s o d r ` i n a4 7 12 19JUNSKA ISPITNA SESIJA

Bruco{i, vnimanie!

MENTORSTVO PRIVILEGIJA ILI ODGOVORNOST?

Pomo{ vo studiraweto, a ne fa}awe vrskiINTERVJU: PROFESOR D-R GORDANA SILJANOVSKA ZA AKTUELNIOT PROCES NA DECENTRALIZACIJA

Demokratijata podobro viree vo pomali srediniEKSKLUZIVNO

Eden akademski raport od Budapest

Za RomaverzitasProektot Romaverzitas zapo~na vo avgust 2001 godina kako model na neformalno obrazovanie namenet za studentite Romi, zapi{ani na studii od op{testvenite i humanisti~kite nauki na dr`avnite univerziteti vo Republika Makedonija. Romaverzitas e finansiran od Fondacijata Institut otvoreno op{testvo - Makedonija i Programata za poddr{ka na visokoto obrazovanie pri Institutot Otvoreno op{testvo - Budimpe{ta.

Koristeni fotografii: Katalog na 6. me|unarodni denovi na nasledstvoto, Sovet na Evropa. Masterfile Proekt Kamera oskuraPeoni, Skopje

Celi na Romaverzitas:

Promovirawe ednakov pristap i ednakvi mo`nosti za romskite studenti vo visokoto obrazovanie; Podobruvawe na nivnite akademski dostignuvawa i jaknewe na individualnite kapaciteti; Sozdavawe romski profesionalci vo razli~ni oblasti i nivno vklu~uvawe vo op{testvenite tekovi; Zgolemuvawe na motiviranosta kaj sredno{kolcite Romi za studirawe; Pridones za podobro pretstavuvawe i integracija na Romite vo akademskiot `ivot i gra|anskoto op{testvo vo Makedonija. Aktivno vklu~uvawe na Romaverzitas vo Romskata dekada preku u~estvo vo kreiraweto nacionalna obrazovna politika. Programa za mentorirawe na studenti-Romi, koja opfa}a finansiska poddr{ka na odreden broj studenti Romi vo forma na stipendii i mentorska pomo{; Kontinuirana akademska poddr{ka na studentite Romi za podobruvawe na kapacitetite za u~ewe i dostignuvawa vo studiraweto; Dopolnitelni obuki za razvoj na li~nite kapaciteti i individualnite ve{tini na studentite; Otvoreni mo`nosti za mali akademski istra`uvawa i mali grantovi za patuvawa so akademski celi; Socijalni aktivnosti, koi gi pottiknuvaat interakcijata i razmenata na idei so studenti od drugi etni~ki grupi, Mentorirawe na vrsnici i formirawe vrski me|u studentite i sredno{kolcite Romi, kako i nivno vmre`uvawe; Obezbedeni prostorii vo centarot na Skopje, opremeni so kompjuteri i pristap do Internet, koi studentite mo`at da gi koristat za odr`uvawe sostanoci, debati i za drugi aktivnosti; Formirawe biblioteka i drugi izvori na informacii za poddr{ka na nivnoto studirawe. Kontakt: Romaverzitas, tel. 02/3296-142, ul. Mir~e Macan br. 26, Skopje

Romaverzitas se sproveduva preku:

Glaven i odgovoren urednik: Senad Mustafov Urednik: Marijana Ivanova Lektor: Van|a Dimitrova Izdava~: Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija Adresa na redakcijata: ul. Mir~e Macan br. 26, 1000 Skopje tel. 02/3296-142; faks: 02/3296-143 e-mail: studenti@romaversitas.edu.mk Dizajn: KOMA lab. - Skopje Pe~ati: Sken point

Stavovite i mislewata objaveni vo tekstovite na Roma indeks se stavovi na avtorite i ne se odraz na stavovite i mislewata na FIOOM.

3

Romi vo javnata administracijaVladata na Republika Makedonija vo sorabotka so Evropskata agencija za rekonstrukcija sproveduva proekt za pravi~na zastapenost na malcinstvata vo javnata administracija. Proektot, koj zapo~na so realizacija od januari 2004 godina, pokraj Albanci, Turci, Vlasi, Bo{waci i Srbi, opfa}a i 20 Romi. Selekcijata na kandidatite za devetmese~nata obuka, finansirana od Evropskata agencija za rekonstrukcija, se izvr{i vrz osnova na uspehot od srednoto obrazovanie i pravi~nata zastapenost na malcinstvata, vo soglasnost so obvrskite od Ramkovniot dogovor. Obukata za 600 lica se izveduva vo ~etiri trening centri vo Skopje, Tetovo i Struga. Romite od cela Makedonija nastavata ja sledat vo trening centarot vo Skopje, zaedno so ostanatite kursisti. Eden od kursistite Romi, ni dade svoe mislewe za samata obuka: Uslovite za rabota vo centarot se spored evropskite standardi, so minimalni tehni~ki problemi. Nastavata se sledi na makedonski jazik, zadovolni sme od profesorite i od stru~nata programa na nastavata. Dojdena sum so cel da nau~am, no se nadevam deka kursot }e mi pomogne i za vrabotuvawe, {to veruvam deka e prioritet i za ostanatite kolegi. Moram da potenciram deka komunikacijata na kursistite e na visoko nivo, ni izjavi 22-godi{nata Sinhana Ja{areva od [tip. E.M.

PROEKT ZA PRAVI^NA ZASTAPENOST NA MALCINSTVATA

info

JUNSKA ISPITNA SESIJA

Bruco{i, vnimanie!Juni mnogu zna~i vo eden prose~en studentski `ivot, bidej}i toa e presuden period koj najmnogu vlijae na tekot na studiite. Rabotata, ednostavno ka`ano, se sveduva na da se bide ili ne! No, {to vsu{nost zna~i taa famozna sesija smestena vo najgolemite `e{tini na letoto? Junskata sesija e edna od poavtoritetnite, ako ne i najavtoritetna sesija po svoeto zna~ewe. Taa e podelena na tri dekadi i glavno se slu~uva vo juni, no zapo~nuva nekade vo poslednite denovi na maj (ako ste na Praven, 25 maj e va{iot den na startot na studentskata borba za `ivot na akademskata institucija). Taa trae najdolgo od site ostanati sesii, i po pravilo dvosemestralnite ispiti za prvpat se polagaat vo tekot na juni. No, za da bidete del od ovaa trka na znaewe vie i va{iot ispit najnapred treba da go prijavite va{eto zaedni~ko u~estvo i formalno pravno da se registrirate kako junski kandidat na listata polaga~i. Dodeka go prijavuvate ispitot vo Slu`bata za studentski pra{awa, ve ~eka edna te{ka borba pred zatvoreni vrati vo koja mora da uspeete da go za~uvate va{iot cenet studentski `ivot so malku neakademsko odnesuvawe vo visokoobrazovnata institucija, no ne po va{a vina (nie ednostavno taka funkcionirame). Po administrativnoto pate{estvie, pod pretpostavka deka imate potpisi od profesorite kaj koi }e polagate, sleduva periodot na nade`no barawe soop{tenija na oglasnite tabli za terminate vo koi polagate. Popatno, dodeka talkate od edna do druga oglasna tabla i niz kabinetite na profesorite, baraj}i go va{eto tolku potrebno soop{tenie, yirnete dali ste na spisokot za polagawe, za da ne ste slu~ajno vo is~eznatite studenti ~ija prijava nigde ja nema, t.e. te{ko se nao|a vo armijata prijavi. Za toa koga is~eznuva testot od polagaweto nema da vi pi{uvam, sepak situacijata e se u{te nade`na!!! ^inot na polagawe e sledniot ~ekor. Ova e interesno i novo za bruco{kata grupa koja naj~esto e zbuneta, i so mnogu trema. Studentite nikoga{vo `ivotot ne go zaboravaat prviot ispit. Datumot naj~esto se pameti dolgo vreme, a pred da vleuslov koj vsu{nost zna~i minus dva ispita polo`eni od vkupniot broj ispiti, so {to se steknuvate so pravoto zapi{uvawe na sledna godina so {ansa da ja is~istite prethodnata do fevruari. SRE]NO!!! Sabina Mustafa

Roma Indeks broj 2

zete na ispit sleduvaat sueverija od tipot skr{i noga, molitvi, beskrajni povtoruvawa na skali pred kabinetite Studentskite mravki eden mesec naporno rabotat na celta nare~ena fa}awe

4

Pomo{ za upis na fakultetiteRomaverzitas, na krajot na maj godinava go zapo~na proektot Peer mentoring mentorirawe na sredno{kolci od strana na studenti Romi. Ova e pilot proekt koj treba da zavr{i do krajot na juni godinava. Celta na ovoj proekt e da im pomogne i da im go olesni procesot na zapi{uvawe na romskite sredno{kolci na visokoobrazovnite institucii. Vo proektot se opfateni 16 sredno{kolci koi }e konkuriraat za zapi{uvawe na nekoj od fakultetite na Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij od Skopje. Tie }e dobijat pomo{ vo vid na mentorstvo od 10 romski studenti koi studiraat na fakultetite kade {to }e konkuriraat sredno{kolcite opfateni so proektot (eden student }e im bide mentor na dvajca sredno{kolci). Proektot se realizira preku slednive aktivnosti: studentite-mentori obezbeduaat informacii za upisite, rokovite za podnesuvawe na potrebnata dokumentacija i razjasnuvawe na nejasnotii od materijalot potreben za polagawe na priemnite ispiti; obezbeduvawe u~ebnici za polagawe na priemniot ispit i patni tro{oci za sredno{kolcite vo tekot na upisniot period; obezbedeno prisustvo na podgotvitelnata nastava na fakultetite za polagawe na priemniot ispit. Sredno{kolcite i mentorite studenti se sre}avaat i rabotat vo prostoriite na Romaverzitas dva pati nedelno. R.A.^.

PILOT-PROEKT PEER MENTORING MENTORIRAWE NA VRSNICI

aktivnosti na Romaverzitas

SE SLU^ILO, ]E SE SLU^I

Akademsko pi{uvaweNa 12 juni 2004 godina vo prostoriite na Romaverzitas, d-r Dona Kolar - Panova }e odr`i rabotilnica na tema Akademsko pi{uvawe, bibliografija i plagijarizam. Rabotilnicata }e bide fokusirana na slednive akademski poimi: citirawe, parafrazirawe, plagijarizam, Harvard sistem na naveduvawe izvori za tekstot, bibliografija vo Harvard stil, zabele{ki, MLA sistem na naveduvawe izvori, bibliografija vo MLA stil, fusnoti, kratenki vo tekstot i vo fusnotite, upotreba na kurziv i razli~ni fontovi. Celta e da se upatat studentite vo koristeweto na akademskite konvencii za citirawe i naveduvawe izvori vo pi{uvawe esei, seminarski trudovi i nau~ni i stru~ni trudovi so cel da se izbegne nameren ili nenameren plagijarizam. Ovaa obuka e otvorena za site studenti Romi.

Vodewe mediumska kampawaNa 15 i 16 maj 2004 godina vo prostoriite na Romaverzitas se odr`a seminar na tema Mediumska analiza, pristap do javnosta i vodewe kampawa od strana na IDSCO Institut za demokratija, solidarnost i civilno op{testvo. Celta na odr`uvaweto na ovoj seminar, organiziran od Romaverzitas, e studentite da se obu~at za organizirawe kampawa koja }e ja vodat za pretstojnata Romska dekada (2005-2015 godina).

STUDENTSKO KOORDINATIVNO TELO VO ROMAVERZITAS

Za podobra organiziranost na studentiteIzminatite meseci, studentite na Romaverzitas odr`aa serija sostanoci so cel da iznajdat forma za podobro organizirawe i inicirawe aktivnosti za podobruvawe na statusot na romskata populacija, posebno vo visokoto obrazovanie. Be{e osnovano Studentsko koordinativno telo, kako neformalna studentska grupa vo koja u~estvuvaat site romski studenti koi imaat `elba da pridonesat vo razvojot, unapreduvaweto i integriraweto na mladite Romi vo visokoto obrazovnie i vo celokupnite op{testveni slu~uvawa vo zemjava. Koordinativnoto telo vedna{ se vklu~i vo iniciraweto aktivnosti po povod Svetskiot den na Romite.R.A.^.

Voved vo evropskite integraciiVo prostoriite na Romaverzitas na 22 i 23 maj 2004 godina se odr`a seminar na tema Voved vo evropskite integracii. Seminarot go odr`a MCET Makedonski centar za evropski treninzi. Celta na odr`uvaweto na ovoj seminar e studentite da se zapoznaat so evropskite integracii, strukturata na Evropskata unija i procesot na integracija na na{ata zemja vo EU. Rexep Ali ^upi

5

Pozitivna diskriminacija?Nacionalnite kvoti se obrazovna beneficija nameneta za pripadnicite na etni~kite zaednici vo Makedonija. Taa ovozmo`uva vlez na ovaa kategorija kandidati na dr`avnite univerziteti preku posebna lista na nacionalni kvoti {to postoi paralelno so redovnata dr`avna kvota. Brojot na kandidati koi se zapi{uvaat po ovaa linija se odreduva vo soglasnost so posledniot popis na naselenieto koj ja dava procentualnata zastapenost na sekoja etni~ka zaednica vo vkupnoto naselenie. Ovaa obrazovna mo`nost denes popularno se narekuva pozitivna diskriminacija i dava {ansa site pripadnici na nacionalnostite so osvoeni minimum 60 boda da bidat del od dr`avnite akademski institucii. Seto ova dava edna besprekorna slika za funkcioniraweto na ovoj del od obrazovniot proces koj e zakonski predviden i ureden, no realnata sostojba izobiluva so niza problemi koi go spre~uvaat predvideniot tek na zapi{uvawe preku nacionalna kvota. Realnata sostojba uka`uva na pravnata neza{titenost na ova pravo koe masovno se zloupotrebuva, osobeno koga e vo pra{awe romskata zaednica. Osnovniot problem so sproveduvaweto na Romskata nacionalna kvota proizleguva od faktot {to nea ja koristat ne-Romi koi pri upisot se deklariraat kako Romi. Za da se spre~i vakvata zloupotreba, se vovede stavkata nacionalna pripadnost vo diplomite na sredno{kolcite, no vo praksa ova pravilo ne se sproveduva sekade i realno dava mali rezultati. Drug problem {to proizleguva od sega{nata regulativa na kvotite se javuva na fakultetite koi zapi{uvaat mal broj studenti vo edna u~ebna godina. Pa, presmetano vo procenti ~esto se slu~uva zastapenosta na Romite da iznesuva nekoja sme{na decimalna brojka od tipot 0,35 So toa, realno na tie fakulteti i ne postoi nacionalnata kvota, bidejki brojkite ne ovozm`uvaat vlez na nitu eden kandidat. Paralelno se polemizira i za potrebata od postoewe na nacionalni kvoti. Stavovite po ova pra{awe se podeleni. Poradi razli~nite sfa}awa na kvotite, edni ja smetaat za integrira~ki faktor koj ovozmo`uva upis na studenti vo soglasnost so propi{anite univerzitetski kriteriumi za kvalitet (bez ispolnuvawe na minimumot od 60 bodovi, upis na dr`aven fakultet ne e mo`en), dodeka drugi mislat

FENOMENOT NACIONALNI KVOTI NA DR@AVNITE UNIVERZITETI

info

deka taa ne treba da postoi. Pozitivna diskriminacija ima samo pri vlezot, so startot na studiite ovie studenti se tretiraat isto kako i ostanatite i se ednakvo kvalitetni. Drugata strana tvrdi deka vakviot tretman ne e potreben, bidej}i so namaluvawe na kriteriumite pri vlezot na fakultetite se primaat nedovolno kvalitetni kadri koi naj~esto vo povisokite godini na studiraweto zaostanuvaat. Ukinuvaweto na kvotite bi mo`elo da uka`e deka i Romite kako i ostanatite se sposobni ramnopravno da se borat vo obrazovanieto. Tuka se otvora pra{aweto na kvalitet ili kvantitet i direkno se aludira na kvalitet. Nasproti pomalite (malcinskite) etni~ki zaednici, postoi i onaa drugata strana, mnozinstvoto, koja isto taka e podelena po odnos na ova pra{awe pa, dodeka ednite tvrdat deka pozitivna diskriminacija ne treba da postoi zatoa {to diskriminacijata po priroda e negativna i gi diskriminira onie na dr`avnata redovna kvota koi se obespraveni so toa {to nemaat privilegiran tretman, drugi velat deka kvotata zakonski e predvidena i opravdana, i nejzinoto postoewe dava pozitivni efekti i uka`uva na otvorenost na obrazovnite institucii. I, dodeka pravno i realno ne se re{i fenomenot kvoti i negovoto pravilno funkcionirawe, na romskite studenti im ostanuva individualno ili kolektivno da se borat za kvotite direktno na univerzitetite, bidej}i tie zasega se neophodna privilegija za Romite koja ima pozitivni efekti vo obrazovnata praktika. S. Mustafa i S. [abanovska

Podobro obrazovanie - prioritet na Romskata dekadaObrazovniot fond za Romite proizleze od konferencijata za Romskata dekada (2005- 2015 godina), odr`ana vo Budimpe{ta vo juni 2003 godina. OFR treba da pridonese za podobruvaweto na obrazovniot status na Romite preku poddr{ka na obrazovni inicijativi i proekti i preku jaknewe na partnerstvata me|u NVO i vladite na zemjiteu~esni~ki vo Dekadata, me|u koi e i Makedonija. OFR }e obezbeduva dopolnitelno finansirawe za programite naso~eni kon reducirawe na razlikite vo pristapot kon obrazovanieto pome|u Romite i neRomite. Ovoj fond bi trebalo da stane klu~en instrument vo dostignuvaweto na obrazovnite celi vo ramkite na Dekadata. Za organizirawe i vodstvo na OFR zadol`ena e Svetskata banka. OFR }e zapo~ne da funkcionira so Dekadata. R.A.^.

OBRAZOVEN FOND ZA ROMITE

Roma Indeks broj 2

6

Pomo{ vo studirawetoSabina Mustafa Mentorskata pomo{ se nudi vo ramkite na proektot Romaverzitas, finansiski poddr`an od Fondacijata Institut otvoreno op{testvo Makedonija. Osnovna cel e da se ovozmo`i mentorska pomo{ od univerzitetski nastavnici od skopskiot Univerzitet Sveti Kiril i Metodij, a e nameneta za romskite studenti koi se stipendisti na ovaa Romaverzitas. Zada~ata na sekoj mentor se sostoi glavno vo davawe na nekolku vidovi pomo{: obrazovna (konsultacii povrzani so ispiti, soveti i nasoki za uspe{no studirawe, preporaki za literatura), administrativna (pomo{ pri regulirawe na obvrskite za dobivawe potpisi, pri kontaktite so Studenski pra{awa), uvid na mentorot vo redovnosta na studentot i sledewe na tekot na polagaweto ispiti i kolokviumi so cel pravilno naso~uvawe na studentot. Pokraj ova, postoi mo`nost mentorot da go vklu~i svojot student vo proekti {to se realiziraat na fakultetot ili nadvor od nego. Osven ova, mentorskata poddr{ka se sostoi i vo davawe pomo{ za podgotovka na ispitot koj go predava mentorot, kako i za drugi ispiti, pomo{ na studentot pri ostvaruvaweto polesna komunikacija so drugi profesori i asistenti za pi{uvawe seminarski raboti i drug vid zada~i, vo planiraweto na vremeto za u~ewe, pa duri i vo re{avaweto na nekoi li~ni problemi so koi se soo~uva studentot. Mentorot i studentot se zadol`eni da odr`uvaat redovni sedmi~ni sredbi preku koi me|u niv }e se odviva kontinuirana komunikacija. Vo prosek, godi{no se predviduvaat 72 ~asa koi treba da se realiziraat kako ostvareni sredbi i da se ispolnat so rabota koja pozitivno }e vlijae na tekot na studiraweto i napredokot na studentot. Nekoi studentski razmisluvawa za mentorskata programa Ajet: Mislam deka programata mnogu im pomaga na studentite. Privilegija e da se ima mentor, no toj ne e presuden za zavr{uvawe na fakultetot. Prednost da bidat mentori imaat profesorite, i toa e vo red, no mislam deka mentorite ne treba da se pla}aat. Podobro e tie sredstva da se dodeluvaat kako stipendii za studenti. Mentorskata pomo{ treba da bide obvrska na profesorite. Eli: Mentorot mi pomaga vo studiraweto so toa {to mi ovozmo`uva pogolema komunikacija so profesorite. Za nas Romite toa e mnogu korisno, mentorite ni ovozmo`uvaat pogolem pristap i pogolema komunikacija so profesorite. Demirka: Pozitivno e toa {to mentorot im pomaga, gi nabquduva studentite, im obezbeduva literatura... Toa odzema malku vreme, bara ~esti sredbi i konsultacii. Koga bi imala mo`nost da izbiram,

MENTORSTVO PRIVILEGIJA ILI ODGOVORNOST?

top temago pravi nekoj {to e direktno povrzan so fakultetot na koj studentot studira. Prof. d-r. Gordana Siljanovska: Idejata e blagorodna, a proektot potreben, za{to nema pomarginalizirana i poranliva zaednica od romskata. Ne e dovolno Romite da bidat spomnati vo preambulata na Ustavot i da im se garantira eden pretstavnik vo Komitetot za odnosi me|u zaednicite ({to vo osnova e binacionalno telo namesto neformalen vtor sobraniski dom vo koj site zaednici }e bidat ramnopravni). Makedonija mora da kreira posebna nacionalna strategija za romskata zaednica. So zadovolstvo go prifa}am mentorstvoto na romskite studenti na Pravniot fakultet. [to pove}e Romi pravnici, tolku pove}e avtenti~ni mentori na romskata zaednica. Mojot benefit od intelektualnoto prijatelstvo so niv e prodlabo~eni soznanija i vidici.

da, bi go izbrala mentorstvoto, me|utoa, koga bi imala druga opcija bi glasala namesto na mentorot sredstvata da mu se dadat na drug student kako stipendija. Rexep Ali ^upi: Mentorskata programa {to vo momentov funkcionira, spored mene, e organizirana forma na oblik na konkretno dejstvuvawe za uspe{no zavr{uvawe na studiite. Vo ovaa programa sum dve godini, funkcionira besprekorno i ima golem pridones vo mojot napredok vo studiraweto. A {to mislat profesorite-mentori? Prof. d-r. Ilo Trajkovski: Mislam deka idejata za

mentorirawe na studentite Romi e odli~na zatoa {to na sekoj student mu treba nekoj koj{to }e go naso~i vo studiraweto. Ne samo Romite studenti, tuku i site studenti voop{to. Moe mislewe e deka sekoj student koga za prv pat vleguva vo fakultetite se ~uvstvuva pomalku zbuneto, pa zatoa mu treba nekoj {to }e go vodi, a toa najdobro mo`e da

7

STUDENTITE DEBATIRAAT

roma verzitas

Studentite kako faktor vo razvojot na romskata zaednicaVo ovaa rubrika redovno gi prenesuvame studentskite internet debati na Romaversitas studentskata mre`a: studenti@romaversitas.edu.mk i roma_students@yahoogroups.com. Mre`ata izobiluva so studentski kritiki, debati i polemiki po aktuelni pra{awa, koi gi dopiraat naj~esto romskite i studentskite aktuelni problemi. Ovoj pat ja prenesuvame internet debatata na tema politi~ki vrabotuvawaE.Memeti (student na Politi~ki studii) Vo mladite e idninata! Tie se nade`ta i motornata sila koja treba da go rascepi i da go povle~e tovarot na op{testvenata grupa nanapred, da go pottikne razvojot, no i da ja unapredi nejzinata polo`ba vo ramkite na op{testvenata zaednica. Fakt e deka romskata zaednica se nao|a na marginite na op{testvenoto `iveewe, na dnoto vo dupkata. Sekako deka vo prilog na ova sleduvaat niza argumenti, vo koi del od vinata mu pripa|a na op{testvoto vo celina, no del od odgovornosta za razvojot e lociran vnatre vo samata grupa. Obrazovanieto, nevrabotenosta, maloletni~kite brakovi, krutata tradicija, pravoto na izbor, golemite svadbi, op{tata dezorientacija, neorganiziranosta, se samo del od tovarot so koj se soo~uvaat katadnevno mladite studenti i romskiot narod vo celina. [to romskata zaednica mo`e da o~ekuva od studentite? Dali voop{to mo`e da napravi ~ekor nanapred ovaa mala, mlada nade`na grupa od romski studenti? Ne{to {to bi zna~elo op{t razvoj za site i pomrdnuvawe od nultoto nivo na op{testvena postavenost na romskiot narod? Iako temata za debata e {iroka i opfa}a niza pra{awa i problemi, vnimanieto e koncentrirano vo diskusijata kako vie mo`ete da pridonesete za kolektivot imaj}i predvid deka idninata e vo na{i race. Odnosno, Idninata , razvojot, napreduvaweto - toa sum jas.

\ulten Dalipovska (studentka na Pravniot fakultet) Studentite se nositeli na site mali revolucii so golemo zna~ewe, tie se decata na vozrasniot svet, tamu kade {to politikata go dostignuva svojot afekt i kade ne postoi prostor za vospostavuvawe mir vo haosot i opa|awe na al~nosta, studentite se svetlata to~ka, tie ja pretstavuvaat iskrenosta, vistinata i slikata na uspehot na idninata. Sekako deka studentite se eden od najbitniti faktori na koja bilo zaednica, a osobeno se biten faktor vo nedovolno razvienite zaednici kako {to e romskata zaednica. Zo{to e bitno da se bide student, a osobeno student od romskata zaednica? Zatoa {to celta na na{iot streme` e obrazovanieto - {to pove}e obrazovani Romi, tolku pove}e mo`nosti za na{ata zaednica. Studentot e samo dokaz za toa deka mladata romska populacija e osvestena za svoite prava i deka taa kone~no izleze od stegite na edno konzervativnno op{testvo. Na romskata zaednica & e potreben razvoj koj mo`e da odi niz tri fazi. Prvo, razvoj na ekonomski plan vo ovoj slu~aj studentite go zazemaat delot na vrabotuvawa so povisoki funkcii {to avtomatski povlekuva povisoki plati od onie na srednistite (koi uspeale da se vrabotat). Potoa, razvoj na kulturen plan me{awe so drugi kulturi, u~ewe za drugite koi `iveat okolu nas - studentite vo ovoj slu~aj pomagaat na toj na~in {to go prenesuvaat znaeweto za drugite na drugite - koi ja nemale taa mo`nost. I, kone~no, podigawe na svesta ako od psiholo{ka gledna to~ka ja razgleduvame zaednicata kako edna li~nost, }e zaklu~ime deka na sekoja li~nost & e potreben pred s$ mentalen razvoj - psihofizi~ki razvoj koj glavno se postignuva vo tekot na vospituvaweto, zatoa {to na povozrasnata li~nost so ve}e formirani mislewa i stavovi & treba podigawe na svesta, osvestuvawe za odredeni raboti vo `ivotot koi taa ponatamu mo`e i treba da gi prenesuva na decata vo tekot na vospituvaweto. Vo ovoj slu~aj studentite se samo dokaz na uspe{no zavr{eniot proces na vospituvawe i tie ponatamu sozdavaat novi generacii prenesuvaj}i im go istoto iskustvo. Za kraj, ostavam edno otvoreno pra{awe - dali e bitno ili ne da se bide student, osobeno vo romskata zaednica?

Roma Indeks broj 2

8

Ajet Osmanovski (student na Socijalna rabota i politika ) Sekoga{ koga se misli na mladite, se misli na onie li~nosti vo ~ii race e idninata, lu|e koi se dvi`e~kata sila na ovoj svet {to e vo razvoj i komu mu treba obrazovan mlad kadar koj }e mo`e uspe{no da rakovodi so ona {to se vika idnina. Vo vrska so romskata zaednica fakt deka taa se nao|a na marginite na ova op{testvo, so samiot fakt deka nema dovolno visokoobrazovan kadar koj }e se zalaga taa zaednica da se donese na edno ramnopravno nivo vo op{testvoto. Zasega, brojot na studenti Romi koi se na univerzitetite vo na{ata zemja ne e dovolnen za re{avawe na site problemi koi ja zasegaat romskata zaednica. Jas kako student na Institutot za socijalna robota i politika, so ogled na strukata {to ja izu~uvam, bi pomognal so toa {to ke bidam del na obrazoven tim koj }e ima za cel da ja krene svesta na Romite za obrazovanieto, a so samoto toa za svoeto povisoko nivo vo op{testvoto, za socijalnata pravda i za mesto koe go zaslu`uva romskiot narod vo Makedonija.

roma verzitas

Erxan Demir (student na Pravniot fakultet) Razvojot na romskata zaednica e mnogu kompleksen problem. Trgnuvaj}i od faktot deka Romite se nao|aat na marginite na op{testvoto, mislam deka izlezot bi se na{ol vo primena na metodi koi }e pridonesat za pogolema organiziranost na samata zaednica. Studentite bi trebalo da se naso~at kon pottiknuvawe i provocirawe na instituciite na sistemot od aspekt na sozdavawe uslovi za re{avawe na nizata problemi so koi se soo~uvame. Mora da se napomene deka neophodno e lobirawe, no i pogolemo anga`irawe i a`urnost od na{a strana. Nastapuva i Romskata dekada koja pretstavuva ~ekor nanapred kon obrazovanieto, vrabotenosta. Va`no da se ka`e i deka mo`e da se pridonese vo pogled na razvivaweto i poznavaweto na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi. Spored toa ,mo`am da ka`am deka ne treba da ~ekame drugi da se gri`at za nas i da odlu~uvaat vo na{e ime, nie imame potencijal i energija seto toa da go napravime i hrabro da zastaneme zad toa...

Xulija Selim (student na Pedago{kiot fakultet) Imaj}i go predvid faktot deka imame evidenten nedostig od obrazoven kadar koj }e ima realna mo`nost da educira, mislam deka kako student na Pedago{kiot fakultet konkretno so svoite studii mo`am mnogu da pridonesam tokmu vo taa nasoka. Po zavr{uvaweto na studiite se nadevam deka }e se vrabotam vo nekoja obrazovna institucija so {to }e mo`am na romskite deca da im go prenesam moeto znaewe i da im pomognam kon vistinskiot pat. I mislam deka taka i samo taka so poedine~en pridones od sekoja individua, mo`e eventualno da se o~ekuva napredok koj i u{te kako im e potreben sega na Romite.

9

studentite pi{uvaat

ESEJ

Ubijci na romskiot jazik!Vo ramkite na rubrikata Studentite pi{uvaat gi objavuvame studenskite mislewa, pisma, komentari, razmisluvawa i esei po odnos na odredena tematika povrzana so op{tata koncepcija na Romaverzitas i na Roma Indeks so cel pogolema vklu~enost na studentite i nivno motivirawe za u~estvo vo kreiraweto na sodr`inata na ova na{e spisanie. Ispratete ni gi va{ite pisma, komentari, idei, tezi ili esei vo Romaverzitas, na adresa: ul. Mir~e Macan br. 26, 1000 Skopje, ili na elektronskata adresa studenti@romaversitas.edu.mk. Stavovite i mislewata objaveni vo tekstovite se li~ni stavovi na avtorite i ne se odraz na stavovite i mislewata na Romaverzitas i na Roma Indeks.E. Hajdar Paradoksalno e da se poveruva vo tezata deka drugite }e ni pomognat ako nie samite si odmagame. ^ovekot kako inteligentno su{tesnarod, sekoj narod treba da go neguva sopstveniot jazik, vo sprotivno toj }e stane virtuelen narod. Sekoja godina se pojavuva nova generacija na romskiot intelekt, sredno{kolcite i

10

tvo, sekoga{ se postavuva na takvo ramni{te, koj sopstvenite problemi gi re{ava na na~in {to vinata ja bara vo drug. Izumiraweto na romskiot jazik, mnogumina i ne go gledaat kako problem, ignoriraj}i go faktot deka karakteristikite {to eden narod go pravat narod se: jazikot, tradicijata, etnosot i drugo. Trgnuvaj}i od faktot deka jazikot e edna od najbitnite karakteristiki za sekoj

studentite Romi. Tie se najbitniot element za odr`uvawe na romskiot jazik vo `ivot, no se slu~uva tokmu sprotivnoto. Mladite Romi, preminuvaj}i vo novi sredini, novo dru{tvo na prijateli ne-Romi, svesni za stereotipite koi va`at za nivniot narod, odbegnuvaat da se prika`at kako Romi, pla{ej}i se deka }e bidat otfrleni od dru{tvoto. @iveej}i so takvi stravovi, mladata generacija s$ pove}e se prinuduva samata

Roma Indeks broj 2

sebesi, svesno ili nesvesno, da ja negira svojata narodna pripadnost. No, postojat i takvi koi ne ja negiraat svojata pripadnost, no sepak ne go zboruvaat romskiot jazik branej}i se so re~enicata: Podobro se iska`uvam na makedonski jazik. No sakam da napomenam oti i samite tie znaat deka romskiot jazik e re~ni~ki bogat jazik so svoja gramatika i vo Republika Makedonija go ima vo pove}e od pet dijalekti. Se pra{uvam, dali treba da se negirame samite sebesi, samo za da n$ prifatat vo op{testvoto? Dali treba da go rizikuvame na{eto kulturno bogatstvo, so koe bi trebalo da se gordeeme, samo za da se integrirame vo eminentni dru{tva na prijateli? Nekoi }e re~at: Ne e vano na koj jazik zboruva{, vano e da se razbira{ so sogovornikot. Da, vo pravo se. No edno ne mi e jasno, dali i doma treba da zboruvame na nemaj~in jazik, bidej}i site go znaat, onoj, nemaj~iniot jazik pokraj maj~iniot jazik - romskiot. Ova go gledam kako ubistvo na romskiot jazik. Eve i zo{to... [to se slu~uva so romskiot jazik, otkako mladite sredno{kolci i studenti }e stapat vo brak? Tie i ponatamu go ignoriraat romskiot jazik. Kulminacijata na scenarioto ubistvo na romskiot jazik doprva sleduva. Toa mlado romsko semejstvo sozdava pokolenie. Zamislete... Pokolenieto e podlo`no na slu{awe na nemaj~in jazik doma pri komunikacija. Vpro~em, na takov na~in se u~i i deteto da zboruva na maj~in jazik. No, vo ovoj slu~aj se slu~uva ne{to {to se vika anomalija

vo odr`uvaweto vo `ivot na romskiot jazik kako maj~in. Tokmu tie deca koga }e porasnat, nema da go znaat romskiot kako maj~in jazik i bez da znaat stanuvaat sou~esnici vo negovoto ubistvo. ^estopati mo`eme da sretneme Rom koj ne go znae svojot jazik. Da, tokmu tie se ubijcite od nebre`nost na romskiot jazik. No, sepak mislam deka gre{kata koja{to nivnite roditeli ja napravija, mo`at samite da ja popravat, no za toa treba mnogu golema `elba i upornost. Golema `elba i upornost, velam, zatoa {to nikoj od tie ne bi sakal da ja rizikuva svojata reputacija so toa {to }e go nau~i i }e go znae romskiot jazik, mislej}i deka so toa }e izgubi vo imix i }e bide otfrlen od dru{tvoto na ne-Romi. Koga se raboti za u~ewe i odr`uvawe na romskiot jazik, postojat nevladini organizacii koi se zanimavaat so romskata kultura, etnos i jazik. No, zamislete... I samite rakovoditeli (Romi po narodna pripadnost) na tie nevladini organizacii, koi se anga`iraat vo {ireweto i odr`uvaweto vo `ivot na romskiot jazik preku kursevi, predavawa, seminari i prezentacii, zboruvaat na makedonski jazik. Da, paradoksalno, no vistinito. Jas mislam deka so samoto interesirawe da se nau~i sopstveniot i vistinskiot maj~in jazik mo`e da se popravi anomalijata i rom-

skiot jazik i ponatamu da se odr`i vo `ivot. No, sepak i ponatamu idnite generacii }e vr{at ubistva od nebre`nost na svojot jazik, a jas i ponatamu }e ostanam zagri`en za negovoto izumirawe. No, se pla{am od denot koga }e staneme narod bez svoj jazik. Vpro~em, toga{ }e is~ezneme i kako narod. Zatoa {to jazikot go pravi eden narod - narod. (Avtorot e student na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje )

studentite pi{uvaat

1 1

PROFESOR D-R GORDANA SILJANOVSKA ZA AKTUELNIOT PROCES NA DECENTRALIZACIJA

Demokratijata podobro viree vo pomali sredini[to se odnesuva do na{eto iskustvo so decentralizacijata, da potsetime deka biv{ata SFRJ i RM kako nejzina federalna edinica va`e{e za najdecentralizirana evropska dr`ava. Za `al, periodot na tranzicija dovede do centralizacija, osobeno vo finansiskata sfera, za{to Republika Makedonija po procentot na u~estvoto na lokalnite tro{oci vo javnata potro{uva~ka, kako i spored udelot vo bruto-op{testveniot proizvod se najde na evropskoto dno (pomalku od 2%).

Rexep Ali ^upi Procesot na decentralizacija e eden od najaktuelnite op{testveno-politi~ki procesi vo na{ata dr`ava, koj e od interes na site gra|ani i gi opfa}a site javni sferi. Za ovoj proces, negovoto sproveduvawe, problemite i perspektivite, razgovarame so profesorkata na skopskiot Praven fakultet d-r Gordana Siljanovska. RI - Kako voved, dajte ni kratko objasnuvawe okolu samiot poim decentralizacija - {to pretstavuva i kakvo e na{eto iskustvo okolu ova pra{awe? G.S. - Edostavno i kuso ka`ano, decentralizacijata e proces na prenesuvawe funkcii i sredstva od centralno na lokalno nivo. Prenosot se vr{i so zakon(i) so koj(i) se garantira funkcionalnata decentralizacija, od edna strana, i fiskalnata decentralizacija, od druga strana. Funkcionalno, fiskalnata decentralizacija ~estopati e prosledena so dislocirawe opredelen broj dr`avni slu`benici od centralnata vlast vo lokalnite organi (ministerot za lokalna samouprava najavi deka okolu 25.000 dr`avni slu`benici }e stanat lokalni). So Zakonot za lokalna samouprava od 2002 godina, vrz osnova na ustavnite amandmani od 2001-ta, pravno se garantira funkcionalnata dimenzija na decentralizacijata, odnosno se pro{iri nadle`nosta na op{tinite i na gradot Skopje. Zakonot za lokalno finansirawe ja pomina prvata faza vo Sobranieto na Republika Makedonija.

Na Makedonija & e potrebna strategija za ramnomeren regionalen razvoj, a ne ponatamo{na deagrarizacija. Osven toa, odgovornata politi~ka vlast mora da gi pra{a gra|anite vo kakva lokalna zaednica sakaat da `iveat, namesto da oktroira ve{ta~ki re{enija. Cini~no e so centralisti~ki metodi da zagovarate decentralizacija.|anite. Sepak, postojat nadle`nosti {to prirodno se vrzani za opredelen lokus (lokalniot ekonomski razvoj, urbanisti~koto planirawe, socijalnata za{tita i drugo), kako i nadle`nosti {to voobi~aeno se dr`avni (odbranata i me|unarodnata politika, na primer). Zna~i, nu`en e balans pome|u niv za da ostane dr`avnata zaednica integrirana, no i protivte`a na centralnata vlast preku lokalnata. Vo denovite na raspa|aweto, SFRJ be{e ne samo konfederacija na {este republiki i dvete pokraini, tuku i konfederacija na 510 op{tini, so re~isi isti funkcii kako republi~kite. Paralelizmot, neracionalnosta i neekonomi~nosta, kako i entropijata go razoruvaa dr`avnoto tkivo. Modelot na lokalna samouprava od noviot Zakon vodi kon eden od najdecentraliziranite evropski sistemi vo funkcionalna smisla. Imeno, nadle`nosta {to ja garantira e isto tolku {iroka kako onaa na danskite i {vedskite op{tini. Se razbira, makedonskata realnost e pobliska do afrikanskata odo{to skandinavskata. Neprisposobenata na realnosta decentralizacija, poradi nepostoeweto ekonomski i ~ove~ki resursi, soodvetna infrastruktura i politi~ka kultura, mo`e da predizvika sprotivni efekti od o~ekuvanite, nezadovolni gra|ani poradi nerealiziranite potrebi i interesi, pa duri i konflikti. RI - Imaj}i predvid deka decentralilzacijata e povrzana so demokratizacijata na politi~kata struktura na edno op{testvo, dali edno takvo decentralizirano op{testvo avtomatski zna~i i ostvaruvawe na povisoko nivo na demokratija? G.S. - Decentralizacijata, so mali isklu~oci vo istorijata, tesno e vrzana so demokratijata. Lokalnata vlast e najbliskata vlast do gra|anite. Taa najdobro gi poznava lokalnite problemi i pozainteresirana e od centralnata za nivnoto re{avawe. Gra|anite ja ~uvstvuvaat kako svoja, za{to se identifikuvaat so lokalnata zaednica i imaat mo`nost podobro da ja kontroliraat, u~estvuvaj}i vo nea ili organiziraj}i se preku formite na neposredna demokratija (referendumot, gra|anskata inicijativa i sobirite na gra|anite). [ansite za informiranost za lokalnite pra{awa se pogolemi na lokalno odo{to na centralno nivo. Nakuso, sekojdnevniot `ivot e lokalen. Se razbira, idealnite normi ne se dovolna garancija za decentralizacija i demokratija. [irokata nadle`nost

intervju

RI - Trgnuvaj}i od faktot deka ekstremnata, t.e. totalnata decentralizacija vodi kon paraliza na sposobnosta na dr`avata i op{t haos, vo koja mera i so kolkav intenzitet na{iot politi~ki sistem mo`e da ja prifati decentralizacijata? G.S. - Da povtoram, decentralizacijata ne e ~in, ne e poteg na peroto, tuku proces. Odeweto od edna vo druga krajnost nosi opasnost od vakuum ~ii posledici pa|aat na grbot na gra-

Roma Indeks broj 2

12

mo`e da bide demokratski predizvik, no i tovar i obi~na deklaracija ako ne postojat finansiski garancii, no i drugi pretpostavki za odr`liv razvoj i aktivno u~estvo na gra|anite vo procesot na odlu~uvaweto na lokalno nivo. RI - [to konkretno predviduva noviot Zakon za teritorijalna organizacija na Republika Makedonija? G.S. - Ovoj Zakon go prepolovuva brojot na sega{nite op{tini. Zakonot za gradot Skopje, pak, nudi model na organizacija vo koj op{tinite na negovata teritorija se pove}e oblik na dekoncentracija (reoni, departmani, odnosno kvartovi) odo{to edinici na lokalna samouprava {to se narekuvaat op{tini. Se razbira, vo sovremenata lokalna samouprava postojat razli~ni modeli na organizacija na glavnite gradovi: od onie {to funkcioniraat kako edinstvena op{tina do onie vo koi op{tinite na teritorijata na gradot imaat ist status kako ostanatite. Na{iot model ne e ni prvoto ni vtoroto, tuku konfuzija. Nau~en vpe~atok e deka zakonite od oblasta na teritorijalnata reorganizacija se pove}e plod od nezdrav koalicionen kompromis, odo{to na seriozni re{enija {to operiraat so neutralni, odnosno objektivni kriteriumi (geografija, ekonomski resursi, infrastruktura, ~ove~ki potencijali, istorija i tradicija, gravitacija na naselbite kon opredelen centar, homogenost na prostorot). Centralnata vlast, sprotivno na ~lenot 5 od Evropskata povelba za lokalna samouprava od 1985, zaboravi prethodno da gi konstultira gra|anite na op{tinite {to se predmet na prekrojuvawe, a gi zanemari i lokalnite vlasti. Odgovorot na vakvoto nedemokratsko odnesuvawe e poznat - se organiziraa nad 40 referendumi kako izraz na dlaboko gra|ansko nesoglasuvawe so novata politi~ko-teritorijalna podelba na R. Makedonija. Sekomu mu e jasno deka sega{nite 123 op{tini te{ko }e mo`e da se spravat so dolgata i bogata lista na nadle`nosti. Nekoi od niv ne

mo`at da pre`iveat. No, vo barabanot na promenite vlegoa i op{tini {to poka`aa sposobnost za `ivot. Nekoi od kombinaciite nemaat ni{to zaedni~ko so decentralizacijata, za{to ve{ta~ki pripojuvaat selski naselbi kon urbani centri, vr{ej}i pritisok vrz devastiranata ekonomija i ne vodej}i smetka za specifi~nite potrebi i interesi na ruralnite sredini. Te{ko e i neodgovorno teritorijalnata podelba od 1996 godina bez nikakva studija da se oceni kako uspe{na ili neuspe{na, osobeno ako se ima predvid minimalnoto finansirawe na istata. Na Makedonija & e potrebna strategija za ramnomeren regionalen razvoj, a ne ponatamo{na deagrarizacija. Osven toa, odgovornata politi~ka vlast mora da gi pra{a gra|anite vo kakva lokalna zaednica sakaat da `iveat, namesto da oktroira ve{ta~ki re{enija. Cini~no e so centralisti~ki metodi da zagovarate decentralizacija. RI Gledano od eden drug aspekt, sozdavaweto paralelni upravni strukturi na lokalno nivo (so opredelena finansiska i pravna avtonomija) gi poskapuva tro{ocite na funkcioniraweto na upravniot aparat. Dali toa zna~i deka op{tinite koi nemaat dovolno prihodi ne }e mo`e da funkcioniraat ili pak i ponatamu }e imaat potkrepa od centralniot buxet? G.S. - Ekonomska vistina e deka na po{irok prostor cenata na ~inewe na uslugite e poniska, no fakt e deka pogolemiot prostor bara i poglomazni birokratski strukturi, a tie se poskapi. Ekonomskata logika e va`na vo upravuvaweto na lokalniot `ivot, no lokalnata samouprava se pojavila od demokratski pri~ini. Fakt e deka demokratijata podobro viree vo

pomali sredini. Ne postoi idealen model na lokalna samouprava vo koj site lokalni potrebi mo`e da se pokrijat so lokalni izvori na sredstva. Sekade dr`avata go pomaga finansiraweto na nerazvienite op{tini za ~ie egzistirawe postojat drugi, pova`ni kriteriumi od ekonomskite. Pomo{ta od buxetot doa|a vo forma na namenski ili nenamenski grantovi. No, vo dodeluvaweto mora da se vodi smetka za usoglasenosta me|u pravata i obvrskite na gra|anite poradi opasnosta od redistribucija i prelevawe na sredstvata od edni vo drugi, {to mo`e vo uslovi na sovr{eni prava i nesovr{eni obvrski da dovede do konflikt. Zdrava logika e namesto radikalno da se posega

intervju

RI - I, za kraj, ako se ostavi nastrana monosta za lokalizmot, t.e. favoriziraweto na lokalnite interesi za smetka na nacionalnite, koja e Va{ata ocenka, kolku sproveduvaweto na decentralizacijata }e bide uspe{no na teren? Lokalizmot i partikularizmot, pa i kriminalizacijata na lokalnata politika se realna opasnost vo Makedonija, a lokalnite {erifi i mo}nici imaat tradicija na makedonsko tlo. Nuna e kombinacijata na lokalnata inicijativa so integracijata. Vo procesot na decentralizacija treba da se odi ~ekor po ~ekor, no Makedonija e vo permanentna trka so vremeto. Komparativnite iskustva pokauvaat deka nema decentralizacija bez 5-10 godini. Da zaklu~ime, decentralizacijata ne e ~in, tuku proces. Praven i institucionalen iluzionizam e deka so zakoni i teritorijalni prekrojuvawa se vospostavuva decentralizacija.

po metodot na ve{ta~ko okrupnuvawe na op{tinite da se stimulira zdru`uvaweto na sredstvata i formiraweto zaedni~ki organi i organizacii, odnosno da se koristi institutot zaedni~ka administracija, osobeno vo funkcioniraweto na t.n. skapi sistemi kako obrazovanieto, zdravstvoto i socijalnata za{tita. No, op{tinite mora da nau~at da gi koristat pred s$ sopstvenite izvori na prihodi.

13

Rubrikata Arijadna ima za cel da ve vodi niz lavirintite na studiraweto. Imeto go pozajmivme od mitologijata na starite Elini: Arijadna mu pomognala na svojot qubovnik Tezej da izleze od lavirintot na ^udovi{teto Minotaur, taka {to mu dala crven konec koj go vodel. Na{ata cel e ovaa rubrika da bide va{iot crven konec vo ponekoga{ te{kiot proces na obrazobanie.

Motivira~ka alatka za studentiteDenes ne se pra{uva koj si i {to si, tuku {to znae{ i {to mo`e{. Denes samo idejata e kapital s$ drugo e pari. Zatoa razvivaj gi svoite idei, raboti na tvojata informiranost i dejstvuvaj vo soglasnost so niv za svojata blagosostojba, a potoa i na drugite vo kolektivot. Sekoj ima pravo na obrazovanie. Obrazovanieto treba da bide naso~eno kon celosen razvoj na ~ovekovata li~nost i kon jaknewe na po~ituvaweto na ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi. Pravo da se doznae pove}e! Dosega{nata praktika poka`uva deka samiot ~in na studirawe pretstavuva proces koj bara maksimalen anga`man od samiot student, kako vo sovladuvaweto na ispitnite materii, taka i vo odnos na op{tite slu~uvawa na samiot fakultet na koj toj studira. Deka e potrebna op{ta budnost kon fakultetskite zbidnuvawa, govori i mo`nosta studentot, zadlabo~en vo svoite studii, sosema normalno da ja izgubi op{tata orientacija kon

STUDIRAWETO, PRAVATA NA STUDENTITE I KTS

mo`nostite {to gi nudi visokoobrazovnata institucija, da nema uvid vo svoite prava, i {to e najbitno, da ja propu{ti mo`nosta da bide informiran za ona {to go o~ekuva vo idnina. Lesno mo`e da se zaklu~i deka studentite, dvi`ej}i se niz fakultetskiot lavirint, prezemaat mnogu mala aktivnost po odnos na zapoznavaweto so nivnite prava vo visokoobrazovnite institucii vo koi studiraat. Iako glavno pri~inata za niskoto nivo na informiranost na studentite e locirana vo netransparentnosta na fakultetskite pravilnici vo koi se opfateni pravata na studentite, i niza drugi argumenti, sepak toa ne ja opravduva slabata komunikacija na samite studenti so administracijata na fakultetite i nezainteresiranosta za vklu~uvawe vo upravuvaweto. Naprotiv, studentot e faktorot koj {to dejstvuva vo nasoka na podobruvawe na svoite mo`nosti i uslovi na studirawe, za{to taka, i samo taka,

Roma Indeks broj 2

arijadna14

arijadnamo`e da se bide vo soglasnost so pravoto da se doznae pove}e. So taa cel e i zamislena na{ata rubrika Arijadna (kako vodi~ niz fakultetskite pravilnici). [to zna~i da se studira? Samiot termin student e latinski izraz, koj{to go ozna~uva redovniot slu{atel na univerzitetot ili na visokata {kola. Inaku da se studira e isto taka termin od latinsko poteklo, koj podrazbira vnimatelno izu~uvawe, nabquduvawe, razmisluvawe i vdlabo~uvawe vo u~eweto, so cel sovladuvawe na studiite, t.e. na nau~nata programa na univerzitetot. Koja e razlikata pome|u status i statut na fakultetot ? Voop{to statusot ja podrazbira sega{nata sostojba i uslovite t.e gra|anskata i pravnata polo`ba na edno lice. A dodeka pak statutot ozna~uva pravilo, propis, pravilnik za rabota vo nekoja organizacija. Sekoj fakultet ima svoj statut vo ~ii ramki stojat pravilata i propisite {to gi usvojuva fakultetot. Vrz osnova na Zakonot za visoko obrazovanie donesen e op{t pravilnik za edinstveni pravila za studirawe na Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij i site fakulteti se obvrzani da go primenuvaat ovoj pravilnik. Kako da se u~estvuva vo upravuvaweto ? Edno od elementarnite prava na studentite koe{to e garnatirano so Zakonot e i u~estvoto vo upravuvaweto na visokoobrazovnata ustanova. Instrument za realiziraweto na ova pravo e Sojuzot na studentite vo organite na fakultetite, vo ~ii ramki postoi mo`nost da bidete izbrani za pretstavnik ili da u~estvuvate vo izbiraweto na pretstavnikot na studentite. [to e kredit transfer sistemot (KTS )? KTS e novina vo studiraweto ~ija{to realizacija po~nuva od u~ebnata 2004/2005. So KTS se voveduva nov na~in na studirawe so upotreba na krediti kako merka za finansisko rastovaruvawe na studentot. [to e kredit vo KTS? Kreditot e vsu{nost vrednosta so koja se numerira kvantitetot na rabota na studentot vo odnos na vkupniot kvantum na rabota vo tekot na edna akademska godina. Kolku e pogolema aktivnosta i redovnosta na studentot za vreme na realiziraweto na nau~nata programa na fakultetot, tolku e pogolem i vrednosniot kredit so koj se rastovaruva studentot vo tekot na u~ebnata godina. Standardniot broj na krediti za eden semestar iznesuva 30. Koja e celta na kredit trans fer sistemot? KTS ima za cel da ja zgolemi mobilnosta na studentot na institucionalno, nacionalno i me|unarodno nivo, so cel da se ima precizen uvid vo rabotata na studentot, permanentno sledewe na napredokot na studentot i objektivnost vo ocenuvaweto, nepre~eno prenesuvawe na postigawata na studentot od edna vo druga institucija, kako i zgolemena individualizacija vo tekot na studiraweto. (Del od informaciite se koristeni od Mladinski obrazoven forum MOF-i od Statutot na Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij od Skopje) Podgotvil Elvis Memeti

15

Pomnete polesno i pobrzoZa da u~ite pouspe{no i da ja podobrite va{ata memorija, vo ovoj broj Roma Indeks vi nudi 20 tehniki na memorirawe koi }e vi pomognat efektivno da gi zapomnite podatocite dodeka u~ite. {aat. Obidete se da stoite ili da ~ekorite dodeka u~ite, gestikulirajte dodeka se preslu{uvate na glas, vklu~ete go celoto telo vo procesot na u~ewe. Ova e odli~en na~in da ja razbiete zdodevnosta i da ne u~ite pasivno, bez nikakva {ansa da zaspiete.

TEHNIKI NA MEMORIJA

edukacija

prakti~no sredstvo, bidej}i funkcionira, a zboruvaweto na glas e najdobro koga toa {to ste go nau~ile go ka`uvate so va{i zborovi.

Zapi{uvajte !

Organizirajte gi informaciite! U~ete od op{toto kon posebnoto!Pred da po~nete so u~ewe, prvo razgledajte go materijalot i obidete se da dobiete globalna slika za naslovnite edinici i su{tinata na dadenata materija. Taka, sekoja posebna lekcija koja }e ja u~ite }e mo`ete lesno da ja smestite vo va{ata op{ta pretstava za sodr`inata bez da se dezorientirate i da se izgubite vo detalite, koi sega imaat pove}e smisla.

Opu{tete se !

Koga sme relaksirani, polesno primame novi informacii i polesno gi pronao|ame. Nervozata i stresot mo`at da n# zbunat. Da se bide relaksiran ne zna~i isto {to i da se bide Koristete go umot ! zaspan ili dremliv. Relaksa- Reducirajte gi cijata e besstresna sostojba koja preprekite! go otvora i go aktivira umot. Isklu~ete go telefonot, muzikata ili televizorot, u~ete na Sozdavajte sliki! tivko mesto kade {to nema da ve Ona {to go ~itate obidete se da

Zapi{uvaj}i }e vi bide polesno da se setite na nekoja ideja duri i ako pove}e nikoga{ ne go poglednete ona {to ste go zapi{ale. Pi{uvaweto aktivira razli~ni vidovi memorija, n$ tera da bideme pologi~ni, jasni i kompletni.

Dajte mu zna~ewe na materijalot!Nau~ete {to sakate od va{eto obrazovanie, pronajdete ja vrskata pome|u ona {to go sakate i ona {to go studirate. Razmislete kako e povrzana materijata {to ja u~ite so strukata za koja vie studirate.

Sozdavajte si asocijacii!Podatocite vo va{iot um imaat odredena organizacija. Koga vnesuvate nov podatok mo`e polesno da go zapomnite dokolku go skladirate do nekoj sli~en ili podatok povrzan so nego.Roma Indeks broj 2

Koristete go va{eto telo ! Nau~ete edna{ aktivno!Spored edna stara mudrost, lu|eto pomnat 90% od ona {to go pravat, 75% od ona {to go gledaat i 20% od ona {to go slu-

go vizuelizirate sozdavaj}i si `ivi sliki. Koga }e napravite koncept so pomo{ na slika, ja vnesuvate informacijata vo dva dela od va{iot mozok, toa ja zgolemuva {ansata da se setite na nea. Koristete fanatazija.

voznemiruvaat, a ako ve privlekuva hranata - u~ete podaleku od nea.

svetlina ! U~ete gi najte{kite predmeti Zboruvajte i preku den. Ranite utrinski povtoruvajte ! ~asovi mo`at da bidat mnogu Koga ne{to povtoruvate na glas poproduktivni duri i za onie go usvojuvate konceptot na dva {to imaat problem so ranoto razli~ni na~ini, prvo fizi~ki stanuvawe. go do`ivuvate materijalot, vtoro, slu{ate. Povtoruvaweto e Izrabotila Sabina Mustafa

Koristetete ja dnevnata

16

Letna {kola (vtor del)Vo prethodnata pesna naglasiv i eve me povtorno se najaviv vetiv deka nema da e poslednata se razbira eve ja i slednava. Pesnata od site nas e posvetena na Romaverzitas blagodarnost {to ni ovozmo`i na{eto znaewe da se dogradi. Seminarot be{e prekrasen premnogu se dru`evme no treba da istakneme mnogu raboti nau~ivme. Premnogu u~evme i vredno rabotevme site iskustva zaedno gi delevme a i ve`bite brzo gi srabotuvavme pa i zatoa premnogu zboruvavme. A sega na krajot na site vi vetuvame dru`eweto na{e so pesna }e go prika`uvame vetuvawe na{e u{te edno }e dademe so na{eto znaewe nie }e doka`eme. Arif Pini

zabava

Aforizmi

Najmudroto od najslavniteKoga nekoj go saka toa {to go nema, treba da go saka ona {to go ima.

VICOTEKAPo pra{aweto na profesorot: Zarem moeto pra{awe ve stava vo nezgoda? Studentot odgovara: Ni najmalku profesore, pra{aweto ne mi prestavuva nikakva te{kotija, tuku odgovorot! Sinot mu se `ali na svojot tatko: Fakultetot e mnogu te`ok, }e mora da se otka`am od nego. Tatkoto odgovara: Ako ti e te`ok fakultetot, sinko, toga{ donesi ja samo diplomata. Profesorkata gi prekoruva studentite: Na va{i godini, Aleksandar makedonski stasal duri do Indija! Na ova, eden student odgovara: Da, no profesor mu bil Aristotel.

Onoj {to izla`al treba da ima dobro pomnewe.

Da im prosti{ na site e ednakvo pogre{no kako da ne mu se prostilo nikomu.

Vo teloto ima edno par~e meso. Ako e toa zdravo i dobro, dobro e i celoto telo, ako e toa rasipano, rasipano e i celoto telo - toa e srceto.

17

EKSKLUZIVNO

Eden akademski raport od BudapestIbrahim Ibrahimi Se smeta deka obrazovanieto e kamen-temelnik na razvojot i progresot na edna zemja. Republika Makedonija so celokupniot politi~ki, ekonomski i socijalen `ivot katadnevno ja potvrduva svojata cvrsta opredelba za integracija vo evropskite strukturi, a osobeno vo naredniot period }e se nastojuva niz mnogute reformski zafati da se pribli`i kon standardite koi{to se baraat od Evropskata unija. Novite ~lenki na EU vo prethodniot period napravija krupni reformi vo poleto na ekonomijata, menuvaweto na zakonodavstvoto i na celokupniot sistem na obrazovanie koj{to vo idnina }e proizveduva kadri od evropski kalibar, konkurentni vo ramkite na Evropskiot pazar na trudot. Pravej}i sporedba pome|u visokoto obrazovanie vo Makedonija i vo Ungarija (spored primerot na Centralnoevropskiot univerzitet), ne mo`e a da ne se ka`e deka obrazovanieto kaj nas tapka vo mesto. Se u{te e mnogu prisutna korupcijata 1 , se u{te e golema mo}ta na profesorite, koi{to ne mo`at ili pak ne sakaat da sfatat deka promenite se neminovni, neminovni se kadri koi{to gi sledat svetskite trendovi, koi{to postojano }e se usovr{uvaat niz seminari, letni {koli, specijalizacii na poznati evropski i svetski univerziteti. Denes primarnata aspiracija na CEU, kako istra`uva~ki institut vo amerikanski stil, e da go promovira posebno intelektualniot potencijal i specifi~niot model na razvojot na zaednicata. Toa zna~i naglasen spoj na stipendii, istra`uvawa i op{testveno anga`irawe. Studiite vo ramkite na CEU se fokusirani na raznoobraznosta i promena na op{testvenite, ekonomskite, politi~kite i pravnite aspekti i potrebi na razstudenti nadvor od Makedonija, kako i za izbegnuvawe na zapi{uvaweto na dr`avnite univerziteti. S$ e pogolem brojot na studentite koi se zapi{uvaat na Univerzitetot na JIE vo Tetovo, i novite univerziteti koi se pove}e niknuvaat na podra~jeto na Makedonija. Mnogu zna~ajna komponenta za postavenosta na obrazovniot proces vo ramkite na CEU e

izbormaterijal, isto taka treba da najde i dopolnitelna literatura, za da go napi{e kvalitetno dadeniot esej. Tutorot go sledi studentot niz celiot tek na studiite, gi sledi negovite rezultati i slobodno mo`e da se ka`e deka uspehot na studentot e uspeh i na negoviot tutor. Isto taka, koga se zboruva za CEU, neminovno e da se spomene bibliotekata, koja{to be{e osnovana od g. Xorx Soros vo 1992 godina. Bibliotekata raspolaga so literatura na angliski jazik od oblasta na op{testvenohumanisti~kite nauki, najgolema vo regionot na Centralna i Isto~na Evropa. Bibliotekata slu`i za studentite i nejzinoto rabotno vreme e od 8 do 22 ~asot, a vo vikendite od 13 do 19 ~asot. Mo`ebi ova zboruva deka taa i nejzinite vraboteni se tuka zaradi potrebite na studentite, a ne obratno. I za kraj, da se nadevame deka Makedonija vo naredniot period }e napravi krupni ~ekori, koi }e zna~at ispolnuvawe na uslovite postaveni od strana na EU i na{eto obrazovanie }e bide vistinski kamen-temelnik na razvojot i progresot na dr`avata. (Avtorot e porane{en menaxer na Romaverzitas, momentno na podgotovka na doktorat vo Budimpe{ta)

li~nite op{testva. Postojniot sistem na obrazovanie vo Republika Makedonija dava golemi mo`nosti za manifestirawe na kompleksite i frustraciite na oddelni nastavni kadri. Vo brojni postapki na oddelni nastavnici i sorabotnici, namesto pedago{ki priod kon studentite, se praktikuva vistinsko iz`ivuvawe so studentite, pa i nivno ucenuvawe. Ne se mo`e ili ne se saka da se sfati deka profesorite se tuka zaradi studentite, a ne obratno. Ovaa teza koja, za `al, vo prethodniot period kaj nas be{e i se u{te e prisutna, e mo`ebi najgolemata pri~ina za zaminuvaweto na golem broj

mentorstvoto (tutoring). Vo ramkite na sekoj oddel, na primer Ekonomskiot, studentite, koi{to gi ima re~isi od site zemji od Centralna Evropa, u~at za merkite i na~inite kako modernite analizi da gi primenat vo problemite koi se odnesuvaat na biv{ite centraliziranoplanski ekonomii i nivnata tranzicija vo pazarni. Sekoj student ima tutor so koj dva pati vo tekot na nedelata obrabotuva temi koi se potrebni za normalno sledewe na nastavata. Mnogu zna~ajno e {to tutorot mu dava materijal na studentot da go razraboti i za istiot da napi{e esej. Studentot, pokraj toa {to treba da go nau~i dadeniot

Roma Indeks broj 2

18