summer school reader

8/3/2019 Summer School Reader

1/86


2/86


3/86


4/86

Summer School Systemic Functional Linguistics / UP PEF Koper, 5th-7th July 2010

5

Za uvod / Foreword

Z Mednarodno poletno olo sistemsko-funkcijskega jezikoslovja, ki predstavlja uvod v 22. evropsko kon-

ferenco in delavnice sistemsko-funkciijskega jezikoslovja, bi eleli tudi ire odpreti in poglobiti zanimanje zato teorijo v slovenskem jezikoslovnem prostoru. Tematika poletne ole predstavlja sodobne pristope, ki jihponuja sistemsko-funkcijska teorija, pri razvijanju (besedilne) pismenosti ter pri analiziranju in ozaveanjustrukture in izbire semiotskih sredstev za ustvarjanje pomena (pomenjenje) v vekodnih besedilih.

James Martin se bo osredotoil na programe pismenosti z vidika anrov, kot jo razvija sydneyjska ola, EijaVentola bo obravnavala vekodnost (rabo in souinkovanje semiotskih kodov pri pomenjenju), prav tako sebo vekodnosti v tiskanih (statinih) in avdiovizualnih (dinaminih) besedilih ter transkripciji in prevajanjutakih besedil posvetil Christopher Taylor. Poleg izvlekov, ki povedo o vsebini poletne ole in aktivnostih v njej,objavljamo tudi razprave omenjenih avtorjev, ki se tematsko navezujejo na vsebino predavanj. S slovenskimiprevodi dodajamo kamenek v mozaik teoretinega diskurza in aplikacije sistemsko-funkcijske slovnice prianalizi in vrednotenju besedil (tudi vekodnih) ter pomenjenja nasploh in v proces ustvarjanja slovenske ter-

minologije obravnavanih podroij.Zahvaljujemo se Jamesu Martinu, Christopherju Taylorju in Eiji Ventoli, da so nam prijazno dovolili objaviti

svoje lanke kot tudijsko gradivo Poletne ole.

The Summer School of the Systemic Functional Linguistics 2010 presents an introduction to the 22nd Sy-stemic Functional Linguistics Conference and Workshop 2010. It also aims at arousing interest with Slovenelinguists. The topics of the course present the contemporary findings of SFL in developing (prose) literacy, inanalyzing and discussing the structure and the choice of semiotic sources in the meaning-making process inmultimodal texts.

James Martin will focus on genre-based literacy programs of the so-called Sydney School. Eija Ventola willdeal with multimodality. The topic of Christopher Taylors lectures will be multimodal texts (static printedand dynamic audio-visual as in TV and films). Besides the abstracts announcing the theme and the activitiesof the course, the publication proposes the lecturers articles addressing the topics of the summer school. Byadding their Slovene translations we wish to contribute to the Slovene theoretical discourse, to the applicationof systemic functional linguistics in analysis and appraisal of texts, including the multimodal ones, and to thedevelopment of terminology.

We would like to thank James Martin, Christopher Taylor and Eija Ventola for kindly allowing the publicationof their articles in this Reader.

Sonja Starc


5/86


7

Povzetki

James MartinUniverza v Sydneyju

Pismenost z vidika teorije anrov: predstavitev sydneyjske ole

Na teaju poletne ole se bomo osredotoili na uvod v programe pismenosti z vidika anrov, kot jih pred-stavlja tako imenovana sydneyjska ola. Ti programi so se izoblikovali v zadnjih desetletjih na osnovno-, sred-nje- in vijeolskem podroju za materinino in dodatne jezikovne okoliine in se pri tem dopolnjujoeosredotoili na pisanje in branje ter inovativne modele tako didaktike kot kurikula. Da bi raziskali znailnostimakro in mikro modela, bomo osvetlili sistemsko-funkcijski pristop obravnavanja anrov in menjavanja struk-ture vzporedno z ustreznim upotevanjem gramatine metafore in teorije vrednotenja.

Christopher TaylorUniverza v Trstu

Vekodna besedila: analiza in prevajanje

Namen tega niza predavanj je, dognati, kako uspeno analizirati vekodna besedila, zaeni pri statinihbesedilih, kot so revialne reklame, in nadaljevati z dinaminim filmskim besedilom. Teoretino izhodie iz-haja iz sistemsko-funkcijskega jezikoslovja, uporabljene metode pa vkljuujejo vekodno transkripcijo, faznoanalizo in korpusne tehnike. Obravnavali bomo tudi fenomen predvidljivosti.

V vekodnih besedilih bomo analizirali tako verbalni kot neverbalni jezik, preden se bo teie preneslo naprevajanje z aplikacijami strategij, kot so lokalizacija, tujost (foreignisation) in nevtralnost. Govorili bomo tudio metodah ekranskega prevajanja sinhronizaciji ter podnaslavljanju in iz tega izhajajo, se bomo osredoto-ili na sinhronizacijo in zgostitev ter na nekatere manj pogoste tehnike, kot so prekritje glasu (voiceover), pri-poved, simultano prevajanje. Kot uno gradivo pa bomo uporabili filme in televizijsko gradivo, od udeleencevpa priakujemo zmonost govorjenja angleine.

Eija VentolaUniverza v Helsinkih

Analiza vekodnih besedil, s poudarkom na turistinih

Namen tega kratkega teaja je, seznaniti se s sistemsko-funkcijskim jezikoslovjem in vekodnimi analizamiob prouevanju turistinih diskurzov. Turizem nam ponuja bogat vir diskurzivnih zgledov, realiziranih s po-mojo jezika in razlinih drugih kodov, kot so slike/podobe npr. v brourah, zvok in film na spletnih straneh.V mnogih deelah je to tudi precej pomembno gospodarsko podroje, zato predstavljajo turistini diskurzipomembno vlogo v sodobnih drubah.

Udeleenci poletne ole lahko prinesejo s seboj svoj (majhen) korpus (lahko tudi besedila z drugih podro-ij). Seznam branja in natanen program pa bodo dobili ob registraciji (prvi dan poletne ole). Cilj sreanj je,pouiti udeleence o analizi jezikovnega in vekodnega (vesemiotskega) vidika turistinih (in drugih) diskur-zov v smislu njihove funkcionalnosti v kulturnih, situacijskih in institucionalnih okoliinah njihove realizacije.Namen je torej, umestiti sistemsko-funkcijsko jezikoslovje in vekodnost v prakso in ugotoviti, kako jezik inkombinacija ter integracija kodov ustvarjajo pomenjenje v drubenih diskurzih.


6/86

Mednarodna poletna ola sistemsko-funkcijskega jezikoslovja / UP PEF Koper, 5.-7. julija 2010

8

Abstracts

James MartinUniversity of Sydney

Genre-based literacy: an introduction to the Sydney School

For this course Ill focus on an introduction to the genre-based literacy programs of the so-called SydneySchool. These programs have evolved over the last three decades across primary, secondary and tertiary sectors,in mother tongue and additional language contexts, including a complementary focus on writing and reading,and innovative designs for both pedagogy and curriculum. In order to explore both macro- and micro-designfeatures, SFL approaches to genre and exchange structure will be highlighted, alongside relevant considerationsof grammatical metaphor and appraisal.

Christopher TaylorThe University of Trieste

Multimodal texts: analysis and translation

The purpose of this set of lectures is to establish how to successfully analyse multimodal texts, starting fromstatic texts such as magazine advertisements and progressing to dynamic film texts. The theoretical basis is thatof systemic functional linguistics and the methods used include the multimodal transcription, phasal analysisand corpus-based techniques. The phenomenon of predictability will also be discussed.

Both the verbal and non-verbal language of multimodal texts will be analysed, before shifting the focusonto translation, with the application of strategies such as localisation, foreignisation and neutralisation. Themain screen translation methods of dubbing and subtitling, and the consequent focus on synchronisation andcondensation respectively, will be covered as well as other less frequently used techniques such as voiceover,narration, and simultaneous interpreting. Assorted film and television material will be used to illustrate thelectures but no foreign language competence (other than English) is required.

Eija VentolaUniversity of Helsinki

Analysing multisemiotic texts particularly in the field of tourism

The purpose of this short course, in the form of lectures and workshops, is to learn about systemic-functio-nal linguistic and multisemiotic analyses by studying the discourses of tourism. Tourism provides a rich sourceof discourse examples which are realised both through language and various other modes, such as images e.g.in brochures, and sound and film on the web pages. It is also a field of considerable economic importance inmany countries, so discourses of tourism play a significant role of our modern communities. The participantscan bring their own small corpus to the course (and also texts from other fields can be used in the workshops).A reading list and a detailed programme will be provided for the participants after registration. The aim of thesessions is to guide the participants towards analysing the linguistic and multisemiotic aspects of tourism (otherfield) discourses in terms of their functionality in the cultural, situational and institutional contexts in whichthey are realised. The purpose is to put systemic-functional linguistics and multisystemiotics into into prac-tice and learn how language and combination and the integration of the modes work in the meaning-makingin discourses of communities.


7/86


9

lanki

James R. Martin, David Rose

Interakcija z besedilom: vloga dialoga pri uenju branja in pisanja1

1 Izzivi anrskih pristopov k pouevanju pismenosti v programih angleine za znanstvene raboanrsko podprti pristopi k pouevanju branja in pisanja so v Avstraliji in drugih zahodnih izobraevalnih

sistemih doiveli hiter razmah in povzroili velik napredek pri unih rezultatih, ki so presegli priakovano stop-njo znanja od dvakrat do ve kot tirikrat (Culican 2005, Rose & Acevedo 2006). K razvoju takih izobraevalnihpraks v Avstraliji je prispevala hitra rast delea tujih tudentov iz neangleko govoreih okolij, ki so moralirazviti sposobnosti znanstvenega izraanja. Podobno danes gospodarske spremembe na Kitajskem vplivajo nadrugane izobraevalne potrebe in spodbujajo zanimanje za inovativne pristope k pismenosti v angleini in

e posebej angleini za znanstveno rabo. Toda vpeljava anrsko podprte didaktine pismenosti v jezikovneprograme angleine prinaa tevilne nove izzive, saj obstajajo med Kitajsko in Zahodom velike razlike gledezgodovine izobraevanja in sodobnih izobraevalnih praks. Izzive je mogoe razdeliti v dve skupini. Prvi,katera znanja naj bi ob jezikovnem znanju in razvijanju sposobnosti za uporabo tega znanja tudenti pridobili vprogramih angleine za znanstveno rabo, in drugi, kako najbolj uinkovito pridobiti ta znanja in s tem pove-zane sposobnosti ter kako jih pouevati. V tem prispevku bomo pri pouevanju pismenosti v okviru anrskegamodela jezika najprej obravnavali vpraanje kaj in katere sposobnosti potrebujejo uenci anglekega jezika,nato pa vpraanje kako pouevati pismenost, pri emer bomo pregledali vlogo dialoga pri didaktinem delusydneyjske ole, ki se opira na anrski pristop k jeziku (Martin 2000/2006, Martin in Rose 2005).

2 anrsko podprt model jezika

Morda je najveja posebnost jezika njegova neznanska zapletenost, ki zaobjame tisoe monosti v razlinihsistemih. Na primer, leksikogramatini sistemi znotraj stavka (ali povedi) konstruirajo doivljanje kot proces,ki zaobsee ljudi, stvari, prostore in naine, hkrati pa izvrijo govorne vloge kot vpraanja, trditve, zapovedi aliobljube, in oblikujejo stavke kot kvantum informacije (Halliday 1994/2004). Na nadpovedni ravni pa seman-tini sistemi diskurza gradijo zaporedje dogodkov in entitet, vpeljejo in beleijo/sledijo identitete v besedilu,vzpostavljajo drubena razmerja govorcev v dialogu, ocenjuje njihov odnos in organizirajo besedilo kot valoveinformacije na ravni povedi, odstavkov in besedilnih enot (Martin in Rose 2003).

To zapletenost razlini pristopi k pouevanju jezika razlagajo razlino. Ubeniki za uenje angleine so po-gosto sestavljeni glede na jezikovne ravnine, torej od besed, k besednim zvezam, povedim in besedilom. Takazasnova je odraz naslednjih dveh tradicionalnih tez, ki sta upotevani pri opisu in pouevanju jezika: jezik imahierarhino strukturo od najmanjih enot do vijih sklopov; zato se je v takem zaporedju treba uiti tudi jezi-kovne zapletenosti podobno, kot se zid zgradi iz opek in malte.2

Z jezikoslovnega vidika gre tu za vpraanje ravninskosti jezika za njegovo ravninsko jezikovno zgradbo. Vnasprotju s tradicionalnim jezikoslovjem in jezikovnim pouevanjem, anrski pristopi upotevajo deduktivnometodo (top-down perspektivi) in zanejo z opisom globalnih drubenih funkcij v besedilih, ki zaobjamejopripovedovanje dogodkov, razlago procesov, opis entitet, obravnavo vpraanj, ali ovrednotenje drugih besedil z drugimi besedami, zanejo z opisom besedilnih anrov. Besedilni anr obsega tri komponente drubenegakonteksta: podroje, ton in nain. Podroje znanstvenega besedila se uvra v eno ali ve znanstvenih disciplin;njegov ton sproi razmerja znanstvene avtoritete med bralci, pisci in drugimi avtorji v teh disciplinah; njegovnain je navadno zgoen, tehnien in abstrakten, kar je znailno tudi za slikovno gradivo. Te kontekstualnedimenzije anr, podroje, ton in nain se v besedilu uresniijo kot diskurzivni semantini vzorci. Vzorcidiskurza se nato ubesedijo kot leksikogramatini vzorci v stavkih in se zapisujejo kot zvoni vzorci v govornirabi ali grafini v pisni rabi. Na sliki 1 so predstavljene ravnine jezika v drubenem kontekstu.

1 Objavljeno v: Foreign Languages in China. 4 (5): 6680.2 Halliday (1996: 21) priporoa, da bi opustili leksikalni model opeke in malte, po katerem besede zdruuje slovnini cement, saj gre za ostalino struktu-

ralistinega naina razmiljanja.


8/86


10

Slika 1: Ravnine jezika v drubenem kontekstu3

Z didaktinega vidika je v branje znanstvenega besedila vkljueno tako prepoznavanje anra kot tudi podro-ja, tona in naina. To zahteva prepoznavanje diskurzivnih semantinih vzorcev, v katerih se zapisujeta anr inregister, kot tudi slovninih vzorcev, s katerimi so ubesedeni diskurzivni vzorci. Pisanje znanstvenega besedilapomeni, da uporabimo te vzorce za konstruiranje anra in zvrsti. Osnovno vpraanje, ki se zastavlja uiteljemjezika, je potemtakem, katere anre morajo nai tudenti brati in pisati v znanstvenem kontekstu, in drugi, katerijezikovni vzorci se pojavljajo v teh anrih. Zapletenost angleine za znanstveno rabo se tako zoi na omejen sklopznanstvenih anrov, ki obsegajo obvladljiv razpon jezikovnih znailnosti. Ta pristop od zgoraj navzdol zasledujesmer naravnega uenja jezika. To pomeni, da se z novimi jezikovnimi znailnostmi sreamo v pomenskem kon-tekstu; to pa je v nasprotju s tradicijo pouevanja jezika, ki se zane z strukturami nijih jezikovnih ravnin. Sploniznanstveni anri, njihov drubeni namen in znailne stopnje, preko katerih doseejo cilj (natanneje obravnavnov Martin in Rose 2007), so nateti v preglednici 1.

Preglednica 1: Nekateri sploni znanstveni anri

anr Namen Znailne stopnje

opisno poroilo klasificiranje in opisovanje pojavovnaravnega in drubenega sveta

klasifikacija, opis

razlaga razlaganje procesov naravnega indrubenega sveta

pojavnost, razlaga

zgodovinskapripoved

pripovedovanje zgodovinskihdogodkov

ozadje, zapis dogodkov

postopek koraki v eksperimentu in opazovanju namen, oprema, koraki

tehnino poroilo pripovedovanje o eksperimentu inopazovanje

tehnini problem,metoda, rezultati,priporoilo

raziskovalnoporoilo

pripovedovanje in interpretiranjerezultatov raziskovalne dejavnosti

raziskava, problem,metoda, rezultati,razprava

ekspozicija dokazovanje/utemeljevanje stali teza, dokazi, ponovitevteze

razprava sooenje dveh ali ve stali teza, stalia, razreitev

pregled literature razprava o razlinih pogledih nasnov

tema, razlini pogledi,reitev

3 Na sliki: angl. genre = sl. anr, angl. tenor = sl. ton, angl. field = sl. podroje, angl. mode = sl. nain, angl. discourse semantics = sl. semantika diskurza,angl. lexicogrammar = sl. leksikogramtika, angl. grapholohy = sl. grafologija, angl. context = sl. kontekst, angl. language = sl. jezik

graphology

language

context

lexicogrammar

discourse semanticstenor

modefield

genre


9/86


11

3 Sposobnosti za znanstveno branje in pisanjeImplicitno izhodie programov pouevanja jezika, ki temeljijo na metodi od spodaj navzgor, je teorija

uenja, ki se postavlja na stalie, da se jezika uimo z uenjem in pomnjenjem komponent z nijih ravninjezikovnega sistema, preden jih uporabimo pri nalogah branja in pisanja, podobno kot se matematike in ke-

mije nauimo s pomnjenjem sklopa formul, ki jih uporabimo pri reevanju precej zapletenejih problemov. Tapristop veini tudentov pomaga, da se usposobijo za izraanje v znanstveni angleini, uspeni tudenti pa senauijo mnogo ve kot samo to, da si zapomnijo te komponente: bolj pomembno je, da vadijo in razvijajo spo-sobnosti, kot so prepoznavanje, interpretacija in raba pisnih jezikovnih vzorcev v besedilu. Pogosto pouevanjeteh sposobnosti v jezikovnih programih ne poteka eksplicitno, ampak kot proces, ki se dogaja pri uspenihuencih potiho, medtem ko delajo vaje za posamezne jezikovne komponente in jih kasneje intuitivno uporabijopri dejanskem znanstvenem branju in pisanju. Tisti tudenti, ki imajo e ve izkuenj z branjem in pisanjemznanstvenih besedil, bodo imeli najve monosti, da tiho pridobijo te sposobnosti; tisti z manj izkunjami bodopri tem manj uspeni.

Z jezikoslovnega vidika gre tu za vpraanje, kako se jezikovni sistemi uposamiijo v besedilu; to je, vsako be-sedilo je ena posameznost iz celote jezikovnega sistema in vsaka jezikovna znailnost v besedilu je posameznostene izmed monosti v jezikovnem sistemu. Vpraanje pri jezikovnem pouevanju je, ali zanemo z jezikovnimisistemi ali s posameznostmi jezikovnih sistemov v besedilu. Tradicionalni pristopi enostavno sledijo tradiciji vdrugih znanostih, ko je vsebina predavanj doloena glede na strukturo discipline (vertikalni diskurz po Bern-steinu 1999). V ta namen pri jezikovnih teajih zanejo s sistemi, ki so bili opisani v tradicionalnem jezikoslovju(besedie in skladnja), dajo uencem naloge, s katerimi uenci vadijo pomnjenje teh sistemov, in potem preve-rijo njihov spomin. To je v nasprotju s tem, kako poteka uenje maternega jezika; v nobeni kulturi stari svojegaotroka ne bi uili govorjenja in pisanja tako, da bi ga silili, da si zapomni znailnosti jezikovnega sistema, inpotem preverjali, kako dobro si je zapomnili posamezne znailnosti. Znailnosti se namre nauimo, medtemko jih vekrat preizkusimo v drubenem diskurzu (to je, kot besedila), zato si tudi otrok oblikuje razumevanjesistemov izbir med znailnostmi, medtem ko jih preizkua (Bernsteinov horizontalni diskurz).

To nasprotje je povzroalo veliko nezadovoljstvo in na zahodu spodbudilo progresivno revolucijo v po-uevanju jezika po letu 1960 z vpeljavo pojmov, kot so komunikativna kompetenca v jezikovnih programihangleine za odrasle, celostni jezik in procesualno pisanje v olah ter v zadnjem asu z oblikovanjem pojmakonstruktivizem. eprav so progresivno/konstruktivistine teorije pripisovale velik pomen uenju jezika vavtentinih situacijah drubenega konteksta, pa je bila njihova pomanjkljivost ta, da niso imele jasno izob-likovanega modela razmerij med jezikovnimi sistemi, besedili in konteksti. Namesto tega se je ustalilo pojmo-vanje/domneva, da se uenje pojavi samodejno v neizoblikovanih komunikativnih kontekstih in zato uenjajezikovnih sistemov pogosto niso spodbujali, ampak je bilo prepueno nakljuju. Dejansko pa sistematinerazprave o uenju prvega jezika kaejo, da stari in drugi odrasli nenehno vodijo otroke, da prepoznavajo inuporabljajo znailnosti jezika ustrezno posebnim predvidljivim kontekstom govorjenja in branja (ponazorje-no v naslednjem razdelku). Na ta nain zanejo otroci postopoma prepoznavati in razlikovati anre v njihovikulturi in posameznemu anru ustrezno jezikovno rabo. S Hallidayevimi besedami (1994: xxxi): Kot se jezikmanifestira v besedilu, podobno se kultura manifestira v situacijah; zato s prisostvovanjem besedilu-v-situaciji

otrok sestavi kod in z uporabo tega koda za interpretacijo besedila sestavi kulturo.Medtem ko je teza progresivnih/konstruktivistinih teorij, da se jezika ne da pouevati, ampak se ga lahko

nauimo le v kontekstu sporazumevanja, tradicionalni pristopi uveljavljajo mnenje, da se jezik pouuje v skla-du z opisom v olskih slovnicah, to je kot skupek dekontekstualiziranih sistemov. Toda bistvene sposobnosti,ki jih uenci dejansko potrebujejo pri uenju jezika, so naslednje: da pri branju besedila prepoznajo kategorijejezikovnih vzorcev posameznih jezikovnih ravnin, da jih interpretirajo v besedilnem kontekstu glede na lastneizkunje in cilje in jih prono uporabljajo pri svojem pisanju.4 Po zgledu uenja prvega jezika je logino zapo-redje pri pouevanju tako, da uence vodimo: prvi, da prepoznajo jezikovne vzorce v besedilu; drugi, da jihinterpretirajo v povezavi s sistemskimi znailnostmi jezika; in tretji, da jih uporabijo pri lastnem pisanju. Nata nain se najprej uimo jezikovnih znailnosti v dejanskih besedilnih kontekstih; temu sledi razumevanje, kije osnova za prepoznavanje sistemskih nasprotij med razlinimi jezikovnimi znailnostmi. Tako je praksa po-

uevanja obogatena z vedenjem o jezikovnih sistemih in o tem, kako se ti uposamiijo v besedilih, ki jih morajobrati in pisati nai uenci. Osnovni poudarek pri pouevanju je, da razvijemo sposobnosti prepoznavanja, ki se

Glej tudi Freebodyjev in Lukeov 1990 model tirih virov branja.


10/86


12

lahko uporabljajo v razlinih znanstvenih disciplinah, in drugi, pridobivamo konkretno znanje o jezikovnihsistemih. In tako kot je znanje o jezikovnih sistemih pridobljeno v konkretnih situacijah avtentinih besedil,tako se tudi nijeravninskih sistemov nauimo v kontekstu vijeravninskih sistemov, ki se zanejo z anrom inzvrstjo besedila, in nadaljujejo z glavnimi semantinimi vzorci in slovninimi znailnostmi.

4 Kako se jezika uimo z interakcijoVsem nam je znano dejstvo, da govorjenje omogoa razline naine interakcije, ki jih pisanje ne. Manj pa

nam je jasna vloga, ki jo lahko ima interakcija pri uenju branja in pisanja, tudi kadar je konni cilj didaktinepismenosti, da uenci sami piejo in berejo. Didaktino opismenjevanje sydneyjske ole je navdihnilo Hallida-yevo in Painterjevo raziskovanje razvoja govorjenega jezika pri predolskih otrocih (Halliday 1973, 1993, 2003;Painter 1984, 1986, 1998). Kot je prikazano v nadaljevanju, so nanjo vplivale zlasti raziskave o razvoju govorje-nega jezika. V naslednjem dialogu 1 Hallidayev sin, star 22 mesecev, pripoveduje starem o kosilu; otrok skupajs stari interaktivno obnovi izkunjo.5

Dialog 1

Otrok: Teta Joan kuha ga ga za tebe.

Oe: Teta Joan je skuhala ga ga za tebe, ali ne?

Otrok: Teta Joan kuha graha.

Oe: In grah.

Otrok: Zael vpiti.

Mati: Kdo je zael vpiti.

Otrok: Nila je zael vpiti.

Mati: Kaj res? Kaj si vpil?

Otrok: Graha.

Kasneje istega dne otrok sam obnovi svojo izkunjo tako, da odvre interaktivno podporo, ki so mu jo starinudili v prvem poskusu:

Otrok: Teta Joan kuha ga ga za tebe in graha ti je zael vpiti GRAHA!

Pri tovrstnih zgledih moramo najprej opozoriti, da so ta besedila ustvarjena v kontekstu izkunje, v katerista sodelovala odrasli in otrok, kar omogoa starem, da zastavijo prava vpraanja, s katerimi vodijo k irjenjubesedila. Drugo, kar je treba poudariti, je, da imajo stari v interakciji podporno in usmerjevalno vlogo. V dia-logu 1 oe na zanimiv in dojemljiv nain spremlja otrokove komentarje; in mati prodira globlje v izkunjo znapeljevalnimi vpraanji, kot so, kdo je vpil in kaj so kriali. To govorjeno besedilo zgodnjega obdobja je z dru-gimi besedami besedilo, ki je sestavljeno s skupnimi momi. Prispevek starev omogoa otroku, da v interakcijidosee ve, kot bi bil sposoben sam zase. Podoben zgled iz Painterjevega gradiva (Painter 1993) potrjuje, kakose otrok s pomojo starev spopada z abstraktnostjo (hitrost):

Dialog 2

Oe: Ta avto ni tako hiter kot na.

Otrok (4.8): Mislim sem Mislim sem, da vsi avti lahko vsi avti lahko grejo z enako vsi avti lahko grejo z enako

(premor) hitro

Mati: Z enako hitrostjo.

Otrok: Ja, enako hitrostjo.

Tak nain vodenja z interakcijo mono spominja na pojem odranja (angl. scaffolding, po Vygotskyem),ki predpostavlja, da se uenje odvija tako, da uitelji zgradijo podporni oder za uence in jim ga vzamejo, koso uenci sposobni samostojno opraviti jezikovno nalogo.6 e zdaj pogledamo pisni nain, lahko vidimo enak

5 Opombe v tem razdelku so po Martin in Rothery 1991.6 Applebee in Langer 1983 se sklicujeta na Hallidayevo delo, ki popularizira izraz odranje (angl. scaffolding), ki ga je prvo skoval Bruner in njegovi

sodelavci (Wood in drugi 1976).


11/86


13

vzorec odranja pri skupnem branju starev in otroka, kar ponazarja naslednji dialog med 18-mesenim otro-kom in njegovo materjo (iz McGee 1998: 163). Odlomek je razdeljen v tri interakcijske kroge, v katerih je vsa-kokratni premik oznaen na desni strani. V enem takem premiku mati pripravi otroka, da prepozna znailnostibesedila. Otrok nato doloi besedilno znailnost, mati mu pritrdi, in lahko tudi utemelji z ve pojasnili.

Dialog 3

MatiOtrokMati

OtrokMati

Trije mali praiki [pokae vsakega praika na naslovnici knjige].[pokae na sliko drevesa] Devo [pogleda navzor mamo].JaDrevo je.[pokae na drugo drevo na sliki] devo [spet pogleda mamo].Aha, aha

Pripravi 1DoloiPotrdiUtemeljiDoloiPotrdi

Otrok

[pokae vsakega malega praika na sliki]. Tukaj so mali praiki. Adijo mama[pomaha z roko]. Zgradili bomo hio.[se smeje, pomaha mami praiki na sliki in obrne stran]

Pripravi 2

DoloiMati

OtrokMati

Oh oh, vidim volka [pokae volka, oi se ji razirijo, kot da jo je strah].[obrne stran in pokae na volka] Oh oh.Oh oh.Je puhhhal in pihhhal [piha na otroka] in je odpihnil praika. Zelo grdo, ali ne? [vdruganem tonu usmerjenem proti otroku]

Pripravi 3

DoloiPotrdiUtemelji

Ta interakcijski krog, ki obsega pripravo uitelja/stara, odziv uenca in uiteljevo utemeljitev je mogoetemeljnega pomena za loveko uenje (Rose 2005a). O njem se je veliko pisalo v kontekstu razrednega uenja voli kot o krogu IRF (angl. initiate-response-feedback, sl. pobuda-odgovor-odziv) (Sinclair in Coulthard 1975).Bolj splono ga opiemo kot interakcijski krog odranja (Rose 2004, 2005b) in je ponazorjen na sliki 1.

Slika 1: Interakcijski krog odranja7

V vseh zgoraj natetih zgledih otroka vodimo k prepoznavanju in rabi jezikovnih vzorcev, vendar se jih neui kot kategorij jezikovnega sistema, ampak se z njimi sreuje v kontekstu drubene interakcije, iz katere otroksestavi sisteme. V dialogu 1 otrok ob podpori predstavi zaporedje dogodkov v doivljajski pripovedi in rezultattega je, da je potem tudi sam sposoben sestaviti celotno zaporedje. V dialogu 2 otroka vodimo, da uporabi ab-straktni samostalnik kot jedro samostalnike besedne zveze (enaka hitrost), ker ugotovi, da lastnosti kot npr.hiter ne morejo nastopiti v tej vlogi. V dialogu 3 otroka vodimo, da prepozna znailnosti, kot so zaporedje vpisnih zgodbah (Zgradili bomo hio? otrok obrne stran), in jih interpretira v skladu s svojimi lastnimi iz-

kunjami (Adijo mama otrok se smeje in pomaha z roko) ali prepozna ustvene odzive na dogodke (Oh oh,Vidim tega volka otrok obrne stran in ponovi Oh oh).

7 Na sliki: angl. prepare = sl. pripravi, angl. respond = sl. odgovori, angl. elaborate = sl. Utemelji.

Prepare

ElaborateRespond


12/86


14

To raziskovanje jezikovnega uenja je v nasprotju s tradicionalnimi metodami pouevanja jezika, ko lahkouitelji jezikovne znailnosti ponazorijo s pisanjem na tablo, uenci nato delajo vaje, v katerih so zastopane teznailnosti, in uitelji ovrednotijo njihovo delo. Te metode nudijo sorazmerno malo odrske podpore in zatopuajo vrzel med uiteljevo predstavitvijo in samostojnimi nalogami ter med vajami in njihovo uporabo pri

branju in pisanju dejanskih znanstvenih besedil. Uenci se morajo nauiti to vrzel sami premostiti. Reitev tehproblemov je trojna: uporabiti avtentina besedila za modeliranje branja in pisanja v razredu; skupno izluiti jezikovne vzorce vzornih besedil od zgoraj navzdol, tako da zanemo z anrom; in skupno ustvariti novabesedila z uporabo teh jezikovnih znailnosti ter podpreti vse tudente, da jih uporabijo pri branju in pisanjubesedil med uno uro.

5 Pisanje anrovIz Hallidayevega in Painterjevega dela o ustnem uenju jezika je Rothery (1989, 1994, 1996) prevzela naelo

vodenja skozi interakcijo v kontekstu skupne izkunje, ki ga je prilagodila za uenje jezika v olskem kon-tekstu. Izziv ji je bil, da naredi iz uenja pisanja dejavnost, ki je vzporedna uenju govora in namenjena vsemtudentom ne glede na njihovo narodnost ali izobrazbo. Da bi to dosegla, je s svojimi sodelavci oblikovala krogpouevanja/uenja, kakor ga prikazuje slika 2.

Za krog so znailne tri stopnje dekonstrukcija, skupna konstrukcija in individualna konstrukcija. Dekon-strukcija obsega uiteljevo predstavitev modela za anr, ki naj bi se ga uenci nauili pisati, pri emer naj biuitelj obravnaval tudi kulturni kontekst, stopnje in jezikovne znailnosti anra. Skupna konstrukcija obsegauiteljevo vlogo zapisovalca, ki na tablo s kredo ali svinnikom zapisuje skupaj s sodelovanjem celega razredadrugo besedilo istega anra. Samostojna konstrukcija obsega uenevo samostojno pisanje tretjega besedila, kipripada istemu anru. Vse tri stopnje pouevanja obsegajo gradnjo podroja (da tudenti spoznajo anrske vse-bine) in zunanje okoliine (da tudenti razumejo drubeni namen anra); glavni namen tega kroga pa je, dauenci obvladajo anr tako, da so sposobni v tem anru pisati in kritino obravnavati njegovo vlogo.

Slika 2: Krog pouevanja/uenja (Rothery 1994)8

Dekonstrukcijsko in samostojno konstrukcijsko stopnjo kroga poznajo predvsem uitelji pisanja, ki upo-rabljajo tradicionalno slovnico in tehniko kompozicije.9 Manj pa poznamo stopnjo skupne konstrukcije, zatojo bomo v nadaljevanju natanneje predstavili. Za sydneyjsko olo je ta interaktivna stopnja tista, ki povezujejezikovno uenja doma in jezikovno uenje v oli in je bistvena za uence, ki imajo brez tega velike teave priuenju branja in pisanja.

8 Na sliki: angl. setting context= sl. situacija, angl. deconstruction = sl. dekonstrukcija, angl. joint construction = sl. skupna konstrukcija, angl. indepen-dent construction = samostojna konstrukcija, angl. building field= sl. gradnja podroja, angl. critical orientation to = sl. kritina usmeritev k, angl.towards control of= sl. k nadziranju, angl. genre = sl. anr, angl. text= sl. besedilo.

9 Progresivno pouevanje manj poudarja oblikovanje in svetuje, da to stopnjo v celoti preskoimo. Uenci lahko piejo o emerkoli v kakrnikoli obliki;to pomeni, da uenci e imajo druge vrste izkunje z anrskimi modeli (glej razlago pri Martin 1999).


13/86


14/86


16

Dialog 4

U Fillipa?

Fillipa Sem trdno prepriana, da bi otroci morali obiskovati olozaradi teh glavnih razlogov um, in vse jih

bom natela.U Oprosti, lahkoto e enkrat ponovi.

Lisa Zaradi teh glavnih razlogov.

U Zaradi teh glavnih razlogov. Kdo se lahko spomni druge besede za glavne?

Sts Zaradi naslednjih razlogov

U Zaradi naslednjih razlogov. Kdo se spomni druge besede?

Loukia Natetih.

U Zaradi natetih razlogov,um. Kdo se spomni druge besede?

Fillipa Zaradi tukaj prikazanih razlogov.

UZaradi tukaj navedenih razlogov. Dobro. Kdo je za glavni razlogi. Roke gor. Hitro. Pretevanje rok. Glavni.Nateti. Zdaj sem pozabila, kaj so bili ostali.

ti Naslednji[v en glas]

U Dobro. Zdi se, da bo naslednji.

ti Zaradi naslednjih razlogov.

U Zaradi naslednjih razlogov[pie]. Zdaj, da pomislimo, um, preden nadaljujemo, preden jihnatejemo, elimo vkljuiti tiste stvari, ki ste jih omenili v uvodu, ali ne? Torej, kako lahko to izrazimo?Kdo se spomni? Trdno sem prepriana, da bi otroci morali obiskovati olo. Fillipa?

Fillipa Lahko, um, se ui celo vrsto celo vrsto predmetov in um religije in um

U Dobro. Kdo lahko nadaljuje/zna nadaljevati od tu naprej?

V tem dialogu uitelj ie besedno zvezo, ki bo uencem omogoila pregled dokazov v stopnji Teze tegaanra. Nanizani so razlini predlogi, razred glasuje, in doseeno je soglasje za zaradi naslednjih razlogov. To jepomemben del nadstrukture ekspozicij (in tudi razlag, kar se tega tie), saj vsebuje gramatino metaforo, ki seje bodo ti uenci morali nauiti brati in pisati v srednji oli.

V teh vrstah interakcije je uitelj neke vrste urednik. Opis vsebine anra je bil e podan in zdaj iz razredaprihajajo ideje; uiteljeva vloga je, da spoji govorne predloge uencev z jezikom, ki je primerneji za pisanje.To omogoa uencem, da sodelujejo pri gradnji besedila med sestavljanjem samim. Odranje takega tipa je zelodobra tehnika za uvajanje mladih piscev v razviteje nadziranje anrov, ker dobro zrcali njihovo izkunjo uenjagovorjenega jezika v domaem okolju, v katerem stari oblikujejo in razvijajo otrokov govorjeni jezik v pod-pornem kontekstu medsebojnega razumevanja.

Malo kasneje razred nadaljuje z delom, in sicer s pripravo uvoda. Glavni izziv je, da se navede dokaze, ki naj

bi jih razvili v ekspoziciji, ne da bi zaeli z njihovim utemeljevanjem in se mimogrede usvoji vrsto razlinih idej,ki so jih uenci e obravnavali. Bistveni uspeh v pogajanjih pomeni predstavitev abstraktnega izraza znanje, ki jeuporabljen z namenom, da bi strnili ideje uencev o tem, katere so prednosti uenja velikega tevila predmetov.

Dialog 5

U Tudi do glavnih razlogov moramo priti; na tisoe jih je. Trdno sempreprian, da bi morali otrociobiskovati olo iz naslednjih razlogov:izobrazba je zastonj, lahko ti zapolni as, stari lahko delajo in ni jim treba skrbeti zate, medtemko si v oli.

Siraj Zastonj se izobrauje.

U Prav. Kako lahko to izrazimo z bolj splono besedo? Kaj je tu tisto ire? Za kaj se gre? Kaj bo v resnicipridobil?

Loukia Izobrazbo.


15/86


17

Lynette Znanje.

ti Znanje.

U Ti bo kaj pridobil znanje, ali ne? Torej bo to mogoe obsegalo [Oprosti, Nicole, ne vem, ali s temkaj pomaga.] Dejansko, kaj dejansko s tem dosee? Dejansko pridobi

ti Znanje [skupno/unison]

U Znanje, ali ne?Torej,kako lahko to vkljuimo v naslednjo besedno zvezo? Dobro. Imamo tvoji starine bodo skrbeli zate, ti si v oli. Kdo mi lahko to pove v povedi?

Lisa Kateri del?

U Trdno sempreprian, da bi morali otroci obiskovati olo iz naslednjih razlogov:izobrazba je zastonj, lahko ti zapolni as, stari lahko delajo in ni jim treba skrbeti zate,

medtem ko si v oli.

Lisa Naui se lahko celo vrsto predmetov.

U Dobro. [pie]

Vu Znanje.

U Dobro. Kar ti bo dalo ogromno koliino znanja znanja . Tako, ta uvod postaja kar dolg. Ali jee kaj, kar bi eleli dodati? Nicole?

Nicole Um, ti pomaga pri karieri.

U Dobro. Res bi lahko, kar ti bo dalo ogromno koliino znanja, ki ti bo na koncu pomagalo pritvoji karieri. [pie] O.K. Ali se spomnite e esa? Dobro. Pa e enkrat preberimo.

ti in U Trdno sempreprian, da bi morali otroci obiskovati olo iz naslednjih razlogov:izobrazba je zastonj, lahko ti zapolni as, stari lahko delajo in ni jim treba skrbeti zate,

medtem ko si v oli, naui se lahko celo vrsto predmetov, kar ti bo dalo ogromno

koliino znanja, ki ti bo nedvomno pomagalo pri tvoji nadaljnji karieri.

Prostorska omejitev mi prepreuje natannejo obravnavo tega dialoga in nadaljnje interakcije pri skupnem

sestavljanju ekspozicije. Predstavili pa bomo konne stopnje skupnega sestavljanja, zato da bomo prikazalibesedilo, ki je bilo sestavljeno na tabli (v krepkem leeem tisku spodaj). Ta stopnja dejansko prikazuje nekajinterakcij med razrednim uiteljem in uiteljem angleine kot drugega jezika (angl. ESLT), ki sodeluje pri uniuri; kljub temu pa imajo zadnjo besedo pri izbiri vedno uenci in ti se odloijo (glej dialog 6) za monostrajekot izbiro v zvezi s kariero ali z zaposlitvenimi monostmi.

Dialog 6

U Dobro. Ah, e enkrat preberimo. Mogoe bi samo, oh .. Je eden od tistih [?] Trdno sempreprian,da bi morali otroci obiskovati olo iz naslednjih razlogov: izobrazba je zastonj, lahko ti zapolnias, stari lahko delajo in ni jim treba skrbeti zate, medtem ko si v oli, naui se lahko celo vrsto

predmetov, kar ti bo dalo ogromno koliino znanja, ki ti bo nedvomno pomagalo pri izbiri kariere.ola je tudi prostor, kjer se naui socializacije in se razvija v toplem in prijateljskem vzduju.Dobro. Tako je zdaj konan na Uvod.Prvi, ui se o celi vrsti predmetov, kulturah in ljudeh. Na primer, pri matematiki, naravoslovju,raunalnitvu, drubenih tudijih, pravopisu, umetnosti, rokodelstvu, branju, jeziku,knjiniarstvu, portu, zdravju, biblijskih znanostih, uenju novega jezika in drugih predmetih.To nam omogoa, da bolje razumemo svet in razirimo svoje znanje. Drugi, ko doseemo to

znanje, kar bo potem postavilo kar bo postavilo vse posameznike, ki konajo olo, v boljo pozicijo,ko se odloijo za samostojno kariero ali zaposlitvene monosti. Mislim, da mi tapostavijo ni ve. Karbo dalo vsem

ESLT Kar bo dalo.

U Kar bo dalo. Ja. Ne pa postaviti, nepostavilo. Kar bo potem [v en glas] dalo vsem posameznikom, kikonajo olo

ESLT Boljo monost.


16/86


18

U Ja. kar bo potem dalo vsem posameznikom, ki konajo olo, boljo monost. Zdaj pa poglejmo,kako to gre, ko preberemo e enkrat; e se mi zdi, da ne zveni dobro. To je, ko gremo e enkrat skoziin popravimo, da naredimo besedilo

ESLT Boljo izbiro pri uresnievanju njihove kariere ali zaposlitvenih monosti.

U Um,posameznikom, ki konajo olo, boljo monost, boljo izbiro. Boljo monost pri uresnievanjulastne. Komu je bolj vebolja monostali bolja izbira?

ti Monost.

ESLT V redu.

U boljo monost, da uresniijo svojo kariero ali zaposlitvene monosti. Um, To bo omogoiloposamezniku da njim vzdruje sebe ali svoje druin.V oli se tudi naui lepega vedenja, se drui z drugimi otroki, si z njimi deli vse, se igra, zabava

se naui odgovornosti, samodiscipline, upoteva olska pravila in sklene prijateljstva, ki lahkotrajajo do konca ivljenja.Upam, da sem vas preprial, da bi otroci morali obiskovati olo zaradi razlogov, ki sem jih omenil

in upajmo, da bo vsak posameznik imel to udovito prilonost, da bo obiskovalti olo

Kot ponazarja dialog 4 zgoraj, pouevanje z uporabo tovrstne interakcije, skupaj z oblikovanjem v stopnjidekonstrukcije, omogoa vsem tudentom, da pridobijo nadzor nad anrom. Nekateri mogoe potrebujejo vekrogov kot drugi; to se lahko izvaja v majhnih skupinah, medtem ko uspeni tudentje piejo sami. Ampak vsibodo prili do konca, zahvaljujo predvsem temu, da poteka interakcija. Z drugimi besedami, monolog se raz-vije iz dialoga ob sprotni dialoki podpori, ki mora ustrezati potrebam uencev.

6 Branje anrovZgoraj predstavljen pristop k pouevanju pisanja, ki sloni na teoriji anrov, je imel velik vpliv na izobraevanje

na podroju pismenosti v Avstraliji, e posebej v osnovni oli, pri izobraevanju odraslih pri angleini kot drugemjeziku in programih znanstvene pismenosti. Ker je pisanje glavni nain za ocenjevanje tudentovega akademskegadela, je cilj te metodologije ponuditi tudentom monosti za doseganje uspeha pri formalnem izobraevanju. Vzadnjem desetletju so se ti uspehi razirili na podroje pouevanja branja. Uporabljajo se natanno nartovane stra-tegije, ki pomagajo tudentom prepoznati jezikovne vzorce v znanstvenih besedilih, jim omogoajo kritino branjein uporabo teh jezikovnih vzorcev pri lastnem pisanju. Ta metodologija, poznana kot Branje za uenje (Rose 2004,2005, 2006, 2007), predlaga obravnavo branja najprej z vidika anra, potem vzorcev, v katerih se uresnii besedilnopodroje anra, in nazadnje ubeseditve znotraj povedi, ki so realizacija diskurzivno semantinih vzorcev. Metodo-logija je tukaj predstavljena z uno uro, v kateri se odrasli uenci pri predmetu angleine kot drugega jezika (angl.ESL) uijo brati razpravo o imigraciji v Avstraliji. Odlomek je predstavljen kot besedilo 2. Prvi odstavek predstavivpraanje, drugi navaja en vidik vpliva imigracije na zaposlovanje, tretji pa prinaa avtorjevo nasprotno stalie.

[2] Plus za imigracijsko enaboPred politiko bele Avstralije in po njej v 50. letih 19. stol. je bila imigracija politini vroi kostanj (angl. political hotpatato) vendar gospodarski kazalci potrjujejo, da je imigracija bila za narod zelo dobra. V nasprotju z dejstvi pa sedananje ekonomsko-nacionalistine stranke Ena Nacija, Avstralski demokrati, Napredna Avstralija, Zeleni, Avstralijaje prva zavzemajo za politiko zelo zmanjane imigracije ali imigracije pozitivne nile. Za to je ve razlogov.Najbolj sploen dokaz proti temu, da bi dovolili tevilno neomejeno migracijo, temelji na izkrivljenem pogledu naavstralsko gospodarstvo. Stranka Napredna Avstralija eli razglasiti ustavitev vsake imigracije, dokler nismo reilinaih problemov z brezposelnostjo kot da bi samo vpliv migracije bil tisti, ki odvzema slube, ki bi bile drugaemogoe na voljo nezaposlenim Avstralcem.Toda vpliv imigracije ni doloen samo na osnovi tevila delovnih mest, ki jih zavzamejo migranti, ampak je odvisen tudiod delovnih mest, ki jih ustvarijo. Rast populacije prek migracije ustvarja zahtevo po bivaliu, blagu in storitvah, kardoseemo z vijo proizvodnjo, ki posledino vodi k vejemu zaposlovanju. Glede na velikost in sestavo migracijskega

vnosa, veina raziskav ugotavlja, da je isti vpliv imigracije na brezposelnost pozitiven.

Pred branjem besedil se je una ura zaela z razpravo o imigraciji, avstralskem gospodarstvu in politinih stran-kah, torej z gradnjo podroja besedila, kot je to opisal Rothery (1994). Temu je sledil uiteljev oris drubenih funkcij


17/86


19

in stopenj v razpravljalnem anru (glej preglednico 1 zgoraj), in nato povzetek besedilnega podroja, kot se razvijev posameznih stopnjah razprave. To v metodologiji Branje za uenje imenujemo priprava pred branjem. Sledilo jeglasno branje besedila od odstavka do odstavka. Vsak odstavek je bil ustno razloen z uporabo parafraz, tako daso ga lahko razumeli vsi tudenti, nato pa ga je glasno prebral e uitelj. Te tri stopnje priprave, ki vkljuujejo oris

besedilnega podroja, povzetek celega besedila in parafraziranje odstavka, pomagajo uencem, da razumejo besedein jim ni teko slediti, ko se besedilo prebere naglas. Bistveni pomeni odlomka, kot so metafore in manj poznane po-drobnosti podroja, pa se lahko obravnavajo po branju v korakih utemeljitve. Ta krog je predstavljen v dialogu 7.

Dialog 7: Priprave pred branjem

U

tiU

Torej prvi odlomek tu, isto na vrhu, ta odlomek tukaj na vrhu [pokae],obravnava to vpraanje. Trditev je, da so bila mnenja o vpraanju migracijevedno zelo razlina, ampak za Avstralijo je to dobro.Pred politiko bele Avstralije in po njej v 50. letih 19. stol. je bila imigracija

politini vroi kostanj vendar ekonomski dokazi potrjujejo, da je imigracijabila za narod zelo dobra.

Zakaj mislite, da jo imenuje vroi kostanj? Vroega kostanja ne more drati,ali ne? Mora ga prelagati iz ene roke v drugo [pokae s premikanjem rok, simer posnema metanje iz roke v roko]. Vidite?Ja [drugi prikimavajo, da razumejo]Torej, to je metofora za razpravo. Vremo idejo v eno smer, vremo idejo vdrugo smer, ker je tako vroa [pokae]. Ne more je obdrati, a ne? Vroikostanj.

Pripravi

Glasno preberi

Utemelji

PotrdiUtemelji

tUtiU

tiU

Oprostite, kaj pomenipolitika bele Avstralije?Politika bele Avstralije. V redu.[nekateri uenci dvignejo roke]Nekateri so e sliali za to. Pred 1972 se je vladna politika imenovala belaavstralska politika. Ljudem iz Afrike in Azije je prepreevala dostop do

Avstralije. Torej ljudem iz Azije in Afrike ni bilo dovoljeno priti v Avstralijo.To je bila rasistina politika. Slabi od diskriminacije je RasizemRasizem [pie na tablo]. Politika se je spremenila, ko je stopila na oblastDelavska vlada 1972.

Vpraaj

Utemelji

IzberiUtemelji

Naslednja stopnja, imenovana podrobno branje, pomaga uencem, da sami preberejo besedilo, od stavkado stavka. Natanno oblikovan interakcijski krog odranja je uporabljen zato, da tudente pripravi, da doloijobesedne zveze v vsaki povedi in jih sproti oznaijo. V vsakem krogu je na vrsti en tudent, da doloi in izgovoriubeseditve, hkrati pa je treba poskrbeti, da vsi uenci enakovredno sodelujejo. Ueneve odgovore se vednoovrednoti in utemelji pomen oznaenih ubeseditev z besednimi definicijami, razlago pojmov ali obravnavouenevega znanja. Ti krogi so v Dialogu 8 ponazorjeni na primeru ene povedi.

Dialog 8: Podrobno branje

U

U

tiU

Poglejmo, v naslednji povedi nam avtor pove, da nekatere politine strankeelijo posebno nacionalno ekonomijo za Avstralijo in elijo manj migracijeali celo ni. Torej to bom prebral.V nasprotju z dejstvi pa se dananje ekonomsko-nacionalistine stranke EnaNacija, Avstralski demokrati, Napredna Avstralija, Zeleni, Avstralija je prva zavzemajo za politiko zelo zmanjane imigracije ali imigracije pozitivne nile.Poglejmo, zane se z besedami v nasprotju z dejstvi, in povedal vam bom,kaj to pomeni. V nasprotju z dejstvi pomeni, da kljub temu, da so dejstva narazpolago, oni ne upotevajo dejstev. Oni grejo e vedno v to smer [pokae s

hojo poez].Ignorirajo?Ignorirajo dejstva, tako je. V nasprotju z dejstvi.

Pripravi poved

Utemelji

IzberiPotrdi


18/86


20

U

tiU

In nato nam pove, katere stranke. In vpraal bom te ljudi za to mizo, da mipovejo [pokae mizo]. Dananji Ali mi lahko poveste, katere vrste strank?Ekonomsko-nacionalistine strankeTono.Tako, to je tisto, kar elim, da si oznaite ekonomsko-nacionalistine stranke e lahko samo oznaite te tri besede?[preveri oznaevanje uencev] To je odlino to je natanno tako,ekonomsko-nacionalistine stranke. Lepo krasno Dobro smo na pravipoti.

Pripravi

Doloi

Navodilo

Preverba

U

tiU

Nato nam pove imena teh strank. Vi, fantje, mi lahko poveste imena tehstrank. Ne oznaite jih, samo imena mi povejte, poglejte.Ena nacija, Avstralski demokrati, Napredna Avstralija, Zeleni, Avstralija je prva.Torej Lyndall Rowe [avtor] je pomeal vse te stranke, ki so si medseboj zelo razline. Ampak uvrsti jih v eno skupino in jih imenujeekonomsko-nacionalistine stranke.

Pripravi

Doloi

Utemeljitev

UtiU

tiUtiUtiU

Ali vidite, za kaj se zavzemajo? Dve politiki. Politiko ?Zelo zmanjano ali migracijo pozitivne nile.Tono.Oznaite ti dve. PolitikiPolitikiIn potem ti dve politiki

Zelo zmanjanoZelo zmanjanoPozitivne nileAli migracijo pozitivne nile.

PripraviDoloiPotrdiSvetujDoloiPripraviDoloiPotrdiDoloiPotrdi

U

tiU

Torej, zelo zmanjano? Kaj mislite, da to pomeni? [demonstrira tako, dapokae navzdol]. Ali lahko to povemo preprosto?Veliko manjVeliko manj, to je pravilno, Tatyana, veliko manj.

Pripravi

IzberiPotrdi

U

tiU

Pozitivne nile? Pozitivna pomeni to, kar ostane na koncu. Torej, eima ena minus ena [zapie enabo na tablo 1-1=], kaj dobi?Ni.Ni, tako je.To je pozitivna nila.

Priprava

DoloiPotrdiUtemelji

Pripravljalni koraki omogoijo vsem tudentom, da oznaijo ubeseditve v besedilu, utemeljitve pa jim po-magajo pri razumevanju, na eni strani podroja (na primer, uvranje razlinih strank v skupino ekonomsko-

nacionalistine stranke), na drugi strani jezika (na primer doloanje veznikov kljub ali strokovnih izrazovpozitivna nila). Stalni uspeh in potrditev vodita k veji zmogljivosti in motivaciji za nadaljnje uenje, omo-goata ueneve stalno pozornost, dojemanje pomenov vijih ravnin in pomnjenje informacij o podroju injezikovnih vzorcih besedila. Tak nain dela z besedilom omogoa vsem tudentom popolno razumevanje pribranju, ne glede na njihovo zaetno stopnjo znanja ali teavnost besedila (e je e pred branjem narejena ustrez-na predstavitev podroja).

Izrazi, oznaeni med uno uro, so bili leksikalni izrazi, ki so nosilci bistvenih informacij vsake povedi. Vnaslednjem koraku, pripravi za branje, so uenci, ki so en za drugim prihajali pred tablo, zapisali te izraze natablo, medtem ko so jim ostali uenci narekovali oznaene besede in jim dajali navodila, kako besede rkova-ti. Uiteljeva naloga na tej stopnji je, da spodbuja narekovanje, pomaga pri rkovanju in izgovarjavi in stalnospodbuja razpravo o teavnih besedah in zapleteni besedilni organizaciji. Skupno pisanje belek ne tablo je

posebej uporabno za tudente angleine, saj jim nudi monost, da ob stalni podpori uitelja vadijo govorjenje,posluanje in tudi pisanje.

Potem so se ena stran table zapolni z belekami, uenci napiejo novo besedilo na drugo stran table. Tastopnja se imenuje skupno besedilo. Pri tem tudenti en za drugim prihajajo k tabli, medtem ko cel razred ob


19/86


21

uiteljevem vodstvu odloa, kaj napisati. Uitelj pomaga razredu, da izbere nove izraze za vsako poved, tako dausmerja k belekam in po vrsti obravnava vsak del povedi ter predlaga ustrezne besede, kadar uenci tega nezmorejo sami.

Dialog 9: Skupno besedilo

U

tiU

[usmeritev k belekam na tabli] Kaj pomeni, e reemo politini vroikostanj?PrepirPrepir, dobro.

Pripravi

IzberiPotrdi

UttiU

In kdo se prepira?LjudjePolitine strankePolitine stranke. V redu, Politine stranke se prepirajo.

PripraviIzberiIzberiPotrdi

UtiU

In o em se prepirajo [pokae beleke]O imigracijiO imigraciji, dobro.

PripraviIzberiPotrdi

UtiUtiU

Torej kaj je na stavek? Politine stranke?Se prepirajoSo se prepiraleO imigraciji o imigraciji

PripravaIzberiUtemeljiIzberiPotrdi

UUtUU

t

Dobro, zanimo s tem. In kje smo ostali, da napiem? Li Ching?Povej ji, Wang. Bo zaela s politinimi strankami?Politine stranke [Li Ching pie na tablo]Velika zaetnica je e tu na tabli [pokae beleke]In stranke, ali lahko rkuje stranke?

[Wang glasno rkuje Li Ching pie na tablo]n-k-e, to je dobro.

SvetujPripraviSvetujUtemeljiUtemelji

SvetujUtemelji

tiU

ttU

Se prepirajoDobro, to so delale dolgo asa, tako da predlagam, da reemo so se

prepirale (angl. have been arguing).So se prepirale [Li Ching zapie][uenci glasno rkujejo] i-r-a-l-e [Li Ching zapie]Ne, naglas na i?, ne na a, tako je v redu pre-p-ra-ti [izgovori po zlogih]

IzberiUtemelji

IzberiSvetujUtemelji

titi

o [Li Ching zapie]imigraciji[Li Ching zapie]

SvetujSvetuj

Ut

UU

In kako dolgo so se prepirale o imigraciji? Od veraj?Ne, od leta 1950 [Li Ching zapie]

Reemo leta. Od leta 1950 [Li Ching zapie]Dobro, in na koncu 1950? Ne damo pike [Li Ching zapie]

PripraviIzberi

UtemeljiUtemelji

UtiU

In to je konec nae povedi.Ja [Li Ching napie piko]Najlepa hvala [k tabli pride naslednji uenec]

PripraviIzberiPotrdi

Medtem ko tudentje izbirajo izraze za ubeseditev in piejo povedi na tablo, lahko uitelj utemelji jezikov-na vpraanja razlinih teavnostnih stopenj, od zapisovalnih (pisanje loil, sklone, postavljanje odstavkov) doslovnice (na primer, angleke ase have been arguing in lene in the 1950s), tako da lahko uenci vse to vadijo v kontekstu. Te jezikovne znailnosti lahko uitelj tudi poimenuje in tako oblikuje metajezik za razvranjeposameznih znailnosti v sisteme. V dejavnostih, ki sledijo podrobnemu branju in skupnemu besedilu, lahko

obravnavamo razline jezikovne znailnosti kot abstraktne, iz besedila izluene sisteme; na primer izraanjeasa v angleini, sistem navezovanja. Tako lahko uenci jezikovne sisteme bolje razumejo in si jih zapomnijo,ker so pred tem e prepoznali in uporabili njihove funkcije v dejanskih besedilnih pomenih. e pomembneje je,da procesa branja in pisanja ne prekinemo, zato da bi obravnavali jezikovne sisteme, ampak utemeljitve nizamo


20/86


22

med delom z besedilom. Ker se pri oblikovanju novega besedila zapie vsaka stopnja posebej, to pomeni, daimamo monost utemeljiti in ponoviti tudi vzorce vijih jezikovnih ravnin, kot so poimenovanja in funkcijevsake besedilne stopnje. To je prikazano v nadaljevanju.

T Tako, to je na prvi odstavek. To je tema, o kateri govori besedilo. In zdaj bomo povedali, kaj je prvi dokaz ...

eprav se mogoe iz zgornje analize zdi, da sta natanno branje in ponovno besedilo dolgotrajna procesa, pase dejansko odvijata zelo hitro, tako da se besedilo, dolgo eno stran, lahko prebere in ponovno zapie v priblinoeni uni uri. Besedilo 3 je odlomek razprave, ki jo je ta razred ponovno napisal iz svojih belek, in ponazarjanamen in rezultate skupnega branja.

[3] Uravnoteen pogled na migracijoPolitine stranke so se od 50. let 19. stoletja prepirale o imigraciji. Iz ekonomije pa vemo, da je imigracija za narododlina.Stranke, ki elijo zaititi nacionalno ekonomijo, elijo zmanjati ali ukiniti migracijo. Te stranke imajo tri glavneargumente. Njihov pogled na vpliv migracije na gospodarstvo je neuravnoteen. Nekatere stranke menijo, da migranti

odvzemajo delovna mesta nezaposlenim Avstralcem.Vendar pa migranti ne odvzemajo dela, ampak tudi ustvarjajo nova delovna mesta. Ve ljudi potrebuje ve hi, vedobrin in ve storitev, tako da proizvodnja naraa in je posledino ve dela. Raziskave kaejo, da je vpliv imigracijepozitiven, eprav je odvisno od tega, kdo so tisti, ki pridejo, in koliko jih je.

Glede naina je to besedilo blije temu, kar se od take skupine tudentov priakuje, da napiejo, na tej stopnjipripravljalnega teaja znanstvenega pisanja. V besedilu se je zmanjala stopnja metaforinosti in idiomatino-sti, medtem ko je podroje besedila ostalo nespremenjeno. V procesu dela so se uenci nauili brati zelo meta-forino, idiomatsko znanstveno angleino, doloiti bistvene informacije v vsaki povedi, podati te informacije vobliki belek in jih uporabiti pri pisanju lastnega besedila, to je, nauili so se osnovnih spretnosti, ki jih zahtevaznanstveno izobraevanje. Hkrati so vadili rabo razlinih znailnosti anglekega jezika, ki jih lahko kasneje

zberejo in sistemsko razvrstijo.Te spretnosti lahko vadimo na katerikoli stopnji univerzitetnega izobraevanja z razlino zahtevnimi bese-

dili. Na nadaljevalnih stopnjah se lahko v podrobnem branju obravnava kratke odlomke znanstvenih besedil inse tako usmeri tudente k (razumevanju) podroja v glavnih odlomkih (kot je npr. izvleek) kot tudi k jezikov-nim znailnostim znanstvenega jezika. Manj natanno se lahko obravnava tudi dalje odlomke besedila, takoda se doloi in utemelji bistvene enote vsakega odstavka namesto vsakega stavka. Oznaene enote lahko potemzapiemo v obliki belek in jih uporabimo za pisanje povzetka ali za prispevek pri pisanju novega besedila, kinastane na podlagi razlinih virov. Tri stopnje anrske strategije pisanja, ki so predstavljene v razdelku 3 zgoraj,lahko nato uporabimo za oblikovanje in vajo sestavljanja popolnoma novih besedil.

7 Posledice

V tem prispevku smo opisali pomembno vlogo, ki jo imata vedenje o jeziku in interakcija v dialogu pripouevanju pismenosti v sydneyjski oli. Ta usmeritev k pouevanju pismenosti prinaa pomembne izzive zaraziskovanje in pouevanje na Kitajskem.

Tako je znanje o jeziku, ki si ga delijo uitelji in uenci, bistvenega pomena in zato smo zgoraj poudarilipomembnost pristopa usmerjenega k besedilu, ki v izhodie postavlja pomen. eprav ima Kitajska celo vr-sto vplivnih strokovnjakov funkcijskega jezikoslovja, pa so jezikovno obvestilni modeli pouevanja pismenostiznailno tradicionalni. Seveda se v Avstraliji zavedamo izzivov, ki jih prinaa uvajanje novih nainov razmi-ljanja o jeziku v pouevanje, eprav smo pogosto delali tudi v okoljih, v katerih je cela generacija uencev niimela znanja slovnice ali drugega vedenja o jeziku (Martin 2000). Na Kitajskem je prisotno vsaj tradicionalnoslovnino vedenje, na katerem lahko gradimo. Naa izkunja je, da je najlaje zaeti s pojmom anra in anrskestrukture in ele nato preiti k vpraanju, kako se anrsko ozvezdje uporabi pri oblikovanju vedenja na podroju

specifinih ved, kot so naravoslovne znanosti, geografija, zgodovina in tako naprej (Christie 1999, Christie inMartin 1997, 2007, Feez 1998, Whittaker in drugi 2006). Taka usmeritev je podlaga za vpeljavo diskurzivneanalize in funkcijske slovnice na naine, ki so smiselni za uitelje jezika, predmetne uitelje in njihove uence.Izziv za Kitajsko je, da angairajo svoje funkcijske jezikoslovce v tovrstnih projektih in poiejo ustrezno finan-


21/86


23

ciranje za velikansko injekcijo izobraevanja na delovnem mestu in pripravo ustreznega gradiva. Na nasvet bibil, da zanejo skromno, v ciljnih olah in skupnostih, in ugotovijo, kaj dobro deluje, ter gradijo od tu naprej.

Pri raziskovanju interakcije pa obstaja potreba po sistematini analizi diskurza v razredu, ki bi primerjalnozajela razline vrste didaktine pismenosti: tradicionalne, progresivne/konstruktivistine in anrsko podprte

programe. Martin in Rose 2003 predstavita nekaj pomembnih orodij za analizo interakcije (POGAJANJE),vpliva (VREDNOTENJE) in vekodnosti (to je, razmerje jezika do slik in vedenja). Kar elimo poudariti je, daje analiziranje besedil, ki jih uenci berejo in piejo, enako pomembno kot prouevanje nainov pouevanjabranja in pisanja.

e zdaj pogledamo pouevanje, vidimo, da obstaja velika potreba po programih dejavnega raziskovanja,ki bi raziskali naine prehajanja uencev in uiteljev od tradicionalnih oblik pouevanja branja/pisanja k boljinteraktivnim stilom. anrsko podprti programi pouevanja v Avstraliji so izkoristili dejstvo, da so progre-sivne paradigme odprle celo vrsto monosti za interakcijo med uiteljem in uencem (ibkeje uokvirjanje poBernsteinu 1975/1996) vkljuno z individualnim in skupinskim delom (interakcijo sovrstnik-sovrstnik aliz udelebo uitelja), poleg bolj tradicionalnih, na uitelja osredotoenih pristopih (moneje uokvirjanje). Toima posledice, ki segajo od naina, kako uitelj in uenci vidijo medsebojne odnose, pa do razporeditve olskihklopi in stolov v razredu. Ne dvomimo, da bodo morale biti pobude k anrsko podprti pismenosti prilagojenekitajskemu okolju; prav tako smo prepriani, da lahko s projekti dejavnega raziskovanja, ki bi ga izvajali kitajskiraziskovalci in uitelji, poiemo uspene naine za vpeljavo interakcije v pouevanje pismenosti na naine, kiomogoajo vsakemu tudentu, da se naui pisnega in bralnega obvladovanja znanstvenih in strokovnih diskurzov.

NavedenkeApplebee, A. M. & J Langer, 1983: Instructional scaffolding: reading and writing as natural language activi-

ties. Language Arts 60. 2. 168175.Bernstein, B., 1975: Class, Codes and Control 3: towards a theory of educational transmissions. London: Rou-

tledge & Kegan Paul (Primary Socialisation, Language and Education).Bernstein, B., 1996: Pedagogy, Symbolic Control & Identity: theory, research, critique. London: Taylor & Fran-

cis (Revised edition 2000, Oxford: Rowman & Littlefield)

Bernstein, B., 1999: Vertical and horizontal discourse: an essay. British Journal of Sociology of Education, 20(2), 157173

Christie, F. [ur.], 1999: Pedagogy and the Shaping of Consciousness: linguistic and social processes. London:Cassell (Open Linguistics Series). 1999. 123155.

Christie, F. & J. R. Martin [ur.], 1997: Genre and Institutions: social processes in the workplace and school.London: Cassell.

Christie, C. & J. R. Martin [ur.], 2007: Knowledge Structure: functional linguistic and sociological perspectives.London: Continuum.

Culican, S. J., 2006: Learning to Read: Reading to Learn: A Middle Years Literarcy Intervention Research Pro-ject, Final Report 20034. Catholic Education Office Melbourne

http://www.cecv.melb.catholic.edu.au/Research and Seminar Papers

Feez, S 1998: Text Based Syllabus Design. Sydney: NCELTR (Macquarie University) & AMES (Sydney).Freebody, P., & Luke, A., 1990: Literacies programs: Debates and demands in cultural context. Prospect:

Australian Journal of TESOL, 5(7), 716.Halliday, M. A. K., 1975: Learning How to Mean: explorations in the development of language. London: Ed-

ward Arnold.Halliday, M. A. K., 1993: Towards a language-based theory of learning. Linguistics and Education 5.2. 93116.Halliday, M. A. K., 1994: An Introduction to Functional Grammar. London: Arnold [2.,dopolnjena izdaja,

C.M.I.M. Matthiessen 2004].Halliday, M. A. K., 2003: The Language of Early Childhood. London; Continuum (Collected Works of M A

K Halliday Vol. 4).Martin, J. R., 1998: Mentoring semogenesis: genre-based literacy pedagogy. F Christie. 123155.

Martin, J. R., 2000: Grammar meets genre reflections on the Sydney School.Arts: the journal of the SydneyUniversity Arts Association 22. 4795. [ponatis v: Educational Research on Foreign Languages & Arts Sun Yat SenUniversity, Guangzhou (Special issue on Functional Linguistics & Applied Linguistics) 2. 2006. 2854.]

Martin, J.R. & Rose, D., 2005: Designing Literacy Pedagogy: scaffolding asymmetries. V: R. Hasan, C.M.I.M.


22/86


24

Matthiessen & J. Webster (ur.) Continuing Discourse on Language. London: Equinox, 251280.Martin, J. R. & Rose, D. 2003, 2. izdaja 2007: Working with Discourse: meaning beyond the clause. London:

Continuum.Martin, J. R. & Rose, D. 2007: Genre Relations: mapping culture. London: Equinox.

Painter, C. 1984: Into the Mother Tongue: a case study of early language development. London: Pinter.Painter, C. 1986: The role of interaction in learning to speak and learning to write. C Painter & J R Martin[ur.] Writing to Mean: teaching genres across the curriculum. ALAA (Occasional Papers 9) 6297.

Painter, C. 1998: Learning through Language in Early Childhood. London: Cassell.Painter, C. & J R Martin [ur.] 1986: Writing to Mean: teaching genres across the curriculum. Applied Lingui-

stics Association of Australia (Occasional Papers 9).Rose, D. 2004: Sequencing and Pacing of the Hidden Curriculum: how Indigenous children are left out of

the chain. In Muller, J., Davies, B. & Morais, A. (eds.) Reading Bernstein, Researching Bernstein. London: Rou-tledgeFalmer, 91107.

Rose, D., 2005:. Democratising the Classroom: a literacy pedagogy for the new generation. In Journal ofEducation, Vol 37 (Durban: University of KwaZulu Natal), 127164 www.ukzn.ac.za/joe/joe_issues.htm

Rose, D., 2006: Literacy and equality. In Proceedings of the National Conference on Future Directions in Lite-racy. A. Simpson (ur.). Sydney: University of Sydney, 188203 www.edsw.usyd.edu.au/schools_teachers/prof_dev/resources/Lit_proceedings.pdf

Rose D., 2007: A reading based model of schooling. Pesquisas em Discurso Pedaggico, 4: 2, www.maxwell.lambda.ele.puc-rio.br

Rose, D. & Acevedo, C., 2006a: Closing the gap and accelerating learning in the Middle Years of Schooling.Australian Journal of Language and Literacy, 14.2, 3245 www.alea.edu.au/llmy0606.htm

Rothery, J., 1989: Learning about language. Hasan & Martin. 199256..Rothery, J., 1994: Exploring Literacy in School English (Write it Right Resources for Literacy and Learning).

Sydney: Metropolitan East Disadvantaged Schools Program.Rothery, J., 1996: Making changes: developing an educational linguistics. Hasan & Williams. 86123.Whittaker, R., M., ODonnell & A McCabe [ur.] 2006 Language and Literacy: functional approaches. London:

Continuum.Wood, D., Bruner, J., & Ross, G., 1976: The role of tutoring in problem solving.Journal of child psychology

and psychiatry, 17, 89100.

Prevedla Aleksandra Bizjak Konar


23/86


25

Christopher TaylorUniverza v Trstu

Avdiovizualno prevajanje: stroka v razvoju

1 Vekodna besedilairoki termin avdiovizualno prevajanje vkljuuje tevilne razline besedilne vrste, v tem prispevku pa ga

bomo praviloma omejili na filmsko in televizijsko gradivo. e sploneji izraz za vse vrste avdiovizualnega gra-diva je vekodna besedila. Prav definicija vekodnih besedil je uporabno izhodie za priujoi prispevek.

Vekodna besedila so besedila, ki s kombiniranjem in vkljuevanjem pomenotvornih virov ve kot ene vrstesemiotinih modalnosti ustvarjajo pomen, specifien za dano besedilo.

(Thibault 2000)

Semiotine modalnosti je treba razumeti kot postopke za tvorjenje pomena po opredelitvi v funkcijskemjezikoslovju (gl. Halliday 1994). Tako se besede, slike, zvok, glasba, gibi, osvetlitev, gibanje itn., vsi sestavni deli

filmskega besedila, med seboj povezujejo, da tvorijo pomen, ki ga gledalec dojema. Vsako od teh modalnostilahko podrobno razstavimo, da pokaemo, kako je mogoe tvoriti pomenske odtenke. Na primer, glasba jelahko pomirjujoa ali vreava, klasina ali popularna, e znana ali ustvarjena ad hoc, tematsko osmiljena aliprimerna kot spremljava. V filmu V imenu oeta (In the Name of the Father, Sheridan 1993), prizoru zasledova-nja po ulicah Belfasta daje dodaten zagon in asovno relevantnost zvok hardrockovske pesmi Jimija HendrixaVoodoo Chile.

eprav je film v mnogih pogledih najbolj znailen primer vekodnega besedila, saj vsebuje irok in razno-vrsten razpon semiotinih sredstev, so se prve raziskave vekodnih besedil ukvarjale predvsem z negibnimislikami.

Slika 1

Michael OToole je leta 1994 v knjigi Jezik razstavljene likovne umetnosti: ideacijski, medosebni in besedilnipomen (The Language of Displayed Art: ideational, interpersonal and textual meaning, zdaj na voljo tudi nazgoenki) analiziral znamenite slike umetnikov, kot so Botticelli, Rembrandt in Seurat (gl. sliko 1) in pokazal,kako so ustvarjali pomen z medsebojnim povezovanjem prvin, predstavitvijo in kompozicijo.

V nadaljevanju sta Kress in K. van Leewen v knjigi Branje podob slovnica vizualnega oblikovanja (ReadingImages the grammar of visual design 1996) raziskovala pomenotvorno zmonost vekodnih besedil v ube-nikih in na podroju oglaevanja. Ista avtorja sta v delu Vekodni diskurz naini in sredstva sodobne komuni-kacije (Multimodal Discourse the modes and media of contemporary communication, 2001) naredila e korak


24/86


26

naprej v preuevanju vekodnih besedil, ko sta vkljuila tudi film kot dinamini izdelek sporoanja. To je utrlopot inovativnemu pristopu, predstavljenemu v Baldry (2000) ter Baldry in Thibault (2006), ki uvajata analitinepripomoke, kot je vekodna transkripcija, ki omogoajo analizo filma z razlembo filmskih besedil na posa-mezne sliice. Te sliice so predstavljene v pregledicah (z vrsticami in stolpci) skupaj s podrobnim opisom vse-

bine (vizualne podobe, kinetike in zvonega zapisa) ter spremljajoo jezikovno in semantino interpretacijo.Baldryjeva in Thibaultova analiza je zajela celotni razpon semiotinih modalnosti, t.j. nainov tvorjenjapomena: zapisane besede, slike, barve, geste, gibanje, glasbo, perspektivo, govorjene besede, zvoke, svetlobo,znake itn. Vse te modalnosti je mogoe analizirati in tako pokazati, kako razline izvedbe znotraj posameznemodalnosti lahko vplivajo na pomen. Na primer, zapisane besede so lahko predstavljene v razlinih velikostih,barvah, z velikimi ali malimi rkami, ter urejene v povedi, odstavke, poglavja itn.

Naslovi filmov na zaslonu so lahko zapisani s pomenljivo oblikovanimi rkami: pri nekaterih starejih ve-sternih so na primer uporabljali rke v obliki lasa, pri grozljivkah gotico, z naslovov filmov o Drakuli pa jekapljala kri. Med znaki in simboli so pomembni nosilci pomena naznake obdobja, v katerem se zgodba dogaja,in geografsko prizorie.

Baldry in Thibault pri svoji analizi nista vkljuevala razmiljanja o prevajanju, avtorju priujoega prispevkapa je prilo na misel, da bi bil vekodni transkript lahko uporaben pripomoek pri doloanju, kje se ustvarjapomen v vekodnem besedilu in ali se na ta pomen lahko navezujejo tudi druga pomenotvorna sredstva poleggovora. e nekatere vidika pomena nosijo druge modalnosti, bi bilo mogoe prevod govora v sinhronizirani alipodnaslovljeni obliki mogoe ustrezno okrajati v skladu s asovnimi in sinhronizacijskimi omejitvami. Bal-dryjev in Thibaultov vekodni transkript je doivel nekaj prilagoditev: stolpca z vizualno podobo in kinetinimdelovanjem, torej z opisom, kaj vidimo v sliici, in gibanja, ki se dogaja v njej, sta zdruena v enega, stolpec zazvoni zapis je ostal, stolpec za jezikovno interpretacijo pa je nadomestil prevod. V preglednici na sliki 2 sokot zgled tega prilagojenega vekodnega transkripta na ta nain opisane sliice iz oglasa za avto. Preglednicaponuja dve prevodni razliici, maksimalno, v kateri je prevedeno vse, in minimalno z ustreznimi zgostitvami.Prva razliica bi bila primerneja za sinhronizacijo, druga pa za podnaslovitev, zlasti za podnaslovitev za slunoprizadete osebe ali za podnaslovitev za didaktino uporabo.

Slika 2

T Vizualna podoba Vizualna podoba in kinetika Zvok Prevod

6 Horizontalna perspektiva.Pogled od strani.Moki nagnjen naprej vboksarski dri.Temna soba z malo opreme.TV aparat oitno pomemben.

The best wayto stay outtatrouble(cockney/londonski dialekt)

MAKS: Najboljareitev, e si noetenakopati teav,

MIN: e noete teav,

7 Pogled od spredaj.Borilna dra (sparing).

Napis SPADE na hlakah kae na poklicnega boksarja,okolje je neprijazno.

is to

( jokava pesem)

MAKS: je,

MIN: ---

8 IzmikanjeSklanjanjeVarovanje pred udarcinasprotnika

avoid it. MAKS: da se jimizognete.

MIN: jih ne iite.

V praksi se je pokazalo, da je vekodni zapis izredno koristen pri pouevanju analize vekodnih besedil inoblikovanju prevodnih reitev za kraja besedila. Pri daljih besedilih je analiza enosekundnih sliic neprakti-na in zamudna, zato je bila za obravnavo filmov ali televizijskih nanizank potrebna drugana metoda.


25/86


27

1.1 Fazna analizaFazna analiza, ki jo je razvil Gregory (2002), se je zdela ustrezen odgovor, in res nam je pomagala narediti

e en korak naprej v razumevanju, kako delujejo vekodna besedila. Gregory je prvotno razvil koncept fazneanalize za razlembo literarnih besedil, ni pa ga bilo teko prenesti tudi na vekodna besedila. Gre za to, da

besedila razdelimo na faze, podzafe, podpodfaze itn. Najveje ali makro faze so nosilke konkretnega niza je-zikoslovnih in semantinih oznak, medtem ko podfaze predstavljajo posamezne vidike teh diskretnih oznak.Faze so lahko kontinuirane (nedeljene), torej zakljuene enote, in nastopajo enkrat samkrat v enem kosu, ali paso diskontinuirane (deljene) in nastopajo v intervalih, ker jih prekinjajo druge faze. Kot pravi Thibault (2000:320), faze so

kontinuirani in diskontinuirani deli diskurza, ki jih veeta ideacijska, medosebna in besedilna doslednost inusklajenost, torej dosledna izbira iz razlinih semiotinih sistemov.

Drugae povedano, izbrano fazo nekega filma prepoznamo po pojavljanju istih oseb, iste jezikovne zvrstiv dialogu, iste glasbe v ozadju, istega prizoria itn., in te znailnosti se v poteku filma lahko vekrat ponovijo.Menjavanje faz oznaijo prehodi, npr. nagla zamenjava prizoria, razblinjanje slike ali opazno ponavljajoase dejanja. Tako lahko v filmu Elizabethtown (Crowe 2005) prepoznamo niz diskontinuiranih faz, v katerihnastopa glavni junak, ki ga igra Orlando Bloom. Take faze so njegovo delovno mesto v Los Angelesu, domnjegovih starev v podeelskem Kentuckyju in romanca s stevardeso. Vsako od teh faz predstavlja ve semi-otinih virov, ki so znotraj vsake faze med seboj skladni, vendar pa jih ostro razloijo od vseh drugih. V prvifazi vidimo poslovnee v elegantnih oblekah in s kravatami, sliimo odrezave, brezobzirne dialoge in vidimookolje velike mestne pisarne; v drugi so ljudje obleeni sproeno, govorijo v znailnem nareju amerikegajuga, za glasbeno ozadje je uporabljena country glasba; tretjo zaznamujejo znailni moko-enski dialogi, spro-ena obleka (in slaenje) ter intimneje prizorie. Za prehode med fazami sluijo potovalni posnetki: vidimoBlooma, ki z letalom ali avtom potuje med razlinimi prizorii. Fazna analiza nam torej omogoa, da vidimo,kako so (vekodna) besedila zgrajena, kontinuirano ali diskontinuirano, in kje je treba iskati strukturne vzorcena besedino-slovnini, fonoloki in semantini ravni. Pri prevajanju moramo te vzorce prepoznati in, e je le

mogoe, tudi upotevati v prevodu.

2 Filmski jezikZa vsakdanji pogovor je znailna vrsta lastnosti, po katerih se razlikuje od formalnega pisnega jezika, pa

tudi od literarnega jezika vseh mogoih vrst, vkljuno s tisto, ki nas zanima v tem prispevku, to je filmskegain televizijskega dialoga. Ta je pogosto formulaien in banalen, osebe govorijo ena prek druge, se ustavljajo inpopravljajo v govoru, govorijo zgolj zaradi vljudnosti itn. Pogovor pogosto skrene od osnovne zgodbe v vednonove podteme.

eprav je tisto, kar oseba pove v pogovoru, lahko vezano na tu in zdaj, v resnici temelji na njenih vse-ivljenjskih izkunjah. Zaradi vseh teh dejavnikov je najprej scenaristu, potem pa e za igralcu, teko pokazatito plat resninega ivljenja. V resninih pogovorih ni celih nizov uinkovitih replik, dramatinih premorov,

kadriranih menjav govorcev in neprestanega usmerjanja pogovora na zaplet filmske zgodbe. Na drugi strani pa,kot pravita Gregory in Carroll (19778: 43),

e bi igralec govoril tako, kot govorijo ljudje v resninem ivljenju, s pogostimi nepovezanimi izjavami,popravljanjem, aluzijami, digresijami, nepopolnimi povedmi itn., gledalci verjetno ne bi dobili informacij, ki jihpotrebujejo za to, da dvourno dogajanje na odru (v filmu) postane celovito in razumljivo doivetje.

Na Univerzi v Trstu smo z razlinimi eksperimenti primerjali pogostnost uporabe nekaterih znailnosti go-vora (zabeleenega v Bank of English corpus of spoken language) z njihovo uporabo v korpusu filmov. Opazovalismo diskurzne oznaevalce (well, so, right, you know, itn.), vpraalne dostavke (angl. tag questions), oznaevalceohlapnega izraanja (kind of, sort of, itn.), vljudnostne uvode (Could you, I wonder if , itn.) ter uporabo para-

takse. Rezultati so pokazali, da se ta sredstva veliko ve uporabljajo v resninem spontanem govoru. Te razlike,eprav manj izrazite, veljajo celo za izbor filmov reiserja Ken Loacha, ki je znan po tem, da ne uporablja poklic-nih igralcev in da se trudi poustvariti razmere iz resninega ivljenja, zlasti na drubenem obrobju (My Nameis Joe, Raining Stones, The Navigators) preglednica 1.


26/86


28

Preglednica 1

Diskurzni oznaevalci Korpus govorjenega jezika Loachevi filmi

well 246 220

but 366 230

so 342 210

now 120 80

then 162 105

you know 264 240

I mean 192 170

Quaglio (2009a) je s korpusnim gradivom primerjal uporabo ohlapnega jezika v priljubljeni ameriki ko-mini seriji Prijatelji (Friends) in v resninih pogovorih. Analiza temelji na Biberjevem prouevanju razsenostijezikovne rabe (Biber 1998) z opredeljevanjem sklopov slovninih prvin, ki se znailno pojavljajo v razlinih je-

zikovnih zvrsteh. Quagliovi rezultati so pokazali presenetljivo podobnost med Prijatelji in resninimi pogovoriv Biberjevi prvi razsenosti (angairana proti obvestilna tvorba). Zanimivo je, da so bile ustveno obarvaneprvine kot I am SO pleased ali I DO love you v Prijateljih pogosteje, ohlapnega jezika (kind of, stuff, I mean itn.)pa je bilo ve v spontanih pogovorih. Kae, da rabo prvin ohlapnega jezika v Prijateljih omejuje naelo, ki gaQuaglio (2009b: 90) imenuje skrajna meja razumljivosti. e bi dialog presegel to mejo, bi gledalci imeli teave zrazumevanjem. Take in druge ugotovitve nas vodijo do zakljuka, da je v resninih pogovorih veina jezikovnihznailnosti govora pogosteja kot v filmskih dialogih.

Zato lahko upravieno govorimo o filmskem jeziku ali filmini kot posebnem anru. Kae, da to ne veljasamo v angleini, pa pa tudi v drugih jezikih. Ko Lo Duca (2009) govori o specializiranih jezikovnih zvrstehv italijanini, nateva:

govorica mladih, glasbe, filma, radia, oglaevanja, sporoil sms, itn.

In tako pridemo do prevajanja.

3 Prevajanjee upotevamo zgoraj opisane razlike med pristnim govorom in filmino, je jasno, da je delo prevajalcev

televizijskih oddaj, kot je nanizanka Prijatelji, izredno kompleksno. Prevajalci se morajo zavedati vseh teh de-javnikov v jeziku, v katerega prevajajo, da lahko ustvarijo primerljive jezikovne zvrsti in funkcije.

Najprej se filmski in televizijski prevajalci sreajo s teavami, ki jih poznajo vsej prevajalci literarnih gradivin jih povzemamo z izrazom kulturoloke prvine. Sem sodijo prevodi osebnih imen, zemljepisnih imen, mer-skih enot, imen ustanov, besedia s podroja hrane in pija, jezikovnih rekov, besednih iger itn. Pri prevajanju

za sinhronizacijo so posebno trd oreh najrazlineje jezikovne zvrsti, od nareij, govora razlinih drubenihin starostnih skupin, mokega/enskega govora itn. (npr. Boterz meanico sicilskega nareja in italoamerikeangleine) do slenga (npr. jezik v Trainspottingu je bil nerazumljiv celo amerikim gledalcem), pa tudi govorneokvare (npr. jecljanje Michaela Palina v Ribi po imenu Vanda (A Fish Called Wanda), raba nestandarnega jezika(npr. slovnino nepravilna angleina brooklynskih fantov v V vroici noi (Do the Right Thing) in soasno go-vorjenje ve oseb (npr. veerje v filmih Woodyja Allena).

Pri vseh vrstah prevajanja, pri prevajanju filmov pa e posebno, lahko opazimo tenjo po nevtraliziranju alinormaliziranju izvirnega besedila, ki je tako ali drugae obarvano.


27/86


29

Slika 3

JEZIKOVNE ZVRSTI

Nareje

Sociolekt

Filmski jezikPostopna razvodenitev

Sinhronizacija

Podnaslovitev

Na sliki 3 vidimo, kako nareje, sociolekt ali druga jezikovna razliica razvodeni v bolj standardno obliko

jezika e v scenariju, e bolj pa v prevodnih izvedbah. Ko je prevod prilagojen za sinhronizacijo, e bolj pa ta-krat, ko je prilagojen za podnaslovitev, ta tenja pogosto postane e izraziteja. Na sliki 4 vidimo, da obstaja tudinaraajoa tenja k premikanju od specifinega proti generinemu. Kulturno specifine izraze, ozko strokovneizraze ali izraze iz redko uporabljane jezikovne zvrsti nadomestijo prepoznavneje nadpomenke.

Slika 4

JEZIKOVNE ZVRSTI

Nareje

Sociolekt

Filmski jezikPostopna razvodenitev

Sinhronizacija

Podnaslovitev

Obe trditvi lahko ponazorimo s kratkim prizorom iz filma Kena Loacha Raining Stones (1993). Izvirni sce-

narij je takle:

Anne - Whats up?Bob - Nothin.Anne - Then what you snappin for?Anne - I told you last night itd be summat like that.Somethings wrong, isnt it?Bob - Ive had the van nicked.

Zanimiv je nekaken protiukrep na kritiko, da je filmski jezik nevtraliziran. Ko igralci dobijo scenarij, muhote ali nehote dajo bolj ivljenjsko podobo: vstavljajo diskurzne oznaevalce, vpraalne dostavke in druge zna-

ilnosti govora. Nekaj takih sprememb lahko vidimo v transkriptu dejansko govorjenega dialoga v prizoru:


28/86


30

Whats up?Nuthin.What yer snappin at me fo?

I told yer last nigh it was gonna be summat li tha.What is wrong with you?Ive had the van nicked.

Transkribirana izgovorjava je blija govoru na podroju Manchestra, kjer se filmska zgodba dogaja. Sliimolahko narene znailnosti, kot je neizgovorjava konne rke v besedah for in night. V italijanski sinhronizacijije severnoangleki govor nevtraliziran v standardno italijanino, z izjemo pogovorne besedefregato. Besedasnapping(= bevska, se zadira), ki odlino opisuje vzduje v prizoru, je poenostavljena (ali povzdignjena) vparli con asprezza (= govori grobo).

Anne Cosa c?Bob Niente. Anne Allora perch mi parli con asprezza?

Anne Ti ho detto ieri sera che ci sarebbe costata

una cifra del genere. C qualcosa che nonva, vero?

Bob Mi hanno fregato il furgone.

e bolj zgoena podnaslovljena razliica nas pripelje do povsem razvodenele in normalizirane oblike.

Anne Cosa c?Bob -Niente.

Anne Perch mi parli male?Anne - Ti ho detto ieri sera. Cosa c?Bob Mi hanno fregato il furgone.

Spet druge jezikovne odloitve v filmu so lahko namenjene ironinemu, humoristinemu ali simbolnemuuinku. Madarski filmA Tan (Pria) je satira na komunistini reim na Madarskem v petdesetih letih 20.stoletja. V prizorih, v katerih pripadniki tajne policije nartujejo ukrepe, je govor vasih prisiljeno (in smeno)vljuden. Zato je besedilo

egytt fogyaszthatnnk el az estebdet,

ki dobesedno pomeni Ali bi bili pripravljeni pouiti veerjo skupaj z menoj, treba tudi tako pompozno innenormalno prevesti. Z nevtralizacijo v normalneji Lahko veerjava skupaj bi izgubili vso satiro.

3. 1 Napovedljivost in medbesedilnostZgoraj opisane teave, povezane s prevajanjem filmov, se nanaajo na tevilne prvine v filmih, ki so povezane

s kulturnimi razlikami ali v katerih se skrivajo jezikovne ali semantine pasti. Drugi deli filmov pa so lahkoveliko bolj nezapleteni in obiajni. Filme lahko uvramo v anre (vesterne, ljubezenske zgodbe itn.), znotrajkaterih pa lahko naprej prepoznavamo podanre in podpodanre, kot so ljubezenski prizori, protokoli tele-fonskih pogovorov, predstavitve, storitveni pogovori itn. V tovrstnih prizorih je malo prostora za ustvarjalnorabo jezika. Vedno znova se uporabljajo iste formule, z istimi iztonicami in istimi odzivnimi mehanizmi. In v

teh podanrih je zanimivo vpraanje napovedljivosti in medbesedilnosti. Tako se v telefonskih pogovorih, kle-petih v nonih lokalih itn. vedno znova ponavljajo iste stvari, tako v resninem ivljenju kot v filmskih prizorih.V raziskavi, ki smo jo izvedli v Trstu, smo analizirali dialoge v ameriki televizijski nanizanki Midve z mamo(The Gilmore Girls), ki potekajo v hotelski recepciji. Nali smo celo vrsto ustaljenih hotelskih izrazov (Sorry,


29/86


31

were fully booked /= al mi je, nimamo prostih sob/, Good morning, can I help you /=Dober dan. elite, prosim?/,Your secretary called /=Vaa tajnica je klicala/ itn.). Za take pogosto ponavljane izraze je znailna visoka stopnjamedbesedilnosti (najdemo jih v tevilnih besedilih) in napovedljivosti.

Pavesi (2005: 48) govorih o rutinah in njihovo vlogo pojasni takole:Za rutine lahko reemo, da imajo temeljno diegetsko funkcijo, ker pomagajo, da se v fikcijskem svetu filmovsituacije razvijajo in dogodki dogajajo.

Izrazi kot Kaj se dogaja?, Kaj ti je?in podobni sodijo v zalogo napovedljivih izrazov. Hoey (2004: 385) uvajapojem tipiziranja (angl.priming): besede in izrazi so TIPIZIRANI za pojavljanje v doloenih okoljih. Tako jezgoraj omenjeni izraz Dober dan. elite, prosim?izrazito tipiziran za rabo v storitvenih pogovorih in zato visokonapovedljiv v takih kontekstih, izraz kot Tudi jaz ljubim tebe pa je tipiziran tako, da se pojavlja samo ob eniprimerni okoliini, namre kot odgovor na izjavo Ljubim te.

3.2 Metode filmskega in televizijskega prevajanjaPoleg klasinih metod filmskega in televizijskega prevajanja, to je sinhronizacije in podnaslavljanja, se v

nekaterih dravah in v doloenih okoliinah redno uporablja e vrsta drugih tehnik prevajanja in medjezi-kovnega prenosa. Tako je brana sinhronizacija na podlago izvirnega dialoga (angl. voice-over, ki se na zahoduuporablja za prevajanje izjav v informativnih oddajah, v Rusiji in vzhodni Evropi e vedno obiajna pri filmihin uiva iroko podporo gledalcev. Je ceneja kot sinhronizacija, ne nudi pa enake glasovne raznolikosti. e jeposneta vnaprej in asovno usklajena z izvirnikom, se vasih imenuje tudi pripoved (angl. narration).

Na nacionalnih in mednarodnih filmskih festivalih, kjer se filmi prevajajo tudi za kritike, pogosto dajejoprednost simultanemu tolmaenju, pri katerem en sam tolma pokriva vse vloge, ki jih preprosto bere v cilj-nem jeziku. Nadnapisi se uporabljajo v gledaliu, zlasti v operi. Besedilo prevoda se pojavlja nad odrom.

Posebna oblika filmskega in televizijskega prevajanja je podnaslavljanje za gluhe in naglune, pri kateremje treba upotevati teave, ki jih imajo te osebe pri razumevanju jezika nasploh in njihove kulturoloke po-

sebnosti. Upotevati je treba stopnjo slune okvare, saj obstaja velika razlika med osebami, ki imajo zgolj delneteave s sluhom, morda zaradi starosti ali bolezni, in ki pri razumevanju sporoil e vedno izhajajo iz svetaslieih, ki so ga vasih poznali, ter tistimi, ki so popolnoma gluhe, najvekrat od rojstva, in ivijo v svetu ali kul-turi brez zvoka. Potrebno je ciljno prevajanje (angl. targeted translation), pojem, ki ga je uvedel Nida (1964) inobnovil Vermeer (1996) s teorijo skoposa. Obstajajo razlina mnenja, zlasti med gluhimi samimi, o tem, kakninaj bodo ti podnapisi, v kolikni meri naj se razlikujejo od obiajnih podnapisov za sliee in v koliknem ob-segu naj vkljuujejo tudi druge zvone prvine v filmu poleg govora. Konne odloitve pa pogosto narekujejospremembe v tehnini opremi, ki se uporablja, in politika drube v odnosu do gluhih.

Za gluhe in naglune se podnaslavlja tako znotrajjezikovno (istojezino) kot medjezikovno. Obe obliki sko-raj redno najdemo v mnoini produkciji DVD-jev. Znotrajjezikovni podnapisi, na primer podnaslovitev slo-venskega filma ali oddaje v slovenini, so namenjeni uporabi znotraj dane jezikovne skupnosti, medjezikovni

podnapisi pa so potrebni, ko je izvirni film posnet v drugem jeziku. V obeh primerih mora prevajalec upote-vati tudi parajezikovne informacije in zvoke, poznati mora filmske kode in razumeti spoznavno okolje pre-jemnikov. Iskati mora ravnovesje med potrebo po zgostitvi informacij, ki jo narekuje podnaslovni postopek, indejstvom, da so obiajni podnapisi za mnoge gluhe osebe prezahtevni, ker zahtevajo preve sklepanja in pred-videvanja. Po drugi strani gluhi ne marajo pokroviteljskih podnapisov, ki pojasnjujejo preve ali so pretiranopoenostavljeni. Za tovrstno delo so potrebni tankoutnost, razumnos

summer school reader

Documents