

Nizozemska 7.48 7.48 7.48 7.48 7.48

Avstrija 7.46 7.46 7.46 7.46 7.46

Kuvajt 7.46 6.00 7.20 6.90 6.61

Gvatemala 7.45 7.30 7.43 7.40 7.37

Ruanda 7.43 6.90 7.33 7.22 7.11

Latvija 7.42 7.42 7.42 7.42 7.42

Portugalska 7.42 7.42 7.42 7.42 7.42

Nikaragva 7.40 6.82 7.33 7.21 7.09

Izrael 7.38 7.23 7.36 7.33 7.29

Južna Koreja 7.38 7.14 7.34 7.30 7.25

Peru 7.34 7.16 7.32 7.28 7.24

Bolgarija 7.33 7.14 7.31 7.26 7.22

Češka 7.33 7.18 7.31 7.28 7.25

Jamajka 7.33 7.09 7.30 7.25 7.20

Švedska 7.33 7.33 7.33 7.33 7.33

Uganda 7.30 6.67 7.22 7.08 6.94

Poljska 7.29 7.05 7.25 7.20 7.15

Slovaška 7.29 7.29 7.29 7.29 7.29

Honduras 7.27 6.69 7.21 7.10 6.98

Panama 7.27 7.17 7.26 7.24 7.22






Španija 7.27 7.22 7.26 7.25 7.24

Belgija 7.26 7.26 7.26 7.26 7.26

Kambodža 7.26 7.21 7.25 7.25 7.24

Kazahstan 7.26 6.73 7.17 7.05 6.97

Salvador 7.25 7.08 7.23 7.20 7.16

Madžarska 7.25 7.25 7.25 7.25 7.25

Dominikanska republika 7.23 7.23 7.23 7.23 7.23

Malezija 7.22 6.03 6.99 6.72 6.46

Oman 7.21 5.65 6.89 6.54 6.19

Makedonija 7.19 6.82 7.13 7.05 6.97

Mongolija 7.19 6.93 7.15 7.09 7.04

Albanija 7.18 6.85 7.14 7.08 7.01

Urugvaj 7.18 6.97 7.15 7.11 7.06

Kenija 7.16 6.72 7.10 7.01 6.93

Filipini 7.14 6.49 7.05 6.91 6.78

Bocvana 7.13 6.71 7.06 6.97 6.89

Italija 7.13 7.13 7.13 7.13 7.13

Francija 7.12 7.03 7.10 7.08 7.06

Papua Nova Gvineja 7.11 6.54 7.04 6.90 6.78

Indonezija 7.01 6.52 6.94 6.86 6.76

Libanon 7.01 6.05 6.90 6.73 6.54

Bosna in Hercegovina 6.98 6.66 6.93 6.86 6.79

Zambija 6.97 6.54 6.90 6.82 6.73

Saudova Arabija 6.95 5.21 6.59 6.19 5.85

Tanzanija 6.92 6.23 6.81 6.67 6.53

Turčija 6.92 6.76 6.90 6.87 6.83

Hrvaška 6.91 6.82 6.89 6.87 6.85

Grčija 6.87 6.78 6.85 6.84 6.82

Islandija 6.87 6.87 6.87 6.87 6.87

Fidži 6.86 6.40 6.78 6.66 6.57

Paragvaj 6.85 6.68 6.83 6.80 6.76

Haiti 6.83 6.38 6.80 6.70 6.59

Tadžikistan 6.81 6.26 6.73 6.62 6.51

Mehika 6.79 6.55 6.76 6.71 6.66

Južna Afrika 6.74 6.65 6.72 6.71 6.69

Kirgizija 6.73 6.04 6.63 6.49 6.35

Madagaskar 6.71 6.06 6.65 6.52 6.39

Rusija 6.69 6.33 6.63 6.56 6.49

Namibija 6.68 6.40 6.63 6.56 6.51

Srbija 6.65 6.61 6.64 6.63 6.63

Moldavija 6.63 6.09 6.55 6.43 6.32

Tajska 6.63 6.16 6.56 6.46 6.36

Šrilanka 6.57 6.23 6.52 6.45 6.39

Tabela 3.2 (nadaljevanje): Neprilagojene in prilagojene ocene ESS, 2013






Kolumbija 6.56 6.30 6.53 6.47 6.41

Nepal 6.56 5.83 6.46 6.31 6.17

Bolivija 6.52 6.12 6.47 6.39 6.30

Maroko 6.46 5.66 6.31 6.16 5.99

Vietnam 6.46 5.95 6.38 6.27 6.17

Kitajska 6.44 6.11 6.38 6.32 6.25

Nigerija 6.44 5.70 6.36 6.19 6.03

Slovenija 6.44 6.36 6.42 6.41 6.39

Indija 6.43 5.86 6.34 6.22 6.11

Bangladeš 6.42 5.63 6.35 6.18 6.01

Tunizija 6.39 5.55 6.24 6.07 5.89

Lesoto 6.36 5.99 6.30 6.21 6.14

Azerbajdžan 6.34 5.75 6.23 6.10 5.97

Brazilija 6.34 6.00 6.29 6.23 6.16

Kamerun 6.34 5.23 6.20 5.96 5.75

Egipt 6.34 5.02 6.16 5.95 5.68

Senegal 6.32 5.36 6.18 6.00 5.79

Mali 6.29 5.47 6.19 6.02 5.83

Pakistan 6.28 5.38 6.16 5.98 5.79

Jemen 6.28 4.99 6.12 5.90 5.62

Gana 6.20 5.85 6.14 6.07 5.99

Ukrajina 6.20 5.80 6.14 6.06 5.97

Benin 6.05 5.15 5.93 5.71 5.54

Slonokoščena obala 6.03 5.62 5.97 5.88 5.80

Ekvador 5.99 5.76 5.96 5.91 5.85

Malavi 5.87 5.44 5.80 5.70 5.61

Mozambik 5.87 5.61 5.84 5.78 5.72

Burundi 5.85 5.46 5.80 5.70 5.63

Mavretanija 5.79 4.71 5.63 5.38 5.15

Niger 5.79 4.45 5.60 5.28 5.06

Gabon 5.72 4.99 5.62 5.44 5.28

Togo 5.71 5.30 5.67 5.58 5.49

Etiopija 5.68 5.18 5.59 5.48 5.39

Demokratična republika Kongo

5.65 4.36 5.54 5.24 5.01

Gvineja 5.62 4.91 5.53 5.35 5.22

Iran 5.43 4.19 5.19 4.98 4.79

Angola 5.37 4.95 5.32 5.23 5.14

Alžirija 5.20 4.52 5.07 4.93 4.80

Argentina 5.20 4.92 5.16 5.10 5.06

Čad 5.13 4.35 5.05 4.87 4.72

Kongo 4.72 4.17 4.66 4.51 4.38

Venezuela 3.23 3.23 3.23 3.23 3.23

Tabela 3.2 (nadaljevanje): Neprilagojene in prilagojene ocene ESS, 2013



ko se pet držav povzpne za 10 ali več mest. Po tej metodi prilagoditve imajo Islan-dija, Belgija, Francija, Italija in Madžarska najvidnejše izboljšanje uvrstitve. Države z največjim poslabšanjem uvrstitve so Jordanija, Kuvajt, Združeni arabski emirati, Oman in Saudova Arabija.

Z izjemo Jordanije in Združenih arabskih emiratov, države med 20 najbolje uvrščenih na lestvici neprilagojenih ocen ESS ostanejo v tej skupini ne glede na metodo prilagoditve. Podobno raven stabilnosti vidimo na drugem koncu spektra, kjer večina držav, ki zaseda 20 najslabših položajev na neprilagojeni lestvici ESS, ostane tam ne glede na uporabljeno metodo prilagoditve.

Korelacija med uvrstitvami z neprilagojenim indeksom ESS in uvrstitvami in-deksa ESS prilagojenega za razlike med spoloma je precej visoka (med 0.8154 in 0.9884), kar kaže, da za veliko večino držav razlike med spoloma ne vplivajo po-membno na uvrstitve ESS. Tako v 24-ih državah ni razlik med moškimi in ženskami pri dostopu do ekonomskih institucij. V dodatnih 38-ih državah obstaja minimal-no neskladje, kar tem državam zniža ocene ESS med 0,5 % in 5 %, ko se prilagodi skupna ocena ESS. Preostalih 66 držav zniža ocene ESS mnogo več kot 5 %. Ko pri-lagodimo le področji 2 in 5 indeksa ESS, 34 držav nima opaznih sprememb njihove ekonomske svobode (manj kot 0,5 %), medtem ko 77 držav zazna zmerno znižanje njihovih ocen (med 0,5 % in 5 %) in 16 držav zazna znižanje ocene za več kot 5 %.



Tabela 3.3: Neprilagojene in prilagojene uvrstitve ESS, 2013Država Neprilagojena

uvrstitev ESS

Prilagojena uvrstitev ESS

Vsa področja Področje 2 Področji 2 in 5 Področja 2, 4 in 5

Hongkong 1 1 1 1 1

Singapur 2 2 2 2 2

Nova Zelandija 3 3 3 3 3

Švica 4 4 4 4 4

Združeni arabski emirati 5 74 10 24 48

Mauritius 6 5 5 5 5

Jordanija 7 82 16 34 56

Irska 8 5 6 6 6

Kanada 9 7 7 7 7

Čile 10 19 10 11 13

Združeno kraljestvo 10 10 8 9 9

Avstralija 12 8 8 8 8

Gruzija 12 12 10 10 11

Združene države Amerike 14 9 13 11 10

Romunija 15 10 14 13 12

Armenija 16 13 15 14 14

Finska 17 14 17 15 15

Litva 17 14 17 15 15

Danska 19 16 19 17 17

Estonija 19 16 19 17 17

Japonska 21 23 22 21 22

Norveška 22 18 21 19 19

Nemčija 23 19 22 20 20

Nizozemska 24 21 24 21 21

Avstrija 25 22 25 23 22

Kuvajt 25 88 49 59 71

Gvatemala 27 27 26 27 26

Ruanda 28 47 31 43 44

Latvija 29 23 27 25 24

Portugalska 29 23 27 26 24

Nikaragva 29 50 31 44 45

Izrael 32 31 29 28 28

Južna Koreja 32 38 30 30 31

Peru 34 37 34 32 34

Bolgarija 35 38 35 35 38

Češka 35 35 35 32 31

Jamajka 35 41 37 37 40

Švedska 35 26 31 28 27

Uganda 39 60 47 51 54

Poljska 40 43 42 45 42

Slovaška 40 28 38 31 29

Honduras 42 58 48 49 51

Panama 42 36 39 41 38

Španija 42 33 39 37 34




uvrstitev ESS



Belgija 45 29 39 35 30

Kambodža 45 34 42 37 34

Kazahstan 45 55 50 54 52

Salvador 48 42 45 45 41

Madžarska 48 30 42 37 31

Dominikanska republika 50 31 45 42 37

Malezija 51 87 61 70 79

Oman 52 100 67 80 89

Makedonija 53 50 54 54 52

Mongolija 53 46 51 50 49

Albanija 55 49 53 51 50

Urugvaj 55 45 51 48 46

Kenija 57 56 56 56 55

Filipini 58 68 59 58 63

Bocvana 59 57 58 57 57

Italija 59 40 54 47 43

Francija 61 44 56 51 46

Papua Nova Gvineja 62 65 60 59 63

Indonezija 63 67 62 64 65

Libanon 63 85 64 69 74

Bosna in Hercegovina 65 61 63 64 62

Zambija 66 65 64 67 67

Saudova Arabija 67 112 83 95 102

Tanzanija 68 77 72 74 75

Turčija 68 54 64 61 60

Hrvaška 70 50 67 61 59

Grčija 71 53 70 66 61

Islandija 71 48 69 61 58

Fidži 73 69 74 75 73

Paragvaj 74 59 71 68 65

Haiti 75 71 73 73 72

Tadžikistan 76 76 76 77 76

Mehika 77 64 75 71 69

Južna Afrika 78 62 77 71 68

Kirgizija 79 86 80 82 85

Madagaskar 80 84 78 81 81

Rusija 81 73 80 78 78

Namibija 82 69 80 78 76

Srbija 83 63 79 76 70

Moldavija 84 83 85 86 86

Tajska 84 79 84 84 84

Šrilanka 86 77 87 85 81

Kolumbija 87 75 86 83 80

Nepal 87 94 89 90 90

Tabela 3.3 (nadaljevanje): Neprilagojene in prilagojene uvrstitve ESS, 2013




uvrstitev ESS



Bolivija 89 80 88 88 87

Maroko 90 99 96 98 97

Vietnam 91 91 91 91 90

Kitajska 92 81 91 89 88

Nigerija 92 98 93 95 95

Slovenija 92 72 90 87 81

Indija 95 92 95 93 94

Bangladeš 96 101 94 97 96

Tunizija 97 104 99 100 101

Lesoto 98 90 97 94 93

Azerbajdžan 99 97 100 99 99

Brazilija 99 88 98 92 92

Kamerun 99 111 101 106 108

Egipt 99 115 104 107 110

Senegal 103 109 103 104 106

Mali 104 105 102 103 104

Pakistan 105 108 104 105 106

Jemen 105 116 108 109 112

Gana 107 93 106 100 97

Ukrajina 107 95 106 102 99

Benin 109 114 111 112 114

Slonokoščena obala 110 102 109 110 105

Ekvador 111 96 110 108 102

Malavi 112 107 113 113 113

Mozambik 112 103 112 111 109

Burundi 114 106 113 113 111

Mavretanija 115 121 116 118 119

Niger 115 123 118 120 121

Gabon 117 116 117 117 117

Togo 118 110 115 115 115

Etiopija 119 113 119 116 116

Demokratična republika Kongo

120 124 120 121 123

Gvineja 121 120 121 119 118

Iran 122 126 123 124 125

Angola 123 118 122 122 120

Alžirija 124 122 125 125 124

Argentina 124 119 124 123 121

Čad 126 125 126 126 126

Kongo 127 127 127 127 127

Venezuela 128 128 128 128 128

Tabela 3.3 (nadaljevanje): Neprilagojene in prilagojene uvrstitve ESS, 2013



Zaključek

Indeks neenakosti spolov pred zakonom - SNPZ (Gender Disparity in Legal Ri-ghts - GDLR) nam omogoča, da odgovorimo na feministične kritike kvantitativ-nih kazalcev, saj upoštevamo ovire, ki stojijo pred ženskami, ko gre za uveljavljanje enakih ekonomskih pravic in svoboščin kot veljajo za moške. Na ta način je ublaže-na potencialna pristranskost indeksa ESS na podlagi spola.

Po popravku za razlike med spoloma je razlika v stopnji ekonomske svobode za mnoge države, kot so Oman, Združeni arabski emirati, Saudova Arabija in Jorda-nija, za nekatere ocene večja kot ena točka. Tako je skupina podobnih držav v bazi podatkov ESS veliko manj ekonomsko svobodnih, ko se upoštevajo pravne razlike med spoloma. Spremembe v ocenah ESS in razvrstitvah teh držav kažejo, da je ekonomska svoboda sistematično previsoko ocenjena, če ocen ESS ne prilagodi-mo. Na splošno države, ki se nahajajo na Bližnjem vzhodu in delno v Aziji in Afriki, praviloma postavljajo večje ovire, ko gre za uveljavljanje ekonomskih pravic žensk. Objektivno merjenje kakovosti institucij bi moralo te razlike upoštevati.

Po prilagoditvi indeksa ESS za razlike med spoloma pred zakonom, je jasno, da se moški in ženske v več državah ne soočajo z istim naborom pravil, ko gre za lastninsko pravico do nepremičnin in pravico do sodelovanje v gospodarstvu. Uporaba za spol prilagojenega indeksa privede raziskovalce do boljšega razume-vanja vloge ekonomske svobode kot determinanto dohodka, rasti, zdravstvenega stanja, zajezitve revščine in drugih razvojnih rezultatov. Prilagoditev za razlike med spoloma pred zakonom bo potencialno poglobila naše razumevanje odnosa med ekonomskimi institucijami, razlik v izobrazbi, pričakovano življenjsko dobo in možnosti zaposlitve za moške v primerjavi z ženskami.



Dodatek 1: Področja in pod-področja Indeksa spolne neenakosti pred zakonom - SNPZ

A. Svoboda gibanja (7 pod-področij) i. Dostop do javnih prostorov (OECD)14

ii. Lahko neporočena ženska potuje iz države na enak način kot neporočen moški?

iii. Lahko poročena ženska potuje iz države na enak način kot poročen moški ?

iv. Lahko neporočena ženska potuje izven doma na enak način kot neporočen moški?

v. Lahko poročena ženska potuje izven doma na enak način kot poročen moški?

vi. Lahko neporočena ženska izbira, kje bo živela, na enak način kot neporočen moški?

vii. Lahko poročena ženska izbira, kje bo živela, na enak način kot poročen moški?

B. Lastninske pravice (8 pod-področij) i. Dedovanje hčera (OECD)

ii. Dedovanje vdov (OECD)

iii. Pravica do zemljišča (OECD)

iv. Pravica do lastnine razen zemljišča (OECD)

v. Imajo neporočeni moški in neporočene ženske enake pravice do lastnine?

vi. Imajo poročeni moški in poročene ženske enake pravice do lastnine?

vii. Imajo sinovi in hčere enake pravice dedovanja po starših?

viii. Imajo preživele ženske in možje enake pravice pri dedovanju?

C. Finančne pravice (3 pod-področja) i. Dostop do posojil/fi nančnih storitev (OECD)

ii. Lahko neporočena ženska odpre bančni račun na enak način kot neporočen moški?

iii. Lahko poročena ženska odpre bančni račun na enak način kot poročen moški?

D. Svoboda do dela (18 pod-področij) i. Se lahko neporočena ženska zaposli ali izbere poklic na enak način kot neporočen moški?

ii. Se lahko poročena ženska zaposli ali izbere poklic na enak način kot poročen moški?

iii. Lahko neporočena ženska podpiše pogodbo na enak način kot neporočen moški?

iv. Lahko poročena ženska podpiše pogodbo na enak način kot poročen moški?

v. Lahko neporočena ženska ustanovi podjetje na enak način kot neporočen moški?

vi. Lahko poročena ženska ustanovi podjetje na enak način kot poročen moški?

vii. Lahko nenoseča in nedoječa ženska dela ponoči na enak način kot moški?

viii. Lahko nenoseča in nedoječa ženska opravlja enake poklice kot moški?

ix. Lahko nenoseča in nedoječa ženska opravlja poklice, ki so lahko nevarni, na enak način kot moški?

x. Lahko nenoseča in nedoječa ženska opravlja poklice, ki so lahko moralno ali družbeno neprimerni, na enak način kot moški?

xi. Lahko nenoseča in nedoječa ženska opravlja poklice, ki so naporni, na enak način kot moški?

xii. Lahko nenoseča in nedoječa ženska dela v rudarstvu na enak način kot moški?

1 ( OECD) pomeni, da področja temeljijo na OECD podatkih; vsa ostala področja temeljijo na podatkih Svetovne banke.



xiii. Lahko nenoseča in nedoječa ženska dela v tovarni na enak način kot moški?

xiv. Lahko nenoseča in nedoječa ženska dela v gradbeništvu na enak način kot moški?

xv. Lahko nenoseča in nedoječa ženska dela v istih poklicih kot moški?

xvi. Lahko nenoseča in nedoječa ženska dela v železarstvu na enak način kot moški?

xvii. Lahko nenoseča in nedoječa ženska dela v poklicih, ki zahtevajo dvigovanje bremen, na enak način kot moški?

xviii. Lahko nenoseča in nedoječa ženska opravlja opravila povezana s poklicem na enak način kot moški?

E. Pravni status (11 pod-področij) i. Lahko neporočena ženska zahteva potni list na enak način kot neporočen moški?

ii. Lahko poročena ženska zahteva potni list na enak način kot poročen moški?

iii. Lahko neporočena ženska pridobi osebno izkaznico na enak način kot neporočen moški?

iv. Lahko poročena ženska pridobi osebno izkaznico na enak način kot poročen moški?

v. Lahko neporočena ženska prenese državljanstvo na svoje otroke na enak način kot neporočen moški?

vi. Lahko poročena ženska prenese državljanstvo na svoje otroke na enak način kot poročen moški?

vii. Je lahko neporočena ženska “glava hiše” ali “glava družine” na enak način kot neporočen moški?

viii. Je lahko poročena ženska “glava hiše” ali “glava družine” na enak način kot poročen moški?

ix. Lahko poročena ženska prenese državljanstvo na moža, ki je tujec, na enak način kot moški na ženo, ki je tujka?

x. Ima pričanje ženske na sodišču enako dokazno vrednost kot pričanje moškega?

xi. Zakon od žensk zahteva, da ubogajo svoje može?2

2 Za razliko od tega vprašanja, ki je kodirano z Da = 0 in Ne = 1, so vse preostale spremenljivke Svetovne banke v Women, Business, and the Lawporočilu kodirane z Da = 1 in Ne = 0.



Dodatek 2: Končne in področne ocene indeksa SNPZDržava Konča ocena Področje 1

Svoboda gibanja

Področje 2

Lastninske pravice

Področje 3

Finančne pravice

Področje 4

Pravica do dela

Področje 5

Pravni status

Albanija 0.9090 0.9286 0.7500 1.0000 0.8667 1.0000

Alžirija 0.7407 0.9286 0.3750 0.8333 0.8667 0.7000

Angola 0.8433 1.0000 0.7500 0.8333 0.7333 0.9000

Argentina 0.8942 1.0000 0.9375 1.0000 0.5333 1.0000

Armenija 0.9875 1.0000 0.9375 1.0000 1.0000 1.0000

Avstralija 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Avstrija 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Azerbajdžan 0.8132 0.9286 0.9375 0.8333 0.4667 0.9000

Bangladeš 0.7540 0.9286 0.3750 0.8333 0.7333 0.9000

Belgija 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Benin 0.7005 0.7857 0.7500 0.8333 0.4667 0.6667

Bolivija 0.8758 1.0000 0.8125 1.0000 0.6667 0.9000

Bosna in Hercegovina 0.9092 1.0000 0.8125 1.0000 0.7333 1.0000

Bocvana 0.8824 0.9286 0.7500 0.8333 1.0000 0.9000

Brazilija 0.8950 1.0000 0.8750 0.8333 0.8667 0.9000

Bolgarija 0.9467 1.0000 1.0000 1.0000 0.7333 1.0000

Burundi 0.8690 0.9286 0.5833 1.0000 1.0000 0.8333

Kambodža 0.9875 1.0000 0.9375 1.0000 1.0000 1.0000

Kamerun 0.6496 0.7857 0.5625 0.8333 0.4000 0.6667

Kanada 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Čad 0.6941 0.7857 0.5000 0.8333 0.5333 0.8182

Čile 0.9067 1.0000 0.7500 1.0000 0.8667 0.9167

Kitajska 0.8967 1.0000 0.7500 1.0000 0.7333 1.0000

Kolumbija 0.9190 0.9286 1.0000 1.0000 0.6667 1.0000

Demokratična republika Kongo 0.5420 0.7143 0.5625 0.3333 0.2667 0.8333

Kongo 0.7646 0.7857 0.6875 1.0000 0.6000 0.7500

Slonokoščena obala 0.8650 1.0000 0.6250 0.8333 0.8667 1.0000

Hrvaška 0.9733 1.0000 1.0000 1.0000 0.8667 1.0000

Češka 0.9600 1.0000 1.0000 1.0000 0.8000 1.0000

Danska 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Dominikanska republika 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Ekvador 0.9225 1.0000 0.8125 1.0000 0.8000 1.0000

Egipt 0.5845 0.7143 0.3750 0.8333 0.4000 0.6000



Država Konča ocena Področje 1

Svoboda gibanja

Področje 2

Lastninske pravice

Področje 3

Finančne pravice

Področje 4

Pravica do dela

Področje 5

Pravni status

Salvador 0.9542 1.0000 0.9375 0.8333 1.0000 1.0000

Estonija 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Etiopija 0.8233 1.0000 0.7500 0.8333 0.5333 1.0000

Fidži 0.8650 1.0000 0.7500 0.8333 0.8667 0.8750

Finska 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Francija 0.9733 1.0000 1.0000 1.0000 0.8667 1.0000

Gabon 0.7445 0.7143 0.6250 0.8333 0.8000 0.7500

Gruzija 0.9500 1.0000 0.7500 1.0000 1.0000 1.0000

Nemčija 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Gana 0.8875 1.0000 0.6875 0.8333 1.0000 0.9167

Grčija 0.9750 1.0000 0.8750 1.0000 1.0000 1.0000

Gvatemala 0.9608 1.0000 0.9375 1.0000 0.8667 1.0000

Gvineja 0.7471 0.7857 0.7500 0.8333 0.6667 0.7000

Haiti 0.8689 0.8571 0.6875 1.0000 1.0000 0.8000

Honduras 0.8415 0.9286 0.8125 0.8333 0.8000 0.8333

Hongkong 0.9625 1.0000 0.8125 1.0000 1.0000 1.0000

Madžarska 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Islandija 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Indija 0.8233 1.0000 0.7500 0.8333 0.5333 1.0000

Indonezija 0.8607 0.9286 0.6250 0.8333 1.0000 0.9167

Iran 0.5440 0.4286 0.3750 0.8333 0.6667 0.4167

Irska 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Izrael 0.9590 0.9286 1.0000 1.0000 0.8667 1.0000

Italija 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Jamajka 0.9340 0.9286 1.0000 1.0000 0.8667 0.8750

Japonska 0.9733 1.0000 1.0000 1.0000 0.8667 1.0000

Jordanija 0.5402 0.6429 0.3750 0.8333 0.6000 0.2500

Kazahstan 0.8540 0.9286 0.8750 1.0000 0.4667 1.0000

Kenija 0.8783 1.0000 0.6250 0.8333 0.9333 1.0000

Južna Koreja 0.9350 1.0000 0.8750 1.0000 0.8000 1.0000

Kuvajt 0.6086 0.6429 0.5000 1.0000 0.4000 0.5000

Kirgizija 0.7957 0.9286 0.7500 0.8333 0.4667 1.0000

Latvija 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Libanon 0.7274 0.9286 0.3750 0.8333 0.8000 0.7000

Dodatek 2, nadaljevanje: Končne in področne ocene indeksa SNPZ




Svoboda gibanja

Področje 2

Lastninske pravice

Področje 3

Finančne pravice

Področje 4

Pravica do dela

Področje 5

Pravni status

Lesoto 0.8858 1.0000 0.6875 1.0000 0.8667 0.8750

Litva 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Makedonija 0.8967 1.0000 0.7500 1.0000 0.7333 1.0000

Madagaskar 0.8058 1.0000 0.8125 1.0000 0.4667 0.7500

Malavi 0.8524 0.9286 0.7500 0.8333 1.0000 0.7500

Malezija 0.6702 0.6429 0.3750 1.0000 0.7333 0.6000

Mali 0.7371 0.7857 0.7500 1.0000 0.4000 0.7500

Mavretanija 0.6267 1.0000 0.2500 0.8333 0.4667 0.5833

Mauritius 0.9550 1.0000 0.8750 1.0000 1.0000 0.9000

Mehika 0.9292 1.0000 0.8125 0.8333 1.0000 1.0000

Moldavija 0.8358 1.0000 0.8125 1.0000 0.4667 0.9000

Mongolija 0.9275 1.0000 0.9375 1.0000 0.8000 0.9000

Maroko 0.7542 1.0000 0.4375 0.8333 0.6667 0.8333

Mozambik 0.9090 0.9286 0.7500 1.0000 0.8667 1.0000

Namibija 0.9167 1.0000 0.7500 0.8333 1.0000 1.0000

Nepal 0.7774 0.9286 0.6250 0.8333 1.0000 0.5000

Nizozemska 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Nova Zelandija 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Nikaragva 0.8430 0.7857 0.8125 0.8333 0.8667 0.9167

Niger 0.5395 0.7143 0.2500 0.5000 0.4000 0.8333

Nigerija 0.7707 0.9286 0.6250 0.6667 0.7333 0.9000

Norveška 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Oman 0.5660 0.5714 0.3750 0.8333 0.8000 0.2500

Pakistan 0.7140 0.9286 0.3750 1.0000 0.6667 0.6000

Panama 0.9733 1.0000 1.0000 1.0000 0.8667 1.0000

Papua Nova Gvineja 0.8392 1.0000 0.6875 0.8333 0.8000 0.8750

Paragvaj 0.9500 1.0000 0.7500 1.0000 1.0000 1.0000

Peru 0.9500 1.0000 0.7500 1.0000 1.0000 1.0000

Filipini 0.8174 0.9286 0.6250 0.8333 1.0000 0.7000

Poljska 0.9333 1.0000 1.0000 1.0000 0.6667 1.0000

Portugalska 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Romunija 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Rusija 0.8933 1.0000 1.0000 1.0000 0.4667 1.0000

Ruanda 0.8571 0.7857 0.7500 0.8333 1.0000 0.9167





Svoboda gibanja

Področje 2

Lastninske pravice

Področje 3

Finančne pravice

Področje 4

Pravica do dela

Področje 5

Pravni status

Saudova Arabija 0.4988 0.2857 0.3750 0.8333 0.7333 0.0000

Senegal 0.6971 0.7857 0.5000 1.0000 0.5333 0.6667

Srbija 0.9875 1.0000 0.9375 1.0000 1.0000 1.0000

Singapur 0.9625 1.0000 0.8125 1.0000 1.0000 1.0000

Slovaška 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Slovenija 0.9733 1.0000 1.0000 1.0000 0.8667 1.0000

Južna Afrika 0.9750 1.0000 0.8750 1.0000 1.0000 1.0000

Španija 0.9875 1.0000 0.9375 1.0000 1.0000 1.0000

Šrilanka 0.8975 1.0000 0.6875 1.0000 0.8000 1.0000

Švedska 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Švica 0.9875 1.0000 0.9375 1.0000 1.0000 1.0000

Sirija 0.5107 0.4286 0.3750 0.8333 0.3333 0.5833

Tadžikistan 0.8358 1.0000 0.8125 1.0000 0.4667 0.9000

Tanzanija 0.8024 0.9286 0.3750 0.8333 1.0000 0.8750

Tajska 0.8558 1.0000 0.8125 0.8333 0.7333 0.9000

Togo 0.8567 1.0000 0.7500 0.8333 0.8667 0.8333

Tunizija 0.7374 0.9286 0.3750 0.8333 0.8000 0.7500

Turčija 0.9533 1.0000 1.0000 1.0000 0.8667 0.9000

Uganda 0.8274 0.9286 0.5000 0.8333 1.0000 0.8750

Ukrajina 0.8733 1.0000 1.0000 1.0000 0.4667 0.9000

Združeni arabski emirati 0.5493 0.5714 0.3750 0.8333 0.4667 0.5000

Združeno kraljestvo 0.9542 1.0000 0.9375 0.8333 1.0000 1.0000

Združene države Amerike 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Urugvaj 0.9417 1.0000 0.8750 0.8333 1.0000 1.0000

Venezuela 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000 1.0000

Vietnam 0.8424 0.9286 0.7500 1.0000 0.5333 1.0000

Jemen 0.5893 0.5714 0.3750 0.8333 0.6667 0.5000

Zambija 0.8774 0.9286 0.6250 0.8333 1.0000 1.0000




Reference

Berlin, I. (1958/1969). Two Concepts of Liberty. V Isaiah Berlin, Four Essays on Liberty (Oxford University Press, 1969): 118–72.

Folbre, N. (2006). Measuring Care: Gender, Empowerment, and the Care Economy. Journal of Human Development 7, 2: 183–99.

Gwartney, J. D., R.A. Lawson in W. Block (1996). Economic Freedom of the World: 1975–1995. Fraser Institute.

Gwartney, J. D., R.A. Lawson in J. Hall (2015). Economic Freedom Dataset, objavljeno v Economic Freedom of the World: 2015 Annual Report, Fraser Institute. <http://www.freetheworld.com/datasets_efw.html>.

Gwartney, J. D., R.A. Lawson in J. Hall (2015). Economic Freedom of the World: 2015 Annual Report. Fraser Institute.

Nussbaum, M. (2011). Creating Capabilities: The Human Development Approach. Belknap Press.

Organisation for Economic Co-operation and Development (2014). Gender, Institutions, and Development Database. OECD.

Rabushka, A. (1991). Preliminary Defi nition of Economic Freedom. V Walter E. Block, urednik, Economic Freedom: Toward a Theory of Measurement (Fraser Institute): 87–108.

Rabushka, A. (1991). Philosophical Aspects of Economic Freedom. V Walter E. Block, urednik, Economic Freedom: Toward a Theory of Measurement (Fraser Institute): 23–37.

Walker, M. A. (1996). Introduction: The Historical Development of the Economic Freedom Index. V J.D. Gwartney, R.A. Lawson in W. Block, uredniki, Economic Freedom of the World: 1975-1995 (Fraser Institute): 1–7.

Waring, M. (1988). If Women Counted: A New Feminist Economics. Harper & Row.

World Bank (2013). Women, Business, and the Law 2014: Removing Restrictions to Enhance Gender Equality. World Bank. <http://wbl.worldbank.org/reports/~/media/FPDKM/WBL/Documents/Reports/2014/Women-Business-and-the-Law-2014-FullReport.pdf>.


Dodatek Pojasnila in viri podatkov

Področje 1 Obseg (para)države

A Javna poraba To pod-področje se izračuna kot celotna javnofi nančna poraba izražena kot odsto-tek celotne porabe. Ocena je zasnovana tako, da zrcali dejansko uvrstitev podatkov na lestvici od 0 do 10. Ocena je enaka: (Vmax − Vi) / (Vmax − Vmin) pomnoženo z 10. Vi je dejanska javna poraba države kot del celotne potrošnje, medtem ko sta vredno-sti Vmax in Vmin določeni pri 40 oz. 6. Za izpeljavo najvišje in najnižje vrednosti za to področje so bili uporabljeni podatki za leto 1990. Države z večjim deležem javnih izdatkov so prejele nižje ocene. V nasprotju s tem se razmerje premakne proti 0, ko se delež približa največji vrednosti.

Viri: Svetovna banka, World Development Indicators; Mednarodni denarni sklad, International Financial Statistics; United Nations National Accounts.

B Transferji in subvencijeTo pod-področje meri splošne državne transferje in subvencije izražene kot delež BDP. Ocena je zasnovana tako: (Vmax − Vi) / (Vmax − Vmin) pomnoženo z 10. Vi pred-stavlja razmerje med transferji in subvencijami ter BDP v posamezni državi, medtem ko sta vrednosti Vmax in Vmin določeni pri 37,2 oz. 0,5. Za izpeljavo najvišje in najnižje vrednosti za to pod-področje so bili uporabljeni podatki za leto 1990. Formula daje nižje ocene za države z večjimi sektorji transferjev. Ko velikost sektorja transferjev v državi doseže tistega z največjim deležem transferjev v letu 1990, ki predstavlja refe-renčno leto, se ocena države približala nič.

Viri Mednarodni denarni sklad, Government Finance Statistics Yearbook; Sve-tovna banka, World Development Indicators; Mednarodni denarni sklad, Interna-tional Financial Statistics; United Nations National Accounts.

C Državno lastništvo podjetij in investicijePodatki za državne investicije kot delež celotnih investicij so uporabljeni za obliko-vanje ocene od 0 do 10. Države z več državnimi podjetji in investicijami prejmejo nižje ocene. Kadar je delež državnih investicij na splošno manjši od 15 % celotnih investicij, država prejme oceno 10. Ko je delež državnih investicij med 15 % in 20 % celotnih investicij, država prejme oceno 8. Ko je delež investicij med 20 % in 25



% celotnih investicij, je država ocenjena s 7. Oceno 6 prejme država, ki ima delež državnih investicij v celotnih investicijah med 25 % in 30 %. Kadar so državne inve-sticije v splošnem med 30 % in 40 %, država dobi oceno 4. Države so ocenjene z 2, če znašajo državne investicije med 40 % in 50 %. Ocena 0 je dodeljena, ko državne investicije presegajo 50 % celotnih investicij. V primerih, ko podatki za državne in-vesticije niso na voljo, smo za dodelitev ocen uporabili kvalitativne podatke obsega podjetij v državni lasti.

Viri Mednarodni denarni sklad, Government Finance Statistics Yearbook; Sve-tovna banka, World Development Indicators; Mednarodni denarni sklad, Inter-national Finance Statistics; Svetovni gospodarski forum, Global Competitiveness Report; United Nations National Accounts; Evropska banka za obnovo in razvoj, Transition Indicators.

D Najvišja mejna davčna stopnja i Najvišja mejna davčna stopnja dohodnine

Države z višjimi mejnimi davčnimi stopnjami, ki začnejo veljati na nižjem pragu dohodka, prejmejo nižje ocene na podlagi spodnje matrike. Podatki za dohodkov-ni prag so preračunani iz lokalne valute na 1982/1984 USD (z uporabo začetnega letnega menjalnega tečaja in ameriškega indeksa cen življenjskih potrebščin). Te številke vključujejo pod-nacionalne stopnje v primeru, da te ustrezajo.

ii Najvišja mejna davčna stopnja na plače Države z višjim dohodninskimi razredi za davek na plače pri nižjem davčnem pragu prejmejo nižje ocene glede na spodnjo matriko. Podatki za dohodkovni prag so pre-računani iz lokalne valute na 1982/1984 USD (z uporabo začetnega letnega menjal-nega tečaja in ameriškega indeksa cen življenjskih potrebščin). Te številke vključuje-jo pod-nacionalne stopnje v primeru, da te ustrezajo.

Viri PricewaterhouseCoopers, Worldwide Tax Summaries Online; Pricewaterho-useCoopers, Individual Taxes: A Worldwide Summary (various issues).

Prag dohodka, pri katerem se uporablja najvišja mejna

davčna stopnja davka na plače (1982/1984 USD)

<25.000 USD25.000 USD – <50.000 USD

50.000 USD – <150.000 USD

150.000+ USD

Naj

višj

a m

ejna

dav

čna

stop

nja

<21% 10 10 10 10

21% – <26% 9 9 10 10

26% –<31% 8 8 9 9

31% – <36% 7 7 8 9

36% – <41% 5 6 7 8

41% – <46% 4 5 6 7

46% –<51% 3 4 5 5

51% – <56% 2 3 4 4

56% – <61% 1 2 3 3

61% – <66% 0 1 2 2

66% – <70% 0 0 1 1

70%+ 0 0 0 0


Dodatek: Pojasnila in viri podatkov • 211

Področje 2 Pravni sistem in lastninske pravice

Opomba Ocene za Področje 2 od leta 1970 do leta 1995 so enake kot ocene za Področje 5 iz Economic Freedom of the World: 2001 Annual Report. Za metodo-loške podrobnosti prosimo glejte omenjeno poročilo.

A Neodvisnost sodstvaTo pod-področje izhaja iz vprašanja zastavljenega v Global Competitiveness Re-port: »Ali je v vaši državi sodstvo neodvisno od političnih vplivov predstavnikov oblasti, državljanov ali podjetij? Ne – močno odvisno (=1) oziroma Da - popolno-ma neodvisno (=7).« Skozi leta se je vprašanje nekoliko spreminjalo. Vse spre-menljivke iz Global Competitiveness Report so bile preračunane iz prvotne lestvi-ce od 1 do 7 na lestvico od 0 do 10 z uporabo naslednje formule: EFWi = ((GCRi − 1) ÷ 6) × 10.

Vir Svetovni gospodarski forum, Global Competitiveness Report.

B Nepristranskost sodstvaTo pod-področje izhaja iz vprašanja zastavljenega v Global Competitiveness Re-port: »Pravni okvir v vaši državi za zasebna podjetja za reševanje sporov in izziv zakonitosti ukrepov države in/ali predpisov je predmet manipulacije (=1) ali je učinkovit in sledi jasnemu, nevtralnemu procesu (=7).« Besedilo vprašanja se je skozi leta nekoliko spreminjalo. Opomba: Ocene vladavine prava iz poročila Sve-tovne banke Governance Indicators so bile uporabljene, da zapolnijo podatke za države, ki so bile izpuščene iz primarnega vira podatkov od leta 1995.


C Zaščita lastninskih pravicTo pod-področje izhaja iz vprašanja zastavljenega v Global Competitiveness Report: »Premoženjske pravice, vključno s fi nančnim premoženjem, so slabo opredeljene in nezaščitene z zakonom (=1) ali so jasno opredeljene in dobro zaščitene z zakonom (=7).« Opomba: Vprašanje nadomešča predhodno vprašanje iz Global Competiti-veness Report o zaščiti intelektualne lastnine.


D Vmešavanje vojske v vladavino prava in politikoTo pod-področje temelji na International Country Risk Guide Political Risk Com-ponent G. Military in Politics: »Merilo vpletenosti vojske v politiko. Ker vojska ni izvoljena, vpletenost, tudi na periferni ravni, zmanjšuje demokratično odgovornost. Vojaška vključenost lahko izhaja iz zunanje ali notranje grožnje, a je simptom z nji-mi povezanih težav oz. lahko predstavlja popolni vojaški prevzem. Dolgoročno bo sistem vojaške oblasti skoraj zagotovo zmanjševal učinkovito funkcijo oblasti, po-večal korupcijo in ustvarjal neprijetno okolje za tuja podjetja.« Opomba: Ocene politične stabilnosti in odsotnost nasilja so vzete iz poročila Svetovne banke Gover-nance Indicators v primeru, da so države bile izpuščene iz primarnega vira podatkov od leta 1995.



Viri PRS Group, International Country Risk Guide; Svetovna banka, Governan-ce Indicators.

E Poštenost pravnega sistemaTo pod-področje temelji na International Country Risk Guide Political Risk Com-ponent I for Law and Order: »Dva ukrepa vključujeta eno komponento tveganja. Vsaka pod-komponenta je enaka polovici vsote. Pod-komponenta 'zakon' ocenjuje moč in nepristranskost pravnega sistema, druga pod-komponenta 'red' pa javno mnenje o pravu.«

Vir PRS Group, International Country Risk Guide.

F Pravno izvrševanje pogodbTo pod-področje temelji na ocenah Svetovne banke v poročilu Doing Business za čas in denarna sredstva potrebna za izterjavo dolga. Domneva se, da je dolg enak 200 % državnega dohodka na prebivalca, kjer je pogodba in sodna odločba tožnika izdana v njegovo korist. Ocene od 0 do 10 so bili sestavljene za (1) strošek časa (merjeno v šte-vilu koledarskih dni od trenutka, ko je tožba vložena, do plačila in (2) denarni strošek postopka (merjeno kot delež dolga). Iz podanih ocen se izračuna povprečje, ki poda končno oceno tega pod-področja. Formula za izračun ocen od 0 do 10: (Vmax - Vi) / (Vmax - Vmin) pomnoženo z 10. Vi predstavlja čas ali stroškovno vrednost. Vrednosti za Vmax in Vmin so bile določene pri 725 dneh in 82,3 % (1,5 standardnega odklona nad povprečjem v letu 2005) oz. 62 dni (1,5 standardnega odklona pod povprečjem v letu 2005) in 0 %. Države z vrednostmi izven razpona Vmax in Vmin so prejele ustrezne ocene 0 ali 10.

Vir Svetovna banka, Doing Business.

G Regulativni stroški pri prodaji nepremičninTo pod-področje temelji na podatkih Svetovne banke v poročilu Doing Business o času (v dnevih) in denarnih stroških, ki so potrebni za prenos lastništva nepre-mičnin, ki vključuje zemljišča in zgradbe. Ocene od 0 do 10 so sestavljene za (1) strošek časa (merjen v številu koledarskih dni potrebnih za prenos lastništva) in (2) denarni strošek prenosa lastništva (merjeno kot delež od vrednosti nepremič-nine). Iz podanih ocen se izračuna povprečje, ki poda končno oceno tega pod-po-dročja. Formula za izračun ocen od 0 do 10: (Vmax − Vi) / (Vmax − Vmin) pomnože-no z 10. Vi predstavlja čas ali stroškovno vrednost. Vrednosti za Vmax in Vmin so bile določene pri 265 dneh in 15 % (1,5 standardnega odklona nad povprečjem v letu 2005) oz. 0 dni in 0 %. Države z vrednostmi izven območja Vmax in Vmin so prejele ustrezno oceno 0 ali 10.


H Zanesljivost policijeTo pod-področje izhaja iz vprašanja v Global Competitiveness Report: »V koli-kšni meri se je moč zanesti na storitve policije pri vzpostavljanju prava in redu v vaši državi? (1 = se ne morejo zanesti; 7 = se lahko v celoti zanesejo).«




I Poslovni stroški zaradi kriminalaTo pod-področje izhaja iz vprašanja Global Competitiveness Report: »V kolikšni meri pojav/prisotnost kriminala in nasilja povzroča stroške podjetjem v vaši državi (1 = v veliki meri; 7 = sploh ne).«


Področje 3 Trdnost valute

A Rast denarne maseTo pod-področje meri povprečno stopnjo rasti ponudbe denarja v zadnjih petih letih, od katere odštejemo povprečno letno stopnjo rasti realnega BDP v zadnjih desetih letih. Države, v katerih rast ponudbe denarja presega rast realnega produkta, prejmejo nižjo oceno. Vrednosti za ponudbo denarja M1 (običajno defi nirano kot depoziti na vpogled plus gotovina v obtoku) so bile uporabljene za izmero stopnje rasti ponudbe denarja. Ocena je enaka: (Vmax − Vi) / (Vmax − Vmin) pomnoženo z 10. Vi predstavlja povprečje letnih stopenj rasti ponudbe denarja v zadnjih petih letih, ki je prilagojena za rast realnega BDP v zadnjih desetih letih. Vrednosti za Vmin in Vmax so bile določene pri 0 oz. 50 %. Če je bila prilagojena stopnja rasti ponudbe denarja v zadnjih petih letih enaka 0, kaže na to, da je bila enaka dolgoročni stopnji rasti realnega produkta, potem izračun da oceno 10. Ocena pade, ko se prilagojena stopnja rasti ponudbe denarja poveča v smeri 50 %. Ko je ocena za prilagojeno letno rast ponudbe denarja enaka (ali večja od 50 %), je ocena enaka 0.

Viri Svetovna banka, World Development Indicators; Mednarodni denarni sklad, International Financial Statistics; United Nations National Accounts.

B Standardni odklon infl acijeTo pod-področje meri standardni odklon stopnje infl acije v zadnjih petih letih. Kot mera infl acije je bil uporabljen BDP defl ator. Ko teh podatkov ni, se uporabi in-deks cen življenjskih potrebščin. Ocena od 0 do 10 za vsako državo se izračuna kot: (Vmax − Vi) / (Vmax − Vmin) pomnoženo z 10. Vi predstavlja standardni odklon letne stopnje rasti infl acije v državi v zadnjih petih letih. Vrednosti za Vmin in Vmax so bile določene pri 0 oz. 25 %. Ta postopek dodeli najvišje ocene državam z najmanjši-mi spremembami v letni stopnji infl acije. Oceno 10 dobijo države, kjer ni nobene spremembe v stopnji infl acije v zadnjih petih letih. Ocene se nižajo proti nič, ko se standardni odklon stopnje infl acije približuje 25 % letno.

Viri Svetovna banka, World Development Indicators; Mednarodni denarni sklad, International Financial Statistics.

C Infl acija: zadnje leto Za merjenje infl acije je uporabljen indeks cen življenjskih potrebščin, saj je pogo-sto prej dosegljiv kot BDP defl ator. Ko so ti podatki nedostopni, je uporabljen BDP defl ator. Ocene od 0 do 10 so določene na podlagi naslednje formule: (Vmax − Vi) / (Vmax − Vmin) pomnoženo z 10. Vi predstavlja stopnjo infl acije v zadnjem letu. Vre-dnosti Vmin in Vmax so določene pri 0 oz. 50 %. Nižja kot je stopnja infl acije, višja je ocena. Države, ki dosežejo stabilnost cen, dobijo oceno 10. Kadar se stopnja infl acije



premika proti 50 % letno, se ocena za to pod-področje premika proti nič. Države s stopnjo infl acije 50 % in več, dobijo oceno 0.


D Možnost bančnih računov v tuji valutiČe so bančni računi v tujih valutah dovoljeni brez omejitev doma in v tujini, je dodeljena ocena 10. Ko so ti bančni računi omejeni, je dodeljena ocena 0. Če so bančni računi v tujih valutah dovoljeni doma, ne pa tudi v tujini (in obratno), je ocena 5.

Opomba To pod-področje ni bilo posodobljeno za letno poročilo 2014. Vir Mednarodni denarni sklad, Annual Report on Exchange Arrangements and Exchange Restrictions.

Področje 4 Svoboda mednarodne trgovine

A Carine i. Prihodki od trgovinskih dajatev (% sektorja trgovine)

To pod-področje meri znesek davkov na mednarodno trgovino kot delež izvoza in uvoza. Formula za izračun ocene za to pod-področje: (Vmax - Vi) / (Vmax - Vmin) pomnoženo z 10. Vi predstavlja prihodek, ki izvira iz davkov na mednarodno trgo-vino, kot delež v trgovinskem sektorju. Vrednosti za Vmin in Vmax so bile določene pri 0 oz. 15 %. Ta formula pripelje do nižjih ocen, ko se povprečna davčna stopnja v mednarodni trgovini poveča. Države, ki nimajo posebnih davkov na mednarodno trgovino, dosežejo oceno 10. Ko se prihodki iz naslova davkov dvignejo proti 15 % mednarodne trgovine, ocena pade proti 0.

Viri Mednarodni denarni sklad, Government Finance Statistics Yearbook; Med-narodni denarni sklad, International Financial Statistics.

ii Povprečna carinska stopnjaTo pod-področje temelji na netehtanem povprečju carinskih stopenj. Izračun ocene od 0 do 10 za vsako državo: (Vmax − Vi) / (Vmax − Vmin) pomnoženo z 10. Vi predsta-vlja povprečno carinsko stopnjo v državi. Vrednosti Vmin in Vmax so določene pri 0 % oz. 50 %. Oceno 10 bo dobila država, ki ne nalaga carin. V primeru dviga povprečne carinske stopnje, se državi dodeli nižja ocena. Z dvigovanjem povprečne carinske sto-pnje do 50 % se ocena približuje 0. (Upoštevajte, da razen dveh ali treh skrajnih pri-merov, imajo vse države povprečno carinsko stopnjo v območju med 0 % in 50 %).

Vir Svetovna trgovinska organizacija, World Tariff Profi les.

iii Standardni odklon carinskih stopenjV primerjavi z enotno carinsko stopnjo velike razlike v carinskih stopnjah kažejo večje prizadevanje v smeri centralnega planiranja proizvodnje v gospodarstvu in potrošniških vzorcev. Države, ki imajo visoke variacije v carinskih stopnjah, prej-



mejo nižje ocene. Formula za izračun ocene za to pod-področje: (Vmax - Vi) / (Vmax - Vmin) pomnoženo z 10. Vi predstavlja standardni odklon carinske stopnje v državi. Vrednosti za Vmin in Vmax so določene pri 0 % oz. 25 %. Oceno 10 so prejele države, ki imajo enotne stopnje. Ko se standardni odklon carinskih stopenj povečuje proti 25 %, se ocene znižujejo proti 0. (Upoštevajte, da so z izjemo nekaj skrajnih prime-rov, standardni odkloni carinskih stopenj v državah v območju med 0 % in 25 %).

Vir Svetovna trgovinska organizacija, World Tariff Profi les.

B Predpisi, ki ovirajo trgovino

i Necarinske ovireTo pod-področje temelji na vprašanju iz ankete Global Competitiveness Report: »V vaši državi carinske in necarinske ovire znatno zmanjšujejo možnost uvože-nega blaga, da bi konkuriral na domačem trgu. 1-7 (najboljša).« Skozi leta se je vprašanje nekoliko spreminjalo. Upoštevajte, da ta kazalnik (kljub naslovu tega pod-področja) vključuje tako carinske kot necarinske ovire.


ii Usklajevalni stroški uvoza in izvoza To pod-področje temelji na ocenah Svetovne banke v poročilu Doing Business o strošku časa zahtevanih (nedenarnih) postopkov, ki so potrebni za uvoz 6 me-trov velikega kontejnerja suhega blaga, ki ne vsebuje nobenih nevarnih ali vojaških predmetov. Države, v katerih poteka uvoz/izvoz dalj časa, prejmejo nižje ocene. Lestvica od 0 do 10 je sestavljena iz (1) stroškov časa, potrebnega za izvoz dobrin (merjeno v urah) in (2) stroškov časa uvoza dobrin (merjeno v urah). Iz podanih ocen se izračuna povprečje, ki ponudi končno oceno tega pod-področja. Formula za izračun: (Vmax − Vi) / (Vmax − Vmin) pomnoženo z 10. Vi predstavlja vrednost stroška časa. Vrednosti Vmax in Vmin so določene pri 228,38 in 0 ur (1,5 standardne-ga odklona nad povprečjem v letu 2014) za izvoz oz. 338 in 0 ur (1,5 standardnega odklona pod povprečjem v letu 2014) za uvoz. Države, ki imajo vrednosti izven Vmax in Vmin prejmejo ustrezno oceno 0 ali 10.

Opomba Metoda za ocenjevanje tega pod-področja se je letos spremenila, ker je Svetovna banka posodobila svojo metodo za letos.Vir Svetovna banka, Doing Business.

C Menjalni tečaji na črnem trguTo pod-področje temelji na razliki v deležih med uradnim in vzporednim (črnim) tečajem. Formula za izračun ocene za to pod-področje: (Vmax - Vi) / (Vmax - Vmin) pomnoženo z 10. Vi je premija črno-tržnega deviznega tečaja v državi. Vrednosti za Vmin in Vmax do določene pri 0 % oz. 50 %. Oceno 10 prejmejo države, ki nimajo tečaja na črnem trgu. To so tiste države, ki imajo domačo valuto popolnoma kon-vertibilno, brez omejitev. Ko so kontrole deviznega tečaja prisotne in črni trg ob-staja, se bodo ocene zniževale proti nič, kakor se premije na črnem trgu povečujejo v smeri 50 %. Ocena 0 je dana, ko je premija na črnem trgu enaka ali višja od 50 %.

Vir MRI Bankers’ Guide to Foreign Currency.



D Omejitve pri prostem pretoku kapitala in oseb

i Tuje lastništvo/investicijeTo pod-področje temelji na dveh vprašanjih iz Global Competitiveness Report: »Kako razširjeno je tuje lastništvo v vaši državi? 1 = zelo slabo, 7 = zelo razširjeno. Kako restriktivni so v vaši državi predpisi (regulativa) o mednarodnih kapitalskih tokovih? 11 = zelo restriktivni, 7 = niso restriktivni.«


ii Omejitve kapitalaMednarodni denarni sklad poroča o do 13 vrstah omejitev mednarodnega kapi-tala. Ocena od 0 do 10 je delež omejitev kapitala, ki se ne obračunava kot delež v celotnem številu navedenih kapitalskih omejitev, pomnoženo z 10.

Vir Mednarodni denarni sklad, Annual Report on Exchange Arrangements and Exchange Restrictions.

iii Svoboda tujcev do prihodaTo pod-področje meri delež držav, za katere država zahteva vizo za tuje državljane. Odraža svobodo tujcev do prihoda v državo kot turista oz. z namenom kratkotraj-nih poslovnih obveznosti. Formula za izračun ocene od 0 do 10: (Vi − Vmin) / (Vmax − Vmin) pomnoženo z 10. Vi predstavlja vrednost tega pod-področja. Vrednosti za Vmin in Vmax so določene pri 47,2 (1 standardni odklon višje od povprečja) oz. 0. Države, ki imajo vrednosti izven Vmin in Vmax, prejmejo ustrezno oceno 0 ali 10.

Viri Robert Lawson in Jayme Lemke (2012). Travel Visas. Public Choice 154, 1-2: 17–36; Izračuni avtorjev.

Področje 5 Predpisi (regulativa)

Ocena za območje 5 je izračunana na podlagi povprečja pod-področij 5A, 5B in 5C. V primeru, da ni bilo dovolj podatkov za izračun ocene za vsaj dve od treh teh pod-področij, kar je običajno v zgodnjih letih, je Področje 5 izračunano kot 2,5+0,5(Xt), kjer je Xt povprečje vseh pod-področij na področju 5. Ta formula je oblikovana na podlagi regresijske analize, kjer se primerja države z in brez popolnih podatkov.

A Predpisi na kreditnem trgu

i. Lastništvo bankPodatki za delež zasebnih bančnih depozitov v bankah z zasebnim lastništvom so bili uporabljeni za oblikovanje intervalov ocen. Države z višjim deležem zasebnih depozitov prejmejo višje ocene. Ko so zasebni depoziti v bankah med 95 % in 100 %, država dobi oceno 10. Ko so med 75 % in 95 %, dobi oceno 8. Ko so med 40 % in 75 % dobi oceno 5. Ko so med 10 % in 40 %, prejme država oceno 2. Oceno 0 država prejme v primeru, ko je delež zasebnih bančnih depozitov 10 % ali manj.



Viri Svetovna banka, Bank Regulation and Supervision Survey; James R. Barth, Gerard Caprio in Ross Levine (2006). Rethinking Bank Regulation: Till Angels Govern. Cambridge University Press.

ii Posojila zasebnemu sektorjuTo pod-področje meri obseg posojil države glede na posojila privatnega sektorja. Višji obseg posojil države pomeni več centralnega planiranja in vodi v nižje ocene. Če je mogoče, se to pod-področje izračuna kot državni fi skalni defi cit kot delež bruto varčevanja. Ker je defi cit izražen kot negativna vrednost, višje vrednosti vo-dijo do višjih ocen. Formula za izračun tega pod-področja: (−Vmax − Vi) / (Vmax + Vmin) pomnoženo z 10. Vi je delež defi cita glede na bruto investicije, vrednosti za Vmax in Vmin so določeni pri 0 oz. -100 %. Formula daje višje ocene, kadar se defi cit zmanjšuje (je blizu 0) glede na bruto varčevanje.

Če podatkov za defi cit ni na voljo, to pod-področje temelji na deležu posojil za-sebnega sektorja glede na celoten obseg posojil v bančnem sistemu. Višje vrednosti predstavljajo višjo ekonomsko svobodo. Ocena se izračuna kot (Vi − Vmin) / (Vmax − Vmin) pomnoženo z 10. Vi je delež vsote državnih domačih posojil dodeljenih priva-tnemu sektorju. Vmax in Vmin sta izbrana pri 99,9 % oz. 10 %. Podatki za leto 1990 so bili uporabljeni za izračun minimalnih in maksimalnih vrednosti za to pod-podro-čje. Formula da višjo oceno, ko delež posojil namenjenih zasebnemu sektorju raste.

Viri Svetovna banka, World Development Indicators; Svetovni gospodarski fo-rum, Global Competitiveness Report; Mednarodni denarni sklad, International Financial Statistics.

iii Omejitve obrestnih mer/negativne realne obrestne mereZa sestavo intervalov ocen so bili uporabljeni podatki za omejitve kreditnega trga in predpise. Države z obrestnimi merami določenimi na trgu, stabilno monetar-no politiko ter razumnim razkorakom med realnimi depoziti in stopnjo posojanja prejmejo višjo oceno. Ko so obrestne mere oblikovane na trgu, kar je razvidno z razumno razliko med realnimi depoziti in stopnjo posojanja, in ko je stopnja realne obrestne mere pozitivna, država prejme oceno 10. Ko so obrestne mere v veliki meri tržno oblikovane, realne stopnje pa so negativne (manj kot 5 %) ali je dife-rencial med depoziti in stopnjo posojanja velik (8 % in več), država prejme oceno 8. Ko je realni depozit ali stopnja posojanja vztrajno negativna z enomestnim zne-skom ali je diferencial med njima reguliran s strani države, država prejmejo oceno 6. Ko država določa stopnje depozitov in posojanja ter so realne stopnje pogosto negativne z enomestnim zneskom, je država ocenjena z 4. Ko je stopnja realnega depozita in posojanja predvsem negativna z enomestnim zneskom, država prejme oceno 2. Ocena 0 je dodeljena, ko je stopnja depozitov in posojanja določena ter so realne stopnje večinoma negativne z enomestnim zneskom ali kadar hiperinfl acija virtualno onesposobi kreditni trg.




B Predpisi na trgu dela

i Predpisi o zaposlovanju in minimalni plačiTo pod-področje temelji na poglavju “Zaposlovanje delavcev” v poročilu Doing Business in je defi nirano kot (1) ali so pogodbe za določen čas prepovedane za stal-ne naloge; (2) maksimalen čas trajanja pogodb za določen čas; (3) razmerje med minimalno plače za pripravnika ali prvo zaposlitev in povprečno dodano vredno-stjo na zaposlenega. Država dobi oceno 1, če so pogodbe za določen čas prepove-dane za stalne naloge in oceno 0, če so lahko uporabljene za vsako delo. Ocena 1 je za maksimalno kumulativno trajanje pogodb za določen čas manj kot 3 leta. Ocena 0,5 je za 3 ali več let, vendar manj kot 5; in ocena 0, če so pogodbe za določen čas 5 let in več. Ocena 1 je, če je razmerje minimalne plače glede na povprečno dodano vrednost na delavca 0,75 ali več; ocena 0,67 je za delež 0,5 ali manj kot 0,75. Ocena 0,33 za delež 0,25 ali več, vendar manj kot 0,5; in ocena 0 za delež manj kot 0,25.«


ii Predpisi zaposlovanja in odpuščanjaTo pod-področje temelji na vprašanju iz Global Competitiveness Report: »Zapo-slovanje in odpuščanje delavcev je ovirano s predpisi (=1) ali je fl eksibilno določe-no s strani delavcev (=7).« Besedilo vprašanja se je v preteklih letih spreminjalo.


iii Centralizirane kolektivne pogodbeTo pod-področje temelji na vprašanju iz Global Competitiveness Report: »Zapo-slovanje in odpuščanje delavcev je ovirano s predpisi (=1) ali je fl eksibilno dolo-čeno s strani podjetij (=7).« Besedilo vprašanja se je spreminjalo v preteklih letih.


iv Regulacija delovnega časaTo pod-področje temelji na ocenah Svetovne banke v poročilu Doing Business “Rigidity of Hours Index” in temelji na petih komponentah: (1) ali obstajajo ome-jitve za nočno delo; (2) ali so omejitve na tedensko počitniško delo, (3) ali lahko delovni teden sestoji iz 5,5 dni ali več (4) ali obstajajo omejitve za opravljanje nad-ur, (5) ali traja plačan dopust 21 delovni dni ali več. Za vsako vprašanje država dobi oceno 1, če obstajajo omejitve. Kadar ni omejitev država prejme oceno 0. Ocena od 0 do 10 je odvisna od tega koliko omejitev je v veljavi: nič omejitev daje oceno 10; ena omejitev daje oceno 9 in tako naprej.


v Predpisani stroški pri odpustu delavcaTo pod-področje temelji na podatkih Svetovne banke v poročilu Doing Business o stroških za v naprej predpisane obveznosti in kazni zaradi odpustitve presežnega delavca z 10 leti delovne dobe. Formula, ki se uporablja za izračun ocene od 0 do 10: (Vmax − Vi) / (Vmax − Vmin) pomnožena z 10. Vi predstavlja stroške odpuščanja (merjeno v tednih plač). Vrednosti za Vmax in Vmin so določene pri 58 tednih (1,5



standardnega odklona nad povprečjem v letu 2005) oz. 0 tednov. Države z vre-dnostmi izven območja Vmax in Vmin prejmejo ustrezno oceno 0 ali 10.


vi Vojaška obveznostZa intervalno oceno so bili uporabljeni podatki o trajanju vojaške obveznosti. Drža-ve z daljšimi obveznimi vojaškimi roki so prejele nižje ocene. Ocena 10 je dodelje-na državam brez vojaške obveznosti. Ko je vpoklic dolg 6 mesecev ali manj, država dobi oceno 5. Ko je dolžina več kot 6 mesecev, vendar ne več kot 12, država dobi oceno 3. Ko je dolžina vpoklica več kot 12 mesecev, vendar ne več kot 18, država dobi oceno 1. Ko vojaška obveznost presega obdobje 18 mesecev, država dobi oce-no 0. Če je bila prisotna vojaška obveznost, ampak je niso strogo izvrševali oz. ni bilo mogoče natančno določiti njenega trajanja, država dobi oceno 3. V primerih, ko je jasno, da se vpoklic ne uporablja, čeprav je to možnost, je dodeljena ocena 10. Če vojaška obveznost vključuje tudi jasne nevojaške opcije, država dobi oceno 5.

Viri International Institute for Strategic Studies, The Military Balance; War Re-sisters International, World Survey of Conscription and Conscientious Objection to Military Service; po potrebi so uporabljeni drugi spletni viri.

C Predpisi o poslovanju

i Administrativne zahteve To pod-področje temelji na vprašanju iz Global Competitiveness Report: »Izpol-njevanje administrativnih zahtev (dovoljenja, predpisi, poročanje), ki jih je izdala oblast v vaši državi, je (1 = obremenjujoče, 7 = ni obremenjujoče). Besedilo vpraša-nja se je skozi leta malo spreminjalo.


ii Birokratski stroškiTo pod-področje temelji na vprašanju iz Global Competitiveness Report: »Stan-dardi izdelka/kakovost storitev, energija in drugi predpisi (izven okoljskih pred-pisov) v vaši državi so (1 = ohlapni ali neobstoječi, 7 = med najbolj strogimi na svetu).«


iii Ustanovitev podjetja To pod-področje temelji na ocenah Svetovne banke v poročilu Doing Business, ki predstavljajo količino časa in denarnih sredstev potrebnih za ustanovitev podjetja z omejeno odgovornostjo. Države, v katerih to traja dlje ali pa je začetek dražji, imajo nižje ocene. Ocene od 0 do 10 so sestavljene za tri različne spremenljivke: (1) čas (merjeno v dnevih), potreben za izpolnitev predpisov, ko se ustanovi pod-jetje z omejeno odgovornostjo, (2) stroški pristojbin plačanih državnim organom (merjeno kot delež dohodka na prebivalca) in (3) minimalne kapitalske zahte-ve, kar pomeni obseg sredstev, ki morajo biti naložena na bančni račun podjetja (merjeno kot delež dohodka na prebivalca). Iz teh treh ocen se izračuna povpre-



čje, ki daje končno oceno temu pod-področju. Formula za izračun ocene od 0 do 10: (Vmax − Vi) / (Vmax − Vmin) pomnoženo z 10. Vi predstavlja vrednost spremen-ljivke. Vrednosti za Vmax in Vmin so določene pri 104 dni, 317 % in 1,017 % (1,5 standardnega odklona nad povprečjem v letu 2005) oz. 0 dni, 0 % in 0 %. Države z vrednostmi izven Vmax in Vmin območja prejmejo oceno 0 ali 10.


iv Dodatna plačila/podkupnine/favoriziranjeTo pod-področje temelji na vprašanjih iz Global Competitiveness Report: »(1) Kako pogosto bi v vaši industriji ocenili, da podjetja 'pod mizo' dajejo dodatna pla-čila ali podkupnine povezane z naslednjim: A-uvozna in izvozna dovoljenja, B-pri-ključitev na javne storitve (npr. telefon ali električna energija), C-letnim davkov, D-oddajo javnih naročil (investicijski projekti), E–pridobitev ugodne sodne od-ločbe. Pogosto (=1) Nikoli (=7)«. (2) »Ali imajo nezakonita plačila, katerih na-men je vplivati na vladne politike, zakone ali druge predpise, vpliv na podjetja v vaši državi? 1 = da, velik negativni vpliv, 7 = ne, nimajo vpliva. « (3) »V kolikšni meri državni uradniki v vaši državi kažejo favoriziranje do podjetij in posameznikov, s katerimi imajo dobre veze, ko odločajo o javnih politikah in pogodbah? 1 = vedno kažejo favoriziranje, 7 = nikoli ne kažejo favoriziranja.« Točno besedilo vprašanj se je z leti minimalno spreminjalo.


v Gradbena dovoljenjaTo pod-področje temelji na podatkih Svetovne banke v poročilu Doing Business o času v dnevih ter denarnih stroških potrebnih za pridobitev dovoljena za izgradnjo standardnega skladišča. Ocene od 0 do 10 so sestavljene iz (1) stroška časa (merje-no v številu koledarskih dni potrebnih za pridobitev dovoljenje) in (2) denarnega stroška za pridobitev dovoljenja (merjeno kot delež dohodka na prebivalca). Iz podanih ocen se izračuna povprečje, ki poda končno oceno temu pod-področju. Formula, ki se uporablja za izračun ocen od 0 do 10: (Vmax − Vi) / (Vmax − Vmin) po-množeno z 10. Vi predstavlja vrednost za strošek časa oz. denarja. Vrednosti Vmin in Vmax so bile določene pri 363 dni in 2,763 % (1,5 standardnega odklona od povpre-čja v letu 2005) oz. 56 dni (1,5 standardnega odklona pod povprečjem v letu 2005) in 0 %. Države z vrednostmi izven Vmin in Vmax območja so prejele oceno 0 ali 10.


vi Stroški davčnih postopkov To pod-področje temelji na podatkih Svetovne banke v poročilu Doing Business o času potrebnem za podjetje, da pripravi, vloži in plača davek od dohodka pravnih oseb, davek na dodano vrednost in davek na delo. Formula za izračun ocene od 0 do 10: (Vmax − Vi) / (Vmax − Vmin) pomnožena z 10. Vi predstavlja strošek časa (merjeno v urah) davčne skladnosti. Vrednosti za Vmax in Vmin so bile določene pri 892 ur (1,5 standardnega odklona nad povprečjem v letu 2005) oz. 0 ur. Države z vrednostmi izven območja Vmax in Vmin so dobile oceno 0 ali 10.



O avtorjih

James D. GwartneyJames Gwartney je Gus A. Stavros Eminent Scholar Chair na Florida State University, kjer vodi Stavros Center for the Advancement of Free Enterprise and Economic Education. Doktorat iz ekonomije je pridobil na Univerzi v Washingtonu, ZDA. Je soavtor dela Economics: Private and Public Choice (Cengage/South-Western Press, 2015), ki je pogosto uporabljeno delo o temeljih ekonomije in je sedaj že v svoji 15. izdaji. Prav tako je tudi soavtor dela Common Sense Economics: What Everyone Should Know about Wealth and Prosperity (St. Martin’s Press, 2010), ki predstavi osnove ekonomije. Njegove publikacije se pojavljajo tako v strokovnih revijah kot tudi v popularnih medijih, kot sta Wall Street Journal in New York Times. Med letoma 1999 in 2000 je služboval kot glavni ekonomist skupnega gospodarskega odbora ameriškega kongresa. Leta 2004 je za svoj prispevek na področju napredka idealov prostega trga prejel nagrado Adam Smith, ki jo podeljuje Association of Private Enterprise Education. Bil je tudi predsednik Southern Economic Association in Association for Private Enterprise Education.

Robert A. LawsonRobert Lawson je Jerome M. Fullinwider Endowed Centennial Chair in Economic Freedom pri O’Neil Center for Global Markets and Freedom na Cox School of Business, Southern Methodist University, ZDA. Kot višji raziskovalec na institutu Fraser je objavil številne strokovne objave v zbornikih, kot so Public Choice, Jo-urnal of Economic Behavior and Organization, Cato Journal, Kyklos, Journal of Labor Research, Journal of Institutional and Theoretical Economics in European Journal of Political Economy. Profesor Lawson je bil predsednik Association of Private Enterprise Education in je član Mont Pelerin Society. Diplomo iz ekono-mije je pridobil na Honors Tutorial College, Ohio University, medtem ko je za-ključil magisterij in doktorat iz ekonomije na Florida State University.

Joshua C. HallJoshua Hall je izredni profesor ekonomije in direktor Center for Free Enterprise na College of Business and Economics, West Virginia University, ZDA. Diplomo in magisterij iz ekonomije je pridobil na Ohio University, med tem ko je doktorat iz ekonomije pridobil leta 2007 na West Virginia University. Preden se je vrnil na alma mater, je bil Elbert H. Neese, Jr. profesor ekonomije na Beloit College. Bil je predsednik Association of Private Enterprise Education in je tudi višji raziskovalec na institutu Fraser. Je avtor več kot 80 člankov v zbornikih, kot so Public Choice, Contemporary Economic Policy, Journal of Economic Behavior and Organization, Journal of Labor Research, Southern Economic Journal, Public Finance Review in Journal of Public Administration Research and Theory.



O sodelavcih

Rosemarie FikeRosemarie Fike je predavateljica ekonomije na Texas Christian University. Dokto-rat iz ekonomije je prejela na Florida State University, magisterij iz ekonomije pa na George Mason University, ZDA. Njene raziskave analizirajo vpliv ekonomskih institucij na življenje žensk. Njena raziskovalna dela so bila objavljena v Journal of Economic Education in medijskih izdajah kot so The Hill in Roll Call.

Fred McMahonFred McMahon je Resident Fellow na kanadskem institutu Fraser in vodja Dr. Mi-chael A. Walker Research Chair in Economic Freedom. Ima opravljen magisterij iz ekonomije na McGill University, Kanada. McMahon vodi projekt Economic Free-dom of the World in koordinira Economic Freedom Network, mednarodno zdru-ženje v katerem je preko 100 partnerskih možganskih trustov v okrog 100 državah in ozemljih. Njegove raziskave se nanašajo na globalna vprašanja, kot so ekonom-ski razvoj, mednarodna trgovina, vladanje in ekonomske strukture. McMahon je avtor številnih raziskovalnih člankov in knjig, kot so Looking the Gift Horse in the Mouth: The Impact of Federal Transfers on Atlantic Canada, za katero je prejel nagrado Sir Antony Fisher International Memorial Award for advancing public-policy debate; Road to Growth: How Lagging Economies Become Prosperous in Retreat from Growth: Atlantic Canada and the Negative Sum Economy. Objavil je prispevke v številnih publikacijah, kot so European Journal of Political Economy, SAIS Journal (School of Advanced International Studies, Johns Hopkins Univer-sity), Wall Street Journal, Policy Options, National Post, Time (Kanada), Globe and Mail, Ottawa Citizen in za večino drugih kanadskih časopisov. Najnovejše raz-iskovalne študije, v katerih je avtor ali soavtor, so: Economic Freedom of North America 2015, Quebec Prosperity: Taking the Next Step, The Unseen Wall: The Fra-ser Institute’s Annual Trade Survey in Economic Freedom of the Arab World 2015.

Ryan MurphyRyan Murphy je raziskovalec na O’Neil Center for Global Markets and Freedom na SMU Cox School of Business, ZDA. Je tudi zunanji ekonomist na inštitutu Beacon Hill. Diplomo iz ekonomije je pridobil na Boston College, medtem ko je magisterij in doktorat iz ekonomije pridobil na Suff olk University, ZDA. Njegove raziskave so objavljene v zbornikih, kot so American Journal of Agricultural Eco-nomics, Public Choice, Public Health, Rationality & Society in Human Events.


Ekonomska svoboda sveta: Letno poročilo 2016 • 223

Zahvale

Kot vedno, smo hvaležni za intelektualno in fi nančno pomoč institutu Fraser, po-sebej njegovemu predsedniku Nielsu Veldhuisu. Brez pomoči in usmerjanja tako Michaela Walkerja, nekdanjega izvršnega direktorja instituta Fraser kot pokojnega Miltona Friedmana ta projekt ne bi nikoli zaživel.

Člani mreže ekonomske svobode (Economic Freedom Network) so ponovno nudili dragoceno pomoč pri nastanku tega poročila. Naša zahvala gre tudi Kathy Makinen iz Florida State University in Raynu Murphyju iz Southern Methodist University, ki sta nam nudila pomoč pri raziskovanju. Hvaležni smo tudi za trdo delo mnogih uslužbencev instituta Fraser, ki so sodelovali pri projektu, še posebej Fredu McMahonu. Urednica Lindsey Thomas Martin je znova naredila izjemno delo. Hvala tudi Ianu Vasquezu iz instituta Cato za njegovo nepretrgano pomoč.

Naša zahvala gre tudi fundaciji Charles Koch in skladu Searle Freedom za njihovo podporo projekta.

James Gwartney, Robert Lawson in Joshua Hall

V veliko veselje mi je, da Visio institut že drugo leto zapored Slovenkam in Slo-vencem v slovenskem jeziku nudi poročilo Ekonomska svoboda sveta. Po tem, ko je prva izdaja leta 2015 bila sprejeta zelo pozitivno tako v javnosti in medijih kot med podjetniki in političnimi odločevalci, naša odločitev, da ponovno zagrizemo v ta projekt, ni potrebovala dolgega razmisleka.

Zahvala za nastanek letošnje izdaje poročila Ekonomska svoboda sveta gredo v prvi vrsti Fredu McMahonu in Fraser institutu ter Atlas Economic Reserch Foundati-on za fi nančno podporo pri prevajanju in izdaji poročila. Za izvedbo projekta gre iskrena zahvala prevajalcu Slavkotu Sajkotu in Visio direktorju Marku Brezniku.

Tanja Porčnik, Visio institut



Mreža ekonomske svobodeSoizdajatelji poročila Ekonomska svoboda sveta

Afghanistan Afghanistan Economic and Legal Studies OrganizationAfghanistan Economic and Legal Studies Organization (AELSO) je nevladen mo-žganski trust, ki si prizadeva za uvedbo in promocijo prosto tržnega gospodarstva, pravne države in dobrega upravljanja za prebivalce Afganistana.

Albanija Albanian Center for Economic ResearchAlbanian Center for Economic Research (ACER) je prva albanska neodvisna, ne-profi tna nevladna organizacija, katere cilj so kvalitetne raziskave javnih politik, s posebnim poudarkom na temah, ki zadevajo albansko gospodarstvo. Cilj ACER-e je ustvariti povezave med akademiki, oblikovalci javnih politik in javnim mnenjem ter spodbujanje dialoga v interesu pospešenih reformnih procesov, gospodarskega razvoja in blaginje. Raziskovalne dejavnosti ACER-ja so razdeljene na pet podro-čij: (1) javna uprava, (2) gospodinjstvo, (3) podjetništvo, (4) makroekonomske analize in napovedi in (5) drugi raziskovalni projekti. Med cilje ACER-ja je razi-skovanje tem širšega gospodarskega interesa in objava člankov v svojem četrtle-tnem akademskem zborniku z naslovom Albanian Socio-Economic Review.

Argentina Fundación LibertadFundación Libertad je zasebna, neprofi tna institucija, ki deluje v smeri dveh glav-nih ciljev: raziskovanje in širjenje javnih politik (še posebej na družbenoekonom-skih in poslovnih področjih) ter spodbujanje prosto-tržne družbe. Leta 1988 jo je v Rosario v Argentini ustanovila skupina poslovnežev, strokovnjakov in intelektu-alcev. Fundacija je razvila svoje dejavnosti s podporo več kot 200 zasebnih podjetij. Njeni projekti vključujejo tečaje, predavanja, seminarje, raziskave, študije in publi-kacije ter tudi vidno stalno prisotnost v medijih z objavo kolumn ter televizijskim in radijskim programom, ki jih ustvari fundacija. Ti projekti se osredotočajo na ekonomske politike, izobraževanje, predpise (regulativo) in javno porabo. Cenjeni govorci so v preteklosti imeli gostujoča predavanja oz. so se udeležili konferenc fundacije. Med njimi so bili pisatelj Mario Vargas Llosa, Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, kot so Gary Becker, Douglass North, Robert Lucas in James Bucha-nan, zgodovinar Paul Johnson, Nobelova nagrajenka za mir Laureate Lech Walessa in drugi intelektualci, kot je Jean François Revel. Fundacija je med drugim vodila ustanovitev REFUNDAR, mreže argentinskih fundacij, sestavljene iz desetih orga-nizacij, ki se nahajajo v večjih mestih po državi. Ta mreža je pomagala pri širjenju idej po vsej državi in je povezana s sorodnimi organizacijami v tujini.



Armenija Centre of Political, Legal and Economic Researches and ForecastingCentre of Political, Legal and Economic Researches and Forecasting (PLERF) je nevladna organizacija, ustanovljena leta 2002. Njeno poslanstvo je pomagati pri ra-zvoju učinkovite socialno-ekonomske politike, vzpostaviti gospodarstvo, ki temelji na prostem trgu, in prispevati k razvoju demokracije v Armeniji. PLERF organizira seminarje in konference, ki sledijo njihovim ciljem, ter izvaja raziskave, neodvisne ocene socialnih in ekonomskih reform, vladnih javnih politik na nekaterih podro-čjih ter oceno procesa tranzicije ter ankete med strokovnjaki in oblikovalci javnih politik.

Avstralija Institute of Public Aff airsLeta 1943 ustanovljeni Institute of Public Aff airs (IPA) je najstarejši in največji avstralski privatni možganski trust. Njegov cilj je spodbujati blaginjo in polno za-poslenost, vladavino prava, demokratične svoboščine, varnost pred kriminalom in invazijo ter visoke standarde na področju izobraževanja in družinskega življenja Avstralcev. Za prepoznavanje in spodbujanje najboljših načinov zagotavljanja teh vrednot IPA izvaja raziskave, organizira seminarje in pogosto objavlja.

Avstrija TIGRA®TIGRA® je vodilni avstrijski možganski trust za raziskave o upravljanju. Sedež ima v Salzburgu. Ustanovljen je bil za raziskovanje in promocijo učinkovitih in uspe-šnih ekonomskih politik. TIGRA® organizira delavnice, objavlja članke in poročila. Njihovo poslanstvo je ''Od analiz do ukrepanja''. TIGRA® je mreža strokovnjakov, ki zagotavlja učinkovite tržne rešitve za oblikovalce javnih politik. Poseben pouda-rek je na znanju upravljanja, spremljanja obsega in kakovosti regulative (zmanjša-nju birokracije) ter določanju meril.

Azerbajdžan Center for Economic and Political ResearchCenter for Economic and Political Research v Azerbajdžanu je neprofi tna, nevla-dna raziskovalna inštitucija, ustanovljena leta 1994. Njeno poslanstvo je omogo-čiti demokratično in gospodarsko liberalizacijo države ter povečati vlogo civilne družbe. Glavni ciljni dejavnosti centra sta analiza stanja gospodarstva in napredka reform, političnih procesov, političnih odnosov s tujino in regionalne gospodarske ter politične tendence. Center izvaja tudi sociološke raziskave in organizira kon-ference, okrogle mize in seminarje o različnih vidikih gospodarskih in političnih reform v državi.

Bahami The Nassau Institute Inštitut Nassau je neodvisna, nepolitična in neprofi tna ustanova, ki promovira go-spodarsko rast, zaposlovanje in podjetniško dejavnost. Prepričani so, da se to lah-ko najbolje doseže s prosto tržnim gospodarstvom in spodobno družbo, ki zajema pravno državo, pravico do zasebne lastnine, prosto menjavo lastnine in storitev ter posameznikove vrline samokontrole, predanosti in dobre volje.

Bangladeš Making Our Economy RightMaking Our Economy Right (MOER) je pričel z delovanjem leta 1991. Kljub temu, da je edina prosto tržno usmerjena organizacija v državi, se zaradi pomanjka-nja denarja ni nikoli razvila v samostojni inštitut. Zapletena pravila in regulativa, ki nadzorujejo dobrodelne in nevladne organizacije v praksi predstavljajo nepremo-



stljive prepreke države, ki nas držijo kilometre stran od fi nanciranja. Kljub vsemu pod okriljem MOER-a še naprej podpiramo prosto tržni kapitalizem. V bangla-deškem družbeno političnem in ekonomskem okvirju se individualna svoboda in prosti trg vse bolj vidita kot edina pot do miru in blaginje ljudi. Keynes in Marx ne ponudita odgovorov. V tem pogledu je bil prihod Facebook-a močna podpora, ki je globalno liberalnim akademikom, komentatorjem in aktivistom omogočila dostop do MOER-a. Spletna komunikacija ako s posamezniki, skupinami ali političnimi strankami, ki zagovarjajo prosti trg, kot tudi s tistimi, ki niso liberalno usmerjeni, se zdi veliko bolj učinkovita in osredotočena na rezultate kot leta časopisnih kolumn in seminarjev.

Belorusija Scientifi c Research Mises CenterScientifi c Research Mises Center je bil ustanovljen leta 2001. Njegovo poslanstvo je širjenje idej in idealov prosto tržne demokratične družbe, ki temelji na posame-znikovi izbiri in osebni odgovornosti ter ustvarja odprto skupnost ljudi, ki delijo te ideje. Center promovira izvirne ideje omejenih pooblastil države, posameznikove svobode in zasebne lastnine s pomočjo publikacij, razprav na forumih in konferen-cah. Cilj centra je pokazati moč zasebnih ustanov, tako pridobitnih kot nepridobi-tnih, da ustvarijo dobro družbo in spodbujajo razumevanje, da je svobodna izbira obveščenega posameznika temelj pravične, uspešne in odprte družbe.

Belgija The Ludwig von Mises Institute-EuropeLudwig von Mises Institute-Europe je bil ustanovljen 12. oktobra 2002 kot nepoli-tični možganski trust, ki spodbuja odprto in svobodno družbo. Naš cilj je spodbuja-nje prostega in odprtega gospodarstva s posebnim poudarkom na idejah avstrijske ekonomske šole; premostitvi vrzeli med »Brusljem« in evropskimi državljani ter med evrokrati in evroskeptiki; delovati kot posrednik med najboljšimi akademiki, vodilnimi poslovneži, uveljavljenimi medijskimi komentatorji in vodilnimi politiki po vsej EU in v Bruslju; povezati liberalno misleče posameznike in organizacije na nacionalni in mednarodni ravni; ter poučevati mlade strokovnjake in študente o delovanju evropskih institucij in liberalnih idej.

Bolivija Política Publicas para la Libertad Poslanstvo Política Publicas para la Libertad je ustvariti in spodbujati javne poli-tike v skladu s socialnimi in gospodarskimi razmerami v državi na področju pod-jetništva v skladu z načelom državne subsidiarnosti, ohranjanja lastninskih pravic, človekovih pravic in krepitve koncepta svobode. Njihova vizija je ustvarjati in spodbujati merjenje uspešnosti javnih politik ter hkrati ohranjati institucionalno neodvisnost in močno zavezanost vrednotam svobodne družbe.

Bosna in Hercegovina Center for Advancement of Free EnterpriseCenter for Advancement of Free Enterprise (CAFE) s svojimi dejavnostmi po-večuje prepoznavnost idej prostega trga, podjetništva, svobode in osebne odgo-vornosti v Bosni in Hercegovini. Bosanski mladini nudi informacije o tem, kako pridobiti lastne zmogljivosti in ustvariti uspešno prihodnost. Za poslovni sektor promovirajo javne politike in miselnost, ki spodbuja ustvarjanje tržno prijaznega okolja z nižanjem davkov, carin, predpisov, itd. CAFE se trudi biti močan in pošten partner podjetniškega in poslovnega sektorja, ki deluje za odprt in prosti trg, da skupaj prispevajo k svetlejši prihodnosti v Bosni in Hercegovini.



Brazilija Instituto Liberal do Rio de JaneiroInstituto Liberal do Rio de Janeiro je bil ustanovljen z namenom, da prepriča Bra-zilce o prednostih liberalizma. Je neprofi tna ustanova, podprta z donacijami in sponzorstvom posameznikov in podjetij. Njihov statut predvideva odbor skrbni-kov in prepoveduje kakršno koli politično članstvo. Inštitut objavlja knjige, organi-zira seminarje in oblikuje politične elaborate.

Bolgarija Institute for Market EconomicsLeta 1993 ustanovljen Institute for Market Economics (IME) je prvi samostojni možganski trust v Bolgariji. Je zasebna, registrirana, neprofi tna ustanova, ki preje-ma mednarodno podporo in je široko cenjena zaradi svojega strokovnega znanja. IME ustvarja in spodbuja rešitve za težave, s katerimi se Bolgarija sooča v svojem prehodu v tržno gospodarstvo, zagotavlja neodvisno oceno in analizo ekonomske politike ter podpira izmenjavo mnenj o tržni ekonomiji in javnih politikah.

Burkina Faso Le Centre des Aff aires HumainesLe Centre des Aff aires Humaines (CEDAH) je prosto tržni izobraževalni in razi-skovalni možganski trust javnih politik, ustanovljen decembra 2007 v Burkini Faso. CEDAH je neodvisna, neprofi tna organizacija brez povezav s političnimi stranka-mi. V celoti se fi nancira iz prispevkov posameznikov, organizacij in fundacij. Da bi zaščitili svojo raziskovalno neodvisnost, ne sprejemajo nepovratnih sredstev drža-ve Burkine Faso ali političnih strank. Poslanstvo CEDAH je predlagati izvirne in inovativne rešitve za učinkovitejše javne politike. V ta namen predlagajo reforme, ki so se drugje izkazale za uspešne. CEDAH proučuje, kako delujejo trgi z name-nom prepoznavanja mehanizma in institucij, ki spodbujajo blaginjo in dolgoročno blaginjo vseh posameznikov, ki tvorijo našo družbo.

Kambodža The Cambodia Institute of Development StudyThe Cambodia Institute of Development Study (CIDS) je neprofi tni, neodvisni lokalni raziskovalni inštitut, ustanovljen leta 2004. Poslanstvo inštituta je zagotovi-ti kakovostne raziskave na lokalni in pokrajinski ravni s specializacijo na področjih ekonomije, naravnih virov in okolja, kmetijstva in razvoja podeželja, javnih fi nanc in upravljanja v kontekstu svetovne integracije. Njegovi cilji so oblikovanje in raz-širjanje raziskav na nacionalni in regionalni ravni gospodarstva, povečevanje zmo-gljivosti in spodbujanje poklicnega razvoja lokalnih virov z zagotavljanjem usposa-bljanja in možnosti praktičnega raziskovanja.

Kanada Fraser InstituteFraser Institute je leta 1974 ustanovljena neodvisna, raziskovalna in izobraževalna organizacija s podružnicami po vsej Kanadi ter s partnerji v več kot 90 državah in ozemljih. Njihovo poslanstvo je izboljšati kakovost življenja za Kanadčane, njihove družine in prihodnje generacije s proučevanjem, merjenjem in splošnim komunici-ranjem o učinkih javnih politik, podjetništvu in možnostih izbire na njihovo dobro blaginjo. Njihovo delo se fi nancira iz neobdavčenih prispevkov tisočerih posame-znikov, organizacij in fundacij. Da bi zaščitili svojo neodvisnost Fraser ne sprejema državnih pomoči ali naročil za raziskave.



Čile Instituto Libertad y DesarrolloInstituto Libertad y Desarrollo je zasebni možganski trust, v celoti neodvisen od verskih, političnih, fi nančnih in državnih skupin. Zavezan je prostemu trgu ter po-litični in ekonomski svobodi. Objavlja študije in analize javnih politik.

Kitajska Center for China & GlobalizationCenter for China & Globalization (CCG) je neprofi ten in neodvisen možganski trust. Zbrani neodvisni raziskovalci, poslovneži in strokovnjaki v državni upravi naslavljajo vprašanja o izzivih in priložnostih za umeščanje Kitajske v proces globa-lizacije. CCG opravlja aktualne strateške analize in izvaja študije o možnostih obli-kovanja javnih politik za gospodarski razvoj in socialni napredek Kitajske. Doma-či in tuji strokovnjaki pomagajo ocenjevati regionalne in globalne posledice rasti Kitajske v okviru mednarodnih in političnih sprememb. CCG želi postati vodilni mednarodni možganski trust za družbena in poslovna vprašanja na Kitajskem ter poskuša ostati neodvisen, objektiven in konstruktiven v vseh svojih raziskovalnih dejavnostih.

Kolumbija Instituto de Ciencia PoliticaOd leta 1987 se je Instituto de Ciencia Politica uveljavil kot središče demokratič-nih misli ter združenje svobodnih mož in žena, ki jih povezuje skupna naklonjenost do intelektualne identitete z načeli, vrednotami in čustvi, ki predstavljajo demo-kracijo kot politični, gospodarski, družbeni in kulturni sistem. Združeni tudi v želji, da delujejo neprestano in učinkovito proti premagovanju pomanjkanja stabilno-sti in napak političnega sektorja, da bi dosegli gospodarsko, politični, družbeni in okoljski razvoj. ICP kot vpliven možganski trust v državi je bil sposoben s svojimi študijami, priporočili in razpravami odločno vplivati na novo smer in ukrepe ob različnih priložnostih sprejetih s strani javnih organov, kot tudi pri oblikovanju no-vega nacionalnega in političnega mišljenja privrženega tržnemu gospodarstvu, od-prtosti gospodarstva, potrebi po privatizaciji in modernizaciji države. Inštitut ni in si tudi ne prizadeva, da bi postal nova politična stranka ali gibanje. Je neodvisen od strank, religij in oblasti. Njegova naloga je vzpostavitev temeljnih načel svobodne-ga tržnega gospodarstva, konkurence in individualnih pobud, kot tudi zmanjšanje državne intervencije in nadzora na najnižjo možno ravnijo.

Kostarika Instituto para la Libertad y el Análisis de PolíticasThe Instituto para la Libertad y el Análisis de Políticas (INLAP—the Institute for Liberty and Public Policy Analysis) je neprofi tna, nepolitična organizacija, ki je bila ustanovljena z namenom branjenja in spodbujanja individualne svobode z analizo javne politike in izobraževalne dejavnosti. Njena cilja sta povečanje ozaveščanja o moralnih temeljih svobode in promovirati svobodo, kot pravico posameznika, ki je potrebna za doseganje najvišje ravni gospodarskega in človekovega razvoja. Prav tako je cilj pospeševati spremembe v družbeni organizaciji in javni politiki z vpli-vanjem na razmišljanje oblikovalcev politike, lokalnih voditeljev in državljanov. INLAP oblikuje aktualne analize predlaganih zakonov, odlokov in predpisov s pri-poročili smernic za izvoljene politične predstavnike, ki želijo doseči večjo svobodo in kreativnost posameznika ter bolj produktivno gospodarstvo. Prav tako izvaja podrobne študije dobronamernih politik, ki bi lahko imele nenačrtovane škodljive učinke. Študije in priporočila inštituta so objavljena v knjigah, revijah in časopisih, pojavljajo se kot mnenja in bilteni ter so na voljo tudi na spletni strani inštituta.


Ekonomska svoboda sveta: Letno poročilo 2016 •

Slonokoščena obala Audace Institut AfriqueAudace Institut Afrique (AIA) je neodvisen in neprofi ten možganski trust, ki trdno verjame, da svoboda odpravlja revščino. AIA z objavami, delavnicami, konferenca-mi in raziskovalnimi deli spodbuja politično areno s predlogi za reforme, ki teme-ljijo na javni politiki prostega trga, gospodarski rasti, lastništvu privatne lastnine, vladavini prava in svobodi posameznika. AIA si prizadeva za krepitev civilne druž-be z organizacijo razprav, kjer se izpostavljajo različni pogledi in vodi pomembne programe usposabljanja za študente.

Hrvaška The Institute of EconomicsThe Institute of Economics (Zagreb) je bil ustanovljen leta 1939. Je glavna znan-stvena in raziskovalna ustanova za proučevanje ekonomskih procesov in uporabe sodobnih teorij s področja ekonomije. Cilj inštituta je gospodarski in socialni napre-dek Hrvaške. Raziskovanje zajema tako makroekonomijo kot mikroekonomijo, jav-ne politike (vključno s področji kot je poslovna ekonomija), trenutne gospodarske trende, metode ekonomskih analiz, razvoj človeških virov, prostorsko in regionalno gospodarstvo, mednarodno ekonomijo in tehnološki razvoj ter načrtovanje investi-cijskih projektov. Raziskovalci zunaj in znotraj inštituta sodelujejo na raziskovalnih projektih. Inštitut zaposluje 40 raziskovalcev s polnim delovnim časom, od katerih je večina opravila specializirane tečaje usposabljanja v tujini. Rezultati raziskav inštituta so objavljeni tako v knjigah, poročilih in študijah kakor v znanstvenih publikacijah. Inštitut vzdržuje tesne stike z mednarodnimi organizacijami, strokovnimi združenji, inštituti in univerzami.

Češka Liberální Institut Liberální Institut je neodvisna, neprofi tna organizacija za razvoj in uporabo kla-sičnih liberalnih idej: individualne pravice, zasebna lastnina, vladavina prava, sa-moregulacija trgov in omejene funkcije države. Financira se z njenimi različnimi dejavnostmi ter donacijami posameznikov in zasebnih družb.

Danska Center for Politiske StudierCenter for Politiske Studier (CEPOS—Center for Political Studies) je bil ustano-vljen leta 2004 kot neodvisen, neprofi ten možganski trust s sedežem v Kopenhagnu. Prizadeva si spodbujati svobodno in uspešno družbo z raziskavami za spodbujanje javne politike, institucij in kulture, ki bo najbolje podpirala tržno gospodarstvo, prav-no državo in civilno družbo, ki je sestavljena iz svobodnih in odgovornih posamezni-kov. To dosega tako, da izdeluje akademske študije in analize javnih politik usmerje-ne deloma v splošne politične razprave in deloma v politični proces na področjih, kot so sociala, davki, izobraževanje, podjetništvo, zdravstvo, okolje in javni sektor.

Dominikanska republika Centro Regional de Estrategias Economicas SosteniblesCentro Regional de Estrategias Economicas Sostenibles (CREES) je neodvisen možganski trust, ki spodbuja svobodno in uspešno družbo v Srednji Ameriki in na Karibih. Temelji na ekonomski svobodi in odgovornosti posameznika. Njego-vo poslanstvo je razširiti meje ekonomskega znanja in predlagati javne politike, ki podpirajo prosti trg. CREES je razvil izobraževalne programe za različno občin-stvo z namenom spodbujanja ekonomske svobode in širjenja idej svobode v regiji. CREES izhaja iz Dominikanske republike, kjer ima največ vpliva z vidika javne po-litike in ekonomske izobrazbe.



Ekvador Instituto Ecuatoriano de Economía PolíticaThe Instituto Ecuatoriano de Economia Politica (IEEP) je zasebna, neodvisna in neprofi tna organizacija, ki zagovarja in spodbuja klasično liberalne ideje svobo-de posameznika, prosti trg, omejeno državo, lastninske pravice in pravno državo. IEEP dosega svoje poslanstvo s publikacijami, seminarji in delavnicami, ki razpra-vljajo o socialno-ekonomskih in političnih vprašanjih. IEEP se fi nancira iz prosto-voljnih donacij, članarin in prihodkov od prodaje njenih publikacij.

Etiopija Teachings of Entrepreneurship on Antipoverty MovementTeachings of Entrepreneurship on Antipoverty Movement (TEAM) je neprofi -tna organizacija in možganski trust, katerega namen je pospeševanje podjetništva, spodbujanje načel gospodarskega razcveta in širjenje temeljev za dostojno družbo kot podlago za človeške interakcije in kot način za odpravo skrajne revščine v drža-vi. Zavzemajo se za sproščanje podjetniškega duha prihodnjih generacij. Verjame-jo, da je to mogoče le z upoštevanjem načelne gradnje bogastva in spoštovanjem moralnosti zasebne pobude, ki spodbuja večjo ekonomsko izbiro, razširi osebno odgovornost, prostovoljno udejstvovanje človekovo prizadevanje.

Finska Libera FoundationLibera Foundation je zasebni, neodvisni, nepolitični možganski trust, ki promovi-ra in podpira načela in vrednote svobode posameznika, svobodnega podjetništva, prostih trgov in svobodne družbe. Libera se fi nancira izključno iz prispevkov posa-meznikov, zasebnih fundacij in podjetij ter tako ne sprejemajo denarja davkoplače-valcev. Libera deluje s širjenjem informacij, organiziranjem seminarjev in priredi-tev, objavljanjem aktualne literature, podpiranjem in spodbujanjem akademskega znanja in idej, opravljanju raziskav ter ozaveščanjem javnosti o aktualnih vpraša-njih povezanih z njenim poslanstvom.

Francija Institut Economique MolinariMIE je raziskovalni in izobraževalni možganski trust. Njegov cilj je sprožiti in spod-bujati ekonomski pristop k analizi javnih politik. Ime je dobil po francosko-belgij-skem ekonomistu in novinarju Gustave de Molinari, ki si je vse življenje prizadeval za spodbujanje tega pristopa. MIE si je kot poslanstvo izbral predlaganje alternativ-nih in inovativnih rešitev, ki bi bile ugodne za blaginjo vseh posameznikov v družbi. MIE je neprofi tna organizacija, ki se fi nancira iz prostovoljnih prispevkov njenih članov, posameznikov, podjetij in drugih fundacij. V potrditev svoje intelektualne neodvisnosti ne sprejema državne podpore ali podpore političnih strank.

Gruzija Society for Disseminating Economic Knowledge: New Economic SchoolNew Economic School je bila ustanovljena leta 2001. Njen cilj je širjenje in spod-bujanje idej prostega trga ter ustvarjanje center za spodbujanje prosto tržne ekono-mije za študente, mlade znanstvenike, učitelje in druge zainteresirane skupine. New Economic School si prizadeva za širjene klasične liberalne ideje skozi publikacije, konference, seminarje, predavanja, panelne delavnice, poletne in zimske šole ter tekmovanja.

Nemčija Liberales InstitutLiberales Institut (Liberty Institute) ima sedež v Potsdamu. Je možganski trust od Friedrich-Naumann-Foundation for Freedom. Liberales širi prosto tržne ide-



je z objavljanem klasično liberalne literature, analizo aktualnih političnih gibanj in spodbujanjem raziskav. Inštitut organizira konference in delavnice z namenom spodbujanja intelektualne izmenjave med liberalci po vsem svetu.

Gana The Institute of Economic Aff airsInstitute of Economic Aff airs (IEA) je bil ustanovljen leta 1989 in ima sedež v Gani. Je neodvisna, nevladna institucija namenjena vzpostavitvi in krepitvi tržnega gospodarstva ter demokratične, svobodne in odprte družbe. Meni, da je je napre-dek v pravnih, socialnih in političnih institucijah pogoj za trajnostno gospodarsko rast in človekov razvoj. IEA podpira raziskave ter spodbuja in objavlja študije o pomembnih ekonomskih, družbenopolitičnih in pravnih vprašanjih, da bi bolje ra-zumeli družbeno politiko.

Grčija KeFiM – Markos DragoumisKeFiM – Markos Dragoumis je neodvisen nepolitični možganski trust, ki želi po-stati steber intelektualnega gibanja, ki bi presegel globoke grške težave in povečal zanimanje za politiko strukturnih reform, svobodnega podjetništva in osebne svo-bode. Trenutno je KEFIM organiziran kot neprofi tna pravna oseba v Atenah in je v zadnjih letih dosegel vidne uspehe.

Gvatemala Centro de Investigaciones Económicas NacionalesCentro de Investigaciones Económicas Nacionales (CIEN) je bil ustanovljen v Gvatemali leta 1982. Je zasebni, nestrankarski, nepridobitni inštitut javnih politik. Financira se s prodajo knjig, periodičnih publikacij, prihodkov od konferenc in se-minarjev ter s podporo, ki jo prejme od svojih članov in drugih. Program centra je namenjen tehnični študiji ekonomskih in socialnih problemov, ki ovirajo stabilen razvoj naroda. Njeni člani, osebje, raziskovalci in podporniki delijo načela social-nega reda svobodnih in odgovornih posameznikov, ki se povezujejo v delujočim tržnem gospodarstvu in pravni državi.

Haiti Institut de Recherche pour la Liberté Économique et la ProspéritéL’Institut de Recherche pour la Liberté Économique et la Prospérité (IRLEP), Haiti, je bil ustanovljen leta 2004. Je nestrankarska, neprofi tna, raziskovalna in iz-obraževalna organizacija, ki je namenjena izboljšanju kakovosti življenja na Hai-tiju preko gospodarske rasti in razvoja. IRLEP s pomočjo publikacij in konferenc promovira principe in pojave pravic posameznika, omejene države, konkurence, proste trgovine ter fi zične in intelektualne lastninske pravice. IRLEP ne sprejema fi nančnih sredstev ter subvencij od javnih institucij in političnih strank.

Honduras Fundación EléuteraFundación Eléutera je nov možganski trust, ki je začel delovati v letu 2013. Osre-dotoča se na ustrezno zagovarjanje in spodbujanje klasično liberalne ideje, tako so-cialne kot ekonomske v Hondurasu. Organizacija si prizadeva za spremembo tren-da daljnosežnih in šibkih institucij k tistim, ki se odzivajo na potrebe prebivalcev Hondurasa. Še bolj pomembno je, da se omogoči individualna rast in ustvarjalnost, krepitev družbene strukture z zaupanjem med posamezniki ter omogočanjem in spodbujanjem uspešnega podjetništva.



Hongkong Hong Kong Centre for Economic ResearchHong Kong Centre for Economic Research je izobraževalni, dobrodelni sklad, ki je bil ustanovljen leta 1987 z namenom spodbujanja prostega trga v Hongkongu, in sicer s spodbujanjem javnega razumevanja ekonomskih razmerij in razvijanjem alternativnih javnih politik. Center objavlja kredibilne raziskovalne študije in je splošno priznan kot vodilni azijski možganski trust, ki zagovarja prosti trg. Vplivno vlogo je imel pri prepričevanju javnega mnenja in oblasti v Hongkongu za liberali-zacijo telekomunikacij, odpiranju franšiz za ravnanje z zračnim tovorom, privatizi-ranju javnih stanovanj, sprejetja naložbenega pokojninskega sistema socialnega za-varovanja namesto pay-as-you-go pokojninskega sistema, prenehanja protipravne-ga določanja obresti s strani bank in uvedbo tržnih mehanizmov za varstvo okolja.

Madžarska Free Market Foundation The Free Market Foundation je neodvisen madžarski možganski trust, odločen podpirati vrednote prostega trga, državljanskih svoboščin in strpno družbo. Ob objavljanju raziskav Free Market Foundation daje poudarek na izvajanje praktič-nih »grassroot« projektov, da bi z pragmatičnimi in inovativnimi metodami pou-čili ljudi o pomenu in prevzemanju odgovornosti ter da svoboda posameznika vodi k miru in napredku. Free Market Foundation zagovarja ekonomsko svobodo, ki prinaša več osebne svobode in tolerance.

Islandija Centre for Social and Economic ResearchCentre for Social and Economic Research (RSE) je samostojna, nestrankarska, ne-profi tna organizacija v Reykjaviku na Islandiji. Ustanovljena je bila leta 2004. Nje-no poslanstvo je spodbujanje razumevanja zasebne lastnine in idej prostega trga za progresivno, demokratično družbo. RSE dosega svoje poslanstvo s publikacijami in konferencami. Pri delu pomaga svet akademskih svetovalcev z najvišjim stan-dardom iz različnih akademskih področij. RSE se v celoti fi nancira iz prostovoljnih prispevkov njenih podpornikov.

Indija Centre for Civil SocietyCentre for Civil Society (CCS) je možganski trust javnih politik, ki izboljšuje oseb-ne, socialne, ekonomske in politične svoboščine. Center skrbi za promocijo izbire, konkurence in reform javnih politik, ki izvirajo iz lokalnih skupnosti. Skozi raziskave, zagovarjanje ter ozaveščanje oživljajo civilno družbo in ustrezno okvirjajo politično družbo. CCS se zavzema za učinkovito reformo javne politike z dokazi, ki temeljijo na raziskavah, udejstvovanjih interesnih skupin ter ozaveščanju sedanjih in bodočih voditeljev s seminarji, konferencami in tečaji javnih politik. Njihova glavna področja so povečanje dostopa do cenovno kakovostnega izobraževanja s School Choice kam-panjo in zagotavljanje svobode preživetja za revne, ki se lotijo podjetništva v sklopu Jeevika: Law, Liberty and Livelihood kampanje.

Indonezija The Institute for Development of Economics and FinanceIndonesian Development of Economics and Finance (INDEF) je nevladna orga-nizacija, ustanovljena v Džakarti leta 1996. Predstavlja vir informacij o ekonomiji za politične oblikovalce, novinarje, študente in podjetja.



Irak Iraqi Institute for Economic ReformIraqi Institute for Economic Reform (IIER) je registriran v Iraku kot civilno druž-bena, neprofi tna organizacija, ki je bila ustanovljena v letu 2004. Skrbniki so naci-onalno in mednarodno priznani na svojem področju in so uspešno izdelali vplivne programe kot je pomoč iraški vladi, kot je Federal Budget Analysis, World Bank Doing Business, progami za usposabljanje privatnega sektorja, tedenski TV pro-grami in mesečni seminarji. Poslanstvo in strateški cilji IIER so v podpiranju social-no-gospodarske transformacije Iraka, promocije pravne države in izgradnje trdne institucije, ki spodbujajo živahno javno debato med državljani, ter institucijami, ki imajo delež v prihodnosti Iraka. Prav tako želijo vplivati na javno politiko s po-močjo raziskav, ki temeljijo na dokazanih o razvojni politiki in širjenju informacij. IIER je v iraškem gospodarstvu priznana kot vodilni neodvisni možganski trust. Inštitut je razvil odziven delovni program ter sodeluje s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami, kot so USAID, USIP, World Bank, Fraser Institute, Transparency International, UNDP, UNESCO, Revenue Watch Institute, CIPE, Friedrich Naumann Foundation, univerzami in mnogimi drugimi. Redno pozivajo k sodelovanju in prispevanju k različnim gospodarskim razpravam o prihodnosti Iraka. Njihove mesečne seminarje in delavnice pogosto obiskujejo mednarodne misije v Iraku.

Israel Jerusalem Institute for Market StudiesJerusalem Institute for Market Studies je neodvisen, neprofi ten ekonomsko politi-čen možganski trust, katerega misija je spodbujanje socialnega napredka v Izraelu preko ekonomske in civilne svobode posameznika. JIMS sta leta 2003 ustanovila Robert Sauer and Corinne Parenti-Sauer. Inštitut je postal najbolj vpliven izraelski prosto tržni ekonomski možganski trust. JIMS redno objavlja ekonomsko politič-ne članke in uvodnike o aktualnih vprašanjih, izvaja številne inovativne zasebne projekte, izračunava Tax Freedom Day za Izrael in upravlja edinstveno raziskavo javnega mnenja, ki se imenuje Israel Panel Study of Opinion Dynamics (IPSOD).

Italija Centro EinaudiCentro di Ricerca e Documentazione “Luigi Einaudi” je neodvisen, neprofi ten raz-iskovalni inštitut s sedežem v Torinu. Njegovo poslanstvo temelji na delu Luigija Einaudija in njegovem izreku “conoscere per deliberare” (najprej znanje, potem razprava). Poslanstvo instituta je izvedba neodvisnih raziskav, na podlagi katerih oblikujejo inovativna priporočila na področju politične ekonomije, države in trga ter javnih politik. Raziskovalno področje Centro Einaudi je liberalna teorija, sve-tovno gospodarstvo in fi nance, mednarodni odnosi, pravo, politika in kultura, poli-tika in primerjalne javne politike, politika in reforme ter regionalni razvoj. Od leta 1963 so središče liberalizma in eden izmed najbolj vplivnih možganski trustov v Italiji. Mnogo njihovih članov ima pomembne položaje na univerzah, v vladi, pod-jetjih in medijih. Center izobražuje mlade znanstvenike in raziskovalce, organizira seminarje, konference in predavanja ter objavlja monografi je, knjige, spletne bil-tene, vključno s četrtletno revijo Biblioteca della libertà; Rapporto sull’economia globale e l’Italia (letno poročilo o svetovnem gospodarstvu in Italiji); Indagine sul risparmio e sulle scelte fi nanziarie degli italiani (letna anketa o prihrankih in var-čevalcih v Italiji); Rapporto “Giorgio Rota” su Torino, Roma, Napoli (“Giorgio Rota” poročilo o italijanskih mestih); Agenda Liberale, Lettera Economica in The Italian Job.



Jordanija Young Entrepreneurs AssociationYoung Entrepreneurs Association (YEA) je neprofi tna organizacija, katere cilj je pomagati malim in srednje velikim jordanskim podjetjem, da postanejo pripravlje-na na investitorje in nastop na trgu. Prav tako je njen cilj pomoč pri razvoju idej za omogočanje rasti omenjenih podjetji. YEA spodbuja prijateljstvo in izmenjavo idej med podjetniki, izobražuje in usposablja podjetnike ter predstavlja »glas« podje-tniške skupnosti kot celoto. Za uspeh podjetniške dejavnosti v Jordaniji mora YEA delovati kot zagovornik zakonodajnih sprememb, ki jih pomaga oblikovati preko pravil, predpisov, ugodnega poslovnega okolja za nova in rastoča podjetja.

Kazahstan Institute for Development and Economic Aff airsInstitute for Development and Economic Aff airs (IDEA) je prosto tržni možganski trust. Ustanovljen je bil leta 2011 in ima sedež v Almatiju v Kazahstanu. Osredoto-čen je na zagotavljanje blaginje preko prostih trgov in podjetništva. Z raziskavami javnih politik, izobraževalnih programov ter sodelovanja javnosti spodbuja in širi ideje za svobodni in uspešni Kazahstan. Za uresničitev svojega poslanstva IDEA opravlja raziskave in ustvarja alternativne ideje o družbenih, ekonomskih in politič-nih programih. IDEA lobira in spremlja izvajanje osnovnih socialnih, političnih in ekonomskih pravic ob hkratnem spodbujanju transparentnosti, svobodnega trga in vladavine prava. Prav tako izobražuje, usposablja in osvetljuje javnost z idejami prostega trga in podjetništva ter opozarja na njihovo vlogo pri vplivanju na politič-ne odločitve.

Kenija Eastern Africa Policy Centre Eastern Africa Policy Centre (EAPC) je regionalni možganski trust, ki si prizadeva spodbujati in širiti ideje prostega trga ter fi lozofi jo svobode v vzhodno afriški re-giji. Neposredni cilj EAPC je izobraževati in spodbujati razpravo o pomenu posa-meznikove svobode in ideje prostega trga, zlasti z njegovim vplivom na trajnostni družbeno-ekonomki razvoj v regiji. EACP želi postati pomembno stičišče informa-cij, predvsem na področju raziskav in izobraževalne politike ter povezovanja javne politike z njenimi rezultati.

Južna Koreja Center for Free Enterprise Center for Free Enterprise (CFE) je fundacija, ki je zavezana k spodbujanju svobo-dnega podjetništva, omejene države, svobode in individualne odgovornosti, vlada-vine prava in vzdržnosti od nasilja. CFE je bila ustanovljena 1. aprila 1997 s strani članov Federation of Korean Industries (FKI) v času gospodarske krize v korejski družbi. Je neprofi tna, neodvisna fundacija, ki se fi nancira s pomočjo članov FKI. CFE se osredotoča na zavzemanje za svobodno gospodarstvo s knjigami, poročili javnih politik, statistikami in analizami. CFE na delavnicah in forumih predstavlja alternative za javne politike kot predloge za rešitev vprašanj, s katerimi se sooča korejska družba.

Kosovo Group for Legal and Political StudiesGroup for Legal and Political Studies je neprofi tna organizacija s sedežem na Ko-sovu. Glavni cilj skupine je zagotoviti kakovostno in visoko konkurenčno razisko-valno okolje, s čimer želi ponuditi novo perspektivo za reforme, demokratizacijo in razvoj upravnega sistema na Kosovu.



Kirgizistan Central Asian Free Market InstituteCentral Asian Free Market Institute (CAFMI) spodbuja načela prostega trga, pravne države in minimalne države preko izobraževanja, raziskovanja in reform v Kirgizistanu. Central Asian Free Market Institute je v poročilu University of Pen-nsylvania Global Go to Think Thank med 30 najboljšimi možganskimi trusti na svetu.

Litva Lithuanian Free Market Institute Lithuanian Free Market Institute (LFMI) je neodvisna, neprofi tna organizacija, ustanovljena leta 1990 z namenom spodbujanja idej individualne svobode in odgo-vornosti, prostega trga in omejene države. Vse od svoje ustanovitve je bil LFMI na čelu ekonomskih misli in reform v Litvi. LFMI ni samo pomagala pri oblikovanju političnih razpravah z izvajanjem raziskav in ustvarjanjem svežnjev reform o ključ-nih vprašanjih, temveč je izvajala tudi obsežne izobraževalne kampanje in v zakulis-ju imela ključno vlogo pri pomoči zasnove in izboljšanja zakonodajnih predlogov. LFMI promovira idejo valutnega odbora in zagotavlja odločilni prispevek k Law on Litas Credibility, kjer so vodili oblikovanje pravnega in institucionalnega okvirja za trg vrednostnih papirjev ter znatno prispevali k zakonodaji o privatizaciji v državi. LFMI je začel in sodeloval v procesu oblikovanja političnega procesa na zasebno fi -nancirano pokojninsko zavarovanje. Priporočila LFMI so bila sprejeta v zakonoda-jo o komercialnih bankah, Bank of Lithuania, kreditnih zadrugah in tujih naložbah. LFMI je bistveno vplivala na izboljšanje zakonov o gospodarskih družbah, stečajih in konkurenci.

Makedonija The Institute for Research and European StudiesInstitute for Research and European Studies (IRES) je možganski trust, ki je odlo-čen, da doseže aplikativne raziskave javnih politik, ki omogočajo različne modele neformalnega izobraževanja ter spodbujajo razpravo o najbolj perečih in sodobnih političnih, pravnih, varnostnih in ekonomskih vprašanj v evropskih in mednaro-dnih odnosih. Njegova multidisciplinarna in interdisciplinarna področja razisko-vanja vključujejo: institucije EU in javne politike: širitev EU, sosedske politike in CFSP/CSDP; evropski federalizem in evropska razvojna perspektiva, čezatlant-ski odnosi, regionalno sodelovanje, globalno upravljanje; mednarodne politične, pravne in varnostne ter ekonomske zadeve, s posebnim poudarkom na evropskih in balkanskih regijah.

Malezija Institute for Democracy and Economic Aff airsInstitute for Democracy and Economic Aff airs (IDEAS) je prvi možganski trust Malezije, ki je namenjen spodbujanju tržno zasnovanih rešitev za izzive javnih po-litik. So neodvisna in neprofi tna organizacija, ki sodelujejo s celotnim političnim spektrom. Njihov namen je promovirati osnovna tržna načela. Nismo zavezani po-litiki, veri ali rasi. Naša pisarna se nahaja v Bukit Tunku, Kuala Lumpur, le nekaj minut stran od parlamenta. Cilje dosegajo s sodelovanjem s široko mrežo strokov-njakov, ki delijo njihove ideale.

Mehika Caminos de la LibertadCaminos de la Libertad si prizadeva za spodbujanje razprave in razmišljanja o raz-ličnih vidikih svobode. Prizadevajo si ustvariti kritično razmišljanje in javne poli-tike, kakor tudi ustvarjanje zavesti med tistimi, ki še niso spoznali vrednote lastne



svobode. Caminos de la Libertad je mednarodno aktivna, kar vključuje tekmova-nja, simpozije, konference in okrogle mize, kjer poudarja pomen svobode. Z različ-nimi aktivnostmi smo poskušali predstaviti liberalni vidik akademikom, politikom, mladini in družbi na splošno.

Mongolija Open Society ForumOpen Society Forum je neodvisna, nevladna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 2004. Njeni cilji so zagotoviti kakovostne raziskave in analize javnih politik, dostop širše javnosti do informacijskih virov, ki se nanašajo na upravljanje ter eko-nomsko in socialno politiko. Osredotoča se na ekonomsko svobodo, pravno drža-vo, svobodo medijev, fi nanciranje političnih kampanj, privatizacijo, sivo ekonomi-jo, izobraževalno politiko in nomadsko pašništvo. Forum izvaja raziskave in kon-ference z namenom spodbujanja udeležbe javnosti pri oblikovanju javnih politik.

Črna gora The Center for Entrepreneurship and Economic DevelopmentCenter for Entrepreneurship and Economic Development (CEED) je prvi nevla-dni, nestrankarski prosto tržni center s sedežem v Črni gori. Njegovo poslanstvo je izobraževanje podjetnikov o zasebnem lastništvu, demokratični družbi, prostem trgu in pravni državi. To dosega preko številnih programov, pobud, publikacij in dogodkov. Center je bil ustanovljen, da bi zadostil povpraševanju po znanju pod-jetništva, z uvajanjem podjetnikov, ki potrebujejo usposabljanje za delovanje v no-vem okolju po razpadu nekdanje Jugoslavije.

Nepal The Prosperity FoundationSamriddhi - The Prosperity Foundation si prizadeva za svoboden in uspešen Ne-pal, kjer posamezniki lahko živijo dostojno življenje v živahni in demokratični družbi z enakim dostopom do možnosti in spoštovanja pravne države. Njegovo poslanstvo je spodbujanje idej svobode - civilne, politične in ekonomske - s pomo-čjo javno-političnih priporočil (temelječih na neodvisnih raziskavah), izobraževal-nih programov ter javni udeležbi za svoboden in uspešen Nepal.

Nova Zelandija New Zealand InitiativeNew Zealand Initiative je možganski trust javnih politik s sedežem v Wellingtonu. Podpirajo ga generalni direktorji in predsedniki novozelandskih podjetij. New Ze-aland Initiative je nepolitični, na dokazih temelječ in neodvisen raziskovalni inšti-tut. Zavezan je k izgradnji uspešne, svobodne in pravične družbe s konkurenčnim, odprtim in dinamičnim gospodarstvom.

Nikaragva Nicaraguan Foundation for Economic and Social DevelopmentNicaraguan Foundation for Economic and Social Development (FUNIDES) je neodvisen možganski trust, ki je specializiran za raziskave in analize na ekonom-skih, socialnih in institucionalnih področjih. Njihovo poslanstvo je spodbujanje gospodarskega razvoja in omejevanje revščine v Nikaragvi. To dosegajo s spod-bujanjem javnih politik, ki temeljijo na demokratičnih vrednotah, prostem trgu, spoštovanju pravne države in trdnih institucij. Njihova vizija je, da bi bili sprejeti kot najbolj vpliven in dosleden možganski trust v državi, institucija, ki nenehno predlaga učinkovite ideje za ukrepe namenjene spodbujanju napredka Nikaragve.



Nigerija Initiative of Public Policy AnalysisInitiative of Public Policy Analysis (IPPA) je zasebna, neprofi tna organizacija. Vključena je v raziskave, izobraževanje in izdajo publikacij o zadevah, ki vplivajo na svobodo posameznika. Njen cilj je zagotoviti tržno usmerjeno analizo sedanjih in nastajajočih javnih politikah, z namenom vplivanja na javno razpravo in politični proces odločanja.

Norveška Center for Business and Society IncorporatedCenter for Business and Society Incorporated (Civita) je prvi tržno usmerjen mo-žganski trust na Norveškem. Ustanovljen je bil leta 2004. Prizadeva si za večje so-glasje o pomembnih tržnih ekonomskih načelih in njihovih posledicah za blaginjo, svobodo in demokracijo. Civita je namenjena spodbujanju osebne odgovornosti in civilne družbe, da bi dosegli večjo in bolj pomembno vlogo v razvoju družbe. Da bi prenesla svoje ideje javnosti, opravlja raziskave, objavlja poročila, vodi seminarje in konference.

Oman International Research FoundationThe International Research Foundation (IRF) - Sultanate of Oman je bil ustano-vljen leta 2005 kot nevladni, neodvisni in neprofi tni možganski trust s sedežem v Omanu. Ustanovljen je bil za vodenje raziskav o domačih in mednarodnih gospo-darskih vprašanjih s poudarkom na arabskem svetu. IRF izvaja svoje raziskave in programe na kolegialni osnovi, ki se opira na doprinos njegovega raziskovalnega osebja, uredništva in višjih raziskovalcev. Ohranja sodelovanje z vladnimi in ne-vladnimi organizacijami v regiji in drugod po svetu. IRF je članica Economic Free-dom Network. Vizija IRF je ustvariti bogastvo in delovna mesta s spodbujanjem ekonomske svobode. Njeno poslanstvo je meriti, raziskovati in komunicirati z globalnim občinstvom o vplivu konkurenčnih trgov na blaginjo posameznika. Upravni odbor IRF je sestavljen iz članov iz zasebnega sektorja na visokih polo-žajih. IRF je začel vzpostavljati mrežo akademskih raziskovalcev za vzpostavitev raziskovalnih projektov, ki bi pomagali pri njenem prizadevanju za raziskavo eko-nomskih vprašanj, ki vplivajo na vsakdanje življenje posameznikov.

Pakistan Alternate Solutions InstituteLeta 2003 ustanovljeni Alternate Solutions Institute je prvi prosto tržni možganski trust v Pakistanu. Njegovo poslanstvo je (1) iskanje rešitev za izzive, ki se nanaša-jo na gospodarstvo, pravo, izobraževanje in zdravstvo v skladu z načeli klasičnega liberalizma in (2) spodbujanje izvajanja teh rešitev. Inštitut si prizadeva za spod-bujanje koncepta omejene, odgovorne vlade v Pakistanu pod vladavino prava, ki varuje življenje, svobodo in lastnino vseh njenih državljanov, in sicer brez diskri-minacije. Inštitut izvaja raziskave in organizira seminarje, delavnice in konference z namenom izobraziti zainteresirane študente, učitelje in novinarje o načelih kla-sičnega liberalizma.

Palestina Pal-Think for Strategic StudiesPal-Think for Strategic Studies je neodvisen, neprofi ten inštitut v Gazi, Palestina. Usta-novljen je bil marca 2007. Njegovo poslanstvo je spodbujanje miru, svobode in blaginje z razpravami o javnih vprašanjih, oblikovati predloge javnih politik za nosilce odločanja v Palestini in na Bližnjem Vzhodu. Njegov glavni cilj je raziskovati tematska vprašanja, ki služijo kot osnova za razprave o javnih politikah, ki so pomembne za Palestince, regi-



jo in mednarodno skupnost. Da bi dosegli vizijo biti vodilen možganski trust v Palestini in na Bližnjem Vzhodu, Pal-Think organizira konference, delavnice in okrogle mize ter druge dogodke o specifi čnih vprašanjih v Palestini in regiji, da bi poglobili razumevanje različnih volilnih mrež in zagotoviti ustrezno rešitev v javnih politikah.

Panama Fundación LibertadFundación Libertad je neprofi tna ustanova, ki promovira svobodo, posamezniko-vo izbiro in prostovoljno sodelovanje ter zmanjšanje velikosti države. Fundación Libertad je bila ustanovljena leta 2001. Ustanovili so člani strokovnih in poslovnih organizacij, da bi spodbudili podjetniško svobodo, demokracijo in rešitve na vpra-šanja, ki imajo vpliv na svobodo vseh državljanov, vključno z vse večjo diskrecijsko pravico države in širjenjem zakonodaje, ki povečuje diskriminacijo in vzpostavlja privilegije, ki so v nasprotju z duhom demokratičnega kapitalizma.

Peru Centro de Investigación y Estudios LegalesCentro de Investigación y Estudios Legales (CITEL) je nastal leta 1989. Njegov glavni namen je ekonomska analiza prava. V ta namen opravlja raziskave različnih pravnih institucij, objavlja knjige, organizira seminarje in kolokvije.

Filipini Center for Research and CommunicationCenter for Research and Communication (CRC) od leta 1967 opravlja raziska-ve in objavlja dela o domačih in mednarodnih ekonomskih in političnih zadevah, ki vplivajo na azijsko pacifi ško regijo. CRC nudi prostor za izmenjavo mnenj in razpravo med akademiki, poslovneži, uradniki in predstavniki drugih sektorjev, ki oblikujejo javno mnenje in načrtuje izvajanja javnih politik. CRC je glavna razisko-valna veja University of Asia in Pacifi c v Manili, Filipini.

Poljska Centrum im. Adama SmithaCentrum im. Adama Smitha je zasebni, nepolitični in nepridobitni inštitut javnih po-litik. Ustanovljen je bil leta 1989 in je bil prva taka ustanova v Vzhodni Evropi. ASRC spodbuja svobodno in pošteno tržno gospodarstvo, participativno demokracijo in uspešno družbo. Njene aktivnosti na področju raziskav in razvoja, izobraževanja in založništva pokrivajo skoraj vsa pomembna vprašanja na področjih ekonomskega in socialnega življenja. Inštitut deluje kot varuh ekonomske svobode na Poljskem. Z njim je povezanih več kot 50 strokovnjakov.

Portugalska Causa LiberalCausa Liberal je samostojna, nepolitična, nepridobitna organizacija portugalskih posameznikov, ki delijo načela klasično liberalne tradicije in želijo še naprej imeti vlogo v sodobni Portugalski. Njeno poslanstvo je, da brani načela svobodne družbe in njenih gradnikov: posameznikove pravice, pravno državo, prosti trg in zasebno lastnino. Njen glavni cilj je, da vzpostavi in utrdi mrežo posameznikov, ki se zani-majo za raziskave, razprave in spodbujanje klasične liberalne tradicije ter pospešiti ideje prostega trga in javnih politik na Portugalskem.

Romunija The Center for Institutional Analysis and Development—Eleutheria Foundation (CADI)Center for Institutional Analysis and Development—Eleutheria Foundation (CADI) je raziskovalna, zagovorniška in svetovalna organizacija za obrambo in



podpiranje ekonomskih in civilnih pravic. Ustanovljena je bila kot platforma za akademsko in podjetniško sodelovanje. CADI povezuje široke in živahne mreže raziskovalcev, intelektualcev, strokovnjakov in študentov, ki pokrivajo vsa podro-čja družboslovja.

Rusija Institute of Economic Analysis Institute of Economic Analysis je inštitut za makroekonomske raziskave, ki anali-zira gospodarske razmere in javne politike ter zagotavlja strokovno analizo dogod-kov, programov in ekonomske politike. Ponuja nasvete za rusko vlado, podjetja in organizacije ter pripravlja in objavlja znanstveno, raziskovalno in metodološko ekonomsko literaturo. Prav tako vodi seminarje, konference in simpozije o eko-nomskih temah. Inštitut je neodvisen, nevladen, nepolitičen in neprofi ten razisko-valni center, ki tesno sodeluje z vodilnimi ruskimi in mednarodnimi raziskovalni-mi centri. Njegove raziskave se osredotočajo na makroekonomsko, proračunsko in socialno politiko.

Srbija Libertarian Club – LibekLibertarian Club - Libek je največja libertarna organizacija na Zahodnem Balka-nu. Libek promovira ideje svobode z izobraževanjem, ekonomskimi in družbenimi raziskavami ter zagovarjanjem načel naravnega reda. Libek, ki je bil ustanovljen leta 2008, je do sedaj dosegel tisoče državljanov Srbije, medtem ko imajo z dogod-ki in izobraževalni programi preko 300 alumni-jev, mnogi od njih ostanejo zelo aktivnih v gibanju v Srbiji in globalno ter zavzemajo vodilne položaje na univerzah, v političnih strankah, neprofi tnih, poslovnih in vladnih organizacijah. Raziskave Libeka so redno objavljane v glavnih medijih in predlagane javne politike opažene na najvišjih nivojih. Organizacija na spletu dosega 120,000 ljudi na mesec. Libek se aktivno mreži z akademskimi strokovnjaki, političnimi vplivneži, novinarji ter ustvarja svobodi naklonjeno okolje in izobražuje mlade voditelje, ki bodo še po-spešili in okrepili gibanje.

Slovška F.A. Hayek FoundationF.A. Hayek Foundation je neodvisna, nestrankarska in nepridobitna organizacija, ki zagotavlja forum za izmenjavo mnenj med akademiki, poslovneži in oblikovalci javnih politik o vzrokih in rešitvah ekonomskih, socialnih in političnih težav. V ta namen predlaga praktične reforme gospodarstva, izobraževanja, socialne varnosti in zakonodaje za preoblikovanje Slovaške v odprto družbo. Izobraževanje mladih je pomemben del njihovih dejavnosti. Fundacija promovira ideje klasičnega libe-ralizma, praktično odsotnega do leta 1989: tržno gospodarstvo, omejeno vlogo dr-žave, pravno državo in posameznikovo izbiro, odgovornost in pravico do življenja, svobode in lastnine.

Slovenija Visio InstituteVisio Institute je neodvisna, nestrankarska raziskovalna organizacija v Sloveniji. Njihov cilj je razvijati in spodbujati javne politike, ki vodijo do odprte, svobodne, razvite in pravične Slovenije. V ta namen Visio institut organizira dogodke, izdaja publikacije in se pojavlja v medijih s svojimi predlogi javnih politik in drugih po-dročij.



Južna Afrika Free Market Foundation of Southern AfricaFree Market Foundation of Southern Africa je neodvisna, neprofi tna organiza-cija, ustanovljena leta 1975 z namenom delati za ne-rasno, svobodno in uspešno Južno Afriko. Njihovo poslanstvo je spodbujati in zagovarjati človekove pravice in demokracijo, ki temelji na klasično liberalnih načelih, vključno z dostopom do medijev in svobodnega tiska; fi lozofi jo odprte družbe, pravne države ter osebne in ekonomske svobode; okoljem, ki omogoči doseganje visoke gospodarske rasti ter zmanjšanje revščine in brezposelnosti; razvojem in spodbujanjem svobodne-ga podjetništva in tržnega gospodarstva na nacionalni in mednarodni ravni; in izobraževanjem splošne javnosti glede trdnih ekonomskih načel. Fundacija se fi nancira s članarinami, donacijami in sponzorstvom zasebnikov, podjetij in in-stitucij.

Španija Fundació Catalunya Oberta Fundació Catalunya Oberta je bila ustanovljena leta 2001 z namenom spodbuja-nja, analiziranja in razširitve vrednosti odprte družbe, svobode, demokracije in tr-žnega gospodarstva. Fundacija tudi brani pravice Katalonije kot naroda, še posebej v kulturnem in gospodarskem pogledu. Je zasebna ustanova, ki zagovarja liberalno ideologijo, brez političnih povezav, njen namen je vplivati na javno mnenje civilne družbe. Vsako leto organizira vrsto aktivnosti in objavlja številna poročila. Fun-dacija tudi podarja nagrado v višini 10.000 evrov prestižnim novinarjem iz celega sveta, da nagradi napore v imenu demokracije in svobode.

Šrilanka Pathfi nder FoundationPathfi nder Foundation je nadomestila Center for Policy Research. Z dobro uteme-ljenimi informacijami poskuša izpodbijati stare ideje in konvencionalne modrosti, spodbujati razpravo, spreminjati odnos javnosti ter iskati nove in inovativne rešitve gospodarskih in socialnih problemov Šrilanke.

Sudan Nile Institute of Economic StudiesPoslanstvo Nile Institute of Economic Studies je služiti kot eden od vodilnih spod-bujevalcev gospodarske in socialne svobode. Želijo promovirati javno razumevanje načel prostega trga, kot so osebna svoboda, pravica do zasebne lastnine, vladavina prava, omejena oblast in svobodno podjetništvo v Kartumu. Njihov primarni cilj je doseči določeno stopnjo vpliva kot katalizator v Kartumu v okviru javnih politik in doseči ugled intelektualne poštenosti z zagotavljanjem nepristranskih analiz javnih politik, ki bodo pomagala usmerjati razumevanje razvoja Sudana.

Švedska TimbroTimbro je švedski možganski trust, ki spodbuja javno mnenje v prid svobodnim podjetjem, svobodnemu gospodarstvu in svobodni družbi. Timbro objavlja knjige, dokumente, poročila in revijo Smedjan. Prav tako organizira seminarje in vzposta-vlja mreže med ljudmi. Ustanovljen leta 1978, Timbro je v lasti Swedish Free En-terprise Foundation, ki ima za svoje člane številna švedska podjetja in organizacije.

Švica Liberales InstitutLiberales Institut je forum, kjer se lahko razpravlja o osnovnih vrednotah in pojmih svobodne družbe. Namen instituta je vzpostavitev prostega trga kot najboljše poti s ciljem odprtosti, raznolikosti in avtonomije. Institut ni povezan z nobeno od po-



litičnih strank. S publikacijami, razpravljalnimi forumi in seminarji si prizadeva za razvoj in širjenje idej klasičnega liberalizma.

Tadžikistan Tajikistan Free Market Centre Dolgoročni cilji Tajikistan Free Market Centre so napredovanje in varstvo vrednot individualizma in osebne svobode, širjenje in zagotavljanje idej o pomembnosti zasebne lastnine in prostega trga, promocija načel omejene oblasti (ne vmešavanje oblasti v osebno in ekonomsko življenje posameznika), usposabljanje in podpora aktivistov in organizacij, ki so zagovorniki idej osebne in ekonomske svobode.

Tanzanija Uhuru Initiative for Policy and Education Njihova vizija so mir, svoboda in blaginja v Afriki. Njihovo poslanstvo je vplivati na javne politike v smeri spodbujanja prostega trga z namenom rešitve tanzanijskih socialno-ekonomskih problemov in izobraževati družbo o pravicah posameznika, da sklepa pogodbe, posluje in deluje na trgu brez omejitev. Njihova načela vključu-jejo individualne pravice, spontani red, vladavino prava, omejeno oblast, svobodne trge, krepost vrednot, naravno harmonijo interesov in mir. Njihovi projekti in de-javnosti vključujejo letni knjižni prevod Annual Economic Freedom of Tanzania Conference, prevod publikacij, akademijo Uhuru Leadership in Uhuru študentsko ozaveščanje.

Trinidad in Tobago Arthur Lok Jack Graduate School of Business, University of the West IndiesArthur Lok Jack Graduate School of Business je bila ustanovljena leta 1989 kot partnerski projekt za razvoj vodstvenih talentov za poslovno skupnost v Trindad in Tobagu. Njihovo poslanstvo je, da ljudje in organizacije v razvijajočih se narodih optimizirajo svoje zmožnosti delovanja in mednarodno konkurenčnost s pomočjo razvoja in uvajanja svetovanja, izobraževanja, raziskav ter sredstev za usposabljanje. Ena od osrednjih storitev zavoda so poslovne in akademske raziskave na področjih, ki jim je potrebno nameniti posebno skrb za poslovodstvo in ki jim omogočajo, da izboljšajo sposobnost za uspešno upravljanje v luči vse bolj kompleksnih trgov.

Turčija Association for Liberal ThinkingAssociation for Liberal Thinking je neprofi tna, nevladna organizacija, ki želi v Turčiji uvesti liberalno demokratično tradicijo. Društvo promovira razumevanje in sprejema-nje idej, kot so svoboda, pravičnost, mir, človekove pravice, enakopravnost in strpnost. Prav tako spodbuja akademsko pisanje o liberalnih temah z namenom pomagati Tur-kom pri oceni domačih in mednarodnih sprememb in poskusov, da bi našli učinkovite rešitve za težave Turčije v liberalni miselnosti. Društvo ni vključeno v dnevno politiko in nima neposredne povezav z nobeno politično stranko ali gibanjem. Namesto tega si kot neodvisna intelektualna skupina prizadeva za določitev širših političnih agend ter tako prispevati k liberalizaciji gospodarstva in politike v Turčiji.

Ukrajina Bendukidze Free Market CenterBendukidze Free Market Center (BFMC) je ukrajinski možganski trust, ki je bil ustanovljen z namenom promoviranja svobode, omejene odprte oblasti in proste-ga trga, tako da oblikuje analize, razvija nove moderne politične možnosti, izobra-ževalne programe in z direktnim povezovanjem z nosilci odločanja na oblasti, v podjetjih in civilnih združenjih. Bendukidze Free Market Center so leta 2015 usta-novil ukrajinski minister za fi nance Oleksandr Danylyuk, vodilni ekonomski novi-



nar in ustanovni novinar pri Forbes Ukraine Volodymyr Fedoryn, podpredsednica Management Education at Kyiv School of Economics Yuliya Tychkivska in bivši predsednik Gruzije Mikheil Saakashvili. Center je ime dobil po Kakha Bendukid-ze, ki je bil eden od avtorjev radikalnih reform v Gruziji in zvesti prijatelj Ukrajine.

Združeno kraljestvo Institute of Economic Aff airsPoslanstvo Institute of Economic Aff airs (IEA) je izboljšati razumevanje javnosti o temeljih svobodne in harmonične družbe s tolmačenjem in analiziranjem vloge trgov pri reševanju gospodarskih in socialnih problemov ter s prenašanjem rezul-tatov tega dela do tistih, ki vplivajo na javno mnenje. IEA dosega svoje poslanstvo s kvalitetnim programom založništva, konferenc, seminarjev in predavanj o različ-nih temah. Med drugim poskuša doseči tudi dijake in študente. Pojavlja in pred-stavlja se v medijih ter izvaja druge povezane dejavnosti. Leta 1955 jo je ustanovil pokojni Sir Antony Fishe. IEA je izobraževalno dobrodelna ustanova, ki je omeje-na z jamstvi. Je neodvisna od katerekoli politične stranke ali skupine in se fi nancira s prodajo publikacij, konferenčnimi pristojbinami in prostovoljnimi prispevki.

Združene države Amerike Cato InstituteLeta 1977 ustanovljeni Cato Institute je raziskovalna ustanova posvečena širitvi razprave o javnih politikah z namenom vključitve več možnosti skladnih z ame-riškimi tradicionalnimi temelji omejene države, osebne svobode, prostih trgov in miru. V ta namen si ustanova z obsežnim programom publikacij in seminarjev prizadeva za dosego večje udeležbo razgledane, zaskrbljene javnosti pri vprašanjih javnih politik in ustrezne vloge države.

Urugvaj Centro de Estudios para el DesarrolloPoslanstvo Centro de Estudios para el Desarrollo je raziskovanje politične, ekonom-ske in družbene realnosti Urugvaja z raziskavami uglednih akademikov, ki podpirajo vrednote svobode na znanstveni in kvantitativen način z namenom učinkovitega vpli-vanja na odločitve javnih politik. S svojimi raziskavami in s spodbujanjem potrebnih reform želi voditi Urugvaj proti ekonomski rasti in trajnostnem humanem napredku.

Venezuela Center for the Dissemination of Economic Knowledge Center for the Dissemination of Economic Knowledge (CEDICE) je nepolitična, neprofi tna, zasebna organizacija namenjena raziskovanju in promociji fi lozofske-ga, ekonomskega, političnega in družbenega razmišljanja, ki se osredotoča na in-dividualne iniciative in boljše razumevanje sistema prostega trga ter svobodne in odgovorne družbe. V ta namen CEDICE upravlja knjižnico in knjigarno, objavlja časnik Venezuela Today in druge študije javnih politik s posebnim poudarkom na lastninskih pravicah in osebni svobodi. Zagotavlja gospodarsko usposabljanje za novinarje in mlade, izvaja posebne dogodke in delavnice ter druge programe.

Vietnam Research Center for Entrepreneurship Development Research Center for Entrepreneurship Development, ustanovljen leta 2004, je nevla-dna raziskovalna in izobraževalna organizacija predana podjetniškemu razvoju zaseb-nega sektorja v Vietnamu. Njegova naloga je preučevanje razvoja politik, ki ustvarjajo najugodnejše institucionalno in politično okolje za podjetniški razvoj zasebnega sek-torja v Vietnamu. S publikacijami, diskusijami na forumih in konferencah si center pri-zadeva za razširjanje in spodbujanje ustreznih javnih politik ter podjetniškega razvoja.



Zambia Zambia Institute for Public Policy AnalysisPoslanstvo Zambia Institute for Public Policy Analysis (ZIPPA) je promocija širše prepoznavnosti ključne vloge prostih trgov in konkurence v gospodarskem razvo-ju. ZIPPA želi igrati konstruktivno vlogo s spodbujanjem realistične ekonomske politike in s predlaganjem rešitev, ki so bile uspešno uporabljene v drugih državah s podobnimi gospodarskimi težavami.

Pridruženi članiMreža ekonomske svobode sprejme samo eno pristojno članico iz posamezne države kot polnopravno

članico mreže in soizdajateljico poročila Ekonomska svoboda sveta, vendar ima mreža tudi pridružene čla-

ne. Čeprav niso soizdajatelji poročila, sodelujejo s to mrežo in inštitutom Fraser na posebnih projektih za

spodbujanje ekonomske svobode.

Albanija The Foundation for Economic Freedom Fundacija za ekonomsko svobodo je neprofi tna organizacija, ki podpira ideje, raz-iskovalne projekte in javne razprave v Albaniji, ki izhajajo iz liberalnih idej eko-nomske svobode. Skozi več javnih pobud so poskusili omogočiti in olajšati posa-meznikom ali drugim nevladnim organizacijam, da dosežejo svoje cilje ekonomske svobode in legitimirajo gospodarske reforme v državi. Fundacija je do sedaj izdala štiri knjige o liberalnih reformah v Albaniji, organizirala več kot 20 konferenc in delavnic o vlogi države, institucionalni konsolidaciji, sivi ekonomiji in tako naprej. Povezali so se s političnimi strankami prostega trga v Albaniji, da bi ocenili vpliv davčnih sprememb na gospodarstvo. Prav tako so več kot 100 študentom zagoto-vili strokovno usposabljanje o vodenju učinkovite javne razprave. Fundacija pri-vablja tudi strokovnjake prostega trga, mednarodne govorce in lokalne politične stranke s pomočjo prelomnega letnega dogodka, ki se imenuje The Tirana Forum for Economic Freedom.

Armenija Wide Opportunities Youth Non-Governmental OrganizationWide Opportunities Youth Non-Governmental Organization (WO YNGO) se po-sveča krepitvi demokratične, svobodne in odprte družbe v Armeniji. WO YNGO je krovna organizacija, ki podpira delovanje svojih skupin: (1) Armenian Liberty Stu-dents Organization (ALSO) je pro-liberty skupina; njeno poslanstvo je dvig zavesti o svobodi in povečanju podpore in razumevanja. ALSO prevaja in objavlja liberalno literaturo in organizira bralno razpravne večere za promocijo teh knjig. (2) Armeni-an Network of Civil Advocates (ANCA) je bila ustanovljena pod programom Atlas Leadership Academy za upravljanje prosto tržnih možganski trustov. ANCA izvaja raziskave. Njen najnovejši projekt je Cumulative Pension Reforms in Armenia. (3) Armenian Students for Liberty (ASFL) Armenian Society for Liberty (ASL) je bil ustanovljen v okviru programa Students for Liberty Charter Team Program in želi nuditi podporo pro-liberalni mladini v Armeniji ter olajšati kulturo izmenjave in so-delovanja med armenskimi libertarci in za-svobodo aktivisti v tujini, tako da organi-zira natečaje v pisanju esejev, liberty konference, vodstvene forume in šole svobode ter s prevajanjem in distribucijo SFL vodstvenih priročnikov.

Bolivija NOTORIA, Agenda para una Sociedad Libre NOTORIA, Agenda para una Sociedad Libre je bila ustanovljena z namenom pod-pore civilni družbi pri obrambi in spodbujanju svobode, človekovih pravic, indivi-



dualnega prizadevanja, prostega trga, lastninskih pravic in demokratičnih vrednot. NOTORIA nima politične pripadnosti in se ne podreja nobeni socialni, politični, verski ali gospodarski skupini. Njihova vizija je postati vodilni referent za promo-cijo svobode v Boliviji. Njihovo poslanstvo je, da so vez med akademiki, politiki in zasebnim sektorjem s spodbujanjem razprave in predstavitve aplikativnih razi-skav in analiz, ki bodo uporabne za nosilce odločanja. Splošni cilj je spodbujanje razprav, analiz in raziskav javnih politik, kot tudi predstaviti alternative, ki lahko pomagajo k boljšim in bolj informiranim odločitvam.

Brazilija Estudantes Pela Liberdade Estudantes Pela Liberdade (EPL) je hitro rastoča mreža študentov za svobodo iz celotne Brazilije. Njihovo poslanstvo je zagotoviti enoten, s strani študentov pod-prt, svobodi predan forum za študente in njihove organizacije. So največja libe-ralna študentska organizacija v Braziliji. To so dosegli s krepitvijo prepoznavnosti vrhunskih študentskih voditeljev in njihovim usposabljanjem, da bi postali posre-dniki sprememb v skupnosti. EPL sprejema raznolikost razumevanja svobode ter spodbuja razpravo in besednjak različnih fi lozofi j, ki so osnova za svobodo. EPL podpira načela, ki sestavljajo svobodo: a) ekonomska svoboda izbire, kako poskr-beti za svoje življenje; b) socialna svoboda, kako živeti življenje, ter c) intelektualna in akademska svoboda.

Brazilija Instituto LiberdadeInstituto Liberdade je brazilski neodvisen, zaseben, neprofi ten in prosto tržen mo-žganski trust. Sedež ima v Science and Technology Park, Pontifi cal Catholic Uni-versity of Rio Grande do Sul v Porto Alegre. Ustanovljen je bil leta 1986, njegov glavni namen je spodbujanje raziskav, ustvarjanje in razširjanje izobraževalnih in kulturnih dobrin, ki prikazujejo prednosti za vse posameznike organizirane družbe, ki temeljijo na načelih pravic posameznika, omejene in reprezentativne oblasti ter spoštovanju pravic zasebne lastnine, vladavine prava in svobodne iniciative.

Kolumbija Centro para la Libre IniciativaCentro para la Libre Iniciativa—CLI je neodvisen nestrankarski možganski trust s poslanstvom braniti politično in ekonomsko svobodo v Kolumbiji. CLI javnosti predstavlja svoje analize javnih politik in seje ideje klasičnega liberalizma. Njegov cilj je svobodna država z omejeno oblastjo podrejeno civilni družbi.

Hrvaška Centre for Public Policy and Economic Analysis in Association for Individual Liberty “Iustitia”Centre for Public Policy and Economic Analysis (CEA) in Association for Indivi-dual Liberty “Iustitia” sta bila ustanovljena leta 2010. Sta hrvaška možganski trusta prostega trga, ki zagovarjata ideje avstrijske šole ekonomije in klasično liberalnih načel individualne svobode, proste konkurence, vladavine prava, pravice do zaseb-ne lastnine, deregulacije, privatizacije, fi skalne discipline, omejene oblasti, enotne davčne stopnje in trdnosti valute. Zavzemajo se za čezatlantsko varnost in liberali-zacijo enotnega evropskega trga. Njihova vizija je liberalna ureditev z minimalnim državnim okvirjem za individualno svobodo in prosti trg. Raziskujejo podatke in zbirajo informacije, oblikujejo analize javnih politik, ki zagovarjajo liberalizacijo ter spodbujajo posameznikovo svobodo kot končno rešitev. Njihov ključni pro-jekti so osredotočeni na predlaganje zmanjšanja fi skalne porabe, enotne davčne



stopnje in deregulacije poslovnega okolja na Hrvaškem kot tudi v Evropski uniji, kot tudi druge prosto tržne rešitve za povečanje ekonomske svobode.

Hongkong The Lion Rock InstituteThe Lion Rock Institute, ki je bil ustanovljen leta 2004, verjame v potencial po-sameznika in prosto tržnih vrednot, da bi zagotovil najmočnejšo bazo za vodenje uspešne vladne politike v Hongkongu. Inštitut je bil ustanovljen z namenom, da bi svoboda in blaginja še naprej uspevali v Hongkongu. Misija zavoda je spodbujanje prosto tržnih idej v Hongkongu in izboljšanje življenja prebivalcev. Inštitut to poč-ne z neposrednim in dokazljivim vplivov na državno politiko s pospeševanjem kon-kretnih rešitve, da bi država ostala majhna, davki nizki ter omejitve poslovanja in posameznika majhne. Izobražujejo oblikovalce javnih politik, politične udeležence in širšo javnost o prednostih svobode v podjetništvu pri oblikovanju uspešnega Hongkonga s pomočjo različnih medijev. Inštitut globalno spodbuja odličnost Hongkonga v javnih politikah, ki ponazarjajo prosto tržne vrednote.

Mongolija Mongolian National Chamber of Commerce and Industry Mongolian National Chamber of Commerce and Industry (MNCCI) je bila ustano-vljena leta 2004, ko je oblikovala prvi indeks zaznavanja nepotrebne birokracije kot orodje za izpostavljanje in sramotenje vladnih institucij. Temelji na letni raziskavi med poslovno skupnostjo. MNCCI vsako leto objavlja indeks poslovnega zaupanja, kot tudi različne publikacije, izjave, mnenja ter predloge o makroekonomski in sek-torski politiki, ki temeljijo na pogledih na poslovanje, okolje in pravnem okvirju v več kot 40 svetih in posvetih. MNCCI sponzorira srečanja, konference in seminarje o razvojnih poslovnih vprašanjih. MNCCI je neodvisna institucija, ki se ne fi nancira iz bodisi državnih ali mednarodnih organizacij razen v skupnih projektnih dejavnosti.

Pakistan Policy Research Institute of Market EconomyPolicy Research Institute of Market Economy (PRIME) je neodvisen možganski trust s sedežem v Islamabadu. Njegova vizija je odprt, svoboden in uspešen Paki-stan. Izboljšuje politično odločanja s zagovarjanjem reform politike prostega trga s pomočjo kvalitetnega raziskovanja in intelektualnega usposabljanja. Njegovi par-tnerji so Friedrich Naumann Foundation for Freedom, Atlas Economic Research Foundation in Center for International Private Enterprise (CIPE) na različnih raz-iskovalnih in drugih projektih. Osebje PRIME ima strokovno znanje o ekonomiji, trgovini, javnih politikah in podjetništvu. Vodi jo tričlanski odbor.

Turčija Özgürlük Araştırmaları DerneğiÖzgürlük Araştırmaları Derneği je raziskovalna organizacija s sedežem v Ankari, ki raziskuje javne politike s poslanstvom promoviranja z dokazi podprtimi politi-kami in pomaga utrjevati liberalne institucije v Turčiji. Pred kratkim ustanovljeni možganski trust združuje cenjene politične znanstvenike, raziskovalce in novinarje v pisanju izvirnih raziskav in vplivanju na javno politiko. FRA oblikuje politične analize, poročila in presoje različnih javnih politik, vključno z energetiko, izobra-ževanjem, zdravstvom in zakonodajo. Poleg tega FRA deluje kot organizacija, ki varuje in trdno brani osebne svoboščine, vladavino prava in prosti trg v Turčiji.

Ukrajina EasyBusinessEasyBusiness je neprofi tna organizacija, ki se osredotoča na svetovanje ukrajinski vla-di pri izvedbi reform deregulacije. Ključna naloga ekipe je pomoč pri ustvarjanju po-



gojev za uspešno in preprosto poslovanje. Glavni cilj EasyBusiness je zmanjšanje bre-mena državne regulacije s poenostavitvijo administrativnih postopkov, zmanjšanja števila regulativnih agencij in števila inšpekcijskih pregledov, ukinitev nepotrebnih dovoljenj in licenc, liberalizaciji zakona o delu, zagotavljanju boljše zaščite lastnin-skih pravic in izboljšanje položaja Ukrajine na lestvici Doing Business. EasyBusiness je partner Atlas Network, globalne mreže organizacij z istimi vrednotami po svetu. Njihova organizacija tesno sodeluje z vlado, gospodarstvom in strokovnjaki, medna-rodnimi organizacijami, industrijskimi združenji, akademiki in civilno družbo.

Ukrajina Ukrainian Economic Freedom Foundation (UEFF)Ukrainian Economic Freedom Foundation (UEFF) je nevladna organizacija, katere ustanovitelji verjamejo, da sta ekonomska svoboda in vladavina prava temeljna ka-mna bogastva ljudi in napredka družbe. Njihovo poslanstvo je minimizacija in poe-nostavitev davkov kot tudi omejitev vpliva države na njihova življenja in poslovanje na najmanjšo možno mero. Ker ljudje plačujejo davke, kot zahteva država, morajo biti državni izdatki javno pojasnjeni, preprosti in transparentno vodeni. Da bi zaščitili njihovo neodvisnost, ne sklepajo pogodb z državo in od nje ne sprejemajo sredstev.

Združene države Amerike Atlas NetworkAtlas Network (znan tudi kot Atlas Economic Research Foundation) ima poslan-stvo krepitve svetovnega gibanja za svobodo. Atlas povezuje mrežo več kot 400 možganski trustov iz 90 držav, za katere ustvarja vrednost s programi usposablja-nja, konferencami o javnih politikah, donacijami in programi ter skupnimi projekti. Prav tako vodi projekte v več kot desetih jezikih, da bi odkrila nove zaveznike za napredovanje njene vizije svobodnega in mirnega sveta, kjer omejena oblast brani vladavino prava, zasebno lastnino in prosti trg.

Združene države Amerike Independent Institute Independent Institute je nagrajena, nepolitična, raziskovalna in izobraževalna organizacija, ki podpira poglobljene študije o kritičnih družbenih in ekonomskih vprašanjih. Poslanstvo Independent Institute je pogumno spodbujanje mirne, uspešne in svobodne družbe, ki temelji na zavezanosti k človekovi vrednosti in do-stojanstvu. Da bi v celoti razumeli javna vprašanja in možne rešitve, program inšti-tuta spoštuje najvišje standarde neodvisnih znanstvenih raziskav. Nastale študije so objavljene in široko razširjene kot knjige, pregledni članki in druge publikacije; in tvorijo podlago za številne konference in medijske programe. Skozi nenavadno neodvisnost, globino, jasnostjo Independent Institute razširja meje znanja ter spodbuja nove in učinkovite rešitve za vladne reforme.

Združene države Amerike The William J. O'Neil Center for Global Markets and FreedomThe William J. O'Neil Center for Global Markets and Freedom in the Edwin L. Cox School of Business at Southern Methodist University je nastal zahvaljujoč ve-likodušnosti SMU alumnija Williama J. “Bill” O'Neila (BBA, ’55) in njegove žene Fay C. O'Neil. Fokus centra O'Neil je preučevanje vpliva tekmovalnih tržnih sil na svobodo in blagostanje globalne ekonomije. Glavni cilji centra so: (1) izvajanje ekonomskih raziskav o naravi, vzrokih in posledicah ekonomske svobode ter osta-lih dejavnikov globalne blaginje in (2) nudenje ekonomske izobrazbe študentom in širši javnosti o načelih odprtega, konkurenčnega in svobodnega gospodarstva.



Zgodovina objav

Pripravljalne študijeWalker, Michael A., urednik. (1988). Freedom, Democracy, and Economic Welfare. Proceedings of an International Symposium (Volume 1). Fraser Institute.

Block, Walter E., urednik. (1991). Economic Freedom: Toward a Theory of Measurement. Proceedings of an International Symposium (Volume 2). Fraser Institute.

Easton, Stephen T. in Michael A. Walker, uredniki. (1992). Rating Global Economic Freedom. Fraser Institute.

Ekonomska svoboda sveta - letna poročilaGwartney, James, Robert Lawson in Walter Block (1996). Economic Freedom of the World: 1975–1995. Fraser Institute.

Gwartney, James in Robert Lawson (1997). Economic Freedom of the World: 1997 Annual Report. Fraser Institute.

Gwartney, James in Robert Lawson (1998). Economic Freedom of the World: 1998/1999 Interim Report. Fraser Institute.

Gwartney, James in Robert Lawson, with Dexter Samida (2000). Economic Freedom of the World: 2000 Annual Report. Fraser Institute.

Gwartney, James in Robert Lawson, with Walter Park and Charles Skipton (2001). Economic Freedom of the World: 2001 Annual Report. Fraser Institute.

Gwartney, James in Robert Lawson, z Chris Edwards, Walter Park, Veronique de Rugy in Smita Wagh (2002). Economic Freedom of the World: 2002 Annual Report. Predgovor Milton Friedman. Fraser Institute.

Gwartney, James in Robert Lawson, z Neil Emerick (2003). Economic Freedom of the World: 2003 Annual Report. Fraser Institute.

Opomba Povezave na te publikacije lahko najdete na <www.freetheworld.com>.



Gwartney, James in Robert Lawson (2004). Economic Freedom of the World: 2004 Annual Report. Fraser Institute.

Gwartney, James in Robert Lawson, z Erik Gartzke (2005). Economic Freedom of the World: 2005 Annual Report. Fraser Institute.

Gwartney, James in Robert Lawson, z William Easterly (2006). Economic Freedom of the World: 2006 Annual Report. Fraser Institute.

Gwartney, James in Robert Lawson, z Russell S. Sobel in Peter T. Leeson (2007). Economic Freedom of the World: 2007 Annual Report. Fraser Institute.

Gwartney, James in Robert Lawson, s Seth Norton (2008). Economic Freedom of the World: 2008 Annual Report. Fraser Institute.

Gwartney, James in Robert Lawson, z Herbert Grubel, Jakob de Haan, Jan-Egbert Sturm in Eelco Zandberg (2009). Economic Freedom of the World: 2009 Annual Report. Fraser Institute.

Gwartney, James, Joshua Hall in Robert Lawson, s Christopher J. Coyne, John W. Dawson, Horst Feldmann, John Levendis, Russell S. Sobel in Edward Peter Stringham (2010). Economic Freedom of the World: 2010 Annual Report. Fraser Institute.

Gwartney, James, Robert Lawson in Joshua Hall, z Jean-Pierre Chauff our in Michael D. Stroup (2011). Economic Freedom of the World: 2011 Annual Report. Fraser Institute.

Gwartney, James, Robert Lawson in Joshua Hall, s Scott L. Baier, Christian Bjørnskov, Matthew Clance, Alice M. Crisp, Axel Dreher, Gerald P. Dwyer, Nicolai J. Foss in Kai Gehring (2012). Economic Freedom of the World: 2012 Annual Report. Fraser Institute.

Gwartney, James, Robert Lawson in Joshua Hall, z Alice M. Crisp, Bodo Knoll, Hans Pitlik in Martin Rode (2013). Economic Freedom of the World: 2013 Annual Report. Fraser Institute.

Gwartney, James, Robert Lawson in Joshua Hall, s Fred McMahon, Ryan Murphy, Indra de Soysa in Krishna Chaitanya Vadlamannati (2014). Economic Freedom of the World: 2014 Annual Report. Fraser Institute.

Gwartney, James, Robert Lawson in Joshua Hall, z Ryan Murphy, Hans Pitlik, Dulce M. Redín in Martin Rode (2015). Economic Freedom of the World: 2015 Annual Report. Fraser Institute.



Ekonomska svoboda Severne Amerike - letna poročilaKarabegović, Amela in Fred McMahon, z Glenn Mitchell (2005). Economic Freedom of North America: 2005 Annual Report. Fraser Institute; National Center for Policy Analysis.

Karabegović, Amela in Fred McMahon, s Christy G. Black (2006). Economic Freedom of North America: 2006 Annual Report. Fraser Institute; National Center for Policy Analysis.

Karabegović, Amela in Fred McMahon, z Nathan J. Ashby and Russell S. Sobel (2008). Economic Freedom of North America: 2008 Annual Report. Fraser Institute; National Center for Policy Analysis.

Ashby, Nathan J., Amela Karabegović, Fred McMahon in Avilia Bueno, z Noel D. Campbell, Joab Corey, Alex Fayman, Deborah Martinez in Tammy Rogers (2010). Economic Freedom of North America 2010. Fraser Institute.

Ashby, Nathan J., Avilia Bueno in Fred McMahon, s Deborah Martinez (2011). Economic Freedom of North America 2011. Fraser Institute.

Bueno, Avilia, Ashby, Nathan J. in Fred McMahon, z Deborah Martinez (2012). Economic Freedom of North America 2012. Fraser Institute.

Stansel, Dean in Fred McMahon (2013). Economic Freedom of North America 2013. Fraser Institute.

Stansel, Dean, José Torra in Fred McMahon (2014). Economic Freedom of North America 2014. Fraser Institute.

Dean Stansel, José Torra in Fred McMahon, z Milagos Palacios (2015). Economic Freedom of North America 2015. Fraser Institute.

Ekonomska svoboda arabskega sveta- letna poročilaAl Ismaily, Salem Ben Nasser, Amela Karabegović in Fred McMahon (2007). Economic Freedom of the Arab World: Report and Index – 2006–07. Fraser Institute.

Al Ismaily, Salem Ben Nasser, Amela Karabegović in Fred McMahon (2008). Economic Freedom of the Arab World: 2008 Annual Report. Friedrich Naumann Foundation for Liberty; International Research Foundation of Oman; Fraser Institute.

Al Ismaily, Salem Ben Nasser, Amela Karabegović in Fred McMahon, z Marisha Warrington (2009). Economic Freedom of the Arab World: 2009 Annual Report. Friedrich Naumann Foundation for Liberty; International Research Foundation of Oman; Fraser Institute.



Al Ismaily, Salem Ben Nasser, Fred McMahon, Miguel Cervantes in Amela Karabegović (2010). Economic Freedom of the Arab World: 2010 Annual Report. Friedrich Naumann Foundation for Liberty; International Research Foundation of Oman; Fraser Institute.

Al Ismaily, Salem Ben Nasser, Miguel Cervantes in Fred McMahon, (2011). Economic Freedom of the Arab World: 2011 Annual Report. Friedrich Naumann Foundation for Liberty; International Research Foundation of Oman; Fraser Institute.

Al Ismaily, Salem Ben Nasser, Azzam Al-Busaidi, Miguel Cervantes in Fred McMahon (2012). Economic Freedom of the Arab World: 2012 Annual Report. Friedrich Naumann Foundation for Liberty; International Research Foundation of Oman; Fraser Institute.


