Začetek 20. stoletja – več kot ½ prebivalstva živi na podeželjuLeta 2000 živi v mestih več kot 80 % prebivalstva – 75 % v velemestihUrbanizacija je potekala zelo hitro, ameriška mesta so se razvijala drugače kot evropska

U.S. Cities European CitiesAD - After Detroit BC - Before CarsFree Market Directed Government DirectedLocation for work Location for work and livingUnplanned growth Planned developmentSporadic Growth Sustainable developmentRacial and economic segregation Integrated communities

Večina, 75 % prebivalstva živi v večjih ali manjših mestih. Predvsem v starih industrijskih pokrajinah na SV države je prebivalstvo nakopičeno v obsežnih mestnih območjih. Velika milijonska mesta se zlivajo s širokimi obmestji v nepregledne mestne pokrajine.

New York City, New YorkLos Angeles, CaliforniaChicago, IllinoisHouston, TexasPhiladelphia, Pennsylvania

New York City 8.1 to 21.1millionLos Angeles 3.8 to 16.3 millionChicago 2.8 to 9.1 millionWashington/Baltimore 7.6 millionSan Francisco/Oakland 7.0 million

Ameriško velemesto sestavljajo trije deli, ki se močno razlikujejo po funkciji in po videzu.

Vzroki za gradnjo nebotičnikov:- komunikacije- cena zemljišč

• Okoli poslovnega središča se širi notranji del mesta, ki je nastal v času močnega priseljevanja v 19. in začetku 20. stol.

• V njem so nastali geti, to so četrti, v katerih so se doselili doseljenci ene same narodnosti.

• V notranjih delih so se oblikovale četrti, kjer živijo manj premožni prebivalci. Po letu 1945 se je v notranje dele okrepilo priseljevanje črncev in pripadnikov drugih narodnosti, ki so pripadali nižjemu socialnemu sloju, so se številne četrti spremenile v slume.

Za slume je značilno… slabo vzdrževane stavbe in komunalne

naprave opuščeni trgovski lokali Visoka stopnja socialnih deviacij (alkoholizem,

kriminal, uživanje mamil)

Izboljšave:- Sanacija slumov- Dvig izobrazbene in kulturne ravni- Dvig ekonomskih osnov prebivalstva

Določena območja so lahko opuščena, drugod se lotevajo prenove četrti. Vanje se naseljujejo pripadniki srednjega sloja. Poleg stanovanj je tu nekaj industrije (starejše, ki potrebuje manj kvalificirano delovno silo), trgovin, prometnic,…

Za notranji del mesta je značilno tudi izseljevanje starih industrijskih

obratov. selijo se zaradi pomanjkanja prostora mestno obrobje jim nudi večje proste površine

in boljšo prometno dostopnost ob vozliščih avtocest

približujejo se visoko kvalificirani delovni sili, ki živi v udobnejših zunanjih mestnih četrtih

Business and financial centersCommunication and transportation centersDiverse populationPublic transportationEntertainmentCultural Amenities

Aging infrastructureCostly social servicesLimited tax revenuesHigh rates of crimeDeclining manufacturing baseGlobal competition

Top Ten Rankings for 2002(cities over 500,000 population)

                                                                                               

              

The top ten rankings

Četrti enodružinskih hiš leta 1920 je v njih živelo 20 %, leta 2000 že 56 % vsega prebivalstva menjavanje četrti različno premožnih slojev

Spreminjanje deleža črnskega in belega prebivalstva, ki živi v notranjem delu mesta, v predmestju in na podeželju, v obdobju 1960-90

Naraščanje deleža prebivalstva, ki živi v suburbanih predmestjih, v letih 1920-90

Vzroki za suburbanizacijo: slabšanje bivalnih razmer v notranjih delih mesta izboljšano prometno omrežje, ki omogoča dnevno migracijo na daljše razdalje želja po enodružinski hiši “v zelenju” značilna so tudi mobilna naselja za mobilne domove

Cheap landAmerican DreamInfluence of the automobileWhite FlightGovernment support

Tax break for home ownershipAuto and construction lobbies

                                       

Key

A The Central Business District.B The Zone of Transition.C Working class residential.D Commuter zone.E Countryside area

- Značilne so široke in uniformirane soseske enodružinskih hiš. - Med seboj se ločijo po velikosti hiš, vrtov, zelenic in opremljenosti z oskrbnimi dejavnostmi

Vzporedno s preseljevanjem ljudi na obrobje mest nastajajo tam nova oskrbna središčaoskrbna središča.V ta obmestna središča se selijo tudi trgovska podjetja z luksuznim blagom, da se približajo kupcem z višjo kupno močjo.Oskrbna središča so si precej podobna:

na površini 15 - 30 ha sta običajno, ob obsežnih parkiriščih, ena ali dve veleblagovnici, ob njih pa še okrog 200 trgovskih lokalov in obratovalnic storitvene obrti.

Nakupovalnim središčem so sledili industrijski parki, kompleksi uradov, banke, hoteli, zabaviščni objekti in druge storitvene dejavnosti.

.Izoblikujejo se nova suburbana poslovna središčanova suburbana poslovna središča v predmestjih, ki so prilagojena “avtomobilskemu načinu življenja”.

Zaradi nenehnega širjenja mest so nastala obsežna območja, kjer se mesta prepletajo oz. prehajajo druga v drugo in skupaj tvorijo obsežna somestja.somestja. Največje somestje je megalopolismegalopolis, ki se vleče v 800 km dogem in 250 km širokem pasu ob SV obali ZDA od Bostona do Washingtona.

• Močna decentralizacija oz. selitev prebivalstva, industrijskih con in oskrbnih dejavnosti iz notranjih mestnih delov na njihovo obrobje

• Socialna segregacija, ki je očitna v členitvi stanovanjskih sosesk na: udobnejše in prijaznejše četrti prebivalstva višjega in srednjega socialnega razreda ter na zanemarjene predele nižjega sloja

• Prometni problemi (visoka stopnja motorizacije in široko razprostranjene in redko zazidane obmestne stanovanjske soseske, razpredene lokacije industrijskih in oskrbnih dejavnosti povečujejo kroženje ljudi in dobrin; s sodobnimi prometnimi sredstvi nemotenega odvijanja prometa še niso zadovoljivo uredili)

Posledica teh problemov je po letu 1960 stagnacija ali celo upadanje prebivalstva v

velemestih SV dela ZDA.• Na J in Z ZDA pa se kaže pospešena rast mest

(redko poseljena območja, brez okolju škodljive industrije, pokrajina ni prizadeta, v mestih ni zastarele stanovanjske in komunalne opreme).

• Značilnost sodobne ameriške urbanizacije je povečan pomen srednje velikih mest, ki v zadnjih letih kažejo močnejše razvojne težnje.

• Hitre spremembe v ameriških mestih os tudi posledica velike mobilnosti ameriškega prebivalstva

Zgostitev na Zgostitev na območju območju

megalopolisa, megalopolisa, starega starega

industrijskega industrijskega pasu in S od pasu in S od

Velikih jezer in Velikih jezer in reke sv. Lovrenca reke sv. Lovrenca

v JV Kanadiv JV Kanadi

Gostota poselitve se Gostota poselitve se od V proti Z od V proti Z zmanjšujezmanjšuje

Drugo zgostitveno Drugo zgostitveno območje je v območje je v

tihooceanskem tihooceanskem obalnem pasuobalnem pasu