projekt slovenski učni krogi – september-december 2014 · projekt slovenski učni krogi: spletno...

Projekt Slovenski učni krogi – september-december 2014

Šola: Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer Mentorica: Nina Žuman Avtorji: Polona Dominko, Žan Hozjan, Janja Sraka, Jasmina Vöröš Razred: 3.a

Dvojezična srednja šola Lendava Mentorica: Ildikó Kovač Učenca: Mišel Hozjan in Almos Kovač

Druga osnovna šola Slovenj Gradec Mentor: Dušan Klemenčič Učenki: Zala Breznik Domej, Ana Planinšek

Osnovna šola Košana Mentorica: Katja Čekada Učenci: Klemen Kovačič, Morel Blaž, Gojič Nikolina, Kastelic Tina, Vikić Edina, Brezovnik Klemen, Dovgan Martin, Klebčar Sergeja, Krebelj Klara, Polh Martin, Željan Ana Razred: 7., 8. in 9.

Projekt Slovenski učni krogi: spletno nasilje - preprečevanje in reševanje spletnega nasilja na šoli

2

UVOD

V okviru projekta Slovenski učni krogi smo zastavili naslednje vprašanje:

1. Udeležence prosimo, da rešijo spletno anketo o spletnem nasilju, hkrati pa prosimo, da k

reševanju povabijo čim več učencev in dijakov (od vključno 5. razreda dalje).

URL: https://www.1ka.si/a/48339

2. S pomočjo učiteljev – mentorjev in staršev poskusite oblikovati seznam korakov, ki so

potrebni za uspešno reševanje in preprečevanje spletnega nasilja. Opišite, kako menite, da

lahko spletno nasilje prepoznamo, kako se z žrtvijo in storilcem pogovorimo, jima svetujemo

ter kakšni so postopki, ko je oblika nasilja že tako huda, da je potrebna prijava. V tem

primeru se povežite z lokalno policijsko postajo ali kakšno podobno institucijo. Lahko

pokličete tudi kakšen SOS telefon ipd. Če vam uspe, navedite te korake ločeno za:

učence,

starše,

učitelje.

Torej, kako naj reagira in pomaga sošolec-vrstnik, kako starši in kako učitelji ter vodstvo šole.

Preveč je spletnega nasilja in tega se vsi zelo dobro zavedamo. Da bi bili bolj poučeni o vrstah spletnega nasilja, imamo na večini šol razne delavnice in predavanja o tej temi. Čeprav nam vsi govorijo, da je spletno nasilje zelo resna zadeva, se na žalost mladi tega premalo zavedamo. Prevečkrat zaupamo svoje osebne podatke raznim spletnim stranem. Ne zavedamo pa se, da ti podatki ne bodo nikoli izbrisani s spleta. Vse več je žrtev spletnega nasilja. Veliko mladih ne ve, da spletno nasilje ni samo ustrahovanje nekoga po internetu, spletno nasilje je še marsikaj drugega. Z namenom ozaveščanja mladih o spletnem nasilju in o korakih reševanja le tega, smo pripravili naslednjo raziskovalno nalogo.

https://www.1ka.si/a/48339


3

1. SPLETNI VPRAŠALNIK

Preko spletne strani 1ka.si so učenci in dijaki reševali spletni vprašalnik o nasilju na spletu. Vprašalnik je v prilogi raziskovalne naloge (Priloga-1). ANALIZA vprašalnika o spletnem nasilju Zbiranje podatkov je potekalo od 16.10.14 do 21.11.14

Kateri razred/letnik obiskuješ:

Največ anketirancev je bilo iz 8. razreda, več kot tretjina.

Spletno nasilje je:

Možnih je več odgovorov

Največ učencev je menilo, da je spletno nasilje, če učence/dijak ustrahuje drugega učenca/dijaka na spletu. Sledila sta odgovora:

če nekdo objavi sovražno besedilo ali neko neprimerno fotografijo o nekom drugem na spletu;

če nekdo v imenu nekoga drugega objavlja na spletu (kraja identitete)


4

Ste bili že kdaj žrtev spletnega nasilja?

Večina anketirancev meni, da ni bila žrtev spletnega nasilja.

Če si bil žrtev spletnega nasilja, ali si komu povedal? (n = 5)

Odgovori:

najboljši prijateljici

Dobra polovica žrtev spletnega nasilja je nekomu zaupala o tem (npr. najboljši prijateljici).

Zakaj nisi nikomur povedal, če si bil kdaj žrtev spletnega nasilja?

Odgovori:

ker me je bilo sram

Eden izmed razlogov tistih, ki o spletnem nasilju niso nikomur povedali, je bil, ker jih je bilo sram.

Kako pogosto se dogaja spletno nasilje?

Skoraj polovica anketirancev meni, da se spletno nasilje dogaja ves čas, tretjina pa meni, da se spletno nasilje dogaja prepogosto, a ne ves čas.


5

Označi odgovore, s katerimi se strinjaš. Možnih je več odgovorov

Polovica anketirancev je zaznala, da so bili nekateri njihovi vrstniki že žrtve spletnega nasilja, prav tako so mnogi opazili primere spletnega nasilja na njihovi šoli, nekaterim je bilo tudi že ukradeno geslo in uporabljeno za lažno predstavljanje na spletu.

Napiši kakšen primer, če želiš: Odgovori

spletno nasilje je zelo hudo.

spletno nasilje je kaznivo dejanje.

Če bi pisal zakon o preprečevanju spletnega nasilja, kaj bi napisal? Možnih je več odgovorov

Odgovori o predlogih za oblikovanje zakona o spletnem nasilju so dokaj enakomerno razdeljeni

med anketiranci.


6

Kaj bi želeli povedati odraslim o spletnem nasilju:

nehajte

pač je kak je, spletnemu nasilju se ne da izogniti ... moramo se naučiti te stvari sprejemat in ne jemat stvari preveč resno ...

tudi preko spleta te lahko sovrstniki prizadenejo in osramotijo.

ne pretvarjajte se, da ste mladostniki.

mnogo mladih je del spletnega nasilja, a ne priznajo, ne govorijo o tem ...

ne vem

paste se

to se dogaja v današnjem svetu in zaradi tega so že mnogi naredili samomor.

SPOL - Spol

Anketiranci so bili po spolu razdeljeni enakomerno.

Iz rezultatov spletnega vprašalnika je razvidno,da se mladi precej zavedajo nevarnosti spletnega nasilja in

posledice le-tega. Je pa vzorec anketirancev zelo majhen in rezultatov ne moremo posploševati. Iz

realnega sveta je opazno, da se mnogi nevarnosti spletnega komuniciranja ne zavedajo in da se v mnogih

primerih zelo neprevidno obnašajo na spletu.

Upamo pa, da so učenci in dijaki ob reševanju tega vprašalnika bolj začeli razmišljati o lastnem obnašanju

na spletu – v vlogi morebitnih storilcev ali v vlogi morebitne žrtve.


7

2. PREPREČEVANJE IN REŠEVANJE SPLETNEGA NASILJA NA

ŠOLI

Spletno nasilje lahko prepoznamo na več načinov. Največkrat se z njim soočimo na javnih

klepetalnicah in forumih, kjer lahko vsak izrazi svoje mnenje. Na vsakem posamezniku pa je, ali

bo objavil sovražni govor ali pa bo primerno izrazil svoje mnenje. Največkrat na forumih najdemo

spletno sovraštvo, zalezovanje, žaljiva sporočila. Veliko je tudi primerov, ko mladi objavljajo na

internetu posnetke o svojih sošolcih, prijateljih, kako se pretepajo. Vse to bo za vedno ostalo na

internetu. Tudi, če bodo to hoteli pozneje izbrisati, to ne bo možno. Nekateri se ne zavedajo

resnosti problema spletnega nasilja. Na začetku jim je smešno, ko objavljajo posnetke o nasilju,

čez nekaj časa pa spoznajo, da so storili kaznivo dejanje in takrat je že prepozno za ukrepanje. Na

spletu je tudi veliko nasilnih iger. Predvsem fantje radi igrajo igrice, ki vsebujejo nasilje.

Največkrat se streljajo, deležni pa so tudi preklinjanja, naj si bo v slovenskem ali tujem, predvsem

v angleškem jeziku. Medtem, ko je problem pri nežnejšem spol predvsem ta, da objavljajo na

raznih klepetalnicah (Facebook, Twitter,Instagram...) slike, ki morda preveč pokažejo. Veliko je

primerov, ko storilci na fotografiji obrežejo del telesa, ki jim je najbolj všeč in ga v raznih

programih obdelajo ter objavijo na spletu. V tem primeru bi se vsak počutil zelo osramočeno,

zato je pomembno, da se z vsemi stvarmi prej ozavestimo, kajti le tako ne bomo žrtve spletnega

nasilja.

Kraja gesla, ustvarjanje lažnega profila, pisanje zlobnih, žaljivih in grozečih sporočil, objava

razgaljenih fotografij. To je le nekaj primerov nasilja, ki ga mladi izvajajo na Facebooku. Medtem

ko dekleta pogosteje širijo govorice, pa fantje pišejo žaljiva sporočila.

Sredi marca 2011 je bilo v Sloveniji 627.360 uporabnikov Facebooka, kažejo podatki portala

SocialBakers. To število uporabnikov Facebooka predstavlja 37 odstotkov slovenske populacije v

starosti od 10 do 74 let, ki po podatkih Statističnega urada RS za leto 2010 obsega 1.700.729

ljudi.

KAJ NAREDITI KOT NAJSTNIK, ČE NA SPLETU NAJDEŠ NEPRIMERNO VSEBINO?

Tega ne deli oz. razširjaj naprej. Kričanje, preklinjanje, pretepanje, zabadanje, klofutanje se ti

morda zdijo zabavne, vendar pomisli, da so ljudje na posnetkih v Youtube-u resnični. Kako bi

se počutil, če bi bil na posnetku tvoj dober prijatelj, ki ga pretepajo ali mu na kakršenkoli drug

način škodujejo?

Razširjanje nasilnih in sovražnih vsebin lahko ima resne posledice tako v družbi kot doma. Tvoji

starši prav gotovo ne podpirajo nasilja, zato te lahko kazen doleti tudi od staršev.

Če naletiš na nasilno ali sovražno vsebino, ki te vznemiri ali ti zbuja neprijetne občutke, povej

odrasli osebi, ki ji zaupaš in se pogovori z njo.

Ne bodi med tistimi, ki ustvarjajo posnetke ali vsebine, ki prikazujejo nasilje ali sovraštvo. Ko

nekomu povzročaš trpljenje, to ni zabava, ampak ustrahovanje in ima resne posledice tako za

žrtve kot za napadalce.

Pri ustvarjanju slik ali videoposnetkov se moraš zavedati, da ko enkrat nekaj objaviš, izgubiš

kontrolo nad to objavo. Le-ta lahko za vedno ostane na internetu in jo lahko vidi kdorkoli. Če

boš po objavi posnetka spoznal, da je posnetek preveč nasilen ali žaljiv, bo lahko že prepozno

in ga ne boš mogel umakniti z interneta, tudi če boš hotel.


8

KAKO PREPOZNAVATI IN POMAGATI OB POJAVU SPLETNEGA NASILJA?

V primeru, da je naš sošolec ali sošolka udeležen pri spletnem nasilju, mu moramo pokazati, da

nam lahko zaupa, saj bomo tako lažje rešili njegovo stisko. Čim prej moramo povedati odrasli

osebi – staršem ali profesorjem v šoli. Oni bodo vedeli, kako razumno in pravilno ukrepati, ne da

bi s tem koga prizadeli ali mu povzročili krivico.

Zavedati se moramo, da imamo tri skupine otrok: tiste, ki so žrtve in jih moramo krepiti; tiste, ki

so nasilni in jim moramo pomagati tako, da spremenijo obnašanje; ter tiste, ki so opazovalci

oziroma priče. Slednje moramo spodbujati, da spregovorijo o nasilju. Največ je otrok, ki spadajo v

tretjo skupino. Ta skupina je najpomembnejša, saj ti otroci vidijo, kaj se dogaja in lahko

prevzamejo dve vlogi ali spodbujajo in navijajo, ko je nekdo žrtev, ali pa preprečujejo nasilje, tako

da ustavijo dejanja nasilnežev.

Da bi lahko otroku, ki je žrtev nasilja, pomagali, morajo starši in tudi učitelji poznati znake, ki

kažejo, da je nekaj narobe. Ti znaki niso vedno telesne poškodbe, čeprav je treba biti pozoren

tudi na to, vedno pa se spremeni otrokovo vedenje, čustveni odzivi in njegov odnos do šole. Sem

sodijo zlasti izogibanje šole in vrstnikov, opuščanje določenih aktivnosti, zapiranje vase,

spremembe razpoloženja, motnje koncentracije, spanja, teka in različne psihosomatske bolezni.

Ključno vprašanje pri tem je, kako pomagati otroku. Seveda je to odvisno od vsakega primera

posebej in pa tudi od vpletenih.

Starši lahko otroku pomagajo predvsem tako, da mu prisluhnejo, mu verjamejo in ga zaščitijo.

Otrok mora vedeti, da ni sam. Starši in učitelji naj mu pomagajo poiskati načine, kako se sam ščiti,

obenem pa nasilnežu jasno postavijo meje.

Če se nasilnež še naprej čuti močnega znotraj svojega okolja, lahko najde naslednjo žrtev.

Pri nas lahko otroci in mladostniki, ki so žrtve nasilja, pomoč najdejo tudi na tako imenovanih

Varnih točkah. Letos se je v Varno točko zateklo 27 otrok, ki so bili žrtve vrstnikov. Tudi v

fundaciji poudarjajo, da je pri nasilju najprej treba slišati otroka, ki želi nekomu zaupati. Pogosto

se zgodi, da starši, pa tudi učitelji, preslišijo sporočilo otroka. Žrtvi, ki ima slabo samopodobo, je

nujno nuditi razumevanje, pogovor, nato pa razbremeniti njegov občutek krivde.

Ključnega pomena za rešitev težav s spletnim vrstniškim nasiljem je preventivno delo, ki je edino

pravo orodje za preprečevanje spletnega vrstniškega nasilja. Prav je, da mlade že hitro

osveščamo o internetnem kriminalu. Otroci se lahko po pomoč obrnejo na:

spletna stran: Spletno oko,

TOM telefon,

spletna stran: SAFE.si in

spletna stran: Varni na internetu.

Otroci v stiski se lahko obrnejo še na policijo. Pomembno je, da žrtev pove kaj se mu dogaja. V

prvi vrsti so za to starši, učitelji in delavci svetovalne službe - ti nas usmerjajo, nam ustrezno

pomagajo ter preprečijo storilcu, da bi nadaljeval z nasilnimi dejanji.


9

NA OBISKU NA POLICIJSKI POSTAJI

Pri pripravi našega odgovora, naše naloge sva se obrnila po pomoč k različnim virom informacij.

Skupaj sva obiskala Policijsko postajo Lendava. Pozanimala sva se o pogostosti spletnega nasilja v

našem okolju, kako avtoritete nasilje sploh pojmujejo in kako se odzovejo na tovrstne primere.

Izvedela sva, da so bili v zadnjih letih zabeleženi le malo več kot trije primeri. Policija se na

spletno nasilje odzove glede na tip nasilja. Če npr. nekdo pošilja nekomu žaljiva sporočila, se to

pojmuje kot osebna grožnja. Če pa se kdo izdaja za nekoga drugega (npr. starejši moški pokliče

mlajše dekle na zmenek in le-to misli, da je moški njen vrstnik), gre za kaznivo dejanje in oseba

lahko odgovarja za to že z dopolnitvijo 16. leta starosti.

POMOČ STARŠEV IN SPLETNA POMOČ

Če mladostnik naleti na žaljiva sporočila, žaljenje ozirom spletno sovraštvo mu starši lahko

pristopijo v pomoč, lahko prijavijo osebo policiji, saj se to šteje med kazniva dejanja. Dobro je, če

pri tem starši nudijo pomoč, staršem je v pomoč spletna stran www.safe.si, obstaja pa še Telefon

za otroke in mladostnike (TOM – 116 111), kamor lahko pokličejo mladostniki, če potrebujejo

psihično podporo, velikokrat pa se zgodi, da starši svetujejo otroku, naj se ne zadržuje na

socialnih spletnih straneh, oziroma mu prepovejo uporabo teh ali tudi računalnika. Priporočeno

je, da se starši pogovorijo z mladostniki in pokličejo brezplačno številko. Poleg tega je zelo

pomembno, da starši objavljajo primerne vsebine na svoja socialna omrežja, saj so vzor svojim

otrokom.

POMOČ VRSTNIKOV

Tudi vrstniki, sošolci in prijatelji so lahko v veliko pomoč, če pride do spletnega nasilja, saj

mladostniki take stvari velikokrat zamolčijo pred starši ali pred učitelji, vrstniki in bližnji prijatelji

pa jim lahko pristopijo v pomoč, saj jim velikokrat zaupajo bolj kot staršem. Zato je pogovor s

prijatelji bolj pomemben, kot se nekaterim zdi, saj so prijatelji velikokrat edina zaupna oseba –

tako menijo mladostniki. Če mladi ne vejo, kako pomagati, je dobra rešitev, če prijatelja

prepričajo, da gre na pogovor v svetovalno službo na šoli oziroma se pogovori s starši. Če pa

nobena od teh možnosti ni na voljo, pa lahko pokličejo policijo.

NA OBISKU PRI ŠOLSKI SVETOVALNI SLUŽBI

Povprašala sva tudi svetovalno službo naše šole, kako se odzove v primerih, ko se na njih obrnejo

dijaki v stiski. Letno se zgodijo primeri, ko se med dijaki zgodi spletno nasilje. Največkrat so to

grožnje, zaradi osebnih težav. V teh primerih šola skuša organizirati pogovor med ogroženim in

osebo, ki grozi. »Pogovor je najboljši odgovor« je slogan TOM-a, ki s pogovorom skuša pomagati

in s tem rešujejo veliko primerov. Šola rešuje probleme dijakov s podobnim procesom, saj je

pomembno, da se dijaki postavijo v kožo drugega, da ne bi prišlo do nesporazuma ali do

nepotrebnih sporov med dijaki. V skrajnih primerih, ko pogovor ne pomaga, se zgodi, da šola

pokliče policijo, saj je sovražni govor na spletu in spletno nasilje kaznivo dejanje. Vendar so to

zelo redki primeri, do zdaj se je to na naši šoli zgodilo le enkrat. Izvedela sva, da je po njihovem

mnenju prava rešitev tudi ignoriranje spletnega nasilja, saj se nadlegovanje v večini primerov čez

čas ustavi, če ni odgovora. Je pa dolžnost vsakega, da s kom komunicira preko spleta.


10

KAKO SE POGOVORITI Z ŽRTVIJO IN STORILCEM?

V primeru, da gre za spletno nasilje, ki se dlje časa ponavlja in se kljub pogovoru ni ustavilo, se

vključi tudi policija, ki z žrtvijo in storilcem opravi nadaljnje razgovore in odredi določene ukrepe.

Če gre za enkratno dejanje, se šolska svetovalna delavka pogovori z vsemi vpletenimi in o tem

obvesti tudi starše učencev. Sodeluje razrednik, po potrebi se vključi tudi vodstvo šole.

3. AKTUALNE TEME

Pri pouku smo se v okviru projekta Slovenski učni krogi pogovarjali tudi o tragičnem dogodku v

Mariboru novembra letos. Učenci so svoje mnenje o dogodku izrazili na različne načine:

Za tragično zgodbo v Mariboru so krivi tisti ki so to posneli, mediji, ki so zgodbo širili, in

policija, ki ni pravilno ukrepala.

Za škandal so krivi tisti, ki so posneli posnetek in objavil na spletu. Kdor je dogodek posnel

bo imel vse življenje na vesti smrt človeka. Mediji so objavili posnetek in cela Slovenija je

izvedela za dogodek. Stiska ravnatelja je bila prevelika, zato se je zgodila tragedija.

Za ta dogodek v Mariboru je kriv tisti, ki je to snemal in je objavil na splet, novinarji pa ne bi smeli tega razširiti.

Dve učenki pa sta zapisale resnično zgodbo o dogodku: »Pisale bomo o punci, ki se je prek Facebooka, Omegle, Snapchata in drugih spletnih strani pogovarjala z nekimi neznanimi fanti, ki jih v živo sploh ni poznala. Vedela je samo, kako se imenujejo in njihovo starost. Po nekem času, ko so govorili z njo, so želeli od nje slike takšne in drugačne. Sicer ona najprej ni hotela poslati slik. Nato pa so ji začeli groziti in ona jim je začela pošiljati svoje gole fotografije, kot so oni želeli. Spet po nekem času, ko jim je pošiljala fotografije, se je odločila, da ne bo več, a takrat je bilo že prepozno. Ko so od nje hoteli še več fotografij, se je ona ustavila in rekla NE. Spet so ji začeli groziti, da bodo slike pristale na spletu, a se ona za to ni zmenila in ji je bilo vseeno. Čez nekaj časa ji je prijateljica povedala, da so njene slike res pristale na spletu punca ni vedela, kako ravnati, zato je hotela narediti samomor. Začela se je rezati, to je videla njena najboljša prijateljica in jo ustavila in rekla, naj neha s tem, saj ni konec sveta, dala ji je predlog, da bi ji pomagala, a ona tega predloga ni hotela sprejeti in se je njena prijateljica odločila, da bo sama popravila to napako, a da ona tega ne bi izvedela. Problem je rešila tako, da je poklicala policijo in jim vse povedala, kaj se je zgodilo, kdo je to naredil in o kom se gre. Policija je takoj ukrepala in sicer odšla do tega fanta in ga aretirala in ga zadržala na policiji. Po enem mesecu je bilo vse po starem. Ta punca si je to zapomnila in si prisegla, da tega ne bo več počela. :)«


11

NASVETI:

Če naletiš na internetu na neprimerno vsebino, ki prikazuje nasilje ali sovraštvo, tega ne deli oz. ne razširjaj naprej. Razširjanje nasilnih in sovražnih vsebin lahko ima resne posledice tako v družbi kot tudi doma.

Če naletiš na nasilno ali sovražno vsebino, ki te vznemiri ali ti zbuja neprijetne občutke, povej odrasli osebi, ki ji zaupaš in se pogovori z njo.

Ne bodi med tistimi, ki ustvarjajo posnetke ali vsebine, ki prikazujejo nasilje ali sovraštvo. Pri ustvarjanju slik ali videoposnetkov se moraš zavedati, da ko enkrat nekaj objaviš, izgubiš kontrolo nad to objavo.

Vedno uporabljaj vzdevek, ko klepetaš na internetu!

Ne srečuj se z neznanci s spleta (tudi če se ti zdijo v virtualnem svetu tvoji prijatelji)!

Gesla so skrivnost! Pogosto jih spreminjaj.

Spoštuj spletno etiko oz. bonton! Česar ne želiš, da drugi storijo tebi, tudi ti ne naredi drugim.

Nadlegovanje prek neta ali mobilca je nedopustno! Staršem povej, če te kdo nadleguje prek spleta ali če naletiš na neprimerno vsebino!

Ne odpiraj pošte in priponk od neznancev!

Uporabljaj antivirusni program in požarni zid, ko brskaš po spletu.

Na spletu ne izdajaj svojih osebnih podatkov, niti podatkov svojih staršev! Ne objavljaj svojih zasebnih fotografij, niti fotografij svojih prijateljev!

Z uporabo interneta ne pretiravaj!

Z interneta ne prepisuj, vedno navedi vir in avtorja. Preveri tudi druge vire (knjige ...) in ne verjemi, da je vse, kar piše na internetu, tudi res.

4. ZAKLJUČEK

Med raziskovanjem zastavljene teme, smo pridobili veliko informacij, ki so nam razširile našo

paleto znanja. Izvedeli smo veliko novih stvari, ki jih pred raziskovanjem še nismo vedeli.

Raziskovanje spletnega nasilja je za nas bilo zelo poučno, a hkrati tudi zanimivo. Zdaj smo bolj

poučeni o tej temi in se bomo lažje spopadli s problemi, če bomo kdaj postali žrtve spletnega

nasilja.


12

Priloga 1:

Spletno nasilje med učenci in dijaki - vprašalnik

Kateri razred/letnik obiskuješ:

5. razred devetletke 6. razred devetletke 7. razred devetletke 8. razred devetletke 9. razred devetletke 1. letnik srednje šole 2. letnik srednje šole 3. letnik srednje šole 4. letnik srednje šole

Spletno nasilje je: Možnih je več odgovorov

če učenec/dijak ustrahuje drugega učenca/dijaka na spletu. če nekdo objavi sovražno besedilo ali neko neprimerno fotografijo o nekom drugem na spletu. če nek učenec/dijak preko spleta zmerja in grdo piše o nekom. če nekdo objavi telefonsko številko nekoga na spletu in ga s tem spravi v težave. če nekdo v imenu nekoga drugega objavlja na spletu (kraja identitete). Napiši, če je zate spletno nasilje še kaj drugega.

Ste bili že kdaj žrtev spletnega nasilja?

Da. Ne. Nisem prepričan.

Če si bil žrtev spletnega nasilja, ali si komu povedal?

Da. Ne. Če si povedal, komu:

Zakaj nisi nikomur povedal, če si bil kdaj žrtev spletnega nasilja?

Zapiši: Kako pogosto se dogaja spletno nasilje?

Ves čas. Dogaja se prepogosto, a ne ves čas. Dogaja se včasih. Zelo redko se dogaja.


13

Sploh se ne dogaja. Označi odgovore, s katerimi se strinjaš. Možnih je več odgovorov

Ne vem, kaj je spletno nasilje. Spletno nasilje ni nič hudega. Nekateri moji vrstniki so že bili žrtve spletnega nasilja. Na naši šoli smo že imeli primere spletnega nasilja. Sam sem že nadlegoval druge po spletu. Nekajkrat sem že objavljal neprimerne stvari o drugih, a menim, da to ni spletno nasilje. Nekomu sem poslal šalo po spletu in je menil, da je to spletno nasilje. Bil sem žrtev spletnega nasilja s strani bližnjega prijatelja. Nekdo mi je ukradel geslo in se je na spletu pretvarjal, da sem jaz. S prijatelji sem nekoga nadlegoval preko spleta za zabavo. Drugi so o meni objavljali grde reči, a menim, da to ni spletno nasilje. Napiši še kakšen primer, če želiš:

Če bi pisal zakon o preprečevanju spletnega nasilja, kaj bi napisal. Možnih je več odgovorov

Spletno nasilje je nezakonito. Šole morajo pomagati učencu/dijaku, ki je bil žrtev spletnega nasilja. Moral bi obstajati policijski sektor za preprečevanje spletnega nasilja. Šole bi morale poučevati učence/dijake o spletnem nasilju. Šole bi morale seznanjati starše o prepoznavanju spletnega nasilja in pomoči otrokom. Moral bi obstajati telefon za pomoč učencem/dijakom, ki so bili žrtve spletnega nasilja. Organizirati bi morali skupna srečanja, kjer bi se mladi pogovarjali o spletnem nasilju in iskali

rešitve. Napiši še kakšno idejo:

Kaj bi želeli povedati odraslim o spletnem nasilju:

SPOL - Spol:

Moški Ženski


14

VIRI:

- Policijska postaja Lendava - Šolska svetovalna služba - TOM telefon - vrstniki SLIKE: 1. http://safe.si/sites/safe.si/files/zasvojenost_1.jpg

2. http://safe.si/podrocja/neprimerne-in-nezakonite-vsebine/nasilje-na-spletu (dostop: 11.10.2014)

3. http://www.24ur.com/novice/slovenija/domisljija-nadlegovalca-ne-pozna-meja.html (dostop:11.10.2014)

4. https://www.varniinternet.si/predavanja/ucenci-dijaki/spletno-nasilje-detail (dostop: 11.10.2014)

5. Božeglav D. 2014. Kaj bi mi brez spleta; Kaj (ne) spada na FB. Šolski razgledi, 1, 16.

http://safe.si/sites/safe.si/files/zasvojenost_1.jpg

http://safe.si/podrocja/neprimerne-in-nezakonite-vsebine/nasilje-na-spletu

http://www.24ur.com/novice/slovenija/domisljija-nadlegovalca-ne-pozna-meja.html

https://www.varniinternet.si/predavanja/ucenci-dijaki/spletno-nasilje-detail

projekt slovenski učni krogi – september-december 2014 · projekt slovenski učni krogi: spletno...

Documents