UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

Dolores Dolšak

PREVAJANJE NEOLOGIZMOV V OTROŠKI

KNJIŽEVNOSTI NA PRIMERIH SLOVENSKIH PREVODOV

OTROŠKEGA DELA THE BFG ROALDA DAHLA

TRANSLATIONS OF NEOLOGISMS IN CHILDREN’S

LITERATURE ON THE EXAMPLE OF SLOVENE

TRANSLATIONS OF ROALD DAHL’S CHILDREN’S BOOK THE

BFG

MAGISTRSKO DELO

Maribor, junij 2018

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

Dolores Dolšak

PREVAJANJE NEOLOGIZMOV V OTROŠKI

KNJIŽEVNOSTI NA PRIMERIH SLOVENSKIH PREVODOV

OTROŠKEGA DELA THE BFG ROALDA DAHLA

MAGISTRSKO DELO

Mentorica: izr. prof. ddr. Natalia Kaloh Vid

Maribor, junij 2018

Lektor:

Mitja Brünec, diplomant medjezikovnih študij – angleščina (UN) in diplomirani

slovenist (UN)

Prevajalka:

Dolores Dolšak, diplomantka medjezikovnih študij – angleščina (UN) in

diplomirana sociologinja (UN)

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici, izr. prof. ddr. Natalii Kaloh Vid, za strokovno

pomoč in podporo pri izdelavi magistrske naloge.

Zahvaljujem se tudi staršem, fantu ter prijateljem, ki so me ves čas podpirali in

spodbujali, pa tudi malemu velikanu, ki je navdihnil temo tega magistrskega dela,

mojemu bratu.

POVZETEK

Pri književnem prevodu mora prevajalec upoštevati mnogo dejavnikov, kot so ciljni

literarni sistem in čas, namen izvirnega in ciljnega besedila in naslovnik. Prevajanje

otroške književnosti je posebej zahtevno prav zaradi ciljnega občinstva, ki ima

omejene jezikovne in kognitivne sposobnosti, hkrati pa se mora prevajalec znati

vživeti v otrokov svet in biti kreativen, kar mu omogoča več svobode kot prevajalcu

literature za odrasle. Poseben izziv pri prevajanju otroške literature predstavljajo

neologizmi, na novo skovane besede, navadno izpeljanke iz že znanih besed ali

delov besed. Roald Dahl je avtor številnih knjig za otroke, med katerimi je tudi delo

The BFG, zgodba o velikem dobrodušnem velikanu, ki ima prav poseben način

govora – uporablja veliko neologizmov. V magistrski nalogi na podlagi teoretskih

osnov prevajanja otroške literature, prevajanja in tvorjenja neologizmov ter

posodabljanja prevodov analiziramo dva slovenska prevoda književnega dela The

BFG prevajalcev Jožeta Prešerna iz leta 1994 (Veliki dobrodušni velikan) in Ane

Barič Moder iz leta 2008 (VDV). Primerjalna analiza prevodov izvirnih

neologizmov je pokazala, da je prvi prevod v veliki meri neprilagojen ciljnemu

občinstvu, saj je zaradi direktnih prevodov velikokrat nerazumljiv, prav tako pa

prevajalec izvirnih neologizmov v večini ne prevaja z neologizmi, kar kaže na

odsotnost kreativnosti. V ponovnem prevodu se je prevajalka pri prevajanju večine

neologizmov odločila obdržati nove skovanke in v slovenščini oblikovala nove

neologizme. Posegla je tudi po nekaj kulturnih ustreznicah in tako besedilo

približala kognitivnim sposobnostim otrok.

Ključne besede: Roal Dahl, otroška literatura, The BFG, neologizmi, ponovni

prevod, prevajalski postopki, Peter Newmark

ABSTRACT

When translating literature, the translator has to consider many factors, such as the

target literary system and time, the purpose of the original text and the translation,

and the target audience. Translating children's literature is particularly challenging

because of the target audience, which may have limited language and cognitive

competences. At the same time, the translator has to be capable of entering the

child's world and demonstrating creativity, which gives him/her more freedom than

when translating literature for adults. Neologisms present a unique challenge when

translating children’s literature. New coinages are usually derived from existing

words or parts of them. Roald Dahl is the author of many children’s books, among

them is The BFG, the story of a big friendly giant who has a special idiolect – he

uses many neologisms. Based on theoretical framework of translating children’s

literature, translating and creating neologisms and retranslation, this study aims to

present the analysis of two Slovene translations of the literary work The BFG, the

first one by Jože Prešeren in 1994 (Veliki dobrodušni velikan) and the second one

by Ana Barič Moder in 2008 (VDV). This comparative analysis of neologisms in

both translations shows that the first translation is in many cases inadequate for the

target audience, as it makes use of literal translations, which are often

incomprehensible. In addition, the translator did not translate source neologisms

with neologisms in the majority of cases, denoting the absence of creativity. In

retranslation, the translator kept most of the neologisms in target text and formed

creative equivalents. Barič Moder also used some cultural equivalents to bring the

text closer to the cognitive abilities of children.

Key words: Roald Dahl, children's literature, The BFG, neologisms, retranslat ion,

translation procedures, Peter Newmark

i

KAZALO VSEBINE

1 UVOD 1

2 NAMEN 3

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE 4

4 METODOLOGIJA 5

4.1 RAZISKOVALNE METODE 5

4.2 UPORABLJENI VIRI 5

5 ROALD DAHL IN NJEGOVI VELIKANI 7

6 TEORETSKE OSNOVE 9

6.1 PREVAJANJE OTROŠKE LITERATURE 9

6.1.1 GLAVNE ZNAČILNOSTI OTROŠKE LITERATURE 10

6.1.2 PREVAJANJE ZA OTROŠKO OBČINSTVO 12

6.2 PREVAJANJE NEOLOGIZMOV 16

6.2.1 NEOLOGIZMI IN BESEDOTVORJE 17

6.2.2 VRSTE NEOLOGIZMOV 19

6.2.3 POSTOPKI PREVAJANJA NEOLOGIZMOV 21

6.3 PONOVNI PREVOD 24

7 ANALIZA IZBRANIH PREVODOV 29

7.1 IMENA IN POIMENOVANJA BITJI IN SANJ 29

7.1.1 IMENA VELIKANOV 29

7.1.2 POIMENOVANJA BITJI 34

7.1.3 POIMENOVANJA SANJ 42

7.2 POIMENOVANJA HRANE IN PIJAČE 45

7.3 FRAZNI NEOLOGIZMI 48

7.4 SPUNERIZMI 60

7.5 DRUGI NEOLOGIZMI 67

7.5.1 NAPAČNO ČRKOVANJE 67

7.5.2 PRIDEVNIKI 70

7.5.3 SAMOSTALNIKI 73

7.5.4 GLAGOLI 78

7.6 GRAFIČNI PRIKAZ RAZLIK MED PREVODOMA 82

8 RAZPRAVA IN SKLEP 84

ii

9 VIRI IN LITERATURA 89

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Primeri prevodov imen velikanov ________________________________30

Preglednica 2: Primeri prevodov poimenovanj bitji ______________________________35

Preglednica 3: Primeri prevodov imen sanj _____________________________________42

Preglednica 4: Primeri prevodov poimenovanj hrane in pijače _____________________45

Preglednica 5: Primeri prevodov fraznih neologizmov ____________________________49

Preglednica 6: Primeri prevodov besednozveznih menjavank ______________________60

Preglednica 7: Primeri prevodov napačno črkovanih besed ________________________68

Preglednica 8: Primeri prevodov pridevnikov in prislovov ________________________70

Preglednica 9: Primeri prevodov samostalnikov _________________________________73

Preglednica 10: Primeri prevodov glagolov _____________________________________78

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Prevajalske strategije pri prevajanju neologizmov v prvem prevodu ______82

Grafikon 2: Prevajalske strategije pri prevajanju neologizmov v drugem prevodu _____82

Grafikon 3: Prisotnost neologizmov v obeh prevodih dela The BFG ________________83

1

1 UVOD

The BFG je delo britanskega pisatelja Roalda Dahla, ki je izšlo leta 1982. Knjigo je

v slovenščino prvi prevedel Jože Prešeren leta 1994 in svoj prevod naslovil Veliki

dobrodušni velikan, drugi prevod iz leta 2008 pa je delo prevajalke Ane Barič

Moder, ki se je odločila za kratični naslov VDV.

Magistrsko nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu

bomo najprej predstavili pisatelja Roalda Dahla in njegovo delo The BFG.

Prevajanje tega dela je zanimivo predvsem z vidika govora Velikega dobrodušnega

velikana, ki je precej nenavaden. Poleg tega, da ni najbolj vešč angleške skladnje,

veliko besed izgovarja napačno, včasih med seboj zamenja dele besed in si nekatere

besede tudi izmisli oz. poimenuje stvari, ki obstajajo le v deželi velikanov.

Prevajalca sta se tako morala spoprijeti s številnimi neologizmi, nas pa je zanimalo,

kakšne prevodne strategije sta pri tem uporabila in v kolikšni meri sta neologizme

obdržala tudi v prevodih.

Po predstavitvi obravnavane knjige se bomo posvetili področju otroške literature in

predstavili najpomembnejše značilnosti prevajanja za otroke, ki jih navajajo številni

slovenski in tuji avtorji (Cerar, Landers, Oittinen, Shavit in drugi). Sledila bo

podrobnejša predstavitev tvorjenja in prevajanja neologizmov. Navedli bomo tudi

prevajalske postopke po Petru Newmarku, saj se Newmark v svojih razpravah med

drugim posveča prav neologizmom, ti postopki pa bodo izhodišče za našo analizo

izbranih primerov. Ker se bomo v analizi posvetili dvema prevodoma istega dela,

bomo teoretični del zaključili z glavnimi razlogi za posodabljanje prevodov in

značilnostmi ponovnih prevodov.

Sledi empirični del magistrske naloge, v katerem bomo na osnovi teoretične

podlage in omenjenih prevajalskih postopkov analizirali izbrane primere

neologizmov. V analizo bomo vključili oba slovenska prevoda in skušali določiti,

katere prevajalske postopke sta prevajalca uporabila pri prevodu neologizmov ter

ali sta ohranila poseben govor velikana in njegove nove skovanke. Prevoda bomo

2

med seboj tudi primerjali, zanimalo pa nas bo predvsem, ali sta prevajalca

uporabljala različne prevajalske postopke. Pri nekaterih primerih, posebej tistih,

kjer pomen izvirnega neologizma ni pravilno prenesen v ciljni jezik, bomo podali

tudi lastne predloge.

3

2 NAMEN

Glavni namen magistrskega dela je primerjava izvirnika The BFG z dvema

slovenskima prevodoma in analiza prenosa izbranih neologizmov. Pisatelj Roald

Dahl je v svojem delu uporabil številne neologizme, ki jih je velikokrat težko

prenesti v ciljni jezik, sploh v primerih, ko ni povsem mogoče določiti izvora nove

besede. Prav zato je prevajanje neologizmov velik izziv, s katerim sta se spopadla

Jože Prešeren (1994) in Ana Barič Moder (2008). Primerjava izvirnika in prevodov

bo temeljila na analizi izbranih primerov neologizmov.

V teoretičnem delu je naš namen predstaviti glavne značilnosti prevajanja otroške

literature, postopke tvorjenja in strategije prevajanja neologizmov ter značilnos t i

posodobljenih prevodov, ta teoretska izhodišča pa bodo osnova za našo primerjalno

analizo. V empiričnem delu, ki predstavlja jedro naše magistrske naloge, nas bo

zanimalo predvsem, katere strategije oz. prevajalske postopke sta uporabila

prevajalca, ali sta ostala bolj zvesta izvirniku ali sta ustvarila podomačen prevod,

prilagojen ciljnemu občinstvu, ter v kolikšni meri sta ohranila pomen izvirnih

neologizmov. Glede na to, da je delo The BFG namenjeno otrokom, bomo pozorni

tudi na to, ali sta prevajalca pri svojem delu upoštevala ciljno občinstvo.

4

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Pred izvedbo analize smo si v magistrskem delu zadali naslednje raziskovalne

hipoteze:

Predpostavljamo, da v prvem prevodu Jožeta Prešerna (1994) zaradi metode

podomačitve veliko neologizmov ni prevedenih z neologizmi.

Predpostavljamo, da je v ponovnem prevodu Ane Barič Moder (2008) v

primerjavi s prvim prevodom Jožeta Prešerna (1994) bralcu ponujenih več

neologizmov.

Predpostavljamo, da se uporabljene prevajalske strategije v prvem prevodu

in ponovnem prevodu temeljito razlikujejo.

Predpostavljamo, da pomeni neologizmov v prevodih ustrezajo pomenom v

izvirniku.

5

4 METODOLOGIJA

4.1 RAZISKOVALNE METODE

V teoretičnem delu bomo z deskriptivno metodo predstavili teme, ki bodo služile

kot izhodišče za kasnejšo analizo. Opredelili bomo teoretske osnove prevajanja

otroške literature, prevajanja neologizmov in posodabljanja prevodov različnih

avtorjev.

Namen empiričnega dela je primerjati neologizme izvirnika s slovenskimi prevodi

obeh slovenskih prevajalcev, zato bo prevladujoča metoda komparativna. Primere

bomo razvrstili v različne kategorije in se pri analizi osredinili na prevajalske

postopke, ki sta jih prevajalca uporabila za prenos neologizmov, prav tako pa nas

bo zanimalo ujemanje pomenov izvirnih in prevedenih neologizmov. Nato bomo s

pomočjo komparativne metode ugotavljali, kakšne so razlike med obema

prevodoma, zanimale nas bodo predvsem razlike v prevajalskih postopkih, kateri

izmed njih so v posameznem prevodu največkrat uporabljeni ter v kolikšni meri so

neologizmi prisotni v obeh prevedenih besedilih. V sklepnem delu bo sledila še

razprava in povzetek naših ugotovitev, pri čemer bomo uporabili metodo analize in

sinteze.

4.2 UPORABLJENI VIRI

Teoretična izhodišča za analizo bomo črpali iz monografij, člankov in drugih

znanstvenih prispevkov slovenskih in tujih avtorjev. Pri preučevanju prevajanja

književnosti s poudarkom na otroški literaturi se bomo oprli na deli Rite Oittinen

Translating for Children (2000) in No Innocent Act: On the Ethics of Translating

for Children (2006), prispevek Vasje Cerarja Kako otročje je prevajati za otroke

(1998) v 22. prevajalskem zborniku, monografijo Gillian Lathey The Translation

of Children's Literature: A Reader (2006) in druga dela.

Teoretična podlaga za komparativno analizo bodo dela s področja neologije in

prevajalskih strategij. Tvorjenje neologizmov bomo analizirali na podlagi

6

besedotvornih postopkov, predstavljenih v delu Irene Stramljič Breznik

Besedotvorje – skripta (2006), članku Nataše Logar Stilno zaznamovane nove

tvorjenke – tipologija (2006), monografiji Laurieja Bauerja English Word-

Formation (1996), vrste neologizmov bomo predstavili s pomočjo kategorizac ije

Petra Newmarka, prav tako pa bo njegovo delo Učbenik prevajanja (2000), v

katerem predstavlja postopke prevajanja, osnova za našo analizo prevajalskih

strategij v izbranih primerih. Pri komparativni analizi dveh prevodov pa bomo

teorijo črpali tudi iz hipoteze posodabljanja prevodov Paula Bensimona, Antoinea

Bermana, Yvesa Gambierja in Andrewa Chestermana ter drugih teoretični

modelov, na primer iz prispevka z naslovom Retranslation (2010) avtoric Kaise

Kosikinen in Outi Paloposki.

Pri analizi nam bodo poleg izvirnega besedila in obeh prevodov pri razumevanju

neologizmov v pomoč tudi naslednji spletni slovenski, slovensko-angleški in

angleško-angleški slovarji: Slovar slovenskega knjižnega jezika (Fran), slovensko-

angleški slovar PONS, Oxford Dictionaries, Merriam-Webster, The Free

Dictionary idr.

7

5 ROALD DAHL IN NJEGOVI VELIKANI

Roald Dahl (1916 –1990) je avtor številni otroških del, kot so Charlie and the

Chocolate Factory, Matilda, Fantastic Mr Fox, The Gremlins, The Twits, The BFG

in mnoga druga. Večina jih je prevedena tudi v slovenščino, The BFG pa je edino

Dahlovo delo, ki ima dva slovenska prevoda.

Roald Dahl se je rodil 13. septembra 1916 v Walesu. Oče mu je zgodaj umrl, mati

pa ga je poslala v internat v Reptonu, kjer je bila ena izmed prostočasnih aktivnost i

otrok preizkušanje novih tablic čokolade. Ta dejavnost je kasneje navdihnila eno

Dahlovih najbolj znanih del, Charlie and the Chocolate Factory (1964). V času

druge svetovne vojne je služil v Kraljevem vojnem letalstvu, nekaj let po koncu

vojne se je poročil s prvo ženo Patricio Neil, s katero sta imela pet otrok. Dahlovo

najbolj ustvarjalno obdobje so bila 60. leta 20. stoletja, vse pa se je začelo z izdajo

dela James and the Giant Peach leta 1961. Napisal je tudi scenarij za peti film o

Jamesu Bondu, You Only Live Twice (1967) (The Official Roal Dahl Website, b.d.).

Kljub veliki priljubljenosti njegovih knjig je o slogu pisanja Roalda Dahla napisano

malo razprav. Ena redkih je esej Davida Rudda, profesorja otroške književnosti na

univerzi v Boltonu. Rudd izpostavlja, da je v Dahlovih delih v središču pozornosti

jezik in ga s tem postavlja ob bok Lewisu Carrollu, avtorju dela Alice's Adventures

in Wonderland, avtorjema pa je skupno tudi to, da v svojih delih kot literarno

sredstvo uporabljata nonsens. S svojimi deli Dahl otrokom vzbuja ljubezen do

branja, prav tako pa jim poskuša na zabaven način približati jezik in jim pokazati,

da se lahko z njim tudi poigrajo (Rudd, 2012: 51–53; povz. po Srničková, 2014:

15–16).

Knjigo The BFG je Roald Dahl napisal leta 1982, ideja zanjo pa se je pojavila več

let prej, saj je lik velikana, ki lovi sanje in ne hrusta ljudi, vključil že v delo Danny,

the Champion of the World (1975), kjer velikan nastopa v pravljici za lahko noč, ki

jo oče bere Dannyju. Dahl je pred začetkom pisanja ustvaril seznam vseh besed, ki

bi jih Veliki dobrodušni velikan lahko uporabil v svojem govoru. Zgodbo je

8

pripovedoval tudi svojim otrokom, glavno junakinjo, siroto Sophie, pa je

poimenoval po svoji prvi vnukinji (The Official Roal Dahl Website, b.d.).

Dogajanje se začne v sirotišnici, kjer neke noči siroto Sophie nekdo ugrabi iz njene

sobe. Velikan z imenom The BFG (Big Friendly Giant) jo odnese v deželo

velikanov, kjer živi tudi devet drugih velikanov, ki v nasprotju z glavnim junakom

niso tako prijateljski in se vsako noč odpravijo na lov za ljudmi, da bi jih pohrustali

za večerjo. The BFG je drugačen od drugih in s Sophie kmalu postaneta prijatelja.

Nauči jo vse o sanjah, ki jih lovi in hrani v stekleničkah, nato pa le najlepše piha v

sobe otrok med spanjem, nočne more pa poskuša hraniti čim dlje od njih.

Govorica Velikega dobrodušnega velikana je nekaj posebnega, saj ne pozna pravil

skladnje, besed ne izgovarja pravilno, včasih med seboj pomeša dele različnih besed

in si kakšno tudi izmisli. Njegov jezik, Dahl ga v izvirniku imenuje gobblefunk, je

zabaven in domiseln, hkrati pa zaradi podobnosti z znanimi izrazi tudi razumljiv.

Prav zaradi uporabe številnih neologizmov je prevajanje dela The BFG izredno

zahtevna naloga, s katero sta se v slovenskem prostoru spopadla Jože Prešeren

(Veliki dobrodušni velikan, 1994) in Ana Barič Moder (VDV, 2008).

Na spletni strani www.roalddahl.com, posvečeni britanskemu pisatelju, je zapisano,

da je Roald Dahl v enem izmed intervjujev knjigo The BFG označil za svoje

najljubše delo. Kljub temu, da je tudi avtor mnogih drugih priljubljenih del, je

prijazni velikan lik, s katerim je pustil velik pečat. Dahl je pokopan na pokopališču

Sv. Petra in Pavla v vasi Great Missendan v okraju Buckinghamshire, do njegovega

groba pa vodijo velikanove stopinje.

9

6 TEORETSKE OSNOVE

Teoretični del našega magistrskega dela je razdeljen na tri podpoglavja, ki nam

bodo kasneje v empiričnem delu naloge pomagala pri analizi izbranih primerov.

Najprej se bomo posvetili književnemu prevajanju, predvsem teoretskim osnovam

prevajanja otroške literature. Sledila bo predstavitev neologizmov, osredinili se

bomo na tvorbo in prevajanje, predstavili pa bomo tudi postopke prevajanja po

Newmarku, na katerih bo temeljila naša analiza. Teoretični del bomo sklenili s

pogledi različnih avtorjev na posodabljanje prevodov in razlogi za ponovne

prevode.

6.1 PREVAJANJE OTROŠKE LITERATURE

Eden izmed namenov naše magistrske naloge je predstavitev glavnih značilnos t i

prevajanja književnih del, s poudarkom na otroški literaturi, saj je tudi osrednje

književno delo našega empiričnega dela namenjeno otrokom. V poglavju bodo

predstavljene glavne značilnosti otroške literature, starostne skupine, ki jim je

takšna književnost namenjena, ter dejstva, ki jih morajo prevajalci upoštevati, ko

prevajajo za otroško občinstvo.

Ne glede na to, za kakšna besedila gre, prevajalci nikoli ne prevajajo le besed,

temveč se ukvarjajo predvsem z idejami, pri književnem prevodu pa tudi s

kulturami. Za uspešen prevod mora književni prevajalec podrobno poznati

slovnico, besedišče in skladnjo tujega jezika, enako pomembno pa je tudi njegovo

poznavanje izvirne kulture (Landers, 2001: 72–74). Ne gre le za jezikovni prenos

izvirnika v ciljni jezik, temveč je treba upoštevati tudi družbeno-kulturni kontekst.

Dejavniki, ki vplivajo na književni prevod, so torej ciljni literarni sistem, čas,

namen besedila in naslovniki, ki imajo zaradi literarne socializacije, kot jo

poimenuje Meta Grosman, različne kulturno pogojene predstave, predznanja in

pričakovanja (Grosman, 1997: 7).

10

Prevajalci književnih del morajo znati poustvariti idejo besedila, kot jo razumejo

sami, v ciljnem jeziku. Prevod mora biti verodostojna celota s prispevki avtorja,

prevajalca, ilustratorja in občinstva. Pri otroški književnosti pa je treba upoštevati

dodatne dejavnike, ki jih bomo omenili v nadaljevanju. Riita Oittinen (2006: 37)

govori o dveh vidikih otroške književnosti: prvič, je literatura, namenjena otrokom,

ter drugič, literatura, ki jo otroci berejo.

6.1.1 Glavne značilnosti otroške literature

Preden lahko začnemo z obravnavo književnega prevoda za otroke, se moramo

ustaviti pri enem največjih vprašanj na to temo – kaj otroška književnost sploh je?

Jezikoslovci in drugi strokovnjaki ponujajo različne definicije. Riitta Oittinen

(2000: 4–5) jo definira kot literaturo, ki jo otroci berejo tiho in odrasli otrokom na

glas. Našteva tudi več posebnih značilnosti te veje književnosti, na primer

prisotnost ilustracij in dejstvo, da naj bi se knjige brale na glas. Slednje izpostavi

kot pomembno dejstvo, ki se ga morata avtor in prevajalec besedila zavedati in si

med procesom ustvarjanja predstavljati, kako bodo besede zvenele med branjem.

Cerar (1998: 6) na drugi strani izpostavlja, da je otroška književnost samostojna

vrsta književnosti, ki ima posebne bralce z drugačnimi kognitivnimi sposobnostmi

in družbenimi zahtevami, kot so prisotne pri odraslih.

Že v zgornjih dveh definicijah smo izpostavili nekaj značilnosti otroške literature,

spodaj pa so naštete še nekatere, ki jih bomo podrobneje obravnavali v

nadaljevanju. Eithne O'Connell (2006: 17) po Tini Puurtinen povzema naslednje

značilnosti otroške literature kot zvrsti:

Knjige naslavljajo dvojno občinstvo: otroke, ki si želijo zabave in učenja,

ter odrasle, ki imajo drugačna literarna pričakovanja in so tisti, ki odločajo,

kakšna besedila bodo napisana, objavljena in tudi kupljena.

Nekatera dela ne privlačijo le ene skupine ljudi. Tak primer je delo Alice's

Adventures in Wonderland, ki ga otroci razumejo dobesedno, odrasli pa si

ga razlagajo drugače in razumejo tudi satirične vložke.

11

Avtorji otroške literature niso del ciljne skupine. Nekateri svojih ciljnih

bralcev ne poznajo dovolj in se ne zmorejo poistovetiti z njihovo

miselnostjo, zato so njihova dela neprepričljiva in bolj namenjena staršem

in kritikom.

Otroška literatura ima dvojno funkcijo. Ni le del literarnega sistema,

temveč zraven razvedrila in doživetja predstavlja tudi orodje za učenje in

socializacijo (Puurtinen, 1995: 17).

Pri prevajanju literature za odrasle so prisotni številni izzivi, na primer tekočnost,

pravilnost, register, prilagodljivost in slog pisanja. Vsi ti so prisotni tudi pri

prevajanju literature za otroke, kjer pa se pojavijo dodatni dejavniki, ki jih je treba

upoštevati, kot na primer starost ciljnega občinstva, saj je prevajanje drugačno tudi

znotraj otroške literature. Nekaj, kar je ustrezno za desetletnika, sedemletnik

najverjetneje ne bo razumel. Ključnega pomena sta besedišče, ki je pri otrocih ožje

kot pri odraslih, in ton besedila (Landers, 2001: 106).

Pri obravnavi otroške literature in njenega prevajanja se velikokrat pojavi dvom o

tem, o kakšni starostni skupini govorimo, ko govorimo o ciljnem občinstvu.

Clifford E. Landers meni, da se mora prevajalec, ko ga založnik povpraša o starostni

skupini, za katero bo prevajal, omejiti na dve do tri leta, saj širša opredelitev ni

dovolj natančna (Landers, 2001: 107).

Zwitterjeva sicer mlade bralce razvrsti v širše starostne skupine, za katere pa

poudarja, da so le približne kategorije glede na doživljanje literature s strani mladih

in njihov odziv nanjo. Prvo skupino poimenuje najmlajši bralci, to so otroci od 2.

do 8. leta, ki najraje prebirajo pravljice oz. jim jih prebira nekdo drug, saj so v

predbralnem obdobju. Prevajalec mora imeti v mislih, da je zanje pomembna

predvsem nazornost, saj mladi bralci niso sposobni razumevanja abstraktnejših

besed in tvorb. Primerno besedišče in preprosta jezikovna struktura so ključni

sestavni deli vsakega prevoda za to starostno skupino (Zwitter, 1998: 69–71).

12

Srednjo skupino sestavljajo osnovnošolci, otroci med 7. in 14. letom starosti, ki jih

že zanima tudi žanrska literatura in imajo več življenjskih izkušenj od najmlajš ih

bralcev, vendar je njihovo razumevanje še vedno precej drugačno od odraslega.

Prevajalec mora ustvariti prevod, ki bo bralcu ponudil izkušnjo v ciljnem kulturnem

okolju, enakovredno izkušnji bralca v izvirni kulturi. Ohraniti mora vse glavne

sestavine izvirnika, kot so večpomenskost, nivo jezikovnih in stilističnih prvin,

posamezne značilnosti, hkrati pa se mora zavedati, da njegov bralec nima enakih

izkušenj kot tisti v prvotni kulturi (Zwitter, 1998: 72–73).

Tretja skupina mladih bralcev so mladostniki med 14. in 18. letom. Pri njih

Zwitterjeva opozarja, da bi jih lahko razdelili na dve skupini glede na dojemljivost

za »tujost« v prevodu. Nekateri mladostniki spremljajo dogajanje v svetu in so

odprti za vse vrste informacij, zato jim je »tujost« v literarnih besedilih všeč, saj z

njo spoznavajo nov svet. Drugi pa so mnogo bolj zaprti, zanima jih le ožja okolica,

tuje okolje in svet jih ne privlačita. Posledično takšnim bralcem delo, ki se dogaja

v tujem okolju in predstavlja neko drugo kulturo, ne bo všeč, saj jim bo prenaporno

in nezanimivo. Prevajalec ima zato težko nalogo vzpostavljanja ravnovesja med

tujostjo in prilagajanjem ciljnemu okolju, saj s tem vpliva na recepcijo in odziv s

strani bralcev (Zwitter, 1998: 73).

6.1.2 Prevajanje za otroško občinstvo

Različno občinstvo potrebuje prevod iz različnih razlogov. Otroci ne potrebujejo

enakih prevodov kot odrasli, različne skupine odraslih prav tako potrebujejo

različne prevode. V preteklosti, do 17. stoletja, občinstvo evropske literarne kulture

ni bilo veliko, je pa bilo v večini dvo- ali večjezično, saj so intelektualci poleg

maternega jezika obvladali še latinščino ali kasneje francoščino, včasih pa še

dodatni jezik. V tistem času so bralci brali prevode zato, da bi jih lahko primerja li

z izvirnikom, prevodi so nastajali kot vaje pri učenju tujega jezika ali kot dokaz, da

sta kultura in jezik bralcev enakovredna kulturi in jeziku izvirnika. Kasneje so

prevodi postali priložnost za branje knjig, ki jih v izvirnih jezikih ljudje niso mogli

brati, torej so predstavljali vir informacij o vsebini določenega dela. Posledica tega,

13

da so ljudje prevode začeli brati zaradi informacij, je bila ta, da so začeli nastajati

različni prevodi za različna občinstva. S tem pa je postalo nemogoče tvoriti še tako

splošna pravila o prevajanju, brez da bi upoštevali možno občinstvo (Lefevere,

1992: 115–116).

Otroška in mladinska književnost je samostojna vrsta književnosti, ki ima posebne

bralce, z drugačnimi kognitivnimi sposobnostmi in družbenimi zahtevami, kot so

prisotne pri odraslem občinstvu. Opredeljena je z bralci samimi – otroki. Avtor

otroških del mora biti sposoben ponotranjanja in vživljanja v otrokov svet,

upoštevati pa mora tudi omejitve jezikovnih in kognitivnih sposobnosti (Cerar,

1998: 6).

Prevajalec otroške literature mora upoštevati tudi bistvene značilnosti uspešnega

pisanja za otroke. Imeti mora smisel za kreativnost, da lahko ustvari nekaj, kar Peter

Hollindale (1997: 46) imenuje »otroškost« besedil za otroke. Poistovetiti se mora z

otroško miselnostjo in hkrati s slogom izvirnega avtorja (Lathey, 2006: 9).

Že zgoraj omenjena ovira, s katero se srečujejo prevajalci otroške literature, je

omejitev znanja pri otrocih, saj večinoma še ne poznajo tujih jezikov in kulturnih

posebnosti, ki so za odrasle samoumevne. Prevajalčeve opombe veliko

jezikoslovcev vidi kot nezaželene rešitve, zato se prevajalci otroških del velikokrat

odločijo za podomačitev.1 Gillian Lathey kot glavni termin, pod katerim si lahko

predstavljamo različne strategije za prenos izvirnika v ciljno kulturo za otroške

bralce, navaja frazo »priredba kulturnega sobesedila« (angl. cultural context

adaptation) Göteja Klingberga. Temelj priredbe ali adaptacije je predpostavka, da

se mladi bralci ne bodo znali poistovetiti s tujimi imeni, kraji in drugimi kulturno

drugačnimi termini, zato je treba vsebino prilagoditi tako, da bo bolj domača njihovi

kulturi (Lathey, 2006: 7).

1 Izjema je na primer posodobljen prevod dela Alice's Adventures in Wonderland prevajalke Gitice

Jakopin (2011), v katerem je na voljo veliko podrobnih komentarjev in spremno didaktič no gradivo Mihe Mohorja, ki olajša razumevanje besedila, v veliki meri zvestega izvirniku (Ancelj, 2014).

14

Priredbe sicer obstajajo tako dolgo kot literatura sama, o njih pa imajo strokovnjaki

pogosto negativno mnenje. Priredba je videna kot neizvirna in manj vredna od

izvirnika, s katerim je njen status vedno povezan (Oittinen, 2000: 76). V otroški

literaturi so skrajšane ali drugače preurejene različice pogostejše kot v literaturi za

odrasle. Nekateri avtorji priredbam nasprotujejo, na primer Zohar Shavit, ki jih

opisuje kot znak nizkega vrednotenja, in Birgit Stolt, ki poudarja, da mora biti

otroško besedilo obravnavano z enako mero spoštovanja kot besedilo za odrasle,

zato mora biti tudi prevod čim bolj enakovreden in zvest izvirniku (Oittinen, 2000:

81).

Cerar opozarja na nujnost razlikovanja med prevodom in priredbo. Medtem ko bi

prirejanje, poenostavitve, krajšanje v besedilih za odrasle označili kot cenzuro, gre

pri otroški književnosti za prilagajanje v skladu s tabuji, določeno družbo, časom

in starostjo otrok (Cerar, 1998: 6–7).

Prevajanje otroške literature je lahko torej sredstvo za premostitev kulturnih razlik

ali pa te razlike prikrije, odvisno od izbranih prevajalskih strategij. Če se prevajalec

odloči za potujčevanje kulturnospecifičnih elementov, je lahko vsebina orodje za

učenje o tujih kulturah, času in običajih ter razlikah med bralčevo kulturo in kulturo

zgodbe (Hagfors, 2003: 125).

Zohar Shavit (1986, 2006) meni, da ima prevajalec otroške literature pri prevajanju

v nasprotju s prevajalci knjig za odrasle več svobode. Besedilo lahko spreminja,

razširja, krajša ter dodaja ali izpušča dele besedila, kar Shavit poimenuje kar

»manipulacija besedila«. Manipulacija pa je pogojena s prevajalčevim

upoštevanjem dveh glavnih načel prevajanja za otroke:

1. Besedilo mora biti primerno in uporabno za otroke v skladu s tem, kaj

družba v določenem času šteje kot primerno orodje za izobraževanje otroka.

2. Zgodba, liki in jezik morajo biti prilagojeni otrokovim bralnim in

kognitivnim sposobnostim (Shavit, 2006: 26).

15

Pri obravnavi pisanja in prevajanja otroške literature moramo omeniti tudi pojem

dvojnega občinstva, o katerem pišejo številni avtorji (Hagfors, 2003; Lathey, 2006;

O'Connell, 2006; Oittinen, 2006). Knjige za otroke na nek način naslavljajo tudi

odrasle, saj morajo ustrezati temu, kar je in ni všeč odraslim, ki so proizvaja lc i

otroške književnosti. Pri prevodih je stvar še kompleksnejša, saj so odrasli tisti, ki

izberejo, katere knjige se bodo prevedle, jih prevedejo, kupijo in berejo svojim

otrokom. Včasih se zgodi tudi, da je delo v izvirniku namenjeno odraslim, nato pa

v prevodu prirejeno za otroke. Riitta Oittinen omenja delo Lewisa Carrolla, Alice's

Adventures in Wonderland in njegove štiri finske prevode, od tega sta dva

namenjena otrokom in dva odraslim. Razlike med prevodi za obe občinstvi so

predvsem na ravni besedišča, stavčne strukture in prizorišča (Oittinen, 2006: 36).

Odnos med odraslimi pisci ali prevajalci in otroci kot bralci je neenakovreden.

Odrasli določajo, do kod otroštvo sploh sega, pa tudi, kaj bodo otroci brali, saj so

pisatelji tisti, ki ustvarjajo vsebino (Lathey, 2006: 5).

Irma Hagfors (2003: 125, 126) pravi, da gre pri veliko otroških delih pravzaprav za

večplastne zgodbe, ki so že v izvirniku napisane za dvojno občinstvo, kot primer pa

navaja delo francoskega pisatelja Saint-Exuperyja, Le Petit Prince (Mali princ).

Prevajalec mora pri izbiranju prevajalske strategije vedno upoštevati možnost

dvojnega občinstva.

Medtem ko se avtorji otroške književnosti zavestno odločijo, da bodo pisali za

otroke, pa prevajalci niso nujno specializirani le za to področje. Lahko gre za

tehničnega prevajalca, ki se je odločil, da bo prevedel eno ali dve otroški knjigi, ali

pa za pisca otroške literature, ki je hkrati tudi prevajalec. Prav zato prevajalci

različno razumejo otroške bralce (Lathey, 2006: 5).

Bistvena dela vsakega prevajanja sta situacija in namen, saj prevajalci prevajajo

celotne situacije in ne posameznih besed. V prevod vključijo svoje kulturno ozadje,

bralne izkušnje in v primeru otroške literature tudi njihovo predstavo otroštva in

otrok, ki je pri vsakem prevajalcu drugačna. Takšen pristop, ki v ospredje postavlja

16

prevajalca, se povsem razlikuje od starejšega pristopa, ki je temeljil na abstraktnih

strukturah enakovrednosti med besedami in besedili (Oittinen, 2000: 3).

V nasprotju s splošnim prepričanjem prevajanje otroške literature ni nujno lažje od

prevajanja za odrasle. Poznavanje ciljnih bralcev je pri prevajanju za otroke celo

bolj pomembno, saj je treba upoštevati njihove sposobnosti in zanimanja (Kaloh

Vid, 2008: 220). Prevajanje za otroke vsekakor ni otročje delo, saj zahtevno

občinstvo veliko pričakuje – prijetno večerno branje ali pustolovščino in

poistovetenje z glavnimi liki. Četudi se zdi, da sta izvirnik in prevod preprosti in

lahko berljivi besedili, je zmotno mišljenje, da je zato prevajanje otroške literature

preprosto, saj je pogosto ravno nasprotno. V otroških delih se pojavlja veliko ugank,

besednih iger, humorja, elementov, ki jih je težko prevesti tako, da jih bodo otroci

v ciljni kulturi razumeli (Cerar, 1998: 7).

Kljub temu, da je prevajalec ključna oseba pri prenosu otroškega dela v ciljni jezik,

Cerar opozarja, da se prevajalcem za otroke daje premalo pozornosti in spoštovanja,

čeprav dajejo glasove junakom, ki jih otroci drugače sploh ne bi poznali. Pika

Nogavička, medvedek Pu in drugi so del našega otroštva prav zaradi prevajalcev

(Cerar, 1998: 8).

Čeprav je prevajanje otroških besedil zelo razširjena dejavnost, tudi področje samo

ostaja teoretsko pomanjkljivo obravnavano, prav tako kot je tudi otroška

književnost večkrat zapostavljena in obravnavana kot manj pomembna (O'Connell,

2006: 15).

6.2 PREVAJANJE NEOLOGIZMOV

V otroški literaturi se velikokrat pojavljajo besede in stavki, ki se ne zdijo smiselni,

v resnici pa odražajo neko novo dimenzijo, domišljijski svet, ki je otrokom povsem

logičen. Takim nesmislom v književnosti z eno besedo pravimo nonsens, ki ga

Roald Dahl v svojih delih velikokrat uporablja kot literarno sredstvo. Nonsens ali

17

nesmisel, nesmiselna literatura, kot ga pogosto prevajamo v slovenščino, je lahko v

obliki proze ali poezije, največkrat se pojavlja kar kot oboje skupaj. Barbara

Simoniti pravi, da ga povezujemo z neologizmi ali besedotvornimi postopki

nasploh, pri nastalih besedah pa je pomembna predvsem zvočna podoba. Pojavlja

se tudi v obliki duhovitih in logičnih pomenskih nasprotji (Simoniti, 1997).

Avtorji literarnih del si torej včasih izmislijo nove besede, da bi bil učinek njihovih

besedil na bralce večji. Ne gre za popolnoma nove besede, temveč so v večini

izpeljanke iz že znanih besed ali delov različnih besed (Lefevere, 1992: 41). Peter

Newmark (2000: 219) neologizme definira kot »na novo skovane leksikalne enote

ali obstoječe leksikalne enote, ki dobijo nov podpomen«. Večina jih ima le en

pomen, ki ga je treba pri prevajanju prenesti in v ciljnem jeziku prav tako tvoriti

neologizem ali že obstoječi leksikalni enoti pripisati nov pomen. Tako kot pri vseh

elementih izvirnika pa tudi pri neologizmih velja, da redko obstaja en sam pravilen

prevod (Newmark, 2000: 219–220).

6.2.1 Neologizmi in besedotvorje

Nova poimenovanja lahko razdelimo v tri skupine glede na njihov nastanek:

poimenovanje nove vsebine z že obstoječo besedo, poenobesedenje obstoječe

besedne zveze ter poimenovanje nove vsebine z novotvorjenim izrazom (Stramlj ič

Breznik, 2004: 351). Novotvorjeni izrazi ali neologizmi so tvorjeni po

besedotvornih postopkih, zato bomo v nadaljevanju predstavili nekaj najbolj

pogostih. Ker se besedotvorni postopki v različnih jezikih razlikujejo, bodo v

nadaljevanju predstavljeni tako postopki, ki se uporabljajo v slovenščini, kot tisti,

ki so prisotni v angleškem jeziku.

V slovenščini ločimo štiri besedotvorne postopke oz. načine nastajanja tvorjenk:

izpeljavo, zlaganje, sestavljanje in sklapljanje. Pri izpeljavi predmetnopomensk i

besedi dodamo desno priponsko obrazilo, rezultat postopka pa je izpeljanka (lovec

< tisti, ki lovi). Rezultat zlaganja so zloženke (miš-e-lovka), ki jih delimo na

podredne in priredne, sestavljene pa so iz vsaj dveh predmetnopomenskih besed,

18

med katerima je medpona. Tretji besedotvorni postopek je sestavljanje, njegov

rezultat pa sestavljenka, ki jo sestavljata beseda in predponsko obrazilo (pra-, -

ded). S postopkom sklapljanja nastanejo sklopi, ki jih razdelimo v dve skupini:

sklope, pri katerih lahko določimo govorno podstavo (očenaš), ter sklope, pri

katerih govorne podstave ne moremo določiti, elemente samo mehanično sklopimo

(na|to, za|to) (Stramljič Breznik, 2006: 20–35).

Laurie Bauer na temo novotvorjenk v angleščini omenja okrnjenke (angl. clippings)

in prekrivanke (angl. blends), ki jih umešča med nepredvidljive besedotvorne

vzorce. Pri okrnjenkah se lahko ohrani začetni (bi < bisexual), zadnji (loid <

celluloid) ali srednji del besede (shrink < head-shrinker). Prekrivanke definira kot

tvorjenke iz dveh ali več besed, pri katerih pa včasih ni povsem očitno, iz katerih

besed so nastale. Prav tako obravnava besede, ki nimajo morfološke, fonološke ali

ortografske motivacije, tvorjenke, ki nastanejo praktično iz nič in nimajo

etimološkega pomena. Postopek njihove tvorbe poimenuje proizvodnja besed

(angl. word manufacture) (Bauer, 1996: 233–234, 239).

Tudi Nataša Logar (2006: 93–97) omenja okrnjenke ter prekrivanke, najbolj

zanimive pa so tvorjenke, ki jih poimenuje besednozvezne menjavanke . S tujko

besednozvezne menjavanke imenujemo spunerizmi, nastanejo pa tako, da del prve

besede prenesemo v drugo, del druge pa v prvo (lahko nastanejo tudi iz ene besede,

ko se zamenjata začetni in končni del besede). Zamenja se poljubni del besede,

najpogosteje pa takšne tvorjenke srečamo pri kolokacijah, saj je tam najlažje

prepoznati izvirni pomen.

Bauer in Stramljič Breznik omenjata tudi tvorjenke, ki niso rezultat le enega

besedotvornega postopka. Bauer govori o mešanih tvorbah, ki so skupek dveh ali

več besedotvornih postopkov (1996: 239), Stramljič Breznik pa o posebnih ali

kombiniranih načinih tvorbe, pri katerih ne moremo določiti skladenjske podstave,

gre za nepredvidljivo krnjenje ali združevanje, lahko pa gre tudi za tvorjenke s

kombinacijo različnih znakovnih sistemov (Logar, 2004; povz. po Stramljič

Breznik, 2006: 35).

19

Končni rezultat zbiranja in raziskovanja novih besed je slovar neologizmov, ki je

na voljo že v veliko slovanskih jezikih, medtem ko ga slovenščina še nima

(Stramljič Breznik, 2004: 348).

6.2.2 Vrste neologizmov

V prejšnjem podpoglavju smo predstavili načine tvorjenja novih besed. Z

omenjenimi postopki nastajajo različne novotvorjenke, na primer zloženke,

prekrivanke, sklopi idr. Peter Newmark (2000: 234–235) pa neologizme razdeli v

naslednjih 12 skupin:

1. obstoječe leksikalne enote z

novimi podpomeni:

a. besede,

b. kolokacije,

2. nove skovanke,

3. izpeljanke (v isto kategorijo

uvršča tudi prekrivanke)

4. okrajšave,

5. kratice,

6. kolokacije

7. eponimi,

8. prenesene besede,

9. frazne besede,

10. psevdoneologizmi,

11. internacionalizmi.

Stare besede z novimi podpomeni so v večini kulturno nezaznamovane in jih

prevajamo z že obstoječo besedo v ciljnem jeziku ali s kratkimi funkcijskimi ali

opisnimi izrazi. Pri že obstoječih kolokacijah z novimi pomeni lahko ima prevajalec

več težav. Kulturno zaznamovane je treba prevesti z opisnimi ustreznicami ali pa si

izmisliti novo kolokacijo (z navednicami). Izvenkulturne, ki torej obstajajo tudi v

ciljnem jeziku, pa imajo običajno priznan prevod, ali pa kolokacijo prevedemo

neposredno (Newmark, 2000: 222, 223).

Čisto nove besede praktično ne obstajajo, zato govorimo o novih skovankah.

Lahko izhajajo iz različnih morfemov, ali pa so fonestetične ali sinsestetične. Kot

primer fonestetične »nove« besede Newmark navaja mednarodni izraz »kvark« iz

20

Joyce-ovega dela Finneganovo prebujenje, ki se šaljivo nanaša na besedo »kvak«.

V literaturi izpeljanke nadomestimo z istimi ali enakovrednimi morfemi, pri

fonestetičnih moramo upoštevati tudi foneme s podobnimi zvočnimi učinki. Vedno

moramo upoštevati načelo enakovrednosti, oblikoslovne, kamor spadajo koreni in

obrazila, ali zvočne, kot so aliteracija, onomatopoija ali asonanca. Večina

neologizmov je izpeljank morfemov grških in latinskih besed s priponami,

naturaliziranimi v vsakem jeziku (Newmark, 2000: 223, 224).

Newmark (2000: 227) omenja tudi nove krajšave, ki jih v ciljnem besedilu, če se

ne ujemajo, izpisujemo. Kratice se pojavljajo predvsem v neliterarnih besedilih,

prevajamo pa jih z njihovimi uveljavljenimi ustreznicami, če teh še ni, pa z opisnim

izrazom (Newmark, 2000: 232).

Nove kolokacije, ki so lahko samostalniške zloženke ali zloženke samostalnika in

pridevnika, so lahko problematične, če nimajo priznanega prevoda. Lahko jih

prenesemo in dodamo funkcijski ali opisni izraz. Angleške kolokacije je težko

prevajati, saj so velikokrat to zloženke samostalnika in izglagolskega samostalnika,

medtem ko nekateri jeziki iz glagolov ne morejo tvoriti samostalnikov. Nove

frazne besede, ki jih angleški jezik tvori s spreminjanjem glagolov v samostalnike,

prevajamo s semantičnimi ustreznicami (Newmark, 2000: 227–230).

Zadnje tri skupine so eponimi, prenesene besede in psevdoneologizmi. Eponimi so

tiste besede, ki jih izpeljemo iz lastnih imen, vključno s krajevnimi. Neologizmi v

obliki prenesenih besed so najpogostejši v medijih kot imena izdelkov, ki se ob

pogosti uporabi kasneje spremenijo in jih ni več mogoče neposredno prevesti nazaj

v izvorni jezik. Tiste, ki označujejo kulturne izraze, prevajamo s prenosom in

specifičnimi podrobnostmi, odvisno od bralcev in okolja. Psevdoneologizmi pa se

pojavijo, ko generični izraz zamenja specifično besedo (Newmark, 2000: 229–233).

21

6.2.3 Postopki prevajanja neologizmov

Prevajanje neologizmov je zahtevno delo, saj so besede ali besedne zveze v

izvirniku izmišljene in posledično v ciljnem jeziku ustreznice zanje še ne obstajajo.

Prav zato Lefevere (1992: 41) meni, da ima prevajalec pri prevajanju neologizmov

razmeroma proste roke. Hkrati pa mora razmisliti tudi o tem, ali bo nova skovanka

dovolj razumljiva, da bo ciljno občinstvo prevod sprejelo. Prevajalčeva naloga je,

da ugotovi, kako pomemben je neologizem ter ali lahko podobnega tvori tudi v

ciljnem jeziku, ali pa poskuša podoben učinek doseči na drug način. Po Lefeveru je

neologizme najpreprosteje prevajati na morfološki osnovi, saj so v večini te nove

besede izpeljane ali sestavljene iz morfemov že znanih besed (Lefevere, 1992: 41).

Newmark (2000: 132) poudarja, da je v literarnih besedilih prevajalčeva dolžnost,

da poustvari vsak neologizem izvirnega besedila. Prevajalec se lahko pri svojem

delu poslužuje različnih metod prevajanja. Ker se bomo v naši analizi osredinili na

način prevajanja besed ali besednih zvez, smo se odločili, da predstavimo

prevajalske postopke po Newmarku, ki poleg metod, ustreznih za prevajanje

celotnih besedil, navaja tudi postopke, ki so uporabni za prevajanje stavkov ali

manjših enot jezika, kamor spadajo neologizmi.

Prevajalski postopki po Newmarku (2000: 132–150) so:

1. prenos (transferenca),

2. naturalizacija,

3. kulturna ustreznica,

4. funkcijska ustreznica,

5. opisna ustreznica,

6. sopomenka,

7. direktni prevod,

8. premik ali transpozicija,

9. modulacija,

10. priznani prevod,

11. prevajalska oznaka,

12. kompenzacija,

13. komponentna analiza,

14. skrčenje in razširitev,

15. parafraza,

16. dvojice.

Pri prenosu besede izhodiščnega jezika v ciljni jezik dobimo sposojenko, ki jo

ohranimo v izvirni obliki oz. prečrkujemo, če gre za drugo abecedo. Navadno se

22

prevajalec za ta postopek odloči, ko gre za kulturni izraz izhodiščnega jezika, ki ga

ciljni jezik ne pozna. Običajno je prenos dopolnjen še s kakšnim prevajalskim

postopkom, skupaj pa ju imenujemo »dvojica«. Kulturne izraze prevajalci pogosto

ohranjajo kot spoštovanje do izvirne kulture ali zato, ker menijo, da je »tuje« boljše

in neprevedljivo. Kot argument proti temu prevajalskemu postopku pa Newmark

navaja dejstvo, da je prevajalčevo delo prevajanje (Newmark, 2000: 132–134).

Naturalizacija je postopek, podoben prenosu, ki besedo izhodiščnega jezika

prilagodi izgovorjavi in morfologiji ciljnega jezika, torej je zapis sposojenke še bolj

podomačen (Newmark, 2000: 134).

Prevod s kulturno ustreznico je približni prevod, pri katerem izhodiščni kulturni

izraz prevedemo s kulturno ustreznico ciljnega jezika ciljne kulture. Velikokrat so

to hkrati tudi funkcijske ustreznice, saj ta postopek v glavnem pomaga drugemu

prevajalskemu postopku oz. ga dopolni v dvojici. Pri uporabi funkcijske

ustreznice uporabimo kulturno neobarvane besede in tako besedo izhodiščnega

jezika nevtraliziramo ali posplošimo (Newmark, 2000: 134–135). Newmark

prevajanje s funkcijsko ustreznico navaja kot »najbolj točen način prevajanja«

(Newmark, 2000: 135). Tako kot funkcijska tudi opisna ustreznica razloži

izhodiščni izraz, le da opisna izraz opiše bolj široko (Newmark, 2000: 136).

Za dobesedni prevod ali kalkiranje Newmark uporablja izraz direktni prevod.

Tega postopka naj ne bi uporabljali, razen v sorodnih kulturah ali pri že

uveljavljenih izrazih (Newmark, 2000: 138).

Med prevajalske postopke Newmark šteje tudi premik ali transpozicijo ter

modulacijo. Pri prvem gre za spremembo v slovnici, saj prevajalec zamenja neko

slovnično kategorijo, na primer število, besedno vrsto ali čas. Kadar pa slovnična

struktura izhodiščnega jezika v ciljnem ne obstaja, ima prevajalec izbiro, kako izraz

prevesti. Lahko se zgodi tudi, da je verodostojen prevod možen, vendar v ciljnem

jeziku ne bi zvenel naravno, zato uporabimo transpozicijo. Modulacijo sta Vinay in

Darbelnet razdelila v 11 kategorij, Newmark pa poudarja predvsem »pozitivnost

23

namesto dvojne negativnosti« (trdilna poved namesto zanikane z negativnim

glagolom) (Newmark, 2000: 138–145).

Kompenzacijo uporabimo, ko se izgubi nek pomen, učinek ali metafora v enem

delu povedi, zato ta element nadomestimo v drugem delu ali v naslednji povedi.

Kadar leksikalno enoto razdelimo v njene podpomenske sestavine in jo tako

prevedemo z več besedami, pa govorimo o komponentni analizi (Newmark, 2000:

146).

Prevajalska postopka skrčenja in razširitve uporabimo, ko izraza izvirnega jezika

ne moremo prenesti v ciljni jezik v enakem obsegu. Tako ga skrčimo in na primer

namesto snovnega pridevnika in samostalnika uporabimo le samostalnik, ali pa

razširimo. Postopek razširitve je tudi parafraza, kjer gre za razlago pomena dela

nekega besedila (Newmark, 2000: 146–147).

Newmark govori tudi o dvojicah, trojicah ali četvoricah pri prevajanju, ki

združujejo več prevajalskih postopkov. Najpogosteje se uporabljajo pri kulturnih

izrazih – združimo lahko na primer transferenco in funkcijsko ali kulturno

ustreznico (Newmark, 2000: 147).

Prevajanje s sopomenko, priznani prevod in prevajalska oznaka so prevajalski

postopki, ki se pri prevajanju neologizmov ne uporabljajo. Sopomenka se uporabi,

ko natančna enobesedna ustreznica v ciljnem jeziku ne obstaja (Newmark, 2000:

136), priznani prevod je predvsem postopek, primeren za prevajanje

institucionalnih izrazov, ki imajo uradni ali splošno sprejeti prevod (Newmark,

2000: 145), z njim pa je povezana tudi prevajalska oznaka, saj gre za začasni prevod

novega institucionalnega izraza, ki ga opremimo z navednicami (Newmark, 2000:

146).

Postopkov ustreznosti ali ekvivalence in priredbe ali adaptacije Vinaya in

Darbelneta Newmark ne vidi kot uporabnih za prevajalca (Newmark, 2000: 147).

24

6.3 PONOVNI PREVOD

Susam-Sarajeva (2003: 2) ponovni prevod definira kot poznejše prevajanje besedila

ali dela besedila, ki je enkrat že bilo prevedeno v obravnavani ciljni jezik.

Obravnava tudi sodobne trende ponovnega prevoda, ki se osredotočajo na ciljno

kulturo ali pa ponovni prevod vidijo kot zavračanje prejšnjega prevoda.

Ko govorimo o ponovnih prevodih, moramo omeniti hipotezo posodabljanja

prevodov (angl. retranslation hypothesis), ki so jo v začetku 90. let prejšnjega

stoletja oblikovali in predstavili prevodoslovci Paul Bensimon (1990), Antoine

Berman (1990), Yves Gambier (1994) in Andrew Chesterman (2000). Hipoteza

ponovni prevod književnega dela definira kot poskus izboljšanja prejšnjih

prevodov, izboljšanje pa se meri s stopnjo tujosti v prevodu. Prevodoslovci menijo,

da prvi prevodi ne ohranjajo veliko tujosti izvirnega besedila, s tem pa ciljno

občinstvo dobro seznanijo s tujim besedilom. Tako so ciljni bralci seznanjeni z

vsebino in bolj dovzetni za tujost, ki jo ponujajo ponovni prevodi (Dastjerdi in

Mohammadi, 2013: 175–176).

Chesterman (2000: 21) omenja več razlogov, zakaj so ponovni prevodi bližje

izvirniku:

Prevajalec kritično gleda na prejšnji prevod in ga želi izboljšati.

Prevajalec se zaveda, da je sprejem novega prevoda s strani občinstva odvisen od

obstoja prejšnjega prevoda v ciljni kulturi.

Ciljni jezik se je od časa, v katerem je nastal prvi prevod, razvil in prevajalcu daje

več svobode.

Norme prevajanja v ciljni kulturi so manj stroge kot prej in dovoljujejo tesnejšo

povezavo z izvirnikom.

Bensimon prve prevode vidi kot prilagojena besedila, ki tuja dela in izvirno kulturo

predstavljajo ciljni kulturi. Meni, da je njihov namen z metodo podomačitve doseči

pozitiven odziv pri bralcih v ciljni kulturi, zato naj ne bi bila preveč zahtevna za

25

branje. V nasprotju z njimi pa pri ponovnih prevodih besedila ni več treba

predstavljati in prilagajati ciljni kulturi. Prevajalec lahko ohrani kulturno distanco

in več pozornosti posveti slogu izvirnika ter poseže po metodi potujitve (Dastjerdi

in Mohammadi, 2013: 179; povz. po Bensimon, 1990: ix).

Berman (1990: 1–7) prvi prevod označi kot nepopolno, nedokončano dejanje, ki se

lahko razvija in izboljša le s kasnejšimi prevodi. Ponovni prevodi so način izvrš itve

oz. dokončanosti. Prav tako pravi, da prvi prevodi sčasoma zastarajo, zato se pojavi

potreba po novih (Paloposki in Kosikinen, 2004: 27).

Bolj podrobno se s hipotezo posodabljanja prevodov ukvarja Gambier, ki se prav

tako strinja, da je prvi prevod bolj približan ciljni kulturi in poskuša zmanjšati tujos t

v besedilu. V prevodu je torej veliko izpustov in izogibanja kulturnim izzivom, saj

je cilj prevoda berljivost. Kasnejši prevodi označujejo vrnitev k izvirniku in v

nasprotju s prvimi prevodi več pozornosti namenjajo slogu izvirnika ter ohranjajo

kulturno distanco med prevodom in izvirnikom, s tem pa poudarjajo edinstvenost

slednjega (Dastjerdi in Mohammadi, 2013:176; povz. po Gambier, 1994: 414).

Douglas Robinson (1999: 1–3) pravi, da je standardna predpostavka o ponovnem

prevodu ta, da se zgodi, ko se prvi prevod začne obravnavati kot zastareli. V tem

idealiziranem modelu je izvirnik brezčasen, medtem ko ima prevod omejen čas

veljave, zato mora vsaka generacija brezčasno izvirno besedilo ponovno prevesti.

Robinson ta model vidi kot precej poenostavljen, saj so literarna klasična dela

ponovno prevedena iz številnih razlogov, ki ne izvirajo le iz časovnega okvirja.

Eden izmed razlogov je lahko, da prejšnji prevod po mnenju urednikov, kritikov,

prevajalcev ali koga drugega ni zajel dovolj veličine izvirnika, zato je potrebna

kvantitativna zamenjava. Prejšnjemu prevodu lahko manjka tudi slogovni zanos, ki

ga lahko ponudi le kakovostno dopolnilo v obliki ponovnega prevoda. Vsi trije

primeri pa imajo nekaj skupnega – izvirno besedilo predstavlja popolnost, ki so jo

prejšnji prevodi le delno prikazali. Ponovni prevod je tako nujno dopolnilo, ki

zajema več časovne primernosti izvirnika (časovno dopolnilo), semantike in

skladnje (kvantitativno dopolnilo) ali iskrice, genialnosti, elana (kvalitat ivno

26

dopolnilo). Vsak ponovni prevod predstavlja dopolnilo vrzeli, ki so jih pustili

predhodni prevodi, in tako bolj pristno prikazuje izvirnik, hkrati pa ustvarja okolje,

v katerem ga bo nekoč zamenjal nov prevod.

Ponovne prevode je težko kategorizirati, saj je treba pri tem upoštevati številne

dejavnike. Kosikinen in Paloposki (2010: 294) kot prvega izpostavljata

spremenljivost izvirnika. Tudi izvirniki se zaradi tehnoloških posredovanj

(avtorskih, uredniških, tiskarskih) ali političnih razlogov spreminjajo skozi čas.

Pomemben dejavnik je tudi jezik, ki ni ustaljena spremenljivka – ali je prevod v

francoščini za kanadski trg ponovni prevod, če je bilo delo že prej prevedeno v

francoščino v Franciji, ostaja odprto vprašanje. Anthony Pym (1998: 82) razlikuje

med pasivnimi ponovnimi prevodi, to so sočasni prevodi za različne trge, ter

aktivnimi ponovnimi prevodi, ki so namenjeni enakemu občinstvu. V

prevodoslovnih študijah se pojavlja tudi vedno odprto vprašanje o razlikah med

prevodi in priredbami ali adaptacijami, saj je težko določiti, kje bi potegnili črto.

Poleg ponovnih prevodov pa lahko nastane tudi revizija prejšnjega prevoda.

Chesterman (2000: 19) pravi, da ponovni prevod od revizije ločimo po tem, da se

revizija osredinja na prejšnji prevod, ponovni prevod pa na izvirnik.

Večina študij na temo ponovnega prevoda je izvedenih na področju literarnega

prevoda, zato njihove rezultate težko posplošimo na besedila izven tega okvirja

(npr. na ponovno prevajanje podnapisov za filme ali gledališče). Medtem ko se

izvirno besedilo in ciljni jezik ne spreminjata, spremenljivka časa prevodoslovcem

ponuja razmišljanje o spreminjanju prevajalskih norm in strategij, standardizac ij i

jezika ali političnem ali kulturnem vplivu. Kosikinen in Paloposki izpostavljata

Bermanovo (1990) razlago, zakaj pride do posodabljanja prevodov – prvi prevodi

so usmerjeni k ciljni kulturi, podomačitvi in predstavijo izvirno besedilo, ponovni

prevodi pa temeljijo na metodi potujitve in so bolj zvesti izvirniku ter prenašajo

pravo bistvo v ciljni jezik. Tudi čas je zagotovo eden glavnih razlogov za

posodabljanje prevodov. Prav tako pa je povod za ponovni prevod včasih

pomanjkljivost prvega prevoda (Kosikinen in Paloposki, 2010: 295–296).

27

Irma Hagfors (2003: 125) ponovni prevod definira kot način ohranjanja besedil pri

življenju. Meni namreč, da so ponovni prevodi nujni za preživetje besedil v

sodobnem okolju. Kot slabšo alternativo ponovnega prevoda navaja popravljeno

različico ali revizijo starega prevoda, nekatere primere nedoslednosti pa je možno

razložiti v opombah ali predgovoru. Ponovni prevodi so bližje izvirniku in

vsebujejo veliko elementov potujčevanja, kar Hagforsova vidi kot dobro orodje za

učenje otrok o drugih časovnih obdobjih in tujih kulturah.

Kot smo omenili že prej, je veliko otroških del večplastnih in napisanih za dvojno

občinstvo, kar pomeni, da tudi prevode teh del prebirajo tako otroci kot odrasli. Če

so omenjeni prevodi preveč podomačeni (na primer, prizorišče zgodbe je

spremenjeno in premaknjeno v okolico, ki je domača ciljni kulturi), kot je značilno

za prve prevode, otroci možnih neskladji morda ne bodo opazili, kar pa ne velja

tudi za odrasle, ki se jim bo prevod zdel čuden in bo prepoznan kot prevod. Še eden

od razlogov za ponovni prevod ali revizijo je politična nekorektnost določenih

delov besedila v sodobni družbi, ki so bili v preteklosti povsem sprejemlj ivi.

Hagforsova kot primer navaja delo The Wind in the Willows pisatelja Kennetha

Grahame, v katerem glavni junaki kadijo in streljajo s puškami, kar danes ni

vsebina, ki bi jo naj otroci prebirali (Hagfors, 2003: 126).

Razprav o posodabljanju prevodov je v slovenskem znanstvenem prostoru malo.

Natalia Kaloh Vid (2017) kot eno najstarejših študij na to temo pri nas omenja delo

Ponovni prevodi leposlovnih del Aleša Bergerja (1963). Analizi posodobljenih

prevodov nekaterih literarnih del se posveča tudi Majda Stanovnik v monografij i

Slovenski literarni prevod 1550–2000 (2005), Boris A. Novak pa v študiji Salto

Immortale: Študije o prevajanju poezije (2011) analizira ponovne prevode

nekaterih pesmi. Omenimo lahko tudi dve študijski deli, ki se posredno ali

neposredno ukvarjata s ponovnimi prevodi. Bojana Ancelj v magistrskem delu

»Aličine dogodivščine v čudežni deželi«: prevajanje besednih iger in

kulturnospecifičnih prvin (2014) analizira tri slovenske prevode dela Alice's

Adventures in Wonderland pisatelja Lewisa Carrolla, primerjavo dveh prevodov pa

28

v svojem diplomskem delu z naslovom Starec in morje: primerjava starejšega in

novejšega slovenskega prevoda (2015) predstavi Maja Pavšič.

Kaloh Vid v članku Posodabljanje prevodov: prevajanje kulturnospecifičnih

elementov v prvih dveh knjigah romana Bratje Karamazovi (2017) obravnava dva

slovenska prevoda romana Bratje Karamazovi F. M. Dostojevskega in poskuša na

primerih preveriti, ali hipoteza posodabljanja prevodov drži. Skozi analizo rabe

metod podomačitve in potujitve zaključi, da osrednja trditev omenjene hipoteze na

primerih obeh prevodov romana Dostojevskega ne drži, saj se strategija

podomačitve pojavlja v obeh prevodih in ne le v prvem.

29

7 ANALIZA IZBRANIH PREVODOV

V izbranem delu The BFG avtorja Roalda Dahla (1982) se pojavijo številni

neologizmi. V analizi smo preučevali prevajanje neologizmov v obeh obstoječih

slovenskih prevodih. Prvi prevod z naslovom Veliki dobrodušni velikan je leta 1994

ustvaril Jože Prešeren, prevajalka Ana Barič Moder pa je leta 2008 delo ponovno

prevedla pod naslovom VDV. Pri analizi smo bili pozorni na to, ali so tudi v ciljnih

besedilih prisotni neologizmi in kakšne prevajalske postopke sta uporabila

prevajalca. Zanimalo pa nas je tudi, ali sta prevajalca pri prevajanju ohranila

pomene izvirnih neologizmov.

Primere smo razdelili v različne kategorije in jih predstavili v preglednicah. Na

začetku vsakega primera je naveden neologizem izvirnika, spodaj sta razvrščena

oba prevoda in uporabljeni prevajalski postopki, sledita pa razlaga tvorjenja

neologizmov in komentar prevodov.

7.1 IMENA IN POIMENOVANJA BITJI IN SANJ

Večina imen in poimenovanj bitji je v delu The BFG izmišljenih, saj v deželi

velikanov obstajajo bitja, ki jih v našem svetu ni. Prav tako pa glavni junak, Veliki

dobrodušni velikan ali VDV, ne govori povsem popolne angleščine, zato napačno

izgovarja tudi poimenovanja nekaterih znanih bitji. Tako je nastalo veliko

neologizmov, s katerimi sta se morala spoprijeti oba slovenska prevajalca. Odločili

smo se, da v prid boljši preglednosti te neologizme razvrstimo v tri podkategorije:

imena velikanov, poimenovanja bitji in poimenovanja sanj. Komentar vsakega

primera se začne s predstavitvijo tvorjenja neologizmov in nadaljuje s

komentiranjem prevodov in razlago pomenov, kjer je potrebno.

7.1.1 Imena velikanov

V deželi velikanov domuje 10 velikanov, ki imajo izvirna imena. Vsi, razen

naslovnega junaka, so ljudožerci, njihova imena pa nam povedo, na kakšen način

jedo ljudi, katere vrste ljudi imajo radi ali katere dele telesa si najraje privoščijo.

30

Prav zato je prevajanje njihovih imen zahtevna naloga, saj mora biti prevajalec

domiseln, hkrati pa pravilno prenesti pomen posameznega imena. Edini prijazni

velikan v deželi velikanov je The BFG. Njegovo ime je kratica, katere razvezava se

glasi The Big Friendly Giant. V prvem prevod je prevajalec Jože Prešeren njegovo

ime razvezal in ustrezno prevedel kot Veliki dobrodušni velikan, medtem ko se je

prevajalka Ana Barič Moder v drugem prevodu odločila ohraniti kratico VDV, ki

pa ima popolnoma enako razvezavo kot v prvem prevodu. Sledi analiza ostalih

imen.

Preglednica 1: Primeri prevodov imen velikanov

1. PREVOD

(Prešeren, 1994)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

2. PREVOD

(Barič Moder,

2008)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

Bonecrunching Giant (str. 17)

Kostigriz

(str. 15)

transpozicija in

skrčenje

Kostohrust

(str. 25)

transpozicija in

skrčenje

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: sklop – bone-crunching;

prevod 1: sklop – kosti-griz (izpeljanka iz gristi);

prevod 2: zloženka – kost-o-hrust.

Oba prevajalca sta ohranila pomen imena, gre za velikana, ki jé kosti, izpust ila

pa sta besedo Giant, ki je v izvirniku sestavni del imena velikana. Poleg skrčenja

sta uporabila prevajalsko strategijo transpozicije, saj sta izvirni pridevnik

spremenila v samostalnik.

Welly-eating Giant (str. 22)

velikan Wellijedec

(str. 17)

direktni prevod velikan Havanjan

(str. 30)

prosti prevod

31

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: sklop – Welly- (izpeljanka iz Wellington) -eating;

prevod 1: prekrivanka – Wellington + jedec;

prevod 2: izpeljanka – Havana Havanjan.

Prvi prevajalec je obdržal pomen imena (velikan, ki jé prebivalce Wellingtona)

in neposredno prevedel izvirni neologizem. Prevajalka drugega prevoda je

velikana spremenila v jedca prebivalcev Havane, njegovo ime v nadaljevanju tudi

razloži, saj opiše, kako velikan pustoši po Havani in hrusta tamkajšnje prebivalce,

zato je uporaba neologizma primerna in ohranja širši pomen, da je velikan jedec

določene narodnosti ljudi.

The Bloodbottler (str. 47)

Krvoses

(str. 35)

funkcijska

ustreznica

Krvokuh

(str. 61)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: sklop – blood-bottler;

prevod 1: /;

prevod 2: zloženka – krv-o-kuh (izpeljanka iz kuhati).

V prvem prevodu neologizma ni, saj je krvoses že obstoječa beseda, ki pa tukaj

pomeni, da velikan dobesedno sesa kri. Prevajalec je ohranil pomen izvirnega

neologizma, tako kot tudi prevajalka drugega prevoda, čeprav ne gre za

neposredni prevod. Ta bi se moral glasiti velikan, ki vlaga kri v steklenice, kar v

slovenščini ne bi delovalo, zato sta se oba prevajalca odločila za funkcijsko

ustreznico.

Fleshlumpeating Giant (str. 63)

Velikan Mesožer

(str. 46)

funkcijska

ustreznica

Špehohlast

(str. 80)

transpozicija in

skrčenje

32

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: sklop – flesh-lump-eating;

prevod 1: analogna tvorjenka – ljudožer mesožer;

prevod 2: zloženka – špeh-o-hlast (izpeljanka iz hlastati).

Dahlov velikan je jedec kep oz. kosov mesa, kar je v prevodu ohranil tudi avtor

prvega prevoda, ki se je odločil za funkcijsko ustreznico in na podlagi analogije

besede ljudožer tvoril neologizem mesožer. Tudi v drugem prevodu je pomen

neologizma ohranjen, vendar malce spremenjen, saj je izpostavljen špeh namesto

mesa, prav tako pa je prevajalka pridevnik (Fleshlumpeating) spremenila v

samostalnik (Špehohlast) ter izpustila besedo Giant, ki je del izvirnega imena.

Manhugger (str. 66)

Človekograb

(str. 49)

funkcijska

ustreznica

Mastiljub

(str. 83)

prosti prevod

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: sklop – man-hugger (izpeljanka iz hug);

prevod 1: zloženka – človek-o-grab (izpeljanka iz grabiti);

prevod 2: zloženka – mast-i-ljub (izpeljanka iz ljubiti).

Velikan, ki objema ljudi, je blag opis za velikana, ki bo te ljudi tudi pojedel. Prvi

prevajalec se je odločil za nekoliko bolj krvoločni prizvok imena, ki dobro opiše

obnašanje velikana, medtem ko ime v drugem prevodu nima neposredne

povezave z izvirnikom. Prevajalca bi se lahko odločila tudi za bolj dobesedni

prevod, na primer Človekobjemač.

Childchewer (str. 66)

Otrokožvek

(str. 49)

direktni prevod Pamžožer

(str. 84)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

33

izvirnik: sklop – child-chewer;

prevod 1: zloženka – otrok-o-žvek (izpeljanka iz žvečiti);

prevod 2: zloženka – pamž-o-žer (izpeljanka iz žreti) / prekrivanka; pamži

+ ljudožer.

Childchewer žveči otroke, kar je v prvem prevodu dobesedno preneseno, medtem

ko se je prevajalka v drugem prevodu odločila za funkcijsko ustreznico, ki prav

tako prenese pomen imena, vendar v tem primeru velikan otrok oz. pamžev ne

žveči, temveč žre, kar je logična posledica žvečenja.

Meatdripper (str. 67)

Mesokap

(str. 50)

direktni prevod Mesomlask

(str. 84)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: sklop – meat-dripper (izpeljanka iz drip);

prevod 1: prekrivanka – meso + kapljati / sklop – meso-kap (izpeljanka

iz kapljati)

prevod 2: prekrivanka – meso + mlaskati.

Kot v prejšnjem primeru, je tudi tukaj prvi prevod dobeseden, medtem ko je bila

prevajalka v drugem bolj domiselna in je ustvarila neologizem Mesomlask, ki

ohranja pomen, saj obravnavani velikan najverjetneje mlaska tekočino, ki kaplja

z mesa.

Gizzardgulper (str. 67)

Grlogolt

(str. 50)

direktni prevod Goltograb

(str. 84)

prosti prevod

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: sklop – gizzard-gulper (izpeljanka iz gulp);

34

prevod 1: sklop – grlo-golt (izpeljanka iz goltati);

prevod 2: zloženka – golt-o-grab (izpeljanka iz grabiti).

Gizzard pomeni del želodca ali želodček, zato ni povsem jasno, zakaj se nihče od

prevajalcev ni odločil, da bi to sestavino uporabil v svojem neologizmu. V prvem

primeru gre za dobesedni prevod dela gulper – golt, v drugem pa za povsem

prosti prevod.

Maidmasher (str. 67)

Devicoljub

(str. 50)

funkcijska

ustreznica

Dečvodrozg

(str. 84)

direktni prevod

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: sklop – maid-masher (izpeljanka iz mash);

prevod 1: zloženka – dečv-o-ljub (izpeljanka iz ljubiti);

prevod 2: zloženka – dečv-o-drozg (izpeljanka iz drozgati).

V nasprotju z drugimi primeri lahko tukaj o dobesednem prevodu govorimo v

drugem primeru, medtem ko se je prvi prevajalec odločil za funkcijsko

ustreznico, ki ohranja glavno idejo imena, vendar velikana spremeni v ljubite lja

devic/deklet, ne izpostavi pa tega, kaj z njimi počne. Drozgati je sicer drugi izraz

za mečkanje (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2. 5. 2018), vendar menimo,

da bi bila uporaba druge besede bolj primerna, saj bi jo otroci prej razumeli.

Prevod bi se lahko na primer glasil Deklomečkač.

7.1.2 Poimenovanja bitji

Nekatera bitja v deželi velikanov so čisto navadne živali, ki jih VDV le drugače

izgovarja. Obstajajo pa tudi posebna bitja, ki imajo posebna imena, s katerimi sta

se morala prevajalca spoprijeti. Analizirali bomo, ali sta ohranila napačno

izgovorjavo že znanih besed in poskušala ustvariti neologizme za poimenovanje

nepoznanih bitji.

35

Preglednica 2: Primeri prevodov poimenovanj bitji

1. PREVOD

(Prešeren, 1994)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

2. PREVOD

(Barič Moder,

2008)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

hippodumplings (str. 23)

konjički

(str. 18)

funkcijska

ustreznica

nulski konji

(str. 33)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – hippopotamus + dumplings;

prevod 1: /

prevod 2: napačno črkovanje (nilski konji).

Prvi prevajalec je uporabil pomanjševalnico in ne neologizma, prav tako ni

popolnoma prenesel pomena poimenovanja bitja, saj gre za nilske konje in ne

konje. Drugi prevod ohranja pomen, vendar se prevajalka ni odločila za

domiselni neologizem, temveč je le napačno črkovala besedo nilski (nulski) in s

tem zgolj delno popačila poimenovanje.

elefunt (str. 33)

slon

(str. 25)

funkcijska

ustreznica

slonh

(str. 44)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: napačno črkovanje (elefant);

prevod 1: /

prevod 2: napačno črkovanje (slon).

36

V prvem prevodu neologizma ni, v drugem pa gre tako kot v izvirniku za napačno

črkovanje oz. dodajanje črke, tako da bi lahko prevod označili tudi kot

dobeseden.

human beans (str. 33)

človeška bitja

(str. 26)

funkcijska

ustreznica

čloreški

(str. 45)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: nova besedna zveza;

prevod 1: /

prevod 2: prekrivanka – človek + oreški.

V prvem prevodu se neologizem spet ne pojavi. V drugem pa je bila prevajalka

zelo domiselna in v prevodu tako kot v izvirniku obdržala analogijo besede

človek, hkrati pa prav tako del izraza nadomestila s hrano, v njenem primeru z

oreški. Beseda je že na prvi pogled prepoznavna, hkrati pa nova in popačena.

micies (str. 38)

miške

(str. 38)

funkcijska

ustreznica

miške

(str. 51)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: napačno črkovanje (mice);

prevod 1: /

prevod 2: /.

Prevoda neologizma micies, pri katerem je Dahl nepravilno črkoval mice, sta

redka primera, ko se oba prevajalca nista odločila za neologizem, temveč za

prevod z že znano besedo.

37

nightingull (str. 38)

slavček

(str. 29)

funkcijska

ustreznica

sravčki

(str. 51)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: napačno črkovanje (nightingale) / prekrivanka; nightingale +

gull;

prevod 1: /

prevod 2: napačno črkovanje (slavčki).

Pri izvirnem izrazu nightingull gre lahko za napačno črkovanje ali pa prekrivanje

besed dveh ptičev, slavčka in galeba. V prvem prevodu neologizma ni, v drugem

pa se prav tako pojavi v obliki napačnega zapisa besede.

cattlepiddlers (str. 39)

bube

(str. 29)

funkcijska

ustreznica

gospenice

(str. 51)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: napačno črkovanje (caterpiller);

prevod 1: /

prevod 2: prekrivanka – gospe + gosenice.

Drugi prevod, kjer se neologizem pojavi, je domiselna prekrivanka, iz katere je

moč razbrati pomen izvirne besede, hkrati pa zveni kot novo izmišljeno bitje.

humplecrimp (str. 40)

grbogubar

(str. 30)

direktni prevod nagajaški

tjazbečar (str. 53)

prosti prevod

Tvorjenje neologizmov:

38

izvirnik: sklop – humple- (izpeljanka iz hump) -crimp (samostalnik

izpeljan iz enakega glagola)

prevod 1: zloženka – grb-o-gubar (izpeljanka iz gubati);

prevod 2: izpeljanka iz nagajati in sklop – tjazbečar.

Prvi prevod je domiselni neologizem, ki je pravzaprav dobesedni prevod

izvirnika, hkrati pa deluje tudi v slovenščini. Medtem se je prevajalka v drugem

prevodu odločila za prosti prevod in ustvarila neologizem, ki poimenuje povsem

novo bitje.

wraprascal (str. 40)

ovijal (str. 30) funkcijska

ustreznica

puklasti mevžar

(str. 53)

prosti prevod

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: sklop – wrap-rascal (asonanca);

prevod 1: izpeljanka – ovijati se ovijal;

prevod 2: izpeljanka – mevža mevžar.

Lahko bi rekli, da je wraprascal navihano bitje, ki se rado ovija. Ta pomen je

delno prenesel prvi prevajalec, ki je bitje poimenoval ovijal, izgubil pa se je

navihani del, medtem ko je neologizem puklasti mevžar povsem prosti prevod.

crumpscoddle (str. 40)

strelokuh (str. 30) prosti prevod podzimski dudelj

(str. 53)

prosti prevod

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – crumpet + coddle;

prevod 1: zloženka – strel-o-kuh (izpeljanka iz kuhati);

prevod 2: sestavljenka – pod-zimski; nova skovanka – dudelj.

39

Crumpet je vrsta čajnega peciva, ki ga crumpscoddle očitno zna skuhati. V prvem

prevodu na novo ustvarjeno bitje kuha strele. Ohranjena je le značilnost, da kuha,

drugače pa je prevod prost, tako kot v drugem prevodu, kjer ime bitja nima

povezave z izvirnim neologizmom.

rhinostossterisses (str. 70)

nosorogi

(str. 52)

funkcijska

ustreznica

nosorožice

(str. 89)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: napačno črkovanje (rhinoceruses);

prevod 1: /

prevod 2: prekrivanka – nosorogi + rožice.

Dahl je ustvaril tudi nosorogom podobna bitja z le malce drugačnimi črkami. V

prvem prevodu neologizma ni, v drugem pa je prevajalka prav tako ohranila

podobnost z nosorogi in ustvarila novotvorjeno ime bitja, ki bi si ga lahko z malo

domišljije predstavljali kot nosoroga z rožicami namesto ušes.

cockatootloo (str. 78)

živopisana papiga

(str. 57)

opisna ustreznica kokodlak

(str. 97)

prosti prevod

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: izpeljanka – cockatoo cockatootloo, fonestetična skovanka;

prevod 1: /;

prevod 2: prekrivanka – kokoš + volkodlak.

Prevajalec v prvem prevodu spet ni posegel po neologizmu in se je odločil za

opisni prevod. Drugi prevod se morda na prvi pogled zdi prost, vendar pa gre

morda tudi pri izvirniku za podobnost z oglašanjem petelina (cock-a-doodle-

40

doo). V tem primeru je prevajalka dobro prenesla fonestetično značilnost

izvirnika in tvorila prekrivanko, ki pa sicer ni zvesti prevod izvirnega

neologizma.

quogwinkles (str. 91)

marsovčki

(str. 65)

funkcijska

ustreznica

svile in pralčki

(str. 111)

prosti prevod

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: nova skovanka;

prevod 1: pomanjševalnica;

prevod 2: napačno črkovanje (vile in palčki).

V izvirniku težko določimo, na kakšen način oz. iz katerih besed je avtor tvoril

neologizem quogwinkles, iz sobesedila pa vemo, da gre za bitja iz vesolja, ki

večkrat obiščejo deželo velikanov. V prvem prevodu neologizma ni, je pa

prevajalec ostal zvest izvirniku, saj je izbral pomanjševalnico marsovčki, ki prav

tako predstavlja bitja iz vesolja. Medtem se je prevajalka v drugem prevodu

poigrala z napačnim črkovanjem. Ni ohranila teme vesolja, temveč se je odločila

za popačenje poimenovanja pravljičnih bitji.

Miss Knoweverything (str. 92)

gospodična

Vseznalka

(str. 66)

direktni prevod Vseznalčica

(str. 112)

funkcijska

ustreznica,

skrčenje

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: sklop – know-everything (samostalnik iz glagola in

samostalnika);

prevod 1: sklop – vse-znalka (izpeljanka iz znati);

prevod 2: sklop – vse-znalčica (izpeljanka iz znati).

41

Eden redkih primerov, kjer sta oba prevoda v veliki meri dobesedna, je prevod

neologizma Miss Knoweverything. V prvem prevodu gre za popolnoma direktni

prevod, medtem ko je v drugem prevajalka izpustila besedo miss, starost osebe,

ki vse vé, pa je ponazorila s pomanjševalnico.

jiggyraffes (str. 108)

žigirafe

(str. 74)

naturalizacija požirafe

(str. 131)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: napačno črkovanje (giraffe);

prevod 1: napačno črkovanje (žirafe);

prevod 2: sestavljenka – po-žirafe.

Vsi trije neologizmi so popačenke besede žirafa (giraffe) z dodanimi črkami, ki

pa ne ovirajo bralca pri tem, da bi razbral, katera žival se skriva za novo

skovanko. V prvem prevodu bi lahko šlo tudi za naturalizacijo, saj je beseda

prilagojena izgovorjavi slovenščine, drugače pa gre za popolni prenos.

Your Majester (str. 151)

Vaša veličanstva

(str. 105)

funkcijska

ustreznica

Velikanstvo

(str. 184)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: napačno črkovanje/izpeljanka iz Majesty;

prevod 1: uporaba množine, kjer se navadno uporablja ednina;

prevod 2: prekrivanka – velikan + veličanstvo.

VDV z nazivom Your Majester naslavlja angleško kraljico. V prvem prevodu to

počne z uporabo množine namesto edine, v drugem pa z domiselnim

neologizmom, ki združuje besedi velikan in veličanstvo. Oba prevajalca sta

42

ohranila glavno idejo izvirnika in se odločila za različni obliki naslavljanja

kraljice.

7.1.3 Poimenovanja sanj

VDV je neke vrste lovilec sanj. Sanje lovi v velike kozarce, nato pa jih spušča v

sobe otrok. Preprečiti poskuša, da bi do njihovih sob prišle nočne more, k njim pa

spušča le najlepše sanje. V njegovem svetu ima vsaka vrsta sanj svoje ime. Sledi

analiza prevajanja imen sanj, pri kateri nas bo zanimalo predvsem, ali sta prevajalca

uspela tvoriti domiselne in ustrezne prevode.

Preglednica 3: Primeri prevodov imen sanj

1. PREVOD

(Prešeren, 1994)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

2. PREVOD

(Barič Moder,

2008)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

winksquiffler (str. 74)

kodrček

(str. 56)

delna funkcijska

ustreznica

hehetajke

(str. 93)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: sklop – winks-quiffler (izpeljanka iz quiff);

prevod 1: nova uporaba;

prevod 2: izpeljanka – hehetanje hehetajke.

Winksquifflers so sladke in prijetne sanje. Prvi prevod je že obstoječa beseda, ki

je tokrat uporabljena za poimenovanje sanj in se nanaša na del izvirnega

neologizma quiffler, ki je izpeljanka iz quiff (koder), zato se je prevajalec najbrž

odločil za uporabo pomanjševalnice. V drugem primeru pa se je prevajalka

odločila za prenos pomena omenjenih sanj in jih poimenovala hehetajke, ker

prinašajo smeh v otroške sanje.

43

phizzwizard (str. 74)

čarodej

(str. 56)

funkcijska

ustreznica

čaroblinščice

(str. 93)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: sestavljenka – phizz- (nova beseda) -wizard;

prevod 1: /;

prevod 2: izpeljanka – čaroben, čarobnost čaroblinščice.

Phizzwizard so dobre sanje, po katerih se otroci zbudijo srečni in nasmejani. Prvi

prevod ne ohranja neologizma, temveč postreže z besedo čarodej, ki izhaja iz

dela izvirnega izraza. Prevajalka drugega prevoda pa se je odločila za

čaroblinščice, neologizem, ki prav tako izhaja iz besede wizard, hkrati pa ima

pozitiven prizvok in oddaja čarobnost, ki otroku takoj da vedeti, da gre za nekaj

dobrega in veselega. Neologizmu v drugem prevodu je težko določiti sestavne

dele, predvidevamo lahko le, da gre za izpeljanko iz besed čaroben ali čarobnost.

trogglehumper (str. 74)

težavonosec

(str. 56)

funkcijska

ustreznica

trpomučnice

(str. 95)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: nova skovanka;

prevod 1: zloženka – težav-o-nosec (izpeljanka iz nositi);

prevod 2: prekrivanka – trpeti + mučnice (izpeljanka iz mučiti se).

Trogglehumper je najhujša nočna mora. Oba prevajalca sta tvorila neologizem in

z njim opisala vrsto sanj.

grobswitcher (str. 76)

veliki bičar prosti prevod vratograbke prosti prevod

44

(str. 57) (str. 96)

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: nova skovanka;

prevod 1: nova kolokacija;

prevod 2: zloženka – vrat-o-grabka (izpeljanka iz grabiti).

Grobswitcher je nočna mora. Oba prevajalca sta se odločila za prosti prevod. V

prvem prevodu ime ni tako grozno, kot so običajno nočne more, medtem ko je

prevajalka v drugem prevodu uspela pričarati bolj grozljivo vzdušje in z imenom

ponazoriti dogajanje v sanjah.

ringbeller (str. 96)

zvonček

(str. 69)

direktni prevod nadušopiske

(str. 117)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: nova frazna beseda – tvorjena iz fraze to ring a bell;

prevod 1: /;

prevod 2: sklop – na-dušo-piske.

Tudi ringbeller so prijetne sanje, iz katerih se otroci zbudijo veseli in nasmejani.

Prvi prevajalec se je odločil za skoraj dobesedni prevod, ki ni neologizem in ne

prenese pomena izvirnika. V drugem prevodu je neologizem nadušopiske bolj

jasen, saj nam opiše naravo sanj.

zozimus (str. 119)

sanjevina

(str. 82)

funkcijska

ustreznica

duhkovina

(str. 146)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

45

izvirnik: nova skovanka;

prevod 1: izpeljanka – sanje sanjevina;

prevod 2: izpeljanka – duh/duša duhovina.

Zozimus je snov, iz katere so narejene sanje. Gre sicer za neologizem, katerega

izvor ni jasen, vendar je prvi prevajalec odlično zadel bistvo izraza, ko je

neologizem izpeljal iz besede sanje, saj ga lahko takoj razvozlamo in ugotovimo,

kaj predstavlja. V drugem prevodu je neologizem izpeljan iz besed duh ali duša,

zato pomena brez sobesedila morda ne bi bilo mogoče takoj razvozlati.

7.2 POIMENOVANJA HRANE IN PIJAČE

V besedilu se pojavi tudi nekaj neologizmov, ki predstavljajo hrano in pijačo.

Najbolj zanimiva sta se nam zdela primera pigwinkles in frobscottle, saj

predstavljata dve popolnoma novi besedi, zato nas je zanimalo, kako sta se s

prevajanjem novih skovank spoprijela oba prevajalca. V analizo pa so vključeni

tudi neologizmi že znane hrane, ki je v svetu velikanov malce drugače

poimenovana.

Preglednica 4: Primeri prevodov poimenovanj hrane in pijače

1. PREVOD

(Prešeren, 1994)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

2. PREVOD

(Barič Moder,

2008)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

frumpkin pie (str. 27)

slastni kolaček

(str. 20)

kulturna

ustreznica

šprudelj

(str. 36)

kulturna

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: napačno črkovanje (pumpkin) / prekrivanka – frumpy +

pumpkin;

prevod 1: /;

46

prevod 2: napačno črkovanje (štrudelj).

Pumpkin pie je bučna pita, ki je najbolj priljubljena v Severni Ameriki, kjer jo

pripravljajo predvsem za zahvalni dan. Pri nas ni tako pogosta sladica, prav zato

sta se prevajalca najbrž tudi odločila, da za neologizem frumpkin pie poiščeta

kulturno ustreznico. V prvem prevodu neologizma ni, v drugem pa je prevajalka

novo skovanko ustvarila iz besede štrudelj.

strawbunkles and cream (str. 32)

jagoda

(str. 25)

funkcijska

ustreznica

jagobe s smetano

(str. 43)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – strawberries + bunk (= nesmisel);

prevod 1: /;

prevod 2: napačno črkovanje (jagode) / prekrivanka – jagode + gobe.

Jagode s smetano so priljubljena sladica po vsem svetu, zato tukaj kulturna

prilagoditev ni bila potrebna. Dahl je v besedo strawberries spretno zavil še bunk,

ki pomeni nesmisel, kar sovpada z jezikom VDV-ja. Prvi prevajalec ni uporabil

neologizma, v drugem prevodu je prav tako spremenjena beseda jagode, morda

gre le za napačno črkovanje ali pa prekrivanko.

snozzcumbers (str. 33)

smrdljive kumare

(str. 25)

opisna ustreznica smrkumare

(str. 44)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – snozze (napačno črkovanje besede snooze) +

cucumbers;

prevod 1: /

47

prevod 2: prekrivanka – smrdljive + kumare.

Snozzcumber je zelenjava, podobna veliki kumari, ki raste v deželi velikanov in

je ogabnega okusa, vendar je vse, kar Veliki dobrodušni velikan jé, saj noče jesti

čloreškov (ljudi). Oba prevajalca sta se odločila, da slab okus te hrane poudarita

z njenim vonjem, s tem da v prvem prevodu ni uporabljen neologizem, v drugem

pa spoznamo novo zelenjavo, smrkumaro.

pigwinkles (str. 40)

lešniki kikiriki

(str. 30)

prosti prevod hudomušnica

(str. 53)

prosti prevod

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – pignut + wink; izpeljanka iz prekrivanke pigwink;

prevod 1: /;

prevod 2: prekrivanka – hudomušna + mušnica.

Pigwinkle je dobra hrana, ki ne raste v deželi velikanov, čeprav bi si VDV to

želel. Izhaja iz imena rastline pignut, ki obrodi podobne sadove, kot je kostanj.

Morda se je ravno zato prvi prevajalec odločil, da tvori izraz iz oreškov – lešniki

kikiriki. V drugem prevodu se pojavi neologizem hudomušnica, ki pa je prosti

prevod, saj nima nič skupnega z izvirnikom, poleg tega nakazuje na nevarno,

strupeno hrano (mušnica), kar pigwinkle ni, zato prevod ni ustrezen.

vegitibbles (str. 51)

zelenjava

(str. 38)

funkcijska

ustreznica

zelenjavka

(str. 66)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: napačno črkovanje (vegetables);

prevod 1: /;

48

prevod 2: pomanjševalnica/napačno črkovanje.

Zelenjava (ali nekaj podobnega) je v deželi velikanov redka, saj rastejo le

smrkumare. Iz izvirnika je lahko razbrati, iz katere besede je tvorjen neologizem,

v prvem prevodu neologizma sploh ni, v drugem pa je prevajalka izbrala

pomanjševalnico ali pa preprosto v besedo vrinila eno črko in tako malce

predrugačila besedo zelenjava.

frobscottle (str. 56)

penadol

(str. 41)

prosti prevod mljaskovec

(str. 71)

kulturna

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: nova skovanka;

prevod 1: napačno črkovanje (Panadol – ime paracetamola v Veliki

Britaniji);

prevod 2: prekrivanka – mlask (izpeljanka iz mlask, mlaskati) +

malinovec.

Frobscottle je zelena pijača z mehurčki, pri kateri gredo mehurčki dol namesto

gor. Prvi prevajalec je izbral povsem prosti prevod, najbolj možno je, da je

popačil besedo panadol, ki je ime za paracetamol v Veliki Britaniji (Oxford

Dictionaries, 2. 5. 2018). Prevajalka drugega prevoda pa se je poigrala s

slovenski kulturi znano pijačo, malinovcem, ki ga je spremenila v tako dobro

pijačo, da jo otroci kar pomlaskajo.

7.3 FRAZNI NEOLOGIZMI

Izbrani frazni neologizmi vključujejo idiome, primere in kolokacije, večinoma pa

so izpeljani iz že znanih fraz. V nekaterih primerih so neologizmi zelo blizu že

obstoječim frazam, v drugih so precej spremenjeni. Pri tvorbi fraznih neologizmov

49

v otroški literaturi je pomembno, da so novi izrazi dovolj preprosti in posledično

otrokom razumljivi, hkrati pa dovolj domiselni, saj imajo otroci veliko domišlj ije,

ki je ne smemo podcenjevati. Analizirali smo, ali sta prevajalca v slovenščini uspela

tvoriti frazne neologizme, ki ohranjajo pomen izvirnika ter so hkrati prilagojeni

ciljni kulturi, razumljivi ciljnim bralcem in izvirni.

Preglednica 5: Primeri prevodov fraznih neologizmov

1. PREVOD

(Prešeren, 1994)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

2. PREVOD

(Barič Moder,

2008)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

“Now we is getting nosier than a parker.” (str. 32)

»No zdaj pa

postajamo vse bolj

radovedni in

predrzni!«

(str. 24)

opisna ustreznica »Zdej smo pa že

bolj firbčni od

samega Firbca.«

(str. 43)

direktni prevod

Dahl si je izmislil novo primero na podlagi uveljavljene besedne zveze nosy

parker, ki bi jo lahko prevedli kot vtikljivec ali firbec (PONS, 25. 4. 2018). V

prvem prevodu se prevajalec ni odločil za neologizem in je ustvaril opisni prevod,

medtem ko je prevajalka v drugem prevodu uporabila neposredni, skoraj

dobesedni prevod.

“Now we is getting on to the dark and dusky secrets.” (str. 34)

»Ej,« je rekel

VDV, »zdaj smo

prišli do tistih

najtemnejših

skrivnosti.«

(str. 26)

opisna ustreznica »To pa so že

najbolj mlačne

skrivnosti.« (str.

46)

funkcijska

ustreznica

50

Pri neologizmu dark and dusky secrets gre za redundanco, saj bi bil dobesedni

prevod temne in mračne skrivnosti. Nova fraza je bila prvič prevedena v

slovenščino opisno, in sicer kot najtemnejše skrivnosti, drugič pa z neologizmom

najbolj mlačne (namesto mračne) skrivnosti. Oba prevoda ohranjata pomen

izvirnika.

…, “but you must believe me when I say they is very extra-usual ears indeed.

They is not to be coughed at.” (str. 35)

…, »toda verjemi

mi, če ti pravim, da

so ta ušesa res

nekaj ekstra

špecialnega.

Nimam jih zato, da

bi kašljal vanje.«

(str. 27)

direktni prevod …, »toda

verjemi, da so to

zares nadvse

nadnavadni uhlji.

Oni niso za staro

šalo.« (str. 47)

funkcijska

ustreznica

Nova fraza, ki zamenja že znano laughed at, je v prvem prevodu dobesedni

prevod kašljati vanje, ki v slovenščini ne deluje, saj iz njega ni mogoče razbrati

pomena fraze. V drugem prevodu pa se je prevajalka odločila za novo frazo za

staro šalo, ki izhaja iz znanega izraza za staro šaro, s tem pa ohranila pomen

izvirnika.

“In this sloshflunking Giant Country, happy eats like pineapple and pigwinkles

is simply not growing.” (str. 40)

»V tej čudni,

spakedrani Deželi

Velikanov sploh ne

raste tista srečna

hrana, kot na

primer ananas in

lešniki kikiriki.«

direktni prevod »V tej

brozgogrbni

Velikaniji flušna

papica, kot so

ananasi in

hudomušnice,

funkcijska

ustreznica

51

(str. 30) preprosto ne

uspeva.« (str. 53)

Happy eats je besedna zveza, ki opisuje skupino dobre hrane, za katero si VDV

želi, da bi rastla v deželi velikanov. Prvi prevajalec je izraz dobesedno prevedel

in tvoril izraz srečna hrana, kar ohranja pomen, saj lahko takoj razberemo, da

gre za hrano, ki nas osrečuje, ni pa se odločil za ustvarjanje novih besed. V

drugem prevodu najdemo neologizem flušna papica, ki je domiselna ustreznica

izvirnika, ki prav tako pove, da gre za dobro (luštno) hrano (papico).

“But because I is refusing to gobble up human beans like the other giants, I

must spend my life guzzling up icky-poo snozzcumbers instead. If I don’t, I will

be nothing but skin and groans.” (str. 42)

Toda zato, ker

nočem preganjati

in goltati človeških

bitji kot drugi

velikani, moram

vse življenje

prežvekovati te

ogabne

smrkumare. Če ne

bi jedel tega, bi

bila od mene sama

kost in koza.«

(str. 31)

funkcijska

ustreznica

»Toda ker se

nočem basati s

čloreški, moram

vse življenje

goltati fujsaste

smrkumare. Če

ne, bi me bila

sama kost in

kuža.« (str. 55)

funkcijska

ustreznica

V zgornjem primeru so se vsi trije oblikovalci besedil odločili za približanje isti

frazi, in sicer nothing but skin and bones oz. sama kost in koža. Neologizme oz.

nove fraze so tvorili s pomočjo združevanja besed, ki so podobne tistim v izvirnih

frazah, tako da lahko bralec še vedno razbere, kaj je VDV hotel povedati.

52

“Do we really have to eat it,” Sophie said.

“You do unless you is wanting to become so thin you will be disappearing into

a thick ear.” (str. 44)

»Morava res to

jesti?« je vprašala

Zofi.

»Moraš, razen če

ne želiš postati

tako tanka, da boš

izginila v debelem

ušesu.«

(str. 34)

direktni prevod »Pa morava res

to jesti?« je

vprašala Zofka.

»Ja, če nočeš

tako shujšati, da

boš hujša kot

prekla.«

(str. 59)

funkcijska

ustreznica

Tudi v tem primeru je Dahl že obstoječe besede povezal v novo frazo, ki izhaja

iz uveljavljene disappear into thin air, kar pomeni nenadoma izginiti. Prvi

prevajalec je frazo dobesedno prevedel in v slovenščini ne deluje, saj nimamo

podobnega že obstoječega izraza. Druga prevajalka pa je frazo prevedla s

kulturno ustreznico, saj v slovenščini nekomu, ki je zares suh, rečemo, da je suh

kot prekla. Iz tega je tvorila novo frazo hujša kot prekla, ki nima popolnoma

istega pomena kot izvirni izraz (popolne ustreznice niti nimamo), vendar v

ciljnem okolju deluje.

“Are you sure you is not twiddling my leg?” (str. 45)

»A me res ne

vlečeš?« (str. 34)

funkcijska

ustreznica

»Me žiher ne

vlačiš za nos?«

(str. 59)

funkcijska

ustreznica

Dahl je neologizem twiddle one's leg najbrž ustvaril iz dveh drugih idiomov, in

sicer twiddle one's thumbs in pull someone's leg. Ohranil je pomen slednjega,

torej briti iz nekoga norca ali vleči koga za nos. Oba prevajalca sta prenesla

pomen izvirnika in ga ustrezno kulturno priredila, tako da ima enako funkcijo,

hkrati pa sta izraz malce predrugačila. V prvem prevodu je uporabljen okrnjen

53

izraz (manjka za nos), v drugem pa je uporabljena beseda vlačiti namesto vleči.

Tako lahko v drugem primeru rečemo, da gre za novo uporabo že obstoječih

besed oz. novo frazo, v prvem pa gre le za okrajšavo, zato neologizma ni.

“Every night you could be galloping off happy as a hamburger and gobbling

juicy human beans!” (str. 53)

»Lahko pa bi si

tudi ti privoščil

nekaj slastnih,

sočnih človeških

bitji na noč!«

(str. 40)

izpust »Pa bi lahko

vsako noč veselo

žrl sočne

čloreške in se do

sitnega napokal!«

(str. 68)

skrčenje

As happy as a clam je idiom, ki pomeni, da je nekdo zelo srečen. Dahl je idiom

posrečeno spremenil v happy as a hamburger, medtem ko slovenska prevajalca

nista bila izvirna in nista tvorila neologizmov. V prvem prevodu je idiom

popolnoma izpuščen, v drugem pa preveden le kot veselo.

“Hold your breaths!” the BFG whispered down to her. (str. 63)

»Zadržuj dih!« ji

je zašepetal VDV.

(str. 46)

funkcijska

ustreznica

»Zadrži duh!« ji

je šepnil VDV.

(str. 80)

funkcijska

ustreznica

Hold your breaths je nova različica že znane fraze hold your breath, ki s samo

eno dodatno črko še vedno jasno izraža svoj pomen in le nakazuje na VDV-jevo

pomanjkanje znanja pravilne angleščine. Na tak način sta frazo prevedla tudi oba

prevajalca, prvi se je odločil za nedovršni glagol (zadržuj) namesto dovršnega

(zadrži), v drugem prevodu pa opazimo prečrkovanje besede dih v duh. Oba

prevajalca sta prenesla pomen in funkcijo izvirnega neologizma.

“Please be still as a starfish now. I is thinking there may be a whole swarm of

phizzwizards up here today.” (str. 74)

54

»Zdaj pa tiho kot

morska zvezda!

Predvidevam, da je

danes tam zgoraj

morda cel roj

čarodejev.«

(str. 56)

direktni prevod »Prosim te, da si

čisto primirna in

tiho kot biba.

Gruntam, da bi

bil lahko tukej

cel roj

čaroblink.«

(str. 93)

funkcijska

ustreznica,

razširitev

Z novo primero still as a starfish želi VDV Sophie povedati, da naj bo tiho in

pri miru. Prvi prevajalec se je odločil za dobesedni prevod in v slovenščini

tvoril novo frazo, medtem ko se je prevajalka drugega prevoda odločila za

razširitev in uporabila oba pomena besede still (pri miru in tiho). Sestavljenki

primirna je dodala še novo frazo tiho kot biba. Oba prevoda ustrezno preneseta

pomen izvirnika, kljub temu, da nista že znani frazi.

“Oh no!” he cried. “Oh mince my maggots! Oh swipe my swoggles!” (str. 74)

»Oh, ne!« je skoraj

zajokal. »O,

presneto! O,

smola!«

(str. 56)

funkcijska

ustreznica

»O, ne!« je

zavpil.

»Presneta peč!

Naj me boklja

krcne!« (str. 95)

funkcijska

ustreznica

Ko VDV ugotovi, da je na lovu za sanjami ujel nočno moro, je obupan in začne

vzklikati v svoji značilni govorici, z veliko neologizmi. Dahl je v tem primeru

tvoril dve novi frazi, ki ju ni mogoče dobesedno prevesti, saj gre le za vzklike

obupa, ki pravzaprav nimajo smisla. V prvem prevodu neologizmov ni,

prevajalec se je odločil, da uporabi funkcijske ustreznice, ki bi jih nekdo vzklika l

v slovenščini. V drugem prevodu pa prepoznamo dve prav tako ustrezni novi

frazi, presneta peč (namesto reč) ter naj me boklja krcne, kjer gre za večbesedno

menjavanko (medsebojna zamenjava začetnih črk besed).

55

“Oh, save our solos!” he cried. (str. 74)

»Oh, kaj je

naredil!« je tožil.

(str. 56)

funkcijska

ustreznica

»Bog nam

pomahaj!« je

vzkliknil.

(str. 95)

funkcijska

ustreznica

Kot v prejšnjem primeru se je tudi tukaj prvi prevajalec odločil, da ne bo uporabil

neologizma, v drugem prevodu pa je z zamenjavo ene črke prevajalka tvorila

novo frazo.

“Deliver us from weasles!” (str. 76)

/ izpust »Reši se, kdor

vse zmore!« (str.

95)

funkcijska

ustreznica

Zadnji VDV-jev vzklik je v prvem prevodu popolnoma izpuščen, v drugem pa se

spet pojavi neologizem, izpeljan iz že znane fraze reši se, kdor se more.

“This one would make your teeth stand on end!” “If this one got into you, your

blood would be freezing to icicles and your skin would go creeping across the

floor!”

(str. 76)

»Ob teh môrah bi

škripala z zobmi,

kri bi se ti

ustavila v žilah,

kurjo polt bi

dobila po vsem

telesu.«

(str. 57)

funkcijska

ustreznica

»Zobje bi ti

škropotali! Kri

bi ti zmrznila v

žlicah in oblil bi

te mrzel potok!«

(str. 96)

funkcijska

ustreznica

56

Veliki dobrodušni velikan pri razlaganju, kaj bi se zgodilo s Sophie, če bi

doživela eno izmed nočnih mor, ki jih je ujel, uporabi veliko idiomov, ki pa niso

že znane fraze, temveč nove skovanke, izpeljane iz njih. V nasprotju z večino

primerov se tukaj prvi prevajalec ni odločil za dobesedne prevode, temveč je

neologizme prenesel v obliki že znanih idiomov v slovenščini in tako ustrezno

priredil besedilo, ni pa zajel vseh temeljnih značilnosti velikanovega govora. Na

drugi strani se je prevajalka v drugem prevodu bolj poigrala z že znanimi idiomi

in jih s spremembo nekaterih besed preoblikovala v neologizme, ki pa so še vedno

prepoznavni.

“When do you sleep?” Sophie asked.

“Even less,” the BFG answered. “I is sleeping only once in a blue baboon.”

(str. 80)

»Kdaj pa spiš ti?«

je vprašala Zofi.

»Še manj,« je rekel

VDV. »Jaz spi le

redkokdaj.«

(str. 59)

funkcijska

ustreznica

»Koliko pa spiš

ti?« je vprašala

Zofka.

»Zelo

razredčeno,« je

odvrnil VDV.

»Kvečjemu

enkrat na sto

omlet.«

(str. 100)

funkcijska

ustreznica

Once in a blue baboon je fraza, izpeljana iz bolj znane once in a blue moon, kar

pomeni redkokdaj (The Free Dictionary, 24. 4. 2018). Točno tako je neologizem

preveden v prvem prevodu, v drugem pa spet najdemo novo skovanko, ki

spominja na izraz enkrat na sto let. V obeh primerih je pomen prenesen in izraza

razumljiva, vendar drugi prevod bolje ponazori način govora velikana in zato

deluje bolj pristno.

57

“She is never believing you,” he said. “Never in a month of Mondays.” (str.

110)

»Nikoli ti ne bo

verjela,« je rekel.

»Nikoli v

ponedeljkovem

mesecu.«

(str. 75)

direktni prevod »Nikoli ti ne bo

verjela,« je rekel.

»Niti v sanjah.«

(str. 133)

funkcijska

ustreznica

Še en frazni neologizem, ki ga je prevajalec prvega prevoda dobesedno prevedel,

v slovenščini pa nima smisla, saj je iz njega težko razbrati, da naj bi pomenil

nikoli. V drugem prevodu neologizma ni, je pa uporabljena znana fraza, ki

ustrezno prenaša pomen izvirnika.

“Is you helping me to find this Palace?” the BFG asked. “I has never dared to

go hide and sneaking around London in my life.” (str. 115)

»Ali mi pomagaš

najti palačo?« je

vprašal VDV.

»Nikoli v življenju

si nisem drznil

klatiti se naokrog

po Londonu.«

(str. 79)

funkcijska

ustreznica

»Mi boš

pomagala najti to

palačo?« je

vprašal VDV.

»Nikoli si še

nisem upal na

slepe miši v

London.«

(str. 141)

kulturna in

funkcijska

ustreznica

VDV pomeša besedo sneaking (tihotapiti se) in frazo hide and seek in tako z

neologizmom razloži, da se še nikoli ni potepal po Londonu. V prvem prevodu

neologizma ni, fraza je prevedena skladno s pomenom. V drugem se je prevajalka

poigrala s frazo slepe miši, ki se nanaša na izvirno hide and seek in izhaja iz

otroške igre z enakim imenom, in iz nje tvorila novo frazo iti nekam na slepe

58

miši, kar zveni kot nekaj, kar bi rekel VDV, in ohranja tako pomen kot

domiselnost izvirnika.

“What’s the matter?” Sophie whispered in her under-the-breath voice.

“I is in a bit of a puddle,” he said. (str. 129)

»Kaj se dogaja?«

je zašepetala Zofi s

svojim zadušenim

glasom.

»Jaz je malo

zgubljen,« je

rekel. (str. 90)

funkcijska

ustreznica

»Kaj je narobe?«

ga je polglasno

vprašala Zofka.

»Mislim, da sem

v zosku,« je

odvrnil.

(str. 159)

funkcijska

ustreznica

Namesto to be in a muddle, ki pomeni biti zmeden, zgubljen (Merriam-Webster,

2. 5. 2018) je Dahl skoval novo frazo to be in a puddle, ki je bila prvič prevedena

brez neologizma z opisno ustreznico, drugič pa s pomanjševalnico, izpeljano iz

fraze v zosu, ki ohranja pomen izvirnika.

“Now don’t you go tip-toppling backwards,” the BFG said. (str. 136)

»Zdaj pa se ne

poskusi nasloniti

nazaj,« je šepetal

VDV. »Ves čas se

moraš z obema

rokama držati

notranjega roba

police.«

(str. 94)

funkcijska

ustreznica

»Da se ne bi

smrčajno

prekucnila,« ji je

šepnil VDV.

(str. 167)

funkcijska

ustreznica

Sklop tip-toppling (tip + topple) sta oba prevajalca prevedla ustrezno, vendar

brez neologizma. Lahko bi se morda poigrala z glagoloma nagibati se in

prevračati se in tvorila prekrivanko, kot na primer navračati se.

59

“Your Majester,” he said. “I is your humbug servant.” He bowed again.

(str. 151)

»Vaša

veličanstva,« je

rekel, »jaz je vaš

ponižni sluga.«

Ponovno se je

poklonil.

(str. 105)

funkcijska

ustreznica

»Velikanstvo,

sluga

pokronan,« je

rekel in se znova

priklonil. (str.

184)

funkcijska

ustreznica

Namesto, da bi uporabil frazo your humble servant, se VDV pred angleško

kraljico zmoti in zameša besedi humble in humbug. Prevajalec je v prvem

prevodu brez neologizma izvirni izraz prevedel v pravilno frazo, prevajalka

drugega prevoda pa je posnemala Dahlovo zamenjevanje besed in namesto

besede pokorni skovala novo frazo sluga pokronan.

“Curiosity is killing the rat,” the BFG said. (str. 187)

»Radovednost še

podgano ubije,«

je rekel VDV.

(str. 127)

direktni prevod »Ne tunkajte

nosa v stvari, ki

se vas ne tičejo,«

je odvrnil VDV.

(str. 227)

funkcijska

ustreznica

Dahl je rek curiosity killed a cat (opozorilo nekomu, naj ne bo preveč radoveden)

spremenil v novo skovanko, ki jo je prvi prevajalec dobesedno prevedel. V

slovenščini takšnega ali podobnega reka nimamo, rečemo pa ne vtikaj nosu v tuje

zadeve oz. v zadeve, ki se te ne tičejo. Prvi prevod se nam zato ne zdi ustrezen,

saj otroci najbrž ne bodo razumeli, kaj je želel VDV s tem povedati, sploh ker

verjetno ne poznajo izvirnega reka. V drugem prevodu je s ciljno ustreznico

ustvarjen neologizem ne tunkajte nosa v stvari, ki se vas ne tičejo. V tem primeru

je jasno, kaj želi velikan s tem povedati, saj je nova fraza dovolj blizu že poznani.

60

7.4 SPUNERIZMI

Besednozvezne menjavanke ali s tujko spunerizmi so besede ali besedne zveze, pri

katerih se prvi del besede ali del prve besede prenese v drugi del ali drugo besedo,

zadnji del besede ali del druge besede pa v prvi del ali prvo besedo (Logar, 2006:

97). Prevajanje takšnih neologizmov je zelo zahtevno, posebno v otroški literatur i,

saj mora biti beseda ali besedna zveza še vedno dovolj razumljiva za ciljne bralce.

V analizi smo bili pozorni predvsem na to, ali sta se v katerem od primerov tudi

prevajalca odločila za tvorjenje takšnih menjavank, zanimalo pa nas je tudi, ali sta

pravilno razumela izvirnik in ustrezno prenesla pomen.

Preglednica 6: Primeri prevodov besednozveznih menjavank

1. PREVOD

(Prešeren, 1994)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

2. PREVOD

(Barič Moder,

2008)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

“By now they must be jipping and skumping all over the house shouting

“Hello hello where is Sophie gone?””

(str. 30)

»Ne morem si kaj,

da ne bi mislil,« je

rekel VDV, »na

tvojo ubogo mamo

in očeta. Zdaj prav

gotovo že jokata

in stokata in

stikata po vsej hiši

ter kličeta: Zofi,

kje si?«

(str. 23)

funkcijska

ustreznica

»Zdejle žiher že

brodita in

prskata po hiši in

vpijeta: »Hej, hej,

kje pa je naša

Zofka?««

(str. 40)

funkcijska

ustreznica

61

Skipping and jumping, kar je podlaga za uporabljeno menjavanko, bi v

slovenščino lahko prevedli kot poskakovati in skakati. Težko bi bilo to spremenit i

v spunerizem in tudi prevajalca se za to nista odločila. V prvem prevodu je

neologizem preveden z že znanimi besedami, ki so ustrezne in dobro prenesejo

pomen izvirnika. V drugem je prevajalka le zamenjala prvo črko besede brskati,

s prevodom pa je prav tako ohranila izvirni pomen.

“Catasterous!” cried the BFG. Upgoing bubbles is a catasterous disastrophe!”

(str. 58)

»Katastronalno,«

je vpil VDV. »Če

gredo mehurčki

navzgor, je to

katastronalna

katastrofa.«

(str. 43)

funkcijska

ustreznica

»Katastrofično!«

je vzkliknil VDV.

»Gor gredoči

mehurčki imajo

katastrofične

priskledice!«

(str. 74)

funkcijska

ustreznica

Catasterous disastrophe (v resnici disastrous catastrophe) je še ena domiselna

večbesedna menjavanka, ki jo je prav tako težko prenesti v slovenščino v enaki

obliki, saj imata besedi katastrofalna in katastrofa enaka začetka besed. Edina

rešitev bi bila, da bi namesto katastrofalna uporabili prevod pogubna in nato na

primer tvorili spunerizem katagubna pogustrofa, ki pa morda ni dovolj

prepoznaven, da bi ga bralci razumeli. V prvem prevodu se je prevajalec poigral

z besedo katastrofalna in tvoril novo frazo, v drugem je prevajalka posledice

spremenila v priskledice. Oba sta z novima skovankama ohranila pomen

izvirnika in hkrati ustvarila neologizem.

“You is welcome to go and search my cave from frack to bunt,” the BFG

answered.

(str. 65)

62

»Kar pridi v mojo

jamo in jo preišči

od vrha do tal,«

je odvrnil VDV.

(str. 48)

funkcijska

ustreznica

»Zaradi mene

lahko greste in

preprskate

votlino do

zadnjega

kotlička,« je

odvrnil VDV. (str.

83)

funkcijska

ustreznica

Novo frazo je Dahl izpeljal iz že znane from back to front. Ustrezno, vendar brez

neologizma, jo je v slovenščino prevedel prvi prevajalec, v drugem prevodu pa

se je prevajalka odločila za neologizem, izpeljan iz prav tako znane fraze do

zadnjega kotička, ki je najbližja ustreznica izvirniku.

“I is never never letting it go!” the BFG cried. “If I do, then some poor little

tottler will be having the most curdbloodling time!” (str. 76)

»Če jih pustim,

potem bo lahko

imel kak ubog,

majhen otrok

strašno noč.«

(str. 57)

funkcijska

ustreznica

»Nikoli jih ne bom

izpustil!« je zavpil

VDV. »Če jih

izpustim, bo

nekemu ubogemu

nulčku prda

predla!

(str. 96)

funkcijska

ustreznica

Bloodcurdling pomeni srhljivo, strašno (PONS, 24. 4. 2018), kar je ustrezno

uporabljeno v prvem prevodu, spet brez neologizma. Prevajalka drugega prevoda

pa se je odločila za prevod s frazo trda predla, ki ji je spremenila le prvo črko

prve besede. Morda bi se lahko s frazo poigrala na podoben način kot Dahl in iz

nje ustvarila menjavanko prda tredla. Lahko pa bi kateri izmed prevajalcev

uporabil tudi kak drug postopek tvorjenja neologizmov in na primer iz besed

srhljivo in strašljivo ustvaril novo besedo strahljivo.

63

“We is doing this lovely bit of buckswashling both together.” (str. 80)

»Skupaj bova

napravila to luštno

kozlarijo.«

(str. 59)

funkcijska

ustreznica

»Tole jim bova

zagodljala

skupej.«

(str. 101)

funkcijska

ustreznica

VDV se odloči, da bo nočno moro, ki jo je ujel, spustil med druge velikane. Z

besedo buckswashling (v pravilni angleščini swashbuckling) misli ravno na to

dejanje, zato sta kozlarija in nekomu zagosti ustrezna prevoda. V prvem prevodu

neologizma spet ne najdemo, v drugem je v obliki drugačnega črkovanja besede.

“Now,” he said, “we is waiting for the gun and flames to begin.” (str. 83)

»Zdaj,« je rekel,

»pa počakajva.

Kmalu se bo začel

grom in pekel.«

(str. 61)

funkcijska

ustreznica

»Zdej,« je rekel,

»pa počakejmo, da

se zabavkcija

začne!« (str. 103)

funkcijska

ustreznica

Gun and flames je izpeljanka iz že znane fraze fun and games, ki pa na nek način

še bolje opiše dogajanje, ki sledi, saj velikani ne bodo navdušeni nad nočno moro,

ki jo bodo sanjali. Prvi prevajalec je poskušal ujeti duh tega dogajanja in zato bolj

zvesto prevedel izvirni neologizem kot frazo, iz katere izhaja. V drugem prevodu

pa je prevajalka še bolj domiselno skovala prekrivanko zabavkcija (zabava +

akcija) in tako prenesla tako pomen neologizma kot tudi fraze, iz katere izhaja.

“This dream is continuing very nice. It has a very dory-hunky ending.” (str. 92)

»Te sanje se

nadaljujejo zelo

lepo. Končajo se

tudi prvovrstno.«

(str. 67)

funkcijska

ustreznica

»Tele sanje se

prav lepo

nadaljujejo. Zelo

hihitajski konec

imajo.«

funkcijska

ustreznica

64

(str. 113)

Hunky dory bi lahko v slovenščino prevedli kot odlično ali pa prvovrstno, kot je

to storil prevajalec prvega prevoda. V nasprotju z njim je prevajalka uporabila

neologizem in tvorila izpeljanko hihitajski. Ker se hihitamo takrat, ko smo dobre

volje in je vse v najlepšem redu, je to ustrezen prevod.

Sophie took the book out of his hand. “Nicholas Nickleby,” she read aloud.

“By Dahl’s Chickens,” the BFG said.

(str. 105)

Zofi je vzela

knjigo iz njegove

roke. »Nicholas

Nickleby,« je

glasno prebrala.

»Ki jo je napisal

Dahl Chickens,«

je rekel VDV.

(str. 72)

prenos ali

transferenca

»Zofka mu je

vzela knjigo iz

rok. »Poezije,« je

glasno prebrala.

»Od Pranceta

Frešerna,« jo je

podučil VDV.

(str. 128)

kulturna

ustreznica

Po našem mnenju eden najboljših neologizmov, ki jih je Dahl ustvaril v tem delu,

je spunerizem imena Charles Dickens, saj je s skovanko Dahl's Chickens v

zgodbo vključil tudi svoje ime. V prvem prevodu gre za prenos, saj je prevajalec

izpustil le svojilni zaimek, drugače pa ime zapisal popolnoma enako. Zelo

uspešno pa se je ohranitve večbesedne menjavanke lotila prevajalka v drugem

prevodu, saj je izraz kulturno prilagodila in tvorila neologizem iz imena

največjega slovenskega pesnika.

“What a phizz-whizzing flushbunking seat!” cried the BFG. “I is going to be

bug as a snug in a rug up here.” (str. 158)

»Kakšen bunk-

štrbunkni stol!« je

neustrezni

prevod

»Kakšen

čudobrhek stol!«

funkcijska

ustreznica

65

kriknil VDV.

»Kot snop bom

štrbunknil na to

preprogo.«

(str. 110)

je zavpil VDV.

»Na njem bom kot

biba v vodi!«

(str. 193)

Idiom snug as a bug in a rug pomeni, da se nekdo počuti prijetno in udobno (The

Free Dictionary, 2. 5. 2018). VDV svojo različico idioma uporabi, ko z

navdušenjem govori o ogromnem stolu, ki so ga v kraljičini palači priskrbeli zanj.

Prvi prevod je zato povsem neustrezen, saj se velikan ne boji, da bi padel s stola,

temveč je prepričan, da se bo na njem odlično počutil. Mnogo bolj se je izvirniku

približal drugi prevod, v katerem je prevajalka uporabila frazo kot riba v vodi, le

da je ribo zamenjala z bibo in tako ustvarila neologizem, ki je funkcijska

ustreznica.

“You do not put him inside,” the BFG said. “You sling him underneath the

belly of your bellypopper and carry him like a porteedo.”

(str. 170)

»Ni vam ga treba

tlačiti noter,« je

rekel VDV.

»Privežete ga

lahko pod trebuh

vašega belipoperja

in ga prenašate kot

portedo.«

(str. 118)

direktni prevod »Sej ga ne boste

dali noter,« je

rekel VDV.

»Obesili ga boste

pod trebuh

hulahopterja in ga

nesli kot plombo.«

(str. 208)

funkcijska

ustreznica

V slovenščini je prevod besede torpedo enak izvirniku, prav zato se je verjetno

prevajalec v prvem prevodu odločil za direktni prevod. Gre za edini primer, kjer

je z zamenjavo prvega in drugega dela besede ustvaril spunerizem, kot je v

66

izvirniku. Medtem pa je v drugem prevodu prevajalka izbrala neologizem iz

besede bomba, kar je prav tako ustrezen prevod, saj je torpedo neke vrste bomba.

“But you must all be very very hushy quiet. No roaring of motors. No shouting.

No mucking about. No piggery-jokery.”

(str. 179)

»Toda vsi morate

biti kolikor je

mogoče tiho. Brez

hrumenja

motorjev. Brez

vpitja. Brez

postopanja

naokrog. Brez

svinjanja!«

(str. 122)

neustrezni

prevod

»Ampak morate

bit zelo zelo

tihceni. Nobenega

navijanja

motorjev.

Nobenega dretja.

Nobenih pujsarij.

Nobenega

pokanja štosov.«

(str. 217)

funkcijska

ustreznica

Fraza jiggery pokery pomeni spletkarjenje, zavajanje, manipulacijo (PONS, 3. 5.

2018). Ko je Dahl iz tega skoval neologizem, je fraza dobila malce bolj sproščen

zven, in ker prvi del (piggery) spominja na besedo pig, je prvi prevajalec na to

navezal tudi svoj prevod in vedenje prevedel kot svinjanje, kar se sicer uporablja

bolj v primeru, ko nekdo nekaj umaže, zato prevod ni popolnoma ustrezen. V

drugem se je prevajalka odločila za pokanje štosov, kar je primeren prevod, ki

prenese pomen, žal pa ni uporabila neologizma.

“I has told you before,” he said, “giants is never eating giants, so I is going

down and I shall untie them myself before you can say rack jobinson.” (str.

193)

»Že prej sem vam

rekel,« je rekel,

»da velikani nikoli

ne žro velikanov.

funkcijska

ustreznica

»Kot sem vam že

povedal,« je rekel,

»velikani nežrejo

drugih velikanov,

funkcijska

ustreznica

67

Jaz sam gre dol in

jih bo razvezal,

preden boste

lahko prešteli do

tri.«

(str. 130)

zato bom zdejle

smuknil dol in jih

odvezal. Vsa stvar

bo mimo, kot bi

rignil!«

(str. 232)

Before you can say Jack Robinson je idiom, ki pomeni, da se je nekaj zgodilo,

kot bi mignil (The Free Dictionary, 2. 5. 2018). Prav na ta način je frazo prevedla

prevajalka v drugem prevodu, s tem da je besedo mignil zamenjala z rignil. Kljub

temu je mogoče razbrati izvorno frazo, saj sta zvena besed podobna. Ustrezen je

tudi prvi prevod, ki se prav tako uporablja v slovenščini, ko želimo izraziti, da se

je nekaj zgodilo zelo hitro.

7.5 DRUGI NEOLOGIZMI

Zaradi velikega števila različnih neologizmov, ki ne spadajo v nobeno od zgoraj

obravnavanih sklopov, smo zadnjo kategorijo poimenovali kar Drugi neologizmi.

V podkategorijah smo analizirali napačno črkovane že obstoječe besede ter tri

glavne skupine besed, pridevnike, samostalnike in glagole.

7.5.1 Napačno črkovanje

Veliki dobrodušni velikan ni najboljši v pravilnem črkovanju angleških besed, zato

pri govoru uporablja mnogo neologizmov, ki so le napačno črkovane že znane

besede. Nekaj takšnih primerov smo obravnavali že v prejšnjih kategorijah, v to

analizo pa smo vključili še nekaj primerov, ki jih nismo mogli uvrstiti drugam.

Morda se zdi, da je prevajanje takšnih izrazov enostavno, saj je treba le popačiti že

obstoječo besedo, vendar pa mora biti beseda še vedno dovolj prepoznavna, zato

prevajalca pri ustvarjanju ne sme preveč zanesti.

68

Preglednica 7: Primeri prevodov napačno črkovanih besed

1. PREVOD

(Prešeren, 1994)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

2. PREVOD

(Barič Moder,

2008)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

“Human beans is not understanding them at all. Not even their brainiest

prossefors is understanding them.” (str. 100)

»Človeška bitja

jih ne razumejo

popolnoma. Celo

njihovi najboljši

profesorji jih ne

razumejo.«

(str. 70)

funkcijska

ustreznica

»Čloreški jih sploh

ne kapirajo. Tudi

najbolj brihtuozni

profesorji jih ne

kapirajo.«

(str. 122)

razširitev

Drugačnega črkovanja besede professors (profesorji) prevajalca nista ohranila in

se v tem primeru nista odločila za neologizem, je pa v drugem prevodu prisoten

v razširjenem delu izraza, in sicer kot prekrivanka brihtuozni (brihtni +

virtuozni).

“Redunculus and um-possible,” the BFG said. (str. 107)

»Smešno in

nemogoče,« je

rekel VDV.

(str. 73)

funkcijska

ustreznica

»Pepelnoma

nemogočno,« je

odvrnil VDV.

(str. 130)

skrčenje,

razširitev

Tudi tukaj se prevajalec prvega prevoda ni odločil za neologizem, temveč za

ustrezen prevod z že znanimi besedami. V drugem pa gre hkrati za skrčenje, saj

manjka prvi del izvirnega izraza (redunculus), ter razširitev v drugem delu

(pepelnoma). S tem je nastal neologizem z drugačnim črkovanjem že znanih

besed.

69

“I is come here with my little friend Sophie … to give you a …” The BFG

hesitated, searching for the word.

“To give me a what?” the Queen said.

“A sistance,” the BFG said, beaming.

(str. 151)

»Jaz prihaja sem z

mojo malo

prijateljico Zofi

… da bi vam nudil

…« VDV je

zajecljal, utihnil,

kot da išče pravo

besedo.

»Da bi mi nudil

kaj?« je rekla

kraljica.

»Neko moč,« je

nasmejano rekel

VDV.

(str. 105)

funkcijska

ustreznica

»Mala Zofka in jaz

… sva prišla po

…« Velikan je

okleval, iščoč

pravo besedo.

»Po kaj?«

»Po šlihtat za

deve,« je rekel

VDV in zažarel.«

(str. 185)

funkcijska

ustreznica

Dahl je neologizem a sistance tvoril tako, da je besedo ločil s presledkom ter

izpustil eno črko. Prvi prevajalec se je prevoda lotil na zanimiv način, čeprav brez

neologizma. Tako kot v izvirniku tudi v izrazu neko moč nekaj manjka. Kasneje

Sophie kraljici razloži, da VDV s tem misli pomoč. Lahko bi se odločil tudi za

prevod po moč. V drugem prevodu pa je ohranjeno ločevanje besed s presledki,

in sicer sta ločeni besedi pošlihtati in zadeve, kar je funkcijsko povsem ustrezen

prevod.

70

7.5.2 Pridevniki

Analizirali smo tudi nekaj pridevnikov, ki se v izvirniku pojavijo v obliki

neologizmov. Pridevniki so zelo pomemben element v literarnih delih, saj besedilo

obogatijo, če gre za neologizme, pa so še toliko bolj zanimivi. Kot v analizi prve

kategorije (Imena in poimenovanja bitji) smo se tudi tukaj odločili, da v komentarje

vključimo razlago tvorjenja neologizmov, ki bo pripomogla k razumevanju

izvirnika in njegovih prevodov.

Preglednica 8: Primeri prevodov pridevnikov in prislovov

1. PREVOD

(Prešeren, 1994)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

2. PREVOD

(Barič Moder,

2008)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

“You is about right! Giants is all cannybully and murderful!” (str. 17)

»Saj imaš skoraj

prav! Velikani so

vsi kanibali in

grobijani!«

(str. 15)

transpozicija »Drži kot lim!

Velikani so vsi po

vrsti ljudožvečni

in morilčarski!«

(str. 25)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – cannibal + bully, izpeljanka – murder

murderful;

prevod 1: /;

prevod 2: prekrivanka – ljudožer + žvečiti, izpeljanka – morilec

morilčarski.

Besedi cannybully in murderful sta izpeljani iz samostalnikov cannibal (morda

gre tudi za prekrivanko z bully) in murder/murderer. Prvi prevajalec se je odločil

za prevod brez neologizmov in transpozicijo, saj je pridevnika spremenil v

samostalnika. Prevajalka pa je v drugem prevodu iz pridevnikov ljudožerec in

morilec izpeljala pridevnika ljudožvečni in morilčarski.

71

“Every human bean is diddly and different. Some is scrumdiddlyumptious and

some is uckyslush.” (str. 18)

»Vsak človek je

drugačen. Ta je

slasten, oni je

ogaben.«

(str. 15)

funkcijska

ustreznica

»Vsak člorešek je

pikapokast in

poseben. Eni so

slastipapastični,

drugi sluzogabni.«

(str. 26)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanki – scrumptious + diddly in yucky + slush;

prevod 1: /;

prevod 2: prekrivanki – slastno + papati + fantastično in sluzasto +

ogabno.

Scrumdiddlyumptious je beseda, ki pomeni nekaj izredno slastnega. Uckyslush je

popolno nasprotje, nekaj sluzastega in ogabnega. Prvi prevajalec je brez

neologizmov prevedel pomen obeh besed, v drugem prevodu pa se je prevajalka

podobno kot Dahl poigrala z besedami in ustvarila dva neologizma, prekrivanki

slastipapastično in sluzogabno.

“This is a sizzling-hot muckfrumping country we is living in.” (str. 33)

»Dežela, v kateri

živimo, je vroča in

pokvarjena.«

(str. 25)

funkcijska

ustreznica

»V tejle

gnojnostudni

deželi je vroče kot

v pečki.« (str. 44)

direktni prevod

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – mucking + frumpy;

prevod 1: /;

prevod 2: prekrivanka – gnojni + ostudni.

72

V prvem prevodu je beseda muckfrumpking, ki pomeni umazano, grdo,

neprijetno, ostudno, prevedena nekoliko drugače, vseeno pa ohranja negativni

prizvok, ki ga VDV pripisuje svoji deželi. Prevajalka drugega prevoda je tvorila

podoben neologizem, kot je izvirni, saj je prevedla obe besedi, iz katerih je

sestavljen, in tvorila prekrivanko gnojnostudni, zato bi lahko prevod označili kot

direktni.

“It’s disgusterous!” the BFG gurgled. “It’s sickable! It’s rotsome! It’s

maggotwise! Try it yourself, this foulsome snozzcumber!”

(str. 43)

»To je odabno«! je

grgral. »To je

bolečinsko! To je

gnilobno! To je

pljunkovje!

Poskusi sama,

poskusi to ogabno

smrkumaro!« (str.

33)

funkcijska

ustreznica

»Prignusno je!« je

zagrgral VDV.

»Nadgravžno!

Zavratno!

Bruhgabno! Kar

sama jo poskusi,

prdljivo

smrkumaro!«

(str. 57)

funkcijske

ustreznice

V tem »slabospevu« smrkumari, ki je edina hrana v deželi velikanov, VDV

uporabi ogromno izpeljank iz že znanih besed. Prevajalca sta se dobro znašla in

tvorila ogromno neologizmov, ki ustrezno prenašajo pomen vseh besed. V prvem

prevodu sta dva prevoda brez neologizma, gnilobno in ogabno, v drugem so vsi

neologizmi ohranjeni.

“I is catching a frightsome trogglehumper!” he cried. “This is a bad bad

dream.” (str. 76)

»Jaz lovi strašne

težavonosce!« je

funkcijska

ustreznica

»Ulovim

strahunske

trpomučnice!« je

funkcijski

ustreznici

73

vpil. »To so zelo

slabe sanje.«

(str. 56)

vzkliknil. »To so

grozne, grozne

sanje.«

(str. 95)

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: izpeljanka – fright frightsome;

prevod 1: /;

prevod 2: izpeljanka – strah strahunski.

Iz samostalnika fright je Dahl izpeljal pridevnik frightsome. V drugem prevodu

je bil postopek enak, saj je prevajalka iz samostalnika strah izpeljala pridevnik

strahunske. V prvem prevodu neologizma ni, pomen je ohranjen s pridevnikom

strašne.

7.5.3 Samostalniki

V nasprotju s prikazom neologizmov imen in poimenovanj bitji smo se v primeru

samostalnikov odločili, da v preglednico vključimo celotne povedi ali širši

kontekst, saj bo tako lažje razumeti pomen nekaterih neologizmov.

Preglednica 9: Primeri prevodov samostalnikov

1. PREVOD

(Prešeren, 1994)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

2. PREVOD

(Barič Moder,

2008)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

“Although I is not exactly understanding their langwitch.” (str. 36)

»Čeprav jaz ne

razume točno

njihovega jezika.«

(str. 27)

funkcijska

ustreznica

»Čeprav njihove

šprahe ne

razumem dobro.«

(str. 48)

funkcijska

ustreznica

74

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: napačno črkovanje (language);

prevod 1: /;

prevod 2: /.

Iz besede language je Dahl tvoril neologizem langwitch, ki je najverjetneje zapis

besede glede na njeno izgovorjavo. To je eden redkih primerov, pri katerem sta

oba prevajalca izraz prevedla brez neologizma. Medtem, ko je prvi prevajalec

besedo prevedel preprosto kot jezik, je druga prevajalka uporabila nižje

pogovorni izraz špraha, ki prav tako pomeni jezik, vendar je morda nekoliko

bližje temu, kar bi lahko rekel VDV.

“Spiders is also talking a great deal. You might not be thinking it but spiders is

the most tremendous natterboxes.” (str. 38)

»Tudi pajki so

zelo zgovorni.

Morda nisi nikoli

pomislila, toda

pajki so strašne

klepetulje.«

(str. 29)

funkcijska

ustreznica

»Tudi pajki so

hudo zgovorni.

Mogoče si ne bi

mislila, ampak

pajki so največje

čveketulje, kar jih

je.«

(str. 51)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – natter + chaterbox;

prevod 1: /;

prevod 2: prekrivanka – čvekati + klepetulje.

Pajke VDV označi kot natterboxes, torej radi klepetajo, čvekajo, čebljajo. V

prvem prevodu je prevod ustrezen, vendar brez neologizma. V drugem je popolna

ustreznica izvirniku, saj gre za prekrivanko, sestavljeno iz ustreznic angleškim

besedam.

75

“I is speaking the most terrible wigglish.” (str. 45)

»Jaz govorim

najstrašnejšo

bingleščino.«

(str. 34)

direktni prevod »Jest govorim prav

grozno

čveketajščino.«

(str. 59)

prosti prevod

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – wiggle + English;

prevod 1: prekrivanka – bingljati +angleščina;

prevod 2: prekrivanka – čvekati + kitajščina.

Wigglish bi lahko prevedli kot majava angleščina, kar je dober opis velikanovega

izražanja. Prvi prevajalec je izraz dobesedno prevedel (wiggle lahko prevedemo

tudi kot bingljati) in ustvaril neologizem bingleščina, ki ohranja pomen, iz njega

pa se da razbrati, da gre v bistvu za polomljeno angleščino. Prevajalka drugega

prevoda se je odločila za nekoliko bolj prosti prevod in neologizem tvorila iz

besed čvekati in kitajščina, ki ohranja glavno misel, da VDV govori majavo

obliko znanega jezika, ne prenaša pa bistva, da gre za angleščino. Predlog

prevoda: mimogleščina.

“Leave me a little snitchet for my supper.” (str. 51)

»Pusti mi je še

malo za večerjo.«

(str. 37)

funkcijska

ustreznica

»Pusti mi en

grižljajček za

večerjo.«

(str. 65)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – snitch + snippet;

prevod 1: /;

prevod 2: /.

76

Snitchet v tem primeru pomeni del hrane, grižljaj (snitch + snippet). V prvem

prevodu je prevajalec izraz prevedel ustrezno, vendar brez neologizma, tako kot

tudi prevajalka v drugem prevodu, ki pa se je odločila za pomanjševalnico, kar

zgodbi doda nekaj humorja, saj za velikana grižljajček verjetno pomeni nekaj

drugega kot za človeka.

“When I is blowing that dream into the Queen’s bedroom,” the BFG said, “she

will be dreaming every single little thingalingaling you is asking me to make

her dream.” (str. 122)

»Potem, ko bom

pihnil te sanje v

kraljičino

spalnico,« je rekel

VDV, »bo sanjala

vsako

najdrobnejšo

stvarčičico, kot si

zahtevala od

mene, da jo

sanja.«

(str. 85)

funkcijska

ustreznica

»Ko bom puhnil

tele sanje v

kraljičino

spalnico,« je rekel

VDV, »se ji bo

sanjalo o čisto

vsaki zadevčici, za

katero si me

prosila.«

(str. 149)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – thing + ting-a-ling;

prevod 1: izpeljanka – stvar stvarčica stvarčičica;

prevod 2: izpeljanka – zadeva zadevčica.

VDV namesto preproste besede thing za opis stvari uporabi neologizem,

sestavljen iz samostalnika thing in izraza ting-a-ling, ki predstavlja zvok

majhnega zvončka. S tem dodatno poudari, da bo kraljica sanjala prav vsako

najmanjšo podrobnost, ki si jo je zaželela Sophie. Oba prevajalca sta se odločila,

77

da v prevodu izpeljeta pomanjševalnico, in tako uspešno prenesla pomen

izvirnika.

“You is having bellypoppers, is you not?”

“Is he being rude?” the Head of the Air Force said.

“He means helicopters,” Sophie told him.

(str. 170)

»Vi imate

belipoperje, a

ne?«

»Ali ni on malo

žaljiv?« je vprašal

poveljnik

letalstva.

»On misli

helikopterje,« mu

je rekla Zofi.

(str. 118)

naturalizacija »Vi imate

hulahopterje,

kajne?«

»Kaj pa jaz vem o

gimnastiki?« je

rekel poveljnik

letalstva.

»Reči hoče

helikopterje,« mu

je pojasnila Zofka.

(str. 207)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: sklop – belly-poppers;

prevod 1: prenos iz izvirnika (bellypoppers);

prevod 2: prekrivanka – hulahop + helikopterji.

Bellypoppers je velikanova beseda za helicopters. Prvi prevajalec se je odločil za

naturalizacijo. Prevajalka drugega prevoda pa je helikopterje domiselno

spremenila v hulahopterje in v tem stilu ustrezno nadaljevala tudi v naslednjem

stavku (»Kaj pa jaz vem o gimnastiki?«).

78

7.5.4 Glagoli

Zadnja kategorija neologizmov so glagoli. Izbrali smo najbolj zanimive, tiste, za

katere se nam je zdelo, da bi prevajalcema lahko predstavljali največji izziv. Tako

kot pri pridevnikih in samostalnikih, smo tudi pri glagolih razložili tvorbo

neologizmov.

Preglednica 10: Primeri prevodov glagolov

1. PREVOD

(Prešeren, 1994)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

2. PREVOD

(Barič Moder,

2008)

PREVAJALSKI

POSTOPEK

“Don’t gobblefunk around with words.”

“You are once again gobblefunking.”

(str. 20)

»Ne igraj se z

besedami.«

»Spet nekaj

pleteničiš!«

(str. 16)

funkcijska

ustreznica

»Prosim, ne

vuhmepiši z

besedami.«

»Že spet

vuhmepišiš!« (str.

28)

kulturna

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – gobbledegook + funk;

prevod 1: /;

prevod 2: sklop – v-uh-me-piši.

Gobblefunk je izmišljeni jezik Roalda Dahla, ki ga uporablja v vsej svoji

literaturi, ne samo v obravnavanem delu. Pomen izraza v tem primeru je dobro

zajet v prvem prevodu, kjer pa ne najdemo neologizmov. Prav tako pa prevajalec

ni bil dosleden in je glagol gobblefunk, ki se v izvirniku pojavi dvakrat, prevedel

različno. V drugem prevodu se je prevajalka bolj poigrala z besedami in iz

izštevanke An ban, pet podgan izpeljala glagol vuhmepiši.

79

“I wouldn’t ever be fibbling to you,” he said. (str. 37)

»Nikoli se ti ne bi

zlagal,« je rekel.

(str. 28)

funkcijska

ustreznica

»Tebe ne bi nikoli

naplahutal,« je

rekel. (str. 50)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: izpeljanka – fib fibbling;

prevod 1: /;

prevod 2: prekrivanka – naplahtati + plahutati.

Neologizem fibbling je izpeljan iz glagola fib, ki pomeni izmišljevati si ali lagati.

Oba prevajalca sta izraz ustrezno prevedla. V prvem prevodu neologizma spet ni,

v drugem pa je prevajalka namesto glagola naplahtati ustvarila prekrivanko

naplahutati.

“I is hearing you jabbeling!” (str. 47)

»Jaz te slišim

čvekati?« (str. 35)

funkcijska

ustreznica

»Sluhnem te, kako

čveketaš!«

(str. 61)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – jabber + talking;

prevod 1: /;

prevod 2: prekrivanka – čvekati + klepetati.

Prekrivanka jabbeling je v obeh primerih ustrezno pomensko prevedena.

Neologizem je ohranjen le v drugem prevodu, kjer je prav tako ustvarjena

prekrivanka. Predlog prevoda: čvekariti.

“You is not switchfiddling me, is you?” said the Bloodbottler. (str. 51)

80

»Ti me ne

zafrkava?« je

rekel Krvoses.

(str. 37)

funkcijska

ustreznica

»Sej me ne

poskušaš

nadfrkniti,

kajne?« je vprašal

Krvokuh.

(str. 65)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – switching + fiddle;

prevod 1: /;

prevod 2: prekrivanka – nad + zafrkniti.

Z glagolom switchfiddling želi velikan povedati, da se z njim nekdo zafrkava. Na

ta način sta neologizem razumela tudi oba prevajalca in ustrezno prenesla njegov

pomen. Prešeren je uporabil kar glagol zafrkavati, nepopolno obvladanje jezika

pa je ponazoril z razdelitvijo besede mene na dva dela. Prevajalka Barič Moder

je tvorila neologizem nadfrkniti.

“Never more is you going to be bunkdoodling the poor little human-beaney

tottlers!”

(str. 77)

»Nikoli več ne boš

vznemirjal

ubogih, malih

človeških bitjec!«

(str. 57)

funkcijska

ustreznica

»Nikdar več ne

boste štrbunčile

ubogih malih

čloreškastih

nulčkov!«

(str. 96)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: sklop – bunk-doodling;

prevod 1: /;

prevod 2: prekrivanka – štrbunkniti + trpinčiti.

81

Ta stavek je namenjen nočni mori, ki jo VDV ujame v svoj kozarec. Če bi stavek

z neologizmom bunkdoodling želeli dobesedno razložiti, bi lahko rekli, da nočna

mora ne bo nikoli več »čečkala nesmislov« v glavah malih otrok. Nesmisli otroke

seveda vznemirijo, zato je prvi prevod povsem ustrezen, ni pa prevajalec uporabil

neologizma. Tudi v drugem primeru gre za funkcijsko ustrezen prevod,

prevajalka pa je tvorila neologizem, po pomenu katerega nočna mora ponoči ne

bo več »štrbunknila« v glave otrok in jih »trpinčila«.

“That is all the giants zippfizzing off to another country to guzzle human

beans,” the BFG said. (str. 105)

»Zdaj vsi velikani

drvijo v drugo

deželo lovit

človeška bitja,« je

rekel VDV.

(str. 72)

funkcijska

ustreznica

»To so velikani, ki

drvinčijo v drugo

deželo, da bi

napokali

čloreškov.«

(str. 128)

funkcijska

ustreznica

Tvorjenje neologizmov:

izvirnik: prekrivanka – zippy + fizzing;

prevod 1: /;

prevod 2: prekrivanka – drveti + vrtinčiti.

Z glagolom zippfizzing off želi VDV povedati, da velikani drvijo v drugo državo,

vendar za to uporabi neologizem, ki bi ga v slovenščino lahko prevedli kot

poskočno ali živahno šumeti. To se nam je zdel eden najtežjih primerov za

prevajanje, saj je iz teh besed težko tvoriti neologizem. V prvem prevodu

neologizma sploh ni, v drugem pa je prevajalka namesto šumenja uporabila

glagol vrtinčiti in tako uspešno ohranila glavni pomen izraza.

82

7.6 GRAFIČNI PRIKAZ RAZLIK MED PREVODOMA

Pri analizi prevodov neologizmov smo opazili, da sta prevajalca neologizem

največkrat prevedla s funkcijsko ustreznico, saj je bil ta prevajalski postopek v obeh

prevodih uporabljen v več kot polovici primerov, se je pa večkrat pojavil v drugem

prevodu. Nasprotno je direktni prevod večkrat uporabil prevajalec prvega prevoda,

medtem ko so bili v drugem prevodu na tak način prevedeni le trije obravnavani

neologizmi. V spodnjih dveh grafikonih je prikazana uporaba treh najpogostejših

prevajalskih postopkov v obeh prevodih v primerjavi z ostalimi uporabljenimi

postopki.

Grafikon 1: Prevajalske strategije pri prevajanju neologizmov v prvem prevodu

Grafikon 2: Prevajalske strategije pri prevajanju neologizmov v drugem prevodu

63%17%

4%

16%

Prevajalske strategije

funkcijska ustreznica direktni prevod prosti prevod drugi postopki

72%

4%

12%

12%

Prevajalske strategije

funkcijska ustreznica direktni prevod prosti prevod drugi postopki

83

V analizi prevajanja neologizmov smo zasledili tudi dvojice prevajalskih

postopkov, kjer sta bili v enem primeru uporabljeni dve strategiji. Najpogosteje,

trikrat, se je pojavila dvojica transpozicije in skrčenja, prisotne pa so bile tudi

kombinacije funkcijske ustreznice in skrčenja, funkcijske in kulturne ustreznice ter

razširitve in skrčenja. Posamezni postopki, uporabljeni v dvojicah, niso upoštevani

v zgornjih grafikonih.

Omeniti moramo tudi, da smo med analizo prvega prevoda zasledili dva neustrezna

prevoda, v katerih pomen izvirnika ni bil primerno prenesen. V vseh ostalih

primerih sta prevajalca pomen ustrezno prenesla in zajela vsaj širši, v večini pa tudi

ožji pomen izvirnega neologizma.

V prvem prevodu Jožeta Prešerna je bilo od 90 izbranih neologizmov izvirnika

ohranjenih 37, vsi ostali so bili v prevodu nadomeščeni z znanimi besedami. V

drugem prevodu je bila slika popolnoma obrnjena, saj smo našli le 5 primerov, v

katerih se prevajalka Ana Barič Moder ni odločila za neologizem, v vseh ostalih so

bili neologizmi prisotni tudi v prevodu. Omenjene ugotovitve so prikazane v

spodnjem grafikonu.

Grafikon 3: Prisotnost neologizmov v obeh prevodih dela The BFG

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Prvi prevod (1994) Drugi prevod (2008)

Prisotnost neologizmov

Neologizem Ni neologizma

84

8 RAZPRAVA IN SKLEP

V primerjalno analizo naše magistrske naloge smo vključili primere neologizmov

iz izvirnega besedila The BFG avtorja Roalda Dahla, ki so se nam zdeli s

prevajalskega vidika najbolj zanimivi. Analizirali in primerjali smo prevode

izbranih neologizmov v obeh slovenskih prevodih prevajalcev Jožeta Prešerna

(1994) in Ane Barič Moder (2008), zanimali pa so nas predvsem uporabljeni

prevajalski postopki, način tvorjenja neologizmov in razlike med prevodoma.

Pri analizi prevajalskih strategij smo uporabili prevajalske postopke po Petru

Newmarku (2000). V primerih, kjer postopka nismo mogli uvrstiti v nobeno izmed

Newmarkovih kategorij, je šlo za proste prevode (prevajalec se je odločil za

popolnoma drugačno vsebino, ki ni imela veliko skupnega z izvirnikom) ali

neustrezne prevode (pomen izvirnega neologizma se ni prenesel v ciljni jezik). Pri

analizi tvorjenja neologizmov smo upoštevali besedotvorne postopke po Ireni

Stramljič Breznik (2006), Laurieju Bauerju (1996) in Nataši Logar (2006).

Potrdimo lahko našo prvo hipotezo:

Predpostavljamo, da v prvem prevodu Jožeta Prešerna (1994) zaradi

metode podomačitve veliko neologizmov ni prevedenih z neologizmi.

V prevodu Jožeta Prešerna (1994) je izpuščenih ogromno neologizmov, skoraj 60

% izvirnih neologizmov je namreč prevedenih z že znanimi besedami, ki so

funkcijske ali opisne ustreznice (Newmark, 2000: 134–135). Med redkimi izjemami

so imena velikanov, ki jih je Prešeren opremil z neologizmi (»Manhugger«

»Človekograb«, »Childchewer« »Otrokožvek«, »Bonecrunching Giant«

»Kostigriz« itd.). Poigral se ni niti z dvema najpogostejšima besedama. Prva je v

izvirniku besedna zveza »human beans«, kot velikan pravi ljudem. V drugem

prevodu (2008) so to »čloreški«, Prešeren pa jih je poimenoval kar »človeška bitja«.

Drug primer pa je najbolj neokusna hrana v deželi velikanov, »snozzcumber«, ki je

85

v prvem prevodu kar opisno »smrdljiva kumara« (v drugem je prevajalka

oblikovala neologizem »smrkumara«).

Iz prevoda Jožeta Prešerena (1994) je razvidno, da je želel delo The BFG čimbolj

poenostaviti in ga približati mladim bralcem. Neologizme je preoblikoval v že

znane besede, besedne zveze ali fraze, se odločal za funkcijske ustreznice

(Newmark, 2000: 134–135) brez neologizma, včasih tudi za opisne ustreznice

(Newmark, 2000: 134–135). Tudi ime glavne junakinje Sophie je poslovenil v

»Zofka«, medtem ko jo je prevajalka v drugem prevodu poimenovala »Zofi«, kar je

zvočno veliko bližje izvirnemu imenu. Zdi se, da z uporabo metode podomačitve

prvi prevod potrjuje hipotezo ponovnega prevoda (Bensimon, 1990; Berman, 1990,

Gambier, 1994, Chesterman, 2000), ki prvi prevod opisuje kot besedilo, prilagojeno

ciljni kulturi, ki naj ne bi bilo preveč zahtevno, saj želi ciljne bralce dobro seznanit i

z vsebino in pri njih doseči pozitiven odziv. Vendar pa nekatere Prešernove

odločitve, predvsem neustrezni in direktni prevodi, niso pripomogle k dobremu

razumevanju vsebine.

Potrdimo lahko tudi drugo hipotezo, ki se je glasila:

Predpostavljamo, da je v ponovnem prevodu Ane Barič Moder (2008)

v primerjavi s prvim prevodom Jožeta Prešerna (1994) bralcu

ponujenih več neologizmov.

Prevajalka Ana Barič Moder (2008) je v ponovnem prevodu dosledno uporabljala

neologizme, zasledili smo le 5 primerov (od 90), kjer neologizma ni uporabila.

Domiselno je ustvarjala nove besede in fraze, pri tem pa ohranila razumljivost

besedila in pomen izvirnika. Eden izmed primerov, kjer neologizma v ciljnem

besedilu ni bilo, je poimenovanje »micies«, v obeh prevodih se namreč pojavi

beseda »miške«. Vendar gre pri izvirnem neologizmu le za napačno črkovanje

besede mice, zato se nam izpust neologizma ne zdi sporen. Domiselnost in

ustvarjalnost se kažeta v veliko primerih. Govorico velikanov, ki jo je Roald Dahl

(1982) poimenoval »gobblefunking«, je Barič Moder (2008) prevedla kot

86

»vuhmepiši«, »frumpik pie« je s kulturno ustreznico prenesla kot »šprudelj«, frazo

»once in a blue baboon« pa preoblikovala v domiselno različico že znane fraze

enkrat na sto let, »enkrat na sto omlet«. Velikokrat je sicer posegla tudi po prostem

prevodu, vendar je šlo v večini za primere bitji, ki v našem svetu ne obstajajo in

njihova imena za zgodbo niso pomembna, zato so bili prevodi kljub nepovezanost i

z izvirnikom ustrezni. Primer: »humplecrimp« »nagajaški jazbečar« – ime bitja

se pojavi le enkrat, ko VDV našteva, katera bitja živijo v njegovi deželi.

Tretjo hipotezo smo zastavili tako:

Predpostavljamo, da se uporabljene prevajalske strategije v prvem

prevodu in ponovnem prevodu bistveno razlikujejo.

Tudi to predpostavko lahko potrdimo. Najpogostejši prevajalski postopek je v obeh

prevodih sicer prevod s funkcijsko ustreznico (Newmark, 2000: 134–135), v prvem

prevodu mu nato sledita direktni prevod in opisna ustreznica, v drugem pa prosti

prevod, pojavljajo se tudi skrčenja in razširitve ter kulturne ustreznice.

Za strategijo direktnega prevoda se je Prešeren (1994) največkrat odločil pri

prevajanju fraznih neologizmov, s tem pa je velikokrat ustvaril nerazumljive

prevode. Frazo »Never in a month of Mondays« je na primer prevedel kot »Nikoli v

ponedeljkovem mesecu«. Otroci morda ne bodo razumeli, da se nekaj res nikoli ne

bo zgodilo. V drugem prevodu je fraza prevedena »Niti v sanjah,« kar sicer ni

neologizem, je pa ustrezen funkcijski prevod. Podoben primer je fraza »They is not

to be coughed at« (neologizem, ustvarjen iz znane fraze to be laughed at; VDV

govori o svojih velikih ušesih), ki se v prvem prevodu glasi »Nimam jih zato, da bi

kašljal vanje«. Boljši prevod bi se nam zdel na primer: Nimam jih zato, da bi se jim

kašljali (namesto smejali).

V prvem prevodu (1994) se pojavi nekaj izpustov, zasledili pa smo tudi en prenos

ali transferenco. Pisatelj knjige, ki je last VDV-ja, je »Dahl Chickens«. Gre za

besednozvezno menjavanko (Logar, 2006: 94), izpeljano iz imena pisatelja

87

Charlesa Dickensa. Prešeren (1994) jo je v celoti prenesel v ciljno besedilo, medtem

ko se je Ana Barič Moder (2008) v ponovnem prevodu odločila za kulturno

ustreznico (Newmark, 2000: 134) in ustvarila odličen prevod z besednozvezno

menjavanko »Prance Frešeren«. Medtem ko je prvi prevod lahko otrokom

nerazumljiv, saj jih večina najverjetneje niti ne pozna Charlesa Dickensa, bodo

Pranceta Frešerna vsi povezali z največjim slovenskim pesnikom Francetom

Prešernom, prevod se jim bo zdel zabaven, najpomembneje pa je, da je razumljiv

in hkrati ustrezen, kljub temu, da ne odraža izhodiščne kulture.

Direktni prevodi in prenos v prvem prevodu (1994) izpodbijajo hipotezo ponovnega

prevoda, saj s tem prevajalec izrazov ne podomači ali približa ciljni kulturi.

Zadnja hipoteza je edina, ki je nismo potrdili.

Predpostavljamo, da pomeni neologizmov v prevodih ustrezajo

pomenom v izvirniku.

Pomeni neologizmov so bili v ponovnem prevodu Ane Barič Moder (2008)

ustrezno preneseni, z izjemo prevoda hrane »pigwinkle«, ki jo je prevajalka

prevedla kot »hudomušnica«. Če predpostavimo, da je beseda sestavljena iz

strupene gobe mušnice, potem lahko prevod označimo kot neustrezen, saj je

pigwinkle dobra hrana. V Prešernovem prevodu (1994) pa smo odkrili dva

neustrezna prevoda. Frazo »piggery-jokery« (izpeljano iz jiggery pokery) je

Prešeren prevedel kot »svinjanje«, pravi pomen fraze pa je spletkarjenje, zavajanje.

V drugem primeru pa gre za še bolj zgrešen prevod. Ob obisku angleškega dvora

Velikemu dobrodušnemu velikanu naredijo prav poseben stol, dovolj visok zanj, na

kar se v izvirniku VDV odzove tako: »I is going to be bug as a snug in a rug up

here.« S tem želi povedati, da mu bo zelo udobno in prijetno. Prešeren (1994) je

frazo očitno narobe razumel, saj se njegov prevod glasi »Kot snop bom štrbunknil

na to preprogo.« S tem je prevajalec spremenil vsebino, bralec pa si lahko

predstavlja, da se velikan boji padca s stola in mu na njem ni udobno, kar je

popolnoma neustrezna predstava.

88

Pri prevajanju otroške literature, kamor spada delo The BFG, se mora prevajalec

zavedati, za kakšno občinstvo prevaja, se poistovetiti z otroško miselnostjo in

uporabiti kreativnost, ki otroke pritegne k branju. Prevod Jožeta Prešerna (1994) je

v veliko primerih neprilagojen ciljnemu občinstvu, hkrati pa ni najbolj kreativen in

domiseln, saj veliko neologizmov ni prenesenih v ciljno besedilo. Opisne fraze in

obrazložitve so bralcem sicer bolj razumljive, vendar se je v prevodu izgub ila

kreativnost in domišljijski svet novih, nenavadnih besed, ki bi otroke veliko bolj

pritegnile k zgodbi. Prav tako direktno prevedene fraze ne upoštevajo omejitev

kognitivnih sposobnosti otrok, saj so velikokrat nerazumljive že odraslemu bralcu.

Prešeren (1994) želi na eni strani besedilo približati ciljnemu občinstvu in ga

poenostaviti s prevodi brez neologizmov, na drugi pa ustvarja nerazumljive in

včasih celo neustrezne prevode. Predpostavljamo, da bi lahko nedoslednost prvega

prevoda otroško občinstvo zmedla, razen v primeru, da ne berejo sami in jim lahko

odrasli razložijo pomene določenih delov besedila.

Ana Barič Moder (2008) je v svojem prevodu obdržala večino izvirnih neologizmov

ter jih na kreativen način oblikovala v slovenske ustreznice, včasih tudi s prostim

prevajanjem, kar pa ni vplivalo na celotno zgodbo. V nekaterih primerih je posegla

po kulturnih ustreznicah in s tem besedilo približala otrokom, čeprav se je s tem

odmaknila od izvirne kulture in ciljnemu občinstvu preprečila spoznavanje

kulturnih posebnosti. Te bi lahko spoznali le, če bi jim delo prebrala odrasla oseba,

ki bi jim lahko nato razložila pomen kulturnospecifičnih elementov. Če bi brali

sami, pa bi morali te pomene poiskati sami, saj v nasprotnem primeru vsebine ne bi

razumeli. V ponovnem prevodu zaznamo »otroškost« besedil, kot je tak način

pisanja poimenoval Peter Hollindale (1994; povz. po Lathey, 2006: 9), saj se je

prevajalka uspela poistovetiti z otroško miselnostjo in poustvarila Dahlov

domišljijski svet Velikega dobrodušnega velikana.

89

9 VIRI IN LITERATURA

Ancelj, B. (2014): »Aličine dogodivščine v čudežni deželi«: prevajanje besednih

iger in kulturnospecifičnih prvin. Magistrsko delo, Maribor: Univerza v

Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za prevodoslovje.

Bauer, L. (1996): English Word-formation. Cambridge: University Press.

Chesterman, A. (2000): A casual model for translation studies. V Olohan, M. (Ur.):

Intercultural Faultlines (str. 15–27). Manchester: St. Jerome.

Cerar, V. (1998): Kako otročje je prevajati za otroke. V Cerar, V. (Ur.). Prevajanje

otroške in mladinske književnosti: 22. prevajalski zbornik (str. 5–9).

Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev.

Dahl, R. (1982): The BFG. London: Puffin Books.

Dahl, R. (1994): Veliki dobrodušni velikan. Ljubljana: Mladika [prevod Jože

Prešeren].

Dahl, R. (2008): VDV. Ljubljana: Sanje [prevod Ana Barič Moder].

Dastjerdi, H. V. in Mohammadi, A. (2013): Revisiting »Retranslation Hypothesis«:

A Comparative Analysis of Stylistic Features in the Persian Retranslations of

Pride and Prejudice. Open Journal of Modern Lingustics, 3 (1). 174–181.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (b. d.). Pridobljeno 27. 5. 2018,

https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=133&View=1&Query=%2A.

Hagfors, I. (2003): The Translation of Culture-Bound Elements into Finnish in the

Post-War Period. Meta, 48 (1–2). 115–127. Pridobljeno 12. 4. 2018,

https://www.erudit.org/fr/revues/meta/2003-v48-n1-2-meta550/006961ar/.

90

Kaloh Vid, N. (2008): The Challenge of Translating Children's Literature: Alice's

Adventures in Wonderland Translated by Vladimir Nabokov. ELOPE. 5

(1/2). 217–227. Pridobljeno 18. 4. 2018,

http://www.sdas.edus.si/Elope/PDF/ElopeVol5Vid.pdf.

Kaloh Vid, N. (2017): Posodabljanje prevodov: prevajanje kulturnospecifičnih

elementov v prvih dveh knjigah romana Bratje Karamazovi. Slavistična

revija, 65 (3). 459–473.

Kosikinen, K. in Paloposki, O. (2010): Retranslation. V Gambier, Y. in Doorslaer,

L. (Ur): Handbook of Translation Studies. Volume 1. (str. 294–298).

Amsterdam; Philadelphia: John Benjamins Publishing Company.

Landers, C. E. (2001): Literary Translation. A Practical Guide. Clevedon [etc.]:

Multilingual Matters Ltd.

Lathey, G. (Ur.) (2006): The Translation of Children's Literature: A Reader. Great

Britain: Cromwell Press Ltd.

Lefevere, A. (1992): Translating Literature: Practice and Theory in a Comparative

Literature Context. New York: Modern Language Association of America.

Logar, N. (2006): Stilno zaznamovane nove tvorjenke – tipologija. Slavistična

revija, 54 (posebna številka). 87–101.

Merriam-Webster Dictionary (b. d.). Pridobljeno 2. 5. 2018, https://www.merriam-

webster.com/.

Newmark, P. (2000): Učbenik prevajanja. Ljubljana: Krtina.

Oittinen, R. (2000): Translating for Children. New York & London: Garland.

91

- - (2006): No Innocent Act: On the Ethics of Translating for Children. V Collie,

Van J. in Verschueren, W. P. (Ur.): Children's Literature in Translation:

Challenges and Strategies (str. 35–45). Manchester (VB); Kinderhook

(ZDA): St. Jerome Publishing.

Oxford Dictionaries (b. d.). Pridobljeno 8. 5. 2018,

https://www.oxforddictionaries.com/.

Paloposki, O. in Kosikinen, K. (2004): A Thousand and One Translations :

Revisiting Retranslation. V Hansen, G., Malmkjaer, K. in Gile, D. (Ur.):

Claims, Changes and Challenges in Translation Studies (3. izd.) (str. 27–38).

Amsterdam; Philadelphia: John Benjamins Publishing Company.

PONS (b. d.). Pridobljeno 3. 5. 2018, https://sl.pons.com/prevod.

Roald Dahl (b. d.). Pridobljeno 29. 5. 2018, http://www.roalddahl.com/.

Robinson, D. (2009): Retranslation and the Ideosomatic Drift. Pridobljeno 18. 4.

2018, https://www.scribd.com/document/235766851/Douglas-Robinson-

Retranslation-and-the-Ideosomatic-Drift.

Shavit, Z. (1986): Poetics of Children's Literature. Atene in London: The

University of Georgia Press. Pridobljeno 24. 4. 2018,

http://humanities1.tau.ac.il/segel/zshavit/files/2014/03/poetics-of-childrens-

literature.pdf.

Simoniti, B. (1997): Nonsens. Ljubljana: Karantanija.

Srničková, V. (2014): Translating Nonsense in Roald Dahl's Children's Books.

Magistrsko delo, Brno: Masaryk University, Faculty of Arts, Department of

English and American Studies.

92

Stolze, R. (2003): Translating for Children – World View of Pedagogics? Meta:

Translators' Journal, 48 (1–2). 208–221. Pridobljeno 5. 5. 2018,

https://www.erudit.org/fr/revues/meta/2003-v48-n1-2-meta550/006968ar/.

Stramljič Breznik, I. (2004): O besedi s tvorbenega, izrazijskega in frazeološkega

vidika. V Jesenšek, M. (Ur.): Besedoslovne lastnosti slovenskega knjižnega

jezika in narečji (str. 315–401). Maribor: Slavistično društvo Maribor.

- - (2006): Besedotvorje – skripta. Maribor: Filozofska fakulteta.

Susam-Sarajeva, S. (2003): Multiple-entry visa to travelling theory: Retranslat ions

of literary and cultural theories. Target, 15 (1). 1–36.

The Free Dictionary by Farlex (b. d.). Pridobljeno 24. 4. 2018,

https://www.thefreedictionary.com/.

Zwitter, S. (1998): Recepcija knjižnega dela pri mladih bralcih. V Cerar, V. (Ur.):

Prevajanje otroške in mladinske književnosti: 22. prevajalski zbornik (str. 69–

75) Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev.