Pogovor: Rudi Medved76 Maša JazbecBartec Varnost in Je&Gr 19 KS Podkraj

www.zasavc.net info@zasavskitednik.siwww.facebook.com/zasavc.netčetrtek, 27. september 2018Letnik 5, številka 9

Fizioterapija Čebokelj

13

ObletniceVčasih človek rabi čas. Jasno je, da vsega nihče ne more razumeti iz prve. Spomnim se, da sem dese-tletje nazaj, ko sem prvič priprav-ljal prispevek o festivalu Speculum Artium, gledal kot bik v nova vra-ta. Prispevek za TV Slovenijo, kjer sem takrat delal kot dopisnik, je bil narejen, meni pa ni bilo nič jasno. Oči mi je pred kratkim povsem enostavno odprla kuratorka festi-vala dr. Maša Jazbec. Bemti, zakaj nisem delal daljšega pogovora z njo že kdaj prej? Pota življenja so včasih res čudna. Zdaj šele vem, kaj so prinesli Poznič, Jazbečeva in ostala ekipa Speculum Artiuma v Zasavje. Poklon, zaslužijo si ga. Mimogrede, kako je vse minljivo. Pred enim novim letom sem od županje dobil trboveljske hišne copate z napisom Zmoremo sku-paj, potem pa je na desnem pisalo DESNI, na levem pa LEVI. Copati so šli rakom žvižgat, moram vpra-šat, če desni in levi v Trbovljah še zmorejo skupaj. No ja, za ta vpra-šanja bo čas šele po volitvah, se mi zdi.Ko smo že pri obletnicah, danes v časopisu pišemo o nekaterih, pred-vsem gospodarskih. Vsi, ki preži-vijo na trgu desetletja, so vredni občudovanja. Če ob tem skrbijo za zaposlene, dajejo (dober) kruh družinam in najdejo kaj malega še za podporo lokalnemu okolju, so vredni še toliko večjega spoštova-nja. Radi pišemo o dobrih stvareh. In prepričan sem, da naši bralci o takšnih tudi radi berejo. Življenje ni sestavljeno samo iz ve-selih, včasih je treba preživeti tudi težje trenutke. Odhodi so prav go-tovo takšni. Ne vem, zakaj, ampak meni spomin ob slovesu kakšnega človeka, ki sem ga dobro poznal, vedno najprej useka na bolj vesele trenutke druženja. Ali pa uspešne. Tudi ob smrti bivšega župana Hra-stnika Leopolda Grošlja je tako. Spomnil sem se prigod, ob katerih se lahko danes nasmehnem. Groš-lja so morali vsi, ki so prišli z njim v stik, spoštovati. Znal se je odlo-čati, znal je voditi, bil je brezkom-promisen, vendar je vedno znal pogledati tudi na ljudi. In na Hra-stnik, ki ga je imel v srcu, čeprav je bil po rodu iz Zagorja. Odšel je spoštovan župan.

M Marko Planinc

Na slavnostni prireditvi Bartec Varnosti v Delavskem domu Za-gorje so se zbrali zaposleni, bivši zaposleni, kupci, dobavitelji in poslovni partnerji. Zbrane so poz-dravili direktorica Simona Klu-kej, predsednik uprave koncerna Bartec dr. Martin U. Schefter in župan Zagorja Matjaž Švagan. Ta je podjetju podelil tudi županovo

Med zanimivejšimi projekti je bil projekt Mi kujemo bodočnost, ki je nastal v sodelovanju TNM (Tr-bovlje novomedijsko mesto), Ya-skawa robotics in skupine Laibach. O njej je Zoran Poznič, direktor DDT, med drugim povedal: »Ne-kako smo skozi ta projekt posku-šali udejanjiti tisto, za kar se bori-mo že deset let: promocijo ideje o ponovni humanizaciji tehnologije in vsega tistega, kar takšna para-digma potegne s seboj. Seveda gre za sodelovanje industrije, znanosti in umetnosti. Tako smo v bistvu ustvarili kar posrečen konglome-rat, nekako smo spojili tri različne stvari, industrijske robote, mehan-ske ljudi, ki ne potrebujejo ničesar razen energije za delo, kot princip neke konstantne revolucije, evo-

Jubilejni Speculum ArtiumV Trbovljah so med 13. in 15. septembrom pripravili 10. mednarodni fe-stival novomedijske kulture Speculum Artium. Na njem so predstavili 25 umetniško-znanstvenih projektov, kar je največ doslej. Pospremila so jih predavanja in okrogla miza o umetnem življenju na začetku 21. stoletja. Fe-stival je odprl performans skupine The Stroj v Delavskem domu Trbovlje.

lucije človeške družbe, in pa seve-da princip glasbe, industrijskega ritma, ki izhaja iz delovanja teh robotov. Tako ni šlo drugače, kot da smo projekt poimenovali Mi kujemo bodočnost, kar je naslov starejšega komada skupine Laiba-ch in popolnoma korespondira z vsem povedanim.«Letošnja izpostavljena umetnika festivala sta bila Christa Somme-rer in Laurent Mignonneau, ki delujeta na področju interaktiv-nih umetniških instalacij. Sta tudi profesorja na Univerzi za umet-nost in oblikovanje v Linzu v Av-striji, kjer sta predstojnika oddelka za medijske umetnosti. Na festiva-lu sta premierno predstavila novo delo. Svoja dela so predstavili tudi slovenski novomedijski producen-

ti Srečo Dragan, Franc Solina, Marko Glavač, Robertina Šeb-janič, Valerie Wolf Gang in dru-gi.Sopotnik festivala je vsakoletni video festival DigitalBigScreen. V preteklih letih so na njem prikazo-vali dela pionirjev video umetno-sti, tokrat pa predstavili nove tehnike zajema slike, ki ustvarjal-cem omogočajo popolnoma novo platformo podajanja vsebin (360°). Organizatorji so po festivalu po-vedali, da so svoj cilj, približati novomedijsko kulturo 21. stoletja širšemu krogu ljudi, z rekordnim številom obiskovalcev, dosegli. Festival si je ogledala tudi nedav-no izvoljena Miss Slovenije, Lara Kalanj, ki je tudi ambasadorka letošnjega festivala novomedijske kulture. Na strani 13 je objavljen pogovor s kuratorko festivala dr. Mašo Jaz-bec.

M TPK : Speculum Artium

Gospodarska jubilejaV četrtek, 20. septembra, je podjetje Bartec Varnost s sedežem v Zagorju ob Savi svečano proslavilo svojo 60-letnico delovanja. Dan kasneje je na svojo 25-letnico opozorilo tudi zagorsko podjetje Je&Gr.

priznanje. Na slovesnosti, ki jo je povezo-val Alen Podlesnik, so v kultur-no-zabavnem programu nastopili pevki Neva Marn in Saša Lende-ro, pianist  Simon Prašnikar    in stand-up komik Gašper Bergant. Zbrani so se po uradnem delu za-držali tudi ob izbranem prigrizku in druženju.

Zaposleni in poslovni partnerji podjetja Je&Gr so 25-letnico delo-vanja podjetja proslavili v petek v Gostišču Kum v Zagorju. Tudi tam zbrane je pozdravil zagorski žu-pan Matjaž Švagan, nagovorili pa so jih tudi ustanovitelja podjetja Slavko Jelševar in Marjan Gro-šelj ter Primož Jelševar. Več o podjetjih objavljamo na stra-ni 6.

M TPK

2četrtek, 27. september 2018

Zasavje v središču sveta vsak dan na www.zasavc.netZASAVJE

Kolofon: Zasavski tednikIzdajatelj: Zavod Savus, Mestni trg 5a, 1420 Trbovlje, zanj Marko PlanincOdgovorna urednica: Tatjana Polanc KolanderUredništvo: Tatjana Polanc Kolander (novinarski prispevki), Mar-ko Planinc (novinarski prispevki), Nataša Markovič (projekti), Slav-ko Garantini (grafika). Kontakt: info@zasavskitednik.si, uredništvo: 070/727-810, marketing: 070/788-510. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

Koledar dogodkov september

1. 9. - Kar 3412 osnovnošolcev »drsa« šolske klopi v Zasavju letos, od teh 383 prvič.2. 9. - Delo poroča, da je Lafarge Cement znova vložil tožbo – tokrat proti Arsu.3. 9. – Strelsko društvo iz Kisovca se lahko pohvali z novimi pro-stori.6. 9. – V ZD Trbovlje zjutraj odpreta vrata ambulanta za funkcio-nalno diagnostiko in ustna higieničarka, popoldne pa nasmeh za vse na obraze Zasavcev pričarajo stanovalci VDC.7. 9. – V rudarskem muzeju v Kisovcu je na ogled zgodovina ste-klarstva v Zagorju, Komunala Trbovlje pa po 25 letih išče predstav-nika za stike z javnostjo.8. 9. – Zasavci se spet pomerijo v peki svoje kulinarične specialitete na festivalu Funšterc v Hrastniku.13. 9. – Novomedijske Trbovlje postanejo za dva dni središče novih tehnologij: desetič se predstavi festival Speculum Artium.14. 9. - Pri Zavodu Savus izide tretja knjiga, tokrat o zgodah in ne-zgodah Trboveljčana Andreja Plevčaka z naslovom Moje Trbovlje.15. 9. - Društvo Ekologi brez meja še zadnjič organizira največjo slovensko in mednarodno okoljsko akcijo Očistimo Slovenijo.20. 9. – Bartec Varnost slavi častitljivih šest desetletij.21. 9. – V podjetju Je&Gr v Zagorju obeležijo 25-letnico uspešnega poslovanja.22. 9. – Investicija v obvoznico Ruardi bo dražja za 150 tisočakov, ker bo odsek proti Kotredežu in Trbovljam urejalo krožišče namesto križišča.24. 9. – Zagorski občinski svetniki se dobijo na prvi jesenski seji – morda tudi zadnji v tem sklicu. V manj kot mesecu bodo tu volitve.29. 9. – Zasavci imamo še en kulinarični festival, zagnali so ga Za-gorjani, poimenovali pa Zagorje ob žlici.

Republika Slovenija je dobila novo, 13. slovensko vlado. V 16-članski ministrski ekipi sta tudi dva Za-savca, ki ju čaka težko delo. V eki-pi nove vlade, ki jo bo vodil prvak LMŠ Marjan Šarec, sta dva iz Zasavja: Samo Fakin, minister za zdravje, in Rudi Medved, minis-ter za javno upravo. Oba čaka veli-ko zahtevnega dela. Rudi Medved se je že takoj na začetku mandata lotil pogajanj z javnim sektorjem. Med večji izzivi Sama Fakina pa

Nova vlada in poslankaje skrajšanje čakalnih dob v zdra-vstvu.Ker je bil Rudi Medved imenovan na mesto ministra, je v parlamen-tarne klopi sedla Nina Maurovič, ki je v šesti volilni enoti dosegla za Medvedom drugi najboljši rezultat Liste Marjana Šarca. V Hrastniku je zanjo glasovalo 14,67 odstotka volivcev.

M ZT : LMŠ

Pričelo se je novo šolsko leto. V os-mih zasavskih osnovnih šolah so sprejeli 383 prvošolcev, vseh učen-cev je 3412. V Trbovljah je 1211 osnovnošolcev, v Zagorju 1466, v Hrastniku 676, OŠ dr. Slavka Gru-ma pa obiskuje 59 učencev. Največ prvošolcev, 167, je v zagorskih in izlaški šoli skupaj, 136 v trbo-veljskih in 80 v Hrastniku.Prvošolcem so na vseh šolah prip-ravili poseben sprejem. Še posebej nestrpno so prvi šolski dan priča-

Prvi šolski dankovali na Dolu pri Hrastniku, kjer so v novem šolskem letu otvorili tudi povsem prenovljeno podru-žnično šolo. V prejšnjem šolskem letu so imeli učenci in učitelji za-radi obnove šole pouk na drugih lokacijah, kar je zahtevalo nekaj dodatne logistike. Prenovljena šol-ska stavba na Dolu je zelo spreme-njena, sodobna, zračna in svetla.

M ZT : Fanči Moljk

Osrednja tema druženja na špor-tnem igrišču je bilo medgeneracij-sko sodelovanje. Na prireditvi so nastopili najmlajši, ki so se na do-godek pripeljali na mini traktorjih, športniki, gasilci ter pevska sku-pina Dišeči volčin. Za pogostitev, katere glavna zanimivost je bila štirimetrska mesnina, je poskrbela ustvarjalna ekipa Gostišča Čop.Dogodek je otvoril predsednik krajevne skupnosti Jože Čibej, zbrane je nagovoril zagorski žu-pan in podpredsednik Državnega sveta Matjaž Švagan, slavnostni govornik pa je bil poslanec Evrop-skega parlamenta Franc Bogovič.

M ZT : Silvo Drame

Leopold Grošelj

V sredo, 19. septembra, se je od nas poslovil Leopold Grošelj, prvi župan Občine Hrastnik v samostojni Slo-veniji, eden izmed tistih ljudi, ki je s svojimi idejami in deli znal spreminjati življenje v tem okolju. Rodil se je 13. avgusta 1941 v Zagorju ob Savi, sredi šestdesetih let pa si je v Hrastniku ustvaril družino. Po-klicno pot je pričel na Zavodu za pokojninsko in inva-lidsko zavarovanje in nadaljeval v IBT Trbovlje. Po 12 letih uspešnega dela v gospodarstvu se je v Hrastniku zaposlil kot sodnik za prekrške, že v naslednjem letu pa postal načelnik oddelka za družbeno planiranje. Leta 1982 je bil izvoljen za predsednika IS Skupščine občine Hrastnik. Bil je učinkovit in uspešen izvršnik, imel je izkušnje iz gospodarstva in javne uprave, poz-nal je izzive tedanjega časa in znal se je spopasti z nji-mi. Leta 1986 je za slabo leto kot direktor vodil obrat Jutranjke na Dolu pri Hrastniku, od leta 1986 do 1991 je opravljal tudi funkcijo neprofesionalnega delegata v Zveznem zboru Skupščine bivše Jugoslavije. Leta 1987 je za tri leta prevzel vodenje Medobčinske go-spodarske zbornice Trbovlje, leta 1990 je bil na prvih neposrednih volitvah izvoljen za predsednika Skupšči-ne občine Hrastnik in za neprofesionalnega delegata v Zboru občin Skupščine RS. Na lokalnih volitvah leta 1994 in 1998 je bil izvoljen za župana občine Hra-stnik, leta 2000 pa tudi za poslanca Državnega zbora RS.Na njegovo bogato kariero in delo se oziramo s spošto-vanjem in hvaležnostjo. To so bila leta preobrazbe na številnih področjih občine Hrastnik. Hrastnik se je tak-rat z daljinskim ogrevanjem uspešno spopadel s sani-

ranjem hude onesnaženosti zraka, zgradili smo špor-tno dvorano na Dolu in Dom starejših v Hrastniku, večstanovanjske objekte, spremenili podobo ob potoku Bobnu in še bi lahko naštevali. Leopold Grošelj je bil pri delu vesten in odgovoren. Bil je dober in uspešen župan, človek s socialnim čutom. Rad je imel svoj kraj rad in si je iskreno želel, da bi se ljudje v njem dobro počutili. S ponosom je spodbujal hrastniške športnike in kulturnike. Ko se je upokojil, je več svojega časa namenil delovanju v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB, predsedoval je pokrajinske-mu svetu za Zasavje, bil je častni član PGD Hrastnik.Za svoje delo je prejel številna priznanja: red dela s srebrnim vencem SFRJ, bronasti znak civilne zaščite RS, bronasti znak za prispevek pri zagotavljanju var-nosti v RS, zlato priznanje Občine Hrastnik, številna društva in organizacije v občini so ga počastile s ča-stnim članstvom in zahvalami. Leopold Grošelj je bil človek, ki si ga moral spoštovati in ceniti, tudi če se nisi vedno strinjal z njim. Zaradi njegove delavnosti in pokončnosti, ki jo je izkazoval skozi svoje delo in življenje. Zaradi velike energije, ne-omajne volje in trmaste vztrajnosti za doseganje ciljev, ki si jih je zadal. In še posebej zaradi njegove neomaj-ne predanosti svojemu kraju in ljudem. Bil je ljudski župan, stalno prisoten med ljudmi in znal je prisluhni-ti njihovim težavam. Pustil je neizbrisne sledi svojega dela. Globok poklon njegovemu delu in zahvala za vse, kar je dobrega naredil za Hrastnik, Zasavje in za soljudi.

Miran Jerič

V spomin

Praznična TirnaKS Tirna je zadnjega avgusta slovesno proslavila svoj krajevni praznik in zaključek operacije Revitalizacija objekta vaške šole v Tirni in aktivizacija mladih, žensk in medgeneracijske skupine kot ranljive skupine na vasi.

GOSPODARSTVO 3četrtek, 27. september 2018

Zasavske gospodarske novice na Zasavc.net

MOJSTRI RAČUNOVODSTVO

Esiks, d.o.o., Trg borcev NOB 15, 1431 Dol pri Hrastniku, 03 56 497 00

ROLETARSTVO - SENČILA

Roletarstvo AŠ-ROL, Albert Šoba s.p., Vreskovo 104, Trbovlje, 041 691 785

MIZARSTVO

MIZARSKI SERVIS Srečko Ocepek s.p., Kandrše 11a 1252 Vače 031 327 545 srecko.ocepek@gmail.com

ZLATARSTVO

Zlatarna TrbovljeUlica 1. junija 35, 1420 Trbovljezlatarna.trbovlje@siol.net 03 56 30 360 PE Radeče, Trg 2, 1433 Radeče

CVETLIČARNE

Cvetličarna Octa (pri pokopališču) Ocepek Tanja s.p., Grča 22, Dol pri Hrastniku, 03 56 41 558.

Cvetličarna Lenarčič Gabrsko 59 b, Trbovlje, 03 56 340 04 PE Zagorje: Cesta 9. avgusta 29, Zagorje, 03 56 661 23

Informacije 070 788 510

Kovit projekti bodo v enem letu zgradili 6500 kvadratnih metrov veliko halo, katere manjši del bo namenjen skladišču, v njej pa bodo ločeni prostori za pripravo materi-ala, varjenje in sestavljanje velikih zvarjencev, končno montažo in obdelovalni center. Naložbo oce-njujejo na 950.000 evrov, zanjo pa jim je uspelo pridobiti 425.000 evrov nepovratnih sredstev prek razpisa za sofinanciranje začetnih investicij podjetij ter ustvarjanja novih delovnih mest. Trenutno je v podjetju 32 redno in nekaj manj pogodbeno zaposlenih.Kot je povedal direktor podjetja Kovit projekti Sandi Grm, so

Odkrili temeljni kamenPodjetje Kovit projekti, ki projektira, izdeluje in montira kovinske izdelke, je 5. septembra slovesno odkrilo temeljni kamen za gradnjo novih proizvo-dnih prostorov.

v družbi veseli, da se je njihova vztrajnost odrazila v uspehu in rasti podjetja, ustanovljenega leta 2003. Kovit projekti so leta 2004 odkupili prostore v industrijski coni v Trbovljah, leta 2005 dogra-dili poslovni del, leta 2008 pa postavili prvo proizvodno halo za mehansko obdelovanje, v kateri so uredili obdelovalni center. V letih 2014-2015 so zgradili novo halo, namenjeno končni montaži, odp-remi in skladiščenju, a prostora jim je ob nenehni rasti primanjkovalo. Razgledovali so se po zemljišču v bližini, ki jim ga je nato uspelo od-kupiti od velenjskega Gorenja. Proizvodni program podjetja je ši-

rok in obsega rezervoarje in tlačne posode, sestavne dele za male hi-droelektrarne, jeklene konstrukci-je, zvarjence, transportne naprave, izdelke iz inox materialov in izdel-ke s področja ekologije, združene v znamki Ekovit. Da so lahko pridobili gradbeno do-voljenje za širitev v obrtni coni, je Občina Trbovlje morala spremeniti občinski prostorski načrt. Urejanje dokumentacije je potekalo v sode-lovanju z njo in upravno enoto Tr-bovlje, Grm pa se je na slovesnem dogodku zahvalil še projektantom

in sodelavcem. Zbrane je nagovo-rila tudi trboveljska županja Jasna Gabrič, zadovoljna, da je občina lahko hitro in učinkovito prisko-čila podjetju na pomoč. Obenem je izrazila zadovoljstvo, da brezpo-selnost v občini pada, ter dejala, da tečejo intenzivne priprave za pre-novo celotne obrtne cone Nasipi, ki naj bi bila zaključena do leta 2022.Na slovesnem odkritju temeljnega kamna je v kulturnem programu nastopila mlada pevka Gaja Ko-lenc.

M : Tatjana Polanc Kolander

Grafično podjetje Grafex s sede-žem na Izlakah letos obeležuje 35-letnico delovanja. Družinsko podjetje v Podlipovici je leta 1983 ustanovila Marija Sešlar, ki je letos pomladi umrla. Od jeseni 2004 vodi podjetje njen sin Matej Sešlar.

V podjetju z 12 zaposlenimi so lani uspeli uresničiti zastavljene cilje in leto zaključili z 1,2 milijona evrov prihodkov. Prodajo so v primerja-vi z letom poprej povečali za devet odstotkov. Ustvarjen dobiček bodo kot običajno namenili nadaljnjim posodobitvam in razvoju, pred-vsem nadaljnji digitalizaciji.»Večja prelomnica v zadnjem ob-dobju je bila naložba v nov po-slovni objekt, ki je znašala milijon evrov in smo jo uspešno izvedli leta 2014,« so povedali v podjetju in dodali, da so polovico kredita, namenjenega investiciji, že odpla-čali ter se veselijo nadaljnjega us-peha. Uspešno so nadgradili tudi

35 let podjetja Grafexokoljski certifikat FSC.Grafex ima sedež v Podlipovici na Izlakah, pisarno pa tudi v Ljublja-ni, kjer so jo nedavno prenovili. Kupcem ponujajo rešitve od krea-tivne zasnove do končne izvedbe,

Spremenili rokSlovenski regionalno razvojni sklad je 21. septembra na svoji spletni strani ter v Uradnem listu RS objavil spremembo Javnega razpisa za ugodna razvojna posojila začetnim podjetniškim projektom na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo in obmejnih pro-blemskih območjih – BP2. Po novem rok za oddajo vlog ni več 28. september, temveč sta prijavna roka 31. 10. in 30. 11. Gre za posojila, ki krijejo nakup nepremičnin, gradbena, obrtniška, instalacijska dela za potrebe novih in obstoječih objektov ter nakup strojev, opreme in nematerialnih naložb, kot so patenti, licence in podobno.

M ZT

svoj celovit program pa predsta-vljajo tudi v svojem razstavnem prostoru.

M ZT : Grafex

4četrtek, 27. september 2018

Zasavski tednik in www.zasavc.net za boljše Zasavje AKTUALNO ZASAVSKO

Poslovalnica TrbovljeObrtniška cesta 30

03 425 73 52

Včasih se odnosi zapletejo, še preden se začnejo.

Do 7.000 eur lahko dobite brez zapletov, brez stroškov odobritve in samo z osebnim dokumentom.Ponudba velja za hip kredit do 30. 9. 2018.

hipkredit.si

Društvo Rast je 8. septembra v športnem parku na Logu v Hra-stniku organiziralo festival stekla in zasavske kulinarike Funšterc. Festival od leta 2011 privablja ved-no več obiskovalcev in ekip, ki se potegujejo za nagrade v kuhanju funšterca in krumpantoča. Letos je sodelovalo 14 ekip, njihove jedi pa je ocenjevala strokovna komisija v sestavi Branko Podmenik, dr. Janez Bogataj in Jaka Mankoč. V kategoriji funšterc je zmagala ekipa nevladne organizacije, ki nudi pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju, Ozara. Drugo mesto je pripadlo članom Rudarske godbe Hrastnik, tretje pa kuhar-

V Delavskem domu Trbovlje so 8. septembra na finalni prireditvi izbrali najlepšo Slovenko. Letos je projekt Miss Slovenije promoviral Zasavje. Ker izbor Miss Slovenije ni več le lepotno tekmovanje, pra-vijo organizatorji, ampak povezuje slovenska podjetja, turizem in kul-turo. To se je odrazilo tudi v sesta-vi finalne žirije, ki so jo sestavljali predstavniki podjetij in organizacij, ki so sodelovali v projektu: Zoran Poznič, direktor Delavskega doma Trbovlje, Mojca Šimnic Šulinc iz podjetja Tosama, dr. Jure Knez, prokurist podjetja Dewesoft Trbo-vlje, Maja Zupan, Miss Slovenije 2017, in David Miško, direktor skupine Stroka.si. Letošnjo Miss Slovenije so okronali s posebno krono z vdelanim črnim premo-gom, ki jo je oblikovala in izdelala Zasavka Marjeta Hribar v okviru svoje linije nakita Kuolmi.Miss Slovenije je postala Lara Kalanj, njena prva spremljevalka Mojca Kranjec, druga spremlje-valka pa Marija Seničar, 20-letna Zasavka, doma na Dolu pri Hra-stniku. Obe izbrani spremljevalki sta se poleti z Juretom Knezom in

Na 3. javni poziv partnerstva Las Zasavje je prispelo 15 vlog, sofinan-cirali bodo devet projektov oziroma operacij. Hrastniško podjetje za gostinstvo in posredništvo Goros bo izvedlo projekt Rondo – resta-vracija zdravih jedi. Podjetje Biro Za iz Trbovelj bo uresničeval par-tnerstvo za pospeševanje podjetništva, izobraževanja in vzdrževanja zdravega življenjskega sloga. Občina Hrastnik bo z delnim sofinan-ciranjem prenovila tržnico v Hrastniku. Turistična kmetija Verk iz Trbovelj bo postavila dva apartmaja in degustacijski prostor z manjšo kuhinjo na prostem. KPD Tončke Čeč Klek Trbovlje bo prenovila te-raso kulturnega doma na Kleku ter tam postavila izkustveno učilni-co. Turistično društvo Šentgotard bo uredilo dvorano TD Šentgotard, nakupilo otroško vrtno garnituro in računalniško opremo. Podjetje Chipolo iz Trbovelj bo izvedlo operacijo Mobilno Zasavje. Smučarsko društvo Trbovlje bo uvedlo inovativne športne dejavnosti in obnovilo obstoječo infrastrukturo na smučišču Medvednica. Društvo skupine proizvajalcev ekološkega sadja pa bo vzpostavilo mrežo zasavskih proizvajalcev in kmetov.

M TPK

V soboto, 15. septembra, je bilo na Mrzlici tradicionalno srečanje Savinjčanov, Zasavčanov in Lašča-nov. Letošnje srečanje je organizi-rala Občina Žalec. Pri organizaciji tega srečanja poleg Žalca sodeluje-jo še občine Hrastnik, Laško, Pre-bold, Tabor, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Pohodnike, ki so se srečanja udeležili, so na Mrzlici pozdravili Godba Zabukovica, recitatorji in župan občine Žalec Janko Kos. Po kulturnem programu so se ok-repčali z golažem in zabavali z an-samblom Griški kvintet.

M ZT : arhiv Občine Trbovlje

jem ekipe Šoht. Pri krumpantoču so najbolj všečni okus dosegli čla-ni ekipe K99, ki jo je vodila Nuša Gregorčič, drugo mesto so osvo-jili predstavniki Steklarne Hra-stnik, ki so tekmovali v ekipi M3, tretje mesto pa ekipa Mladinskega centra Zagorje. Ekipa M3 je dobi-la tudi največ glasov obiskovalcev. Organizatorji so bili po zaključku festivala zadovoljni z udeležbo, vzdušjem, obiskom in vremenom. Prireditev je obiskal tudi minister za gospodarstvo Zdravko Poči-valšek v družbi hrastniškega žu-pana Mirana Jeriča.

M ZT : Branko Klančar

Miss Slovenije 2017 Majo Zupan udeležili adrenalinske preizkušnje v zasavskem rudniku Jamatlon. Miss Slovenije 2018 je postala tudi ambasadorka novomedijske-

ga projekta Speculum Aritum ter prejela celoletno štipendijo podje-tja Dewesoft.

M ZT : arhiv DDT

Zasavski Varstveno delovni center je 6. septembra predstavil rezulta-te projekta Nasmeh za vse, ki ga izvaja s podjetjem Tridea in Špor-tnim društvom 365. Namenjen je ranljivim skupinam Zasavcev, želi jim omogočiti dostopne storitve za boljše počutje. Nekatere izvajajo uporabniki VDC kot integrirano zaposlitev in s tem podirajo stere-otipe o svoji nezmožnosti za delo. Kot je povedala direktorica VDC

Srečanje na Mrzlici Uspešni projekti Las

Festival Funšterc Miss Slovenije

dr. Špela Režun gre predvsem za storitve masaž, za kar naj bi bila ta populacija še posebno primer-na, saj da ima izjemen občutek za dotik. Zbrane na dogodku je poleg direktorice pozdravil tudi zagorski župan Matjaž Švagan. Sledilo je druženje uporabnikov, njihovih svojcev in podpornikov ob glasbi zasedbe Midnight band.

M TPK

Nasmeh za vse

5četrtek, 27. september 2018

O Zasavkah in Zasavcih vsak dan pišemo na www.zasavc.net AKTUALNO ZASAVSKO

Zato, ker osnovni namen tovr-stnih akcij ni čiščenje za drugimi. Za ljudmi, ki so brezbrižni do oko-lja, neozaveščeni. V tednu pred 15. septembrom so se ob smetnjaku na izogibališču pri odcepu za Šumnik ob regionalni cesti Zagorje – Liti-ja pojavili kosovni odpadki: nekaj stolov, vzmetnica, odpadna emba-laža sredstev za beljenje ipd. Te od-padke je na to lokacijo nekdo pripe-ljal z očitnim namenom, da se bodo odstranili v napovedani akciji. Ko sem se 16. septembra ponovno peljala mimo, so bile tam na novo vrečke z odpadki. Pomislila sem, da so od sobotne čistilne akcije, da so v njih embalažni odpadki, ki so jih prostovoljci pobrali ob cesti.

Ko sem prišla bliže, sem ugotovila, da je nekdo ponovno preložil svoje breme na druge. V vrečkah so bili embalažni stiropor in povezovalni trakovi, rojstnodnevni okraski, ra-znovrstni komunalni odpadki, na novo tudi nekaj kosovnih. Torej, tudi te je nekdo pripeljal od doma. Namesto, da bi jih dal v svoj zbiral-nik za odpadke oz. odpeljal v zbirni center, jih je pustil ob cesti, da bo za to poskrbel nekdo drug. Zanj ni pomembno, da so odpadki vsem na očeh, ne to, da bo nekatere na-okoli raznesel veter, drugi se bodo razdrobili kar tam in se spreme-nili v večno mikroplastiko. Njega ne zanima, kdaj bodo odstranjeni, niti ne, če sploh bodo. In ni mu mar

na čigave stroške.Opisan primer se je zgodil v li-tijski občini, vendar se podobno dogaja povsod po državi. Zaradi takšnega neodgovornega ravnanja nekaterih obsežne čistilne akcije v Sloveniji niso več predvidene. Kako pa spremeniti ljudi? Kako jih ozavestiti, izobraziti, da odpadkov ne bodo puščali ob cestah, poteh, v gozdu, metali v vodotoke? Te dni sem nabirala gobe. Iz goz-da sem prinesla polovico manjše košare gob in dve večji vreči od-padkov. Največ je bilo praznih plo-čevink piva, ki sem jih pobrala ob gozdni cesti. Vmes dve plastenki. Pa velik kos naluknjanega polivi-nila, ki je verjetno nekoč v gozdu pokrival skladovnico drv. Potem se je postaral in na gozdnih tleh skupaj z odpadlim listjem spre-minjal. Listje v humus, velik kos polivinila pa v manjše koščke poli-vinila. In potem se čudimo, od kod toliko mikroplastike v okolju. V

gozdu pa nove skladovnice drv, po-krite z novimi plahtami polivinila. Niso za vse okoljske tegobe krive plastične vrečke, krivi smo ljudje.

M Vlasta Medvešek Crnkovič, Komunala Trbovlje d. o. o.

Očistimo Slovenijo – še zadnjičV soboto, 15. septembra, je v Sloveniji potekala nacionalna prostovoljska čistilna akcija Očistimo Slovenijo, ki jo je koordiniralo društvo Ekologi brez meja. Akcija je bila organizirana v sklopu globalne pobude Očistimo Svet 2018. Leta 2010 je bila v Sloveniji prvič organizirana čistilna akcija v sklopu tega projekta, v letu 2012 druga, letošnja je bila tako že tretja in predvidoma zadnja. Zakaj zadnja?

Zaradi takšnega neodgovornega ravnanja nekaterih obsežne čistilne akcije niso več predvidene

Kot je povedala dr. Vesna Merc, so preliminarni rezultati izko-pavanj: izkopanih 150 skeletnih

grobov, najstarejši med njimi so nastali pred izgradnjo cerkve, do-kumentirana močno poškodovana

prazgodovinska naselbinska faza ter predromanska, gotska in dana-šnja baročna gradbena faza cerkve.Izkopanih je bilo veliko otroških grobov, na podlagi katerih arhe-ologi sklepajo o visoki smrtnosti v času srednjega in novega veka. Posebnost najdišča je posebej ugo-dna mikroklima, ki je botrovala ohranitvi kovinskih predmetov in številnih organskih ostankov, kot so tekstil, usnje in les (duhovniška štola in čipke, čevlji, ostanki krst in rožni venci) v mlajših grobovih. V njih so ohranjena tudi dragocena in redka naglavna okrasja iz zla-tih in bronastih žičk, ki so tvorila venčke ali pokrivala, morda avbe, ki so bila del plemiške ženske noše v 16. stoletju. Med arheološkimi izkopavanji je bila dokumentirana baročna, gotska in predromanska gradbe-na faza cerkve, katere prva pisna omemba sega v 13. stoletje. Ob vsakokratnih gradbenih delih so prejšnjo cerkev skoraj v celoti po-

Arheološka odkritja v ČemšenikuV cerkvi Marijinega vnebovzetja v Čemšeniku so na pobudo čemšeniškega župnika Janeza Mihelčiča in projektanta Jožeta Šafnerja od 3. maja do 20. septembra izvajali arheološke raziskave, ki jih je vodila dr. Vesna Merc.

Fotografija gumba naglavnega okrasja iz novoveškega groba dojenčka v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Čemšeniku. Foto: arhiv Vesna Merc s.p.

Arheologi med arheološkimi izkopavanji v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Čemšeniku. Foto: arhiv Vesna Merc s.p.

rušili in na zunanji strani zgradili večjo. Ob barokizaciji cerkve so po rušitvi gotske cerkvene ladje celo delno posegli na pokopališče iz-ven cerkve, da so zgradili stranski kapeli. Dr. Merčeva poudarja, da pomeni odkritje masivnih teme-ljev prvotne cerkve iz časa širitve krščanstva na Slovenskem in zgo-dnjesrednjeveških slovanskih gro-bov iz vsaj 10. stoletja pomembno odkritje v širšem slovenskem pro-storu. Dodaja pa, da do sedaj niso odkrili nobenih trdnih dokazov, ki bi potrjevali domnevo, da so na mestu izkopavanj pokopani člani gambrške rodbine.Izvajalci so z arheološkimi izko-pavanji zaključili, a bodo raziska-ve izvajali ob gradnji še na tistih delih, ki so bila sedaj nedostopna (npr. pod oltarji in začasnimi le-senimi podpornimi stebri) in na zahodni strani cerkve. Ti predeli bodo raziskani vzporedno z grad-benimi deli, ki se bodo nadaljeva-la. Obnova cerkve namreč poteka

po načrtih projektanta in željah župnije, da bi v njej čimprej spet izvajali bogoslužje.

M TPK

Dve novi ambulantiV Zdravstvenem domu Trbovlje sta septembra pričeli delova-ti dve novi ambulanti: samo-plačniška ustna higieničarka in ambulanta za funkcionalno diagnostiko in terapijo (AFDT). Slednja je namenjena podpori splošnih in družinskih ambu-lant ter hitrejši oskrbi pacien-tov. Nanjo se lahko pacienti obrnejo za vse informacije, če njihovi zdravniki in sestre niso dosegljivi. V ambulanti med drugim opravljajo tudi snema-nje EKG, preveze ran, spirome-trijo, nameščajo in nadzirajo infuzijo ter inhalacijo. V tej am-bulanti bodo pacienti dobili tudi različna potrdila o e-napotnici, recepte, izvide in podobno.

M ZT

V Zasavskem muzeju Trbovlje so 21. septembra odprli razstavo o zgo-dovini zasavskega gasilstva. Razstavo je pripravil Gregor Jerman, gra-divo zanjo pa so prispevala številna zasavska gasilska društva, vse tri zasavske gasilske zveze in Srečko Kerin.

M ZT : arhiv Občine Trbovlje

Storitev celodnevne povezave pre-ko osebnega telefonskega alarma je namenjena starejšim, ki bivajo v svojem domu, a se bojijo, da bi se jim čez dan zgodila nesreča. V tem primeru imajo posebni telefonski aparat z rdečim gumbom, na kate-rega lahko pritisnejo, če potrebuje-jo kakršnokoli pomoč. S pritiskom na ta gumb vzpostavijo zvezo s klicnim centrom, ki nato vzpostavi stik s svojci, prijatelji ali strokov-nimi službami, kot sta zdravnik ali oskrbovalka na domu. Za vzposta-vitev storitve je potrebna obstoječa telefonska linija.Ker je storitev samoplačniška, jo nekatere občine svojim starejšim občanom subvencionirajo. Tako so v Zagorju ob Savi že letos pomladi

objavili javni razpis, v okviru ka-terega so zagotovili 5.000 evrov, v Trbovljah pa je razpis odprt še do 19. oktobra. Občina subvencionira polovico stroška storitve, ki naj bi uporabnika stala okrog 20 evrov. Za subvencijo se lahko prijavijo osebe, starejše od 70 let, ki bivajo same ali v širši družini, katere čla-ni so zaradi službenih obveznosti čez dan odsotni, imajo težje kro-nične bolezni, so invalidne, slepe ali slabovidne, gluhe ali naglušne ali trpijo za starostnimi znaki.

M ZT

Razstava o gasilstvu Subvencije za telefonski alarmV Zagorju in Trbovljah imajo starejši možnost zaprositi za subvencijo pri uporabi osebnega telefonskega alarma.

6četrtek, 27. september 2018

Izkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510TEMA / AKTUALNO ZASAVSKO

Prve prostore sta si uredila v hiši Slavka Jelševarja in začela takoj sodelovati z nemškim partnerjem, ki jima je odprl pot na zahod. Kma-lu sta ustanovitelja kupila poslovne prostore v bivših prostorih Lisce v Zagorju. Po desetih letih delovanja je imelo podjetje deset zaposlenih, širila se je tudi prodajna in dobavi-teljska mreža. Danes podjetje za-posluje okrog 50 ljudi in sodeluje z okrog 70 dobavitelji in podizvajalci.

Ena večjih prelomnic podjetja je bil nakup programa snežnih verig bivše Verige Lesce ter nakup pro-storov bivše rudniške kopalnice,

Pisalo se je leto 1958, ko se je sku-pina 12 delavcev oblikovala kot sa-mostojna rudniška enota Varnost. Konec leta je štela že 70 delavcev. Večina jih je bila prezaposlenih iz zapuščenega rudniškega strojnega obrata. Podjetje je začelo poveče-vati svoj lastni program, ki so ga najprej sestavljale rudarske var-nostne svetilke, nato pa so se jim pridružili električni cevni venti-latorji, električni zvonci, motorna stikala, motorji, signalne naprave in nekateri drugi izdelki za pre-mogovnike. Leta 1978, ko je Var-nost proslavila svojo 20-letnico delovanja, so v podjetju razvili

prvi visokonapetnostni motor v protieksplozijski izvedbi. Odkrili pa so tudi temeljni kamen za dol-go pričakovano novo tovarno ele-ktromotorjev in eletromagnetov v Potoški vasi. To so slovesno odprli avgusta 1979.

Varnost se je skozi obdobje po-slovanja večkrat organizacijsko in lastniško preoblikovala. V času bivše države Jugoslavije se je pri-družila sarajevskemu podjetju Energoinvest. Leta 1983 je za svo-je uspešno poslovanje prejela tudi občinsko priznanje. Zaradi razpa-da jugoslovanske države in trga, pa

vašhave, kjer imajo še danes pro-izvodnjo snežnih verig in toplotno obdelavo materialov. Veljajo za edinega slovenskega proizvajalca profesionalnih snežnih verig za traktorje, tovornjake, viličarje, snežnih frez in specialnih verig po naročilu. Več kot 80 odstotkov ve-rig izvozijo v Nemčijo, ostale pro-dajo v Sloveniji in drugih evrop-skih državah.

Leta 2003 je podjetje za svoje us-pešno delo prejelo občinsko pri-znanje, pohvali pa se lahko tudi z vrsto priznanj in certifikatov za potrebe varilstva, ki podjetju omo-

Izvozno podjetje za obrambno industrijoZačetki podjetja Je&Gr segajo v leto 1993, ko sta Slavko Jelševar in Mar-jan Grošelj, prej zaposlena v podjetju Varnost, začela uresničevati svoje sanje: imeti podjetje, ki bo izvažalo v zahodne države.

gočajo uspešno konkuriranje na mednarodnih trgih.

Večino njihovega proizvodnega programa obsegajo kovinski iz-delki za podjetja iz Slovenije in Evropske unije, največ za potrebe

nemške in nizozemske obrambne industrije. Leta 2004 je podjetje pridobilo soglasje za proizvodnjo vojaškega orožja in opreme ter do-voljenje za dostop do tajnih podat-kov Ministrstva za obrambo Re-publike Slovenije. Proizvajajo tudi

Marjan Grošelj, Slavko Jelševar in Matjaž Švagan na jubilejni prireditvi. Foto: TPK

Proizvodnja v podjetju Je&Gr. Foto: TPK

»Tudi sam se spomnim, da je bila na začetku pisarna z dvema pisalnima mizama, eno veliko risalno litoželezno desko in enim računalnikom, ki je bil vedno pokvarjen. Za to sem skrbel jaz kot mlad nadobuden dvanajstletni računalniški navdušenec,« je na srečanju ob 25-obletnici podjetja povedal sin enega od ustanoviteljev in tudi sam zaposlen v podjetju Primož Jelševar. Malo v šali je še dodal: »Naša firma se ponaša še z eno zadevo. Mislim, da smo ena prvih v Sloveniji, ki je na računalnik dobila virus. Takrat se nam je zdelo to nekaj zelo zanimivega.«

Od rudarskih svetilk do elektromotorjevPodjetje Bartec Varnost se že od svojega začetka ukvarja z razvojem in proizvodnjo protieksplozijsko zaščitenih električnih naprav. Lani je obe-ležilo dvajsetletnico poslovanja v skupini Bartec, letos pa 60-letnico od ustanovitve.

je v začetku 90. let, ko je poslovala kot Teve Varnost, sprožila stečaj-ni postopek, ki se je zaključil leta 1993. Leta 1997 je podjetje postalo član holdinga Bartec iz Nemčije, ki je danes 100-odstotni lastnik pod-jetja, od leta 1998 uradno imeno-vanega Bartec Varnost.

Ko je nemški Bartec kupil zagorsko Varnost, je bilo med tedaj 130 za-poslenimi precej pomislekov glede namenov novega lastnika. Deset let pozneje je Bartec, ki velja za enega vodilnih evropskih proizva-jalcev protieksplozijske opreme, prenesel v Slovenijo del svoje proi-zvodnje s področja elektroopreme. Zaradi tega je v zagorskem podje-tju dobilo delo dodatnih 40 ljudi. V zagorskem podjetju Bartec Var-nost je tako okrog 170 zaposlenih, pohvalijo se lahko tudi s stabilnim poslovanjem. V zadnjih dveh letih precej presegajo načrtovano pro-dajo. Povpraševanje po motorjih je v Evropi zelo veliko, zato ima podjetje veliko naročil iz rudarske branže, prodajo pa tudi veliko iz-venstandardnih motorjev.

Njihov proizvodni program obse-ga elektromotorje in elektroopre-mo za eksplozijsko ogrožene pro-store, elektroopremo za rudarstvo, opremo za krmiljenje in spajanje, električno ogrevanje, avtomatiza-cijo, analizatorje in merilno teh-nologijo ter inženiring in servis. S svojimi proizvodi in storitvami

oskrbujejo podjetja s področja pe-trokemije, kemije, farmacije, stro-jegradnje in rudarstva. Skoraj 90 odstotkov svojih izdelkov izvozijo v tujino. Tako so njihovi elektro-

Župan Matjaž Švagan in Simona Klukej na proslavi ob jubileju Bartec Varnosti. Foto: Jakob Smolič

Tovarna. Foto: Tatjana Polanc Kolander

nasadila za okna in vrata, ki jih prodajajo doma in v tujini, pred-vsem v Švici, Nemčiji in Avstriji.Je&Gr velja za visokotehnolo-ško podjetje, ki beleži konstantno dvajsetodstotno letno rast prihod-kov. Je eden pomembnejših doba-viteljev obrambne in avtomobilske industrije, pa tudi področja stroje-gradnje v Evropi. Njihov proizvo-dni program obsega okrog 12.000 izdelkov. Kot pravijo v podjetju, je njihov ključ uspeha v znanju in izkušnjah, ki ga prenašajo tudi na mlajšo ekipo zaposlenih.

M Tatjana Polanc Kolander

motorji v Franciji, Turčiji, Singa-purju, Nemčiji, Ameriki, Koreji, Španiji, Rusiji … Podjetje od leta 2001 vodi Simona Klukej.

M Tatjana Polanc Kolander

7četrtek, 27. september 2018

POGOVOR / AKTUALNO ZASAVSKOO Zasavkah in Zasavcih vsak dan pišemo na www.zasavc.net

Zakaj ste sprejeli ponudbo mandatarja za zahtevno mini-strsko delo?To je bila izjemno težka odloči-tev, zanesljivo najtežja v življe-nju. Predsednik vlade mi je s tem izrekel zaupanje, sam pa čutim neverjetno veliko odgovornost in vsak dan znova se sprašujem, ali to zmorem. Ker verjamem v strokov-nost in profesionalnost zaposlenih na ministrstvu in zaupam njihovi pripravljenosti delati v dobro drža-vljank in državljanov, je to breme odgovornosti laže prenašati.Kaj želite doseči v svojem man-datu?Razsežnosti nalog ministrstva so zelo velike, poleg tega prevzemam dolžnost v zelo občutljivem tre-nutku reševanja stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja. V pro-gramu, ki sem ga predstavil pri-

stojnemu odboru Državnega zbo-ra, sem se oprl na dva stebra. Na eni strani si za ta mandat zastav-ljamo cilj pripravljati kakovostne predpise, dodelane in verificirane z vseh strani, preden pridejo pred poslance Državnega zbora. Pred-vsem pa, da državljanom in drža-vljankam, gospodarstvu in družbi nasploh ne bomo povzročali doda-tnih birokratskih ovir, in da bomo odpravljali že obstoječe. Našo družbo smo preprosto pre-normirali, saj smo v četrt stoletja pridelali okrog 20 tisoč zakonov in različnih predpisov, ki nas vse skupaj zaradi nepreglednosti do-besedno dušijo. Poleg tega je naš cilj poenostaviti postopke, ko ima-mo opravka z urejanjem zadev z državo. Saj je bilo doslej pri tem že marsikaj narejenega, ampak s prejemanjem novih in novih pred-

pisov velikokrat podremo tisto, kar smo že naredili. Z brezpapir-nim poslovanjem in prehajanjem na digitalizacijo bomo te postop-ke zanesljivo poenostavljali, izziv pa je, kako to v čim širšem smislu približati uporabnikom. Seveda pa je ena izmed velikih nalog tega mandata pameten in preudaren pogled na področje enotnega plač-nega sistema v javnem sektorju z iskanjem soglasja za morebitne spremembe s sindikati javnega sektorja ter strokovnjaki in tudi z javnimi uslužbenci.Katerih stvari ste se kot mini-ster lotili kot prednostnih na-log?Včasih je obstajalo nenapisano pravilo o 100 dneh miru, da so vla-de v miru postavile ekipe in začele delati. Danes je tako, da od teh 100 dni ni ostalo niti 100 minut. Sam

sem ob prihodu na ministrstvo resnično v prvi uri začel s tistim, kar je trenutno prva prioriteta, to je priprava na pogajanja s sindikati javnega sektorja o stavkovnih zah-tevah. To je v tem trenutku pred-nostna naloga ministrstva in vlade v celoti. Dobro pa je, da je znotraj ministrstva in znotraj vlade v celo-ti ekipa strokovno zelo usposoblje-nih ljudi, ki poznajo sam sistem plač v javnem sektorju in so dobro seznanjeni z dosedanjim potekom pogajanj s sindikati, tako da je mi-nistru in vladni ekipi laže. Kaj ste našli v omarah ministr-stva?V bistvu dobro osnovo za nadaljnje delo. Predvsem na področju digita-lizacije je bilo marsikaj storjenega. Ostal pa je en velik problem, ki ni bil zaključen v prejšnjem mandatu. To so stavkovne zahteve sindika-

tov javnega sektorja. Nemudoma smo se lotili te vsebine, saj je iskre-ni namen vlade, ki jo vodi Marjan Šarec, da v dialogu s sindikati in ob iskanju kompromisa pogaja-nja čim prej uspešno zaključi. Pri nekaj dobrih projektih iz naslova izboljšanja oblikovanja zakono-dajnih predpisov so že narejeni prvi koraki in te bomo, predvsem z mislijo na končnega uporabnika predpisa, v nadaljevanju nadgradi-li. Zapuščino prejšnjega ministra lahko ocenim kot precej pozitivno. Se pravi, kakšni okostnjaki še niso prileteli iz omar?No, ja, vseh omar pa še nisem odprl.Pri delu direktorja občinske uprave ste se srečevali s teža-vami, ki so jih imeli ljudje pri urejanju različnih stvari. Ka-tere so tiste, ki so povezane z državno upravo in bi se jih bilo smiselno lotiti?Posredno je skoraj vse povezano z državno upravo. Na lokalnem ni-voju je v zadnjem obdobju inten-ziven dialog potekal predvsem na temo financiranja temeljnih nalog občin. Povprečnine so bile in so predmet številnih usklajevanj med občinami in državo vse od leta 2010.Če grem na nivo državljanov, sem zaznal željo, da bi ljudje poslova-nje z državo lahko urejali na enem mestu. Namesto tega se žal še vedno dogaja, da mora državljan

prepogosto stvari urejati »od vrat do vrat«. Ljudje upravičeno priča-kujejo, da bi država do vseh ali vsaj večine dokumentov, ki jih posa-meznik potrebuje ob urejanju neke zadeve, lahko sama dostopala, saj ima podatke v svojih evidencah in bazah podatkov. Težava pa je, da so pogosto povezave med bazami po-datkov slabe. Naloga države, pred-vsem Ministrstva za javno upravo je v tem, da kar se le da poenostavi postopke, da bo lahko državljan vse, kar mora urediti v odnosu do države, uredil čim bolj preprosto. Vizija je seveda v smeri digitali-zacije, torej, da bo državljan lahko večino poslovanja z državo uredil kar iz domačega naslanjača in ka-darkoli, tudi takrat, ko ni uradnih ur. Ena od težav, ki je bila že mnogo-krat navedena, je npr. pridobitev

gradbenega dovoljenja. Samo po-mislite, kaj vse mora človek storiti, da pride do njega. Ko smo šteli, ko-liko različnih mnenj je treba prido-biti, smo bili hitro na številki 20 in več. Ali je vse to res potrebno ali se da postopek poenostaviti? Morda pa bo nedavna uveljavitev novega zakona postopke kaj pospešila in poenostavila, v nasprotnem pri-meru pa bo treba še bolj proaktiv-no iskati rešitve v smeri poenosta-vitve te konkretne storitve za ljudi. Nenazadnje smo vsi skupaj v javni upravi storitveni sektor za drža-vljane.Kako bodo vaše izkušnje z de-lom v občinski upravi vplivale na pogled ministra?Med moje pomanjkljivosti lahko brez dvoma uvrstim premalo po-učenosti o funkcioniranju državne uprave. Gre za velik sistem z mno-go specifike in najbrž so potrebna leta, da ga popolnoma razumeš in suvereno deluješ znotraj njega. Na drugi strani pa je morda manjša prednost to, da z delom na lokalni ravni spoznaš tiste osnovne, vsak-danje probleme ljudi, da veš kako teče življenje zunaj uradniških pi-sarn, oziroma zunaj avtocestnega obroča okrog Ljubljane. Imam se za izrazitega praktika in morda to pri tem delu ni slabo.Pri kandidaturi za poslanca ste napovedali, da se boste zavze-mali za večjo vlogo lokalnih skupnosti. Boste to zagovarjali tudi kot minister?Probleme lokalnih skupnosti tako dovolj dobro razumem, čeprav sem zdaj v drugačni vlogi. Ampak, me-nim, da prav zato, ker lokalne pro-bleme razumem, lahko pripomo-rem k njihovemu reševanju na nek drugačen način z manj uradniškim pristopom.So dobili sindikati zahtevnega partnerja za pogajanja?Na takšni ravni nimam kakih po-gajalskih izkušenj. Kot direktor občinske uprave pa sem veljal za trdega pogajalca na vseh področ-jih, ki zna sklepati kompromise. In pri pogajanjih gre vedno za kompromis, sicer ta ne morejo biti uspešna. Sem večni optimist, da je z dialogom mogoče rešiti skoraj vsak problem. Ko se dialog izčrpa,

je treba znova začeti dialog.Bili ste med vidnejšimi ure-dniki v slovenskih medijskih hišah. Zagovarjate status no-vinarjev v nacionalnih medijih kot uslužbencev javnega sek-torja?Za zdaj sem v pogovorih s stro-kovnjaki in z večino sindikatov ugotovil, da enotni plačni sistem nima alternative, ozirom prave al-ternative ni nihče ponudil. In tudi za novinarje nacionalnega medija ni tak problem, če so znotraj tega sistema. Kot sam razumem, so predvsem problematična razmerja med poklicnimi skupinami znotraj sistema.Kaj lahko od ministra Medve-da pričakujejo Zasavci?Bilo bi samovšečno in brez prave podlage, če bi obljubljal, kaj vse lahko minister naredi za svoje lo-kalno okolje. Še posebej na podro-čju, na katerem delam, bi bilo to neumestno. Če se bo nekoč vizija delovanja javne uprave uresniči-la na način, kot si ga želi sleherni državljan ali državljanka, da bo ta uprava učinkovita, poceni, tran-sparentna in prijazna, potem bo to dobro za vso državo in tudi za Zasavje.Nekaj ministrskih dni ste že okusili. Kakšen je ministrski tempo?Tempo čez dan je takšen, da ko ob koncu delavnika sedem v avto in se po avtocesti do Trojan peljem z dovoljeno hitrostjo 130 km na uro, se mi to zdi neverjetno počasi. Si-cer se bo slišalo nekoliko hecno, a včasih se mi zdi prav dobro, da se dan začne nekoliko bolj umirjeno, saj je zjutraj na tej isti avtocesti na vsej dolžini skoraj stoječa kolona.Vam je kaj žal, ker ste se poslo-vili od poslanskih klopi?Iskreno rečeno mi je seveda žal. V teh dveh mesecih, kolikor sem bil v poslanskih klopeh, smo sko-vali resnično pravo prijateljstvo s celotno poslansko skupino. Člo-vek se navadi utripa v državnem zboru, potem pa nenadoma velika sprememba. Kaj dosti časa za ob-jokovanje ni bilo. Ob prihodu na Ministrstvo za javno upravo je bilo treba pričeti delati že prvo minuto.

M Marko Planinc

Rudi Medved: Ko se dialog izčrpa, je treba znova začeti dialog.Rudi Medved, Trboveljčan, ki si je družino ustvaril v Zagorju, se je iz trd(n)ega stola direktorja zagorske občinske uprave presedel najprej v pos-lanski stolček, potem pa v zahteven naslanjač ministra za javno upravo. S politiko se je srečeval že kot urednik na RTV Slovenija, kjer je po ne-kajletnem novinarskem delu prevzel notranje-politično redakcijo na radiu in televiziji, urednikoval je tudi na POP TV in Radiu Kum Trbovlje. Vodil je Kulturni center Delavski dom Zagorje, od leta 2012 pa je bil direktor občinske uprave Občine Zagorje ob Savi. Bil je tudi občinski svetnik. Po izvolitvi v parlament je opozoril na izrazito slabitev položaja občin v odnosu do države, ko gre za financiranje, ter potrebo po novi definiciji prioritet pri porabi denarja iz državnega proračuna. Dejal je, da si bo kot poslanec prizadeval za pošteno financiranje občin. Sedaj je na drugem bregu in zanimivo bo spremljati, kako se bo lahko kot minister približal svojim poslanskim načrtom.

Medved v primežu bivših kolegov novinarjev. Foto: Služba za odnose z javnostmi MJU

Spoznavno srečanje ministra Medveda z vodji notranjih organizacijskih enot Ministrstva za javno upravo. Foto: Služba za odnose z javnostmi MJU

8četrtek, 27. september 2018

Novi podjetniki v Zasavju oglašujejo v Zasavskem tedniku in na www.zasavc.netAUFZUG

Objavo oglasov v rubriki Aufzug so omogočiliPogoji razpisa Aufzug • na razpis se lahko prijavijo vsa novo-

nastala podjetja, samostojni podjetni-ki, obrtniki, ki so se registrirali v letih 2016, 2017 ali 2018,

• podjetja morajo imeti sedež v obči-nah Trbovlje, Hrastnik ali Zagorje ob Savi,

Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis, oddajo kadarkoli pre-ko naše spletne strani http://www.zasa-vskitednik.si/razpis-zate-vloga/.

delovni čas:pon.-pet. 7:30-12:30 in 13:30-18:00sob. 7:30-13:00ned. in prazniki zaprto (razen 1. november)

• svečane storitve od krsta do poroke• žalne storitve (venci, ikebane, žalni paketi

sveč, ureditev mrliške vežice, urejanje grobov) • izdelava šopkov in žalnih aranžmajev • prvonovembrski, adventni in božično-novo-

letni aranžmaji • darilni program in aranžiranje • lončnice, rezano cvetje

t: 031 680 887e: jolanda.podmenik@siol.net

䌀瘀攀琀氀椀ഁ愀爀渀愀 Čudežna deželatrgovina z unikatnimi izdelki

Cesta zmage 37, Zagorje ob SaviTel. 041 855 697

Delovni časponedeljek, torek: 9-12

sreda, četrtek 15-19petek: 15-18sobota: 9-12

nedelja in prazniki zaprto

Urban Žertek s.p. KLIMEX040 610 780klimex.info@gmail.com

elektroinštalacije montaža in servis toplotnih črpalk ter klimatskih naprav montaža pasivnega prezračevanja vzdrževanje objektov

Spletna trgovina z eko izdelki za nego

perila, posode, doma in osebno nego, ki imajo nizek vpliv na okolje,

ter nimajo negativnih vplivov na zdravje kože.

www.ekoizdelki.comTel: 051 346 292

031 630 430ekofolium@gmail.com

menjava zadrg in krpanje lukenj krajšanje (hlač, rokavov, kril ...)

predelava in izdelava svečanih oblačil šivanje zaves

unikatne torbice, drobižnice, šali ...

Ugodno, hitro in kvalitetno!Ulica prvoborcev 16, 1410 Zagorje ob Savi 040 514 600 / siviljstvo.taj@gmail.com

Facebook: TAJ Hand Made Fashion

odprto od ponedeljka do petka7:30h - 18h sobota 7h-12h

ALI PO DOGOVORU:070 204 003

nedelje, prazniki zaprtoUPOKOJENCI -10%

ŽanaFrizerstvo

Žana Mandić s.p.Cesta 20. Julija 10

1410 Zagorje ob Savifr

izer

stvo

zana

@gm

ail.c

om

070

204

003

barvanje las (narastek) COLOR US + FEN FRIZURA

20 €

NOVO

V

ZAGORJU

Nagrajene inovacijeV okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slo-venije 26. septembra že 16. podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in javno raziskovalnih zavodih. 10 zlatih, eno posebno, 28 sre-brnih priznanj ter tri posebna priznanja za potencialno ino-vacijo krožnega gospodarstva je rezultat nacionalnega fina-la, v katerem je na regionalni ravni sodelovalo 197 inovacij in 772 inovatorjev.

Med njimi so bile tudi tri za-savske inovacije in prejele sre-brna priznanja. To so inovacija Zaščitno stikalo na diferenč-ni tok z nadtokovno zaščito KZS-4m 2p B-tip podjetja Eti Izlake, inovacija Razvoj teh-nologije za izdelavo nizkona-petostnih NV talilnih vložkov podjetja Eti Izlake in inovacija Kontroli sistemi Galaxy pod-jetja Tevel Kisovec. Najboljše inovacija po izboru javnosti je integriran zvezni zadrže-valnik vrat, delujoč v širokem temperaturnem območju, podjetja TPV.

M ZT

Občina Trbovlje je objavila razpis za dodelitev občinskih štipendij v študijskem letu 2018/2019. Razpisala je 12 enoletnih štipendij, od tega dve za osebe s posebnimi potrebami. Štipendije so namenjene rednim študentom na dodiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo, ki ne prejemajo državne, kadrovske, Zoisove ali druge štipendije. Razpis je odprt do 9. oktobra.

M ZT

Na letošnjem sejmu MOS v Ce-lju se je predstavljala tudi Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje. Poleg svojega programa je predsta-vila Teslin generator (tuljavo), ki ga je izdelal dijak Nejc Friškovec.Šola je organizirala tudi ogled sejma, ki so se ga udeležili dijaki

Letošnjega, 51. mednarodnega obrtnega sejma MOS so se udele-žila tudi zasavska podjetja. V okviru aktivnosti odpiranja no-vih poslovnih priložnosti, ki jih izvaja točka SPOT svetovanje Za-savje, se je na sejmu brezplačno predstavilo 22 malih in srednjih podjetij iz Zasavja. Kot je povedala Saša Pegan, se-kretarka zagorske obrtno-pod-jetniške zbornice, so z odzivom podjetnikov zadovoljni. »Sejem-ska predstavitev je lahko izjemna priložnost,« je dejala Peganova, »a siliti koga, da se zanjo odloči, nima pomena. Podjetniki morajo v njej videti smisel in biti na sejemskem prostoru tudi osebno prisotni, da

navežejo poslovne stike.«Na sejmu so se predstavila podjetja iz občine Hrastnik: Esiks, Tampo print Bregar, Mišin dol, Bratuša, RTCZ, Sinet, Forstek, Kamnose-štvo Šergan, Vrtnarstvo Napret, Trgo trade, Las Zasavje in OOZ Hrastnik, podjetja s sedežem v Trbovljah: Quickshoelace, Dina - servisiranje računalniške opreme Funkel in Graverstvo Zupan ter podjetja s sedežem v občini Zagor-je: Cvetličarstvo Saša Pegan, Mi-zarstvo Herman, Gostišče Kum, Kumplast, EMC oprema, EMC prodaja Sergeja Kobilšek in EVJ Elektroprom.

M ZT

drugih in tretjih letnikov. Kot so povedali, so prvo skupino najbolj navdušili tanki in vojaško orožje, druga pa se je najdlje zadržala pri bazenih in masažnih kadeh.

M ZT : arhiv STPŠ Trbovlje

SOP Trbovlje d.o.o. | Ulica 1. Junija 36, TrbovljeTel 041-426-011, 031-630-271

www.sop-trbovlje.si | info@sop-trbovlje.si

UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI

Zasavska podjetja na sejmu MOS

Na sejmu tudi STPŠ

Občinske štipendije

9četrtek, 27. september 2018

OGLASIIzkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510

Malgaj�d.o.o,

Gabrsko�30,�1420�Trbovlje

Tel.:�03/56-33-155

prodaja.vw@malgaj.com

www.malgaj.eu

Avtohiša�Malgaj�d.o.o.,�Gabrsko�30b,�1420�Trbovlje03/56-33-110;�prodaja.renault.trb@malgaj.com

www.avtohisamalgaj.si

� � � � � � � � � � � � � � � � ��� �

� � � � � � � �� � � � � � � � � � � � � ��� � � � ����� � � � � � � � � � � �

10četrtek, 27. september 2018

Kulturno o kulturi vsak dan na Zasavc.netKULTURA / AKTUALNO ZASAVSKO

2. 10. ob 18.00 - Knjižnica Trbovlje Samooskrba, predavanje2. 10. ob 18.30 - Knjižnica Zagorje Pomoč pri težavah s hrbtenico, predavanje2. 10. ob 19.00 - DD Zagorje Gajin svet (film)3. 10. ob 19.00 - Knjižnica Trbovlje Večer poezije in glasbe, Nusha Ilovar4. 10. ob 18.00 - Knjižnica Hrastnik V službi diplomacije, Roman Kirn, pogovor4. 10. ob 19.30 - DD Zagorje Pismo rosno! Vsega je kriv poštar …6. 10. ob 8.00 - Knjižnica Hrastnik Pohod po Sovretovi poti9. 10. ob 18.30 - Knjižnica Zagorje Srečanje zasavskih vojnih veteranov10. 10. ob 17.00 - Knjižnica Trbovlje Delavnica: klekljanje, Srčevke10. 10. ob 19.00 - Knjižnica Trbovlje Gregor Kaplan: Vojna škoda na območju Slovenije v drugi svetovni vojni, predstavitev knjige11. 10. ob 17.30 - Knjižnica Hrastnik Srečanje veteranov11. 10. ob 18.30 - Knjižnica Zagorje Drevesa, predavanje13. 10. ob 18.00 - DD Zagorje Madagascar (pustolovski muzical)16. 10. ob 19.00 - Knjižnica Zagorje Brezmejna ljubezen z jasnimi mejami, predavanje17. 10. ob 19.00 - Knjižnica Trbovlje Glasbeno-literarni večer: Vasja Markič18. 10. ob 18.00 - Knjižnica Hrastnik Novinar Črt Kanoni, pogovor22. 10. ob 18.30 - Knjižnica Zagorje Bralni krožek23. 10. ob 17.30 - Knjižnica Trbovlje Buklžur, gostja Nina Novak Oiseau23. 10. ob 18.30 - Knjižnica Zagorje Zdravilna moč začimb za otroke, predavanje23. 10. ob 19.00 - Knjižnica Hrastnik Bralni krožek24. 10. ob 19.00 - Knjižnica Trbovlje Večer poezije in glasbe: Mirjana Šernek25. 10. ob 18.00 - Knjižnica Hrastnik Industrija Zasavja, monografija, Srečko Klenovšek, pogovor29. 10. ob 17.30 - Knjižnica Trbovlje Literarni krožek

Kaj dogaja

Trboveljčan Božidar Marot je letos v samozaložbi izdal knjigo Akatrian. V njej je objavil pesmi (največ ljubezenskih in o življe-nju), misli in deset poslanskih zapovedi iz leta 1992. Kot pravi avtor pesniškega prvenca, je na ogled postavil 25-letno zapisova-nje občutenj zlatih časov, dnevnih razpoloženj, čustvovanj, premisle-kov o večnih in tudi trenutno ak-tualnih vprašanjih. Knjiga je izšla 12. junija, v krogu prijateljev jo je avtor prvič predstavil 17. junija v dolini Dragonje na Obali, 12. sep-tembra pa jo je skupaj z Alešem Guličem, avtorjem spremne be-sede, predstavil v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah v pogovoru s Katro Hribar Frol. Marot je pričel pisati že zgodaj. »Navdih sem dobil enkrat, ko je bivši trboveljski župan Janez Ma-lovrh na enem srečanju recitiral Kosovelovo Brinjevko. Njegova re-citacija mi je dolgo ostala v ušesih

V Knjižnici Toneta Seliškarja v Tr-bovljah so 13. septembra predsta-vili knjigo Moje Trbovlje, ki je izšla pri Založbi Savus. Avtor Andrej Plevčak je v knjigi objavil zgodbe o življenju v Trbovljah pred, med in po 2. svetovni vojni. V pogovo-ru s Katro Hribar Frol je povedal marsikaj zanimivega o svojem pi-sanju.Na predstavitvi je zbrane pozdra-vila podžupanja Občine Trbovlje Maja Krajnik, o knjigi je nekaj besed spregovoril tudi urednik izdaje in direktor Zavoda Savus Marko Planinc. Dejal je: »Plevča-kove Trbovlje niso od muh. So pol-ne življenja, zanimivosti, veselja in žalosti, trpkih in srečnih dogod-kov. Takšne kot Trbovlje pač so.

Akatrian

in vzpodbudila k pisanju pesmi,« pravi Marot. Knjigo je izdal na po-budo prijateljice. Oprema je boga-ta, pesmi spremljajo tudi zanimive fotografije različnih avtorjev, ki so Marotu blizu, med drugim hčerke Naje in sina Jerneja. Kot pravi avtor so pesmi nastajale po celem svetu, največkrat na službenih poteh (Pa-riz, Rio de Janeiro, Istanbul, Praga,

Wales). Naslov zbirke Akatrian je skovanka, pesem s tem naslovom pa opisuje neuslišano ljubezen. Marot ima že pripravljen naslednji knjižni projekt, gradivo pa bo čr-pal iz 15 zabeležk, ki so nastajale po vsem svetu in skrivajo veliko zanimivih zgodb.

M MP : arhiv Knjižnice Trbovlje

Moje TrbovljeKdaj deževne in žalostne, večino-ma pa sončne in vesele.«V knjigi so na 140 straneh zbra-ne zanimive usode Trboveljčanov, hudomušne prigode in žgečkljive podrobnosti, opremljene tudi z 32 fotografijami. Za avtorja Andre-ja Plevčaka to ni knjižni prvenec, saj je napisal že knjigo o zgodovini trboveljskega rokometa in svojem življenju pravnika na Rudisu. Na predstavitvi je predstavil nekate-re junake iz svojih zgodb, pojasnil nekatere dogodke, na vprašanje o tem, kaj dela Trboveljčane po-sebne, pa je enostavno odgovoril: »Pripadnost. Vse, kar so ustvarili, so ustvarili s svojimi rokami in umom.«

M ZT : MP

V avli Delavskega doma Zagorje so se 31. avgusta v okviru plat-forme Made in Zagorje predsta-vili zagorski oblikovalci. Osrednji dogodek večera je bila modna re-vija, ki jo je pripravil domači mo-dni oblikovalec David Bacali z naslovom Na Bregu, Love Stories. 28-letni Bacali je predstavil svojo jesensko kolekcijo, ki jo je obogatil z modnim nakitom Kuolmi doma-če oblikovalke Marjete Hribar. Po reviji je Zavod za šport Zagorje razglasil zmagovalca natečaja za najboljšo športno fotografijo. To je postal Bronislav Urbanija. Večer sta glasbeno pospremila Klemen Benko in Hana Hribar.

M : TPK

V Galeriji Medija v Zagorju so 13. septembra odprli razstavo celjske-ga slikarja Mateja Čepina. Ob otvoritvi so v kulturnem progra-mu nastopili učenci Glasbene šole Zagorje. Matej Čepin, rojen leta 1977, se je doslej predstavil že na številnih sa-mostojnih in skupinskih razstavah ter za svoje delo prejel več nagrad. Razstava, ki so jo na ogled posta-vili v Zagorju, nosi naslov Kaj kje? Čepinova dela literarni kritiki oce-njujejo kot na prvi pogled likov-no všečne, vsebinsko pa temačne

upodobitve družbene realnosti. V njegovih čudovitih krajinah je člo-vek postavljen kot osamela oseba, s čimer opozarja na njegovo izolira-nost, na anti-socializacijsko mor-bidnost moderne družbe, splošno izkrivljenost in popačenost iluzije realnosti. O razstavljenih delih, ki bodo na ogled do 13. oktobra, sta v galeriji spregovorila kustos gale-rije Milan Razboršek in avtorica spremne besede na spremljevalni zloženki Dona Pratneker.

M TPK : Branko Klančar

Mladi navdušenci slovenske glas-be so pod okriljem Mladinske-ga centra Hrastnik 1. septembra v hrastniškem delavskem domu že drugo leto zapored pripravi-li pevsko tekmovanje Slovenska nota. Med nastopajočimi: Ana Podržavnik, Tanita Lipar, Sara Praznik, Maša Jakopič, Matej Zidarn, Karin Možina, Katja Brcar, skupina Šani Šeni, Ma-ruša Zmrzlak in Špela Došler sta občinstvo in žirija (Martin Štibernik, Nikola Nikolić, Sa-mantha Maya Šolaja in Ale-sh Maatko) največ točk podelila Maruši Zmrzlak. Prireditev so vodili Rok Kreže, Kaja Čop in AnneMarie Jerman v modnih kreacijah Zasavčanke, študentke oblikovanja Ines Čeperlin.

M ZT : Slovenska nota 2018

Dolores Kirhmajer je mlada ustvarjalka, avtorica že treh krat-kih otroških proz. V lanskem ko-ledarskem letu je izšla njena knjiga pod naslovom To je Aili, ki pod motom »Vidim, česar ti ne vidiš« predstavlja življenje male deklice.Na prvi pogled preprosta knjiga z nežnimi ilustracijami, ki nas ob branju ne pusti ravnodušne. Lah-koten svet deklice, ki nam na kon-cu izda življenjsko željo, da si želi videti. Aili je deklica, ki je stara malo več kot šest let, edinka, s psičko po imenu Annabelle. Ta jo ves čas spremlja, tudi v šolo, na sprehod in ko se igrata v gozdu. Skozi zgodbo izvemo, da deklica trenira plavanje in ima celo vzornika ter živi za dol-ge sprehode proti gozdu, kjer prek dotika raziskuje lepote narave. Ob prebiranju njenega vsakdanjika

dobimo občutek, da živi popolno življenje slepe deklice, ki ima moč in pogum celega sveta. »Sanje so sanje ... Vsak si želi biti nekaj posebnega ... Moje sanje pa so postati posebna, nenavadna princeska ... Ne tista iz risank, ki dobi vse, kar si želi, ampak tista, ki z delom dobi, kar si zasluži. Želim si torej postati princeska, ki bi ji uspelo v plavanju, v raziskovanju narave. V mojih konjičkih.« (Odlo-mek iz knjige)

M Tina Holešek

To je Aili

Skozi deželo senc

Made in Zagorje

Slovenska nota

11četrtek, 27. september 2018

ŠPORT / AKTUALNO ZASAVSKOMetri, stotinke, točke, goli, koši na www.zasavc.net

Ugodnosti lahko izkoristite v času trajanja akcijske prodaje Nezgodnega zavarovanja Pazi name, ki poteka od 24. 5. do 31. 10. 2018. Ugodnosti bodo na voljo pri sklepanju zavarovanja prek spletne strani triglav.si od 24. 5. 2018 dalje, na prodajnih mestih Zavarovalnice Triglav, d.d. pa od 1. 6. 2018 dalje. 20 % popust za veliko družino se prizna ob hkratni sklenitvi vsaj 3 akcijskih nezgodnih zavarovanj Pazi name prek spleta, pri zavarovalnem zastopniku oz. na naših prodajnih mestih. Več na triglav.si.

Preden se spustiš po toboganu, preveri, ali je pot prosta.

Kuža Pazi varuje, Kuža Pazi svetuje!

Nezgodno zavarovanje Pazi name

10%popustprekspleta

20%popustza velikodružino

Izplačilo zavarovalnineže med zdravljenjem

NOVO

tiskan_oglas_NZOM_otroci_igrisce_129x183.indd 1 16/08/2018 16:13

Od 15. do 23. septembra je v Jesolo Lidu v Italiji potekalo svetovno prvenstvo v kick-boxingu, ki se ga je udeležilo 2319 tekmovalcev iz 65 držav. V dresu državne reprezentan-ce so nastopili tudi štirje člani kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje, ki so dosegli iz-jemne rezultate.Najuspešnejša je bila Tina Baloh, ki je osvojila naslov svetovne pr-vakinje med mladinkami do 70 kg. Prikazala je izjemne borbe in osvojitev naslova ni bila vprašljiva v nobeni izmed borb. Tina je glede na prikazano skozi celo leto veljala za favoritinjo kategorije, kar je bilo v zelo močni konkurenci potreb-no tudi dokazati. To ji je uspelo z odliko. Med starejšimi kadeti do 69 kg v light contactu je odlične borbe prikazal Luka Leskovar, ki je pre-magal borce iz Brazilije, Hrvaške in Poljske ter klonil šele v finalni borbi proti predstavniku Grčije in osvojil naslov vice prvaka sveta. Isti rezul-tat je uspel tudi Tadeju Kolandru, med mladinci nad 94 kg v point fightingu. Naslov svetovnega pr-vaka mu je v veliki meri preprečila obnova stare poškodbe noge. Zala Rozina je v zelo močni konkurenci starejših kadetinj v light contactu do 50 kg premagala dve nasprotnici in izgubila v borbi za medalje s ka-snejšo svetovno prvakinjo iz Nem-čije s tesnim rezultatom 2:1. Osvo-jila je 5. do 8. mesto.

M ZT : arhiv kluba

Denis Šketako je 2. septembra osvojil odlično peto mesto na svetovnem prvenstvu v duatlo-nu v švicarskem mestu Zofin-ger. Gre za eno najtežjih tras, na kateri so morali tekmovalci najprej preteči 10 kilometrov, nato prekolesariti 150 kilome-trov dolgo progo ter za konec preteči še 30-kilometrsko tra-so po različnih podlagah: travi, asfaltu, gozdni poti, grobem kamenju in granitnih kockah.Po odlični uvrstitvi v Švici je Ške-tako na svojem Facebook profilu zapisal: »Za mano je prvo svetov-no prvenstvo v dolgem duatlonu, kjer sem dobil naziv Powerman. Hkrati je bila to zame ena najtež-jih tekaških preizkušenj. Začeli smo z dvema krogoma po pet ki-lometrov. Štart je bil dokaj v hrib

z naklonom 15, 20 odstotkov in se je vlekel več kot tri kilometre ter nadaljeval s 150 km kolesarjenja s skupnimi 1700 višinci … Moj po-klon in čestitke tudi vsem sotek-movalcem, ki so uspeli premagati vse te napore.« Šketako, ki je svoj uspeh simbolično podaril svojemu očetu ob njegovem rojstnem dne-vu, se je zahvalil tudi svoji ekipi: »Velika zahvala gre moji ekipi: Tini, Gregorju in moji Maši, ki so skrbeli zame. Ne smem pozabiti na Nejca in Sebastijana; slovenska be-seda ob progi ima neverjetno moč motivacije. Posebej pa bi se rad zahvalil tudi vsem sponzorjem, ki verjamejo vame in me podpirajo na moji športni poti.«

M ZT : Foto: osebni arhiv Od 20. do 23. septembra je na Če-

škem potekalo plesno tekmovanje IDO, svetovni pokal za disco dan-ce. Med več kot 2000 najboljšimi plesalci so nastopili tudi slovenski reprezentanti, med njimi plesalci Plesnega kluba Kattan. Ta se je na Češko odpravil s kar 28 plesalci, ki so se preizkusili v različnih katego-rijah in disciplinah. Njihov trud na treningih se je odrazil tudi v rezul-tatih. 24 plesalcev kluba Kattan Zagorje je v formaciji Kratos osvojilo na-slov zmagovalcev Svetovnega po-kala v kraljevi disciiplini disco dan-ce formacije pri članih. Finale si je priplesal tudi disco dance mladinski par Anja Leskovar in Anja Tori, ki sta osvojili odlično 7. mesto. Disco dance mala skupina mladink Power, ki jo sestavljajo Anja Leskovar,

Anja Tori, Isabella Podbregar, Neja Turnšek, Tia Brance, Vita Peserl in Taja Čerčnik, se je v hudi konkurenci prebila do polfi-nala in osvojila 8. mesto. Kattanova najboljša mladinska solistka Anja Leskovar je med 72 plesalkami z odličnim nastopom v polfinalu osvojila 9. mesto. V polfinalu je nastopil Maks-Denis Hriberšek, ki je v disco dance solo kategori-ji zasedel 10. mesto. V najstarejši kategoriji sta se v parih predstavili Nika Leskovar in Tajda Veliko-nja. S prepričljivim nastopom sta zasedli končno 10. mesto v polfi-nalu. V Plesnem klubu Kattan so po nastopu povedali, da so izjemno ponosni na napredek plesalcev, ki so ga ti pokazali v enem letu, in se nadejajo odlične sezone.

M ZT : arhiv kluba

Konec avgusta je Strelsko društvo (SD) iz Kisovca otvorilo prenovljene in z najmodernejšimi elektronskimi tar-čami opremljene društvene prostore. Poslej bodo člani in članice SD Kisovec, ki na tekmovanjih za pionirje, mladin-ce, člane ter veterane dosegajo odlične rezultate, vadili na sedmih novih ele-ktronskih tarčah, kakršne uporabljajo na vseh večjih tekmovanjih.

Prenova kisovškega strelišča za zračno pu-ško, ki vključuje nakup tarč in preureditev prostorov, je stala približno 35.000 evrov. Glavnino finančnih sredstev za nakup tarč, 23.500 evrov je zagotovila Občina Zagor-je ob Savi, ostalo so pokrili s sponzorskimi sredstvi. Pri izvedbi projekta so bili zelo prizadevni tudi člani društva.Gostje otvoritve so bili zagorski župan Ma-tjaž Švagan, predstavnica Strelske zveze

Peti na svetu v duatlonu Tina Baloh svetovna prvakinja

Zmagali v kraljevi disciplini

Zadetek v polno

Slovenije Andreja Gorjup in predstavni-ki sponzorjev. Posebni gost je bil vzornik mnogih strelk in strelcev, slovenski strelski superšampion, dobitnik ene zlate in dveh bronastih olimpijskih kolajn ter nosilec šte-vilnih drugih medalj z največjih svetovnih tekmovanj - Rajmond Debevec.

M ZT : Strelsko društvo Kisovec

12četrtek, 27. september 2018

Objavo na tej strani je omogočila Občina HrastnikHRASTNIK

Vilenica v Hrastniku

Pesnik in glasbenik David Bandelj se je rodil leta 1978 v Gorici, kjer tudi živi. Na Univerzi v Ljubljani je doktoriral iz primerjalne književ-nosti in bil nato nekaj let univer-zitetni predavatelj in raziskovalec, danes pa poučuje literarne pred-mete na šolah s slovenskim učnim

jezikom v Gorici. Je tudi zborovod-ja dveh mešanih pevskih zborov. Izdal je štiri pesniške zbirke, na-zadnje dvojezično Gorica – Gori-zia (2014), poleg tega je avtor več literarnozgodovinskih monografij, v katerih se prvenstveno posveča slovenski literaturi v zamejstvu.

Pisati in preživeti je vprašanje, ki ga v središče postavlja letošnji, 33. Mednarodni literarni festival Vilenica. V Hrastniku smo letos že drugič gostili enega izmed vileniških predvečerov. Na literarnem branju v Knji-žnici Antona Sovreta sta se v torek, 4. septembra, predstavila David Bandelj in Primož Repar.

Drugi gost Primož Repar (1967) je pesnik, esejist in prevajalec. Je vnet raziskovalec in prevajalec Sørena Kierkegaarda iz izvirni-ka ter ustanovitelj Srednjeevrop-skega raziskovalnega inštituta Søren Kierkegaard. Ureja kulturno revijo Apokalipsa in je ustanovitelj istoimenske založbe. Izdal je devet pesniških zbirk in zbirko esejev. V njegovi zadnji zbirki Trije dnevi v Istri in en dan prej (2017) prevla-dujejo osebnoizpovedne pesmi o ljubezni in pesnikova razmišljanja o sodobnem svetu.Avtorja sta interpretirala nekaj pesmi, zbranih v letošnjem vileni-škem zborniku, nato pa v pogovo-ru z moderatorko Simono Solina razkrila svoje razmišljanje o eksis-tenci pesnika, mestu literature v današnjem kapitalističnem svetu ter o ljubezni in življenju samem. Župan Občine Hrastnik Miran Je-rič je po dogodku povedal: »Občina Hrastnik se zaveda pomena bralne kulture, zato celovito podpira nje-no promocijo – tako finančno in organizacijsko kot tudi z udeležbo na dogodkih. V letu 2017 smo za-radi naših dobrih praks na tem po-dročju prejeli naziv Branju prijaz-na občina, smo tudi podporniki in aktivni udeleženci v projektu Na-cionalni mesec skupnega branja. To, da nas je Mednarodni literar-ni festival Vilenica uvrstil na svoj zemljevid, nas navdaja s ponosom in hkrati z veseljem, da lahko na-

šim občanom ponudimo nekaj ne tako vsakdanjega, nekaj »z dodano vrednostjo«. Letos v Hrastniku že drugič gostimo vileniški predvečer in mislim, da lahko v imenu vseh udeležencev povzamem, da smo

skupaj preživeli nekaj prijetnih trenutkov, se umaknili zahtevne-mu urniku vsakdana in »nahranili naše duše«.«

201

8

www.jamatlon.si

13četrtek, 27. september 2018

Izkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510 AKTUALNO ZASAVSKO

Kako ste zadovoljni z letošnjim festivalom Speculum Artium?Z letošnjim desetim, jubilejnim, Speculum Artiumom smo izredno zadovoljni. Tako s projekti, ki so bili predstavljeni, kot z obiskom, saj smo s 6.000 obiskovalci prese-gli dosedanji rekord. Celo v soboto je bil obisk zelo velik, čeprav so so-bote po navadi manj obiskane.Kaj vam kot eni od oblikovalk tega festivala pomenijo obiski, pohvale, zanimanje?To pomeni ogromno, naš trud je poplačan, kaže, da je vredno, kar delamo. Če so zadovoljni obrazi najmlajših in najstarejših, je to lep pogled. V ta projekt povezujemo vse generacije. Lepe so iskrice v očeh najmlajših, ki se po dopol-danskem obisku popoldne vračajo s starši. Upam, da jih bo to zazna-movalo za celo življenje, da se jim bodo s tem odprle nove vizije, poti. Odlično sodelujemo tudi z domom upokojencev. Letos niso bili zgolj obiskovalci, ampak so celo sou-stvarjali enega izmed projektov. Skušamo delovati medgeneracij-sko in največ nam povedo direktne pohvale, navdušenje, zanimanje. Ste pred desetimi leti računali, da se bo festival tako razvil?Ne, pred desetimi leti niti nismo verjeli, da bomo prišli do desetega, kaj šele, da bo postal tako obsežen. Predvsem pa si nismo upali misli-ti, da bodo prišli k nam vrhunski projekti, ki krojijo današnjo no-vomedijsko sceno. In, da bodo so-delovali umetniki, znanstveniki in profesorji s celega sveta. V Trbo-vlje so prišli tudi z Ars elektronike iz Linza v Avstriji, kjer pripravljajo največji tovrstni festival na svetu. Njihove pohvale nam seveda še posebej godijo. O tem smo lahko pred desetimi leti le sanjali. V Slo-veniji je naš festival daleč najpo-membnejši na tej sceni.Pa v svetu?Tudi v svetu. V tem delu Evrope smo takoj za Ars Elektroniko. Tudi v svetu že veliko pomenimo, tako da se umetniki že sami najavljajo k nam, ni nam jih treba več iskati. Letos smo imeli tudi nekaj premi-ernih produkcij. Nekaj projektov je bilo narejenih samo za naš festi-val. Tudi to je ogromen dosežek.Kako strokovna javnost oce-njuje festival?S samimi presežki. Sprva so mo-goče malo zadržani, ker ne poz-najo okolja in seveda razmišljajo o Trbovljah kot malem mestu nekje v Sloveniji. Potem, ko pridejo in vidijo, kaj pripravljamo, jih pa vrže na rit. Radi se vračajo, ker vidijo, da znamo stvari odlično izpeljati. Ars Elektronika je npr. ogromna, tam je predstavljenih v štirih dneh okrog 500 projektov. Temu obisko-

valci težko sledijo. Obiskovalcem Speculum Artiuma pa je všeč, da si lahko stvari v miru ogledajo, se poglobijo. Projekti so po mnenju obiskovalcev dobro izbrani in od-lično predstavljeni. Včasih je res kar izziv, kako umestiti kakšen projekt. Letos so nam prišli na po-moč Mladinski center Trbovlje in Zasavski muzej, kjer smo pripravi-li nekaj dogodkov. Vse je na kopici in logistika je enostavna.Kako pa se je zasavska javnost navadila na novomedijsko sce-no?V teh letih nam je nekako uspelo izobraziti publiko, jo pritegniti. Veseli me, da se celo leto zanimajo za festival, sprašujejo, kaj bo, po-nujajo pomoč. Novomedijske pro-jekte so v Zasavju dobro sprejeli, od najmlajših do najstarejših. Ali je bil Speculum Artium vzvod tudi za vas, da ste se loti-li študija novomedijske scene?V bistvu res. Tudi jaz sem rasla s Speculum Artiumom. Leta 2009 sem tukaj na festivalu spoznala profesorje iz Interface Cultures iz Linza in njihovo produkcijo. Za-radi zanimanja za novomedijsko umetnost sem se odločila za študij v Linzu. Kot študentka sem delala, pa tudi razstavljala na Ars Elek-troniki in dobila izkušnje, znanje, povezave. Vse to je šlo v Speculum Artium. Že med študijem sem odšla na Japonsko, dobila ogromno povezav in tudi vse to je šlo v Trbo-vlje. Rezultat tega je bilo sodelova-nje s Hondo in njihovim robotom ASIMO, profesorjem Hiroshijem Ishiguro in predstavitve različnih japonskih projektov v Trbovljah. Rada imam stik z ustvarjalci, ogle-dam si projekt, ocenim, če sodi k nam, šele potem jih povabimo na festival. Potem sem se odpravila na doktorski študij na Japonsko. Pol mojega tamkajšnjega študija je bilo povezanega s profesorjem Ishigu-ro, ki velja za utemeljitelja androi-dne znanosti (znanstvena veja hu-manoidne robotike). Del te študije sem lani pokazala na našem festi-valu. Vse od mojega odhoda na Ja-ponsko vsako leto prihajajo k nam Japonci. V bistvu so bolj znanstve-niki in raziskovalci kot umetniki. Vedno odlično pripravijo projekte, mi pa jih dobro umestimo in pos-tavimo. Leta 2015 smo gostili tudi moje sošolce, doktorske študente. Oni so bolj znanstveno in tehnično usmerjeni. So pa ob udeležbi spoz-nali, da lahko gledajo tudi drugače na svoje projekte, saj so na našem festivalu spoznali tudi druge di-menzije. Dobijo ideje. In prav to je poanta našega festivala – združe-vanje znanosti, umetnosti in teh-nologije. Letos je bil vrh sodelo-vanje z Yaskawo, TNM in skupino

Laibach. Letos so v naših projektih ljudje iz Yaskawe prepoznali po-tencial tako, da so prišli. Izpeljali smo odličen projekt s petimi nji-hovimi roboti. Pogovarjamo pa se tudi že o novih skupnih projektih. Kako komu v Trbovljah eno-stavno razložite, kaj počnete?V bistvu je to povezovanje umetnosti in robotike. Predvsem me zanima androidna robotika, ki predstavlja sečišče med znanostjo, umetnostjo in tehnologijo. Moja raziskovanja za doktorsko nalogo so potekala kot študij sečišč ko-gnitivne znanosti, umetnosti in inženiringa. Zelo sem počaščena, da sem imela priložnost opravljati raziskovalne naloge tudi pod men-torstvom svetovno priznanega znanstvenika s področja robotike prof. Hiroshija Ishigure. Raziska-ve sem opravljala z njegovo ekipo znanstvenikov in raziskovalcev na raziskovalnem inštitutu ATR (Advanced Telecommunications Research Institute Internatio-nal) v Kyotu v Hiroshi Ishiguro Laboratories. Z implementacijo novih tehnologij ter razvojem no-vih sistemov smo izvedli eksperi-mente zamenjave delov teles (rok in obraza) med osebami ter med osebami in roboti. Zasnovala sem eksperimente, kjer smo udeležence v nekaj minutah prepričali, da telo androida z imenom HI-2 občutijo kot svoje telo. Opravili pa smo tudi preizkuse zamenjave obraza med človekom in Telenoid robotom, ki ima minimalne obrazne značil-nosti (brez starosti, spola in na-rodnosti). Tudi v tem eksperimen-tu so udeleženci v nekaj minutah manipulacije senzornih stimulacij občutili (izjemno visoko) telesno lastništvo obraza Telenoidnega robota. Rezultati naših raziskav kažejo, da človeški možgani ves čas pri-lagajajo svoje delovanje različnim

zunanjim dražljajem. Zmožnost možganov, da na temelju novih iz-kušenj prerazporejajo vedno nove živčne poti, potrjuje, da so možga-ni zelo plastičen organ. Z ugoto-vitvami naših eksperimentov smo pripomogli k razvoju rehabilita-cijske robotike, razvoju teleopera-cijskih robotov ter razvoju novih aplikacij za androidno robotiko. Za kaj bolj kompleksnega se moramo dobiti na kavi, da razložim. Kaj vas je na Japonskem naj-bolj navdušilo?Povezovanje novih medijev, nove tehnologije z njihovo tradicional-no kulturo. Nič se ne zatika, je v nekakšni simbiozi. In seveda nji-hov pristop k humanoidni roboti-ki, ki je fenomen v svetovnem me-rilu. Včasih za nas zahodnjake kar malce shrljiv. Kako bi lahko te izkušnje pre-nesli v Zasavje oz. Slovenijo?Ozaveščanje, izobraževanje in odpiranje oči bo najbolj pomaga-lo. Robotika ni samo industrijska oz. kapitalistični inženiring, ni le strah pred prevzemanjem služb in uporaba robotov v vojaške na-mene. Z roboti se da živeti tudi v pozitivni simbiozi in se da od njih tudi marsikaj naučiti. Zelo mi je zanimiva rehabilitacijska in hu-manoidna robotika. Kar mene za-nima, to sem tudi specializirala, pa je androidna znanost. Torej študija človeka preko robotike. Na Japon-skem smo opravili razne eksperi-mente s humanoidnimi roboti in se ob tem učili o človeku. Se pravi, v prihodnosti bomo živeli z androidi?Bomo, ampak nikoli ne bodo pre-segli ljudi ali prišli na enak nivo. Ne bodo slabši ali boljši, ampak bodo drugačni. Androidni oziro-ma humanoidni roboti predsta-vljajo novo vrsto entitet. Seveda niso kot ljudje, vendar so več kot zgolj hladni stroji. Predstavljajo

zanimiv sociološki fenomen, o ka-terem že potekajo razne strokovne študije. Humanoidna robotika in umetna inteligenca je tudi zelo po-pularna tema v pop kulturi, pred-vsem filmski industriji. Kakšen bo Speculum Artium čez dvajset let?Prikazovali bomo trende oziroma aktualne projekte s katerimi se ukvarjajo umetniki in znanstve-niki, predvsem s področja huma-nizacije tehnologij. Vedno bomo v toku s časom, tako, kot do sedaj. Pokazali bomo tisto, kar se bo tre-nutno dogajalo na svetovni no-vomedijski sceni. Je pa pomembno, da zaenkrat še lahko pripravimo festival, ki ni plačljiv. Po svetu so ogledi takšnih projektov, preda-vanj in demonstracij, kot so pred-stavljeni v Trbovljah, plačljive. Mi pa vse nudimo zastonj, da si res lahko vsi privoščijo vpogled v sve-tovne dosežke s področja znanosti in umetnosti. To je v bistvu tudi edina priložnost v Sloveniji, da ima širša javnost možnost videti napredke v tehnologiji, znanosti in umetnosti na tem področju. V svetu imajo možnost videti takšne stvari stalno, npr. v Linzu v Ars Elektroniki, v Nemčiji v ZKM, na Japonskem v Miraikanu in še kje. In prav zato je pomembno, da npr. otroci vidijo novosti, ki jim jih po-nuja festival Speculum Artium v Trbovljah. Za ogled Asima je tre-ba npr. na Japonskem ali kjerkoli drugje na svetu plačati. V Evropi ga pa sedaj sploh ne moreš videti. Mi pa smo ga predstavili na našem festivalu vsem, ki so ga želeli vide-ti.Kam sedaj?Pot me vodi v Linz, v Avstrijo, v center intermedijske umetnosti. Predavala bom na Univerzi v Lin-zu na oddelku Interface Cultures, odprte so tudi možnosti sodelo-vanja z Ars Elektroniko. Letos sem bila v njihovi žiriji za podeli-tev zelo pomembne nagrade Zla-ta Nika s področja intermedijske umetnosti. Seveda je bila to velika čast. Povabili pa so me kot eksper-ta na področju robotike - umetno-sti. Na Univerzi bom predavala o projektih in raziskavah, ki sem jih razvijala na Japonskem v okviru doktorskega študija, razvijala bom nove module, opravljala mentor-sko delo pri magistrskih nalogah, seveda pa bom imela možnost de-lati tudi svoje nove projekte.Kaj vam roji po glavi?Predvsem novi projekti. V Lin-zu bom imela možnost nadalje-vati in nadgrajevati projekte, ki so na sečišču med znanostjo in umetnostjo. Seveda v povezavi z robotiko. Umetniki težko pridemo v podjetja in inštitute, kjer razvija-jo robote. Zato sem se odločila za doktorat. Le tako sem lahko prišla v inštitucije, kjer razvijajo robote. Ljudem želim predstaviti dobre in koristne plati robotike. Tudi zato je bilo sodelovanje z Yaskawo po-membno. Zelo pozitivno so bili presenečeni, kako dobro so bili nji-hovi roboti sprejeti v drugačnem kontekstu. In to nas veseli.

M Marko Planinc : osebni arhiv

Dr. Maša Jazbec: »Rasla sem s Speculumom Artiumom.«Dr. Maša Jazbec je Trboveljčanka, ki je poleg direktorja Delavskega doma Trbovlje Zorana Pozniča gonilna sila festivala Speculum Artium, enega najpomembnejših tovrstnih srečanj novomedijske kulture v Evropi. Kot umetnica deluje največ na področju videa in interaktivnih instalacij. Po diplomi na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete v Maribo-ru je magistrirala na Univerzi za umetnost in dizajn v Linzu v Avstriji in nato doktorirala na Univerzi v Tsukubi na Japonskem. Kot eno največjih strokovnjakinj povezovanja robotike in umetnosti v Evropi so jo povabili za predavateljico na Univerzo v Linzu na oddelek Interface Culture, ki se ukvarja z novomedijsko kulturo. Kot umetnica je dr. Maša Jazbec razsta-vljala v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Ukrajini, Romuniji, Grčiji, ZDA, Kitajski, na Švedskem in Japonskem.

14četrtek, 27. september 2018

Objavo na tej strani je omogočila občina Zagorje ob SaviZAGORJE

sobota, 6. 10. od 10h do 14h

V TEDNU OTROKA

VRTECZagorje ob Savi

OBČINA ZAGORJE OB SAVIČU-ČU, se

vidimo v Evroparku.

KOSTANJEV PIKNIKV EVROPARKU

ČAROVNIK GREGA

OTROŠKE DELAVNICE

PEČEN ŽUPANOV KOSTANJ

ROMANA KRAJNČAN

PREVOZ Z VLAKCEM

SLADKE PALAČINKEv primeru slabega vremena, sobota, 13. 10.

vstop prost

PARKIRIŠČEZA OBISKOVALCE

LETALIŠČERUARDI

Na Mlinšah kmalu varnejša šolska pot Podpisan sporazum med zagorsko občino in državo

Župan Občine Zagorje Matjaž Švagan in prejšnji minister za infrastrukturo dr. Pe-ter Gašperšič sta v preteklih dneh podpi-sala sporazum o sofinanciranju za zagorsko občino zelo pomembne in dolgo pričakova-ne pridobitve, ki je bodo najbolj veseli po-budniki - krajani Mlinš. Gre za preureditev avtobusnih postajališč, ureditev hodnikov za pešce in postavitev semaforiziranega pre-hoda za pešce na Mlinšah.

Okvirna ocenjena vrednost investicije je 190.000 evrov, pri čemer bo finančna sredstva zagotovilo Ministrstvo za infra-strukturo, občina Zagorje bo financirala nakup zemljišča in pripravo projektne do-kumentacije. Izvedbo investicije od pripra-ve razpisne dokumentacije, do določitve časovnice in izbora izvajalca del bo vodilo ministrstvo oziroma Direkcija RS za infra-strukturo.

Krajevna skupnost, občina in država želijo s postavitvijo semaforiziranega prehoda za pešce zagotoviti varnejšo šolsko pot. Srečno na poti.

Obvoznica Ruardi: namesto križišča krožišče Predviden zaključek del v novembru

Obsežna investicija na zagorski vpadnici Ruardi prehaja v sklepni del. Dela prvotno začrtane investicije bi se sicer že morala končati, zaradi spremembe projekta pa se bodo predvidoma končala sredi novem-bra tega leta. Vhod na obvoznico Ruardi iz Kotredeža in Trbovelj bo namreč skladno z novim načrtom namesto s trikrakim križiš-čem urejen s krožiščem.

Vrednost investicije, ki jo v sofinancerskem deležu krijeta Direkcija RS za infrastruktu-ro in občina Zagorje, se tako s slabih dveh milijonov evrov poveča za približno 150.000 evrov. Občina Zagorje bo financirala stroške javne infrastrukture, kar vključuje ureditev javnega vodovoda, kanalizacije in ureditev avtobusnega postajališča. Sofinancirala bo tudi dela za odvodnjavanje, hodnik za pešce, most ter ostala pripadajoča dela v višini 15% celotne investicije.

M Jakob Smolič

15četrtek, 27. september 2018

Izkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510 OGLASI

Za vas smo pripravili posebno ponudbo. Ustvarjamo v želji, da bomo za vas naredili najboljše, kar steklo premore. V izdelavo vlagamo znanje, prepleteno z ljubeznijo, strastjo in izkušnjami.

V Steklarni Hrastnik smo se potrudili, da smo pripravili veliko različnih možnosti - vse z namenom, da vam olajšamo in polepšamo vaša obdarovanja.

Oglejte si naš darilni katalog na:https://issuu.com/steklarnahrastnik/docs/katalog_poslovna_darila_2018_splet

www.hrastnik1860.com

Steklarna Hrastnik d.o.o. / Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik, Slovenija

Trgovina Glashuta / Podkraj 62, 1430 Hrastnik

www.myglass1860.si

info@hrastnik1860.com

AKCIJSKI KATALOG KERAMIKAod 24. 9. do 19. 10. 2018

PEČ

NA

PEL

ETE

PEČ

NA

PO

LEN

A

TOPLOTNA ČRPALKA ZA OGREVANJE

16četrtek, 27. september 2018

www.zasavc.netZA MLADE / AKTUALNO ZASAVSKO

Po barvitih počitniških aktivnos-tih se v Večgeneracijskem centru Zasavje, ki v Hrastniku deluje v okviru MCH, znova začenjajo pestre jesenske aktivnosti. »Naj-bolj smo ponosni na tiste oblike sodelovanja med generacijami, ki predstavljajo pravi prenos znanj ter izkušenj z ene na drugo generacijo in tako tudi ustvarjajo okolje, v katerem se vsi dobro po-čutijo, tako pa lažje prispevajo k napredku in razvoju naših krajev«, je povedal direktor Mladinskega centra Hrastnik Jani Medvešek.

Večgeneracijski center Zasavje že drugo leto v Hrastniku več kot us-pešno sodeluje z različnimi orga-nizacijami in društvi. Povezovanje med generacijami in prenos znanj sta tisto, kar krepi ljudi v skupnos-ti. Tako že več kot dve leti sode-lujejo s šiviljami, ki se družijo po imenom Plave orlice. Ko so začeli sodelovati z njimi na projektu Več-generacijskega centra Zasavje, so druženja preoblikovale v delavnice Šivam, kvačkam in pomagam.

Pestro druženje različnih generacij v Hrastniku

»Množičen odziv pa smo doživeli s plesno delavnico Plesno druženje. Predlog za aktivnost je prišel s stra-ni obiskovalcev Večgeneracijskega centra Zasavje. Tako se je preko 15 plesalk in plesalcev vrtelo v naših prostorih vsak petek dopoldan. Za-radi pozitivne energije in dobrega prenosa znanj smo se skupaj z ude-leženci odločili, da z delavnico na-daljujemo tudi v jesenskem času,« je povedala koordinatorka VGC v Hrastniku Petra Velej.

Prav tako so že prej sodelovali tudi s skupino slikark pod vodstvom Severine Trošt Šprogar, ki so tudi avtorice znamenitega mozaika v prostorih MCH. »Medgeneracij-ske programe smo torej izvajali ali bolje rečeno živeli z njimi že pred partnerstvom v projektu VGC, su-per pa je, da nam takšni projekti omogočajo še bolj sistematično in razvejano dejavnost na tem podro-čju,« je zaključil Medvešek.PR objava

Jedro novega zaposlitvenega mo-deli so izzivi. Izziv je »pooseblje-no« načelo našega projekta, na-mreč kdor išče delo, hitreje najde službo. Želeli smo, da mladi iz pa-sivnega pošiljanja prošenj, čakanja na odgovor oz. morebitno vabilo na razgovor, postanejo aktivni že v fazi iskanja zaposlitve z reševa-njem izzivov, ki jih ponujajo pod-jetja in druge organizacije. Izziv je v projektu Ključ pomenil, da delodajalec poda v reševanje nalogo, ki za seboj ponuja prosto delovno mesto. Ključni vidik izzi-va je, da ima delodajalec možnost osebo spoznati pri reševanju spe-cifične naloge v daljšem časovnem obdobju kot le na razgovoru. Tudi mladi so izzive dobro sprejeli, saj jim omogočajo, da pokažejo tako svojo kreativnost kot svoje znanje, pritisk pa je manjši kot na razgo-voru. Svoje vtise je podelil Gregor: »V okviru Ključa sem sodeloval še na usposabljanjih retorike in računovodstva. Na usposabljanje za oblikovanje spletnih strani sem spoznal zaposlene v inkubatorju, s

katerimi smo se povezali in s kate-rimi sodelujem še danes. Na pobu-do vodje projekta in strokovne so-delavke Ključa sem pripravil tudi prijavo za projekt Podjetno v svet podjetništva, kamor sem bil tudi sprejet in sem štiri mesece lahko razvijal svojo podjetniško idejo in se učil veščin podjetništva. Rezul-tat te vključitve je, da sem odprl svoj s. p., v okviru katerega delam še danes, čeprav sem svojo mrežo sodelovanj in področij, na katerih delujem, že razširil.«

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.

S pomočjo projekta Ključ smo odprli mnoga vrataEna izmed prioritet Mladinskega centra Trbovlje je podpora mladim pri vstopu na trg dela in iskanju zaposlitve. V okviru projekta Ključ - »Kdor išče delo, hitreje najde službo«, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, smo si postavili am-biciozen cilj - spremembo modela zaposlovanja. Projekt se zaključuje, zato vam predstavljamo naše rezultate.

Naravoslovni navdušenci 3. in 4. letnikov GESŠ Trbovlje so se po dveh tednih pouka udeležili nara-voslovnega vikenda v Seči pri Por-torožu. V treh dneh so obiskali akvarij v Piranu, si ogledali Porto-rož in se namočili v toplem morju. Kot fiziki so raziskovali fizikalne lastnosti, povezane z morjem, kot so svetloba, barve, zvok, kot bio-logi so raziskovali življenje v in ob

V GESŠ Trbovlje so v lanskem šol-skem letu začeli izvajati medna-rodni program za mlade – Mepi, ki obsega štiri področja: prosto-voljstvo, veščine, šport in odprave ter tri stopnje: bronasto, srebrno in zlato. Največ priprav zahtevata po-skusna in kvalifikacijska odprava, ki so jih zlatniki in srebrniki uspešno izpeljali. V času šolskih počitnic so se na tri-dnevno pot odpravili srebrniki Il-hana Smajlović, Monika Maksi-mović, Mirjam Badnjević, Eva Bevc, Katja Sihur in Aljaž Hoče-var. V treh dneh so prehodili pot od Celja do Kala, čez Mrzlico, Vrhe, Sv. Planino in čez Čebine, Klek v Trbo-vlje. V začetku septembra so se na odpravo podali tudi zlatniki Timo-tej Zupančič, Maj Hauptman Pepelnjak, Matic Škrbec, Luka Medvešek, David Kuharič. Odšli

Naravoslovni vikendmorju ter se podučili o obalnem rastju, kot kemiki so z različnimi metodami ugotavljali gostoto, sla-nost, prevodnost morske vode, kot geografi pa so svoje znanje upora-bili pri krajši orientaciji in razisko-vanju ter spoznavanju naravnih in družbenih značilnosti okolja.

M ZP : arhiv GESŠ Trbovlje

so na raziskovalno, štiridnevno popotovanje. Udeleženci postavijo tabor, od tam pa na dan prehodijo približno 15 kilometrov in razi-skujejo. Odločili so se za zbiranje in fotografiranje tipičnega rastlin-stva na Goričkem. Tabor so posta-vili ob madžarski meji, pot jih je vodila na dvojezična področja, kot

so Andovci in Števanovci. V šol-skem letu 2018/2019 bodo tako v GESŠ Trbovlje dobili prve zlatnike. Kot sta dodali mentorici programa Katarina Bola in Maruša Stokla-sa Drečnik, je veliko zanimanja za program tudi med novimi dijaki.

M ZT : GESŠ Trbovlje

Srebrniki in zlatniki

17četrtek, 27. september 2018

OGLASIIzkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510

RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik Trg revolucije 12, Trbovlje

Objavlja javna zbiranja ponudb za odkup opreme in materiala.

Vse informacije glede objav javnih prodaj, s pogoji za udeležbo in pogoji prodaje v postopku zbiranja ponudb so objavljene na

spletni strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o.

www.rth.si; javne objave-prodaja.

Plesni center Zasavja

VABI K VPISU DRUŽABNIH PLESOV ZA ODRASLEUrnik plesnih tečajev

Urnik plesnih tečajevZačetni: sobota, 29. 9. 2018 od 17.00 do 19.00 ure Nadaljevalni: sobota, 29. 9. 2018 od 19.10 do 21.10 ureIzpopolnjevalni: nedelja, 7. 10. 2018 od 17. do 19. ureVišji izpopolnjevalni: nedelja, 7. 10. 2018 d 19.10 do 21.10 ureZeleni klub 50, 60 ali več let: ponedeljek, 8. 10. 2018 od 19.15 do 21.15 ure

KJE? Večnamenski prostor Osnovne šole Trbovlje, Mestni trg 6, Trbovlje

Informacije in vpis:tel.: 03 56 41 249gsm: 041 512 558 041 368 769www.plesnicenter.si info@plesnicenter.si

27. september / Gajin svet - premiera ob 18.00 / kino DDT / po projekciji pogovor z ustvarjalci filma in gosti

5. oktober / Prireditev ob tednu upokojencevob 17.00 / gledališka dvorana DDT

9. do 23. oktober/ Razstava ArtKumNova galerija DDT

9. oktober/ Gledališki abonma: Moški brlog ob 19.30 / gledališka dvorana DDT

13. oktober / Lutkovni abonma: Pika potuje po svetuob 10.30 / kino DDT

16. oktober / Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja – Ivan Cankar ob 18.00 / kino DDT / po projekciji pogovor s filmsko ekipo

21. oktober/ Nastop skupine On the rock in pevskega zbora GESŠ ob 18.00 / gledališka dvorana DDT

23. in 24. oktober/ Dobrodelni koncert OŠ Trbovlje in GŠ Trbovljeob 18.00 / gledališka dvorana DDT

5. november / Codelliob 18.00 / kino DDT / po projekciji pogovor z ustvarjalci filma

6. november / Gledališki abonma: Trojankeob 19.30 / gledališka dvorana DDT

8. do 22. november / Razstava Vesne Lenić KrežeNova galerija DDT

10. november / Lutkovni abonma: Opičja uganka ali Mamica kje siob 10.30 / kino DDT

21. november / Kot bi luna padla na zemljo - predstavitev bigrafije Milene Zupančičob 19.30 / kavarna DDT

DELAVSKI DOM TRBOVLJE

Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje / +386 (0)3 56 33 481 / www.dd-trbovlje.si / info@dd-trbovlje.si

Vstopnice so naprodaj na blagajni DDT. Rezervacije in informacije na 03/56-33-482 (blagajna) ali e-naslovu blagajna@dd-trbovlje.si.

Pridržujemo si pravico do sprememb.

Homeopatska pomoč pri utrujenostiHiter tempo življenja in časovna preobremenjenost sta velika sov-ražnika našega zdravja. Vse večkrat se srečujemo z utrujenostjo, žal tudi s sindromom izgorevanja. Obstaja mnogo poti do dobrega počut-ja. Ena od njih je homeopatija.

Arnica montana je homeopatsko zdravilo, ki ga je zelo dobro imeti pri roki. Nepogrešljiva je pri najrazličnej-ših poškodbah (pospeši celjenje, zmanj-ša bolečine in omogoči hitrejšo rege-neracijo tkiva), pri telesni izčrpanosti (zaradi dela na vrtu, težkih gradbenih del, selitve ipd.). Ko pride do mišične preutrujenosti tudi homeopatski Rhus toxicodendron prinese veliko olajša-nje, pri veliki izgubi tekočine (znoje-nje), pa se priporoča China rubra.

Intelektualna utrujenost se lahko po-javi zaradi prenaprezanja v šoli ali službi. Za izboljšanje stanja pri krat-kotrajni utrujenosti se priporoča Kali phosphoricum 15 CH, pri dolgotraj-nejši pa Phospphoric acidum 15 CH.Homeopatija ponuja različne pripravke za lajšanje ali še bolje preprečevanje sindroma izgorevanja. Najpogoste-je predpisana homeopatska zdravila v ta namen so Nux vomica, Natrium muriaticum, Kali phosphoricum in Phospohoric acidum. Tudi za ut-rujenost pred in po porodu homeopatija

priporoča Arnico montano (zlasti v tu-jini). Uporabna je tudi pri porodu, ker ga podpira, lajša bolečine in pomaga kontrolirati krvavitve.

Arnico montano je dobro imeti s sabo tudi na daljši poti, še zlasti pri potova-nju z letalom pri osebah, ki imajo teža-ve s krčnimi žilami, zatekanjem in po-dobno. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na pretegovanje okončin ter pitje teko-čin (voda, nesladkan čaj). Izogibati pa se je potrebno nezdravi hrani in pijači (sladkor, alkohol, kava, gazirane pijače, …), ki ob dolgotrajnem sedenju poslab-šajo počutje in povečajo utrujenost na potovanju.

Kadar po preboleli gripi, driski, … mis-limo, da smo že zdravi, a pravega elana ni, so nam spet lahko v pomoč home-opatska zdravila. China rubra je ko-ristna, če smo izgubili veliko tekočin (zaradi potenja, bruhanja, driske).

Če fizično izčrpanost po bolezni sprem-lja še psihična utrujenost, pa se spom-nimo na Kali phosphoricum. Kadar se utrujenost kaže tako, da osebo stalno zebe, pa se priporoča Silicea.

Svetovanje ob izdaji homeopatskih zdravil nudimo tudi v zavodu Zasavske lekarne Trbovlje.

M Lijana Brvar, mag. farm.

18četrtek, 27. september 2018

OGLASI Vsi dogodki na enem mestu v rubriki Kaj dogaja na www.zasavc.net

Spedenaj si gud šiht in hudo nagrado.

NAJUGODNEJŠE SKLENI PA TUDI DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE IN PREJMI SUPER UGODNOSTI.

080 20 60

Vključi se v brezplačen program Varuh zdravja in prejmi majico Vzajemne ali spodnjice Freegun.

Obiščite nas v poslovalnici Trbovlje, Mestni trg 5a (tel. 03 56 25 170)

in v poslovalnici Litija, Ponoviška 3 (tel. 01 896 3951).

Več na 031 698 819 (Biserka Jerman) in 041 758 460 (Mitja Plaznik).

Podkum, jejmo skupaj!Sobota, 6. oktober 2018, ob 18. uri

Svetovni projekt v Podkumu, kot mu rečejo domačini, je namenjen krajanom KS Podkum. Z njim ob dobri hrani in veselem druženju krepijo

svoje sosedske odnose. Sestavine za pojedino prispevajo vsi. Pobirka domačih dobrot, ki ostajajo v shrambah, skrinjah, prekajevalnicah

(od zelenjave, gozdnih sadežev, mesa,…) bo 30. septembra.Poleg organizatorja Hiše domačih okusov Pr Čop v projektu sodelujejo tudi

KS Podkum, gasilci, pevci, šola in članice domačega aktiva kmečkih žena.

Hiša domacih okusov Pr Cop

http://gostilnacop.si, www.facebook.com/CateringTeamCop

Rezervacije: 041 407 966, 03 56 76 222

19četrtek, 27. september 2018

Za boljši dan vsak dan doza www.zasavc.net AKTUALNO ZASAVSKO

Roman VenePredsednik KS Podkraj

KS PodkrajŠtevilo prebivalcev: okrog 150

Dolžina cest: 20 km

Predsednik sveta KS: Roman Vene

Člani sveta KS: Mojca Kavšek, Martin Kos, Marija Simončič, Regina Odžič Tržan.

Kaj so bili torej vaši glavni cilji pri vodenju KS Podkraj?Predvsem sem si želel kraj pove-zati, ne ločevati. Že tako ali tako nas je malo, zato se mi zdi prav, da imamo vsi urejene cestne pove-zave. Prav ceste so namreč pri nas največji izziv. Ob vsakem nalivu ostanemo odrezani od sveta. Cesta se zapre, obvoza nimamo. Podkraj je skoraj tako kot Vršič, ob vsakem slabem vremenu je neprevozen. Katere izvedene projekte pa bi izpostavili?Najbolj sem se zavzel za ceste. Nas je malo, vzdrževanja pa je zelo ve-liko, saj imamo okrog 20 kilome-trov krajevnih cest. Obnavljamo in vzdržujemo jih glede na sredstva. Načrti?Za Podkraj bi bilo najbolje, če bi se zgradila hidroelektrarna v Su-hadolu. Od tega projekta si veliko obetamo, saj bi temeljito spremenil dolino. Predvidevam, da bi se po-tem uredila tudi cesta in zgradil in-

Podkraj obsega Jelence, včasih po-dročje, poznano po spravilu drv, Rudo, kjer so pridobivali železovo rudo, in Boriče, kjer je bila nekdaj najvišje ležeča kmetija v vasi. Zdaj na njej ni več nikogar, tako da se je ta naziv preselil na malo niž-je ležečo kmetijo Novak, ali kot ji rečejo domačini »pri Ropč« v Rudi. V kraju so poleg Rude in Borič še zaselki Koritnik, Strušce, Kladje in Hribar.Krajani praznujejo svoj krajev-ni praznik 6. decembra v spomin na med vojno izgnane Podkrajce. Okupator jih je leta 1943 izgnal čez Savo, najprej v Šavno Peč, od tam pa jih je nekaj odšlo tudi v Nemčijo. Ker praznik pade na zimski čas, ga praznujejo poleti v okviru občinskega praznika. Tak-rat pripravijo slovesnost na dvori-šču ob nekdanji šoli, v kateri imajo dvorano in sedež KS, a je stavba neurejena in potrebna temeljite

KS PodkrajKrajevna skupnost Podkraj je redko poseljeno, gozdnato in hribovito ob-močje občine Hrastnik, ki se nahaja na desnem bregu Save. Najvišji vrh Liska leži na 924 metrih nadmorske višine.

Roman Vene v aktualnem mandatu drugič predseduje Krajevni skupnosti Podkraj. Prvič se je za vodenje odločil že v letih 1999-2003. Pri delu ga je vedno vodila želja, da bi z urejenimi cestnimi povezavami povezal krajane.

dustrijski most, kar bi pomembno razbremenilo obstoječo cestno po-vezavo. Včasih je bilo mišljeno, da se bo nova cestna povezava uredila na naši strani, a se je preselila na levi breg Save, tako da z njo mi ne pridobimo ničesar. Je pa obstoječa cesta zaradi grozečih skal zelo ne-varna in tudi zelo ozka. Privlači pa rekreativce?Res je, na tej cesti je veliko tekačev in kolesarjev. Vendar pa je za nas, krajane, to velik problem. Ces-ta nima pločnika in je enostavno preozka, zato se moramo vozniki večkrat umikati rekreativcem, na-mesto, da bi se oni nam, kar lahko povzroči tudi slabo voljo.Ali se krajani združuje-te v kakšne organizacije ali društva?Društva ni nobenega. Včasih so bila, ampak zdaj nas je preprosto premalo. Mladina uhaja iz Podkra-ja in če se določene stvari ne bodo spremenile, bodo vsi odšli. Tisti, ki

želijo kje sodelovati, pa se priklju-čujejo drugim društvom v občini.Kaj pa otroci in šola?Šoloobveznih otrok je trenutno za en kombi, s katerim se organizira-no vozijo v šolo. To imamo v so-delovanju z Občino Hrastnik lepo urejeno.Je vodenje krajevne skupnosti težka naloga?Če imaš vizijo, ni težka naloga.Boste še kandidirali?To pa ne. Svoje delo bom prepustil drugim, bom pa še vedno poma-gal, če bo le v moji moči. Kaj vam je sicer v Podkraju naj-

obnove. Druženja ob krajevnem prazniku se krajani radi udeležijo, navsezadnje je to tudi edina prire-ditev, ki jo organizirajo v kraju. Podkraj se razteza na slikovitem hribovju nad Savo, po katerem so raztresene domačije, mnoge med njimi se ukvarjajo tudi z ekološ-kim kmetovanjem. Glavna cestna povezava med Hrastnikom in Ra-dečami teče tik ob reki, ki jo ob vsakem malo večjem nalivu popla-vi, in pod odrezanim skalovjem, ki voznikom predstavlja stalno nevarnost. Cesta je tako ob več-jem deževju ali neurju večkrat za-prta, domačini pa obvoza nimajo. Ob tem jim je slaba tolažba ročna nihajka, imenovana cicka, ki stoji deber kilometer od železniške po-staje v Zidanem Mostu. Včasih je bila večja in so jo domačini redno uporabljali za transport, zdaj pa je manjša in bolj kot resno transpor-tno sredstvo predstavlja turistično

atrakcijo, ki ponuja enkratno do-živetje pri prevozu na drugo stran Save. Če je sila primerna, se cicka premika brez pomoči, sicer pa jo je

bolj všeč?V Podkraju je lepo živeti. Seveda je tudi naporno, ker leži v hribu, ve-čina pa se nas poleg službe ukvarja tudi s kmetijstvom. A všeč mi je, da imamo dobre odnose. Če kdo rabi pomoč, se vsi vključimo.Ali ste domačin ali ste se v kraj priselili?Rojen nisem tukaj, ampak sem bil še zelo majhen, ko smo prišli v Podkraj. Oče je na Dolu zgradil novo hišo in je vse skupaj prodal in prišel v Podkraj. Takrat tukaj ni bilo praktično nobenih poti in si je tudi sam prizadeval za ces-

te. Ko sem bil star trinajst let, se je prav na teh cestah ponesrečil s traktorjem. Takrat sem si rekel, da če bom tukaj ostal, se bom zav-zel, da se določene stvari uredijo. In sem, čeprav sem videl že veliko sveta. Tudi soproga prihaja z Dola pri Hrastniku, ampak sva si prav v Podkraju zgradila nov dom. Na lepi lokaciji je. Ob lepem vremenu se vidi vse do Kamniških Alp.

M : Tatjana Polanc Kolander

treba ročno povleči. Dandanes jo uporabljajo le še nekateri, ki se iz Zidanega Mosta podajo z njo čez Savo, nato pa čez Škratovo dolino

po stari poti na Kum.

M : Tatjana Polanc Kolander

20četrtek, 27. september 2018

Poglejte Kaj dogaja na www.zasavc.netREPORTAŽA / AKTUALNO ZASAVSKO

V hribovje z dvema vrhovoma, ki mu domačini rečejo Ruglovje ali Rugovje, na zemljevidu pa je označeno kot Roglja, so se Pod-krajci v nedeljo popoldne podali s posebnim namenom. Gospodinje so napekle domačih dobrot, možje so poskrbeli za pijačo. Prišel je tudi župnik Miro Bergelj. Razlog, da so se zbrali, pa je bil Marijin kipec, ki ga je tjakaj prinesel Amadeus Lešnik iz Maribora. Začelo se je nekaj tednov nazaj. Amadeus Lešnik, ki ima v Podkra-ju sorodnike, rad prihaja v Podkraj. Ob vsakem obisku se odpravi tudi

na Ruglovje, da se razgiba in nadi-ha svežega zraka. »No, en dan pa,« je povedal Tone Kreže, njegov so-rodnik iz Podkraja, »se Amadeus vrne iz Ruglovja ves v solzah. Vsi smo ga čudno gledali, on pa je bil čisto iz sebe in ves prevzet. Nato je le povedal, da je doživel moč-no osebno izkušnjo in pred očmi zagledal oltar v skalovju. Ob tem je nekajkrat nejeverno zavzdihnil, kako le se je to zgodilo njemu, ko pa še veren ni.«Globoko pretresen Amadeus Lešnik je preprosto vedel, da mora na območju, kjer je v duhu zagle-

dal oltar, postaviti kip Kristusove matere Marije. S tem v mislih se je odpravil v Slomškovo trgovino, da bi nabavil kipec. A vsak se mu je zdel premajhen ali premalo ve-ličasten za obeležje, ki ga je želel postaviti v Podkraju. »Božja pre-vidnost« je njegovi neodločnosti hitro naredila konec. Na pot mu je postavila strastnega zbiratelja Marijinih kipcev, ki se za nobeno ceno ne bi ločil od nobenega iz svo-je zbirke. Ko pa je slišal za Ama-deusovo izkušnjo in močan klic, naj v Ruglovju postavi Marijin kip, se je zgodba dotaknila tudi njega in ni okleval. Podaril mu je kip iz svoje pestre zbirateljske kolekcije. Čeprav kipec ni višji od 30 cen-timetrov, ga je Amadeus Lešnik sprejel, saj je vse skupaj doživljal

V skalovju je zagledal oltarNa Slomškovo nedeljo, 23. septembra, so v Podkraju v Hrastniku pripravili prav poseben dogodek: blagoslov Marijinega kipca.

kot čudež, in pohitel z njim nazaj v Podkraj. Tam ga je odnesel v Ru-glovje in ga postavil na betonski podest. Čez nekaj dni je do kipca povedel skupino prijateljev. Zgod-bo pa je zaupal tudi radeškemu župniku, ki se je strinjal, da kip blagoslovi. Nedeljski blagoslov je bil tako doživetje tudi za krajane, ki so se dogodka udeležili. Zdaj v njihovem Ruglovju stoji

Marijin kip v spomin in opomin, da sta vera in upanje prisotna pov-sod, in človeka lahko nagovorita tudi v najbolj odročnem kraju ter mu ponudita uteho in moč za so-očanje z življenjskimi izzivi. Ali je to tudi začetek romarske poti v Rugovlje oziroma Rogljo, kot pravi zemljevid, pa naj pokaže čas.

M TPK : Roman Vene

21četrtek, 27. september 2018

Vsak dan precej novega na www.zasavc.net DRUŠTVENO / AKTUALNO ZASAVSKO

ZAHVALA

ob boleči izgubi mame, babice in

prababice

LUCIJE TURKOVIĆroj. Sobočan, iz Hrastnika

se iskreno zahvaljujemo za izraženo sožalje, darovano cvetje in

sveče vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem

z Loga 21, Hrastnik, oddelku TVO Splošne bolnišnice Trbovlje in

njenim sodelavcem iz bivše Iskre.

Iskrena hvala medicinskim sestram internega oddelka Splošne

bolnišnice Trbovlje in Maji Potisek, dr. med., za skrb in nego v

njenih zadnjih dneh.

Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči: sin Damir in hči Zdenka z družinama, vnuki in pravnuki

Tina Leskovec hči Zarja Leskovecrojena 20. 8. 2018

Barbara Ostanekhči Ana Laura Glogovšek rojena 21. 8. 2018

Tea Serdeliuc hči Lili Serdeliucrojena 21. 8. 2018

Tanja Bogićsin Tadej Bogićrojen 24. 8.2018

Polona Savšeksin Anže Omahenrojen 24. 8. 2018

Nina Šantejhči Iva Šantejrojena 25. 8. 2018

Eva Kržišniksin Matevž Kržišnikrojen 26. 8. 2018

Teja Bajcsin Gaber Ocepekrojen 27. 8. 2018

Lara Fakin hči Nina Lesjak rojena 27. 8. 2018

Polona Trohahči Isabela Prašnikarrojena 29. 8. 2018

Monika Vrankarhči Zoya Vrankarrojena 31. 8. 2018

Tina Bogožalecsin Staš Mohorkorojen 1. 9. 2018

Katarina Rodehči Valentina Širceljrojena 3. 9. 2018

Jasna Kokaljsin Oskar Kokaljrojen 3. 9. 2018

Anja Jančičhči Neja Iza Jančičrojena 2. 9. 2018

Emina Burzićsin Kevin Burzićrojen 4. 9. 2018

Barbara Klinarhči Manca Šmidhoferrojena 5. 9. 2018

Ana Klančniksin Žan Klančnikrojen 3. 9. 2018

Dženita Muratovičhči Alina Muratovičrojena 6. 9. 2018

Medina Mašićsin Adin Mašićrojen 6. 9. 2018

Sara Korošecsin Luka Korošecrojen 6. 9. 2018

Staša Lesar Cilenšeksin Samo Cilenšekrojen 9. 9. 2018

Urška Vogričhči Zala Leben rojena 10. 9. 2018

Violeta Lepejhči Mila Lepej rojena 8. 9. 2018

Petra Sedej sin Enej Rozman rojen 13. 9. 2018

Neva Rebolj hči Ronja Rebolj Kozolić rojena 14. 9. 2018

Dunja Tomc hči Alja Skrinar rojena 15.9.2018

Matejka Žohar sin Andraž Klenovšekrojen 15. 9. 2018

*Osebne podatke objavljamo v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov kot je podrobno opisano na spletni strani: http://www.zasavc.net/dobrodosli-med-nami/.

Letošnjega državnega mladinskega tekmovanja v gasilski orientaciji, ki je potekalo 15. septembra v Morav-čah, se je udeležilo tudi 12 ekip iz zasavske regije, devet iz GZ Zagor-je in tri iz GZ Trbovlje.Regijski predstavnik za gasilsko mladino Sandi Lepoša je po tek-movanju povedal: »Zasavci smo izredno ponosni na rezultat pionir-jev PGD Trbovlje mesto. Taj, Lovro, Anže ter mentor Klemen so v kate-

Državni prvaki v orientaciji

Pred odhodom je zbranim zapel član društva Viktor Kotar, po-tem pa je skoraj 50 pohodnikov iz Evroparka krenilo na 10,4 km dol-go pot po rudarskih spominskih obeležjih. Najprej ob ribnikih do rova Orlek, preko potoka Kotre-deščica, ki je nekoč na tem delu, zaradi varovanja jame pred vodo, tekel najprej po lesenem, kasneje pa bo betoniranem in z gumo oble-čenem koritu. Nadaljevali so po re-kreacijskih poteh do letališča Ru-ardi. Zaradi razmočene brežine so si Cilenco, kamor je nekoč peljala tovorna žičnica za prevoz peska za zasip jame Kotredež, ogledali kar z letališča. Potem so se podali v gozd in po bližnjici do Naselja na Šahtu, kjer je nekoč stal kotredeški jašek. Nadaljevali so do bivše upravne zgradbe zagorskega rudnika in do spomenika rudarskim rodo-

vom. Pri Aleksandrovem rovu so si ogledali kip sv. Barbare, ki stoji v kamri ob zadelki rova in infor-macijsko tablo s fotografijami tega območja. Nadaljevali so z ogledom rudniške kopalnice Vašhave, ki v svoji notranjosti skriva portal Vinskega rova – glavnega vhoda v jamo Kotredež. Pohod so nadalje-vali proti portaloma jame Podstra-na in si ogledali še informacijsko tablo in fotografiji na obeh zadel-kah. Potem pa so se spet začeli vzpenjati, najprej do rudarske ko-lonije in naprej po lepi gozdni poti proti Viljeminiju, kjer so ostanki povratne postaje žičnice za prevoz zasipnega materiala za jamo Kiso-vec in Kotredež. Sledil je le še spust v dolino mimo nogometnega igri-šča do Naselja na Šahtu, kjer je še ohranjena in delujoča krušna peč iz tistih časov. Pri peči so pohod-

V Hiši domačih okusov Pr 'Čop v Podkumu je 22. septembra dišalo po golažu, saj so pripravili golaži-jado, že tretjo po vrsti. Ljubitelji te znane jedi so lahko okušali klasič-ni in neklasični golaž: ovčji, gobji, krompirjev, vegetarijanski in celo ruski boršč.

Sodelovalo je 11 ekip, med kateri-mi se je, po oceni strokovne komi-sije, v kuhanju klasičnega golaža najbolj izkazala ekipa Društva kmečkih žena in deklet Podkum. Najlepše serviran je bil golaž Društva osteoporoza iz Zagorja, skuhan na lesenem štedilniku.

Odličen krompirjev golaž je prip-ravila ekipa Društva invalidov iz Hrastnika in zasedla prvo mesto v kuhanju neklasičnega golaža. Naj-bolj izvirna jed skuhana na kotlu pa je bil boršč Društva Zvončki, ki ga je skuhal Moskovčan Vladimir Zvonjajev, ki živi v Sloveniji. Zra-ven je postregel z ruskimi presta-mi - barankami ali suškami. Pri-znanje za najbolj unikaten golaž so si prislužili Podkumski pevci za ovčji golaž. Ekipa iz Rešce je do-bila naziv najbolj urejene, najbolj simpatične pa ekipa s Turistične kmetije Bajda. Dobro so se odreza-li tudi gasilci in športniki.

M : SR

Golažijada v Podkumu

goriji 37 ekip postali državni prva-ki.« Dodal je, da so zavidljiv uspeh, 4. mesto, dosegli še pripravniki PGD Mlinše. Gasilska mladinska orientacija sestoji iz teka ter iskanja točk, na katerih se izvajajo gasilske discipline. Državnim prvakom so ob vrnitvi v Trbovlje kolegi pripra-vili pravi gasilski »špalir«.

M ZT : GZ Trbovlje

Po rudarskih obeležjihRudarsko muzejsko in etnološko društvo (RMED) Srečno Zagorje je v okvi-ru praznovanj občine Zagorje ob Savi v začetku septembra izvedlo že tretji pohod po rudarski pohodni in učni poti.

nike, pobudnik je bil član društva Alojz Avsec, presenetili domačini in jih pogostili z domačim kruhom iz krušne peči in ocvirki. Kruh je spekel domačin Nande Ocvirk. O življenju v nekdanjih časih pa jim je ob dobri malici pripovedoval Jože Grošelj.Prijetno siti so nadaljevali pohod po pešpoti do centra Kisovca – Be-ksel, kjer je bila pretovorna postaja zasipnega materiala za žičnico pro-ti Viljeminiju za zasipavanje jame Loke in Kisovec in proti Cilenci za zasipavanje jame Kotredež. Do cilja jih je ločila še pot do Rudar-skega muzeja Zagorje, kjer jih je že čakala knapovska malica in pi-jača. Zaključek pohoda je popestril Viktor Kotar s kratkim nastopom, piko na i so dodale še Knapovske punce. Pohod je s strokovnimi raz-lagami obogatil Franci Brinovec.

M Maja Malovrh Repovž : RMED Srečno Zagorje

22četrtek, 27. september 2018

AKTUALNO ZASAVSKO O Zasavkah in Zasavcih tudi na www.zasavc.net

Strokovna sodelavka Lidija Jamšek, Bela štacunca Litija: V Beli štacunci smo zelo dobro založeni tako s kompresijskimi povoji kot tudi s kompresijskimi nogavicami. V trgovini zaposlene strokovne sodelavke vam bomo svetovale kako jih namestiti in, če bo potrebno, vas tudi naučile pravilnega povijanja.

Bolečine v nogah

SO KRIVE KRČNE ŽILE?Stoječe delo, zaradi katerega smo ves dan na nogah, pa tudi osemurno sedenje v službi so eni izmed glavnih vzrokov za utrujene in boleče noge. Naštejemo pa lahko še precej drugih razlogov: pretiravanje pri telesnih aktivnostih, neprimerna obutev, nekatere bolezni, debelost, težave s hrbtenico, pa tudi različne okužbe ali virusna obolenja in podobno. Najpomembneje je odkriti vzrok bolečineKer je možnih razlogov za boleče noge veliko, je treba kar se da zgodaj odkriti pravega. Bolečin ne smemo zanemariti, saj nas z njimi telo opozarja in sili k ukrepanju. Veliko vzrokov namreč lahko uspešno zdravimo. Bolečina je lahko napoved hude bolezni Utrujene in boleče noge so lahko eden prvih znakov zelo hude bolezni – kroničnega venskega popuščanja. Bolezen nastane, ker žilam v nogah oslabijo žilne stene, zato se raztegnejo in razširijo. Venske zaklopke krvi ne zmorejo več usmerjati navzgor proti srcu, zato ta prične v žilah zastajati, tlak v venskem sistemu nog pa se izrazito poveča. V nogah najprej občutimo pekoč občutek, postanejo utrujene in napete, goleni nam pričnejo otekati. Na nogah opazimo modrikaste, zviju-gane in čudno zasukane žile ter pajkovi mreži podobne

Ob nakupu izdelkov s tem kuponom v Tosamini Beli štacunci Litija podarimo 25 % popusta na izbran izdelek ob enkratnem nakupu nad 20 €. Kuponi, boni, popusti in akcije se ne seštevajo. Kupon ne velja v spletni trgovini, na zaklenjene cene, darilne bone in medicinske pripomočke na naročilnico, ki jo predpiše zdravnik. Kupon je za enkratni nakup in velja do 30. 10 . 2018. ZT

KUPON ZA POPUST25%

drobne žilice v koži. Če prve znake zanemarimo in ne ukrepamo pravočasno, lahko bolezen zaradi motene oskrbe nog s kisikom in hranili privede do propadanje tkiva na spodnjem delu goleni, do kroničnih ran in celo gangrene.Kdaj posumiti na kronično vensko popuščanje? Da ne bi spregledali prvih znakov kroničnega venskega popuščanja, je dobro vedeti, kaj je tisto, kar zanesljivo govori o začetkih te bolezni: • bolečine se zmanjšajo, ko hodimo ali noge dvignemo v višji položaj,• gretje nog težave še poslabša,• če noge hladimo, se bolečine zmanjšajo,• povijanje nog s povoji ali kompresijske nogavice težave občutno izboljšajo ali jih celo odpravijo.K zdravnikuZdravnik - specialist dermatolog ali flebolog bo predpisal ustrezno zdravljenje. V prvem stadiju zdravlje- nja kroničnega venskega popuščanja in pri preprečevan-ju nastajanja novih krčnih žil je nujno potrebna kompresijska terapija oziroma kompresijsko povijanje z elastičnimi povoji. S stiskanjem ven od zunaj namreč lahko preprečimo napredovanje bolezni in blažimo simptome, žal pa se težave vrnejo, če s kompresijskim zdravljenjem prenehamo.

Založbo Ocean je ustanovila Na-taša Detič iz Zagorja, ki se je za samostojno pot odločila po enaj-stih letih dela v založništvu. Si-cer se je s knjigo srečevala že več let tudi kot lektorica strokovnih zbornikov in monografij, uredni-ca poljudnoznanstvenih priročni-kov, urednica osnovnošolskih in srednješolskih učbenikov, vodja znanstvene založbe, lektorica lepo-slovja, moderatorka na predstavi-tvah knjig in direktorica programov splošne založbe. Kot je povedala, delo ni enostavno, a s knjigami rada in s srcem dela. Vesela je, da so bralci prepoznali kakovost Oceano-vih knjig in ima založba vsako leto več stalnih strank, ki se rade vrača-jo oziroma kupijo vsako Oceanovo novo izdano knjigo. V petih letih se je Založba Ocean z izdanimi 18 knjižnimi naslo-vi odlično usidrala na slovenski knjižni trg. Postala je prepoznav-na z naslovi kakovostne literature za otroke, mladostnike in odrasle. Njihova trenutno najpopularnejša naslova sta slikanica za vse genera-cije Ljubezen in mladinski roman Čudo v prevodu Boštjana Go-renca Pižame. Čudo se je prodal v 6800 (za Slovenijo neverjetnih) izvodih. Z enakim navdušenjem so bralci sprejeli tudi nadaljevanje romana o Augustu Pullmanu, dečku s hudo deformacijo obraza.

Oceanovih petZaložba Ocean je avgusta praznovala peto obletnico ustanovitve. Obeleži-la jo je z izidom nove knjige.

Gre za zgodbe njegovih sošolcev, ki so se tako ali drugače odzivali na Augustovo drugačnost. Prva v nadaljevalni seriji je izšla Julia-nova zgodba, ki se je v enem letu prodala v 1800 izvodih. Natanko ob peti obletnici založbe je izšla še Charlottina zgodba. Obe je preve-del Boštjan Gorenc.Založba Ocean sodeluje tudi z za-savskimi ustvarjalci. Tako je izdala slikanici Kodra in Čudovita novica avtorice Barbare Lekše in slika-nico Ženičke in strički za daljnimi grički avtorice Nine Jelen.Prepoznavni so še naslovi založbe, ki sodijo med literaturo za odrasle.

To so Piton na kolesu avtorja Bo-štjana Isteniča, poletno obarvan roman Nisem Penelopa hrvaške avtorice J. H. Helenice, Zbrka poezije, pod katero se je podpisala Zala Đurić Ribič, in knjiga Naj gre za jezik, v kateri dr. Marko Stabej razmišlja o sodobni slo-venščini.Poleg 18 naslovov se je v petih le-tih nabralo še sedem ponatisov, kar kaže na to, da se Oceanove knjige dobro prodajajo. Po mnenju Nataše Detič so za ta uspeh zaslu-žni tudi bralci, ki svoje pozitivne izkušnje »od ust do ust« delijo s prijatelji in znanci, nekateri pa tudi s sledilci na družbenih omrežjih. Pomembna je še vloga učiteljev, ki Oceanove knjige priporočajo v branje svojim učencem (pogosto pa tudi njihovim staršem).»Tudi v prihodnje bo založba ostala zvesta realističnemu mladinskemu leposlovju, za katero si je v petih letih uspela ustvariti tržišče,« pra-vi Detičeva. Slovenskim bralcem, ki jih je očarala zbirka Čudo, pa obljublja, da si bodo po Julianovi in Charlottini zgodbi naslednje leto lahko prebrali tudi Christopherje-vo. Knjige so na voljo na prodajnih mestih v knjigarnah in trgovinah ter v Oceanovi spletni knjigarni. Vsako leto konec novembra pa se Založba Ocean predstavi s čudo-vito stojnico na Slovenskem knjiž-nem sejmu v ljubljanskem Cankar-jevem domu.

M : TPK

NOVASEZONA

Merica dobregaVsak torek ob 8:30

v živo samo na

23četrtek, 27. september 2018

Spremljajte tudi nagradne igre na www.zasavc.net. ZABAVA

SLOVARČEK:HIPOPOTAM (povodni konj), SHEBER (po Bibliji Kalebov sin), TONZILITIS (angina)

Nagradna križanka 9

Ime in priimek:

Naslov:

Tel.:

Geslo:

9LETOVIŠČE NA Z OBALI

ISTRE

TRIKOTNI DEL ZIDU

OB STREHI

ŽIVALSKI IZTREBKI,

BLATO, GOVNO

PRISTANI-ŠČE

POLET, ZANOS, VNEMA

PRITRDIL-NICA

KUHINJSKA POSODA

ABECEDNIK (REDKO)

PRIMER, ZGLED

LANTAN SODNO TELO P.

SODIŠČA

BULA POD KONICO JEZIKA

FANT (POG.)

T. ODPRT. PRI PTICAH

BOLNIŠNICA

NEIME-NOVANA OSEBA

DAN. OTOKDEBEL

KOSTANJ

KONEC GESLA

POVODNI KONJ EVA BOTO

GRŠKA OPERNA PEVKA AGNES

ŠVEDSKO SMUČIŠČE LATINSKI

PREDLOG

TEKMOVA-NJE V VEČ PANOGAH

SODNI POSTOPEK

UMETEN VODNJAK, KI BRIZGA

VODO

GLAVNO MESTO

KITAJSKE

PUSTOLO-VEC

NEMŠKI FILOZOF

IMMANUELAMER. PEVKA

ROMULOV BRAT

PO BIBLIJI KALEBOV

SIN

DOMOLJUB ARABSKA JADRNICA

PLOŠČI-CA PRI

HOKEJU, PLOŠČEK

ŽENSKE PRSI

LOJZE PETERLE

AZIJSKA DRŽAVA

(BEJRUT)

DVOSPEV UTRDBA V TEXASU

ADAMOVA ŽENA

IT. IGR. VALLI

DOMIŠLJA-VOST

STOTINKA KRONE

OPOMBA (OKRAJŠ.)

ČRTA, SMER ZDRAV. RASTLINA

DEKANOV NAMESTNIK

NAS. NA DOLENJSK.

OBLIKOV. HRANIITELJ ZMOTNOST

SLOVEN. NOVINARKA

TAMARA

DEL ROKE KRČEVINA, ROVT AVTOM.

OZNAKA LIBANONA

MADŽ. D. ENOTA

PLISE (POG.) ZNANOST KDOR LIKA

VELIKA PRI-POVEDNA PESNITEV

DOTOK DENARJA SKUPŠČINA

GALIJSOGL. V B.

VISITOR PADEC

ZAČETEK GESLA

NIHAJ, ZIB

KRALJICA ŠPORTOV

SLOV. IGRALKA

RINA

SILICIJ ANCONA ANG. PIS. ROALD SPLET LAS RADIJ

URŠKA GOLOB NASILNOST N. NACIST

HEINRICHSLADKA HRUŠKA

OSKRBNIK, VARUH

MESTO V SIBIRIJI OB REKI LENI

ŽENSKO IME

GR. BOG PODZEMLJA

NEKDANJI POLITIK

IVANOVOJ

TOVAR. V HRASTNIKU KRAJEVNA

SKUPNOSTTRAČNICA VRSTA

KROŽNIKAIZSELITI

SE IZ POLITIČNIH RAZLOGOV

GRŠKA BOGINJA

JUTRANJE ZARJE

DEL GLEDA-LIŠČA

LUPINA, OTROB

DANIEL POPOVIĆ

PERONOVA ŽENA

NEK. BEL. MOTO-CIKLIST HARRY

OŽINA V SREDNJI GRČIJI

SANITETNI MATERIAL

OTOK V PRES-

PANSKEM JEZERU

SADNA PIJAČAREŽA,

VRZEL

PIJAČA STARIH SLO-

VANOV

LOJZE SLAK ANGINA

NOBELIJ ITAL. SPOLNIK

SINKO, SINSIJAJ, BLIŠČ, LESK

OKROGLI DEL VOZILA

KRAJ BLIZU VALJEVA (SRBIJA)

GLASBENI INTERVAL

(OSMA STOPNJA)

ORIENTAL-SKO RIŽEVO

ŽGANJE

Sudo

ku 9

6 47 5 6

8 49 6

8 2 4 39 8 7

8 7 99 7 2 8

5

Rešitev nagradne križanke 8:slovanofil, karikatura, ako, rojak, Pri-mož, ČI, Roar, pezeta, MZ, ma, vom-bat, Po, Smolar, Rp, gangrena, Ozu, Zagorje, menelaj, FIFA, dodo, jok, en, mik, Zveza pionirjev, tekač, kdo, pri-znanja, EC, azur, ol, znamka, Tse, kna, Lir, Ereb, ura, pok Taja, Kjoto, nežka,

klerikalec, Aasen, oval, Loir, cena, Zvone, občine, gnus, Pograjc, Isonzo, KL, Ira, anketa, ALU, tisk, Toko, eko-log, ihta, knap, raninaGeslo: PRIZNANJA OBČINEPrejeli smo 101 rešitev za nagrado križanko 8-18. Nagrajenci bodo preje-li tekaško majico:

Marija Žitnik (Podkraj 78, 1430 Hrastnik), Ksenija Grobelšek (Orova vas 1b, 3313 Polzela), Marija Klančar (Savska 14, 1410 Zagorje).Iskrene čestitke!Bralci, ki pošljejo uredništvu reši-tev križanke in svoje osebne podatke (ime, priimek, naslov), soglašajo, da se ti objavijo v Zasavskem tedniku in da za ta namen podatke obdelujemo. Z osebnimi podatki ravnamo v skla-du s Splošno uredbo o varstvu oseb-nih podatkov in veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Soglasje za obdelavo osebnih podatkov lahko kadarkoli prekličete prek pošte ali te-lefona.

836247195472591683159836274245379816768124539913658742384765921697412358521983467

Kupone s pravilno izpolnjenim ge-slom Križanke 9-18 pošljite na naslov: Zasavski tednik, Mestni trg 5 a, 1420 Trbovlje ali na elektronski na-slov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko)info@zasavskitednik.si do 18. 10. 2018. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli ma-jico jamatlona.

24četrtek, 27. september 2018

Vse o Zasavju vsak dan na Zasavc.netZADNJA

Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi ne morejo privoščiti, berejo pa radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za pol leta bi znašala naročnina 12 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete podporo na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave. Če tega ne napišete, sogla-šate, da vaše ime in priimek objavimo v Zasavskem tedniku. Naštete osebne podatke zbiramo le za namen objave, z njimi ravnamo v skladu s Splošno uredbo o varstvu oseb-nih podatkov in veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Soglasje za obdelavo osebnih podatkov lahko kadarkoli prekličete prek pošte ali telefona. Podporniki Zasavskega tednika v zadnjem obdobju (prispevki od 10 do 50 €): Marija Topole, Sonja Princ, Maja Malovrh Repovž, Klemen Baš, Franc Hercog, Lijana Vidic Ristič, Ana Zelenšek, Ivan Pangeršič, Karlo Koprivšek, Staša Podlesnik, Jožef Vajda, Predrag Grujić, Štefanija Kopina, Marija Uranič, Breda Vidmar,

Metod Malovrh, Gregor Pajič, Janez Malovrh, Olga Baš, Ivan Vidmar, Mari-ja Cerkovnik, Danijela Čibej, Olga Pivk Vidmar, Svedent Kranjc Zagorje, Anton Leskovar, Manica Kočar Kuhnert, Marija Jerman, Danijela Čibej, Župnija Trbovlje – sv. Martin, Ivan Berger, Milena Marko-vič, Marija Malovrh, Marija Kamnikar, Anton Šum, Vinko Kurent, Tomaž Vah-tar, Ivan Janez Pavšek, Valentin Kralj. Nekateri podporniki ne želijo biti objavljeni.Vsem iskrena hvala.

Uredništvo Zasavskega tednika

Podporniki

RUDARSKI MUZEJ ZAGORJEOdprto: od torka do petka od 8. do 17., sobota od 9. do 13. ure, nedelja, ponedeljek in prazniki po dogovoruInformacije: 040 588 351Loke pri Zagorju 22a, 1412 Kisovec

Naročite svoj izvod! Naročila sprejemamo po telefonu: 070 788 510 vsak delavnik

med 8. in 14. uro, na e-naslov: info@zasavskitednik.si ali prek spleta: www.zasavskitednik.si/ko-je-dan/. Cena: 18 eur.

Andrej Plevčak

Moje Trbovlje

201

8

1. december 2018

za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

www.jamatlon.si

Jubilejni, 10. jamatlon

Najbolj nora dogodivčina v Sloveniji

adrenalinsko doživetjezberite pogumpostanite Jamatlonec

Prijave so odprte!Prijave so odprte!

Naročite svoj izvod! Naročila sprejemamo po telefonu: 070 788 510 vsak delavnik

med 8. in 14. uro, na e-naslov: info@zasavskitednik.si ali prek spleta: savus.si/knjige/moje-trbovlje/ Cena: 18 eur.