problemi, 1983 with zizek article o slovencih in antisemitizmus

8/18/2019 Problemi, 1983 with Zizek article O Slovencih in antisemitizmus

http://slidepdf.com/reader/full/problemi-1983-with-zizek-article-o-slovencih-in-antisemitizmus 1/493

P R O B L E M I

4 - 5 , 1 9 8 3

v r

Q 1 9 4 2 1 5

Ob ustanovitvi Društva za teoretsko psihoanal izo

Slavo j Ž ižek : T r i p redavan ja na s impo z i j u ob us tano v i t v i D ruš t va za t eo r e t sk o ps i ho ana -

l izo

I . Od »repres ivne desub l imac i je« do nad jaza

I I . O » točk i p reš i t j a« in n jenem izos tanku

l i l . O S lovenc ih in an t i semi t i zmu

Mladen Do lar : Kra tk i kurz i z zgodov ine lacanovs tva

Jacgues Lacan: Ps ihoze (Seminar I I I . )

XXI I I . G lavna ces ta in označeva lec »b i t i oče«

XXIV. »Ti s i«

Jacgues Lacan: Propoz ic i ja z dne 9 . ok tobra 1967 (p rva verz i ja )

Prispevki h kon cep tual izaci j i zgodo vine um etno sti in l i terature

Ra s tko Moč n i k : K soc io log i j i s l ove nske kn j i ževno s t i - P reše ren v n izu i deo lošk i h men jav

Grundrisse

Kar i Marx : Očr t i kh t i ke po l i t i čne ekonomi je (p rv i osnutek )

III. Poglavje o kap"italu

Prv i razde lek : p rodukc i j sk i p roces kap i ta la

R A Z P R A V E



1 -3 , 1 9 8 4

Problemi vzpostavi tve f i lozof i je kot epist^me

Platon: Evt i f ron

Va len t in Ka lan : No tae k P la tonovemu d ia logu Evt i f ron

Marce l Š te fanč ič j r . : E lement i ep is temo loške tehno log i je

Mi ran Božov ič : Me ta f i z i ka Ar i s to te love F iz i ke

Hegel

G. W. F. Hegel : Fenomenolog i ja duha (od lomki )

Uvod

I . Čutna gotovost a l i to le in mnenje

IV . Resn ica go tovost i samega sebe

A . Sa mo s to j n o s t i n n e sa mo s to j n o s t sa mo za ve d a n j a ; g o sp o s t vo i n h l a p če vs t vo

B. Svoboda samozavedan ja ; s to i c i zem, skep t j c i zem in nesrečna zavest

G. W. F. Hegel : Kdo mis l i abst raktno?

Branje Freuda

Sigmund Freud : Nevroza in ps ihoza

Izguba rea lnost i p r i nevrozi in psihozi

Vo lč j i č lovek: Spomin i na S Igmunda Freuda

Monumenta slovenske f i lozof i je

Miran Božov ič : Herman de Car in th ia , De essen t i i s : besed išče znanost i

Posegi v zgodovino f i lozof i je

Bo j a n Ba ska r Ro u sse a u j e v i ko mp l i me n t i

Darko Š t ra jn : A the ismusst re i t

Ideolo gija In es tetsk i učinek

I z tok Saks ida : O spoznavan ju kn j i ževno-umetn iškega de la

Andre j Drapa l : Neka j teme l jn ih koncep tov ruskega fo rma l i zma

Pav le Gan ta r : Funkc iona l i s t i čn i u rban izem in n jegov »soc ia ln i p rog ram«

Igor Pr ibac: Lou is Al thusser - znanost in ideo log i ja

Francoska ep istemologi ja

Eva Bahovec: O p rvem neg ibnem g iba lu in gene t i čn i ep is temo log i j i

H kri t iki slovenske ideologi je

Slavo j Ž i žek : Neka j mis l i po vp rašan ju ideo lošk ih p redpostavk punka

Teološki kot iček

Tom až Ak vins ki : Su m m a theo iog ica , II. vpra šan je , točk a I II. - A l i bog je

Ignaci j Loyo la : Zgodbe očeta Ignaci ja

R A Z P R A V E



PROBLEM I 1-3, 1984 (239-41, letnik XXII)

Uredništvo: Miha Avanzo (glavni urednik), Miran Božovič, Mladen

Dolar (odgovorni urednik) , Branko Gradišnik, Mi lan Jesih, Miha

Kovač, Peter Mlakar, Rastko Močnik, Denis Poniž, Rado Riha,

Jože Vogr inc, Zdenko Vrdlovec

Svet revi je: Miha Avanzo, Andrej Blatnik, Mladen Dolar, Miha Kovač, Peter

Lovšin, Rastko Močnik, Braco Rotar , Marko Uršič, Jože Vogr inc, Jaša Zlobec,

Slavoj Ž ižek (delegat i sodelavcev) ; Jože Dežman, Marko Kerševan, Valent in

Kalan, Mar jan Kotar , Lev Kref t , Sonja Lokar , Tomaž Mastnak, Jože Osterman

(predsednik) . Marko Švabič, Jadranka Vesel (delegat i š i rše družbene

skupnost i ) .

Revi jo denarno podpira Kul turna skupnost Sloveni je.

Po sk lepu Re publ iškega sekretar ia ta za ku l turo in prosveto š t. 421 -1 /7 4 z dne

14. 3. 1974 je revi ja oproščena temel jnega davka od prometa proizvodov.

Tekoč i račun: 50101-678-47163 z oznako: za Prob leme.

Letna naročnina (za letnik 1984) 500 din, za tuj ino dvojno.

Izdajatel j : RK ZSMS

T i s k : T i s k a r n a K r e s i ja , G o s p o s v e t s k a 1 3 , L j u b l j a n a

U r e d n i š t v o s p r e j e m a s o d e l a v c e v s a k t o r e k o d 1 6 . - 1 8 . u r e i n č e t r t e k o d 1 0 . d o

12 . u re v svo j ih p ros to r ih na Gosposk i 10 /1 .

Gena te š tev i l ke je 200 d in .

N a k l a d a 1 4 0 0 i z v o d o v



Problemi vzpostavi tve f i lozof i je kot ep istčm e

"Ce pa gresta dva skupaj, tedaj bo vedno tudi eden prej in i^eč sprevide l kakor drugi,/

kako bi bilo boljše; osam ljenemu pa, celo če bi spoznal/

je nasprotno vedno tako slatMtnejši um, kakor m isel okrnjena. -

Syn te dy' erkhomeno , kaite pro ho tou e noesen,

hoppos kerdos eei: moun os d' eiper te noesei,

alla te hoibrasson te ndos lepte de te m etis."

Diomedes na skupščini Ahajcev

(Hom .ll. 10.224-26 ter Platon, Sm p. 174d )

IZPIS

Pričujoče tri razprave, ki j ih uvaja prevod Platonovega dialoga Evtifron, obravnavajo

tema tiko grške klasične filozofije (Platon, Aristotel) in sicer skoz i analizo neka terih

ključnih mest treh besedil: dva Platonova dialoga - Evtifron, Parmenid - ter Aristotelova

Fizika. Misli o Evtifronu skušajo predstaviti problem in metafizične predpostavke Platonove

vzpostavitve filozofije kot neskončneg a diskurza in s tem kot najvišje ter univerzalne

kom petentno sti- epistem e (znano sti). Platonistična filozofija kot teorija idej-»idealistična

dialektika- - pa ne poteka brez uvida v lastno apo retiko, ki pa je presežena skozi

samo vzpostavljanje novih principov (dialektična "vaja-): to je mogoč e sprevideti prav z

analizo matrice hipotez v drugem delu dialoga P ermenid, te »največje umetnine antične

dialektike' (Hegel). Branje tistih ključnih mest dialoga Permenid, kjer kot sogovornik

nastop i 'Aristotel', pa je tiha podm ena tretje razprav e, ki se - ob razgrnitvi

'paradoksalnega' sprevrnjenega spoznavnega reda iz prologa Fizike - spoprijema z

razdelavo besedišča Aristotelove »drugačne znanosti« oziroma »vsem znanostim skupne

znanosti".



EVTIFRON

[al i o svetem , pe irast iče n dia log ]*

O seb i d ia loga: Evti fron, S ok rate s

2a Prolog

c.1.

Evtifron: Kaj novega se je zgodi lo, Sok rates, da s i zapu st i l opra vke (diatribai) v L ikejonu

in da se sedaj zadržuješ {diairibeis} tukaj okrog kraljevske stebriščne d vorane' (stoa)7

Go tovo se ni pr ipet i lo, da im aš tudi prav t i neko pravdo {dikš) pred kral jem, kako r jaz.

Sokrates:

Toda vsa j Aten ci , Evt i f ron, je n ikakor ne nazivajo pravda

{dikS),

temveč obtož-

nica (graprte).^

2b Evt.: Kaj praviš? Da je, kakor je v idet i , / nekdo v lož i l obtožnico prot i tebi? Ne bom na-

mreč izkusi l tega (katagnčsomai), da bi t i ob toži l drugeg a.

So.: Prav zares n e.

Evt.: Ampa k drug i tebe?

So..-Vsekakor.

Evt.: Kdo je ta?

So.; Nit i sam, Evt i f ron, ne poznam čisto povsem tega moža; zdi pa se mi prav mlad in ne-

poznan {agnos)', imen ujejo pa ga, kako r me nim, Meletos: je pa iz dema P i t thos, če s i lah-

ko pred stavl jaš neke ga Pi te jca Me leta, k i je dolgolas ter ne prav bradat pa z or lov -

sk im nosom.

2c Evt.: Nimam ga v mis l ih, Sokrates: ampak zares kakšno neki obtožnico / je v lož i l prot i

tebi?

So.: Kakšno neki? Ne neplemenito, kakor se vsaj meni zdi : da je namreč mlad spoznal

to l ikšn o stvar , n i nekaj nezna tnega . Oni namreč ve, kakor t rd i , na kakše n n ačin se kvar i -

jo mlad i in kd o so t ist i , k i j ih kva ri jo; pole g teg a se je bat i , da je nek i mod rec in da me bo,

ko bo sprev idel mojo nevedn ost , češ da kvar im njegove sov rstnike, šel obtože vat (kate-

goresOn) pred državo (pdlis) ka kor pr i ma teri. Ka zn o mi je celo , da je edini, k i se na prav i

2d nač in (orthds) popr i jema pol i t ičnih zadev; prav je namreč / n ajprej skrbet i za mlade, da

bodo kar najbol jš i {hoti aristoi), prav kakor je pr imerno, da sposo ben {agathds) po l jede-

lec najprej poskrbi (epimelethenai) za mlade bi lke, zatem pa tudi za druge; po tem take m

3a naj b i tudi Meletos / delal č is tko {ekkathairei) z nami, k i uniču jemo mlad ike {blastas),

* EUTH VPHRO N (e peri hosiou, peirastikos.) Preve den o po izdaj i P laton, Oe uvre s com -

pletes, Tome I: Hippias Mineur - Alc ib iad e - Apolog ie de So crate - E ufhyph ron - Cr i ton ,

texte etabl i et t radui t par Maur ice Croiset , 9 ieme t i rage, Col lect ion des Univers i tes de

Franc e, Pariš 196 6, Societe d ' Edi t ion »Les Bel les Lef t res«.

' V kral jevs ki dvorani je zase dal archčn basileus (kral j arho nt) . pr is to jen tudi za kaz en -

sko pravo.

^Razl ika m ed pr ivatno {dikS) in javn o (graphe) obtožbo

2



kako r t rd i : nadal je je za tem jasno, da bo poskrb el (epimelštheis)^ za starejše ter postal

povzroč i te l j {aitios) najo bse žnejš i t i in največ j ih dobr in za državo, kako r je res naravno,

da se to pr ipet i nekom u, zač enš em u iz takš neg a zač etka (arche).

C .2. Evt.: V določenih razmerah bi to želel, Sokrate s, toda t repetam, da ne bi nas talo ne-

kaj nasprotnega. Brez ovinkov (atechnčs) urečeno, se mi namreč zdi , začet i od

ognj išča^ delat i škodo {kakourgein) državi, ko po sku ša tebi dela t i kr iv ico. Tod a govori

mi, kaj le trdi, ko kvariš mlad e.?

3b So.: / Nenavadne stvar i (atopa), čudovit i č lovek, če se kar tako sl iš i . Trdi namreč, da

sem grad i te l j in ustvar ja lec {poietes) bogov ter da me je, če š da ustvar jam n ove bog ove,

star ih pa ne upo števam , obtož i l prav zavol jo mladih, kakor pravi .

Evt.: Razum em, So krate s; oč i tno zato, ker ti trd iš , da se t i vsek ako r pr ikazuje n eka j bo-

žanskega ( fo daimonion). Ker tore j ut i raš novo pot z oz irom na boža nstva {ta theia), je

nap isal to obtožnico , in da bi te obrekoval , hodi na sodišč e, vedoč (eidds), da so takšne

3c stvar i pr i večini lahko obre kl j ive

(eudiabola).

Sa j celo mene, kadar v / sku pšč ini kaj go-

vor im o boža nstv ih, napoved ujoč j im pr ihodn je dog odke ( ta m6 l lonta) , zasm ehujejo , češ

da blaznim: dasi od tega, kar sem napovedal , n i n ičesar, kar ne bi resnično navedel ,

vendar k l jub temu zavidajo vsem nam, k i smo takšni ; toda nič se ni t reba br igat i zanje,

temve č je t reba i ti naravnost nasp rot i n j im.

C

.3. So.: Dra gi Evt i f ron, saj m orda ni splo h nič n a tem {oudenpragma). da s i zasm ehova n.

Naših Atencev namreč, kakor se mi dozdeva, ne skrbi pret i rano, če že za nekoga do-

mnevajo {oiontai), da je izreden, če kajpak ni spre ten v pou čeva nju {didaskalikčn) baš te

mo dros t i ; na t is teg a pa, za katerega dom neva jo, da bi utegni l tudi druge na pravi t i {poiei-

3 d n) za takšne, / se jezi jo, bodisi zares iz zavist i , kakor t i navajaš, al i pa zaradi česa dru-

gega.

Evt.: Toda kakšno neki je zares nj ihovo zadržanje nasprot i meni g lede tega, n ikakor ne

želim izkusit i .

So.: Saj pa se j im ne mara kažeš za nekoga , k i sebe red ko izkazuje (perechein) in ki noč e

uči t i svoje lastne mo drost i ; jaz pa se boj im, da se jim zaradi pr i l judnost i in druža bno st i

iphilanthropia) kažem kot nekdo, k i to, kar ravno že ima, razsipno pr ipoveduje vsa kem u

človeku ne le brez mezde, temveč bi v določenih okol išč inah z vesel jem celo nekaj pr i -

ma kni l , če bi me kdo hotel poslušat i . Če pa bi me torej morebi t i zasm eho val i - kar sem

ravnoka r omen jal - , kakor baš praviš, da tebe zasm ehu jejo, pač ne bi b i lo n ič nep r i jet-

3e nega {aedes), / zadrževat i se na sodišču s šalo in smehom; če pa bodo resno govor i l i ,

teda j bo to, kak o se bo iz tek lo, nejasn o vsem , razen vam vedežem .

Evt.: Tod a ne mara sploh ne bo nič , So krate s, temve č bo š tako t i po pamet i t )o jeval svojo

pravd o, men im pa, da tudi jaz svo jo.

C

.4. So.: Za katero pravdo {dike) pa pravzaprav g re tebi , Evt i f ron? A l i se braniš na so diš-

ču ali t i sod ni jsk o pregan jaš k oga ?

Ei^. ; Preganjam.

So.: Kog a? /

4a Evt.: Ker preganjam njega, sem po novn o v idet i , da blaznim.

? So.: Za kaj pa? Pre ganjaš n ekog a, k i let i?

Evt.:

Rav no vel iko m anjka , da bi letal, ker je sluča jno rav no prav zelo star.

So.:

Kdo je ta?

Evt.: Mo j oče.

So.: Tvoj oče, pred obr i Evt i f ron?

Evt : Vsekakor .

' Epimelethenai, epimefetheis -

bese dna igra z Me letos; c f . še melete than atou - skrb za

smrt« (Phd.

81

a) , teza, k i je pos tala ena izmed 6 »klas ičnih« gr . def in ic i j f i lo zo f i je - v la-

t in i tet i kot con tem plat io mo rt is a l i con so lat io phi losop hiae.

' L jud ski pregovor: »začet i s Hesf i jo« - pr i ogn j išču, središču, centru.



So.: Ka j pa je obd olž i tev (egklema) in zarad i čes a je pravda (dike)?

Evt.: Za umor , Sokra tes .

So.: He rakle s Ali je zares ne kje, Evt if ron, večina v ne ved no st i (agn oeifai) , kate ri na čin

zadržanja je pravzaprav pr imeren; ne domiš l jam s i namreč, da je ravno za kogars ibodi

4b prav, da to stor i , am pak / za t istega , ki je modrost n ekje že dale č prit iral.

Evt.: Da zares daleč, pr i Zevs u, So krate s.

So.: Al i pa je vendar t ist i , k i je mrtev zaradi tvojega očeta, nekdo izmed sorodnikov (ho/

oikeioi)? Al i pa je to vendar očitn o? Go tovo pač nekje ne bi njega zasledo val in toži l za-

radi um ora nek oga , ki t i je tuj (allotrios).

Evt: Sm ešn o je, So krate s, ker s i domiš l jaš, da se v čem razl ikuje, a l i je umrli tu jec {allo-

trios) al i sorodnik (oikeios), kot da vendar ni t reba pazit i {phylattein) ed ino na to, ali je

ubijale c ubi jal po pravici al i ne, in če p o pravici, ga je treba p us t i t i , če pa ne, zas ledo va t i

(ep-eks-ienai), čeravn o bi b i l ubi ja lec dom ačin {syn-estios) ter tovariš pr i mizi (homotra-

4c

pezos):

/ saj namreč nastopa enako omadeževanje

{miasrna),

če ž iv iš skupaj s tak-

šnim, ko veš, ka kše n je, ter ne obnov iš sv etost i

{aphosido)

tak o sebi kakor njemu, s tem

da ga pravno {diksi) pre ga njaš . Sicer pa je bil umrl i ravno ne ki mo j težak (pelatSs)\in ko

smo obd eloval i zeml jo na N aks osu , je tamka j dninar i l ( theteuein) pr i nas. Ko je tedaj v

pi janost i razgrajal in se razsrdi l na enega izmed naših domačih sužnjev (oik6ton) , ga

ubije. Nato mo j oče , potem ko mu je zvezal noge in roke ter ga vrgel v neko jam o, po šl je

sem kaj m oža, da bi poizvedel od raz laga lca {eksegetes)^ ka j ne ki je treba ukrenit i . Tod a

4d v tem ča su / se ni br iga l za zvezan ega in ga tudi ni osk rbo val, če š saj je ubi jalec ter da

ni no be na re č, če bi tudi umrl - ravno to pa ga je zares tud i dole telo. Zaradi lak ote in m ra-

za in ok ovo v um ira, pred en se je sel povrn i l od razlagalca . Kar pa torej v resn ici vz ne mir-

ja tako oč eta ka kor druge sorod nike, je to, da jaz zavol jo ubi ja lca (a ndroph čnos) prega -

njam oč eta zara di um ora, ki ga ni nit i ubil , kako r oni t rdi jo, nit i s i ni potreb no, če bi ga še

tako za goto vo pog ubi l , bel i t i g lavo zaradi takšnega umrlega, k i je ravno sam mor i lec -

4e ker da je nesveto , / če s in preganja in tož i očeta zaradi umora - ker s labo vedo, So kra-

tes , kako se božan stvo {to theion) ravna tako glede svetega kot tudi g lede ne svetega.

Evtiironovo znanje

So.: Toda, pr i Zevsu, t i s i očitno, Evt i f ron, umišl jaš, da se tako zelo natanko razumeš

{epistasthai) na božanstva {theia), na kater i način se ravnajo tako glede svetega kako r

nesvetega, da se - potem ko so se stvari izvrši le tako, kakor navajaš - ne bojiš, da nisi

s lučajno tokrat t i t is t i , k i se ukvar ja z nesvet im opravi lom {anosion pragma prattdn), ko

se pravdaš z očetom ?

5a Evt.: Saj vendar ne bi bi lo nobene korist i od mene, Sokrates, Evt i f ron pa se tudi / ne bi

z nečim razl ikoval od m nogih l judi , če ne bi natanko pozn al vseh takšn ih stvar i.

C.5. So.: Al i pa tedaj res, čudovit i Evt i f ron, ni najbol jše zame, da postanem tvoj učenec

{mathetes) in da Meletu pred sodni jsko obravnavo {graphe) nasprot i n jemu predlagam

prav te stvar i , navajajoč, da sem vsaj jaz tudi v poprejšnjem času zelo ceni l vedenje o

božanstv ih {ta theia... eiden ai), sed aj pa, odka r že pač le -oni t rdi, da se s pren agljen im

delovanjem in govor jen jem {autoschediazein) ter z ut iranje m nove pot i mo t im (eksamar-

tanein), sem postal prav tvoj učenec; v tak ih razmerah bi predlagal (phaien an): - In če

5b namreč, Meletos, pr ipoznavaš {homologeis), / da je Evt i f ron moder v tak šn ih stv areh ,

teda j ver jemi {hegeisthai), da j ih tud i jaz upo števa m {nomizein), ter se ne pravdaj {dika-

zesthai): če pa tega ne pripozn ava š, ted aj prej nape ri tožb o prot i njemu kot učitel ju {di-

daskalos) kakor p rot i meni , ker kvar i s tarejše, tako mene kakor svojega lastneg a o četa,

' I ud i dn inar , na jem nik ; v g rš kem jez iku obs ta ja p re ce j bog ata s inon imika za de lavc e

raz l ičn ih v rs t odv isnost i od gos pod ar ja .

• Ekseget i so bi l i v Atenah raz lagalc i re l ig ioznega prava, raz lagal i so tudi nenavadne

pojave ter reševali vprašanja umorov in ubojev; pr i nj ih so iskal i nasvetov ob negotovih

primerih.



mene namreč s poučevanjem, njega pa tako s karanjem kot tudi z brzdanjem (kolaze-

in).« In če se mi pač ne t)o dal pregovorit i nit i ne bi odstopil od tožbe al i obtoži l tebe na-

mesto mene, aH ni najbol jše, da na sodišču raz lagam tais te stvar i , k i sem mu j ih hotel

pred lagat i?

Evi.: Da, pri mojem Ze vsu, Sokra tes, če bi se torej lot il obtože vat i m ene , b i jaz pač že na-

5c šel, kak or / m enim , kje je ranl j iv ter bi bi lo na sod išč u pa č vel iko pre j pr i šlo do raz prav e

{logos) o njem ka kor o meni.

So.: In ker jaz, dragi tovariš (6 phile hetaire), to opažam, žel im postat i tvoj učenec, ker

vem, da ne kje ne kdo drug ne ta Me letos nam reč ni t i ne s lut i , da te pozn a (dokei horan),

medtem ko pa je mene tako ost ro in lahko spre videl , da me je obto ži l za nes poš tova nje

bogov (asebeia). Sed aj mi torej , zarad i Zevsa, raz lagaj , kar s i prav se da j zagotavl ja l , da

jasno veš (saphds eidenai): kakš na nek i trd iš , da je pobož nost {td eusebes) in nepobož-

5d nost (asebes) ne samo, kar zadeva umor, ampak tudi g lede drugih stvar i? Al i n i / v

vsakem ravnanju (praksis) nek aj is tega , k i je sve to samo s sebo j (tč hosion auto hautoi),

nesveto pa spet s icer nasprotno vsake mu svetem u, vendar samo se b i pod obn o (homo-

ion), tako da ima nek enoten izraz {mian tina idean) na osnov i nesve tos t i (anosidtSs)

vse, kar bi pač moglo bit i nesveto?

Evt.: Povsem gotovo, Sokrates.

Prva definicija svetosti

C.6.

So.: Razlaga j že vendar, kaj t rd iš , da je sveto in nes veto ?

Evt.. Pravim tedaj , da je namreč s veto ravno to, kar jaz sed aj delam, da preg an jam in to-

žim (epeksienai) kr ivca, k i kaj zag reši (eksamartanein) a l i z oz irom na um ore al i z oz irom

na tatv ine v svet išč ih al i o čem drugem izmed takšnih stvar i , bodis i da je to ravno oče

5e bodis i mat i bodis i / kdorkol i že drugi : če pa ne preganjam in tož im, nesveto; kaj t i , So-

krates , oglej s i , kak o vel iko dokaz i lo (tekmerion) t i bom poveda l za ob iča jni red (nomos),

da je s tem tako , kar sem tudi drugim že dejal, da bi bi lo pač pra v (orthds), če se te stvari

tako odvi ja jo: ne pop ušča t i skruni lcu (ho asebčn ), tudi ne, kdorko l i b i že rav no m ogel b i ti :

baš l judje sam i, k i ravno spo štuje jo (nomizontes) Zevsa kot na jbo l jšega in na jprav ične-

6a jšega izmed bogov, namreč pr ipoznavajo (homologein) tudi to, / da je zvez al svojeg a

očeta, ker je požira l (katepinen) svoje s inove - ne po pravic i - in da baš le -oni ob ratn o

spet skopi l (ektemein) svo jega las tnega očeta zarad i drug ih podo bnih de ja n j ' (di'hetera

toiauta), na men e pa se togot i jo, ker prega njam in tož im (e p-e kse rch om ai) oče ta, k i rav-

na kr iv ično, ter tako govo r i jo sami s seb oj navzkr iž tako glede bogov ka ko r glede mene.

So.: A l i je res, Evt i f ron, ravno to t is to, zaradi čes ar sem p okl ic an p red s od išč e (graphen

pheugd), ker nekako s težavo {dyscher6s) razumevam in spre jem am , kad arko l i kdo raz-

laga {legei) tak šne stvar i o tK)govih? Za radi tega šele bo, kako r je pr ik la dn o, kdo t rd i l, da

sem v zmot i {eksamartanein). Če pa sedaj zares tem u pr it r ju ješ {syndokein) tud i t i, ki si

6b dobro / poučen

{eu eidds) o

takšnih stvareh, je res nujnost , kakor je v idet i , da tudi mi

popus t imo

(sygchorein).

Kaj pa bom o nam reč tudi rek l i, ko ravno sa m i pr ipoz nav am o

{homoiogoumen), da o tem ničesar ne vem o {meden eidenai)? Toda rec i mi, pr i [Zevsu]

Pri jate l jstvu, al i t i prav zares m isl iš {hos alethds hegeisthai), da se je ta ko zg odi lo?

Evt.: In poleg teg a ravno še bol j čud ne {thaumasidtera) s tvar i , So kra tes . k i j ih večina ne

pozna.

So.: A l i torej so diš {hegeisthai), da med bogovi de jans ko ( fo/ dnti) ob s ta ja tud i vo jna dru-

gih prot i drugim ter prav s i lov i te sovražnost i ter b i tke ter mnogo drugih takšnih stvar i ,

kakršnih ne pr ipovedujejo le pesnik i , temveč so nam z nj imi dobr i s l ikar j i (agathoi grap-

6c heis) / popest r i l i {katepepoikUtai) tudi raz l ična svet išča, še z last i pa je polno takšnih

uvezenih pr izorov (poikilmata) ob lač i lo , k i ga za ve l ik e Pana tenaje n os i jo na Akrop olo?

Ali naj t rdimo , da je to resn ično , Ev t i f ron?

Evt.: Ne edinole to, Sokrates, ampak kakor sem baš pravkar dejal , sem t i pr ipravl jen, če

' Gre za mito loge m Zevs - Kron os - O uran os, k i ga Platon še bol j po t la č i kakor He sio-

dos.



že hočeš, pr ipovedovat i o božanstv ih tudi mnogo drugih s tvar i , za iotere dobro vem, da

te t)0d0 ob p os lušan ju osup ni le (ekplagšsesthai).^

.7. So.: N ič se ne bi čudi l ; ampak te s tvar i mi boš kdaj drugič v miru {scholš) razloži l ;

zdaj le pa mi poskušaj jasneje povedat i baš to, po čemer sem te ravnokar povprašal .

6d Prej me namreč nis i , / moj tovar iš (d hetaire), zadostno pouči l , ko sem te vprašal , kaj

neki bi mo glo bit i to - sv eto (fo hosion h d ti pot eie), te mv eč s i mi rekel, da je sveto mi re-

kel , da je sveto pravzaprav {tygchanein) to , kar t i seda j poč neš, ko oče ta preganjaš in

tož iš zaradi um ora.

Evt.: In vend ar sem g ovor i l ravno resnico, So krate s.

So.: Morda; amp ak saj , Evt i fron, t rd iš , da je sve t ih tudi mno go drugih s tvar i.

Evt.: Saj vend ar tudi so.

So.: A l i se torej spom niš, da t i n isem p r igova r ja l k temu , da m i pojasn iš (didaksai) morda

eno {hen ti) a l i dve izmed mnogih svet ih s tvar i , temveč ravno ono samo obl iko (ekeino

auto to eidos), s katero so vse svete stva r i svete? Trdi l s i nam reč, da so nek je z enotn o

6e vrsto {miši ideai) tako nesvete stvar i nesvete kot tudi / svete stvar i svete. A l i se ne

spomin jaš?^

Evt.: Jaz že.

So.: Za tore j m i t is to v rs to oz iroma po dobo sam o (auten ten idean), kakšna {tis) neki je,

da bi, ozira joč se (apobiepon) nanjo ter jo uporab l ja joč za vzorec in mer i lo {paradeigma),

lahko t rd i l za t is to, kar je morda takšno (toiouton), izmed tega, kar al i t i kdo al i nek do

drug u teg ne s tor i t i , da je sveto , kar pa ne ma ra ni takšn o, ne bi t rdi l , da je s veto.

Evt.: Ampa k če tako h očeš , Sokra tes , ti bom tako tud i nakaza l iphrazo).

So.: Sa j vendar baš hočem .

Druga definicija svetosti

7a £vf .. - [Potemtakem je sve to to, kar je bog ovo m pri l jubl je no (prosphiles), kar pa ni / pr il ju-

b l j e n o , n e s v e t o j

So.: P rek rasno {pagkalos), Evt i f ron, in s icer s i teda j tako odg ovor i l , kakor sem se jaz t ru-

di l , da t i od gov oriš; al i pa je venda rle ravn o res ničn o, tega še ne vem , toda o čitn o je, da si

me t i pr iprav l jen poleg tega še dodatno pouči t i (ep-ek-didasko), kako je resnično, kar

navajaš.

Evt.: Povs em gotovo.

.8. So.: Daj no, raz išč imo , (episkepsometha) ka j govor imo: tako nam reč to, kar je bogo-

vom l jubo {theophiles) kot tudi od bogov l jubl jen č lovek je sveto, me dtem ko je bogovom

zoprno {theomises) in od bogov osov ražen č lov ek n esveto; sveto pa z nesve t im ni na

is tem, temveč neka j povsem n asprotneg a (to enantiotaton) - a l i ni tako?

Evt.: Go tovo je tako.

So.: Kazno je (pha inetai), da je b i lo celo prav dobro rečeno ? /

7b Evt. ; M enil bi (dofc6), So kra tes : za res je bi lo tak o re čen o.

So.; Al i pa ni bi lo res reč en o tud i to, da se bo go vi prep irajo {stasiazein), Evt i f ron, ter me d-

sebo jno razdva ja jo {diapherontai) ter da je pr i n j ih mržnja druge ga prot i druge mu ?

Evt.: Da, seved a je b i lo rečen o.

So.; Toda glede k ater ih s tvar i je razdv ajanje in raz l ika (diaphora), k i proizva ja (poiein), t i

najod l ičnejš i , mržnjo in pa razbu r jenja ? P rouč ujm o pa takole : a li b i tedaj , če bi se jaz in

pa t i razhajala za radi š tet ja {arithmds), na kater i izmed obeh načino v se dobi več, to raz-

hajanje glede tega povz ročalo, da sva s ovraž nika ter se jez iva drug na drugega, a l i pa bi

7c se, lot ivš i se račun anja (logismos) ravno o takš nih s tva reh, pač hi t ro / reš i la tega ko t

po ravnanega?

Ker gršk a m ito logi ja n i b i la ka non iz i rana, se je lahko sta lno š i r i la z novimi »dom is lek i«,

ki so j ih teolog i in »verniki« rad i zbiral i .

^ Cf 5d.



Vsekakor.

So.: Al i ne bi morda tud i glede več jega in manjšega , če bi se razhajala, lot ivši se m erje-

nja (metrein) pač brž končala z nesoglasjem in razl iko (diaphora)?

Evi.: To je res .

So.: Poleg tega bi, lot ivši se ravn o tehtanja {16 hislanai), kakor men im, pač mogla odločit i

glede težjega in pa lažjega?

Evi.: Kako ne ki ne bi?

So.: Zaradi če sa pa bi se teda j v resnici razšla? Ka tera je odločitev (krisis), do katere ne

bi mogla do spe t i, tako da bi pač bi la ravno me dsetx}jna sovražnika ter bi se jezi la? Mo r-

7d da ti to ni lahko (procheiron): ampak ko jaz naštevam {legonlos), / opazuj, če so to tele

stvari: pravič no in pa krivičn o ter lepo in grd o {aischron) ter dobro in slatx); mar niso to t i-

ste stvari, o katerih, razdvojeni in nezmožni pr i t i do zadostne in zadovolj ive razsodbe

(hikane krisis), postajamo sovražni med seboj, kadar to postajamo, tako jaz in t i kakor

tudi vsi drug i l judje?

Evi.: Da, prav to je t isto razhajan je, Sokrate s, in o tem.

So.: Kaj pa to? Ali se ne bi t )ogovi, Evt i fron, če se že ravno v čem razhajajo, mo gli ra zha-

jat i zaradi taist ih stvari?

Ev^..-Stroga nujnost (anangke).

7e So.: Tudi izmed bogov torej, plemenit i / Evt i f ron, na osnovi tvoje razlage (Idgos) drugi

bogovi štejejo (hegounlai) druge stvari za pravične in kr ivične, ter lepe in grde ter dob re

in slabe: saj se nam reč pač ne bi prepiral i med seboj, če se glede tega ne bi razhajal i , al i

ne?

Ekt.; Pra vilno gov oriš.

So.: Al i ni res tako, da kar ravno vsa kdo izmed nj ih šteje (hegounlai) za lepo in do bro in

pravično, to tud i l jubi in ce ni (philein), n asp rot ja tega pa mrzi?

EW.;

Vsekakor res.

So.: Ted aj pa so, kako r t i trdiš, ravno taiste stva ri, k i j ih eni štejejo za p ravične , drug i pa

8a za kr ivične: kar se nj ih t iče, se tudi oporekajoč si (amphisbetountes) / tako prepirajo

kakor t ud i vo jsku je jo d r ug zd ru g i m -a l in i re s t ako?

Ei^.; Ta ko je.

So.: Ta iste stva ri torej, kakor je podobno, tx}govi mrzi jo in l jubi jo, ter taiste s tvari bi u teg-

ni le bit i tako b ogovo m m rzke (Iheomisš) kakor bogovom drage (theophile).

Evi.: Podob no je.

So.: To rej bi po tej tvoj i razlagi (logos), E vt if ron, tudi svete ter nesve te stva ri utegnile bit i

ta is te (laaula).

Evi.:Bati se je .

C

.9. So.: Nisi torej odgovori l , kar sem vpraš al, o t i čudo vit i [č lo vek ] (6 Ihaumasie): n isem

namreč v praš al baš o tem, pri čemer je ravno na istem tak o sveto ka kor n esve to; kar pa

je pač bogovom l jubo (Iheophiles), to je njim tudi mrz ko (Iheomises), kako r je videt i : tako

8b da, Evt i f ron, to, kar t i sedaj delaš, / strahujoč (kolaz^n) očeta, ni nič nenavadnega

(Ihaumaslčn), če pa s tem počet jem delaš Ze vsu pri ljubl jeno (prosphiles) stvar, toda

Krono su in Uranosu mrzko, ampak tudi Hefajs tu l jubo (philon), Her i pa zoprno (echthro

n); in če se ka ter i nada ljnji (allos) izmed tx>gov razhaja in prep ira z drug imi glede isteg a,

le-onim de laš na taist i način (kata

1a

aula).

Evi.: Ampak nadejam se (oimai), Sokrates, da se not>en izmed božanskih parov medse-

bojno ne prep ira in razdvaja (diapheresthai) o tem, da ni potrebn o zad ost it i pravici (diken

didonai) t istem u, ki pač nekog a po kr ivici ubi je.

So.: Za ka j pa le? Ali s i koga med l judmi že sl išal, k i bi opo rekal, da ni t reba za dos t it i p ra-

8c vici t istem u, ki je po kr ivici / ub i jal ali pa karkol i drugega že kr ivično d ela?

Evi.: Saj pa vendar v ničemer ne prenehajo z oporekanjem (amphisbStoOntes) o tem,

tako k jerkol i drugod kakor tudi na sodišč ih: dasi namreč v vsem mogočem (pampolla)

delajo kr ivico, počne jo in govori jo vse. po sku šajo č uit i kazni (pheugonles len dikSn).

So.: Ali pa tudi p r iznavajo (homologousi), Evtifron, da delajo krivico, ter priznavajoč kljub



tem u t rd i jo, da jim ni pot rebn o t rpet i kazn i (diddnai diken).

Evt.: Ravno tega pa nikako r ne.

So.: Torej ne delajo in govo r i jo ravno vsega; menim nam reč, da tega ne tvegajo g ovo r i t i

8d nit i spodbijat i , da ni t reba, če ravno baš delajo kr ivico, / zadost i t i pravici {dotšon dike-

n): am pak se nadejam, da za t r ju je jo, da ne delajo kr iv ice, a l i ne?

Evt.: Resn ico gov or iš .

So.: Torej ne izpodbi ja jo baš t is tega, da nekomu, k i dela kr iv ico ni pot rebno pret rpet i

kazn i {didonai diken): ampak se najbrž prepirajo {amphist>etousi) o t is tem - namreč kdo

je kr ivec (ho adikdn) in ka j je stor i l in kdaj.

Evt.: Re snično go vor iš .

So.: Al i pa se baš taiste stvari ne izkazujejo tudi pr i bogovih, če se res prepirajo glede

pravičnega in kr iv ičnega, kakor je tvoja pr ipoved (Idgos), ter tako nekateri t rdi jo, da oni

d rug i {ališlous) dela jo kr ivico , dru gi pa to taj i jo {ou phasin)? Ka jt i ravno t iste ga pa č, o t i

8e čudovi t i [č lovek] , nobeden ni t i izmed bogov ni t i izmed l judi / ne tvega govr i t i , da t is te-

mu, k i ravno dela kr iv ico, n i t reba zad ost i t i p rav ic i in b i t i kazno van {doteon dikSn).

Evt.: Da, to pa po resnic i govor iš , S okra tes, vsaj v g lavnem.

So.: Toda ravno o vsa ki posa m ezn ost i (h eka ston) , menim , Evt i fron, s tor jen ih deja nj raz-

pravl ja jo razpravl ja lc i (hoi amptiisbetountes), ne sam o l judje, amp ak tudi bogovi , če bo-

govi sploh razpravl ja jo: razha jajoč se glede nek ega ravnanja Ipriksis), nekater i namreč

trdi jo, da je bi lo po pravic i izvršeno , nekate r i pa da nepravično - a l i n i res tako ?

Evt..-Povsem tako.

9a C.10. So.: Daj sedaj , dragi (dpt)ile) Evt i f ron, raz jasni tudi / meni , da posta nem mo drejš i :

kaj t i je dokaz i lo (tekmšrion), ka ko vs i bogo vi men i jo in sodi jo {hSgountai),da je po kr ivic i

mrtev oni, ki je pač kot dninar postal mori lec (androphonos) in ki je, vkle njen s s tran i

gospodar ja umrlega, h i t re je umrl {teleutesas) zarad i oko vov , pred en je taist i , k i ga je

vk leni l , od raz lagalcev izvedel g lede njega, kaj je t reba napravi t i (poiein), ter kako je v

obrambo (hyper) takšnega zares pr imerno {orttids), da s in oč eta pregan ja in tož i (epek-

sienai) ter ovaja za umor? Daj , g lede teh stvar i mi poskušaj pokazat i kaj jasnega, da

9b takšno ravnanje {praksis) bol j kako r vsako drugo vs i bogovi / š te je jo za pr imerno {ort-

hds): in če bi mi zad ostn o poka zal , te zaradi svoje mod rost i n ikakor ne bom prene hal p o-

vel ičevat i .

Evt.: Am pak to nem ara ni ma jhno delo (ergon), So krates, pa vendar bi t i to mogel po pol-

noma jasno dokazat i (epideiksai).

So.: Razumem , da se ti dozde vam bol j nepo dučl j iv (dysmathes) kakor sodnik i : kaj t i ravno

njim t)Oš očitno dokazal, da so te stvari povsem krivične, kot tudi, da prav bogovi mrzi jo

takšne stvar i .

Evt.: Prav povsem jasno , Sokra tes, sam o če me bodo res poslušal i , ko bom govor i l .

Tretja definicija svetosti

9c c.11. So.: Toda saj bo do poslušali, če se jim tx)š ravno dozdeval, d a dobro / govo riš (eij

legein). Hkrat i pa, ko si t i govori l , sem prišel na tole misel (enoeo) ter sam glede na

sebe premiš l jam: »Če bi me Evt i f ron kar najbol j pouči l , kako prav vs i bogovi presojajo,

da je takš na smrt kr iv ična, v če m bi jaz od Evt i f rona bol je spoznal , kaj neki je tako sve to

kakor nesveto? Saj b i namreč, kakor je v idet i , to dejanje (ergon) utegni lo bi t i bogovom

mrzko (theomises): s icer pa se je pravkar izkazalo (ephanS), da sveto in nesveto nis ta

razmejena s tem - kar je namreč b ogovo m m rzko (theomises), se je poka zalo tudi bogo -

vom l jubo (theophiles) in tak o t i spreg ledam ter razbrem enjujem tega, Evt i fron: če ho-

9d češ, naj vs i bogovi presojajo samo to zadevo (autč) / za kr ivično in naj jo vsi sovraži jo.

Ampak al i to, kar sedaj popravl jamo (ep-orthometha) v tej razlagi (logos), da je namreč

to. kar morda vsi bogovi sovraži jo, nesveto, kar pa pač l jubi jo, sveto, kar pa nekateri l ju-

bi jo, drug i mrz ijo, nob eno od tega d vojega a l i pa oboje - a l i hoče š, da nam je tedaj ta ko

razmejeno g lede svetega in nesve tega?



Evt.: Ka j pa ov ira, S okra tes?

So.: Vsaj me ne nič , Evti f ron, ampa k ravn o t i preuda r ja j o svoj i zadev i {td son), če me boš,

pos tav ivš i to za podlago {hypothemenos), naj laže pou či l , kar si obl jub i l .

9e Evt.: Ampak vsaj jaz bi t rdi l , da je sveto / to, kar pač vsi bogovi l jubi jo, nasprot je pa {to

enantion), kar pač vsi bogovi sovraži jo, je nesveto.»

So.: A li pa naj spet in spet ne p rouču jemo , Evt i fron, če se pr ime rno {kalds) izreka, al i naj

dopuščamo, ter na j tako ver jamemo (apodechometha) ne le samim sebi , tem več tud i

drugim, pr ipoznavajoč {sygchčrountes), da je tako, kadar nekdo zgol j t rd i , da je ne kaj

tako ? Al i pa je t reba p rouče vat i , kaj govorec govo r i?

Evt.: Treba je proučevat i ; vendar pa vsaj jaz menim, da je to le prav sedaj le pr imerno in

lepo {kalds) izraženo.

lOa C.12. So.: H i t ro, dobr i č lovek {TSgathe , bomo bol je vedel i . Pomis l i namreč na / takšno-

le stvar: al i je sv eto l jubl jeno {phileitai) s stra ni bogo v, ker je sveto, al i pa je sv eto , ker je

l jubl jeno?

Evt.: Ne vem, kaj nek i govo r iš , So krate s.

So.: Teda j pa bom posku ša l jasne je ub esedi t i {phrazein). A l i prav imo, da je nekaj noše-

no {pheromenon) i n nose če {pheron) ter vodeno in vodeče ter g ledano {horomenon) ter

g leda joče {hordn)? Za vse takšne s tvar i pa razumevaš (menthaneis), da so d rugačn e

med sebo j ter iz kate rega vzroka (h6i) so druga če {hetera).

Evt.: Jaz vs aj bi s i misl i l , da razum evam .

So.: Al i ni res tu di l jub l jeno {philoumenon) neka j te r drugačno od n jega l jubeče {td philo-

un)7

Evt.: Kak o vendar ne?

10b So.; Po vej mi teda j, al i je / no šen je {pheromenon) noše nje zato, ker se ga pre na ša

{pheretaiV a l i zarad i nečesa d rugega ?

Ne, temv eč za radi tega .

So.; O či tno pa tudi vode no, ker se ga vodi , ter g ledan o {horomenon), ker se ga gleda {ho-

ratai)?

£W.; Vs eka ko r.

So.; Ne gleda se torej zato {dia touto), ker {didti) j e neka j ravno g ledano {horomenon),

temveč nasprotno, ker se ga gleda, zaradi tega je g ledano {horomenon)-, n i t i se ga ne

vodi zaradi tega, ker je voden o, temveč ker se ga vodi , zaradi tega je vod eno ; n i t i se ga

ne nosi , ker je nošeno, temveč je nošeno, ker se ga nosi . A l i n i popolnoma jasno {kata-

lO c delon), Evt i f ron, to, kar hočem povedat i? / Hočem pa to le: da če nekaj nastaja al i ne-

kaj t rp i {paschei), ne nas ta ja , ker je s tvar -v -nas ta jan ju {gignomenon), amp ak je s tvar -v -

nasta janju, ker n astaja; n i t i ne trp i {paschei), ker je t rpeče {paschon), t emveč je t rpeče,

ker t rp i: a l i ne dop ust iš tako ?

Evt.: Jaz že.

So.; Mar pa ni tudi l jubl jeno {philoumenon) a l i neka j nas ta ja joče ga {gignomenon) ali pa

neka j trpeče ga s s t ran i ne česa ?

Evt.: Vsekakor .

So.; Tudi s tem je torej ravno tak o ka kor s prejšnj im; ne kaj se ne l jubi {phileitai) s s t ran i

t istega, ki ga l jubi jo {phileitai), ker je l jubl jen o {philoumenon), temv eč je l jubl jeno, ker se

ga l j ub i?

EW

To je n ujnos t .

lOd So. ; Kaj potemtakem nadal je skušamo govor i t i o svetem, / Evt i f ron? Al i se kaj druge-

ga l jubi {phileitai) od vseh bogov, kako r je tvoja raz laga {logos)?

Evt.: Ne.

So.; A l i zarad i tega, ker je sveto al i zaradi ne čes a drug ega ?

Evt.: Ne, am pak zaradi tega.

V s lovenščini je težko raz l ikovat i med pheromenon (pas ivni par t ic ip preze nta) in phe -

retai (3. os. prez. med. pas s. ) ; d is t ink c i ja ce lo v gršč in i nek ol iko sop hist ic ate d.

V prevodu je težko o hran i t i raz ločk e med ph i le i ta i (med. pass. ) - n eka j se ljubi , nekaj

je l jubl jeno; ter phi loum eno n (par t ic ip med. pass. ) - l jubl jeno, »predm et« l jubezni .



So.: Za to, ker je torej sve to, se ga l jubi, ne pa, da je zarad i tega sveto , ker se ga l jubi?

Videt i je.

So.: Ampak saj je oč i tno nekaj l jubl jeno {philoumenon) in bogovom l jubo (theophiles)

ravno zato, ker se ga l jubi s s t rani bog ov?

Evt.: Ka ko vendar ne?

So.: To rej bogovom l jubo ni sveto, Evt i fron, n i ti sveto bogovom drago, kakor t i n avajaš,

temve č je to drug ačn o (heteron) od t is tega.

10e Evt.: Ka ko pa, / Sok rates?

So.: Ker pr ipoznavamo (homologoumen), da se namreč sveto zaradi tega l jubi , ker je

sve to, amp ak ni sve to zato, ker se ga l jubi: al i ni tak o?

Evt.: Da.

c .13. So.: Medtem ko baš je bogovom drago (td theophiles), ker se ga l jubi od tx)gov, s

sam im tem bit i - l jubl jen (tč phileisthai) bogo vom l jubo oziroma drago, ne pa da se ga za-

radi tega l jubi (phileisthai), ker je bogo vom l jubo ( the oph i les) .

Evt.: Resn ično govor iš .

So.: Amp ak, če bi , drag i (dphile) Evt i f ron, bog ovo m l jubo in sve to bi lo ravno na istem (ta-

utdn), če bi b i lo nam reč sve to l jubl jeno (ephileito) zato, ker je sveto, bi bi lo tud i bog ovo m

11

a drago in l jubo / pač l jubl jeno (od bogov] zato, ker je bogovom drago (dia td theophile-

s); - če pa bi marveč bogovom l jubo bi lo bogovom l jutx) po zaslugi l jubl jenja (td phi-

leisthai) od bogov, ted aj b i pač tudi sveto bi lo sveto po posre dova nju l jubl jenja: toda se-

daj moraš v idet i , da sta v nas protn em stanju (enantios), ker in kol ikor s ta s i me dse bojn o

popolnom a drugač na, sa j je namreč e no ' takšno, da je l jub l jeno (hoion phileisthai), ker

se ga l jubi , me dtem ko je drugo ' l jubl jeno zato, ker je pr imerno za to, da je ljubl jeno (ho-

ion phileisthai). In bat i se je, Evt i f ron, da mi - vpra šan , ka j ne ki je to - sve to (td hdsion ti

pot' estin) - ne maraš po jasn i t i n jegove b i tnos t i ({en... o usian ... autou ), ko pa o njem

navajaš nek pr ipet l ja j

(pathos):

kaj neki se je tem u svetem u pr imer i lo, ko je bi lo l jubl jeno

11

b od vseh / bogov; kaj neki pa je, še nisi povedal. Če t i je torej res drago in l jubo

(philo-

n), mi ne pr ikr ivaj , temveč ponovno rec i od začetka (eks archšs), kaj pravzaprav je to -

sveto (tipote dn td hdsion),

bKXjisi

da je l jubl jeno od bogov bod is i da karko l i že pre staja

al i t rpi (paschei) - o tem se n amreč ne bova razhajala - : daj , rade vol je (prothymds) povej

- kaj je tak o sveto kot tudi n esv eto?

Evt.: Amp ak, Sok rates, jaz res ne vem (^ho), na kak šen nač in naj t i povem, kar mis l im:

neka ko se nam namreč vedn o v rača v k rogu (perierchetai), kar pač utegn em o predlo ž i t i

(prothdmetha) ter ne mara os taja t i na m estu (menein), k jerko l i s i že pač le- to p ostavim o,

l i c So.; Vide t i je, Evt if ron, da tvo j i izrek i ( legdmena) p r ipadajo našemu predniku /

Daidalu;^ in če bi j ih jaz govori l in postavl jal, bi me pač morda lahko zbadal, kako torej

tudi meni vs ied sorod stven ih vezi z n j im moja govorna dela (ta en tois logois erga) uha ja -

mo proč ter ne marajo ostaja t i na me stu, k jerkol i že j ih pač n ekdo utegne polož i t i . S eda j

p a - p r e d p o s t a v k e (hypotheseis) so nam reč tvoje - je zares potrebe n posme h prot i ne-

kom u drugem u; saj tebi noče jo mirovat i, kak or se tudi tebi sam em u dozdeva

Evt.: Meni pa se skoraj dozdeva, Sokrates, da te povedi ( legdmena) nekako zahteva jo

šalo prot i is temu (tou autou skdmmatos): nise m nam reč jaz t ist i , k i izrekom vsta vl ja to,

11d da potujejo okrog (periienai) ter ne osta ja jo na is tem, / temv eč se mi t i dozd evaš , da

si Daida los, medtem ko bi vsa j zarad i mene le - t i pač lahk o ostaja l i na is tem me stu.

So. ; Torej se je bat i , tovar iš , da sem se od t is tega moža (aner) izkazal za tol iko bol j

spre tnega v n jegov i um etnost i (techne), kol ikor je nam reč on edino le svoje lastne izdel-

ke ustv arja l kot nem irujoč e, jaz pa vrhu svo jih lastnih, kako r je videt i , tudi tuje. In v re sn i-

ci ml je tole najb ol j duho vito (kompsdtaton) p r i ume tnos t i (techne), da sem nehote m oder

(sophds). ra jš i b i nam reč h otel , da bi mi bes ede in raz lage (Idgoi) mirovale ter da bi bi le

' sc. sve to.

' sc. bog ovo m l jubo al i dra go

^ Sok rates, kam nos eko v s in, se šteje za nasledn ika Da idala, prednika k ipa r jev, k i je de-

lal f igure, ki so se sa me giba le.



neomajno {akinetos) postav l jene, kako r pr idobi l poleg Daidalove modro st i še Tantalovo

1 l e tx>gastvo (chremata). Sice r pa / je o tem za dos t i: kar pa se mi že doz deva , da se ob o-

tav l jaš ter da s i lagoden in kakor ženska (tryph&n), se t )om sam skupaj s teboj pot rudi l

{symprothymesomai)

poka zat i , kako bi me mogel pouči t i o svetem: - toda nikar se prehi-

tro ne utrudi l - glej nam reč, al i s i ti ne dozd eva za nujno, da je vse s veto pravičn o.

Evi.: Men i že.

četrta definicija svetosti

12a So.: A l i je tedaj zares tudi vse pravično {pan td dikaion) sveto al i s icer vse sveto / pra-

v ično, pravičn o pa ne vse sveto, temve č neka j n jega sveto, nekaj pa tudi drug o?

Evt.: Ne s ledim, Sokra tes, tem iz javam {tois legomenois).

So.: In vendar nisi za nič manj baš mlajši od mene, za kol ikor si modrejši; toda, kar pra-

v im, je, da s i kakor noseča ženska (tryphšn) zaradi bogastva svoje modrost i . Ampak

blaženi [pr i jate l j ] , napni (synteinein) vse svoje s i le: saj deja nsko ni t i n i težavno dom is l i t i

{katanošsai), kar govor im; govor im nam reč prav nasp rotno od tega, kar je poizvedel

pesn ik, k i je zapel {ho poietes epoisen hopoiesas):

12b »Zevsa pa izvrševalca, ki je vse tole zaplodil

{ephyteusen),

/ s i ne upaš omenit i

(eipein)-. k je r je

namreč t)Ojazen

(deo s), tam je tudi

sramežljivost

(a/dds)«.'

Jaz pa se venda r v tem razha jam s pes nikom - naj t i povem na kater i način?

Vsekakor .

So.: Ne dozd eva se mi, da: »k jer je bojazen, tam kaj je tudi sramežl j ivost«; domneva m na-

mreč, da se mnogi, ki se boji jo bolezni in revščine in mnogih drugih takšnih stvari, s icer

boj i jo, toda v ničem er se ne sramu jejo al i spo štuje jo (aideisthai)^ t ega , česar se bo j i j o -

se tudi tebi dozd eva tako ?

Evt.: Ka jpada .

So.: Ampak, kje je ravno sramovanje, tam je tudi bojazen; kajt i , al i je kdo, ki, spoštujoč

12c neko stvar ter sramujoč se, ni v strahu in / se hkrat i ne boji z loglasne ničvrednost i

{doksa ponSrias)?

Evt.: Go tovo da s e bo ji .

So.: Ni torej pr imerno (orthds) govorit i »kjer je namreč bojazen, tam je tudi sramežlj i-

vost«, am pak, k jer je sramovanje, tam je tudi bojazen, ne pa da je vsepov sod sram ova -

nje, k jer je ravno b ojazen: obsež nejša je namreč , menim, bojazen, kakor srame žl j ivost in

spoštovanje (aidds) - to se pravi (gar), da je sramo vanje (aidos) ses tav ina (morion) bo-

jazni, prav kakor je l ihost sestavina števi la (arithmou peritton), tak o da ni, k jer je ravno

števi lo, tamkaj tudi l ihost, medtem ko pa kjer je l ihost, tam je tudi števi lo: saj torej nekje

s lediš vsaj sedaj?

Ev^..Prav vseskozi.

So.: Dobro tedaj , tudi v tam kajšnje m gov or jenju sem vpraševal o takšn i s tvar i: a li je tam

12d tudi sveto, k jer je pravično? Al i spet : k jer je sveto, tamkaj tudi / prav ično, k jer pa pra-

v ično, ne pov sod sve to - to se pravi, da je sveto sestav ina p ravičnega: a l i naj tako t rd i -

mo al i pa se ti dozde va drug ače ?

Evt.: Ne, amp ak tako; saj se mi kažeš, da prav gov or iš .

C

.14. So.: Glej tedaj fo, kar sledi: če je namreč svetost delež (weros) prav ičnega, mora-

mo vendar, kakor je videt i , odkrit i , kateri delež (meros) pravičnega bi pač bi la svetost.

' Verz i Sta sino sa iz k ik l ičneg a epa Kypria (sc. epe), k i je v 11 knj igah p r ikazoval d ogo d-

ke pred

Iliado ,

naslov še ni zadovol j ivo p ojasnjen.

' V s love nščin i seveda n iso st rogo ponovl j ive sem ant ične v redno st i aidds in

aideisthai; he aidos - spoš tovanje , sramo vanje, sramež l j ivost ; čast , dos tojans tvo;

spolni organi , mo ški in ženski , aideisthai - spo štova t i , sramo vat i se: čast i t i : opus t i t i, po-

ravnat i (spor).



če bi me namreč t i vprašal o kater i izmed prav sedaj omenjenih zadev, denimo, katera

ses tavin a šte vi la je sodo ter ka kš no š tevi lo to ravno je, bi pač rekel, da - ker pač ni l iho -

spet so do, t j. de l j ivo na dva en ak a dela (/sos/re/es)' - al i se tebi ne dozd eva ?

Evt.: Men i že.

12e So.: Poskušaj tedaj tudi t i mene / tako pouči t i , kater i del pravičnega je sveto, da bi

lahko tudi Meletu raz lag ala, naj nama nič več ne dela kr iv ice ni t i ne obtožuje ne spo što-

vanja bogov (asebeias), če š da sva se od tebe že zado st i nauči la tako o tem, kaj so po -

božn e ter sve te stva ri in kaj ne.

EW..-'Ta se sta vin a p rav ičn eg a se teda j vsa j me ni, So krate s, doz deva , da je tak o pob ožn o

(eusebes) kako r sveto: t is ta, k i se nana ša na skrb {therapeiaf za bogo ve; t ist i del pa, ki

zadeva skrb za l judi , je preo stal i del pravičneg a.

13a c.15. So.: Celo prav izvrstno (kalčs) se mi dozd eva, Evt if ron, da govoriš, ven dar / p o-

grešam še nekaj neznatnega: n ikakor namreč ne razumem, katera je t is ta skrb oz iroma

služba (therapeia), k i jo skuš aš im eno vat i - saj nek je gotovo ravno ne predlaga š ta kšn ih

skrb i {ttierapelai), ka krš ne s o ravno tudi g lede drugih stvar i , tudi z oz irom na bogove; ne-

k je namreč pr a v i m o -k a ko r se govor i: ne zna vsakdo oskrbovat i (therapeuein) konj , am -

pak konjar, al i ni tako?

Evt.: Vsekakor .

So.: Kon jere ja je teda j nek je oskrbovanje (therapeia) konj.

Evt. Da.

So.: In prav tako vsakdo ne zna oskrbovat i psov, temveč t ist i , k i j ih vodi na lov (ho

kynSgetik6s).^

Evt.: Tako.

So.: Lov stvo s ps i je ted aj nek je oskrbo van je p sov.

13b / Evt.: Da.

So.: Govedore ja pa oskrbova nje goveda.

Evt.: Vseka kor .

So.: Tedaj pa sta svetost (hosičt^s) in pa pobožnost (eusebeia) v resnic i oskrbovanje

bogov, Evt i f ron? Al i tak o ra z lag aš?

Evt.:

Jaz že.

So.:

A l i pa spet prav vsa ka skrb ne dovršuje

(diaprattetai)

is tega? Na pr imer takole: us -

mer jena je k nekemu dobremu

(agathoi tini)

ter kor is t i oskrbovanega, kakor ravno za-

res moreš v idet i , da konje m, k i j ih osk rbuje konjereja, to pomaga ter posta ja jo bol jš i - a l i

se teb i dozdeva jo ta kšn i?

Evt.: Men i že.

13c So.: Nekje pa ravno tudi ps i zaradi lovstva s ps i ter govedo zaradi govedoreje / ter vse

drugo takšno na ta is t i način: a l i pa s i zamiš l jaš, da je oskrbovanje (therapeia) v škodo

osk rbovancu (tou therapeuomer^ou)?

Evt.: Pri Zevsu , vsaj jaz ne.

So.. 'Ampak v korist .

Evt.:

Kak o da ne?

So.; Al i je teda j tudi sv etos t , k i je sk rb za bog ove (therapeia thedn), tako v kor is t kot tudi

bogove dela bol jše (tieltious). Al i bi tudi t i v do loče nih raz me rah privol i l v to, da m ed tem

ko morda pač delaš nekaj svetega, katerega izmed bogov napraviš za bol jšega?

Evt.: Pri Ze vsu , jaz že ne.

So.; Saj nit i jaz, Evt i f ron, ne misl im, da t i tako praviš - celo mnogo manjka: ampak baš

13d zaradi tega s em tudi pov praš al , katero n eki / skrb za bogove bi mogel opisova t i , ker n i -

sem m isl i l , da bi t i govori l o t ak šn i.

' Isoskeles - »z enak imi nogam i«; v geom. npr. »enakokrak i« t r iko tn ik ; o š te v i l ih -k ar je

delj ivo na dva ena ka d ela, sod o, npr. 6 = 3 + 3; na spr ot je je seved a l iho.

^ Therapeia obsega skrb za karkol i oz. s lužbo čemurkol i , zato: čaščenje (bogov) , goje-

nje ( rast l in) , vzdrževanje (s tavbe) in seveda v medic in i »terapi jo« (bolezni , a l i pacien-

t a ? / ) .

' Da nes bi rekl i al i lovec al i pa kino log.

1 2



Evt.: In č is to prav (orthds ge), So kra tes: ne govor inn namreč o takš ni skrbi .

So.: Naj bo: am pak k atero oskrb ova nje bogov bi ted aj že mo glo bi ti sv etos t?

Evt.: Prav t is to, Sokrates, s katero sužnj i (hoi douloi) s luž i jo (therapeuousi) gospodar -

jem (despdfas) . v

So.: Razum em; utegni lo bi b i t i, kak or je v idet i , neka u služn ostn a vešč ina al i pom očn ištvo

(hypSretikš).

Evt.: Vse kakor res .

0.16. So.: A l i tedaj znaš povedat i g lede uslužnostne veščine zdravnikom, za izgotavl ja-

nje katerega dela (ergon) je le - ta ravno pomočniška (hyp§retike)? Al i ne mis l iš, da za

pr idobi tev zdravja?^

EW.;

Jaz že.

13e So.: Kaj pa to? Za izgotavl janje katerega / izdelka je us lužnostna veščina ladjedelcem

pomočn iška?

Evt.: Jasn o, da, So krates , za grad i tev ladje.

So.: In spet s lužba stavbn im m ojst rom gotovo za izgra dnjo hiše?

Evt: Da.

So.: Povej tedaj , t i odl ičnik : za izvedbo katere reč i b i pa uslužnostna veščina bogovom

pač že bi la pom očn iška ? Ja sno je nam reč, da t i to veš, ko pa že t rd iš , da bož ans ke stva -

r i naj lep še (kšilista) poznaš izmed l judi .

Evt.: Pa kar resnico govor im, So kra tes.

So.; Reci teda j , pri Ze vsu, kaj n eki je t is t i prek rasn i izdelek (pagkalon ergon), k i ga izde-

lu je jo bogov i , upo rabl ja joč nas za po mo čnike .

Evt.: Mn oga in lepa dela, So krate s.

14a So. ; Am pak tu di / vojskovo dje, dragi ; amp ak ra vno tak o bi t i utegn i l brez t ruda pov eda t i

poglav i tno ( fo kephalaion) izmed nj ih, da proizved ejo zma go v vojni : a l i ne?

Evt.: Kako le ne?

So.; Tod a prav m noga in lepa dela opravl ja jo tud i pol jede lc i

(georgoi):

pa vendar le je po-

glav i tno za nj ihovo proizva janje hra na iz zeml je.

EW.; Vse kak or.

So.; Ka j pa ted aj to? Izmed mn ogih lepih stvar i , k i j ih izdeluje jo bog ovi , kaj je po glav i tno

za to izgo tavl janje?

Evt.: Saj sem t i le malo prej dejal , Sokrates, da je pot reben večj i napor (ergon), da bi

14b us t rezno (akribds) / spozn al i vse to takb , kak or je: vend ar pa t i en osta vno govor im

to le , da l l^ d ar nekdo zna bogovom tako govo r i t i kako r oprav l ja t i d rage in pr i je tne (kec-

har ismena) stvar i tako zaobl jubl ja joč kakor žr tvujoč, so to t is te svete stvar i ter takšne

ohran ja jo (soizein) tako zasebne hiše kakor skupne kor is t i držav ( fa koina ton pdleon).

nasprot ja dragih in pr i jetn ih stvar i pa so brezbožna (asebe), saj v resnic i tudi prav vse

preobrača jo t e r un iču je jo j

c.1 7.So.: R es pa bi mi, Evt i fron, če bi b i l hotel , vel iko bo l j na kratk o po ved al pog lav i tno od

tega, kar sem vpraševal : ampa k go tovo n is i nak lonjen , da bi me pou či l - v id i se t i. Sa j s i

14c nam reč se da j, / po tem ko si že bil pr i stvari, ob rni l proč od tega: če bi mi to od go vo ri l ,

b i b i l od tebe pač že zadostno spoznal svetost . Sedaj pa - nujno je namreč, da l jubeči

(ho erdn) spreml ja l jubl jenega (ho erdmenos), kamorkol i ga že oni zapel ju je - kaj zares

ponovno pred lagaš (legeis), da je sveto in nesve to? A l i ne neka spretnos t oz i roma zna-

nos t (episteme) tako o ž r tvovanju kakor o mo l i tvah?

Evt.: Jaz že.

So.; Al i n i morda žr tvovanje daro van je (doreilsthai) tK jgovom , zaob l jubl janje pa prošn ja

(aitein) za bogove?

Evt.: Pa še kak o, S okra tes.

' Pom očnik i zdravniko v so seve da farma cevt i , saj že v ant ik i farm aci ja ni mogla bi t i lo-

čena od »iatr i je«.



14cl So.: Po te j raz lagi {logos) b i torej svetost {hosidtes) uteg nila bit i / znan je {epistšme) o

prošn j i in dajan ju bog ovom .

Evt.: Ze lo lepo, So krate s, s i razbra l {syn-femi), kar sem povedal .

So.; Saj sem željan {epithymetes), dragi , tvoje mod rost i ter obra čam pozo rnost nanjo,

tak o da ne t)o padlo po t leh nič , ka rko l i bi t i že u tegn il reči: am pak razloži mi, kate ra je ta

pomoč in s lužba {hyperesia) bog ovo m? Ti t rd iš , da se jih tako p rosi , kakor da se j im tu di

daje?

Evt.:

Jaz že.

c .18. S o . ; ^ a r pa teda j ne b i b i lo pr imerno p ros i t i {td orthds aitein) v tem, da j ih prosimo

za t is to, kar od njih p ot reb ujem o?

E i t . ;Ka j pa d rugega?

So.: In spet p ravično da jat i v tem, da j ih znova vrnem o kot dar {antidoreisthai) t isto , kar

14e oni / s lučajno potrebujejo od nas? Saj nekje pač ne bi b i lo prav pametno {technikčn)

otx la rova t i t is tega, k i daje, s tem, kar mu prav nič ne manjka (deitai).

Evt.: Resn ično govor iš , Sokrates .

So.: Torej b i , Evt i f ron, svetost utegni la bi t i bogovom in l judem neka veda o t rgovanju

{emporike... techrie) d r u g o d d r u g e g a ^

Evt.: Trg ovs ka ved a - če t i jo je bol j pr i jetno tak o imeno vat i .

So. ; Am pak vsa j meni prav nič bol j pr i jetno, če se ravno ne nakl juč i , da je resnično. T oda

naznač i {phrason) mi , kate ra je kor is t {opheleia), k i bogovom izhaja od darov, k i j ih pre-

vzemajo od nas? Kar namreč da je jo , je vsakom ur jasno: n imam o namreč nobene d obr i -

15a ne, / k i je pač ne bi oni dal i ; kakšno korist pa imajo od stvari, k i j ih prevzemajo od nas?

Al i pa smo pr i t rgovanju to l iko na dobičku od nj ih, da od nj ih prejemamo vse dobr ine

(p^nfa fagafha) , oni pa od nas nob en e?

Evt.: Toda al i s i zamiš l jaš, Sokrates, da imajo bogovi kor is t od tega, kar prejemajo od

nas?

So. ; Am pak ka j neki b i utegn i lo bi t i to, Evt i f ron, darovi bogovo m o d n as?

Evt.: Kaj pa s i predstavl jaš (oiesthai) drugega kakor č is lanje (tirne) pa častna dar i la in

ravno to, o čemer sem t i pravka r govor i l , nak lonjen ost in l jubeznivost {charis).

15b So.: Neka j nak lon jenega (kechar ismenon) / bogovom, Ev t i f ron, je tore j sveto {td hd-

sion), n ikak or pa ne nek aj n j im kor is tne ga n i t i drage ga {philon)7

Evt.: Jaz vsaj menim, da izmed vse ga ravn o predv sem nek aj ljubega in dragega {philon).

So.: Kako r je v idet i , je torej pon ovn o sve to to: bogo vom drag o in l jubo {td tois theois phf-]

Ion).

Ekt.; Prav p ose bn o, i

c .19. So. ; Al i se boš te da j čudi l , to govo reč, če se t i bes ede {Idgoi) pr ikazujejo kot brez

obstanka, ampak popotujoče ter boš obtoževal mene, da sem Daidalos, k i j ih dela (po-

ze/) popo tujoče in nesta lne, čera vno s i t i sam c elo m nog o bol j vešč {technikdteros) kakor

Daida los, ko j ih delaš , da se pre mik ajo o kol i celo v krogu {kai kyklSi)7 Al i ne opažaš, da

15c nam je raz laga {logos), vrnivša se v krog u {perielthdnV pr iš la naza j na is to? Saj se goto-

vo nekje spominjaš, da se nam v poprejšnjem sveto in pa bogovom l jubo {td theophiles)

nista pr ikaza la kot is to, temv eč kot m ed seb ojno druga čna - a l i se ne sp om injaš?

EW. ;Jazže.

So.; Al i sed aj zares ne uvide vaš, da t rd iš , da je to sveto to, kar je bogov om l jubo {td tois

theois philon)? A l i pa se le- to izkazu je za ka j druge ga kako r bogovom l jubo {theophiles)?

Ali ne?

Evt.: Res povsem .

So. ; Potemtakem se aH pred kratk im nismo uspel i lepo {kalds) dogovor i t i {homologo-

umen) a l i pa, če sm o se teda j lepo, sed aj ne določam o {tithemetha) pravi lno.

Ek^.; V id et i je .

' Pr im. 6 e- 7a ter 11 a



C.20. So.: Tore j moram o spet naza j od zače tka {eks archšs... palin) proučev at i , kaj je to

sveto: saj se jaz, kol ikor je od m ene odv isno, ne t )om izogiba l nevarnost i , dokler te ga ne

15d izvem. / Ampak nikar me ne štej za nevrednega, temveč mi na vse načine obračujoč

pozo rnost sed aj kar najbol j pove j resnico . Saj jo pozna š, če sploh kdo drugi izmed l judi,

ter se te, ena ko kot Prote usa, ' ne sme izpu st i t i, dokler je pač ne poveš. Če na mreč ne bi

bi l jas no pozn al tako s vetega kako r ne sveteg a, n i mo goče da bi b i l pač kda j v ob ram bo

moža dn inar ja posku si l t irat i pred sod išče zaradi umora očeta , s tarega moža, temv eč bi

se bi l pač zbal bogov zaradi skrajne nevarnost i , da tega pač ne bi pravično izvrši l , pr išel

15e pa bi tudi v sramoto pred l judmi; sedaj pa nasprotno dobro vem, da s i prepr ičan, / da

jasno poznaš {saphds oiei eidenai) to, kar je sveto in kar ni - zares povej, najodl ičnejši

Evt i f ron, ter mi ne prikr i j , ka j neki sod iš, da ono sam o je {hd ti autč hegei).

Evt.: Dobro, Sok rates, k daj v pr ihodnje, kaj t i seda j nekam hi t im, tak o da je pravi ča s, da

odidem.

So.: Kakšne stvar i počenjaš, t i tovar iš (<5 hetaire): odhajaš, potem ko s i me vrgel {kata-

ballo) z vel ikega upanja, k i sem ga imel , da se bom reši l obtožn ice pred M eletom , ko bi

16a mu dokaza l {endeiksamenos), da sem glede božan stev že postal moder od / E vt i fro-

na in da v neved nos t i {agnoia) n ičes ar več ne delam brez pr iprave {autoschediazein) nit i

ne ut i ram n ovo pot g lede nj ih ter da bom še pose bno tud i ostalo ž iv ljenje {allos^bios) ž i-

vel , kar se da bol jše (šme inon).

Prev. dr . Vale nt in Ka lan

' Proteus spada med modre »morske s tarce« {halios geron): Nereus , Glauko s, Phorkys ;

na oto ku Fa ros pr i Egiptu je varoval Poze jdonove t ju ln je. Ko M ene laos hoče, da mu na-

pove njegovo za dnjo us odo, se mu skuš a izogn i t i z raz l ičnimi m etam orfozam i: lev, kač a,

panter , m er jase c, drevo, voda. Ime je okra jšan a ob l ika za Protogenes in vseb uje eleme nt

prvega {protos) (RE).

' Ali: »dru go« življen je.



NOTAE K P L DIALOGU »EVTIFRON.

Prevajalska opomba

Po Trasi lovi izdaji (o njej D. L. 3. 56 ss.) Platonovih del, čigar načrtu sledi tudi »stereo-

t ipna izdaja« Platona v Teubner jev i knj ižnic i (Bibl iotheca Teubner iana Scr iptorum

Graecorum et Romanorum), sestavl ja jo prvo tet ra logi jo Pl . d ia logov naslednja dela: 1.

Evt i f ron, 2. Sokratov zagovor, 3. Kriton, 4. Faidon. Izmed nj ih v slovenščino še ni preve-

den ravno prv i, najkra jš i d ia log: akade mik prof . Anton Sovre, k i je svoj prevod t reh dia lo-

gov ne brez samovoljnost i imenoval »tr i logi ja«, ' ga je najbrž izpust i l , ker se ne ujema

preve č z njego vo pre dsta vo o »m onu me ntaln i Pl. t r i logi j i« (nav. delo , s. 41 ).

Prevod, k i ga tu predlagam, skuša č imbol j dobesedno prenest i semant ične in s intakt ič-

ne vred no st i izv irn ika - tak o da se je celo bat i , da zapade v barbar izem kakih sredn jeve-

ško -sh ola st ičn ih prevodov - ker se mi zdi , da se je le tako m ogo če izogn i t i t is t i po vršno -

st i običajnih prevodov, v kater ih - če naj povem v Benvenisteom - »razšir jamo enol ič-

nost tam, k jer se je dalo v idet i neko raz l iko.«.^ Zato so tudi v prevod vn esen e preč rkov a-

ne ( t ransi i ter i rane ) p osam ezne z nač i lnejše bese de, besed ne zveze al i celo stavki , s č i -

mer je nekako nakazan s lovar Pl . jez ika. V t ransi i terac i j i a l i prečrkovanju, kakor se to

ust rezn o glas i v »Načrtu pravi l za novi s lovensk i pravopis« (SAZ U, Ljubl jana 19 81 ), to je

v prepisu stare grščine v gaj ico, sem se držal pravi l , k i j ih je predloži l dr. Kajetan Gantar

v zelo tehtni razpravi »N ekaj mis l i o p isavi ant ičnih imen in st rokovn ih izrazov« (Arhe o-

lošk i ves tn ik , 25 ,1 97 6, 5 39 -49 ) , ker se mi zd i, da »Načrt pra v i l . . .« to vprašanje obra-

vnava prekratko in pavšalno, saj mu odmer i manj prostora kakor npr . prečrkovanju

šveds ke p isave. Od Gantar jev ih pre tehtan ih oz . s is temsk ih pred logov ods topam prav-

zaprav le v dveh zadevah :

1. da za YK etc. predlaga m prečrkov ank e gk, k i se izgovarja nk\

2. da dvočrk je ^ {ks), k i so ga sami Grki pisal i tudi kot X0' {l<hs), t ransi i ter i ram (ne

transkkr ib i ram, t j . podomačim) s ks] to pa za to:

a) ker lat inska črka

X

»ozna čuje glasova c s ( izg. ks)« (Lat . s lovnica, Juž nič-K op r iva) ;

b) ker je lat inski x pravzaprav g rška črka x C") , k i v vzho dnog rških in v k las ičn em gr-

škem a l fabetu označu je g las h, kh, v zah odn ogršk ih al fabet ih pa je označ evala glasov a

ks (x ni črk a gajice ). Misl im pa še, da bi bi lo, če smo že pri tem, prav, da bi asp irato x

{hi) prečrkoval i s kh , in ne s c/) - kakor se dogaja tudi v tem prevodu - in za katerega

brez nek ega pred znan ja lat . al i nem. ne vem o al i se res bere tako , kakor je zapisa no.

Evtifron ali kaj je dovoljeno

Da bi nam dane s Platon lah ko še kaj povedal , se je t reba »odu či ti« -desap pren de, kako r

P. Aubengue lepo pravi g lede Ar is totela - tega, kar se običajno razume s platonizmom

oziroma Platonovo f i lozof i jo: rečeno v Platonovem jez iku, torej predlagamo pozabo obi-

čajne ana mne ze Platono vih tez, a s pogojem , da f i lo loško precizno ohran jamo neš fevi l -

ne rezul tate platon ist ične e rudic i je, čem ur bi rek l i, da ust rezno upo števam o pren eka te-

re t ru izme platonizma.

Omenil i smo že, da je dialog »Evt if ron« ant ična tradici ja uvrst i la v peto tr i logi jo »Teaite-

tos«, »Evt if ron«, »Apologija«, vsi t i t r i je dialogi pa so bi l i v ant ični eksegezi alternat ivno

izhodišče za vstop v Platonovo f i lozof i jo. Glede na že omen jeno tet raloš ko razvrst i tev in

glede na to, da je proučevanje kronologi je Platonovih dia logov - s f i lozofskega, l ingvi-

s t ičnega, l i terarnozgodovinskega in biografskega v id ika - uspelo pr ib l ižno grupirat i P l .

dialoge, pa je ravno glede »Evt if rona« ta consensus najbol j ohlapen: »E«. pač spada

med zgodnje dia loge, vezane na proce s prot i Sok ratu: toda glede na svoj scenar i j, se di-

a log uvršča za »T eai t teta«, k jer je razprava o znanos t i odložena s pojasni lom , da m ora

it i So krat v stoo na proce s, ki ga je sprož i l Mele tos (Tht 21 cd)



Po ant ični k las i f ikaci j i P latonovi f i d ia logov spada -E.« med t ip ične dialekt ične dialoge

(dialek t ične v smis lu Ar is totelov i f i To pik) : ta dia log je raz iskov alen (zšt4tik6s), sp lošno-

Izobraževalen {gymnastik6s) te r pre izkuševa len (peirastikds).^ Ker pa tak i f i d ia logo v pr i

Platonu, poleg »Meno na« in »Teal teta«, nI vel iko, b i za »Evt i frona« pr iča kov al i po seb en

teoretski interes. Videt i pa je, da je Interes za ta dialog - ne le pr i nas - moti la njegova

»vsebina«. Kar je namreč tema »E.« ietdhčsion: »pobožnost« (Sovr6) , »svetos t« (v te m

prevodu), »rel igi ja« (A. E. Taylor), pietas (VV.K.C. G utf ir ie) - t j . po bo žno st, pr av ičn os t,

usm i l jenje, mi lost - ipd. Pote mtak em bi ta dia log le vzdrževal in krepi l razgla šeno pod o-

bo ideal is ta, »božanskega Platona«. Vsekakor je v nekdanj ih k las ičnih gimnazi jah »E.«

lahko s luž i l tudi za i lust rac i jo verouka, saj naj b i b i l n jegov učnovzgojni rezul tat ta le:

»de lat i do bro - to je rel igi ja«

Z druge st rani pa je, če naj zaost reno rečemo, morda ravno razkorak med dialekt ično

formo in idea l is t ično vseb ino vod i l do posk usov a te teze {he athštesis - ods t ran i tev , od-

prava, izk l juč i tev, danes bi rek li - cen zura te ksta ) , izbr isa tega dialog a v 19. s to let ju - k i

j ih s icer n isem p regledo val - do posk uso v, o kate r ih pa W .K. C. Gu thr ie v svoj i History of

Greek Phi losophy (Cambr idge UP, 1975) pravi , da »tvor i jo izredno razkazovanje (a re-

ma rkable exh ibi t ion) t is t ih perverznost i , k i j ih je č lov ešk i duh zmožen ( IV, 10 1).

Kaj je tedaj tema dialoga »E«? Kol ikor je vezan na proces prot i Sokratu, k i je b i l med

drugim obtožen nespoštovanja tx>gov, domovine, s taršev - vse to pomeni beseda

asšbeia,^ k i se vse prepogosto zelo pr ib l ižno prevaja z »brezt joštvo« - je gotovo, da je

problemat ika dia loga »rel ig i jska«. Grški pat r is t ični avtor Evsebios iz Cezareje ga ime-

nuje kar »Platonova lastna veroizpoved« {Praeparatio evangelica [Pr iprava na evange-

l i j ] , 13.5) . Če bi b i la tema dialoga p obo žno st in re l ig ija, b i b i l ta d ia log p ač za pa de l f i lo-

zofs k i etc. kr i t ik i pobož nos t i in re l ig i je, ne glede na to, kaj pravzaprav je feno me n rel ig i je.

Toda:

' 1. T e m a dialoga ni »pobožn ost« - pietas - eusšbeia, P laton ni p iet is t , pobožnjakar , /Ne-

m ška k la s ičn a f ilozof i ja je pač dost i izčrpno in »od zno traj ven« izvedla kr i t iko piet izm a,

k i kulminira v Nietzschejevi tez i , da je pobožnost »beg od resnice« (Flucht von der

VVahrheit)."

2. Tem a dialoga ni re l ig i ja. Ob te j negat ivni tez i n i odve č pon ovi t i , da bes eda religio, ka -

kor b i pač moglo vel jat i za dokazano s fundamentalnimi anal izami E. Benvenista, ne iz-

haja od glagola religare {religo -z ve že m , prevežem) , tako da b i b i la teda j re l ig i ja , kakor

se izraža Lactant ius vinculum pietatis (vez potKJžnost i). To »et imolo giziran je« je pre vze l

Feuerbach in tudi drugi f i lozof i rel igi je, ki so iskal i al i morda še iščejo »bistvo« rel igi je.^

Benvenistova ugotovi tev torej je, da religio z ligare {ligo - vezat i, združit i) sploh ni moč

razlož i t i , ker b i se tedaj samostalnik moral g las i t i religatio - vezanje. Pač pa ta beseda

pr ipada glagolu relegere oz i roma religere - znova zbrat i , spet premis l i t i , ponovno pre-

brat i : religio pomen i retractare - pono vno obravn avat i , zope t premiš l jat i . Rel ig i ja je teda j

e t imološ ko ves tnos t in skrupu lozno st g lede verskega ku l ta .

S tem pa seveda nismo pr iš l i do »bistva« fenomena rel ig i je. Benvenistova anal iza upo-

števa na prv i pog led zelo t r iv ia lno stvarno s tanje, da ni sku pne ga ind oev rops keg a izraza

za rel ig i jo: s tarogrška beseda za rel ig i jo je threskeia, threskeie - verska šega a l i zapo-

ved; 2. bog oča st je, s lužba tx)ž ja, vera (po Do kler jeve m s lovar ju) .

Če pa tema dialog a »E«. ni re l ig i ja kar tako, tem več neko njeno določ i lo - nam reč sve to

(W. Br6cke r, E. W olf ) a l i svetost {td hdsion, he hosidtes), ted aj je proble m s to t>esedo le

premeščen; tud i za po jem svetega n i sp lošnega indoevropskega iz raza, kakor ugota-

v l jata Ernout - (^ei l let v Dict ionn aire 6tym ol. de la langue lat ine (1 96 7* ) , s . v . sancio (=

pos vet i t i , pot rdi t i , dolo č i t i ) : »Nena vadno je {H estcurieux), da za po jem svetega {le sac-

re ) v skupni indoevropščini n i izpr ičana nobena beseda: svojstveno rel ig iozni s lovar se

zelo menja od enega indoevropskega jez ika do drugega«. Tako ima gršč ina t r i izraze za

sveto oziroma svetost :

a. hagios ( la t . san c tus in sacer?) - 1 . posvečen, svet, č ist ; 2. čast i t l j iv;

b. hierds ( lat . sacer) -1. svet, po sve čen , božj i , boža nski ; 2. vzv išen, izvrsten;

c.

hdsios

( lat .

fas)

- 1 . po tx )ž jem a li naravnem pravu zapovedan do ločen, dovo l jen, 2 . po



naravi (sam po sebi)

svet,

p osv eče n, pobo žen, boga boječ, veren, vesten, nraven.®

Po Chantraineu, Dict ionnaire 6tymologique de la langue grecgue, Par iš , Kl incksieck,

beseda hdsios opredel ju je s i tuaci jo č loveka v razmer ju do bogov, toda ne v smis lu su-

bjekt ivne ga pre pr ičanja al i vere - gršk e vere ni: Graeca (ides nulla fides -, temveč ozna-

čuje, kar je v jedru ugo tovi l že A. Dokler , to, kar je dovo l jeno, zaukaza no (recommande)

• l judem s s tran i bogov«. Bese da je pogosto up ora b l je na - tu d i v »E «. -v povezav i s pra-

v ičnos t jo (dikaion): hdsia kaidikaia,, jus ac fas (sveto in pravično) označuje to, kar l judje

in bog ovi vzpostavi jo kot no rmo v č lov ešk em veden ju in ravnanju. Kar je s »svetim« {to

hdsion) č loveku dovol jeno, je eventualno lahko tudi profano. Tol iko sveto kot hdsion še

zdaleč n ima podobne se ma nt ične v redno st i kakor la t insk i sacer. k i ima za opo zici jo p ro-

fano . i

Medtem ko sveto kot hierdn označuje to, kar pr ipada bogovom, pa je hosie, hosia - (po

Dokler ju) božje al i naravno pravo; sveta postava, sveta dolžnost; hosia esti-dovoljeno

je: torej to, kar mito loško govor jeno, bogovi l judem dovol i jo; - je dejanje, k i -sakralno«

naprav i dos topno l judem. Hosie je, kakor ne okleva reč i Benveniste, »akt desakral izaci-

je«: npr. hosie kreaon v homerski h imni Hermesu ne pomeni npr . obreda dar i tev mesa,

temveč ravno použ i t je (»desakra l iz i rano«) m esa .^ds /os je zopers tav l jen s hierds kakor

profana

In

sacra: hdsion

je torej tudi profan o Kateg or i ja

hdsion

se torej ne gibl je v naiv-

nost i na v idez »ateis t ičnega izreka« očeta Karamazova Dostojevskega: »če ni boga,

potem je vse dovo l jeno«. Nasp rotno hosie in td hdsion govor i ta o tem, kaj je dovol jeno,

celo zapovedano, o tem, kar je naša dolžnost . Izhajajoč iz pojma hdsion je t reba izrek

Kara ma zova sprem enit i : »Če s o bo govi , ted aj je vse al i vsa j mars ika j dovoljeno«.® In to

je de jan sko s i tuaci ja g rške mito logi je, k i jo, če an t ic ip i ramo rezul tate dia loga »E.«, Pla-

ton ravno zato, ker je v nje j »vse dovol jeno«, hoč e preob l ikovat i , dogm at iz i rat i, m oral iz i -

rat i. V vrednos tnem pol ju gršk ih mitov ima hdsion a li hosia ho mologno v logo kakor O jd i -

pov kompleks v ps ihoanal iz i : »Ojdipovega kompleksa se ne da reducirat i na neko real-

no s i tuaci jo, na de jan sko vpl ivan je starše vsk e dvoj ice (para) na ot roka. Svoje delovan je

črpa iz vpel jave prepovedujoče instance, prepoved incesta, k i zapira dostop do naravno

iskan e zadovo l j itve ter drugo od drug ega neloč l j ivo poveže žel jo in zako n ( . . . )« . '°7

Definicije svetosti in njihovo kroženje

Dialog »Evt i f ron« je prav »elementaren« pr imer sokratske (platonske) dia lekt ike pred-

pos tavk . Sveto , hdsion je t reba d ef in i rat i , raz lož i t i , raz lage pa pretehtat i , preizkusi t i : So -

kratova kr i t ika predpostavk - k i je kot »majevt ična« per def in i t ionem konstrukt ivna a

tudi dest rukt ivna, kakor je bi lo kruto »babištvo« v ant ik i ' ' - je vedno hkrat i spodbuda k

pos tavl janju novih posta vk, tez. V tem kra tkem »razgovoru« je posta vl jenih pet de f in ic i j

svetost i :

1. Za vedeža Evt i f rona je sveto pač to, kar on sam ravno dela, namreč sodni jsko tož i

očeta zarad i nenak lepnega umora (5d) -

phdnos akousios -

zagrožena kazen: dvajset

let pregnanstva.

2. Sveto je to, kar je bogovom drago in l jubo (6e-7a): td theophiles seveda ni »bogo-

I jubo«, ker ne gre za to, al i nekdo l jubi boga, temveč obratno za »perverzen« problem,

kaj bogovi »l jubi jo«, koga bogovi »l jubi jo«.

3. Sve to je to, kar l jubi jo vsi bog ovi, kar je dra go vsem bog ovo m (9de ).

4. Sve to je nek akš na p ravičn ost , k i se nanaša na skrb za bogov e oz. je s lužba b ogov om

- therapeia tdn thedn ( 12e-13a) .

5 . Sveto je neka spretnos t oz i roma znanje tako o ž r tvovanju kako roza ob l jub l ja n ju 11) ,

oz iroma bol j speci f ično: znanost o prošnj i (mol i tv i ) do bogov in dajanje bogovom (14c) .

Odnos do bogov postane neke vrste t rgovina z nj imi (14e), podobno kakor nekje pravi

Ovidi j Naso: suntnobis com mercia caeli- »obču jemo z neb ešč ani« . '^ Ker pa bi nas pro-

blem t rgovine - tega »pokl ica brez imena« (Benveniste) - vodi l na področje ekonomije,

ga tu ne morem o tema t iz i rat i . V hor izontu d ia loga »E«. pa nas topi zelo banalen p roblem,



ka j na j bog ovo m d a je m o v te j menjavi , če ne to , kar jim je drago in ljubo {1 5b ) : spe t sm o

pr iš l i do druge def in ic i je svetost i , oz i roma ce lo do n jene prave def in ic i je , ker je t reba pr-

vo Evt i f ronovo iz javo vzet i ko t per format iv.

Toda to d rsen je , i zmikan je de f in i c i j e , de js tvo , da z d rugačno de f in i c i j o ne f io te povemo

isto kak or s pre jš n jo , se v d ia logu ne pr ikaž e le pr i 5 . def in ic i j i : že 3 . def in ic i ja - sv eto je

to , kar je bogovom drago - je namreč nevede, nef io te zabr isa la razl iko med svetost jo in

l j ubezn i jo (spoštovan jem) (td phileisthai) do tega, kar je sveto : sa j je phileisthai le ne ka

pose bna las tnos t , p r ipe t l ja j , A r i s to te l b i reke l aH akc idenc a a l i p rop r ium -p a f / ) 0 S (1 l a ) ,

sve tega , ne pa n jegova b i tnos t (ousia) (m imo gred e - v zgo dov in i grš ke f i lozo f i je z »E.«

prv i č nastop i ta d i s t i nkc i j a ousia - pathos^Ob do loč i l u philein je t reba tud i upoštevat i ,

da beseda ne pomen i » l j ub i t i « ( tud i 1 . pomen Dok le r jevega s lova r ja ) , temveč na jp re j

is to kot /csen/ze/n- gosto l jubno spre je t i tu jca, »pogost i t i« . Če npr . v sf iemi grške mi t ične

repr eze ntac i je bogo vi - l jub i jo« (philein) l jud i , to pred vse m pom eni , da ravn a jo z n j imi , ka -

kor z gost i , '® tov ariš i .

Ta g ib l ji vos t i z rekov, raz lag , p redpo stavk , p red logov , de f in i c ij , besed , de js tvo , da nob e-

na teza ne drž i , ne osta ja na mestu, temveč se spremin ja , ce lo potu je oko l i v krogu

(11 cd in 15b) , poka že , ka ko Evt i fronova kakor S okra tova govo rna de jan ja dob iv a jo sv o -

je lastno ž iv l jen je , svo j avtomat izem, k i ga ne moreta obvladat i ne Evt i f ron ne Sokrat in

k i ga nob ed en izm ed n j iju ne le in tend i ra , tem ve č se tem u ravn o sku ša izogn i t i .

To k rože n je bes ed in raz lag na jp re j l ahko razum em o ko t neka j kon st i tu t i vneg a za P la to -

novo teor i jo spoznanja , kot neka j , kar nam pove, da se g ib l jemo na ravn i mnenja , dokse:

las tnost dok se je , da je »om ah l ji va« in nes tanov i tna« (abebaios), kak or je t rd i l že Gor g i -

as a l i kakor p rec izne je fo rmu l i ra sam P la ton : doksa se ob rača (strephetai), vr t i in su če

(helissesthai), ko po sta ja bod is i zm otna bod is i res n ičn a (Pl . Tht . , 194 b) .

Toda ravno skozi pre t res razl ičn ih nazorov, izrekov in razlag se pr ib l ižamo stvar i sami :

po t skoz i besed e je ed ina po t spoznava n ja : nepo sred en s t i k z rea ln im je nem ogoč (Phd .

C. 4 8 , 9 9 d -1 0 0 b ) . Os ta j a i r e d u k t ib i le n ra zce p m e d s t va r j o sa mo in sp o zn a v n i m p ro ce -

som (Cf . Ep . 7 , 342a) : v tem smis lu je P la tonova teo r i j a spoznan ja d iad ična . Ce lo tno

spoznavan je je , ko t doks ično , neko zas ledovan je (dioksis), k i ga duša p rebrod i (pore-

uesthai), ko zas led u je , ka ko je s s tva rm i (Cra . 42 ob -d d /c sa od dioksis). Z a ra zu me va n j e

»g iban je po jma« pa je od loč i l na p r i spodoba z Da ida lov imi i zde lk i in umetn inam i . H ipo te -

ze »E.« (pa tud i v drug ih P la tono vih teks t ih) so kak or Da ida lovi k ip i , k i se sam i g ib l je jo , ' *

toda z nas ledn j imi posebnostmi :

1 . Da ida los je napravi l g ib l ji ve le svo je stva r i tve , Sok rat es pa tud i tu je (11 d) .

2 . So kra tes b i ra jš i v ide l , da se izreki ne bi g iba l i : to re j je neh ote in nev ede »m oder« in

»spre ten« (1 Id ) .

3 . So kra tov a de la se g ib l je jo v kro gu (1 5b ) .

Če so h ipoteze v »E.« vzpore jene z Daida lovimi izde lk i , to na jpre j ne pomeni , da n imajo

s ta tu sa resn ičn ih nazorov : v vp raš an ju je le n ji hova u teme l jenost . '®

Uteme l jenost resn ičn ih nazorov pa temaf i z i ra d ia log »Menon« : v vp rašan ju je raz l i ka

m ed resn ičn im m nen jem te r znan jem in p rav to raz l i ko obo jega , p ravzaprav ko ns t ruk c i j o

znanost i skoz i med iac i j o dokse , v »Menonu« eksp l i c i ra meta fo ra o Da ida lu : po t rebna je

pozorna p rouč i tev nenavadn ih Da ida lov ih podob (tšDaidalou agšlmata):^^

So: »Ker tud i le - te , kadar namreč n iso pr ivezane, na skr iva j izg ine jo in pobegnejo , kadar

pa so pr ivezane a l i vk len jene, osta ja jo pr i nekom.

Me n: Ka j je ted a j to p ravz apra v?

So. : Pr idob i t i ka tero izmed n jegovih stvar i tev {poiemata)ne od teh ta ve l i ke cen e kak or

tud i ne č lovek prebežn ik: sa j ne ostane pr i nekom; pr ivezana pa je ve l iko vredna; n jego-

va de la (erga) so namreč posebno lepa« .

( M e n . 9 7 d e . )

Enak o pa je z resn ičn im i m nen j i in nazor i (aletheisddksai),k\ so » lepa stvar« in m ars ika j

dobrega pro izvedejo , vendar pa h i t ro u ide jo iz duše č loveka: zato ne odtehta jo dost i ,



»dokler j ih pač n ekdo ne zveže z obraz lož i tv i jo vzroka {logismčs aitias)" (Men. 98 a), kar

je sicer pr i Platonu ravno anšmnesis.^^ Potem k o so mnenja zvezana, najprej postan ejo

preds tave (epistšmai), nato pa »stanovi tna« {mdnimoi). Resnična mnenja torej od zna-

nost i raz l ikuje izračun vzroka, navedba raz loga, v pol ju daidalske metafor ike nazvana

kot vez (spona, ver iga -desmds), k i doseže pregovorno ustal i tev in mirovanje spozna-

nja, kak ršn o šele zasluž i ime znan ost i , epistšme.

Daida lova um etnost pa je č is to drugač e ocen jena v d ia logu »Več j i H ip ia s« :» . . . tud i k i -

parj i t rdi jo za Daidala , da če bi se da j na sto pil in ter izdeloval takš na de la, kak ršn a so bi la

t ista, po katerih je dobil svoje ime, da bi bi l bržkone izsmejan (katagelastos) (Hp. Ma.

282a) .

Iz teh nekaj s tavkov v id imo, da Platon Daidala večkrat omenja v zvezi z umetnost jo in

obrt jo, tehniko in znanost jo (tekhne). Tudi def in ic ionalen postopek v »E.« (13ass. ) na-

preduje s tem, ko je uvedena analogi ja s tekhne. Poleg tega je Sokrat , s in kamnoseka,

svoje poreklo izvajal od Daidala (Alc.

1,121

a) , kakor je bi l Daidalos tud i eponim njegov e-

ga dem osa. Daida los pr i P laton u nas topa v zelo razno vrstnih fun kci jah:

1. V »E.« je Da idalo s m ojster gibl j iv ih kipov.

2. V Menon u je poanta D aidalov ih pod ob ta, da so njegova agalmata pr ik lenjena in usta-

ljena.

3. V »Večjem Hipi ju« je Daidalova tekhne zastarela in smešna v pr imer jav i s sočasnim

mimet ičnim k iparstvom kakega Lis ipa.

Daidalova agalma ta in paradoks sokratske ignorantiae docens

Zato je t reba po novi t i vprašan je, kaj so Idgoi v Platonovi f i lozof i j i , če so kakor Daidalova

agalmata. Kd o je ted aj Daida los? Ka tero je t is to pol je, v katerem kar nenavadn o d eluje jo

njegove podobe in ka kšn a je nj ihova vr ed no st?

Platon sam ve, da je Daidalos dobil svoje ime po svojih izdelkih, ki se imenujejo

daidala.^^ Z l ingvist ičnega v id ika je beseda daidalos, kot kval if ikac i ja kovinske ga al i les-

nega izdelka, po svoj i et imologi j i intenzivna redupl ikaci jska tvorba iz indoevropskega

korena del-z d is imi lac i jo dal v dai-, na katero je s pod ročja obr t i vezana vrsta besed za

um etno obsek ova nje in obte sav anje , pa tudi npr. ruska besed a dolja - delež, del; usoda .

Daidala

so obr tnišk i izdelk i , medtem ko je glagol

daidallo {daidaldo)

»prej pr i ložnosten

denominat iv od

daidalos,

kako r pa podv ojen kore n sedan j ika, za katereg a bi b il

daidalos

{daidalon) posverbalna izpel janka«. '®

Daidalon {daidala) so izdelki iz lesa, kovine, bodisi da so božanski al i č loveški: orožja in

dragul j i , ladje in vozovi, ok lep al i žen ska s love sna obleka, pohištvo a l i sponke . Kakor je

pokazala Frangoise Front is i -Ducroux v svoj i p ionirsk i anal iz i mi ta o Daidalu (»Dedale,

Mytho logie de Tart isan en Gre ce an cienne , F. Mas pero, Par iš 1 975 ), tvor i g lavne o r ien-

tac i jske točke konteks ta , v katerem nastopa daidalon, »vel iko štev i lo obr tnišk ih pred-

metov, tehničnih terminov, imen speci f ičnih božanstev, nekater ih herojev, natančne re-

ference delovanja, s lovar svet lobe in podobnost i , s lovar zv i jače in i luz i je«.^ Za vsa

da-

idala je poleg teg a, da so izdelki obrt i , teh nik e, znači ln o to, da so hkra t i eno tna in dvojna.

Če je enotnost enotnost predmeta, pa se dvojnost kaže na več ravneh: na ravni materi-

ala je to npr. izdelek iz usnja in bron a (npr. Aja nto v šč it) , na ravni izvedbe, delo mizarja in

kovača, kovinar ja (npr . Odisejeva postel ja) . Ni tukaj mesto, da bi povzemal i fundamen-

talne anal ize Front is i -Ducrouxove, na katere se v nadal jn jem tudi obi lo opiramo. Ve se

sicer , da je Da idalos al i Dedal t radic iona lno ime prvega k ipar ja oz. da je Daidalos izumi-

te l j k iparstva. Toda pr i Hom er ju in Hesiod u daidalos ni kipar, temv eč zlatar, tesa r, tkale c.

Daida los je samogovoreče ime od daidala: le-ta pa so prej kovaški izdelki in izdelki iz

lesa: kako je termin za me talurš ke i tn. izdelke po stal ime za najstarejšega k ipar ja?

Zgod ba o Da idalu je polna d vou mn ost i : a l i je b i l Atene c al i Kreča n, a l i je b il oče Me t ion,

č lovek z metis, a l i Eup alam os, č lovek s spretn o ob r tnišk im pr i jemom , al i je b ila mat i I fi -

noa, "žens ka z močnim umom «, al i Me t iadus a (»t is ta, k i se vesel i me tiS') i td.? Za Ate n-

ce je bil začetnik k ipars tva, pr ip isova l i pa so mu tudi izum vrste tehničn ih orodi j in pr ipo-



močkov: žaga, sekira, sveder, sv inčnica, lepi lo, ravnalo. Njegov nečak Talos, imenovan

tudi Kirk inos ( lat . Circ inus) , k i je izumi l lončarsko in st rugarsko kolo, šest i lo, kompas

(circinus), je bi l žrtev Daidalove zavist i , saj ga je le-ta ubi l , ko ga je vrgel z vrha

Akropo le.^ ' Vzrok za vist i je b i l Talosov izum žage. Sicer pa Daidalos in Talos pr ika zuje -

ta opozic i jo dveh umetnišk ih tehnik, s tarejše

sphyršlaton -

pos topek kovanja kov ine s

steni tv i jo, s to lk l janjem , k i jo je upo rabl ja l Daidalos , ter tehn ike top l jenja ko vin in v l ivanja

kovinskih izdelkov in k ipov s postopkom »c/ re perdue' ( fr .) (popre jšnje mo del i ranje v

vosku).

Po umoru Talosa je Daidalos zbežal na Kreto, k jer je na Minosovem dvoru delal

agalmata za v lada r ja in njegove hčere. Tam je s svojo blodn javo tehniko« (he tekhnepla-

nesasa) napravi l leseno kravo, s katero je omogoči l perverzno l jubezensko zvezo med

Minosovo ženo Pasi fa jo in bel im Pozejdonovim bikom, zvezo, iz katere se je rodi l mon-

st rum M inotauros . Mino s, k i še ne ve za v logo Da idala pr i spo čet ju M inotavra, mu naro či

zgradi t i Labir int , da bi vanj zapr l in skr i l po šas tneg a Mino tavra. Pot v Labir int je b i la o v in-

kasta, zam otana, prep letena, brez konca , polna zv i jačno st i , k i j ih je b ilo t reba »razreši t i«

(resolvere, pravi Vergi l i j , Eneida VI, 29, si. prev. s. 122). O labir intu obstaja pravi gordi j-

sk i vozel h ipotez: F. Fron t is i -Duc roux ova pos tavi , izhajajoč iz dejstva, da je labir int pr i -

kazan zd aj krožen, zdaj pravok oten, zdaj kot me ande r, zdaj kot spira la, tezo, da je la bi-

r int s imbolna forma brez arhi tektonskega referenta, k i na prostorsk i način izraža pojem

apor i je, spot ja. Nit a l i votek preje, k i jo Daidalos da Ar iadni , je podob a za p ojem reši tve

apor i je. Celo sam labirint je za Mino sa reš i tev problem a Mino tavra; Kretsk a epizo da po -

udar i inte lektualni v id ik Daidalove invent ivnost i (Front is i -Ducroux, nav. delo, 141-151):

Daidalos na Kret i je č lovek z mštis, je od ise jsko polymetis - zelo iznajdl j iv, zelo zvit , zvi-

jačen, prekanjen, premeten.

Ko M inos izve za Daidalovo pom oč Pasi fa j i, ga zapre v Labir int , od kode r se reš i s tem,

da sebi in Ikaru napravi kr i la iz pt ič j ih peres, z lepl jenih z voskom," ter se naposled

umakne k kral ju Kokalosu na Sic i l i jo (zgodovinar Diodoros Sic i lsk i : Bibliotheke [Un ive r -

za lna zgodov ina] in mi tograf Psevd o-Apo lodoros , Bibliotheke, s ta glavna v i ra za Daid a-

lovo zgodbo), k jer deluje kot inženir in arhi tekt : dol inska pregrada, t rdnjava Kamikos,

terma lno kop al išče v Sel inu ntu, svet išče Afro di te pr i Er iksu.

Medtem pa je Minos iskal Daidala in ga odkr i l pr i Kokalosu; toda s pomočjo Kokalovih

hčera ga je Daidalos prem agal (umor i l v kadi , ko ga je dal popar i t i z vrelo vodo ): dem/our-

gos s svo jo tehn iško spretnos t jo premaga v ladar ja . " Vse od svo jega pr ihoda k Minosu

pa do končnega obračuna z nj im Daidalos nastopa bol j kot reprezentant mštis - kar se

slabo prevaja z »zvi tost jo« ali »preme tenost jo«: gre za neko prak t ično m odro st , k i dale č

presega obr tniš tvo; toda to je druga zgodba, k i s ta jo Marcel Det ienne in J. -P. Vernant

ne le pono vno odkr i la, tem več tu di izčrpno razdelala.

Za m etafor iko P latonovih dia logo v pa so odlo č i ln i Daidalov i obr tn išk i izdelk i ; za to je t re-

ba natančne je pr ikazat i Da ida lovo ume tnost , obr tn iško, skra tka dem iurg ično de javn ost .

Daidalovi izdelki so daidala, ksdana, agalmata, diagramm ata, anathem ata.

Daidalov i izdelk i so najprej daidala, d ragoce ni umetn i predmet i, ki spada jo v kategor i jo

indiv idualne lastnine, ktemata ( imet je, posest , b lago); ta oznaka poudar i predvsem t is ta

»blaga«, ki so »p ridobljena« v vojni, na tekm ah , z da ri l i - a še ne, vsa j v pr incip u, s trgo v-

sko menjavo.^* Vendar imajo te stvar i dvojno znači lnost : so c i rkul i ra joče vrednost i oz i-

roma vredno st i v ob toku in proizvodi č lovešk e dem iurgične , obr tne de javn ost i - npr . ko-

vaštva, tesarstva , tkals tva . Izdelek daidalon je aiolos - gibl j iv, svet l ikajoč, iskreč se - ter

poikilos - p isan, pester , razno vrsten: raz l ika je pred vsem v tem, da poikilos l ahko ozna-

čuje tudi nara vno ž ivop isnost rož ali ž ivali , me dtem ko je daidalon b is tveno teh n iče n in s

tem kul tura len pojem . Izdelk i daidala, k i se odl ikujejo po svojem isk renju in s i ja ju, se ve-

zani na kharis - užitek in lepo to; pr ivlač no st in dari lo ; l jube zen in soglasje;^® v zve zi z d a-

idala pa kharis pom eni predvsem si ja j in izžarevanje ž iv l jenja, npr . b leš čan je kovine , bar-

v i tost tkanine, lesk dragul jev. Pomeni pa kot Kharis »božansko« moč, k i se uvel jav l ja v

vseh obl ikah darov in menjave. Si ja j kharis je lahko »mister iozna« moč stvar i a l i pa pro-

izvod tekhne: vedn o pa »zapel ju je« in s tem sp ada v podro čje prevare, s lepi la, apate. Da-



^ p idala

imajo videz, ki je nas pro ten od tega, kar so, se torej vežejo s preva ro in nam išl jenim

ipseudos). Največj i čar daidala je v tem, da so to neživi predm eti, k i j ih umetno st nen a-

doma oživ i. Na tehnične m pod ročju pa kharis nastopi, ko demioergos poustvari živl jenje,

ko njegov izdelek posnema nekaj živega (npr. Pasifaj ina krava). Posnemanje je pred-

_ysem animacija, videz gibanja in realno gibanjejda/da/a sta Hefajstvovi zlat i s lužabnici,

oživl jeni z božansko močjo, al i njegovi t r inožniki na kolesih, ki »gredo sami od sebe

{automatoi) na skupščino bogov« (I I . 18 417 in 18.376-7) - to so umetnine, thaumata, ki

so thauma idesthai, »čudo lep pogled« (Dokler).

Daidalon lahko nosi f igurat iven motiv in postane podoba, »delo za gledanje«, eikon. S

tem pa se daidalon ne izogne dvojnost i , saj je upodabl ja joče posnemanje umeščeno v

opozici jo podoba - stvar sama, umetno - realno i td.

Rečeno je že bi lo, da je v klasični dobi Aten Daidalos predvsem začetnik kiparstva, izu-

mitel j agalmata, t ist i, ki je prvi napravil deorum simulacra, tako da je ant ična zgodovina

umetnost i vezala nanj prve »histor ične« k ipar je: Endoios, Dipoinos, Skyl l is . Beseda

agalma (cf . op. 17 zgoraj) nima tehničnega pomena, saj njegov smisel zadeva »vse, kar

krasi in s tem razvesel ju je« (gramat ik Hesykhios) : agallein pomeni krasit i in slavit i .

Agalma označuje neko dragocenost , okrasek, a tudi dar i lo in radost , skratka vse, kar

nekako fascini ra: s tem besedam agalma vkl jučuje nek pojem vrednost i ter se lahko na-

naša na vse vrste predmetov in stvari, celo na človeška bit ja kot dragocena. Najbolj po-

gosto izraža idejo bogastva zlast i »žlahtnega bogastva« (npr. zlat i t r inožniki so agalma-

ta). Šele v k las ični dobi se agalma special iz i ra za oznako vot ivnega k ipa, pos tavl jenega

v čas t neke ga bog a, čeravno ga nujno ne upodabl ja - k l jub temu pa v leks iko nski raz lagi

agalma po m eni predv sem t ist i dar, ki ga predstav l ja kip bož ans tva, torej »ikon ski idol«.

Pr i Hom er ju, kakor je pokaza la Gerne tova anal iza tega pojma, agalma ne pomeni posve-

čeneg a dar i la a l i božje podobe, temveč so agalmata raz l ični drago ceni predmet i ( t rinož-

niki, vaze, žlahtno kamenje), ki spadajo v kategori jo premičnin, premičnih predmetov, če

j ih opaz ujem o v nj ihovi ekon om ski funkci j i . Toda na rel ig i jsko-ku l tn i ravni so ta is t i pred-

met i razkošja in boga stva u porabl jeni kot dar i ln i predmet i , predm et i darovanja v neka k-

šni »commerce rel igieux« (Gernet, o.c. , s. 98). Tipičen primer za to je »zlato runo« iz

zgodbe o Argonavt ih, kjer ima ist i predmet, namreč »zlato runo« dvojno vrednost:

1. je s tvar , prežeta z mag ičnimi sposob nos tmi ( ta l isma n);

2. je ekon om ska vredn ost : b lago, bogas tvo.

Pr i tem je pomembno, da preko nekega t ransfer ja is t i predmet funkcionira kot u l t ra

skr ivnost , sacrum, palladium, na mit ično-rel igiozni ravni in kot predmet »človeške trgovi-

ne«, kot agalma.

Ideja agalma je povezana z besedo teras, k i pomeni nekaj iz jemnega, skr ivnostnega,

tudi grozl j ivega (po Dokler ju: poš ast ,

prikazen,

plaši lo, straši lo),

z

druge st rani pa ču do-

v i to pr ikazen, čudež, čudo - {terasma pr ibl ižno ustreza phantasma) - zato pomenl j ivo

znamenje, s čimer je beseda povezana z idejo »znaka«: npr. znak na ščitu, grb. V tem

pr imeru nudi tudi et imologi ja nek bis tven pod atek. Indoevropski koren 'kuer izraža idejo

-de lat i , s tor i ti«, z last i v mag ičnem smis lu: izza pojma čudo vi tega je tako O sthof fova et i -

mologija dovoli la najt i pojem »čarobnega«.^® Beseda teras tako označu je neko nadna-

ravno učinkovitost zname.i ja: taista rel igiozna, fet iš ist ična moč pa deluje tudi v mit ični

funkci j i

agalma.

Na rel ig ioznem (kul tnem, mit ičnem) področju

agalmata

vzpostavl ja jo

prihajanje in odhajanje (te va-et-vient) med »svetom l judi« in sakralnim on st ran(sfvo m)

(Gernet) . Znači len pr imer takšne neikonskega agalma je trojanski konj, ki ga je izdelal

Epeios, prav tako tesar in k ipar kakor Da idalos. Ob t ro janske m konju Trojanci govor i jo

mnogo »nedoločenega« (akrita), dokler ga ne

»pust i jo, da bo vel ika izredna stvar čarobno sredstvo za bogove«

[e j eaan meg'agalma thedn theikterion einai (Od. 8.509)^®

Če je t ro janski konj agalma, k i deluje na sakralno-rel ig ioznem področju, pa je z druge

strani imaginaci ja o agalmata pog osto u sme r jena na področje predmetov, ki se s icer g i-

bl jejo v mit ičnem območju, a so hkrat i reči, s katerimi običajno rokujemo in ki so bolj al i

manj v obtoku ekon om ske menjave: agalmata so »premest itve« (»transferts«) (L Ger-



net) .^" Razmer je do rel ig ioznih stvar i se obrne: »neki predmet nima vrednost i samo

zato, ker je rel igi jsko uporabljen, temveč more bit i predmet posvet itve, ker je

dragocen«^® (Gernet, o c., s. 133).

Toda Daidalova

agalmata

so skoraj izk l jučno

ksdana -

Ikonski lesorezi, redkeje kipi iz

zlata, slonovine al i iz marmorja. Ksdanon je lesen kip, božja podoba, vel ika al i majhna,

umetniška al i ne:^® besedo je Pausanias rabi l brez razločka z agalma. Agalma in ksd-

anon s ta predvsem vot ivno dar i lo božje podobe in postaneta skoraj s inonim za anathe-

ma: je »to, kar je posta vl jeno « (ana-tithemi - postavl jam, nalagam, izročam) kot okrasni

predme t : tako najprej v »č lovešk em svetu«, nato pa rel ig iozni zaobl jubl jeni dar .

Ker Daidalova ksdana pr ikazuje jo le bogove, spadajo v kul tno plast iko. Daidalove zas lu-

ge: njego vi kipi imajo odpr te oči, so v polož aju kon trap os ta, imajo razšir jene rok e - so

skra tka pros ta pla st ika. Pred Daidalom so imel i k ip i zapr te oč i , zvezane noge, roke pr i -

lepl jene ob telo, al i pa so bi l i brez nog, rok in oči. Preddaidalski kip je bi l četverooglat,

neizrezl jan kos lesa, leseno deb lo al i neob delan kam nit s teber - torej aniko nsk i s im bol

božje pr isotnost i . Nasprotno pa se za Daidalove k ipe zdi , »da gledajo in hodi jo okrog«

(peripatein. Diod. 4,7 6), da celo govo ri jo (Eur. Hekabe, 835 ss.). Daidalove stvaritve bi

teda j ozna čeva le tehnič ni in este tsk i razvoj gršk eg a k iparstva v pozni arhajsk i dobi : p la-

st ika postane svobodna, t j . rešena »izgubl jenost i« v mater ia lu, zna izraz i t i g ibanje -

vzbuja vt is živl jenja - pr im. arhajske kouroi in kdrai iz 6. stolet ja pr. n. št . Toda Da idalo vi

izdelki so iz lesa, kdrai in kouroi pa iz marmorja. Hkrat i pa ant ična tradici ja govori, da so

Daidalova dela precej nenavadna (atopdtera) (Paus. 2.4.5) . F. Fron t is i -Ducrou x navaja

Pausani jev opis majhnega ksoanona Afrodi te z Delosa, k i ima namesto nog četvero-

oglat podstavek (Paus. 9.40.4) .

Ka j je tedaj z ž ivost jo D aidalov ih ksdana in n j ihovo legenda rno gibl j ivost jo? To gibl j ivost

si je treba razložit i s tem, da so ksdana pravzaprav daidala ter tako spadajo v niz -ma-

gičnih« izdelkov. Platonova aluzi ja, da je Daidalove podobe treba privezat i, najde svojo

potrdi lo v določenih r i tualnih praksah: tako je bi l v Arkadi j i ksdanon Evr inome zvezan z

zlat imi verigami; v Spart i pa je bi l ksdanon Af rodi te Morphd iz cedrovine privezam z veri-

gam i in pok r i t . K ipe bogo v so lahko vezal i in spe t osvobo di l i tudi per iodično - ob p razni-

k ih: Ar temeda

Orthia

iz Sparte je tako imela vzdevek

lygodesma -

»zvezana z vrbovim

prot jem« (Paus. 3.16.11 -c i t . po F. Fro nt is i -Du crou x) . Sm isel teh vezi je bi l fa, da za dr-

ž i jo neko skr ivn ostn o moč, k i je najprej z daid alsko tekhne material iz irana v lesu in kovi-

ni: tod a ta daidalon ter ja nov znak (verigo, vez), da bi osta l pr i l judeh. Ksdanon je namreč

kakor vsa daidala g ib l j i v . ^ Potemtakem g ib l j i vos t ksoanona na jpre j n i kont rapost k la-

s ičnega oz i roma že pozno arha jskega k ipars tva, temveč je pos led ica opoz ic ije ksoa no-

na s prejšnj imi inkarnaci jami božanstev: s teber, sveta drevesa (npr . Apolonova palma

ali lovor na Delosu kot agalma), herme. S ksoanonom znamenje, k i pr ikazuje boga, n i

več vezano na zeml jo, lahko ga prenašajo okrog v versk ih sprevodih, je lahko predmet

kraje (npr . znamenit i t ro janski palladion). Daidalova ksdana so božje podobe, so sacra,

so gibl j iva, ker so znamenje nezasegl j ive pr isotnost i nekega izmed bogov: so kot ta l is-

man, ki se lahko izgubi; gibl j iva pa so »končno kot dragocen predmet, ki je poleg svojih

rel ig ioznih in pol i t ičnih vrednost i , tudi s imbol bogastva in ekonomske moči , vrednost v

obtok u, premična dobr ina« (F. Fro nt is i -D ucro ux, o.C., s . 106). Kon tradikc i ja med dve ma

vrstama p last ik pa s svoje st rani prevaja dve raz l ični konce pci j i božan skega:

1. s imb ol ična kon cep ci ja - boža nstvo kot skr iv nos tna s i la izražena v fet išu, kot agalma.

kot ksdanon: raven animizm a in fet iš izma ;

2. druga pa pr ikazu je bo žans tvo v njegovi podob i , k i obnovi č love ško p odobo - to je po l je

grške antropomorfne mito logi je (čeravno ta druga koncepci ja ni povsem izpodr in i la pr-

ve).

Kaj je tedaj z Daidalovimi podobami v dialogu »E.«? Def inici je svetost i v »E.« so kot Da-

idalove podob e že osnute k Platono ve lastne teologi je: v »E.« je namreč že na delu Pla-

tonova kr i t ika grške pesniške mito logi je (z last i npr . 5a-6a, 6c) , začete v imenu sokrat -

ske znan ost i , k i je s lednj ič »zna nost o dobre m in z lem« (dia log -Ha rmid es« ), in izpe l ja-

ne do kraja v »Državi« (2., 3. in 10. knj iga ), ki - kak or je znano - p odaja nove »oč rte te o-



l og i j e« , hoi typoi peri theologfas (R. II. c . 18 , 37 9a - K oža r jev p revod : - sm er n ic e za nau k

o b o g o v i h « ) . Č e j e š k a n d a l o z e n z n a č a j g r š k i h b o g o v n e d v o u m e n , p a j e v P l a t o n o v i t e o -

log i j i logos, sok ra t sk i d i sku rz o v r l i nah , pos tav l j en za mer i l o nauka o bogov ih . P la ton i -

s t i čna mora la , u teme l jena na znanos t i pos tane bog nad bogov i i n s t em p redhodn ica

a te izma: če je namreč ka j resn ice v N ie t zsche jevem s tavku : »Propad nekega boga : bog

)e po s ta l du h« . ' '

V vzpos tav i t v i znanos t i pa ima Sok ra t p ro te j sko v logo , k i j o i l us t r i r a z las t i A lk ib iades v

s v o j i p o h v a l i S o k r a t u ( S m p . 2 1 2 c - 2 2 3 d ) : S o k r a t s a m j e kakor daidalon, je » Izdo lb l jen i

s i l en« , ka te r ih k ipe so p roda ja l i v k ipa rsk ih a te l j e j i h i n k i v no t ran jos t i sk r i va jo k ipe bo-

g ov (agalmata... thedn) (Sm p. 21 5a b) . Ne p rev eč lep s i l en sk i ovo j j e kako r sk r in j i ca , k i

s k r i v a - n o t r a n j e p o d o b e « , ta entos agalmata, o z n a č e n a k o t - b o ž a n s k a in z l a t a i n p r e l e -

pa in ču do v i ta « ( id . 21 6 e - 21 7a ) . Če so sat i r i in s i len i , k i j im je So kra t na zu na j p od ob en ,

u t e l e š e n j e o r g i a s t i č n o s t i , r a z b r z d a n o s t i , c e l o b r u t a l n o s t i i n d i v j a š t v a , p a j e S o k r a t e s

s a m p o l n r a z u m n o s t i , s a m o o b v l a d o v a n j a I n u s m e r j e n o s t i (sdphrosyne) ( id . 21 6e ) .

A a m b i g v i t e t a S o k r a t a , n j e g o v a d a i d a l s k a n e z a s e g l j i v o s t , n e u m e s t l j i v o s t (atopia, id.

221 d ),^^ je na jbo l j na de lu p rav v n jegov ih bese da h , k i so še »na j l j o l j po dob ne s i l eno m,

k i se da jo odp i ra t i« ( i d . 2 2 Id e ) . Kd or nam reč dou m e in razpre na v idez sm eš ne in vča s ih

b i z a r n e s o k r a t s k e r a z l a g e (Idgoi), bo odkr i l :

1. da ima jo n jegove be se de v seb i na jveč »podo b v r li ne« (agalmata aretšs)-,

2 . da Sok ra tov d i sku rz zaobsega vse , ka r b i č lovek , k i na j bo kalds kai agathds ( S m p .

2 2 2 a ) .

Ta A l k i b i a d o v a p o h v a l a S o k r a t a p o v e v s a j t o , d a j e s o k r a t s k i d i s k u r z e n a k o d v o u m e n

k a k o r agalmata. Za A l k i b i a d a j e S o k r a t z a k l a d , p o l n d r a g o c e n o s t i , agšimata. A l k i b i a d e s

že l i b i t i - v e ro t i čn i , m es tom a kar ho m os ek su a ln i , a tm os fe r i -S im po s i ja « - l j ub im ec , l ju -

bi te l j , erastes So k ra ta , t oda So k ra t nože b i t i l j ub l j enec , p re dm et l j ubezn i , erdmenos. Š e

v e č : S o k r a t e s n a j p r e j r a z k r i n k a A l k i b i a d o v o p o h v a l o k o t s a m o p r e v a r o ( S m p . 2 1 9 a ) ,

na to pa razk r i j e že l j o , k i nos i A lk ib iadovo hva lo ; da b i b i l Aga ton n jegov (A lk ib iadov )

p redmet l j ubezn i ( i d . 222d) , med tem ko je on sam, Sok ra t , p razen , vo te l . Ta p razn ina

o z n a č u j e d v o u m n o s t i n s p o r n o s t (amphisbetšsimos) s o k r a t s k e m o d r o s t i i n S o k r a t o v

e o s e b e ( S m p . 1 7 5 d e ) . K a r S o k r a t u p r e o s t a j a j e p r e t r e s r a z l i č n i h Idgoi, r az l i čn ih agal-

mata, in n jegov a že l ja p r i t em je ta , da b i zbud i l že l j o po en ake m p re t res an ju pod ob in be -

sed t ud i p r i d rug ih , s č im er do b im o k rož n i d i sku rz . sa j v n jem vsak kone c p r ipe l je na z a -

če tek : t ak šn a je t ud i d i sk u rz i v na č len i t ev »E .« (Eu thphr . 1 5cd ) .

D ia log »E .« se s i ce r konča -neuspešno« , ke r Ev t i f r on ne more p r i vo l i t i v sok ra t sko ra -

c ion a l i za c i j o m i t a . K l jub t em u pa je d i sk u rz . k i se v t em d ia logu vzpo s tav l j a , teološki, ker

Sok ra tove ( in Ev t i f r onove) raz lage sve tega pač n ima jo le l og ične v rednos t i , t emveč na-

s t o p a j o k o t agalmata, i m a j o n e k o n o r m a t i v n o v r e d n o s t . Od l o č i l n o z a r a z u m e v a n j e - E . «

pa n i t o , da je np r . od k lo n je no bo gos luž je , k i se i zkaže za t rgov ino z bogo v i v sm is lu i z re -

ka do utdes (da je m, da mi da š ; da jem , da mi bo š v rn i l ) , tem ve č to , da so raz la ge sv eto s t i

r a v n o agalmata, s t em pa da ida lsko g ib l j ive , am b iva len tne . Ev t i fr on je s i ce r do be se dn o

- t is t i , k i m is l i naravnost' - je o d k r i t o s r č e n - t o d a m i s li m u krožijo. S o k r a t , k i s k u š a u s t a -

lit i ta agalmata, t e r a z l a g e , l a h k o k o t s p r a š e v a l e c p a r e x c e l l e n c e v z p o s t a v i z n a n o s t (epi-

steme) l e s t em, da sku ša zag o tov i t i ko he ren tno s t Ev t i f r onove ga i z jav l jan ja , k i se g ib l j e

n a r a v n i d o k s e , ^ d a s k r b i z a k o n s i s t e n t n o s t d v o u m n i h agalmata. Č e so raz lag e kot

agalmata z a g o n e t n a s p o r o č i l a , k a t e r i h n a s l e d k o m s e g o v o r e c s a m č u d i , p a s o k r a t s k a

d ia le k t i ka sku ša vzp os tav i t i »ko he ren co ozn ače va lc a« ( J . Lac an , nav . de lo , s . 19 ) .

Ko he ren tno s t i z jav v »E « zag o tav l j a t eo r i j a i de j . Pozn an je t k i . logičen i zvor na uk a o ide-

jah : skupen p red ika t s t va r i se h ipos taz i ra , t ako da so s t va r i r azuml jene oz . sp loh še le

razuml j ive kot posnetek ide je . V »E.« še n i s ledu o te j »dvosvetovn i« metaf iz ik i , temveč

je teor i ja o ide j i - P la ton izmenoma rab i iz raz idea in eidos - u v e d e n a k o t e p i s t e m o l o š k i

regu la t i v p r i vzpos tav l j an ju de f in i c i j . Za to n i p rav n i č nenavadno , da je beseda » ide ja«

na jp re j uporab l jena za »nega t i vne b i t nos t i« : vse nasve to mora ime t i »nek eno ten i z raz

(idea)

g lede na svo jo nes ve tos t« (5d ) , in t o eno , t o en o tn os t j e ravno t reba raz lož i t i, če

na j p r idem o do de f in i c i j e . In ob ra tno : če na j de f in i c i j a sv e to s t i uspe . mora po jasn i t i - o b l i -



ko samo« (auto to eldos) (6de ), s katero je vse sveto tak šno . Platon Izrecno pove, da je

" idejo« t reba up orabi t i kot parad igmo oziroma normat iv def in i ranja.

V eksegezi Platona je bi lo že vel iko besed o paradigmatičnem, norm at ivnem »izvoru-

nau ka o idejah.®* Ravno v »E « Platon prvič idejo ime nuje tudi paradeigma (Euthphr. 6e).

Bes eda ima tako pr i P latonu kakor s icer v gršk i li teratur i prece j raz l ične po mene:

1. pr imerek vrste - npr. »oblike živl jenjskega ravnanja« (bion paradeigmata, R. X, c.1 5,

617 d) (K ošar , s .3 4 8 - »podobe ž iv l jen ja« - n etočen prevod ) ;

2. ideal, norm a, meri lo - v nek em sm islu mord a že v »E.«, sicer pa zlast i v razvitem pla-

tonizmu, je ideja razuml jena kot causa exemplaris; čerav no Platon ve, da doje t je idej

»kot vzorcev, k i so po stavl jeni v naravi« (Prm. 1 32c d), vodi do nerešl j ivega spo t ja par t i -

c ipaci je;

3. model, pr imerek - bl izu pomena (2), a tudi posnetek, npr. »primerki mumij, narejenih

iz lesa « (paradeigmata ... ksylina, Hdt. 2.86).®®

fPri P latonu torej n ima mo dog ma tske, z novo platonizm om ko di f ic i rane, rabe pojma para-

deigma, temveč je paradigma logični regulat iv, s katerim naj bi se izognil i protejski (cf .

Euthphr. 15d) neo pr i jeml j ivost i in g ib l j ivost i besed , s i lens ki dvojnost i besed kot agalma-

Ja, ter dos egl i ustal i tev mnenja v znanju^V čem je teda j para dok sno st sok ratsk ega (Pla-

tonovega) logičnega postopka? Zgodovinar j i logike pr iznavajo, »da je Platon odkr i l ne-

kaj vel javnih pr incipov logike«, da je »nedvomno prvi vel ik i mislec v pol ju f i lozof i je

logike«.®® Toda v Platonovih dialogih (npr. Tht.) ravno Sokratova intervencija ustvarja

giba nje p ojma in s tem ra vno v njego vi žel j i , da vzpo stav i episteme, us tvar ja nesk ončn o

drsen je Idgoi ko t agalmata, vzpo stavl ja pravzaprav m etaf iz ični d iskurz, k i mu je am bigvi-

teta kontgeni ta lna.

Ker pa je metaf iz ični d iskurz utem el jen na ne sm rtno st i duše, Platonova f i lozof i ja po sta-

ne skrb za dušo, therapeia psykhes (La. 185e).

So kratov a in tervenc i ja v »E « torej n i tako »pasivnd«, kako r bi om ogo čalo dom neva t i

površno pojmovanje Sokratove elenkt ične metode. Ko se ob 3. def in ic i j i svetost i prv ič

pokaže drsenje diskurza in ko tedaj Evt i f ron ni več pr ipravl jen odgovar jat i , Sokrat sam

pose že s tezo: »vse sveto je pravično« (Euthphr.

11

e - 12 a) , pri čemer upo rab l ja log ično

pravi lo, da sp lošno trdi lne iz jave niso obrni jive, uvede pa tudi pojmovni par rod/v rsta oz.

de l /celo ta. Ko pa nato E vt i fron predlaga, da je sveto neke vrs te skrb za bogove oz. s luž-

ba bogovom (therapeia, 12e ) , tedaj Sokrat uvede svojo »pr i ljubl jeno« a nalogi jo s tek-

hnai, čeravno s tem najprej ne nastopa kot obr tn ik , umetnik, tekhnites, temveč mu »teh-

nika« služi vsaj za dva sm otra:

1. tekhne je prehod, »transfer«, za def inici jo »vrl ine« svetost i kot znanost i (pr im. s

zgoraj) ;

2. tekhne je regu la t iv za kons is tentnos t def in ic iona lnega, spoznavnega pos topka, za

»koh erentno st ozna čeva lca« (J. Lacan) in ima torej is to v logo kakor prej naka zana teo-

r i ja paradigme.

Pote mtak em je tehn ika pr i P latonu (So kratu) vzeta le v svoj i teor i jsk i razčlen jeno st i in v

tem sm is lu je tekhne neka j »enotnega«, čera vno ne na povsem is tovetni način kakor e/-

dos a li paradeigma.^'' Tehnika je v dia lekt ičnem postopku upoštevana le v svoj i »č is to-

st i«, dasiravno najpoprej ne more vstopi t i v sokratsk i d iskurz brez svojega omota, brez

svoje m ater ia lnos t i , »m ater iature«, kakor je to bese do rad up orabl ja l fv larx. V »Sim posi-

ju« je Alk ib iades lepo opazi l, da so Sokra tova »imena in izrek i« najprej kakor ma škara d-

ni v idez objestnega sat i ra: č loveška postava, a s kozjo kožo, rogovi , repom i td. (Smp.

221 e), pr i tem pa alud ira na to, da je npr. tudi ob raz gov oru o sve tos t i v »E.« treba raz-

miš l jat i o rej i psov in krav ipd.

(

Ana logi jo s tehn iko je torej vpel ja l Sok rat (ne Evt i f ron) : še pom em bne jše pa je, da šele

analogi ja s tehniko gener i ra 4. in 5. def in ic i jo ter s tem dopolni krožnost , t j . neskončno

drsen je def in ic ion alneg a po stop ka So krate s torej v »E « vendar le nastopa kot Daida-

los, kot reprezentant tehnike, natančneje rečeno: Sokrat nastopa kot Daidalos logosa.

L/ogoda/da/osJkakor nekje Platon sam pravi za retor ja Teodora iz Bizanca (Phdr. 266d)

Tudi sokratska tekhne, pravzaprav episteme, je dvoumna, a na drugačen način kakor



Daida lova, ker je ambigv i te ta umeščena v same Idgoi, a spet s to raz l iko od Daidala, da

je označeva lec »mater ia tura«, pot lačen kot zanemar l j i v .

Če zato v ko nse kve nc i P la ton ova f i lozof i ja podre ja f i lozof i j i vse znan ost i in te t in ike (tek-

hnai), tako da j i philotekhnia, p rak t ic i ran je tehn ike, nas topa kar kot anton im f i lozof i je

(npr . R. 5 .20, 476 a) , pa b i z drug e s t ran i brez sokr atsk e d ia lek t ike , za katero je ana log i ja

s tehn iko nu jen konst i tuens , P la tonov akademsk i d iskurz ne mogel b i t i vzpostav l jen.

Parad oksa lnos t S ok ra to veg a d ia lek t i čnega pos top ka , k i dok so p reva ja v znan je (a li pa

neznan je) je v So krato v i zgo do v ins k i usod i , kak or je v P la ton ov i opt ik i rac iona l iz i rana s

tezo, da je ne sko nče n d isku rz - in takš en d isku rz so kra tska d ia lek t ika je - mo žen le ob

predpostavk i , pravzaprav ob uspelem dokazu, nesmr tnos t i duše (d ia log »Faidon«) :

4oda dokaz i v »Faidonu« sp loh n iso prav i dokaz i .JVendar pa Sokrat ne dvomi , - in se

zato ne »boj i« smrt i - da bo na dan svoje smrt i pravzaprav samo »zamenjal« »to« ž iv l je-

n je za neko b o l j resn ično , nesm r tno ž iv l jen je : tam da bo s re ča l t is te , v kate re ne dvom i ,

»nesmr tn ike« (Minos , Radamant is , A iakos) , s kater im i bo nadal jeva l svo j d ia lek t ičn i

pre t res (Ap.

41

a ) . V tem je nerazuml j ivos t (atopia) n je go ve žel je, k i proizv aja vel iko , a

tud i g roz lj ivo metonom i jo nesko nčn ega d isku rza .

Ambigv i te ta in kar paradoks sokratskega logosa je per t inentna tud i za razumevanje

Sok ratove smr t i . Ne usp eh »E « v do loč i tv i s veteg a p om eni , da je dovo l jeno vse. A tud i

zgodov insko je p roces p ro t i Sok ra tu po teka l po normah sek ra lnega p rava , hdsion. Al i

na j teda j tud i za Sokrata rečemo, če ve l ja da so Atenc i imel i sveto prav ico (hdsion) na

svoj i s t ram, ko so ga obsodi l i , kakor je bi lo za Sokrata »t ragično«, ker je bi l obsojen in

u sm rč e n , " a obso dba je b il a t rag ična t ud i za A tence , ke r j e sok ra t ska d ia lek t i ka na de lu

že s red i n j ihove sku pn ost i , a l i na j to re j rečem o z Ant igono: »ker nas je doletelo trpljenje,

bi pač mog li priznati, da smo vzmoti'.^

Va len t in Ka lan

O P O M B E

' P la ton, Pos led n j i dnev i Sok rata , Apo log i ja - Kr i to n - Fa idon , L jub l jana 19 55. S love n-

ska Ma t ica, zač etek Pred govo ra, s . 5 . Sa m ovo l jno zato , ker je npr . gram at ik A r is to fa n iz

B iza nca P l. d ia loge res razpore ja l v t r i log i je (D. L. 3 . 61 -6 2) , vendar pr i Ar is to fan u n i tak

šne ' t r i log i je ' , temveč je pr i n jem 4. t r i log i ja : -Tea i te tos«, »Evt i f ron«, Apolog i ja« in 5 .

t r i log i ja : »Kr i ton«, »Faidon«, -P ism a« .

^ E. Ben ven is te , Voca bula i re des ins t i tu t io ns indo eu rop een ne s I I, Ed, de Minu i t , Par iš

1969 , s . 249 -50 .

' Pr im. D ioge nes Lae r t ios , 3 .4 9-5 0, dov o l ju jem s i opo zor i t i tud i na svo jo razpra vo V pra-

šan je zna nos t i v P la to nov em Tea i te tu , Anthr op os 19 75 , l - IV . s . 73 ss .

Npr . nem ška šo lska i zda ja d ia loga : eds . d r. B er t ra m -d r . Nusser , Go tha 1903 .

® A set>eia pomeni tud i »ne lo ja lnos t do v ladar ja« (d is loya l ty to the Emperor ) - LSJ: zna-

no je da K. Marx n i mogel dob i t i ang leškega držav l jans tva (prošn ja v zač . avg. 1874) ,

če š da n i b i l - lo ja le n« do prus keg a k ra l ja : -Th is m an was not loya l to h is K ing« .

® To et imo log i jo ohran ja ce lo še DerKleine Pauly. Lex ikon der Ant ike (1975) , s . v . Reli-

gio, Konrat Z ieg ler .

® Po Gršk o-s lov en ske m s lova r ju A . Do k ler ja (s sodelov anje m dr . A Brez n ika in dr . Fr

Jere ta) , L jub l jana 19 15 , s tem, da opu šč am o e t imo lošk e h ipo teze, k i j ih je H j. Fr isk zavr -

ge l , t ako da Chan t ra ine sa mo ko ns ta t i r a : -b rez e t imo log ije« .

^ V te j fo rmulac i j i p ravzaprav paraf raz i ramo Lacanovo rep l iko na iz rek očeta Karama-

zova, rep l iko , k i zade va tud i a te izem Nie tzsc he ja in Sar t rea, in k i se g las i : -O č i tn o na iv -

no po jmov anje , sa j m i, ana l i t ik i , ze lo do bro ve mo: če n i bog a, potem sp loh n i n ič več do-

vo l j e n o - nev rot ik i nam do kaz u je jo to vsa k da n znova « J . Laca n, Jaz v Freu dov i teor i j i m

v ps ihoan a l i t ičn i t ehn ik i . P rob lem i -R az pr av e XVI, (19 78 ) š t . 1 -4 , s . 4 .

Das Voka bu la r de r Psy cho ana lyse , Lap lanch e-Po n ta l i s , s . v. O id ipus -ko mp ley s

355 .

" Episteme tis tou thyein te kai eukhesthai - popravljamo

p revod , sa j Ben ven is tova ana-

l iza - ž e l j e , zao b l jube-

(le voeu),

nav . de lo , s . 23 3 ss . jasn o poka že jo , da

eukheshai (euk-



homai) šele derivat ivno pomeni »molit i , prosit i«, najprej pa: »povedat i na glas, slovesno

obljubit i ; bahat i se«.

Prim. F. VViesthaler, Lat insko-slovenski vel ik i s lovar, Ljubl jana 1923, s. v. commer-

cium - kupči ja, t rgovina, prom et ; metaforično: občevanje, skupnost , zveza.

Prim. Benveniste, o. c., I. del, s. v philos. Ta pomen tudi n i nepomemben za raz lago

besede philosophia.

Aristoteles omenja, da je Daidalos napiavi l gibl j ivo Afrodito iz lesa, ker je v kip vl i l

ž ivo srebro (De An. A 3 ,4 0 6 b 18ss. ) .

Daidala s icer Platon večkrat omenja: v Ionu ( Ion, 533bc) je omenjen kot n jegov oče

tudi Met ion (od metis, 1. razum, pamet, previdnost, preudarnost; 2. svet, načrt , naklep;

/m od ros t , sp retn os t / ) , pr im. O pesništvu, Kondo e 5 9, prev. dr . K. Gantar , Lj . 1963 , s . 25:

patronim izpu ščen. V »Državi« je emp ir ično proučeva nje ast rono ms kih pojavov v pr i -

mer i z resnično ast ronomi jo na is t i ravni kakor k ip i oz. načr t i (diagrammata) umetn ika

Daidala nasprot i resnic i : Daidalov i izdelk i so le model i (paradeigmata) resnice (R.

529de) .

Bes eda je težko preve dl j iva - po Dokler ju je agalma 1. l išp, ok rase k, krasn o delo, dra-

goc en ost ; 2. kip, božja pod oba, ma l ik ; 3. posvečen o dar i lo, ponos, [d ika j , vesel je.

" Prim. M. Bož ovič, Os vet l i te v vzgiba anammesis v Platonovi f i lozof i j i . Problemi - Raz-

prave XIX-XX (1 98 1/ 82 ) , š t . 21 4- 15 , s. 133 s. , tekst , k i tudi pri nas uvaja re pers pek t iva-

cijo Pl. f i lozofije.

Prim. A. Dokler, s. v. (td)daidalon: umetno delo, umotvor umetnina, okrasek, umetna

veze nina, s. v. daidaleos (daidalos). umeten, umetno izdelan, um etnišk i , l ičen, okrašen.

Chantraine, Dict ionnaire etymologique, ar t . daidallo.

F. Fro nt is i -D ucro ux, D edale, s . 43.

Idem, ib., II. 3: Me urt re s ur TA crop ole, s. 121 ss.

" Op is te rešitve: P. Ov idi j Naso , Me tam orfoze , Izbor, prevo d in kom enta r dr. Ka jetan a

G an tarja, Ko nd or 164 , Ljub l jana 19 77 , s. 53 ss.: Ded al in Ikar.

" F. Fro nt is i-D uc rou x, nav. delo, s. 177. Na ta »texte a Tappui« me je spet spo mn il M.

Božovič.

Prim. L. Ge rnet: La nat ion my thiqu e de la valeur en Grece , v: An throp olog ie de la Gre-

ce ant igue, Mas pero, Par iš 19 68, s . 96 ss. Eko nom ska kategor i ja ktemata je v opo zici j i s

ksyneia (=/co/na)-skupno premoženje, obča kor is t , skupni izdatk i (Dokler) .

Prim. J.-P. Vernant, Mythe et pensee chez les Grecs I , Maspero, Pariš 1974:

»... Charis v eni izmed svoj ih najstarejš ih uporab o značu je dar i lo, k i ga ženska sam a na

sebi pomeni za moškega«.

Prim. L. Ge rnet, n av. delo, s.

131

-1 3 2 ter F. Bezlaj, Et imo loški slovar slov. j. , s. v. čara

II (f.) (novoknj ižno dar) (Zauberei ,Zauber in) .

Agalma kot past za Trojance je seveda dvoumni izdelek metis, pr im. F. Front isi-

Du crou x, nav. delo, s. 13 88 ss.

Gernetovo rabo besede »t ransfer t« s kalk prevodom »prenos, premest i tev« ipd.

pravzaprav sploh ne »prevedemo, saj Gernetova analiza meri na to, kako iste stvari v

raz l ičnih s is temih označujejo nekaj drugega. Agalmata, k i j ih Gernet izkaže za »trans-

fer je«, so ravno ozn ačev alc i s t ruktu ralne anal ize.

T ip ično

agalms

je t r inožn ik: dar i ln i predm et , predmet darova nja - , s imbol Ap olonove

preroške moči .

Ksdanon je et im ološ ko vezan na kseo - s t ruž im, tešem, obdelujem, l ikam.

S c h o l . i n E . H e c . 8 2 1 :

fa Daidaleia pan ta kineisthai dokei

blepein fagalma th': hod' aner keinos sophds.

»Zdi se, da se vse Daidalove pod obe

gibl jejo in gled ajo: tako je bil t ist i č lovek mo der«.

Pr im. W. Brbc ker, Plato 's Gesp rache, Klos terman n, Frakfu r t /M. 1 967 , s . 123 ss.

Sovretov prevod atopia - »čudež skr ivnostnost i«, seveda deluje mist i f ikantno v

smis lu novoplatonizma.

Pr im. določ i tev dok se pr i J . Lacanu , Sur le trasfert, Seminaire 1960-61 ( t ipkopis) , s .

22: »Dati logos, podat i izrek (donnerla formule), ne da bi ga imel i, fo je t is to, k ar ka rak te-

r iz ira dokso«.

Prim. W. Brbc ker, nav. delo, s. 12 4ss .

Prim. še op. 15. Paradeigma je najprej arhi tektov načr t s tavbe, potem pa še prece-

dens (v pravu), dokaz ( iz pr imera); ozadje, kontrast.



^ Ma rtha Kneale v: W. M. Kne ale, The Developmenf of Logic, Oxford 196 2, s . 11 ss. in

17.

Pr im. npr . Ar is totelov o d ef in ic i jo tehnike: tekhne je »obče dojet je {hyp6lepsis) e n a k o -

vrstnih stvar i na podlagi množice izkustvenih uv idov (ennoemata)* (Metaph . A 1, 981 a

5- 7) fvlesto tehn ike v Pl. f i lozof i j i je s tem seve da kom aj nakaz an o, tako da rečeno še ne

more služit i za dispozit iv delovanja tehnike in »obrtnika«, »umetnika« v njegovi teori j i .

^ Prim. pr ikaz pro ces a pro t i So kra tu v Heg lovih »pre dava njih o zgo dov ini f i l «, v: Istor i ja

f i lozof i je I I , Beograd 1964, s . 85-101. S stal išča samega Sokrata njegov sodni proces

pravzaprav ni t ragičen, (1) ker se Sokrat noče branit i , (2) ker predlaga zase nagrado

namesto kazni , (3) ker odkloni pobeg iz zapora. Procesi znotraj s ta l inskega pravnega

diskurza so tako is to konverz i ja proc esa prot i S okratu.

S. Ant. 926 : pathontes a n ksyggno imen hem artekotes.

»Bring' mich mein Leid zur Einsicht meiner Schuld«. (K. Reinhardt.)

»naj smrt m e pouč i o kr ivdi moji«. (S ovre ).

»ker t rp imo, pr ipoznava mo, da smo greši l i (ge fehi t )« (He gel) .



ELEMENTI

EPISTEMOLOŠKE TEHNOLOGIJE

(KONSPEKT)*

Psihoanal iza predlaga novo organizaci jo konceptualnega pol ja, ' zato mora prav psiho-

analiza določit i položaj pojmov in postopkov f i lozof i je,^ če upoštevamo, da je, npr. , to,

kar imenujemo »f i lozofsk i pojem« v nekem nenavadno int imnem razmer ju z

»jejez ikom«,® k i nam posle j dopu šča prom oci jo n ekega pol ja, v katerem je »glavna per t i -

nenca raz loček med znanstven ost jo in ne-zna nstven ost jo«, po l ja , k i ga ka jpak smem o

konst i tu i rat i kot pol je diskurza.* Anal i tsk i d iskurz kot »diskurz naddeterminaci je« se

def in i ra prek ovinka u činkov, k i spros t i jo imag inarni prostor : »fv li se, denimo , ukva r jam o

s t is t im go vorom, k i ga obvladuje z avestna naravna nost na c i l j , k i ga opredel ju je kot res-

n ičnos tnos t ; temu govoru prav imo

diskurz.*

Diskurz kajpak koncipira mo kot t is t i »pr is i-

l jeni govor«, ki ne more bit i bran nit i kot »k om entar« nit i kot »interpretacija«.®

»Ko razvi jamo neki d iskurz, mu moramo, če h oče mo os tat i v n jegovem pol ju in ne past i v

drugega, vedno poskušat i dat i neko konsistenco, iz n jega pa izstopi t i le s

premislekom.«®

To pazl j ivost nam nalaga Lacan v »Encore«: so diskurz i , k i so st ruktur i rani na način

spodrs l ja ja, drugače rečeno, »st ruktura spodrs l ja ja« j im je podel i la »zgodovinsko osno-

vo« in mater ia lno uteme l j itev. Nevarno st odse va v točki , v kate r i lahko zdrsn em o iz ene-

ga d iskurza v obm oč je drugeg a: ' p res top i in menjave so neka kšne t rans fer ične t rans-

gresi je, k i inducirajo neko občo obračl j ivost in prevedl j ivost , vse kajpak na rovaš neke-

ga t ihega pučizma, nasi l ja, prevratniš tva; mesto in doseg ne ostaneta netemat iz i rana v

legi, v kater i se zuna njost d isku rza prežene v njegovo no tranjost . Zaradi po vzetka zun a-

njost i se diskurz še ne sprevrne v Doktr ino:® zato je pač potrebna specif ična okolica, ki

nam jo razgrne st ruktura ci ja š ivov.

Med »kaj morem ved et i« in »kaj naj s tor im« je Lacan v pisaj naj s torim« je Lacan vpisa l

new tono vski izrek: »Hyp oteses non f ingo.« To pa pomen i na tank o to, da »e k-s is t i ra jo le

diskurzi .«® N ema ra to že utem el jeno p lodišče zgol j razsred išč i .

Zato bo mo najprej vpel ja l i realnost - p rovizor ično - neke zah teve, k i n i ostala brez učin-

kov v prostoru , v katerem ni dop ušč eno mo t i ti se: če upo števa mo , da je bila prav zarad i

tega raz loga nekoč razpuščena »L 'Eco le f reud ienne de Par iš«,potem to le n i več

»drobna raz l ika« al i pa »stvar okusa«. Žel imo pa ohrani t i resn ico pravi lno in idejo nepo -

škodovano, saj gre za pol je, v katerem diskurz i svojo lastno mejo his ter iz i ra jo; tako je

teor i j i tega pol ja podel jena »st ruktura znanstvenega diskurza«, k i n i brez zveze z »di-

skurzom h is ter i je«. ' '

Odveč je pr ipominjat i , da more to mejo doseči le t ist i , k i še blodi, torej t ist i , k i mu temelj-

no manjka lastno nerazumevanje določene blodnje, saj s ta plešavost in id iot izem v tem

regist ru opazn a na prv i pogled. Nedvom no gre pr i ps iho ana l iz i vse sko zi za neki pogled -

za naslavl janje na neki pogled. Pri vsem skupaj ne gre za to, da bi mejo inst i tuiral i , pač

pa zato, da j i odvzamemo fascinantno obrni j ivost . Njene netočnost i ne smemo upošte-

vat i pod no benim pogojem . Prej gre za to, da jo pu st im o za sabo , saj zgodo vino zelo tež-

ko z leknemo na anal i tsk i kavč: obe dejavnost i s i druga drugo najmanj podvržeta. Na te j

ravni s ta k l in ika in didakt ika pleonast ični , nemara celo nesmiselni , saj je ps ihoanal iza

vselej namenjala prazno mesto v retor ik i konceptov, k i je vpisalo konst i tuc i jo njene

lastne zgod ovine kot nemo žno. Psihoan al iza reče »zgodovini ps ihoan al ize«: ne Zg od o-

v ina psiho ana l ize ne obstaja, po sebn o če nam gre za »realno zapisa , saj b i npr . z lahka

napisal i zgodovino »psihologi je, ps ih iat r i je, ps ihoterapi je, seksologi je« i td. Obstaja

* Sestavek v grobih potezah povzema snov intervenci je v seminar ju dr Kalana: Meto-

dologi ja zgod ovine f i lozof i je, k i je b ila razvi ta v dneh 1. 4., 7. 4. in 1 4 .4 .1 9 8 3 ob branju

Platonovega Parmenida.



- p o t l a č i t e v « , » i z r i v « , » n e z a v e d n o « ; n i p a - z g o d o v i n e p s i h o a n a l i z e « , z a t o p a o b s t a j a

» Š o l a « , » O r g a n i z a c i j a « , » K o m i t e « , » Fo r m a c i j a « , » P o u č e v a n j e « i pd .

L a h k o b i c e l o r e k l i , d a s e z a to , k e r n i - z g o d o v i n e p s i h o a n a l i z e « , u s t a n a v l j a j o p s i h o a n a -

l i t s k e Š o l e , Zd r u ž e n j a i n O r g a n i z a c i j e . Š o l a s e u t e m e l j i n a i z n i č i t v i - z g o d o v i n e p s i h o -

a n a l i z e « , p s i h o a n a l i t s k a Š o l a s e v z p o s t a v i n a i z g i n o t j u s v o j e l a s t n e » z g o d o v i n e « ; v

p e r s p e k t i v n i s k r a j š a v i - Š o l a k o t n a d o m e s t n i k

N a j - m i m o g r e d e - le o m e n i m o , d a » Š o l o S i g m u n d a F r e u d a « o s r e d i n j a k r is t a l » t e o r e t -

s k e p s i h o a n a l i z e « ; t a k r i s t a l s e s p e c i f i c i r a i n d e f i n i r a k o t E d e n ' ^ - t e o r e t s k e p s i h o a n a l i -

ze«.

In č e je E d e n , p o t e m j e z a h t e v e k b l o d e č i h s t v a r » s v e t o v n o n a z o r s k e o p r e d e l i t v e « : i z o li -

r a m o g a l a h k o k o t n j i h o v o o b u p n o s p r e n e v e d a n j e : - K a j p a K L I N I K A ? B r e z k l i n i k e v e n -

d a r n e g r e ? K j e j e v e n d a r k l i n i k a ? « ' ^

Ta zah tevek je b i l v r in jen zno t ra j po l ja , k i ga obme ju je d i sku rz »Šo le« , k je r domet za -

h tevka n ikakor n i emanc ip i ran - j e ce lo nepr i l i čen , za to se mora sesu t i v p rv ine

K a k o l a h k o z n o t r a j Š o l e t a s o v r a ž n i m o m e n t i z v r ž e m o o z . k a k o g a l a h k o Š o l a s a m a p o -

v z a m e . D i s p o z i t i v o v r ž b e n a m p o n u j a M i l n e r j e v » s i s t e m u n i v e r z a l n e o v r ž b e « ' ^ : č l e n i t e v

o v r ž b e j e m l j e m o s t r o g o z n o t r a j š o l s k i h z i d o v k o t p o g o j d i f e r e n c i r a n j a - k l i n i č n e g a « a r -

g u m e n t a .

1 . Vs e t i s t o , ka r t o Šo lo vzp os ta v l j a , ( l ah ko b rez zadre ge) ime nu jem o »Teor i j a« .

2 . B is tvena »Trd i tev« te Šo le je , da » je Eden«.

3. »Teor i ja« t r iumf i ra takra t , ko n i več s l iša t i t i s t ih , k i j i ugovar ja jo .

S i s t e m u n i v e r z a l n e o v r ž b e p r e d l a g a m o k o t m n o ž i c o s t o p e n j n a p o t i v t e m p e l j v n a p r e j -

p r e d p o s t a v l j e n e - v e d n o s t i , k j e r j e p a č v s a s k r b p o s v e č e n a z m a g o v a l c e m , p o n u j a m o s e

ko t zagovorn ik i t eze , da je Eden . On i s - k l i n i k^« so t o re j po p rede lav i po l ja naš i sov rag i .

Ov i n e k č e z i m a g i n a r n o o p r a v i z a n a s Š o l a .

V računa t i moramo de js t vo , da naš naspro tn ik n i pok lekn i l že na p rv i s t opn ic i , sa j b i b i l v

t r e n u t k u o v r ž e n , č e b i b i la u p o r a b l j e n a n a s l e d n j a p o d m e n a : ( ki b i t a k o fu n g i r a l a k o t a p o -

d i k t i č n o n a č e l o » Te o r i j e « ) :

1. Nasprotnik svojemu »mn enju- ni dal oblike teorije:

ravn a l i b i se pač po na če lu » vse os ta lo je t i š ina« in b i vse , ka r n i t eo r i j a - t o re j na sp ro tn i -

kovo mnen je - ob ravnava l i ko t n i čno . To , ka r n i f o rm i rano ko t t eo r i j a , b i zav rg l i ; naspro -

t n i k a e n o s t a v n o s p l o h n e b i p o s l u š a l i . Za š o l s k i m i z i d o v i p a s e n a s p r o t n i k z a r a d i n e k e -

g a k r it e r i j a » o b č e d e m o k r a c i j e « in z v i j a č n e » p r a v i c e g o v o r a « i z m a k n e r a z p a d u v p r v i n e .

R a z s e ž n o s t b o j e v a n j a ( k o t - t e m e l j n a r a z l i k a « ) j e v p e l j a n a v n e k a k š e n » i m p r o v i z i r a n i

n e v t r a l n i p r o s t o r « ; t a k o j e n a s p r o t n i k ž e s a m p o s e b i p o s t a v l j e n n a p rv o s t o p n i c o . T o d a

v t em n i n i č t ra g ič ne ga .

Tore j : kako more »Eden« Teor i j e t r i umf i ra t i , i zha ja joč i z »s is tema un ive rza lne ov ržbe«?

Č e s m o n e m o p r e s k o č i l i p r v o s t o p n i c o , l a h k o z i s t o t i š i n o p r e s k o č i m o t u d i n a s l e d n j i d v e

s t o p n i c i , n a m r e č razpravljanje o tem, čigava teorija je močn ejša in čigava šibkejša: to -

v rs tn i i nves t i c i j i b i se la hk o le na sm eh n i l i , ka j t i m od rova n je o do bre m in z lem je v t e j r az -

s e ž n o s t i i z r a z i to p r e s e ž n a d e j a v n o s t , n i k o l i k o r e n i t a .

K a t e r a p o t e z a p a j e l a h k o d o v o l j r a d i k a l n a ? B r ž k o n e t i s t a , k i j e n a v i d e z n o n a j b o l j - h u -

m a n i s t i č n a « , » s t r p n a « , » d i a l o g i č n a « , i n k i n a s p r o t n i k u o b l j u b l j a , d a s t a - o b e teoriji ena-

ki". Te o r i j i s t a - e n a k o v r e d n i « , o b e - e n a k o v e l j a t a « , i t d . V e n d a r d e m o k r a t i č n i

e g a l i t a r i z e m p r e b i j e Oc c a m o v o n a č e l o , p o k a t e r e m b i t i j o z . t e o r i j n e s m e m o p o m n o ž e v t i

b rez ko r i s t i ; t o ve l j a ne m ara še na jb o l j za šo lo , k je r s ta dve t eo r i j i i nko m pa t ib i l n i , če up o-

š t e v a m o d e j s t v o , d a j e n e k a t e o r i j a ž e - v e d n o - t u , š e p r e d u s t a n o v i t v i j o Š o l e . G l e d e n a

Oc c a m o v o n a č e l o s e n a m - k l i n i č n a « t e o r i j a i z s t a v i k o t n e k o r i s t n a , o d v e č i n z a n e m a r l j i -

va . G lede na Šo lo je t a t eo r i j a neumes t l j i va in nevp is l j i va ; za to jo l ahko popo lnoma upra -

v i č e n o z a v r ž e m o . O d t o d n a p r e j j e p o s k r b l j e n o le š e z a z m a g o v a l c e ; v s e o s t a l o je o v r ž e -

n o . Ta k o s m o p o v r n j e n i k z a m o l č a n e m u , a p r e d p o s t a v l j e n e m u p r a v i l u : z a tistega, ki

spregovori prvi, je vse ostalo tišina P r a v t u k a j p a s e p r o i z v e d e - r e s n i c a « p r v e p o d m e -

ne , sa j j e p rav na t e j p rv i s t opn ic i s i s t emsko pomembno, kdo sp regovor i p rv i . Ta p rva

s topn ica ve l ja i n i c iac i j i ko t spodn ja me ja , vzd ražnos tn i p rag , za to mora b i t i sub jek t p r i -



puš čen ons t ran nje. Drugi je po def in ic i j i t iš ina, zato mu ne pr is luhnemo .

To je - v eksem plarni vred nos t i začr tan a - s t ruktura meha nizma ovržbe znotraj šole.

Če se ustan ovi Šo la, potem je ume vno sam o ob sebi , da bodo šo lar j i postavl ja l i tem el jna

šolska vprašanja.

Seveda se vsi »kl inike« žel jni pozabijo vprašat i, kaj drži to famozno »prakso«, »kl iniko«

skupaj . Kaj torej? Odgovor je nenavadno enostaven, a vendar povzroča same s i tnost i

nedvomno je ves hec v tem, da je v tej razsežnost i teori ja bol j prakt ična kot pa praksa

sama, ker pač praks a v teor i j i zamuja za svojo prak t ičnost jo .

Saj: »kl inični pr imeri« oz.» prakt ična dejstva« nadvse r igorozno, r igidno in lojalno sledi-

jo svoj i »teori j i« oz. »teorizaci j i«; še več: praksa že ved no pa de v teori jo, teori ja pa pride

vselej praks i nasprot i . »Dejstva« sama vedo, kako se morajo o b n a ša t i . . obn ašat i , da

bodo »pripoznana« oz. »izbrana« kot »dejstva« neke Teori je. O statusu, vlogi in dometu

»kl in ike«, o njeni presežnost i a l i manjkavost i , se vselej spregovor i na neki način pre-

pozno, saj si »anali t ik« kot »teoret ik« lahko enostavno in ustrezno »izmisl i« vso »anali t -

sko prakso«, vsa »kl in ična dejstva«, skozi katera potem inavguralno prof i l i ra svojo

»teoretsko pozici jo«. Anali t ik fungira torej kot idealni prakt ik, saj si vso prakso pač lah-

ko izmisl i , kar je naj lepše, sam si jo vzpostavi. To pa že ni več nekaj samoumevnega

Psihoanal i tsk i d iskurz se nam izr isuje kot nekak univerzum, v katerem »kl in ični« in

»prakt ični« element i urejeno kroži jo, se disc ip l in i rano in organiz i rano ravnajo po ima-

nentnih zako nih, k i j ih v i r tualno določ ajo, torej kot univerzum, katerega elem ent i razpo -

lagajo z neko ar t ikul i rano v edn ost jo, k i j ih udeležuje na teh zakonih. V samem realnem

»kl in ičnega« je na delu neka ar t ikul i rana vednost . To pa je nevarna ant inomi ja, saj so

njeni brezhibni »negat ivnost i« nasedla mnoga dela v znamenit i Lacanovi zbirk i »Le

Champ freudien«. '®* Indikat ivno je predvsem to, da so ob »Razpustu« izpadli prav t i

oseb ki . Nasedl i so prav herme t ični i luz ij i o totaln i at r ibuiran ost i »ana l i tske teo r i je k l in i-

k i«, zato pač črka teh tekstov ne uspe, saj osta ne ujeta v interno, spe kula rno - ide ološ ko

preigravanje med »kl iniki lastno teori jo« in »teori j i lastno kl iniko«. Ni skr ivnost, da tako

»klinika« lahko učinkuje zgolj kot slavnostno dopolni lo in obči razlog »teori j i«; nit i ni

skr ivnos t , da so vs i t i teks t i popo lnom a »neber l j iv i«, saj j im m anjka suspenz.

Tega se je dotakni l tudi Mi l ler na svoj ih predavanj ih v Caracasu: »Koyre in Kojeve sta

oba anal iz i ra la odnos med znano st jo in ž idovs ko-kršča nsk im monote izmom. Njuna teza

je, da znanstveni d iskurz najbrž ni b i l mogoč drugje kot v določenem rel ig ioznem kon-

teks tu, k jer je š lo za nekaj č is to no vega in nena vadne ga, na mreč za stvar jen je sveta ex

nihilo s s t rani božanskega vel ikega Drugega. Stvar jenje ex nihilo, ki ga je izdelal reli-

g iozni d iskurz, je omogoči lo zaupanje v naravno izkustvo, zaupanje v to, da lahko prek

naravnega izkustva najdemo s ledi neke logične zgradbe. Po eni s t rani v znanstvenem

disku rzu ozna čeva lec glede na naravo nič ne pomeni, a po drugi s t rani je označe valec v

naravi, t reba ga je le organiz i rat i po določe nih zako nih. Zato je znanos t zme raj zvezana

z idejo, da je določeno vedenje že v realnem, da v realnem deluje ar t ikul i rana mreža

ozna čevicev neod visno od naše v edn ost i o njih. Tudi tukaj je Nevvton vzbujal nezn ans ko

ogorčenost .

Prepr ičan i so bi li , da pom eni Nevvtonov povratek k obs kuran t izmu, sa j so se spraše val i

- in to točno poudar ja tudi Lacan-epistemolog - kako je vendar mogoče, da bi p lanet i

poznali Nevirtonove gravitaci jske zakone.

Kako lahko ubogajo te zakone?«

Lah ko bi rek l i, da je znotraj » Freud ovske ga pol ja« najbol j uspela črka t is t ih, k i j im kot re-

ferenčni okvir ne s luž i »k l in ična praksa«, pač pa Cangui lhemovska kul t ivaci ja koncep-

tua lnega d ispoz i t iva . ' ' Cangui lhemovsk i temel jn i zas tavek lahko preberemo v vsakem

zvezku »Cahiers pour ranalyse« par iškega »Epistemološkega krožka«, '® kot »geslo«

neke dejavnost i pa ga navaja tudi Mi l ler v svojem legendarnem tekstu -Act ion de la

structure«: '®

»Obdelovat i koncept , to je, da var i i ramo njegovo ekstenzi jo in komprehenzi jo, da

ga posploš imo, tako, da vanj vk l juč imo iz jemne poteze, da ga izvozimo iz n jegove

rojstne pokraj ine, da ga vzam emo za m odel a l i pa mu, narobe, mode l poišče mo , s kratka .



da mu s pom očjo urejenih t ransform aci j progre sivno pod el imo funkci jo forme.

Nedvomno predelava anal i t ičnega pol ja, k i navezuje na Lacanovo ime, subver l i ra to

••k l in ično« »naivnost začetka«,^ ' ob katerem pač nujno spregledamo »domet lastnega

dejanja« in odprta nam je kajpak - kral jevska - možnost padca v »pred-Lacanovska

podvzem anja«. Lacan tuka j ni pušč al nob enih upov in nor ih dvoumn ost i : »Če nekaj real-

no eks is t i ra al i ne, je le malo pom em bno. N ekaj lahko e ksist i ra v polnem smis lu izraza,

celo če ne eks ist i ra realno. Vsa ke ek siste nc e se po def in ic i ji drž i neka j tako nev er jetne -

ga, da se moramo dejansko nenehno spraševat i po njegovi realnost i .« '^ Tako »laca-

novsko« črko, kot jo zastopa J.C. Milner, lahko prištejemo med najizvrstnejše, saj je tudi

on v tem s mis lu pr eu da rno odreza v: »Ali je ta x tudi res realno st al i ni, je potem kaj m alo

pom emb no, brž ko je njegovo eks iste nc o mog oče skon struirat i . . pote mtak em ni b i -

s tveno, a l i eks is tenci , k i smo jo tako skonstruira l i , ust reza kakšna realnost ali ne; po-

mem bne je , da jo j e mogoče sko ns t ru i ra t i . « "

Torej: »realno« ni brez zveze s t isto »nemožnost jo«, ki jo urejuje in določa mreža ozna-

čevalcev, natančneje, »realno« pr ivre kot »preostanek označevalne operaci je«, kar pa

ne pomeni n ič drugega kot to, da je »realno« skonstruirano na podlagi - le česa? -

označeva lca.

Neka j je gotovo : grška zn anos t je - v najm anj eksem plarni vredno st i - vpel ja la m etaf iz i -

ko Enega in mn ogo terega. Platon je v svojem »Parmenidu« razvi l r igorozno log iko Ene-

ga, kot č is tega st ruktu ralne ga term ina: vsa ka - izmed devet ih oz. osm ih - h ipotez izvede

nekakšen metaf iz ični oz. »esencial is t ični« napad na logiko Enega, k i jo vsebuje. Toda

integralni in c i rkularni značaj matr ice naredi , da ta totalna, »parmenidovska«^" aksio-

matska matr ica posrka vse ekscese vsake par t ikularne aksiomat ike. Dialekt ična vaja

oz. c i rkul i ra jo ča m atr ica v »Parmenidu« redu cira »E sencial is t ično« m etaf iz iko. (V dia lo-

gih brez ma tr ic e - t o re j v »pol i t ičnih« in »et ičnih« - »Bistvo« ohranja pr iv i l ig i rano mesto. )

No, k temu se še povrnem o.

Ta hip nas bol j zanima t is ta znano st ka jpak, k i jo moremo jemat i le v nekem st rog em po-

menu ko t t is to znan ost , k i se je rodila v 17. s to let ju in k i jo je odloč i lno po dpr l De sca rte-

sov diskurz.

Če Descartesovemu »cogi tu« at r ibuiramo kakršenkol i objekt , še v is tem t renutku izgu-

bimo »epistemološki dosežaj«, epistemološki rez novega obdobja v zahodni mataf iz ik i ,

nas topn i t renu tek, ko je vznik ni l sub jekt, in prav za t ist i »cog ito« gre, ki ga je Lac an ime-

noval »splav l jenec«, »hom unkulus«.^^ N aj le ome nimo, da De sca rtes ob tem vedno st i n i

nask oči l , pač pa jo je pust i l - naj tra ja. Tov rstna at r ibuci ja bi nam odpr la mo žnost padc a

v inač ico »pred-kar tez i janskega« poneskončenja Ar is to te lo- tomis t ičnega »mis l im, da

misl im«, »misl im, da misl im, da misl im«, i td. (Upoštevat i pa je treba tudi to, da objekt

»cogita« ne more bit i nit i sam »cogito«.)^®

Z izbrano v l judn ost jo, b i g lede na Re can at i ja,^ ' zahteval i drobno k orekci jo; » jaz m is lim«

ne pom eni na tank o »jaz mis lim nič«, pač pa ta »jaz mis lim« v pravi lnem kar tez i janske m

duhu pomeni » jaz nič ne mis l im«. Nemara smo s tem Recanat i jevo tezo zgol j semant ič-

no kontaminira l i , venda r sm o jo k l jub tem u ohra ni l i v pol ju, k i jo zar isujeta sedma in de-

veta hipoteza Platonovega »Parmenida«.

Torej obča f i lozofova di lema je: ALI tovrstn i nič ALI Aristotelo-tomističnimislim, da mislim.

Je pa to le zgodba o tem. kako mora f i lozof izgnat i objekt - objekt se mora pač izgubit i .

Objekt torej umanjka

In skepsa - t is ta kar tez i janska , čemu s luž i? »Kaj pa je hiperbol ični dvom, če ne sam o iz-

praznjenje ps ih ične sfere, oč išče nje un iverzuma od preds tav, oč išč en je od vsega, kar je

imaginarno. Cogi to v svoj i ident i tet i vznikne le kot neodpravl j iv i preostanek te izprazni-

tvene operacije.«^® K arte z i jan sko dog nan o in kul t iv i rano i luz i jo je naj lepše i lust r i ra l Le -

ibniz v svoj ih »Pr ipombah h kratkemu ž iv l jenjepisu g. Des Cartesa«: »Tako daleč je šel

(Descartes - op.p ), da je nekje celo iz javi l , češ če bi se našla najmanjša napaka v t i-

stem, kar je pov eda l o svet lobi, potem je vsa njegova f i lozof i ja na robe Pa je ta iz java

samo dvakratno hiperbol ična, saj se je poslej skazalo, da je njegova teor i ja o svet lobi

polna napak, a iz tega po drugi strani nikakor ne sledi, da bi bi la vsa njegova f i lozof i ja



zgrešena, saj n jeni del i n ikakor niso tako dovršeno medsebojno povezani , kot b i nam

hote l dopov edat i . - ^"

Povsem očitno je, da f i lozofski sistem invest ira v lastno univerzalnost in da ta stava na

univerzalnost n ikako r ne razbija neke ko nt inuira ne in hom ogene mn oži tve fi lozofsk ih s i -

s temov, kakor tudi obratno, zaradi »mnoštva f i lozofsk ih s is temov ni razbi ta namera po

univerzalnost i vsakega izmed nj ih«.®° Univerzalnost f i lozofskega s is tema lahko v nje-

govi mater ia ln i utemel jenost i minimalno izol i ramo v njegovi pretenzi j i po »samozadost-

nost i«, »edinstvenost i«, »pravi lnost i« in »neuničl j ivost i«. Neuničl j iv i in pravi lni resnici

vsake ga izmed nj ih pa ni ti najmanj ne škodu je to, da ji oporeka, nad vse m i l i tantno , p ole-

mično opo reka, t isoč ero resnic drugih s is tem ov. Ta argument pa č, s tem ko s toj i , tudi že

pade. Ta pogoj vsak s is tem na sebi lasten način v samem sebi sesuje v prv ine, še pre-

den si leta lahko pridobi t isto, kar bi lahko izloči l i kot »eksistenco«. Vsak sistem pač z

nenavadno l jubezn i jo go j i s is temotvorno prepr ičan je v un iverza lnos t svo jega podvze-

manja; odgovor na vsako vprašanje je že vedno integr i ran v samem pol ju, za katerega

teor i jo se izdaja določen f i lozofsk i s is tem. Fi lozofsk i s is tem je t is ta skr ivnostna oseba,

k i vzk l ika: »hi t ro posta vl ja j te vprašan ja, jaz vem odgovore«. Udejanja kajp ak t is teg a ne-

zmot l j ivega: f i lozofsko občestvo je prav speci f ično upravl jano, na vsak način pa je

st ruktur i rano. To, da se »vsak s is tem vzpostavi le tako, da se postavi vsem ostal im

nasprot i«,®' pom eni prepro sto le to, da s i s is tem zaradi pred ic i rane unive rzalno st i

- jem l je zun anjos t na način, da jo povzame va se, da jo posrka .

To nas je pr ipel ja lo do točke , v kater i lahko fi lozofske mu s is tem u at r ibuiram o »ref leks iv-

nost«, kar pomen i, da je f i lozofsk i s is tem taka bi tnost , k i s i pr idobi celov i tost le za c en o

lastne vk l juč i tve, k i fungira vselej kot nekak »t rans cen den talni pogoj«. Re čeno b ol j bru-

ta lno: f i lozofsk i s is te m je lahko le sam svoj objek t , nanaša in navezuje se la hko le zgol j

na sam ega sebe. Iz »univerzalnost i« in »ref leks ivnost i« pa izhaja še tret ja temel jna zna -

č i lnos t f i lozofskega s is tema - n jegova »nekons is tenča«, namreč nekons is tenca »rea l -

nost i«, na katero s e fi lozofsk i s is tem s kl icuje. Tej »referenčni realnost i« ne mo rem o po -

de l i t i ce lov i tos t i , sa j so - russe l lovsko rečeno - nekons is tentn i s is temi neve l javn i /ne-

možni prav kot celo v i tost i ; iz n j ihovega poc elote nja s ledi nemo žna sam ovkl juč i tev. (Sa -

monanašanje re f leks ivnega s is tema pa je neve l javno, ko s led i iz samonanašanja sa-

movkl juč i tev ekstenzi je, pa še to le v pr imeru, če s ledi iz s is tema pocelotenje njemu

ustrezne ekstenzi je. )

Fi lozofsk i s is tem i - in o tem je povse m odveč govo r i t i - s e odre kajo poce loten ju e ks ten -

z i je ( f i lozofske resnice ne moremo pocelot i t i , ne moremo j i pr idobi t i konsistence). Še

več: f i lozofsk i s is tem je ves v tem odrekanju; v tem odrekanju in oporekanju se konst i -

tu i ra. S tem odrekanjem stoj i in pade, le skozenj se lahko dokopl je do »eksistence«.

Zato lahko opomnimo, da je f i lozof i ja prav v ta namen izumi la nekatere temel jne pojme

(»katego r i je«) : npr . Bi t , Unum, M noš tvo, Števi lo, Odn os, i td. Naj tukaj le pr ipomn imo, da

se je vse sku paj pravzprav zače lo s Platonovim »Parmenidom «, k jer t i tem el jn i k on ce pt i

urezujejo drug zraven drugeg a v skup nem bival išču. Fi lozofsk i s is tem lahko, upira joč se

poc eloten ju, vzdrž i le v ne kak šni »ref leks ivni nek on sisfen ci«.

Re cana t i vpel je zato t ri »gue roul tovske teze« oz. »guerou l tovski paradoks«:®^

1. Vsaka f i lozof i ja se vselej najprej ponuja kot teor i ja neke določene realnost i , nekega

dejanskega področja; ponuja se torej izraz i to »opisno«, »deskr ipt ivno«, »ver i f ikat ivno«.

zato lahko z aus t inov sko man iro f i lozof i jo - v tak o st ruktur i ran i podm eni - zas tavim o k ot

»kon stat iv , in to v pr ib l ižku ni t i n i tako s labo. V te j razse žno st i f i lozof i ja grad i na po stula -

tu, da pojem us t reza »objektu«, »realnost i«. Fi lozof i ja s i d ida kt ično a t r ibuira eks tenzi jo :

ekste nzi ja je tuk aj samo » odnos teor i je do realnost i«, fi lozof ija torej kot zastop nik real-

nos t i , s t ruk tur i rana kot »konsta t iv« . »Aust inovsko« d is t inkc i jo per format iv /kons ta t iv

lahko popolnoma per t inentno pr iuč imo k »guerou l tovskemu paradoksu«. (Na tako for -

mirani ekstenzj i je udeleženo vse. Na univerzalnost i udeležena ekstenzi ja pa je ne-

konsistentna, i td. , i td.)

2. »Fi lozof i je se kaže jo kot neun ič l j ive g lede na zgodov ino«, kot »ve čno vel javni o bjekt i«

itd. Fi lozof i je so neuničl j ive in se v zgodovini ohranjajo: »vsaka f i lozof i ja se ohranja«. V



tej drugi tezi se še vedno ot iranja »konstat iv«, kot nam ga je Izčrtala prva teza. In čist i

učinek tega »konstat iva« ni, kot bi pr ičakovali , neuničl j iv i in pravi lni nauk udeležen na

ekstenzi j i , realnost i , pač pa t ret ja »gueroul tovska teza«. . .

3. . . . k i ne zanika zgol j tako konst i tu i ranega »konstat iva«, pač pa ovrže tudi samo di-

s t inkc i jo »performat iv /konstat iv«,^ proizvede padec te dis t inkc i je in promovira vesol je,

v katerem obstaja le »performat iv«. Ta teza nam pr ipoveduje prepros to m lepo o tem, da

zaradi ujemanja (adeguat io) s »stvarjo«, ki jo namerava f i lozof i ja zastopat i, le-ta ni ne-

unič l j iva; ta adekvaci ja f i lozof i j i ne poda r ja neu nič l j ivost i in »večnost i«. Zaradi udeležbe

na eks ten zi j i se f i lozof i ja ne ohran ja.

Če hočemo dognat i s t rukturalno razmer je pojmov do objektov svoje ekstenzi je, potem

moramo dvoj ico »eksenzi ja/ ref leks ivnost« koncipirat i v radikalni opozic i j i , kaj t i le ob

opust i tv i raz l ike tega, kar predhodi temu »označevalnemu« vesol ju, ta objekt razpust i

tudi organizaci jo razl ik, ki podpira to »f i lozofsko«, »ref leksivno« vesolje. Vsaka

f i lozof i ja vzpostavl ja svoj d idak t ični p oložaj na način, kako uobl ič i zapis odno sov - torej ,

zvedbo na zapis - ki povezuje člene, ki j ih je art ikul irala: vendar sama f i lozof i ja teh čle-

nov (odnosov, pisave) ne more izol irat i sama, pač pa mora izolaci ja dospet i iz teori je po-

l ja, kjer je bi la f ilozof i ja sam a proizv ede na.

Popo lnoma u teme l jeno lahko govo r imo o »performat ivnos t i« f i lozofskeg a, oz. o »f i lozof -

sk i vzpostavi« (Sour iau) , kaj t i f i lozofska resnica je vsa v vzpostavi .

Za »f i lozofsko vzpostavo« je temel jno izginot je objekta in v tem smis lu je Descartesov

»cogito« p aradigm a. In če se m ora obje kt izg ubit i - in to nas vod i - se izgubi zato, ker ga

subst i tu i ra pojem sam. Realnost objekta se iznič i , da bi se hkrat i pojem sam ar t ikul i ra l

kot t is ta realnost , k i jo obsega. Pojem se potemtakem vzpostavi na točki , k jer se zgubi

njegova eksten zi ja, k i pa se iznič i tam, k jer pojem zao bsež e se be sam ega, torej v točk i

č is te ref leks ivnost i , v točk i , v kater i pojem spremeni svojo naravo, v kater i gre pojem

»predaleč«, kjer pojem samega set)e pr ižene »do pojma« in stor i , da realni objekt f i lozo-

f i je retroa kt ivn o » vznikne iz te difere nc ialn e po nov itve pojma«®^ - ne gre torej za »o pis«

dejstev, pač pa v nekem st rogem pomenu za vzpostavo zapisa odnosov - kot »nevpi-

slj iv«.

Pojem se kons t i tu i ra na iznič i tv i lastne ek stenz i je, na zgub i objek ta, na č is tem obje ktal-

nem utrošku: zdi se kot , da en č len binarne opozic i je »ref leks ivnost /ekstenzi ja« dobe-

sedno eksplodira, da razpade v prv ine, da se sesede in inst i tu i ra kot č is ta odsotnost .

Drugi č len poseb ej ne fungira več kot č is ta in prepro sta od sotn ost , pač pa kot nek akš no

vaka ntno , lakun arno in evaku irano m esto, k i ga def in i ra prv i č len in obratno ; do njega se

ne jenja opredel jevat i . Iz ref leks ivnost i f i lozofskega pojma izhaja nekonsistenca »nje-

gove« ekstenzi je: zasnav l ja jo ref leks ivna per form at ivnos t ko t točka, v kater i gre pojem

zm eraj do konca - torej pred aleč.

Ref leksivnost torej ne sestoj i v enostavni e l iminaci j i in anulac i j i ekstenzi je, pač pa »v

negat ivni postavitvi le-te«:^® ekstenzi ja je opuščena na način, kot da ni. Čist i učinek na

negat ivni način vpisane ekstenzi je pa je ref leks ivnost f i lozofskega pojma: ref leks ivnost

je pač vedno le rezul tat obrnjene ekstenzi je oz. natančneje; ref leks ivnost je obrat ek-

stenzi je sam. Obrat eks tenzi je n aredi , da vznikne ref leks ivnos t kot pravo ime za f i lozof -

sko vz postavo, k i se formira na sam i eks tenzi j i , k i nam je še oči tna na »prv i pogled«, ta-

krat ko še z nena vadno prep r ič l j ivost jo govor i resnico ne ke »realnost i«.

»Znanstvenost« ( t . j . udeležba na pozi t ivni ekstenzi j i ) n i napaka, pač pa nekaj nujnega

za ref leks ivno vzpostavo samo, k i se konst i tu i ra takrat , ko je »znanstvenost« že mimo,

ko postane »znanstvenost« odveč, ko »znanstvenost« že pade, ko »znanstvenost« za-

muja za svojo lastno » znan ost jo«. Pr i f i lozof i j i ne smem o zane ma r i t i n jene eks tenz iona l-

ne usme r jeno st i , če ne je le zgol j iz l iv č is te su bjekt ivn ost i ; n i t i ne smem o eks tenzio naln e

usm er jenost i ponuja t i ko t temel j in osnovo, če ne, jo zam ešam o z zn an os t jo .^

Ugotovim o lahko, da se zno traj tega, kar smo ko ncipira l i kot f ilozofs k i s is tem, na s peci-

f ičen način umešča dvoj ica »Fi lozof i ja/Znanost«; »Fi lozof i ja« drž i not ranjo mejo, »Zna-

nost« pa zunanjo mejo f i lozofskega s is tema. To pa stor i , da se f i lozofsk i s is tem zapre

sam vase -Zn an stve ni d iskurz« prod ucira zunan jo mejo, k i jo pr izadev ata le »ma nko



manka«®' in »zapora«: zaprt je pol ja opravi »znanstveni diskurz«, ki »zaprto pol je, ki mu,

če ga gledamo od znotraj, ne vidimo nobene meje, razloči od izr injenega prostora. Izr iv

je druga stran zapore. Ta izraz je zadosten, da nas opozori, da je sleherna znanost

stru kturira na kot psiho za: izr injen o se vrača v obl ik i nemožnega«.®®

»Manko manka« pa odpira v s lehernem znanstvenem diskurzu prostor za »ideologi jo«,

torej za »speci f ično«, »st ruktur i rano zunanjost«, k i znanstvenemu diskurzu »notranje

ne pripada«,®® a ga ne jenja spremljat i .Discipl iniranju diskurza pa ne služi jo le »episte-

mo loški rez i«, pač pa »epistemo logi ja« sa ma: epistem ologi ja kot d iskurz o znano st i . To

je njena minimalna, a zadostna def inici ja. In kaj, če hočemo razčlenit i vsa možna raz-

mer ja med znanost jo in epistemologi jo?*° Izol i rat i moramo kajpak zakon te č leni tve.

Znanost in epistemologi jo (kot dve matr ični vrednost i ) lahko var i i ramo glede na eksi-

s ten co in štev i lo. (Zna nost eksis t i ra al i ne eksist i ra - kaj to pomen i za epistem ologi jo, in

obra tno? Znan ost se jeml je v s ingularu al i v p luralu - kaj to pomeni za epistem olog i jo, in

obratno? Kaj je epistemologi ja ne-znanost i in katera znanost ust reza ne-epistemologi j i

itd.)

To, da je epistemologi ja v nekem razmer ju z znanost jo pomeni, to, da se univokna pot

»znanost i« nalož i episte mo logi j i in da se pote mta kem ta univokna pot nam est i od »zna-

nost i« prot i »epistemologi j i«, zaradi česar epistemologi ja vedno zamuja za znanost jo,

vedno dospe prepozno, kaj t i izbor poteka smer i izk l jučuje vsa možna razmer ja, uteme-

l jena na obratni smer i . Vp raša nje je le, če lah ko štev i lo teh izk l juč i tev k ontam inira inte-

res matr ice in paral iz ira njen učine k?

Če vsa ta razmer ja prete htam o in preud ar imo glede na ek siste nco in štev i lo »znanost i«

in »epistemologi j«, nam glede na »naravo« razm er ja ne preostane prav nič , saj nam gre

vses kozi prav za »smer«. Tudi celo, če oba termina a nul i ramo , nam ne osta ne zgo l j ka ko

»čisto«, »formalno« razmer je, pač pa neko - v s t rogem pomenu besede - usmer jeno

razm er je (v skrajni instanc i od ene nič le k drugi) ', kaj t i epis temo logi ja se zmeraj def in i -

ra po znanost i (spacialno, temporalno in kavzalno) . »Govor ična udobnost« se st ruktur i -

ra v matr ic i zakon a č leni tve.

Ne gre nam več tol iko za »realni objekt znanost i«, nit i ne za »naravo« znanost i, njeno

»vsebino«, funkcioniranje, realno zgodovino, pač pa nam gre predvsem za razmer ja

znanost i do svoje teor i je, z last i če upoštevamo pr ipombo Mi l ler ja: »Znanost . . . kon-

st rui ra svoje področje«," " in Lacan a: »Eden povrzoča znanost«.*^

Realni koncept not ranje f i lozofske meje pa naj bo: Eden. Predpostavimo torej , da »je

Eden«, lacan ovsk i »Y a dTUn«.*® Ne gre nam za mist ikovo fantazm o Enega »univerza-

lne fuzi je«, za Enega, ki me ji na »no rost«: ne pris taja m o na Enega, ki ga lahk o uo bličim o

v načinih »intui tivnega«, »fuz ionalnega«, » l jubezen skega «. To je tis t i Eden, k i ne ko res-

pond ira al i pa konverg ira z drugimi v ničeme r, to so Eni , k i so brez razm er ja me d sabo:

skup na j im je edinole nj ihova »zu nanjost«. Torej gre pr i našem izboru Enega s le jko pre j

za obs toj Ene kot ene žen ske - saj j ih z do njua no vsko man iro jeml jemo le en o-p o-e no *"

in za to več kot o eni tudi ne mo rem o govo rit i - torej, t iste »ene žen ske , ki sre ča f^loškega

le v ps ihozi«.*® Je to že dovol j , da Enemu a t r ibuiram o s tatus minimalne »zna nstven o-

st i«?

Rek li bom o takole: ta ena (žen ska , »naš izbor«) si zno traj pol ja, ki jo zade va, en ega pre-

pove, a ne zato, ker bi le-ta fun gira l kot D rugi, nit i ne zato, ker bi Eden š tel kot Drug i, še

manj zato, ker bi Drugi predhodil Enemu in ker bi bi l Eden predhodnik dvojice, pač pa

preprosto zato, ker »ni drugega Drugega«. Zato znotraj tega pol ja ni punktualne, č is te

meje, meje »kon cesi jam« , k i j ih vsaka ž ens ka naredi Enem u: druga če rečen o, ta meja ni

nora, vsaj ne pop olnom a nora. Vsak o znač evale c, k i se v svetu govo rečeg a bi t ja p osta -

v l ja kot o bjekt , naredi , da »je Eden«. Toda: »Al i zad ošča en označe valec za utem el j i tev

ozn ače valca Enega? « To je hkrat i Mi l ler jev »manuduct io«.*®

Torej : »Y a dT U n« in ta Eden zavzema pol je ozn ačev alca: ta Eden vel ja le v pol ju ozna -

čev alca , in za to je be da sto g ovo rit i o tem, »da na j bi bit bi la« in »da naj bi neb it ne bi la «.* '

Je potem takem Eden nekaj , kar se drž i brez bi t i?

»Saj ne poznam o druge o pore, s katero bi v svet vpel ja l i Enega, kot označev alca kot ta-



keg a, to je, v tol iko, kol ikor se ga na uč im o loč it i od učink ov označevalca.«*®

Gre prepros to zato, da ozn ače valca izol i ramo kot Enega in ta lacano vski »Y a dT Un « je

zgol j prv i korak tega , česa r Drugi je Ed en -v-m inus u (Un -en-m oins ) . To pa je bil Don Ju -

anov tem eljni m ot iv (m il le e tre), in prav zato Ed en šteje brez bit i.

»Razkr i je se, da vednost o enem ne pr i t ia j od te lesa. Vednost o enem . . . pr i t ia ja od

ozn ače valca E den. Al i pr ihaja ozn ače vale c ed en od tega, da je ozna čeva lec kot tak ve d-

no le eden -m ed- dru gim i refer i ran na te druge, le raz l ika do drugih.?«*®

In ravno znan ost p redpo stavl ja, da je v svetu ozn ačev alec, k i n ikomur nič več ne p om e-

ni , a se organ iz i ra in ravna po do loče nih zako nih.

Skratka in potemtakem: opust i tev ekstenzi je ni gola in preprosta odsotnost , pač pa v

zadnj i instanci »označevalna«, »st rukturalna« odsotnost , saj imata oba č lena binarne

opozic i je, kot smo jo vpel ja l i , ekstenzi ja in ref leks ivnost is to dis t inkt ivno v logo, is t i ne-

gat ivn odi fere ncu ialn i n ivo, saj je - lahk o bi rek l i - ref leks ivna v zpos tava na eksten zi j i iz -

veden postopek, kot pravi »dejavnik postopka« pa se instavr i ra pojem . . . in to ne osta-

ne brez učinkov v prostoru, k i pr ikr iva raz log svoje »eksistence« v sami »notranjost i«

svojega »delovanja« oz. zast i ra st ru ktur o vzroka v same m pros toru učinko v (Mi l ler) .

Vse bol j se nam »ekstenzionalna usmer jenost«, »skl icevanje na realnost« ipd. , izr isuje

kot vel ik i t r ik f i lozof i je, kot skop ična me todo lošk a in taks inom ična prevara, ki dob i svoje

pravo in pravi lno ime v »hipnot ičnem« oz. »sugest ivnem« učin ku »fascinuma«,®° ne ka k-

šnega konstruiranega »očaranja«, kot »utopična točka v st ruktur i , n jena nepr is tna toč-

ka al i n jena to čka v neskončn ost i«,®' lahko ce lo rečem o, da je f ilozof i ja v te j legi »stvar

l jubezni na prv i pogled«, »uročenost i«, »real iz i rane haluc inaci je« al i pa »uspelega sre-

čanja« . »Fascinum « f i lozofsk ega je prav sam obrat ekstenzije.®^ Če lahko za zna nstv en i

diskurz rečemo, da nima »utopične točke«, potem lahko ravno obratno t rd imo za f i lozof -

sk i d iskurz: f i lozofsk i d iskurz ima -utopično točko« kot »obrat«, k i hkrat i vk l jučuje ref -

leks ivnost in nekonsistenco in k i se ne upostavi kot objekt (n i t i ) lastne ekstenzi je, saj

gre za per format iv f i lozofske vzpostave, ne pa za -op is« samo nanaša nja .

»Pojem, k i pr ide ref leks ivno na me sto svoje eks tenzi je , izgine kot pojem, k i na e kste nzi j i

obs ta ja : vzpostav i se kot ind iv iduum, vendar pa n ikakor ne predmet kakršn eko l i e ks te n-

z i je, k i b i znova pr ivedla do obsto ja pojma. Ref leksivna v zpos tava ukine dv ojnos t pojma

in ekstenzi je v sovpad pojma ter ekstenzi je kot izničene: le tako se lahko pojem vzpo-

stav i per forma t ivno, kot potez a svo je nične ekstenzije.«®^

Pojem se vselej vmest i le ob hkratnem sovpadu s potezo nevt ral iz i rane ekstenzi je, zato

pa ekstenzi ja ni pravi izpadl i objekt , dasi jo mora f i lozof i ja iznič i t i , ako hoče sploh kaj

»proizvest i« oz. »vzpostavi t i«, saj v nasprotnem pr imeru obt ič i le na s lepem t i ru »kon-

stat iva«, »opisa«, »ugotavl janja« in »poročanja« ; v tem am f ibol ičnem mo me ntu pa lahko

tudi pr ipoznamo nekakšno v i r tualno »prakt ičnost« f i lozof i je same, k i nam v tem prebl i -

sku/pres ledku ob l jub l ja neko »rentab i lnos t« . . . nekakšno ure jeno » izvrš i tev de jan ja«.

V tem pres ledku , podvržen ost i , pa sta s i .svojo stavbo zgradi la Kan tov »pra kt ični um« in

Descartesov »cogi to«, oba pa sta morala korelat ivno te j »postavi tv i« vpel jat i Boga, k i

p rav ko t č i s t i označe va lec -sub jek ta -za -ka te rega-se -p redp os tav l j a -da -ve , ne po t rebu-

je udeležbe v »l ingvist ični« okol ic i . Pojem obstaja na tem, kar izk l jučuje. Obstoj i torej ,

s t rukturalna konvergenca pojma in »nevtral iz i rane ekstenzi je«, k i jo zastopa »ostanek

te nevt ral izaci je« - pojem se ident i f ic i ra s tem »ostankom«, z »ostankom« izk l juč i te ek-

stenzionalnega niza, z »ničem«, k i preživ i nevt ral izaci jo in je sama -meja« pojmovnega

ekstenzionalnega niza. Prav to pa je tudi t is t i objekt , k i manjka ekstenzionalnemu nizu

Kot sm o že omeni l i , »ego cog i to« ne sodi k eksten zi j i tega, kar je mo goče mis l i t i : »to je

bi t vznik lega mis lečega ident i f ic i rana z odsotnost jo objekta mis l i«.®* (Mimogrede: da

nam ni t reba sub jekto ve b i t i preda leč izganjat i , izvedem o le to operac i jo, v kate r i se za

hip zaisk r i t is to ne kaj ma lega sub jekta, »neka bi t , k i se pojav l ja le v prebl isku « )

V h ipu, ko se zas tane k v konc eptua lnem a paratu pre lukn jan ponu di pog ledu - t is temu

pogledu iz - l jubezn i na prv i pog led«, a se - če na j uporab imo f reudovs ko m e ta fo ro -o ko

tak oj raztre šči, ko opazi, da sam eg a s eb e ne vidi ob čas u, ko vidi - svet« (Umvvelt) oz.,

ko v »kon cep tualne m razvratu« opazi , da je bi l obrat že stor jen, tedaj ta prebl isk sov pa -



de s »točkovnim in izginjujočim prihodom subjektove bit i«:®® to hkratno nastopaštvo pa

so v zgodovini ( f i lozof i je) često imenoval i »humanizem«, i td. Pojem je pač zastopnik

obojega: subjekta in obrata. Če upoštevamo, da je pojem izk l jučen iz »ekstenzionalne-

ga niza«, potem do bimo novo formulo: pojem in subjekt druži skup na izk l jučenos t , sk up -

na zuna njost . ( In eksten zi ja se poslej ne poc elot i več. I t d . . . )

Kaj torej »proizvede« f i lozof i ja?

»Ta ostanek je proizveden v samonanašanju ref leks ivnega pojma, to je v posplošeni

podvoj i tv i , iz katere vznikne to, kar se ne podvaja, nepa rnost vsa kršn e p onovi tve, to kar

kl jubu je dvo jno st i , k i je lastn a po jmo vne m u postopku.«®®

»Dvojnost« pojmo vneg a p osto pka sm o izol ira l i že zgoraj : to kar se pri ref leks ivn ost i poj-

ma izloči, to kar se izvrže, lahk o kon cip iram o ko t t isto, »kar f i lozof i ja p roizvede« - pro iz-

vede pa ekstenzi j i manjkajoč i objekt , k i ga moramo topološko iskat i med pojmom in

ostankom postopka na njegovi ekstenzi j i : formul i ramo ga kot »neparnost ponovi tve, kot

to, kar manjka pon ovi tvene mu nizu«, v dvo j ic i pa ma njka prav » ref leks ivnost«, » iden t ič-

nost« tega, kar nastopi le tako, da se ponovi (»Ref lex io« pojm a se organiz i ra v »p onovi-

tev«, ki je » prvotna: z njo smo tud i začeli . ) . In kako se to v zp os tav l ja?

»Razl ika, v kater i se uteles i ne skla dn ost ident ične ga s sam im s ebo j v ponov i tv i, je t ret j i

č len, k i zastopa manjkajočo ident ičnost ident ičnega. Vendar ta t ret j i č len dvoj ic i n i

soča sen: ob staja na dvoj ic i in ko pr ide vrsta nanj , nastop i le tako , da se podvo j i , tako da

zopet omogoči obstoj nedosegl j ivemu t ret jemu . . .«®' Ta t ret j i pa v dvoj ic i n ikol i ne na-

stopa kot ed en izmed njenih č lenov, pač pa vselej »eksist i ra« ob dvojici kot razlika.

Pojmu vselej nekaj manjka, da bi se »pr ignal do pojma«, da bi samega sebe »nagnal v

pojem«, pojem je torej » lakunaren«, »manjkav«, vselej nastopa zgol j kot »pojem-z- luk-

njo«, ki se inst i tuira kot čist i izvržek art ikulaci je filozofskega produkta in njegove lastne

izničene ekstenzije. Tega ni pot rebno pose bej dokazovat i .

1. Filozofski diskurz se konstituira na podlagi izničenega objekta: objekt je tisti, ki je izri-

njen v specifično zunanjost.

2. Znans tveni diskurz se konstituira na podlagi izničenega pom ena:^ tukaj se izriva zu na-

njost

sama.^^

Oba d iskurza tore j s pomoč jo ure jen ih t rans form ac i j konverg i ra ta v ps ihot iz iranem »izri-

vu«.

Do tod je bi l naš b azičn i referent F. Re can at i, posle j pa bo to - ne da bi se ob tem sm eš il i

s kakršnokoli »f i lozof i jo znanost i« al i č im podobnim - F. Regnault .®® Ponujeno dialekt ič-

no gimnast iko s i ne pomiš l jamo sprejet i , saj je z aspekta f i lozofske pedagogike nujna,

formalna z asp ekta m etode, n jeni rezul tat i pa so povsem nene varni .

Regnaul t s i paradigmat ično »matr ico matr ic« - saj prav za č is to funkcioniranje matr ič-

nega mehanizma mu gre, pa ne zaradi domnevne »st ruktural is t ične« eksploz i je - spo-

sodi pr i P latonovem »Parmenidu«; ta dejavnost pa ne mine brez »epistemološkega pu-

č izma«, a je n jegovo me sto natanč no do ločeno in doseg s t rogo odm er jen.

Matr ico bomo iskal i v eminentno »f i lozofskem« tekstu, hkrat i se bomo pa pretvr ja l i , kot

da je bi la matr ica Platonovega »Parmenida« narejena za znanost , saj funkcionira prav

tako uč inkov i to tud i potem, ko van jo vpe l jemo d ia lek t ike Zna nost i /Ep is te mo log i j .

»Znanost« in »epistemologi jo« vpel jemo kot dve vrednost i v matr ični pogon - le zakaj

ne? - in Eden in bi t s ta kajpak dva ob jekta g lede na štev i lo in e ksis ten co .

1. Šibk a pretveza so »sem ant ični« raz logi , k i nas vodi jo v t rd i tev, da Eden kore spo ndira

zna nost i , češ sa j je b il Eden ved no bol j obje kt znan ost i , in da bi t kore spo ndira ep istem o-

logi ji , če š bi t je b i la pa vedno b ol j obje kt m etaf iz ike, k i ima t ja od Ar is totela ep istem olo -

šk i s ta tus d iskurza o znanost i . »Seman t ična« ko nvergen ca je vendar podre jena s in ta k-

t ičnemu in aks ioma tskem u fun kc ion i ran ju vsakeg a termina v vsak i h ipotez i, in če se že

povezava mesta med Enim in znanost jo ohranja, pa se nedvomno radikalno izgubl ja

• smise l« Enega od ene h ipoteze do druge. (Le sorazm er je os tan e nekak o ko ns ta nt n o-

glej zgoraj ) Eden in bi t v »Parmenidu« ne funkcionirata č is to popolnoma formalno, pač

pa vsaka hipoteza vpel je določeno štev i lo predikatov al i re lac i j , k i se opirajo na smisel ,

k i ga oba termina prejem ata v aks iom ih, v kater ih f igur i rata s kup no ; te lastno st i in re lac i-



je pa se razkr i je jo kot nadležne za znanost in epistemologi jo, saj so vendar prejele od

drugod.

In to nas vodi k drug i pretvezi , k i se zdi za spoznan je mo čne jša, opredel ju je jo pa t rd i tev,

da je bit vselej def inirana glede na Enega, ker pač Eden zapoveduje bit i . V tem primeru

se kajpak ne ohranja nič od smis la terminov, saj znanost in epistemologi ja prevajata

Enega in bit povsem brez nevarnost i ; alergi ja je legit imna, a šibka in revna. Res je, d do-

bimo osem oz. devet razmer i j znanost i in epistemologi je; ker gre pa za znanost in epi-

s temologi jo, je t reba vpel jat i n j ihove lastnost i od drugod, drugače povedano - t reba j ih

je uvozi t i iz nekega mesta, k jer so že def in i rane in predpostavl jene. Torej : matr ica ne

samo, da je revna, je tudi neu porab na. To kar na eni s t rani p r idobim o po zaslugi forma -

l izma, na drug i s t rani se veda izgubimo z uvoženimi lastno stmi, t .j , s t is t imi lastno stmi, k i

so bi le proizvedene nekje drugje; lastnost i moramo enostavno pr ik l icat i iz drugega po-

l ja, a l i pa lastnost i Enega at r ibuirat i znanost i ; ta druga možnost b i nam pa povzroči la

štev i lne težave, bese dne igre, s lepe ul ice in absurd nost i .

A legor i ja lahko vendr le tudi uspe; prva hipoteza, k i postavl ja Enega kot absolutno Ene-

ga in zavrača mnogoterost , se mora povrni t i k vzpostavi tv i Enega kot č is tega označe-

valca, s kater im je s s tal išča »smis la« zamenl j iv vsak drug; enega se lahko popolnoma

upravičeno zamenja z »znanost jo«, a l i s kater imkol i označevalcem i td. Vse hipoteze s i -

cer a legor i jo pot r ju je jo, hkrat i pa jo naredi jo tudi nelegi t imno .

2. Seveda nam ne gre za kakšno teor i jo, po kater i b i se označevalc i najprej razsul i in

razmetal i , kasneje v neki nedoločeni pr ihodnost i pa bi j ih naj zgrabi la neka pozi t ivna

»praksa«, j ih d isc ip l in i ra la in uredi la v konsistentno-koherentnem dispozi t ivu, pač pa

nam gre nenavadno bol j za konstrukci jo s is temske mreže elementov, k i so sami na sebi

brez pom ena , med sa bo pa so kohere ntni ; za to dis t r ibu t ivno c i rku lac i jo pa je t reba k l jub

temu vp el jat i Enega kot ozn ačev alca; t reba je vpel jat i raven govor ice, da bi iz t rgal i »res-

nico« iz krempljev »misl j ivega«.

S semant ično konvergenco oči tno ne pr idobimo, pač pa z logičnim pr iv i legi jem Enega in

bi ti , k i se lahko at r ibuirata vsa ki možn i podlagi , tudi znano st i in epistem ologi j i , zato v te j

pr i redbi n ič ne opra vičuje teg a, da igra znan ost v logo E nega in episte mo logi ja v log o bi t i,

saj se Eden in bi t apl ic i rata povsem enakovredno na vsakega izmed terminov. (Ne po-

zabimo: v »Parme nidu« je prav Eden izbran za »diale kt ično vajo«, b it pa dobiva s voj s ta-

tus iz smis la tega Enega. Razmer je je torej dobro in natančno (nedvoumno) usmer jeno:

bi t je odvisna od Enega, Eden zapoveduje bi t i . To pa je bi l tudi »semant ični raz log«

udob nost i , k i je izbrala Ene ga za znano st in bit za epistem ologi jo. )

Popolnoma ev identno je , da je b i la spočetka semant ična korespondenca vpe l jana s

stal išča zna nos t i (Eden je njen obje kt ) in s s tal išč a episte mo logi je (b it je n jen h or izont) .

Sed aj pa Enega in bi t jem l jemo k ot gene ralna term ina, k i imata logični speci f ičn i pr iv i le-

gi j : »semant ično korespondenco« sedaj vpel ju jemo s stal išča Enega in bi t i , saj gre za

vprašanje znanost i (epistemologi je) kot ene (al i mnogotere) in kot b ivajoče (al i nebiva-

joče) ; s tem, ko vpe l jemo oč i tno funkc ion iranje Enega in bi t i v ma tr ični aks iom at ik i h ipo -

tez, ju razbrem enim o njunih »objek taln ih lastno st i«.

Povsem drž i , da imata sedaj Eden in bi t neki smisel najprej v vsaki Hipotezi posebej ,

toda vzeta kot termina generalne logike ohranjata v vsaki Hipotezi neki generalni smi-

sel, ki j ima bran i, da bi bila me d seb oj zam en lj iva.

Eden in bi t ohranjata zadostno dis imetr i jo, k i ju raz l ikuje in vmešča: ohranjata še celo

nekaj več smis la, k i j ima ne dopušča proizvajat i le zgol j n june opozic i je in dis imetr i je

vmest i tev in prav na ta pr i rastek smis la: se opira možnost podel i tve lastno-

st i in re lac i j , k i pa se upirajo lastnost im znanost i in epistemologi je, k i j ih je šele t reba

vpel jat i od drugod . Toda ta »vp el java la stno st i od drugod« ni pod obn a prv i ; v prv i pr i red-

bi smo s i moral i sposodi t i lastnost i v drugem teoretskem pol ju, te »pozi t ivne« lastnost i

so bi le že formiran e in formu l i rane drugo d: vse je bi lo že prej rečen o in matr ica je p r ispe -

la vedno prepo zno.

Sedaj pa je matr ica Enega in bi t i bogatejša, eventuelne lastnost i znanost i in epistemo-

logi je se vpel je jo le zato, da bi se obog at i le v sam em mod elu te ma tr ice: te lastno st i torej



niso realne, pač pa možne - šele m atr ica konst i tu i ra nj ihovo pozi t ivno st . Toda le zaka j b i

znan ost in epistem ologi ja prejema le »pozi tivne« lastno st i iz dela lastno st i , k i so eks klu -

z ivna apanaža Enega in bi t i? V tem je težava Eden in bi t nedv om no ne kom unic i ra ta z

zna no st jo in episte mo logi jo (k i drž i ta njuni mest i ) kot lastnost i , k i vznika jo iz n june op o-

z ic i je. Al i se lahko okor is t i z d is imetr i jo med obema redoma usmer jenega poteka? Po-

vsem neleg i t imno je, da Eden in bi t nalož ita zna nost i in episte mo logi j i t is te lastno st i , k i

j ih dolgujeta svoj im lastnim konceptom. (Zato se zdi vsako srečanje Enega s časom,

mestom, i td. , ne pa z bi t jo, kompromis - n jegova univerzalnost , apl ikabi lnost na vsak

termin se nujno zdi kom prom isna.

Težavo druge pr i redbe lahko el iminiramo, če učinkovi to raz l ikujemo: Enega kot sub-

s tant iv in enega kot a t ribut . Vp iše se presežek Ene ga-su bstance nad en im -pred ikatom ,

k i ov ira as imi lac i jo En ega znan ost i , itd. (Taka su bst i tuc i ja ne more bi t i izveden a - včas ih

lahko le izhaja iz narave določenih Hipotez. ) En-substanca presega enega-predikat

predvs em zg ol j v možn i kol ič in i predikatov sa mih: En je subs tanc a za to, ker fungira kot

skupna opora vsem predikatom, k i mu j ih d is t r ibuira matr ica. Tako ni več težava v obči

apl ika bi lnos t i termina en, marveč ravno v tem, ker se je znan ost ident i f ic i ra la z Enim in

epistem ologi ja z bi tjo, to pa le zato, ker je Eden po dlaga, na katere ga se sk l icuje teor i ja,

katere en je (»p redic i rani e n «) .

(Prav iz tega presežka Enega, k i je podvržen preprostemu predikatu enotnost i in k i se

lahko apl ic i ra na vsak objekt , pa pr ivre inhibic i ja, k i naredi subst i tuc i jo salva ver i tate

znanost i (v Platonovem smis lu) povsem nadležno.

Skra tka: ne deluje to l iko teor i ja tega, k i je en (pred ikat def in i ran z diho tom ično opo zic i -

jo) , kot tega, k i je Eden (su bsta nca def in i rana sama s se boj) .

3. Korespondenco med znanost jo in Enim ter epistemologi jo in bi t jo, je t reba opust i t i ,

same funk ci je Enega in bi t i pa ne več prena šat i na znan ost in episte mo logi jo, pač pa na

enotnost in b i t znanost i a l i epis temologi je. (Na katero 6d obeh?) Če se ohrani postulat ,

da obs taja red usm er jen ega pote ka od zna nos t i k episte mo logi j i in če se ohrani def in ic i -

ja epistemologi je kot d iskurza o znanost i , se izkaže, da so funkci je Enega in bi t i sedaj

prenesene na znan ost samo. Kar pomeni da: P la tonsk i model dop ušča razč len i tev vseh

možnih teor i j enotnost i (a l i neenotnost i ) koncepta znanost i . Če Platon naredi teor i jo

Enega, potem hkra t i izdela tudi teor i jo znan ost i kot ene (Po dobn o z bi tjo. ) .

Torej : pr i rastek lastnost i Enega (bi t i ) , n jegove semant ične konstaminaci je, formal izem

opozic ionalnega funkcioniranja i td. n iso več zadrega za znanost , saj gre le še to l iko za

znanost , kol ikor je gledana skozi vrste svoje enotnost i (b i t i ) . (Vse te zadrege so lahko

ohran jene integralno. ) . Zn an ost mo tr imo le še glede na vrste njene en otno st i (ek sis te n-

ce) : znanost je reduc i rana na prob lem enotn os t i (Tvegam o »esenc ia l izem« ) .

Od tu pa izhaja tudi s tatus ep istemo logi je: epistem olog i ja je diskurz o zna nos t i g lede na

to, da se reče, da zna no st je ena al i ne, da je al i ni. Ek siste nc a (al i ineks iste nc a) in eno t-

nos t (a li mno goteros t ) z nano st i rad ika lno zapoveduje ep is temo loškem u d iskurzu. To l i -

ko je epistemologi j , kol ikor je koncepci j te enotnost i in eksis tence. Model matr ice mora

upoštevat i tako pr imere eks is tence kot neeks is tence, tako enotnos t i ko t mnogoteros t i

znan ost i . S spre vrni tv i jo sme r i razm er ja lahko apl ic i ramo E nega in bi t na eno tnost in ek-

s is tenco sam e ep is temo log i je , vendar s tem tako j vzn ikne d iskurz o ep is temolog i j i, kon -

s t itu i ra se neka kšn a »epis temolog i ja ep is temolog i je«, tako da popolnom a um anjka n je-

govo razme r je s samo znano st jo . V našem izboru nedvomno m anjka razme r je znanost i

do svojega ob jekta (mend a se ne bomo po vsem teh spraševa l i , k je sm o ga izgubi li ),®'

n ikakor pa ne manjka razm er je zna nos t /ep is tem olog i ja (Vsaka iz java o znano st i p r ipa-

da epistemolog i j i : pod ročje episte mo logi je je sestavl jen o iz teh iz jav. ).

1. Dialog »Parmenid« je st rogo aporet ičen: vendar fo ni n ikakršna parodi ja logike, to

niso v i roni ji sku pa j zmeta ni zeno nsk i argum ent i , to ni sof izem ni t i mis t ika ni t i ezoter ika.

2. Obtoži t i ser i jo Hipotez v »parmenidu«, da so igra, pomeni pozabi t i zakon te igre. Ta

-zakon pisave« st rogo ločuje »mis l j ivo« al i »neprot is lovno« od »vpis l j ivega« oz. » izrek-

l j ivega«: Hipotezo je treba izgovorit i do konca, tudi če se je ne da več misl i t i (Le misl j ive-

mu se lah ko p ripiš ejo sofizmi.) .®^



3. Treba je pos tav i ti tako eks is te nco kot ne eks is tenc o izbranega ob jek ta , ako hočemo

učink ovi to vad i t i.

A: Izberemo torej Enega: mo tr imo ga lahko kot b ivajočeg a al i pa kot nebivajoče ga. S tem

dob imo dve Hipotezi . B: Če motr imo Enega s eda j kot abso lutno enega, sedaj kot re lat iv-

nega z bi t jo (3ud eleže neg a«), do bimo dve novi Hipotezi. Tako imamo št ir i .

C: Če motr imo to minimalno dialekt ike Enega ne več v nje j sami, pač pa v razmer ju z

Drugimi, dobimo št i r i nove Hipoteze: En bivajoč i abso lutno. En bivajoč i re lat ivno. En ab-

solutno nebivajoč i . En relat ivno nebivajoč i (Vsakič pa je lahko motren tudi s s tal išča

Drugih: sedaj sko zi »po zi tivne« las tnost i , seda j skozi »negat ivne« lastno st i . ) . Ta ko j ih je

osem.

Drugi so vedno def in i rani g lede na naravo Enega: v Hipotezi V. in IX. so drugi motreni

glede na sam ega sebe le zato, ker je En (k i je a l i pa ni) »nepa rt ic ipabi len«, »neud elež-

Ijiv«.

D: Me d drugo in t ret jo je nekak »korolari j« drug e (Co rnford) , k i capl ja zaradi »se ma nt ič-

nih raz logov« ved no malce zadaj .

( 2 x 2 ) + ( 2 x 2 ) + 1 = 9

Dihotomična/kombinator ična shema kaže tako®^ podot»o:

^ ab solu ten I.

En/Drug i

Je En rela tive n II.

absoluten V.

Drug i /En

relativen VI.

(+111.)

_ ab solu ten VII.

En/Drug i

relativen VI.

En ni

absoluten IX.

Drug i /En

rela tiven VIII.

V prvem razde lku formirata po zic i j i abs olutno Enega in re lat ivno Enega prv i dve H ipote-

z i : ko postavl jamo absolutno Enega, dobimo zgol j negat ivne lastnost i Drugih, saj je

Eden ločen od D rugih in Drugi so ločeni od Enega. Ko pa vmeš čam o relat ivno Enega, s i

Drug i pr idobi jo pozi t ivne las tnos t i , saj so mo treni g lede na sam e sebe. V drug em razdel-

ku pa pozic i j i abso lutno Enega in re lat ivno Enega formirata še sto in sedm o Hipotezo: ko

postav l jamo t is tega nep ar t ic ipab i lnega a bso lu tneg a Enega dobimo Druge brez razmer-

ja, saj v Drugih ni nob ene ga enega. Ko pa postav l jamo relat ivno Enega, pr idob imo s icer

pozi t ivne, vendar izginja joče lastnost i (Kaj t i Enega ni ) . Drugi so, namesto motreni kot

neb ivajoč i , motren i kot b ivajoč i v opo zic i j i z Enim.

Hipoteza I I I . je »plur i funkcionalna«, to je Hipoteza »postajanja« in »razvi janja« in jo je

t reba vp el jat i iz č is to st ru ktura lnih raz logov, da bi sploh bi lo mo goče p resto pi t i iz kate re-

kol i polov ice t reh diho tom i j na drugo polov ico.®*

Fi lozofsk i d iskurz izv rže ob jek t ; znot ra j n jega mora zato os ta t i razmer je zn an ost /e p is te -

molog i ja netemat iz i rano. Znanstvenemu d iskurzu pa prav netemat izac i ja svo jega

objek ta dopuš ča s t rogo in dos le dno tema t izac i jo sk lopa znan ost /ep is tem olog i ja . To pa

počne Regnaul t

Hipoteza

AKS IOM I: Eden je en in ni mnogo ter na n oben način. Nima delov in ni celota.

LA ST NO ST I: Nima za če tka , nit i ko nc a, ni om ejen , brez ob lič ja, je le v seb i in ni niti v sebi,

ni negibljiv, nit i giblj iv.



RELACIJE; Ident ičen je le sebi in nit i sebi, razl ičen le od samega sebe in nit i od samega

sebe, ni podoben sebi, nit i nepodoben in hkrat i podoben le sebi, enak le sebi in nit i sebi,

nit i starejši in nit i mlajši od sebe. Ni bil, nit i ne postaja, nit i ni. »Nima nit i dovolj bit i, da bi

sploh bi l en.« O njem ni nit i »znan ost i, niti ob ču tka, nit i m nen ja«.

Torej znanost je absolutno ena in njena enotnost je, medtem ko mnogoterost znanost i

n ima nikakršnega smis la, saj m plurala znanost i . Znanost n ima delov in znanstvenost

torej ne more bi t i del jena, am pak je vsa v sami sebi . Tej zahtevi pa lahko ugodi le ma te-

mat ika oz. matemat ična logika, k i je ident ična sami znanstvenost i , saj je znanstvenost

tega, česar ni v matemat ik i , n ična. Tako konstrui rani b i tnost i ne moremo at r ibuirat i n i -

kakršnega začetka - n i t i od egipčanskega zeml jemerstva, n i t i od kakšne »ideologi je«,

ni t i od kakršnekol i »psihološke« oz. »t ranscendentalne« dedukci je. Ne vzdržuje raz-

merja (podobnost, razl ičnost, i td.) z ničimer, kar bi j i bi lo zunanje: nit i z eksperimentom

nit i z apl ikaci jo. Ni popolnoma ident ična sama sebi , toda vpel java neident ičnost i sami

sebi jo izk l juč i iz realnega in jo prepušča č is temu miš l jenju; je »nerealna stvar v

mišljenju«,®® sa j ve nd ar »m otre n obje kt n ima n it i do vo lj bit i, da bi bil en «.( 14 1 ,e)

S tem smo pa že tudi dedu ciral i sam nivo govo r ice, iz katere ga nam ud ar ja ozn ačev alec

znanost i , k i zavrača vse predikate in poslej š te je le kot označevalec, k i n ima svojega

lastnega označevica, kot označevalec neoznačevalca. Enega prve Hipoteze pa ne

smemo asimi l i rat i parmenidovski zapr t i in homogeni b i t i , k i je absolutno ena in bivajoča

in ki je »brez man ka«, saj s tem, ko je ni, povse m ma njka. Lahko bi rek l i , da parm enido v-

ska bi t ne manjka brez pomena: platonovski Eden pa tukaj manjka prav zato, da ne bi

ma njkal brez pom ena , saj manjka biti.®' Eno tnost zn ano st i ne more bi ti as imi l i rana par-

men idovsk i s fer i: »Teori ja znan ost i je lahko le teor ija enotnos t i zn a n o s t i . . . Če to ta lno

vede nje nima več s m is la . . . potem ga zun ajzna nstve no n ima radikalno več.«®®

Toda je sploh možen disku rz o te j abso lutni eno tnos t i zna nos t i?

Treba je s i tu i rat i d isc ip l ino, k i b i vpisala znači lnost i t^ko postavl jene znanost i : zanima

nas »drugi eneg a«, zato moram o vpel jat i, kore lat ivno prv i peto H ipotezo.

Hipoteza V.

AK SIOM I: Eden je ločen od Drugih. Tret ja rešitev je izkl juče na ( je le Ede n al i pa D rugi).

LAST NO STI: Nim ajo sku pn e vezi . Eden ni v Drugih. Drugi n iso en, n i t i mno žina, n i ti ne-

premaklj iv i , nit i premaklj iv i .

RELACIJE: Niso nit i podobni, nit i nepodobni Enemu, nit i ident ični, nit i razl ični, nit i v po-

stajanju, n i t i manjš i , n i ti večj i drug od d rugeg a.

Eden prve Hipoteze je bi l hkrat i »zaprt sam vase« in »brez zunanjost i«. Če je enotnost

postavl jena kot absolutna in brez zunanjost i , potem ni prostora za epistemološki d i -

skurz, ki bi j i bi l notranj i , ident i f ic iran al i pa bi l ident i f ic iran »zunanjost i« te enotnost i ; ni-

kak ršna relac i ja j i ne more bi t i dode l jena ( to je npr ., meja bo lzano vske epis tem olog i je) .

le s tatus govor ice je lahko dodel jen te j epistemologi j i ( to je meja neopozi t iv is t ične logi-

ke) . Epistemologi ja je znanost znanost i , saj je ident ična znanost i . Znanost je vsa svoja

epistem ologi ja, k i se mo ra nujno id ent i f ic i rat i znans tven ost i ( to pa je bil tudi vel ik up E.

Husserla).®® Postane ime tega, čemur ne pripada nikakršno ime.

V enotnost znanost i se torej ponovno vpel ju je »zunanjost« kot nemožno. Prav diskurz

»brez lastnost i« o znanost i zapre »Tractatus-Logico-Phi losophicus« L. VVit tgensteina:

»Pravi lna metoda f i lozof i je bi bi la pravzaprav naslednja: nič drugega reči kot to, kar je

mogoče reč i , torej s tavke naravoslov ja - torej nekaj , kar n ima s f i lozof i jo nobenega

oprav ka . . Moj i s tavk i dajejo pojasn i tev s tem, da j ih bo t is t i, k i me je razumel, p repo -

znal za nes mise lne, ko se bo skozn je - na njih - povzpe l iz n jih; (Mora tako rek oč odvre či

lestev, potem ko je splezal po njej. )«'°

Bachelardovsko: znanost je povsem razrezana, nobena napaka n i nepomembna, vse

ideologi je so j i not ran je in nobe na ne najde v zna nos t i dokaz za svojo lažnost in n ap ač-

nost.

Zn ans tven ost izr ine ma nko izven svojega pol ja: ma nko se izrine in v tem smis lu zna nos t

v isoko ceni »manko manka«." Tu gre prav za t is to, k i je, ko pr ide na vrsto, izk l jučeno:



Eden zna ns tve no s t i j e t o re j ma nko tega » man ka ma nka« , sa j zuna j zna no s t i ( np r . I H ip )

n i n ič . Namesto, da b i b i la znanost izk l juč i la v zun an jo s t , i zk l j uč i zunanjost samo : izriv iz-'

riva privre kot šiv, ki sestoji v tem, kar je v znanost ponovn o vpeljalo neko

zunanjost, na kateri pa se je znanost izničila kot subjekt svojega diskurzato je trenu-

tek, ko se zunanjost povrne Enem u. To je pa šiv tega, kar je iz znanos ti izključeno: ponovn o

vpeljana zunanjost je šiv izriva, zato pa ne more biti šiv subjekta, saj v tej strukturi igra izriv

vlogo subjekta in ne pozabim o - izriv je šiv, zato je treba strukturo Eneg a prve Hipoteze pri-

poznati kot strukturo subjekta, kot ime dom nevne ga izriva.

Znan ost se izključi iz diskurza o njej sami ko

t

subjektu sebe: če

vz

trajamo in tej »znano sti"

podelimo ime znanos t, ta diskurz, iz katerega se izključuje pa imenujem o epistemologija,

potem ravno ta epistemologija igra vlogo znanosti, saj je leta - v tem primeru - zašita s

samo seboj. H krati je znanost (najvišja resnica) in hkrati oropa na vsega. In tak je diskurz

'Tractatusa«, po eni strani »neo vrgljiv, definitiven in poln smisla«, po drugi strani pa je brez

smisla, nesm iselen, »nonse nsical.« Se enkrat ponovim o: vse hipoteze so misljive oz. »izja-

vljive«, nekatere so res aporetične, kar pa oteža zgolj preho d iz ene v drugo.

Hipoteza II.

AKSIOMI : Eden je , toda ne meša se z b i t jo n i t i b i t z n j im: n jun ed in i ident ičn i sub jek t je

• Eden , k i j e« . (14 2 d ) Vsak d e l posed u je hk ra t i b it in ene ga te r t ako v ne sk on čn os t . Ima-

m o n e s k o n č n o m n o g o t e r o s t b i t i .

L A S TN OS TI : N e s k o n č n a m n o g o t e r o s t E n e g a n a s e b i . J e o m e j e n , i m a z a č e t e k i n k o n e c ,

ob l iko , je v seb i in v dru ge m, ne pre m ak l j iv in g ib l j i v .

RELA CIJE : Je iden t i čen se b i in raz l i čen od sebe , i den t i čen Drug im in raz l i čen o d D rug ih ,

podoben in nepodoben seb i i n Drug im ; soseden in nesoseden seb i i n Drug im , enak in

ne en ak s eb i i n Dru g im (več j i i n ma n jš i p rav , t ako) . Ude ležen je v ča su ( je s ta re jš i in m la j -

š i i td . ), po s ta ja , je b i l in je . O n jem im am o lah ko »zn ano st , mne nje in ob ču te k« .

Enotnos t znanost i je , ampak ne kot ena. »Eden, k i je«, je ed in i sub jek t Enega in b i t i .

Eno tnos t znanos t i , znans t venos t , j e zda j ena , zda j d ruga s t va r - l ahko rečemo »eks is t i -

ra joča« .

Zn a n o s t j e z n a n o s t - i n - š e - v e č : l a h k o j i p o d e l i m o m e j e , z a č e t e k , k o n e c , k o n f i g u r a c i j o ,

p ros to r i n zgo dov ino . Ta H ip o teza t o re j i nduc i ra » reg iona lno ep is tem o log i jo« (Ba che la r -

d ) , k i pa n ikakor ne av to r i z i ra kak ršneko l i d i skon t inu i rane razprš i t ve , pač pa zago tav l ja

skupne las tnos t i p rav vsak i posebn i znanos t i , l as tnos t i , k i smo j i h - v h ipu - pode l i l i

z n a n s t v e n o s t i n a s p l o š n o . V s e z n a n o s t i im a j o s k u p n o z n a n s t v e n o s t , ki p a n i k a r n e k a j

s a m o u m e v n e g a .

Če rečemo, da Ima Eden zače tek I n zgodov ino , moramo reč i i s t o za vse ene , k i i zha ja jo

iz n jega , sa j nam g re za »k on cep tua lno de du kc i jo « ( ) in ne za kak »zg odo v insk i razvo j« .

Ne rečemo, da je matemat i ka da la f i z i ko in po tem kemi jo i t d . , ampak da se - znans t ve -

n o s t « , - z n a n s t v e n i d u h « v z p o s t a v i z » e p i s t e m o l o š k i m p r e l o m o m « s - k u p o m z m o t « , k i

m u p r e d h o d i i n t a - e p i s t e m o l o š k i p r e l o m « m o r a d e t e k t i r a t i g l e d e n a v s a k o p o s e b n o

zna nos t : t o so en i , k i j i h povz roča Eden .

K o t je ra z v i d n o s e o d p r e p o l je z n a n o s t i , k i n e s o v p a d a p o p o l n o m a s s a m o z n a n s t v e n o s -

t j o i n k i še le om og oč a g iban je t e zna ns t v en os t i .

T reb a je l oč i t i Ene ga v razm er ju z b i t j o od Ene ga v razm er ju z Drug im i ; če na m to uspe ,

po tem se sp ro ž i jo t r i r az l i čne d ia le k t i ke :

a) Dialektika Eneg a in biti:

En otno s t zn an os t i se lahko raz jez i i n p ro izve de za v ržek b i t i i n b i t j e ime za f o rm a ln o i zv r-

žen i z raz . N i b i t i oz . - me ta f i z i čne i z jave« , k i ne b i če sa do lgova la ev en tue ln i z na ns t ve no -



st i , kajt i Eden je vselej poln bit i in obratno. Znanost kot čista znanstvenost je def inirana

s samim izr ivom bi t i , znano st kot znanstven ost v -pos tajan ju« to bit nenehn o izr iva, saj

je zgodovina znanost i sekvenca teh izr ivov, izmetov, izkl jučitev bit i . Eden, ki je, funkcio-

nira kot ideal znanost i , vse ostalo je obremenjeno z bi t jo. V vsakem znanstvenem di-

skurzu je prostor za »spregled«, '® »ideologijo«, »metaf iziko« (»Siv«?), ki ga spremlja,

ne da bi mu notranje pr ipa dala. In kot smo že rekl i , zn an stve ni disku rz nima »uto pičn ega

elementa«, zato je epistemologi ja kon st i tut ivna, integralna in celo integr i ra joča.

b) Dialektika Enega in Drugih:

Leta pa potrebu je kot svoj korelat Hipotezo IV - . . .

Hipoteza IV.

AKS IOM I: Eden je. Drugi so ude ležen i v njem: so v sk up no st i z nj im in sam i s seboj.

LAST NO STI: So celota in mno goter i , ome jeni in ne ome jeni .

RELACIJE: So podob ni in nepo dobn i sami seb i in drugi drugim.

b) Dialektika Enega in Drugih: (nadaljevnje)

Eden ne so vpa de z bit jo, zato s i pov zroča d rug os t in bit je ime za to drugo st, v kol ikor je

leta navezana na tega Enega. Drugo znanstvenost i , predznanstveno področje, spreje-

ma svoj status in prostor od zareze, ki jo Eden opravi sam s seboj: Eden izpelje ves po-

stopek od sebe samega (npr . gal i le jska znanost je sred njeve ško f iz iko impe tusa razkr i -

la kot predzna nstven o). To je en Enega, k i dolo ča in obkroža svo jo spec i f ično drug ost ,

saj vsaki znan ost i ust reza neka ideologi ja, s kate ro je prelomi la. Drugi (» ideo logi je«) so

v skupnost i z Enim, (npr. , alkimija je drugo kemije in ne f iz ike) in -sami s seboj«, kakor

tudi drugi z drugimi (pr i vseh ideologi jah gre za ret rospekt ivno resorbci jo v zmeraj bol j

prazne konf iguraci je: a lk imi ja se pr idruži pseudof iz ik i impetusa). Da neka znanost mej i

oz. ne meji na svoje druge pravimo glede na razmerje do »preloma«, ki ga znanost vzdr-

žuje s svojo ideologi jo (Znotraj Hip. I I . in IV. dobimo tako več možnost i; npr. , vsaka zna-

nost je svoja znanstvenost ; s tanje vednost i ne sovpada z idealom znanost i ; če je zna-

nost, potem ni ideologi je; znanost ni svoja ideologi ja).

c) Dialektika biti in Drug ih:

Bit oz. zavrženo, izr injeno znanost i, ni ident ično »razrezanost i« znanost i. Gali leo je npr.

izraz i l me taf iz iko (»Univerzum je napisan v matem at ični G ovor ic i«) , k i n i b i la nezdružl j iv

z njegovo f iz iko, torej n i moge l kar tako po žret i psevdo f iz ike svoj ih pred hodn ikov, kar pa

ni ov ira lo tega, da ne bi neka m etaf iz ika združl j iva s stanjem zna nos t i postala ze lo km a-

lu nezdružl j iva s stanjem, k i izhaja iz te is te znan ost i (npr. kar tez i janska episte mo logi ja

ne ust reza moderni f iz ik i ) . Ta metaf iz ika pade v pol je ideologi j , kar spočne gibanje od

bi t i prot i drugim Ene ga, od izr in jenega do prep rosto zanika neg a, saj zna nost h krat i pre -

lomi s svojo predzgodovino in se izkl juči iz metaf izike, ki jo spremlja. Izr iv izr injene bit i

naredi, da se bit (»ideologi ja«, »metaf izika«) nenehno navezuje na prostor, ki jo izkl ju-

čuje. Bit se ne mo re zašit i k izr ivu, ta »ne mož ni šiv« pa bit i om og oč a, da svoj »re alni šiv«

izk l juč i v neki drugi prostor , v prostor Drugih Z nan ost i , v prostor sub jekta, k i je, lahko bi

rekl i , »naravno« šivan. '*

Bi t je polna Enega in domneva, da j i manjka manko, toda z izničenim enim preprosto

manjka, tako da je nič več ne ločuje od subje kta. To me sto, k i je hkrat i » izr in jeno zna no-

st i« in »š ivajoče«, je mesto naddoločenost i . '® Epistemologi ja je diskurz o naddolo-

čen ost i . (Mi l ler ) M ožen je diskurz o teh t reh dia lek t ikah, saj imamo lahko o nj ih in »zna-

nost in mnenje in obč utek« in pravo ime tega disk urza je kajpak epistem ologi ja.

Hipoteza III.

AK SIO MI: Eden je en in mno gote r. Je in ni.

LASTNOSTI: Nenakazl j ive.

RELACIJE: Postaja podoben in nepodoben, večj i in manjš i , g ibajoč se ne premika, ne-

premaknjen se gibl je, i td.

Na šo vedno st o Enem v prejšnj i Hipotezi lahko utem el j imo s tem, da smo na vsaki s top-

nj i n jegove de mu lt ip l ikaci je lah ko učink ovi to raz loč i l i n jegov del enega in njegov del b i t i,



stabi len del n jegove zna nstve nos t i in majavi del tega, kar se iz znan stven ost i izk l jučuje

(vsaki znan ost i lah ko na jdemo s tabi lna stanja. I td.) .

Toda ko vsako konf iguraci jo reduciramo na formalno punktualnost Enega, se del i tev

enega Enega in njegove b i ti v h ipu požene v nes kon čno st , tako da bi ti in Enemu ne mo-

remo do del i t i n ikakršn e t rd i tve, saj postan e stanje zna nos t i likv idno in reducirano zgol j

na imenovanje. Brez lastnost i jo lahko atr ibuiramo pač na katerikol i objekt zato, ker smo

za znan ost proglas i l i vse, kar se pojav l ja na izginju joč i mej i med prostorom zna nstve no-

st i in ideološkim prostorom. V prostoru to pomeni, da imenujemo znanost vsako vejo

znanost i in vsako vejo veje v neskončnost , v času pa to pomeni, da se vsak dan rodi

nova znanost, saj znanost fungira kot izginjujoči sedanji t renutek, ki izniči vse, kar mu

predho di , in dopušč a vse, kar mu s ledi , znano st je »bodo čnost znanost i«.

Če Hipotezo I I I . apl ic iramo na Hip. IV. stopi jo pred nas bolj Drugi kot pa Eden, ki pa kaj-

pak niso nič bol j stabi lni kot Eden, saj lastnost i in ideologi j ni mogoče učinkovito razl iko-

vat i od znanost i ; to je nedvom no na stopni t renu tek »skept ic izma« in »z lobnega ge ni ja«,

to je pr i ložno st za Des carte sa, da nam pred očmi iznič i vso znanost . Ta »skr ivnostna«

iznič i tev zna nos t i (gotovo st i ) je nedvomno rezul tat č is te su bjektove vol je, to je p aradig-

ma t ična s ubje ktova odloč i tev; absolutni š iv izk l juč i vse izr ive, toda tudi vse š ive

Hip. I I I . apl ic irana na Hip. I I instavrira kral jestvo totalne znanost i, saj je poslej vse zna-

nos t, vse vel ja za znno st.

Hipoteza III. je Hipoteza ce lokup neg a prenos a iz ene Hipoteze na drugo, kot skupn o me-

sto vsem Hipo tezam (Eden je izginjujoč. Eden je in hkrat i ni, je en in mn ogo ter), služi kot

»mediacija«.''®

Hipoteza VI.

AKSIO lvIl : To je Ede n, ki ni. Je spo zna ten, ra zl ičen o d Drugih, ( je le v tol iko, kol iko r se mu

atr ibuira nebit ; na bit i je udeležen le »prek kakšnega ovinka« (161 e).

LAST NO STI: Je v vel ik ih kol ič inah, saj je udeležen v vseh vrstah stvari , se gib l je in p oči-

va.

RELACIJE: Je raz l ičen od Drugih, nepodoben Drugim, podoben samemu sebi , neenak

Drugim, toda ena k sa me mu sebi (vel ik in majhe n). Je objekt znanos t i .

Ta Hipoteza udeležu je Enega na lastno st ih, hkrat i pa mu tudi jeml je bit : Enega se po sta-

v i le zato, da bi b i l v naslednjem t renu tku od slov l jen kot b ivajoč. Enotnost z na nos t i (s in-

gular) ne obsta ja več realno, obs taja jo le še zna nos t i v p luralu (saj ozna čevalec zna no-

st i z t jere v seb i p lural zn ano st i ) .

Eno tnost je pos tavl jena kot ime, k i s luž i kot skup no m esto objektom brez lastno st i , toda

to je le eno (ob sesivn o po navl jano) ime in v tem ime nu je shranjena vsa znan ost . Z ato

pa o njem ne mo remo reči drugega kot to, da kroži od objekta do objekta, še več, lahko

bi rek l i , da o tem imenu o bstaja z nano st , k i pa zagotavl ja le njegovo razm er je brez pred i-

katov , n jegovo č is to raz l iko, saj je enak sa me mu sebi zgol j raz l ika do Drugih.

Gre za eno tnos t zna nos t i , k i n i ena. To je enotn ost neke stvar i, o kater i ne morem o reči

ničesa r, pa vendar zn ano st i nene hno in v vsak em t renutk u o nje j ponujajo raz l ične raz l i -

č ice. Enotnost znanost i je zunaj znanost i , če razumemo pod znanost jo ngidne konf igu-

rac i je, k jer se tu in tam paral iz i ra ne prestan a spo ntano st razuma.

S tem ko enotnost i odtegnemo lastnost i , s icer odpremo znanost im realno zgodovino, k i

pa osta ja podrejen a en otno st i v s t rogem pom enu (hkrat i b ivajoč i in neb ivajoč i) , o kater i

ne morem o pač ničesar reč i .

Bi t n i več po slej v Enem, pač pa je vsa v kons t rukc i j i ( intu ic ionizem).

Hipoteza VIII.

AKSIOMI; Enega ni. Drugi so razl ični od njega.

LASTNOSTI: Drugi so neskončna pluralnost in lahko prejemajo le navidezne lastnost i ,

k i takoj izpuht i jo.

Tukaj je na delu neskončna štev i lnost nanakazl j iv ih lastnost i , vpel jana je nekoherentna

pluralnost znanost i . V tem pr imeru pa se mult ip lost znanost i ne doseže s pomnoži tv i jo



Enega, saj je eno tnos t znan ost i uk in jena. Enega ni več; pr ipad nost en otn ost i b i t i je n ič-

na. Invest i ra se lahko le v navidezno pozi t ivne lastnost i par t ikularnih objektov, ne v

kakršenkoli ideal. Ideal je poslej v stvari sami; gre pač zato, da ka j naredimo. Brk l jar i -

ja postane re snica znan ost i : vse kom binac i je so možne in seved a nos i jo ime z nan ost i .

To je kombin ator ika, kons t i tu i rana na izničeni ref renci , tako zna či ln i za st ru ktura l is t ičn o

epistem ologi jo, k i najde svoje mesto v prosto ru, v katere m se ponavl ja č is ta štev i lčno st ,

in ki je ident if ic irana svojemu objektu (V prvi Hipotezi je bi la ta epistemologija znanost

znanost i . ) . Ob odsotnost i znanost i se njen objekt as imi l i ra njeni akt ivnost i , k i tako po-

stane č is ta akt ivn ost , toda ne akt ivnos t D uha, Člove ka, ipd., pač pa akt ivnos t s t ruk ture

Znanost je torej izk l jučena, toda ne njeno razmer je s t is t im, kar navadno ona sama iz-

kl jučuje, zato je pr išita na mnogoteri diskurz in šiv izr iva pomeni tukaj preprosto šiv.

Eden je š ivan su bjek t , k i nosi ime »Duh«. Mno goter i d iskurz, k i je oropan Enega , je »sko-

raj« povzroči l izr iv ( izr iv? - saj je vendar izkl juči l le subjekta). -Skoraj« zato, ker mora

ta diskurz, ki v nenehni razl ik i s samim sabo izgublja enotnost izr iva, reetablirat i š iv v

vseh njegovih element ih.

Pr ičaku jemo na jmanj ps ihozo, dob imo le s an je . ' '

Hipoteza Vil.

AK SIOM I: Eneg a ni. Na noben n ačin ni ude ležen v bit i .

LASTNOSTI, RELACIJE: Nikakršno lastnost , n i t i n ikakršna relac i ja mu ni nakazl j iva. Je

nespoznaven.

Enotnost znanost i je popolnoma zanikana, prav tako njena udeležba na čemerkol i dru-

gem. Enotnost znanost i n ima smis la, zato ga ima pa mnogoterost , k i pa sploh ni udele-

žena na enem. Ta Eden kajpak nima imena, zunaj n jega ne more nič nosi t i imena zna-

nost.

Ni več nit i znanost i, nit i epistemologije: «nit i mnenja, občutka, nit i def inici je, imena«.

V prv i Hipotezi smo razpolagal i z Enim abs olutn o Enim kot »ozn ačeva lcem neim enl j ive-

ga«, tukaj pa lahko le indic i ramo »neimenl j ivost označevalca«, »manko znanost i«,

»brezno niča«, »izriv izriva«.

Hipoteza iX.

AKSIOMI: Enega ni. Drugi so, toda nit i en, nit i mnogi, brez razmerja z enim. Nobena

lastnost, nit i nobena relaci ja ne more bit i pr ipisana Drugim.

So nespoznavni .

Tako kot Eden v prvi Hipotezi, so tudi Drugi v tej Hipotezi brez čvrstega statusa, so le

»nerealna stvar v miš l jenju«, prav stvar i , ne sko nčn o š tev i lo s tvar i .

Lahko j ih imenujem o ep is temolog i ja , vendar dob imo razpo čeno e p is temo log i jo iz sam ih

ne-zn ano st i , a je tudi to ime nelegi t imno, sa j je to kral jestvo brez števi lčn ih ideologi j , k i

n imajo nikakršnih predikatov. Kroženje označevalcev je nedi f in i rano, to so označevalc i

brez pomena, kaj t i če ni Enega, potem ni n ičesar. To kroženje pa j im odvzame »pred-

hodnost subjektu«, za katerega pomeni jo. Vsak označevalec je pr iš i t na drugega, osta-

jajo le še šivi, vse ma njka.

Ta Hipoteza je inverzno simetr ična prvi: Eden je ta, ki v prvi igra vlogo Drugih iz te Hipo-

teze (struktura subjekta) in Drugi iz prve igrajo vlogo Enega te Hipoteze (Eden j ih je izr i-

ni l) . Ta ko kot D rugih ni, tudi Enega ni. Ne izr iva se sa mo v zuna njo st, pač pa se izr iva z u-

nan jost sa mo in do bim o izr iv izriva. Šiv se poka že: šiv izr iva v prvi Hipotez i, po m no žitev v

dev et i Hipotezi. Eden in Drugi so »ničn ost i«.

Tako se st ruktur i obeh H ipotez iden t i f ic i rata na način, kot se to zgodi v zač etku Heg love

»Logike« z ničem in bi t jo - pr i nas kajpak: Eden absolutno bivajoč i jn Eden absolutno

neb ivajoč i - » . . . č ista bit in čis t i nič sta ista stvar. Kar je res ničn o, ni nit i bit , nit i nič, pač

pa prehod « S tem je krog zakl jučen - vaja je ko nča na .

Ta ko smo se prek » ab solu tneg a idea lizma« (I. - V ), »do gm atizm a u deležb e« (II. - IV.),

»relat ivneg a ske pt iciz m a« (VI. - VII I. ) in »a bso lutne ga ske pt icizm a«'® (VII . IX.) zope t

znašl i v pol ju, k i ga st ruktur i ra aksiomaf ika t ret je Hipoteze, k i tudi vznikne kot točka, v



kater i se subjek t prep ozna kot matr ična vaja sama. Tret ja Hipoteza je ime za samo ma -

tr ično vajo.

Zato tudi Platonova »matr ica matr ic- tako težko pr ipust i subjekt k besedi in zato su-

bjekt tako tež ko za t r ju je: »napoči l je moj čas «.

MARCEL ŠTE FANČ IČ, jun ior

' glej: J.A. Mil ler: De javn ost struk ture, v »P sit ioana liza in kultura «, DZ S 1 98 1, str . 23 6.

^ pr imerjaj: F. Recanat i: Problem položaja f i lozof i je; tekst je bi l nat isnjen za interno rabo

par iške f reu dov ske šo le leta 1975 , pon at isnje n pa je bil v »Tr ibuni«, š t . 15 /16 a, 198 2, k i

pa ni b i la paginirana in zato pa ginaci je ne navajam o.

^ pr imer ja j tudi Recanat i jevo razpravo: Laiangue universel le et son »Inconsistance«, v

C r i t i g u e , 3 8 7 - 3 8 8 , 1 9 7 9 .

* pr im. : Dejav nost s t ru kture . Opom ba, itd.

® prim.: Dejavnost strukture, str . 248.

® J. Laca n: Enco re, ed.du S euil , 19 75, str . 32 .

' prim.: En core , str. 32 , itd.

® o tem več: Mi l ler : Dejavn ost s t ruk ture, pred vsem »Opomba o vzroki t i znano st i«.

® J. Lacan : Telev is ion,ed. du Seui l , 19 74, s t r . 65 .

Prim.: npr. J. Sedat: Retour a Lacan?, Fayard, 1981; zlast i pr ispevek A. Ct ierki: Pour

une memoire.

' ' pr im. : Pet pred avan j o Lacan u, k i j ih je imel J . -A. f / i l le r v Ca raca su okto bra 197 9; s lo-

venski prevod v zborniku: Gospostvo, vzgoja, ps ihoanal iza, Analecta, DDU Univerzum,

198 3, str . 53.

Lacan ov »Y a dTU n« iz seminar ja: Encore; vpel ja l ga je že eno leto prej v sem inar ju :. . . o u p i r e .

Vprašanje je bi lo postavl jeno na nekem predavanju v »Šol i S igmunda Freuda« lani

spomladi .

objav l jeno v ornicar?, ponat isnjeno v »Tr ibuni«: J . -C. Mi lner : O s is temu univerzalne

ovržb e; mi sm o si ta sistem kajp ak m alce priredi l i .

O v logi in ob mo čju t iš ine v ps ih oa nal i tsk i te hn ik i vemo dane s že vel iko,

npr . E.Le mo ine-^u ccion i : Par tage des fem me s; S.Leclaire: On tue un enfant ; D. Va s-

se: Un parmi d 'au t res; R. in R. Lefor t : Naissa nce de TA utr e. . .

Mil ler: Pet predavanj o Lacanu, str . 59.

To pa so pred vsem dela J. -A. Mi l ler ja, zgod nj i Legendre, dela, k i so izš la kot »Co nne -

x ions du Cha mp f reudien «, pa Rec anat i jev i spis i , npr . Clavreulov »L'ordre med ical«, ipd.

Cahiers pour rAna lyse , Travaux du Ce rc ie d 'ep is temolog ie de TEcole normale supe -

r ieure, publ ies par la socie te du Graphe , aux edi t ions d u S eui l .

Mi l ler : Dejav nost s t ruktu re, s t r . 236.

c i tat je iz dela Geogesa Cangui lhema: Dialect igue et phi losophie du non chez Ga-

ston Bach elard, v : Revue Internat ionale de Phi losop hie, 1963 .

pr im. : S. Žižek: Uvod v stal insko hermenevt iko. Problemi Razprave 177-180, 1978,

st r .191.

" J . Lacan : Le moi dan s la theor ie de Freu d et dans la tech nigu e de la psy cha na lyse ,

ed .du S eui l , 197 8, s tr . 268.

" J.-C . Milner: L'a m ou r de la langu e, ed. du Seuil , str . 74 ,75.

pr im. nada l jevanje.

tako Lac an v: Št i r je tem el jn i konc ep t i ps ihoana l ize. Misel in čas, CZ 198 0.

Recanat i : Prob lem po loža ja f i lo zo f i je . . .

isto.

Mi l ler : Pet predav anj o Lacan u, s t r .62.

^ G.W. Leibniz: Pr ipomb e h kratke mu ž iv l jenjepisu g. Des Cartes a, v : Izbrani f i lozofsk i

spis i . S love nska ma t ica, 197 9, st r. 277.

^ Reca nat i : Problem . . .

isto.



povzemamo s icer po: Recanat i : Problem . . . , gre pa za spis M. Gueroul ta: Problem

veljavnost i zgodovine f i lozof i je.

o tem k ajpa k: J.L. Au st in: How fo do Things with VVords, O xford, 197 5, i td.

Recanat i : Problem . . .

Recana t i : P rob lem. . .

pr ime r ja j nadal jevanje.

Mil ler: Dejavnost strukture, str . 250.

38 isto.

isto.

več o tem pri Re gna ultu, v nad aljevan ju.

Mil ler: Pet preda van j o Lacan u, str . 52.

J. Lače n: Encore, str . 116 .

p rim .: En co re . . .

^ J. Lac an: Enc ore, str . 15.

J. Lac an:T elev is ion, s t r . 63.

glej Telev isoion , str . 5 in 22.

Laca n v Encore.

J.Lacan : En core , str . 48.

prav tam, str. 1 30.

pr im. : Recanat i: P ro b l em . . .

pr im.: Mil ler: De javn ost s truktu re, str . 24

pr im. : Recana t i . Problem . . .

®3 Recanat i: Problem .. .

isto.

isto.

isto.

isto.

npr. : Mil ler: Pet pre dav anj o Lac anu , str . 54.

®® tak o Reg nault (glej nad aljeva nje): ne bom o govo ri l i o tem , da ima zna ns tven i d isku rz

strukturo sanj, i td.

Ker se domnevno ukvar jamo s sk lopom f i lozof i ja/znanost , smo temu ust rezno kot

bazični referenci izbral i dva teksta, od kater ih eden motr i eminentno f i lozofsko proble-

mat iko, drugi pa em inentn o znans tveno oz. ep istem olo ško problem at iko: prvi je že om e-

njeni Reca nat i jev spis, drugi pa je spis F. Regn aul ta: Dialect ipue d 'episte m olog ies, Ca -

h ie rs pour rana lyse 9 ,1 96 8 .

glej zgora j.

povzamem o Regnaul tove kap i ta lne teze.

®® shem a je kajpak Reg naul tova: pr im. : Dialet igue d 'ep istem olog ies, s t r . 55.

gle j Reg naul tovo drugo ge om etr ično s hemo : is to, s t r . 56.

®® vse Hipoteze kajpak po vzem amo po: F. Reg naul t : Dialect igue d 'ep istem olog ies.

®® Mi l ler jev zastavek v njegovem teme l jnem spisu: Su ture, Cahiers pour T Analvse 1,

st r. 44, vzv ez i s kon cep tom »nič le«.

®'» . . . i lmanqued 'e t re .«

®® Ca vail les : Sur la logigue et la theo rie de la scie nce , str . 21 , 24, cit . po R egn ault : D i-

alect ipue d 'epistemologies, s t r . 58.

®® glej . npr . Ka rtez i jan ske m ed ita c i je . . .

'O L. VVittgenstein: Logičn o f ilozofsk i t raktat , MK 197 6, s tr . 16 5, 16 7.

' ' Mi l ler : Dejavn ost s t rukture, s t r . 25 0.

is to, 241 , 24 5.

" isto, 25 0.

prim.: Mil ler: Su ture , str . 39 , itd; Mil ler: De javn ost stru ktu re, str . 2 41 .

isto.

o t ret j i Hipotezi g le j opomtK) v: Regna ul t : D ia le ct ig u e . . . s t r. 66.

" Kot smo že rek l i, n imam o nam ena govor i t i o znan stvene m disku rzu, k i ima st ruk turo

sanj : k l jub temu t rd imo , da ima zna nstve ni d iskurz st ruktu ro sanj .

to je tud i Re gna ultov rezultat .



METAFIZIKA ARISTOTELOVE FIZIKE

( ZA S N U TE K ) -

"Le Dieu de la science scholastique, c'est Aristote; c'est religion de debattre

de ses ordonnances, comme de celles de Lycurgus a Sparte. Sa doctrine nous

sen de loy magistrale, qui est a I 'avanture autant fauce qu'une autre,-

Montaigne, Essais, II, 13.

Necelosf A r is totelo ve mis l i uso dno določa na slednj i premis lek iz Fizike:

»Naravna pot je, da na pred ujem o od bol j spoznavn ega in jas i ieg a za nas k t is temu, kar

je bol j jas no in bol j sp oz na vn o po naravi; za ka j tisto, kar je spoz nav no za nas, nikakor ni

is tovetno s t is t im, kar je spoznavno absolutno. Prav zato moramo napredovat i od t is te-

ga, kar je manj jasno po naravi, a bol j jasno za nas, k t istemu, kar je bol j jasno in bol j

spozn avno p o naravi . Kar pa je za nas na jprej razvidno in jasno, so bol j pom ešani sku p-

k i ; e lement i in pr inc ip i postanejo spoznavni iz te nerazl ikovanost i šele naknadno, ko

le- to anal iz i ramo. Prav zato mo ramo na predo vat i od splošneg a k posa me znost im. C elo-

ta je nam reč bo lj spo zna vna čutn o; in sp lošn o je zvrst celo te .«

Ph. A 1 ,184a 16-2 5

Na tem mestu Ar is to tel vpel je sprevrnjeno pod obo spozna vnega reda, namreč: kogn i t iv-

ni proce s v Fiziki- na v idez parado ksa lno - poteka » ek tdn katholou epi ta kath hekasta«,

ker je splošno pač zvrst c elote, leta pa je bol j spoznavna kata ten aisthesin, kar z drugi-

mi bese dam i pom eni, da sta izraza kathčiou in kath 'hekaston zamenjala mest i, k i so j ima

ju pripisala Druga analitika, k jer splošn o na stopi kot t is to, kar je najbol j oddal jeno od za-

znave, obe nem pa je kot prvotn ejše in bol j spozn avno za nas ozn ače no t is to, kar je bl iže

zaznavi ; pos am ezn o nas topi kot t is to, kar je zaznavi najbl iže, oben em pa je kot prvo tne-

jše in bol j spo zna vno v abso lutnem smis lu ozn ače no t is to, kar je od zaznave najbol j od-

dal jeno

(APo.

A 2, 72a 1-5) . Sprevrni tev je torej zgol j not ranja; kot osnova spoznanja

namreč v obeh pr imer ih nastopi zaznava: v Drugih analitikah je neposredno kata ten

aisthesin dosegl j ivo le kath'hekaston, v Fiziki pa katholou. To mesto iz Fizike dobesedno

oporeka 31. razdelku prve knj ige Drugih analitik, k jer je tovrstna zveza označena kot ad-

ynaton {APo. A 3^,87b3^-32).

Ka ko ted aj tema t iz i rat i ta razcep, k i ga je opazi l že Tomaž A kvins ki v delu

Commentaria

in Libros Physicorum Aristotelis,''

s imptom nec elost i Ar is totelove mis l i, k i je spregovor i l

kot leks ikalna premest i tev? Odgovar jamo: tako, da ga poskusimo razumet i na ozadju

nekega globl jega, koreni te jšega neskladja, da ga torej razumemo kot uč inek t is tega

k l jučnega nesk lada, k i nas top i med metodološk im kanonom Drugih analitik in svoje-

v rs tn im, enkra tn im prog ramom raz iskave v Fiziki.

V ta namen moramo sestopi t i korak nazaj k prv i teor i j i znanost i v zgodovini evropske

mis l i , t j . k Platonovi epistemologi j i , m v grobih potezah izr isat i spoznavno-teoretsk i

sk lop d6xa/episteme.

Platon je v Državi na osnov i razcepa med horaton in noeton raz l ikoval med vednost jo,

nev edn ost jo in mnenjem ; pr i tem vedn ost mer i na nekaj, kar je, neved nost pa na neka j ,

česar ni , med obema pa posreduje d6xa oz i roma m nenje, k i je »manj jasno kot vedn ost ,

a jasne jše kot ne vednost« (R . 4 7 6 e - 4 7 7 b ) . K o n c e p t dokein potemtakem vk l juču je tako

bivajoče kot nebivajoče; sk ladno s tem ga je kot inkonsistentnega - kot je na osnovi

f ragmenta 6.4-9 temat iz i ra l znamenit i zgodovinar matemat ike A. Szabo v svojem odl ič-

nem delu The Beginnings of Greek Mathematics - zavrni l že Parmenid.^ Doxa je torej pr i

* Sestavek v grobih potezah povzema snov intervenci je v seminar ju dr . Kalana: Meto-

dolog i ja zgod ovin e f i lozof i je, ki je bi la razvita 5. maja 19 83 ob branju Aristote love Fizike



Platonu t is ta spoznavna obl ika, k i ust reza pojmovnemu zajet ju sveta spreminjanja, g i -

banja in kont ingence. P. Aubengue jo je pregnantno označi l kot »savoir inexact , mais

savoir inexact de r inexact«,® kar pomeni, da je d6xa v svo j i inkons is tentnos t i usodno

posredovana s svoj im predmetom: tako se v znamenitem mejnem pr imeru v dia logu Me-

non tedaj , ko mer i na pred mu nda ni red Intelegibi lnega, sa ma izkaže kot neustrezn o poj-

movno zajet je letega. Platon s icer zat r ju je, da lahko pravo mnenje oz iroma orthe ddxa

pr ivede do is tega rezul tata kot episteme: pravo mnenje namreč »z ozirom na pravi lnost

ravnanja« (prds orthdteta prixeos, Men . 97b-c) n i n ič s labše vodi lo od same episteme;

razl ika je le v naslednjem: t ist i , k i poseduje episteme, vselej uspe, t is t i pa, k i poseduje

zgol j pravo mnenje, vča sih uspe in včas ih ne u spe. To pa zato, ker je k l jučna poteza , k i

od l iku je mnenje , prav nes ta lnos t , nes tanov i tnos t , neumir jenos t : doxai so namreč po

svo j i narav i -k ot beremo v Menonu - podobne Daida lov im podobam (ta Daidalou agalma-

ta), k i »skrivaj izginejo in ubežijo« (Men. 97d ) . V d ia logu Teaitetos pa je d6xa označena

kot alethes in pseudes obenem (Tht. 194 b), kar pome ni - kot v izvrstni k las ični š tu di j i z

nas lovom

Les maitres de verite dans la Grece archaigue

pr ipominja M. Det ienne - , da »z

mnenjem torej v osrč ju rac ionalnega miš l jenja srečamo t is to poglav i tno potezo, k i na

mit ični ravni odl ikuje Muze, Sirene, skratka vse dvojne , dvoz načn e s i le«, k i s icer , če ho-

čejo, govor i jo č is to resnico , znajo pa poved at i tudi mnogo »laž i, podo bnih resnic i« (pse-

udea... etymoisin hom oia, Hes. Th . 27).*

Podo bno kot P laton je tudi Ar is totel v 33. razde lku prve knj ige Drugih analitik nezanes l j i -

vemu, spremen l jivemu mnen ju zopers tav i l gotovo episteme: mnenje namreč tudi pr i Ar i -

stotelu meri na t isto, kar je lahko resnično al i neresnično, t j . na t isto, kar je lahko tudi

d rugače , episteme pa zaobseže le t is to, kar je resnično in nujno, skratka t is to, kar ne

more bi t i drugače :

»Episteme in n jen predmet se od mnenja in njegovega predmeta raz l ikujeta v tem, da

episteme

meri na

kathdlou

in na nujno; kar pa je nujno, ne more bit i dru gač e. Ob sto j i jo pa

tudi s tvar i t is te vrste, k i so - čeprav resnične in bivajoče - lahko tudi drugačne kot so.

Episteme se z le- tem i kajpad a ne ukvar ja, zaka j v nas protn em pr imeru bi t is to, kar je lah-

ko drugače, ne moglo bi t i drugače. Enako vel ja na nous, s č imer m is lim na pr inc ipe epi-

steme, oz i roma za nedokazl j ivo episteme, t j . dojet je neposredne premise. Kar pa je res-

nično, je episteme, noijs, mnenje in iz le- teh izhajajoč i d iskurz: potemtakem nam pre-

ostan e le sk lep, da na t is to, kar je resnič no al i neresn ično, sk ratka na t is to, kar je la hko

tudi drugače, mer i prav mnenje. Z drugimi besedami: mnenje je dojet je neposredne, a

nenujne premise, kar je povsem v sk ladu z izkazanim, zakaj mnenje je - podobno kot

narava t is tega, kar smo pravkar opisal i - negotovo.«

A Po . A 3 3 , 8 8 b 3 0 - 8 9 a 7

Mnenje, k i nastopi kot abebaion, je z vpel javo ko nce pta n ujno st i - leta je opred el jen kot

»t is to, kar ne more bi t i drugače« - iz znanstvenega oziroma demonstrat ivnega (apode-

iktikds) d isku rza izk l jučeno , nam reč: ob stoj i s icer mn enje o nujnem: »mnenje imam o

lahko o vsem, o neminl j iv ih in nemogočih stvareh prav tako kot o stvareh, k i so od nas

odv isne« (EN G 4 , 1111 b 30 -3 1) , n ikakor pa episteme kon t ingen tnem: »episteme se z

le- temi (sc. s s tvarmi »t is te vrste, k i so - čeprav resnične in bivajoče - lahko tudi dru-

gačne kot

SO )

kajpad a ne uk var ja, zaka j v nas protne m pr imeru bi t is to, kar je lahko tudi

drugače, ne moglo bi t i drugače«. Mnenje lahko tedaj nujno zaobseže vselej kot kont in-

gentno; za spoznanje nujnega kot nujnega je namreč konst i tut ivna prav izstav i tev td

didti, leta pa predstavl ja k l jučno potezo episteme. Mne nje se tore j ob spoznan ju vzroka

- »razumet i 'zakaj? ' pomeni poznat i na osnovi vzroka« ( fo de didti epistasthaiesti td dia

tou aitiou epistasthai, APo. A 6, 75 a 35) - pre ves i v episteme, kar je bl izu Platono vi za sta -

vitvi v dialogu Menon, k jer ob razvp i tem geomet r i jskem eksper imentu z Menonov im ne-

ukim, a ne nevednim sužnjem repet i t ivno uglobl jeno onir ično mnenje o nesoizmer l j ivost i

d iagonale - uver iženo v vzročno razmiš l janje - nastopi kot episteme (Men. 98 a) . Prav iz-

stav i tev

td didti je

pr i Ar is to telu t is ta k l jučna poteza

episteme,

k i j i one mo goč a sreča nje s



kont ingentn im, namreč: episteme b i kont ingenfno vselej mis l i la kot nujno, t j . na osnovi

vzroka, kar pa nikakor ni možno, zakaj v pr ime ru abso lutno kont ingen tnega pač ne m o-

remo ve det i - kot zapiše P. Aub enp ue - , »zakaj je kont inge ntno, to se pravi t is to, kar je

po def inici j i lahko tudi drugače, t isto, kar je«,® v pr imeru relat ivno kont ingentnega pa bi

se le- to - brž ko bi spo zna li njegov vzrok - izka zalo kot nujno .

Ob preudar jan ju td didti- \e-\o je označe no kot »predvsem od loč ilno za ved no st - {kyri6-

taton gar tou eidenai td didti ttieorein, A Po. A ^ 4 , 79a 24) - se episteme o dl ikuje še z usta -

l jenos t jo oz iroma um ir jeno st jo, kar nam razkr i je že et im olo ško navezovanje m ed epistš-

me in stšnai v sedmi knj ig i Fizike: »znat i in razmišl jat i govorimo na osnovi umir i tve in

ustal i tve miš l jenja« (tči gar eremšsa i kai stšnai ten dianoian epistasthai kai phronein le-

gomen, Ph. H 3, 247b 10-11), k i nezgrešl j ivo povzema Platonov et imološki pret res iz

Kratila,

k jer Sokrat

epistšme

povezuje s

histesin {Cra.

436a).® Ta razsežnost je kajpada

dvojna: umir jenost exparte subiecti, t j . um ir jen os t, ki jo je - re koč da je giban je, ki ga d o-

mne vno zaznavam o v stvareh teda j , ko se sami vr timo, zgol j projekci ja naše las tne vr to-

glavost i - implicitno razvi l že Platon {Cra. 4 11 b) , se mora nujno opret i na stab i lnost ex

parte rei, k i jo pri P latonu tvor i jo Ideje, pr i Ar is to telu pa prav ko nc ep tnu jne ga .

Konst i tu i ranje znanstvenega spoznanja opiše Ar is totel kot umir i tev vsega t is tega, kar

je v vsele j par t ikularnih z azna vah sploš neg a, v duš i {APo. B 19, lOOa 12). Tako si je to-

rej - kot ob razdelavi zname nitega me sta iz prve knj ige Drugih analitik, da namreč par t l -

ku larna demon st rac i ja vse le j zapada v neskončno^ v neom ejeno, sp lošna dem onst rac i -

ja, ki je povzdignjena kot beltion, pa mer i na preprosto In omejeno {APo. A 24, 86a 6) ,

u temel jeno pr ipomni P . Aubenpue - prehod od kath'hškaston h kathdlou moč preds ta-

v l jat i kot »napred ovanje od nesko nčn eg a h kon čnem u; in to napredo vanje je za znan ost

konst i tut ivno, zakaj spoznavno je le končno, ker pač edino končno lahko zadost i zahte-

v i po s tab i lnos t i in g o to v o s t i « Č e je us ta l jeno spoznanje mo žno vse le j le o t is tem, kar v

sebi n osi mejo, ted aj je kathdlou - ko t predmet episteme, t j . kot predmet, ki je »bolj do-

kazl j iv«, k i torej kot tak omogoči , da je demonstrac i ja še »t>ol j demonstrac i ja {millon

apddeixis) - napram kath'hškaston t is to, kar je v bes ediš ču Platonovega FHeba, k i mu to

mesto iz 24. razdelka prve knj ige Drugih analitik nemalo do lgu je , pšras napram špeiron

oz i roma omejeno napram neomejenemu, kar je tore j raz l ikovano napram neraz l ikova-

nemu. Ker pa je kogni t ivni proces v Fiziki opisan ko t napredovanje -ek tdn kathdlou epi

ta kath'hekasta' \n k e r kathdlou na tem m estu zaobs eže t is to, kar smo prevedl i kot »bol j

pom ešani skup k i« , t j .

ta synkechymšna mšllon,

torej ravno nasprot je t is tega, kar kot do-

ločila

kathdlou

op iše jo

Druga analitika,

je bržčas razvidno, da ods tavka, k i uvaja Fiz iko,

ni moč razumet i brez sk l icevanja na neko »utečeno, popularno In pejorat ivno rabo be-

sede kathdlou, k i na tem mestu pač n ima pomena ar is to te lskega sp lošnega, temveč

označuje le nekakšno nejasno, s inkret ično zaznavo, k i je splošna le, kol ikor je

nerazlikovana.«® Kathdlou teda j v Fiziki-kot zap iše J. M. Le Blond - ne ozn aču je nek ega

-sp lošnega, povsem razumskega koncepta«, temveč »neko v rs to gener ične podobe,

neko v rs to 'd'un gšnšralparconfusion''.^

Kaj lahko teda j za naše b ranje pom eni dejstvo, da v Fiziki-koi je v svojem delu InAristo-

telis Physica commentaria

opazi l že Sim pl ic ius - pač ni na delu neko -zože no , do vrše no

spoznanje, k i poveže vse dele, je preprosto in pr ipada redu intui t ivnega spoznanja«,

temveč neko -o bse žne jše, ne jasno spo znanje , k i ga ponuja že prepros ta pozo rnos t , k i

jo posvet imo p redmetu« {in Ph., D ie ls, 16 ,3 4 )? '° A l i če na j vprašanje zas tav imo neko l i -

ko drugače : katera je t is ta k l juč na ra zsež nos t Ar is tote love mis l i , k i jo ob preva janju Fizi-

ke v ang leščin o - s tem, da -Esti d'hemin prdton dšla kai saphš tš synkechym šna mšllon«

prevede z nas ledn j im p leonazmom: »Now the things most obvious and immediately

cognizable by us are concrete and particular, rather than abstract a nd general«,^'' kar

s icer v kanon u Drugih analitik drž i, ot )enem pa je v s t rogo a r is tote lsk i pers pek t iv i , k i jo

poskušamo vzpostavi t i z našim pr izmat ičnim posegom, kajpada napačno - pr ikr i je P. H.

VVicksteed, ko v luč i Ar is totelov ega zat r jev anja , da je zna nos t vselej le o splošne m, ob e-

nem pa je s leherna znanost vselej par t ikularna, spregleda, da je tedaj , kadar »s posa-

meznim razumemo t is to, kar je povsem določeno, prav splošno t is to, k i poseduje res-



nično posa me znos t ; če pa s splošnim razumem o nejasno, nedoločen o, tedaj bo te j def i -

n ic i j i bol j ust rezalo posam ezno« V ^

'Clue',

k i ga dolgujemo A r is totelu, je v naslednjem : »eleme nt i in pr inc ip i po stan ejo spo -

znavn i iz te nerazl ikovan ost i šele nakna dno, ko le- to anal iz i ramo«

{hysteron d'ek touton

ginetai gnčrima ta stoicheia kai hai archai diairousi tauta), kar torej pomeni, da se bomo

od kathdlou, t j . od t istega , kar je bol j jasn o in spo zna vno prds hemšs, do kath'hekaston, tj.

do t is tega , kar je bol j jasno in spoznavn o teiphysei, dok opa l i s pom očjo anal ize, t j . s po-

močjo č leni tve in not ranjega raz l ikovanja ta synkechymena mšllon: tako se bo ot rok, k i

ima sprva vsakega odraslega moškega za svojega očeta in vsako odraslo žensko za

svojo mater , sčasoma nauči l raz l ikovat i , prepoznavat i lastne starše v množic i odrasl i f i

(Ph. A 1, 184b 12-14). VVicksteedov prevod potemtakem pr ikr i je prav razsežnost kon-

cepta d/a/re/n, '® ki je na tem mestu nezgrešl j iva: tako Aristotelova trditev, da moramo

napredovat i «from the concrete whole to the several constituents which it emb races',

obv is i v praznem , ker pred sabo - po logik i prevoda - pač nima mo t is tega, kar je oz na če -

no kot »abstract and general', temve č t is to, kar je ozn ače no .kot »concrete andpa rticu-

lar" , kar z drugimi besedami pomeni, da je anal iza preprosto odveč, saj imamo opravi t i

že kar z njenim rezultatom, t j . s »constituentS'. VVicksteedovo ne le »ins upe rable dif f i-

cul ty«, temveč že kar »f lat contradict lon«, ' * k i domnevno nastopi med odstavkom, k i

uvaja Fiziko, in sk lepn imi vrst icam i 5. razdelka prve kn j ige, k jer tieremo: mšn gar kat-

hdlou kata ton Idgon gndrimon , td dš kath'hekaston katš ten aisthesin- (Ph. A 5, 189a

5-7) , pa je moč temat iz i rat i takole: sodbi se namreč preprosto zgreši ta, saj mesto, k jer

gre šele za iskanje elementov in pr inc ipov, pač ne more nasprotovat i razpravl janju o

pr inc ip i f i s tar ih, čeprav so le- t i predm et Ar is totelov e kr i t ične rev iz i je, zakaj v prvem pr i -

me ru gre za 'metaf iz ično ' anal izo kathdlou ko t ta synkechymena mšllon, kot t is tega torej ,

kar je dosegl j ivo neposredno

katš ten aisthesin,

za č leni tev

»d'un general par confu-

sion*,

nekega »obsežnejšega, nejasnega spoznanja«, skratka za pret res rezul tatov

vsakok ra tne spontane generalizacije, v drug em pr imeru pa - vse lej po izpel jani anal iz i -

za razpravo o izhod išč ih metodične indukcije, k i tx) šele posredovala kathdlou ko t av ten-

t ično ar is totelsko splošno, kot t is to torej , kar je dosegl j ivo kata tdn Idgon, t j . »splošen,

povsem razumski koncept« oziroma neko »zoženo, dovršeno spoznanje«.

Kl juč opisanega 'nesporazuma' gre bržčas iskat i v nerazumevanju mesta Fizike v sk lo-

pu Ar is totelov ih na ravoslovnih spisov:'® če torej sam i vzt rajamo pr i t is tem ko du branja,

k i dom nevn o vk l jučuje »ne le neprem ost l j ivo težavo, temve č tudi č is to prot is lov je«, te da j

v prvi vrst i zato, ker prvo knj igo Fizike razumemo kot razpravo peri archdn in ne že kar

kot he peri physeos epistšme. Fizika namreč odmer i precej besed prav def in i ranju neka-

ter ih temel jn ih konceptov znanost i o naravi , t j . vzpostavl janju predmeta te znanost i ; za

Ar is totela pa vzpostavl janje predmeta znanost i samo ne more bi t i predmet te znanost i ,

ker zna nos t pač nikol i ne obse že uteme l jevanja lastnih pr inc ipov: kakor »ugo vor i o p r in-

c ip ih na področju matemat ičnih dokazov ne zadevajo matemat ika - enako pa je tudi pr i

drug ih znanost ih (Ph. Th. 3 , 253 b 2 -4 ) , kakor tore j »geometer os tane brez bese d nas-

prot i t is temu , k i uk in ja pr inc ipe« (Ph. A 2 ,1 85 a 1-2 ) , prav tako »n ima besede o pr inc ip ih

f iz ik« (Ph. A 2,185a 3) ; beseda o pr inc ip ih pr i Ar is totelu vselej pr ipada »drugačni zna-

nos t i a l i vsem znan ost im s kup ni znanost i« (Ph. A 2 ,1 85 a 2 -3 ) .

Nezgreš l j i v im razsežnost im nesk lada med Fiziko in An alitikami, k i j ih gene r i ra nezve d-

I jiva raz l ika med pa rt ikularno »zna nost jo o naravi«

in statu nascendi

in »drugačno zna-

nos t jo a l i vsem znano st im sku pno znanost jo»:

Fizika

nam reč zast i ra prav t is to, kar sk u-

ša jo dos ledno raz l ikovat i Analitika, t j . proc es iskanja, odkr ivanje pr inc ipov jn proc es

apl ikaci je le- teh, bomo na tem mestu z leks ikalno anal izo besedišča »drugačne znano-

st i« dodal i t is to k l jučno razsežnost , k i Fiziko koreni to izvzame iz sk lopa Ar is totelov ih

naravo slovnih spisov in j i pr ip iše prav posebn o m esto. Ob tem se bom o opr l i na ne ka te-

ra dog nan ja izvrstne razprave Tithenai ta phaindmena,katere avto r je G. E. L. O w en .

Zač n imo s primer javo nas ledn j ih dveh mest :

»Zato pa pr ipada prav izkustvu, da oskrbi pr inc ipe, k i zadevajo posamezno. Mis l im pa,



na pr imer, da namreč ast ronomsko izkustvo ast ronomski znanost i : potem ko so phaind-

mena zadostno dojet i , so tako najdeni ast ronomski dokazi . Podobno vel ja glede katere-

kol i druge bo dis i um etno st i bodis i znanost i .«

A 30, 46a 17 -2 2

»Kakor s mo delal i že doslej , tak o m oramo tud i tu najprej ugotovi t i

phainomena,

v katerih

se izražajo te lastno st i , nato raz jasni t i nerešen a vpra šanja ter na kazat i vse - a l i pa vsaj

poglav i tno in najpomembnejše - , kar je resničnega v splošnih naziranj ih o teh lastno-

stih.«

EN H 1, 1 1 4 5 b 2 - 6

Povsem »baconska podoba« metodološkega kanona iz Prvih analitik je v osno vi nep ro-

b lemat ična: empeiria oskrbi pr inc ipe techne in episteme, raz laga pa gradi na pret resu

phainomena,

k i na tem mestu enoznačno pomeni jo rezul tate izkustvenih opazovanj , t j .

izkustvena dejstva.

V odstavku, k i v sedmi knj ig i Nikomahove etike uvaja razpravo o neobvladanost i , pa s i

phainomena odevajo bis tveno drugačen pomen, namreč: ker na tem mestu phaindmena

obsežejo prav »splošna naziranja« o predmetu pogovora, t j . endoxa, ker torej Ar is totelu

ne gre za razgradi tev izkustvenih dejstev, temveč za pret res t is tega, kar je v Topikah

označil kot »stvari, kakor se kažejo, in mnenja, kakršna so sprejemlj iva vsem, večini al i

modrim; izmed modrih pa vsem ali večini al i najbol j poznanim al i najbol j uglednim« (Top.

A 1, lOOb 21-23), '^ je bržčas razvidno - kot b i lahko sk lepal i že iz s tavka, k i sk lene

okvirni pr ikaz neobvladanost i : »takšna naziranja

{legdmena)

so torej splošno razšir je-

na «

{E n

H 2, 1145b, 20) - , da

phaindmena

n ikakor ne pom eni jo

»observed facts«^^

kot

beremo v ang leškem prevodu, k i spec i f ičen progrdm raz iskave podre ja meto loškemu

kanonu iz Prvih analitik, temve č prej - ko t predlaga s love nski prevod - »zunanje

pojave«, '® zakaj 'Observed facts« kot gotova izkustvena dejstva zgreši jo prav bis tveno

odl iko endoxa, t j . ver je tnos t .

Vp l iv metodološk ega kanona iz

Prvih analitik

pa je zaznave n tudi v s loven skem prevodu ;

v ospredje izstopi , ko obrnemo prevod prot i prevodu samemu: ko namreč nekaj vrst ic

niže, povzemajoč Sokratovo stal išče, da »nihče ne dela prot i temu, kar spozna za naj-

bol j*; '?, (^drugačnega vzroka kot iz nevednost i«, Aristotel t rdi, da je »takšno sklepanje v

oč i tnem nasprot ju s phaindmena« {En H 3, 1145b 27-28), brž uv idimo, da imenovano

stal išče - k i zgol j komplementarno dopolni Ar is totelovo lastno stal išče: leta namreč

pravi , da »st rast (sc. s t rast kot vzrok neobvladanost i : t ret j i endoxon o neobv ladanost i )

ne more prevladat i tam, k jer je pr isotno resnično znanje« {E N H 5 , 1 1 4 7 b 1 4 - 1 5 ) , o b e -

nem pa Ar is tote l post rež e s skrbnim o pisom t is te vrste neve dnost i , k i jo gre pr ip isat i ne-

obv ladanemu {EN H 3 , 1145b 28-29; H 5 , 1147b 15-17) - n i »v oč i tnem nasprot ju z

dejstvi«,^® kot predlaga slovenski prevod, nit i da «plainly contradicts observed facts«,^^

kot predlaga angleški prevod, saj b i tako Ar is totel razvrednot i l prav lastno stal išče, de-

jansko pa spodbi ja le endoxa in legdmena, skup no Sokratom tore j oporeka le nekater im

»splošnim naziranjem« o neobvladanost i .

Argu me ntaci jo, k i jo pred stavi G. E. L. Ow en, lahko na tem m estu dop olnimo z nič man j

koren i tim posegom , k i domet n avedeneg a dvoum ja razkri je v samem o s išču Ar is to te lo-

vega naravoslov ja, t j . v spisu

De generatione animalium.

Gre za naslednj i premis lek, k i

ga Ar is totel razvi je ob raz lagi porajanja čebe l :

»Torej tako na osnovi raz lage {logos) porajanja čebel se zdi , da ima takšen potek, kot

tudi iz tega, kar je vide t i {ta dokounta), da se do gaja glede le-teh ; kar se res dog aja s icer

gotov o ni dojeto zad ostno , toda kada r je enkra t do jeto, tedaj je t reba bol j ver jet i zaznavi

kakor raz lagam , a tudi raz lagam, če kaž ejo to, kar soglaša s phainomena.-

GA

G 1 0. 7 6 0 b 2 7 - 3 3



če zaznava {aisthesis) sama ni \ /p ia H iwi če je

t

^

r i

vprašl j iva razlaga (logos). in še ta

le, kol ikor se ne sklada s phaindmena. teaa - v pr ime ru, da se razlaga skla da s

phaindmena - ' raz vre dn ote nje ' razlage v Rossrêm prevo du teh vrst ic kaže prav t i-

s to, kar soglaša z »observed facls-,^'' torej aTt: i na zaznav i, zak aj goto vem i izku-

s tvenemu de js tvu oz i roma observed tac' v gršcm js tre za prav t isto, kar je Aris tote l v

spisu De caelo označi l kot zaznavni pharcm enor. td phainom enon kata ten aisthesin

(Cael. G 4, 303 a, 2 2- 23 )? Z drugimi bebîoami s t«n, da phaindmena na tem mestu be-

remo kot gotov a izkus tvena dejstva, Ans-ctelovo ainovno inten co zvedem o zgol j na pr i -

me rjavo me d zazna vo in njeno razlago le-ta pa je z orem isleka vn apre j izkl juč en a: raz-

laga se nam reč sk lada z lastnim predm e*:" Anstr relovo 'razvred noten je ' raz lage, k i je

v pr ime rjavi z zaz nav o nezg rešl j ivo, morfc-ô pra^ z ito, ker razlaga sam a po seb i na tem

mestu preprosto ni vprašl j iva, kaže narrreč -to »- ir soglaša s phaindmena^, razumet i

kot razvrednoten je samih phaindmena, pomen, da predmet raz lage niso gotova iz-

ku stve na de jstva , tem več nego tovi, zgol, »erjetm .pojavi«; edino raz laga te vrste - in ne

morda raz laga gotovih izkustvenih dejeiev - je. • ; i t jb zvestobi lastnemu predmetu, za

Ar is totela lahko vprašl j iva.

Sk ladno z dvoumn os t jo phaindmena se - i*ot pnprmmja G. E. L. Owen - spreminja tudi

pomen nekaterih povezanih izrazov tat ' .o na prt^-er, Druga analitika op iše jo epagoge

kot postopek, ki vzpostavl ja pr incipe zr,š.- iost i iz-ajajoč iz zaznave (APo. B 19, lOOb

3-5; A 18,

81

a 3 8 - b 9 ) , Topika pa kot ene zm ed O.-en kard inalnih me tod d iale kt ike (Top.

A 12, 105a 10-19), k i torej nujno izhajč z endon m je kot taka uporabn a za iskan je

pr inc ipov znanost i (Top. A 2, l O l a 36 - t - t ) Po dotno vel ja za apor i je: v kon teks t ih, k jer

phaindmena

na sto pijo kot izkustven a dejstva, so

z

ie- temi povezane

aporiai

p redvsem

vprašanja izkustvenih dejstev, razlage tcNrstnih oejstev al i problemi zajet ja nekaterih

nez asež enih dejstev z izkustve no hipotezo: na mestih, kjer phaindmena sovpade joz en -

doxa. pa so aporiai logične in f i lozofske jqanke. 'Hi j ih - podobno kot nekatere šale v

Freudovem znameni tem sp isu Der Witz wc seine Beziehung zum Unbewussten - gener i -

ra utečena besedna raba: »nekdo, ki pr^.îno spoznava«, ne more izgubit i oblast i nad

sabo, »zakaj v tem primeru bi bi l ist i č love^ pameten in obenem neobvladan«, kar je ob

dog nan ju kr i t ične ga p ret resa utečene besedne rabe, da se namreč spo znan je in akrate-

ia pač niko l i ne sre ča ta, » nesm iselno«; ir crav zato, ker je nesm iselno , in ne morda zato,

ker bi bi lo kaj takega nemogoče, »o pametnem človeku nihče ne trdi, da je zmožen hote

počen ja t i ka j n izkotnega« (E N H 3,11 46č 5-7) .

Tovrs ten pre t res potemtakem pokaže, OČ S phainomena, apo riai in epagoge - sk ladno s

st i lom in konte ks tom raziskave - odevajc -azl ične pomene.

Če poskus imo Fiziko razumeti kot razpre.o, ki gradi na pretresu phaindmena, teda j mo-

ramo phaindmena v prvi vrst i razume ti . nj ihovem drugem pom enu , pred laga G.E. L.

Owen in za zgled navede znano analize -esta iz četrte knj ige:^® le-to uvajajo št ir je ar-

gument i za obstoj mesta; od teh argume-tov prv i navaja, kar se domneva (dokei, Ph. D

1, 20 8b 1, 5) , drugi gradi na nauku o na^ i .n ih mest ih, k i je kasne je povzet kot endoxon

(Ph. D 1, 20 8b 8- 25 ; D 4, 211 a 4 -6 j , t ret i se sk l icuje na tis to, kar nek ater i m odrec i go -

vore (legousi, Ph.D^, 20 8b 26 ) , čet r t i p« -uva jajo t is to, kar Heziod in še nekater i men i jo

(nomizousi, Ph. D 20 8b 3 2- 3 3) . Pri te ^ je ob Zen onov i apor i ji , da je nam reč m esto

samo vselej že vsebovano v nečem drugiem. funkci ja epagoge prav dia lekt ičen pret res

razl ičnih pomenov predloga 'v ' ; aponja i-e razreši z ugotovitvi jo, da namreč za mesto

samo lahko t rd imo, da je v nečem druge- na podoben način kot lahko za zdravje reče-

mo, da je v topl ih stva reh in za toploto, dč e v teles u, torej kot stan je in lastno st (Ph. D 3,

2 1 0 b 8 - 2 7 ) .

"S tovrs tn imi argument i pa se Fizika ne .v ršča v f iz iko v današnjem pomenu besede,

temveč v f i lozof i jo. Njena izhodišča mso -ater ia l znanost i o naravi , temveč mater ia l d i -

a lekt ike, n jeni problemi - sk ladno s ten, - n iso vprašanja izkustvenih dejstev, temveč

konceptua lne uganke«.^* Fizika tore) m r^c.asen, nep r is ten po sku s emp ir ične z n a n o st i -

sk ladno s tem bi , kot pr ipominja G G G- inger v svojem temel jnem delu La theorie ari-

stotelicienne de la science, pr imere spec • 'čnih izho dišč z nan ost i o naravi v Fiziki iskal i



zaman^® ker Aris tote l pač ne izhaja iz izkus tven ih opa zov anj, temv eč vse lej zač en ja s

pret resom endoxa: ne samo ob anal iz i mesta, tem več tu di ob anal iz i točke v čet r t i knj ig i ,

ob analizi st ika v pet i , spre min janja v še st i i tn., kot obširn o ute me ljuje G. E L. Ow en. Fizi-

ka namreč v vel ik i meri izhaja iz slovite zbirke logičnih paradoksov, t j . iz Platonovega

Parmenida.^^

Da torej metodološki kanon iz Prvih analitik (APr. A 30, 46a 17-22) lahko obseže Fiziko

in razpravo o neobvladanost i iz sedme knj ige Nikomahove etike, je pot rebno povsem

»baconsko podobo« letega podgradi t i z dognanj i »razprave o dia lekt ik i«, na katero ne-

kaj vrst ic n iže opozar ja Ar is totel {APr. A 30, 46a 28-30): ob tem ima bržčas v mis l ih

sk lepn e vrst ice 2. razdelka prve knj ige Topik, k jer zat r ju je, da je prve prem ise zna nstv e-

nega argumenta moč vzpostavi t i z metodami, k i začenjajo z endoxa {Top. A 2, 101 a

36-b4) . P rem ise Fizika in Nikomahove etike potemtakem n iso neposredno resn ične,

temveč endoksalne - ta neo log izem tvegamo na osnov i n jegovega utečenega anton i -

ma: paradoksalno - , kar pomeni, da niso opr te na neko absolutno evidenco, n iso aksio-

mi ne iz le-teh izpeljani teoremi, temveč endoxa, t j . t isto, kar je zgolj sprejemlj ivo »vsem,

večini al i modrim; izmed modrih pa vsem ali večini al i najbol j poznanim al i najbol j ugled-

nim«. »Če bodo namreč o dst ra njen e nejas nost i , če bo ostalo samo to, kar je iz s ploš nih

naz i ran j {endoxa) povsem sprejeml j ivo, tedaj bo resnica dovol j osvet l jena« {EN H 1,

1 1 4 5 b 6 - 7 ) . 2 '

S tem seve da nika kor ne t rd imo, da je metoda

Fizike

v celo t i d ia lek t ična; bržkone pa nis -

mo daleč od resnice , če t rd imo , da je ravno dialekt ika t is ta n eek spl ic i ran a m etoda spre -

vrnjenega spoznavnega reda »drugačne znanost i«. ' Sklenimo z besedami G. G. Gran-

ger ja: »V te j metodi n i n ičesar, česar ne bi našl i že v knj igah o m etaf iz ik i ; ( . . . ) pr is otn os t i

dolgih odstavkov, k i v osrč ju Metafizike podv ajajo al i paraf raz ira jo mesta iz Fizike, torej

ne gre pr ip isat i nakl juč ju al i nerazumevanju izdajatel jev: v tem pr imeru gre namreč še

vedno za razvi t ja is tega izhodišča, o katerem navadno govor imo v okviru prve

Filozofije«.^®

fvl iran B ožo vič

OP OM B E

' »Con trar ium autem videtur ess e huic puod in dic i t pr imo Poster iorum quod s ingu lar ia

sunt ma gis nota guoa d nos, universal ia vero na tura, s ive s impl ic i ter«; nava jamo po J. M.

Le B\ond, Logique et methode chez Aristote, Vrin, Pariš 19 73 , str . 28 7, op. 1.

^ A. Szabo, The Beginnings of Greek Mathematics, Akade mia i K iado. Buda pest 197 8,

s tr . 30 9-3 10 .

^ P. Aub enpu e, Science, culture e t dialectigue chez Aristote, Actes du Cong res de fAsso-

ciation Guillaume Bude, Par iš 19 60, s t r. 145.

" M. Det ienne , Les maitres de verite dans la Grece archaigue, L ibra i r ie Frangois Maspe-

ro , Pa r i s19 67 ,s t r . 1 15 ,122 .

® P. Aube r\que. Le probleme de retre chez Aristote, PUF, Pariš 19 77 , str . 32 4, op. 4.

® Cf. V. Ka lan, Dialektika in metafizika pri Aristotelu, Mla dinska knj iga, L jubl jana 19 81 ,

str. 104, op. 23.

' P .Aub enpu e, o . C., str . 2 09 .

® ld. , ibid.

9 J . M L e B l o n d , o . c . , s t r . 2 8 7 .

Na vajam o po J. M. LeB lond , ibid. op. 3.

' ' Ar is tot le, Phys/cs, Bo ok s l - IV, Le ob C las sic alL ibr ar y, London 1 929, s t r . 11

P. Aubenpue,o.c. , s t r . 209.

VVicksteed kajpada ni edini , k i spregleda razsežnost koncepta diairein na tem me-

stu v prologu Fizike: B ol j zask rbl ju joč e je dejstvo, da tega me sta ne dok um ent i ra ni t i Bo-

nitz, ki sicer razl ikuje tr i pomene besede diairein: 1. »Dir imere in pa rtes re ac loco s eju n-

ctas«; 2. »Dist inguere genus al ipuod in species . . . His af f in is est usus de sejungendis



part ibu s di lemm at is et de sece rnen dis e jusdem v ocabu l i not ionibus . . .•<; 3. » Sejunge re

praed ica tum a sub jec to in p ropos it ion ibus nega ti vi s . . H . Bon it z, lndex Aristotelicus,

1 7 9b 14s qq. N avaja mo p o J. M. LeB lond, o.c., str . 29 0, op. 1.

Ar is tot le, Physics, nav ede na izdaja , str. 10, op. a.

Svojevrstno mesto Fiz ike kot »f i lozofskega uvoda k f iz ikalnim 'znanost im'« je lepo

opisal A. Mansion: »Tout d abord, des qu'on embrasse d 'un coup d'oei l la p lače occu-

pee par la Physique d ans cet edi f ice sc ient i f ique, et les problem es qui y sont d isc utes ,

on se rend com pte de Timportance p r imordiale du t ra i te: il ser i d ' int rod uct ion aux t ra i tes

moins ge neraux qui suivent et aux exp ose s d 'a l lure plus speciale qu' i ls renferment . Par

ai l leurs, cet ouvrage est le plus philosophigue de la serie, du fait qu'Aristote en vertu de

sa me thode d evelop pe en premier l ieu les points de vue les plus generaux de la s c ien ce

de la nature.« A. M ans ion,

Introduction a la physique a ristotelicienne; Aristote, traductions

etetudes, Lou vain/P ar is 1946, s t r . 49.

G. E. L. O we n, Tithenai ta phaindm ena, A ristote et les problemes de method e; Aristote,

traductions etetudes, Louva in /Par is 1961, s tr . 83 -1 03 .

' ' C f. V .K a lan ,o . c . , s t r . 35 .

Ethica Nicomachea, H 1 ,1 14 5b 2-6, prevedel W. D. Ross , The Works of Aristotle, vol.

IX, Ox ford Un ivers i ty Press, London 1954 .

Nikomahova etika, prevedel dr . Kajetan Gantar , Cankar jeva založba, L jubl jana 1964,

str. 232; cf. V. Kalan, o.c., str. 36: -endoxon je pravzaprav isto kakor pojav, phainome-

non«.

Niko ma hova et ika, s tr . 233.

Ethica Nicomachea, H 3 , 1 1 4 5 b 2 7 - 2 8 .

" W. D. Ross, Aristotle, London 1964, s t r . 1 22.

" Prob lema t iko mesta pr i Ar is totelu je obširn o razvi l V. Go ldschm idt , La theorie aristo-

telicienne du lieu, hlelanges de philosophie grecque, Vr in, Par iš 19 56, s t r . 79 -1 19 .

G.E.L.Ov i^en,o .c . ,s t r .88.

G. G. Gra nge r, La theorie aristotelicienne de la scjence, Aubier Montaigne, Par iš 1976,

str. 315.

Cf. G. E. L. O we n, o.c., str . 9 2 -1 0 3 .

" C f .P ^ . D 4 , 2 1 1 a 7 - 1 1 .

G.G . Granger, O.C. str. 316.



Hegel

G.VV.F. HEGEL:

FENOMENOLOGIJA DUHA

(Od lomki )

U V O D

Je naravna predstava, da s i je t reba, preden gremo v f i lozof i j i k stvar i sami , namreč k de-

janskemu spoznavan ju tega , ka r v resn ic i j e , p r i t i na jasno o spoznavan ju , k i ga ob ra -

vnava jo bod is i ko t o rod je , s ka te r im se po las t i š abso lu ta , bod is i ko t s redstvo , skoz i ka -

te rega da ga ug ledaš. Uprav ičena se zd i zaskrb l j enost , de loma, da so tu razne vrs te

spoznan ja in b i med n j im i b i l a ena za dosego tega končnega smot ra p r i k ladne jša od

kake druge, pa b i potemtakem napačno izbra l i med n j imi , - de loma tud i , da b i , ker je

spoznavan je zmožnost do ločene vrs te in obsega , b rez na tančne jše do loč i t ve n jegove

narave in me ja za je l i ob lake zab lode namesto neba resn ice . Ta zaskrb l j enost se mora

pač ce lo s pre m en i t i v prep r ičan je , da je vse poč et je , k i na j t is to , kar je na seb i , s s po zn a-

van jem p r idob i zavest i , p ro t iumno v svo jem po jmu in da je med spoznavan jem in abso-

lu tn im m e ja , k i j u na ravno st l oču je . Zak a j če je spoz nava n je o rod je , da se po las t i š abs o-

lu tnega b is tva , se tak o j opaz i , da uporaba o rod ja na kak i s tva r i te kako pak ne pust i take ,

ko t je za sebe , temv eč da ji zad ene fo rmi ran je in sp rem em bo. A l i pa , če s poz nav an je n i

o rod je naše de jav nos t i , tem več nek o l i kan j nek i pas iven med i j, skoz i ka te reg a p r i t ia ja do

nas luč resn ice, potem te tud i tako ne dob imo, kot je na seb i , temveč tako, kot je zarad i

tega med i ja i n v n jem. V obeh p r imer ih uporab l jamo sredstvo , k i p ro i zva ja na ravnost

naspro tek svo jega smot ra , a l i pa , nesmise lnost j e kakopak, da se sp loh pos lužu jemo

kakega sredstva . Zd i se s i ce r , da se te j nepr i l i k i da odpomoči tako , da poznamo nač in

de lovan ja orodja, sa j nam to om ogo ča , da od p redstave , k i j o z o rod jem dob imo o ab so-

lu tnem, v rezu l ta tu odšte jemo t is t i de l . k i p r ipada orod ju , in da se tako dokopl jemo do č i -

stega resn ičnega. Vendar b i nas ta popravek de jansko le zopet pr ipe l ja l t ja , k jer smo b i l i

popre j . Če formi ran i reči spet odvzamemo t is to , kar j i je zadeja lo orod je , nam je reč - tu

abso lu tno - ravno zopet prav to kar pred tem t rudom, k i je b i l teda j odveč. Če na j b i nam

bi lo abso lu tno z orod jem sp loh samo pr ib l ižano, ne da b i na n jem ka j predrugači l i , tako

n e ka ko ko t z l imanicami pt ič, če bi ne bi lo in ne hotelo bi t i že na sebi in za sebe pr i nas,

b i se posmehni lo te j zv i jač i , zaka j spoznavanje b i b i lo v tem pr imeru zvi jača, sa j se s

svo j im mnogo te r im p r i zadevan jem de la , ko t da počne neka j č i s to d rugega ko t l e sposta -

v i t i neposredn i i n s tem nenaporn i odnoša j . A l i pa , če nas p reskušan je spoznavan ja , k i

s i ga p redstav l j amo ko t medij, nauč i zako na svo jega loma ža rkov , teda j p rav tako n ič ne

kor i s t i , če ta l om od šte je m o v rezu l ta tu , za ka j spo znan je n i l oml jen je ža rkov, temveč ža -

rek sam, s kater im se nas dot ika resn ica, in če b i to odšte l i , b i nam b i la označena le č i -

s ta smer a li p razno m esto .

Med tem pa , če zaskrb l j enost , da b i zab lod i l i v zmoto , postav l j a nezaupn ico znanost i , k i

se b rez takšn ih pomis lekov lo t i pos la samega in de jansko spoznava , ne sp rev id imo, za -

ka j ne b i narobe izrekl i nezaupnico temu nezaupanju in ne b i l i zaskrb l jen i , da je ta st rah

pred zm oto že zm ota sam a. De jans ko že nek a j in s i ce r mars ika j p redposta v l j a ko t resn i -

co in na to c .: ; ra svo je po m is leke in ko ns ek ve nc e , ka r sam o b i mora l i p re j p resku s i t i , če

je resn ic. - i Predpostavl ja namreč predstave o spoznavanju ko t orodju in mediju, in tudi

razloček rned nami samim i in tem spoznavanjem : z last i pa to , da ab so lu tn o sto j i na eni

strani in da spoznavanje na drugi strani zase in l očeno od abso lu tnega je vendar le neka j

rea lnega, a l i s tem, da je spoznavanje , k i je , v tem ko je zunaj abso lu ta , ka jpak tud i zuna j

resn ice , pa vendar le resn ično , domneva , s ka te ro se t i s to , ka r se imenu je s t rah p red

zm oto , razkr i va p re j za s t rah p red resn ico



Ta konse kve nca s ledi iz tega, da je edinole absolu tno res nično, a l i da je edinole resn ič-

no absolutno . Da se jo zavrni t i z raz ločkom, da je spozn avanje, k i s icer ne spoznava ab-

solutnega, kot hoče znanost , lahko vendar le tudi resnično, in da je spoznavanje sploh,

če je s icer nezmožno dojet i absolutno, vendar le sposobno druge resnice. Ampak že kar

v id imo, da gre pr i tem govor jenju semint ja za moten raz loček med nekak-

šnim absolutnim resničnim in nekakšnim drugim resničnim in da so absolutno, spozna-

vanje i tn. bese de, k i predpo stavl ja jo pomen, do katerega se je treba še le d okop at i .

Namesto da bi se t rapi l i s takšnimi nekor is tn imi predstavami in rečenicami, češ da je

spoznavanje orodje, da ulov iš absolutno, a l i pa medi j , skozi katerega ugledaš resnico

I tn. - in v vseh pre dstav ah o ne kakš nem spozn avan ju, k i je ločeno od absolu tneg a, in o

abso lutnem , k i je ločeno od spoz navanja, gre napo sled za t i dve razmer j i - , nam esto da

bi se t rapi l i z ugovor i , k i j ih nezm ožnost znan ost i črpa iz predpo stavk e tak ih razm er i j , da

bi se hkrat i osvobodi la znanstvenega t ruda in s i hkrat i dala ugled resnega in zavzetega

prizadevanja, in prav tako namesto da bi se trapi l i z odgovori na vse to, bi j ih lahko kar

naravno st zavrgl i kot na kl jučne in sam ovol jne pre dstav e in celo obravnav al i kot gol juf i jo

m s tem poveza no rabo bese d kot absolutno, spozn avan je, tudi objek t ivno, in su bjek t iv-

no, pa brez štev i la drugih, kater ih pome n je predp ostav l jen kot sp lošno znan. Zaka j t rd i -

tev, deloma da je nj ihov pom en sp lošno znan, deloma tudi , da ima kd o sam nj ihov pojem ,

naj, kot se zdi, pr ihra ni sa m b t isto glavno, nam reč - po dat i ta pojem . Z večjo pra vico bi si

nasprotno lahko pr ihrani l i t rud, da bi sploh zapazi l i takšne predstave in rečenice, s ka-

ter imi naj b i se odkr ižal i sa me znano st i , zakaj so le prazna pr ikazen v edenja, k i pred na-

stopajočo znanost jo neposredno izgine. Toda znanost je v tem, da nastopa, sama pr i -

kazn ost , n jen na stop še ni ona izpel jana in razgrnjen a v svoj i resnic i . Tu je vseeno , če s i

predstavl jaš da je ona pr ikaznost , ker nastopa poleg drugega, a l i pa imenu ješ ono d rug o

neresnično vedenje njeno pr ikazovanje. Znanost se mora osvobodi t i te kaznost i , to pa

lahko stor i le tak o, da se ob rne p rot i njej. Za ka j veden ja, ki ni resn ično , ne mo re nit i zgolj

zavreč i kot navad en po gled na stvar i in zago tavl jat i , da je ona vse drug ačn o spo zna nje

in da le-o no ved enje zanjo ni prav nič, n i t i se ne sme s kl iceva t i na s lutnjo bol jšeg a ved e-

nja v njem sam em . S t is t im zagotavljanjem bi razg lasi la svojo bit za svojo moč, toda ne-

resnično vedenje se prav tako sk l icuje na to, da je , in zagotavlja, da njemu znanost n i

nič, eno suh o zagotavl janje pa šteje prav to l iko kot drugo. Še manj se more sk l ic ev at i na

bol jšo s lutnjo, k i da je v nere snične m spozn avan ju in v njem sam em n am ig nanjo, zak aj

za en del bi se prav tako spet skl icevala na neko bit , za drugi del pa nase kot na način,

kak ršna je v nere sničn em spozn avan ju, tj . na s lab način svoje bi t i , in na svojo p r ikaze n

celo kot na to, kot je na seb i in za sebe. To je razlog, zaka j naj se tu lot imo oris a prik az u-

ločega se vedenja.

In ker ima ta or is za predmet le pr ikazujoče se vedenje, se kaže, kot

da sam ni svob odn a zna nos t , k i se gib l je v svoj i svojstveni po dobi , tem več jo s tega sta-

l išča lahko jem l jemo kot pot naravne zave st i , k i s il i k resnične mu vede nju, a li pa kot pot

du še, ki pre po tuje niz upo dob , po staj, k i j ih je zaris ala njen a na rava, - da bi se očis t i la do

duha, tako da s popolnim izkustvo m same se be pr ide do vedno st i o tem, kaj je sam a na

sebi.

Izkazalo se bo, da je naravn a zave st le pojem veden ja, a l i da ni realno veden je. Vtem ko

pa se sama neposredno celo ima za realno vedenje, ima ta pot zanjo negat iven pomen

in j i celo vel ja za izgubo same sebe t isto, kar je real izaci ja pojma, zakaj na tej pot i zgubi

svojo resnico. Za to lahko v tem v idimo pot dvoma, a li pravzaprav pot zdvoml jenja (Verz-

vveif lung) , na nje j se namreč ne zgodi tis to, kar pona vadi razum em o pod dvo ml jen jem -

omajanje te al i one domnevne resnice, kateremu s ledi ust rezno ponovno izginot je dvo-

ma in povratek k oni resnic i , tako da se stvar na kon cu jem l je tako kot poprej . Marve č je

to zavestni sprevid neresnice'pr ikazujočega se vedenja, kateremu je najrealnejše t is to,

kar je v resnic i nasprotno le nereal iz i rani pojem. Ta dogajajoč i se skept ic izem zato tudi

ni t ist i , s katerim se je pač resna vnema za resnico in znanost, kot si umišl ja, zanju pri-

pravi la m oprem i la, nam reč z namenom, da se v zna nos t i ne prepust iš mis l im drugih spr i -

čo avtor i tete, temve č da vse sam p rever iš In s lediš le lastnem u p repr ičanju, a l i še bol je,



da vse sam produc i raš in imaš le las tno de jan je za resn ično. N iz upodob, k i j ih zaves t

p re ide na t e j po t i . j e naspro tno i zč rpna zgodov ina omikanja sam e zave s t i do zna nos t i .

On i namen p reds tav l j a om iko v enos tavn i ob l i k i namena ko t nepos redno oprav l jeno in

zgodeno , t a po t pa je naspro t i on i ne resn ic i de janska i zpe l java . S led i t i l as tnemu p repr i -

čan ju je ka jpada več ko t p repušča t i se av to r i t e t i , ampak če smat ran je (Da fu rha l t en ) i z

av to r i t e te p reobrneš v smat ran je i z l as tnega p repr i čan ja , se n i nu jno sp remen i la n jego-

va vseb ina in na mes to zab lode s top i la resn ica . A l i t i č i š v s i s temu mnen ja in p redsodka

po av tor i te t i d rug ih a l i pa iz las tnega prepr ičan ja , se med seboj loč i le po puh log lavos t i ,

k i j e z raven v t em d rugem. Skep t i c i zem, k i se usmer ja na ves obseg p r i kazu joče se za -

ves t i, pa de la , da duh na jp re j sp re tno p rever i , ka j je resn ica , t ako da sp os ta v i z dvo ml je -

n je nad t ako imen ova n im i na ravn im i p reds ta vam i , m is l im i in mne n j i , za ka te re je vs ee no ,

a l i j ih im en uješ svo je a l i tu je , in s kater im i je za ves t , k i se ravnokar sp rav l j a k p rever jan ju ,

še i zpopo ln jena in ob lože na , s t em pa de jan sk o nes po sob na teg a , ka r hoč e p res to r i t i .

Popolnost ob l i k ne rea lne zaves t i nam bo p r ines la sama nu jnos t napredovan ja in pove-

zave . Da b i t o s to r i l i umevno , l ahko vobče vnapre j p r ipomn imo, da p r i kaz neresn ične

zavest i v n jen i neresn ic i n i go lo negativno g iban je . Na ravna zave s t nan jo sp lo h t ako

enos t ransko g leda , i n veden je , k i de la t o enos t ranos t za svo jo b i s t vo , j e ena od podob

nedov ršene zaves t i , k i sama spada v po tek po t i i n se bo t am p reds tav i l a . Le - ta je na -

mreč skept ic izem, k i v id i v rezu l ta tu vedno le čisti nič in abs t rah i ra od tega, da je ta n ič

zago tovo n ič tistega, iz česar rezultira. Nič pa je le, vzet kot n ič t is te g a, iz če sa r izh aja,

de jansko resn ičn i rezu l t a t , s t em je sam določen nič in ima vsebino. Skep t i c i zem, k i se

konča z abs t rakc i jo n iča a l i p raznoto, od te ne more i t i napre j , temveč mora čakat i , če in

ka j se mu u tegne ponud i t i novega , da b i t o v rge l v i s t o p razno b rezno . V tem ko se nas -

protno po jmuje rezu l ta t , ko t v resn ic i je , ko t določena n e g a c i j a , j e s t e m n e p o s r e d n o n a -

s ta la nova ob l i ka in j e v neg ac i j i s t o r jen p reho d , s ka te r im se sam o od seb e poda ja na -

p redov an je skoz i pop o ln i n iz p odob .

A vede n ju je p rav t ak o nu jno zak o l i če n cilj kak or n i zan je napre dov n ja , c i l j j e t am, k je r ve -

den ju n i več t reba i t i čezse , k je r na jde samo sebe in po jem us t reza p redmetu , p redmet

po jmu. Na pred ova n je k t emu c i l j u j e za to t ud i nezad ržno I n zad ovo l j i t ve n i na j t i na no be-

n i pre jšn j i pos ta j i . Kar je omejeno na kako naravno ž iv l jen je , ne more s samim seboj i t i

čez svo je ne po s re dn o b ivan je , t oda čez ga po žen e ne ko d rugo , in t a i z t rgan os t j e n je go-

va smr t . Zavest pa je za samo sebe svo j pojem, s t e m n e p o s r e d n o p r e s t o p č e z o m e j e n o ,

in ke r j i t o om e jen o p r ipada , čez sam o sebe , s po sam ičn im j i j e hk ra t i pos tav l j e no on -

s t rans t vo , na js i tud i l e , ko t v p ro s to rsk em z ren ju , poleg ome jenega . Zaves t t o re j t o s i l o .

da s i kva r i ome jeno zadovo l j s t vo , t r p i od same sebe . Spr i čo obču tka t e s i l e se pač na j -

b rž um ika bo jaze n p red res n ico in se sku ša oh ran i t i ti s t o , če sar i zgub a p re t i. Ta bo jaze n

pa ne na jde m i ru , razen če hoče ob s ta t i v b rez m is e ln i l eno s t i - m ise l zag ren i b re zm ise l -

nos t in n jen nemi r mot i l eno bno s t - a l i pa , da se zak rep i ko t sen t ime n ta lno s t , k i zag o ta -

vl ja, da je vse na svoj način dobro: t o zago tav l j an je p rav t ako t rp i s i l o od uma, ka te remu

nekaj prav zato n i dobro, ker je nač in . A l i pa se s t rah pred resn ico lahko skr iva pred se-

bo j in p red d rug im i za v idezo m, ko t da mu ravno v roča vne ma za resn ic o sa m o tako o te -

žu je , ce lo onemogoča na j t i d rugo resn ico ko t ed ino le resn ico puh log lavos t i . da s i še

vedno b r ih tne jš i od s leherne m is l i , ka te ro imaš i z samega sebe a l i od d rug ih , t a puh lo -

g lav os t . k i um e dos eč i , da ji i zpu ht i s lehe rna re sn ica , se iz n je ume vrn i t i vas e, in se pa se

na te j l as tn i umn os t i , ka te ra ve dno zna razk ro j i t i vse m is l i i n na m es to vse vseb ine na j t i

le suh i Jaz , je zadovol js tvo, k i ga je t reba prepust i t i samemu seb i sa j bež i pred obč im In

i šče le za seb s t vo .

Ko t je b i l o p re dh od no in na sp loš no t o le po ve da no o nač inu in nu jn os t i r azv i j an ja (For t -

gang) , t ako bo p r imerno t ud i neka j opomn i t i o metodi izvajanja. Ta pr ikaz , k i s i ga pre d-

s tav l j amo ko t obnašanje znanosti d o prikazujočega se veden ja in ko t preiskavo te r pre-

verjanje realnosti spoznavanja, se ko t da ne mo re do ga ja t i b rez ka kš ne p red po s tav ke , k i

j e vze ta za osno vo ko t merilo. Za k a j p r e v e r j a n j e s e s t o j i v p o k l a d a n j u k a k e g a p r i v z e t e g a

mer i la in v tem, a l i je t is to , kar se prever ja , z n j im enako a l i neenako, je od loč i tev , a l i je

prav i lno a l i neprav i lno, in mer i lo sp loh, prav tako pa znanost , če b i b i la mer i lo , je tu pr i -



vzeta (angenommen) kot bistvo ali kot nasebje (das Ansich) . Ampak tu, k jer znanost

šele nastopa, se ni nit i ona sama nit i kar že bodi upraviči lo kot bistvo al i kot nasebje, in

brez čes a take ga kot da ne more bi t i noben ega prever janja.

To oporečje in njegova odst rani tev se bo določneje pokazala, če najpoprej spomnimo

na abst ra ktna določ i la vede nja in resnice, kot nastopa jo na zavest i . Ta namreč neka j od

sebe razločuje, na kar se hkra t i nanaša, ali, kot to Izražajo: je nekaj zanjo, in določena

plat tega nanašanja a li biti nečesa za zavest je vedenje. O d te bit i za kak o drugo pa razlo-

ču jemo nasebstvo, t isto, kar se nanaša na vedenje, prav tako razločujemo od njega in

pos tav l jamo kot bivajoče tudi zuna j tega odnos a, ta plat tega nasebja se imen uje resni-

ca.

Kaj je pravzaprav na teh določi l ih, se nas tu dal je ne t iče, ker je namreč prikazujoče se

vedenje naš predmet , bomo tudi najpoprej povzel i n jegova določ i la, kot se neposredno

pon ujajo, in tako , kot so bi la dojeta, se pač najbrž p onujajo.

Če zdaj preiskujemo resnico vedenja, se zdi , da preiskujemo, kaj je vedenje na sebi.

Toda v tej preiskavi je to n aš predm et , je za nas, in n jegovo nasebje, ki bi prišli do njega,

bi bi lo tako nasprotno njegova bit za nas, kar bi zatr jeval i kot njegovo bistvo, bi še celo

ne bi la njegova resnica, temveč le naše vedenje o njem. Bistvo al i meri lo bi se znašlo

v nas, in t isto, kar naj bi bi lo z nj im prim erjan o in o čem er na j bi se s to pr im erjav o o dlo ča -

lo, bi ga ne m oralo pr ipo zna t i.

Toda narava predmeta, ki ga preiskujemo, nam prihrani to ločitev al i ta videz ločitve In

pred pos tavke . Zavest da je svoje mer ilo na njem samem, in preiskava bo s tem pr ime r ja-

va njega s sam im se boj, za ka j razloč eva nje, ki sm o ga pravka r napra vi l i , se znajde v njej.

V njej je eno za neko drugo, a li , sploh Ima na sebi določen ost mom enta ve denja, hkrat i j i

to drugo ni le zanjo, tem več tudi zunaj tega o dno sa,al i na sebi: moment resnice. V tem,

kar torej zavest znotraj sebe razglaša za nasebje a li resnično, imamo meri lo, ki ga po-

stavl ja sama, da bi ob njem meri la svoje vedenje. Če vedenje imenujemo pojem, b is tvo

al i resničn o pa b ivajoče al i predmet, ses toj i prever janje v tem, da pogledam o, ali pojem

ustreza predmetu. Če pa bistvo a l i nasebje predmeta imenujemo pojem in nasprotno s

predmetom razumemo n jega kot predmet, namreč kot je za neko drugo, sestoj i prever ja-

nje v tem, da pogledamo, al i predmet ust reza svojemu pojmu. Vidimo pač, da je oboje

is to: b is tveno pa je, da to obdrž imo v vsem preiskov anju, da se tadva mom enta,

pojem in

predmet, bit-za-neko-drugo in samonasebstvo, znajdeta v samem vedenju, katero raz i-

skujemo, in da nam zato ni t reba prinašat i s seboj meri l in pr i preiskavi apl ic irat i naših

dom is l ic in mis l i, s tem, da j ih opust im o, dosež emo , da obravna vam o stvar , kot je na se bi

in za sebe samo .

Tod a do da tek nam ne pos tan e odveč le po tej plat i , da sta poje m in pred me t, me ri lo in ti-

sto, kar naj se pre verja , nav zoča v sami zaves t i , tem več nam je pr ihranje n tudi t rud, da bi

oba p r imer ja l i , in pravega prever janja, tako da nam , vtem ko zavest p rever ja samo sebe,

osta ne tud i po te j p lat i le č is to opazova nje (Zuse hen ). Za kaj zavest je po eni p lat i zavest

predm eta, po drug i p lat i zavest same sebe, zavest tega, kar j i je resnično, in zavest svo-

jega vedenja o tem. Ker pa je oboje zanjo, je ona sama njuna pr imer java, zanjo pos ta -

ne, če njen o vede nje o pre dm etu tem u ustrez a al i ne Pred me t sicer je zanjo kot da je le

tak, kakrš neg a ve, zdi se obenem, kot da ne bi mogla pr i t i do dna (dahinter) , kak še n je,

ne zanjo, temveč kakšen je na sebi, in bi tudi svojega vedenja ne mogla preverit i na

njem. Vend ar je ravno v tem, da sploh ve za kak pred me t, navzoč že razlo ček , da

ji

je ne-

ka j

nasebje,

drug mom ent pa vedenje ali b it predm eta

za

zavest . Na tem raz ločevan ju, k i

je tu, temelj i preverjanje. Če si v tej pr imerjavi oboje ne ustreza, se zdi. , da mora zavest

predrugači t l svoje vedenje, da bi ga pr imer i la predmetu, ampak v predrugačenju vede-

nja se ji de jans ko predru gačl tudi predmet sam. zaka j navzoče veden je je bi lo po bis tvu

veden je o predmetu: z veden jem pos tane tud i ta drug, saj je po bis tvu pr ipadal tem u ve-

den ju. S tem se z av est i p r ipet i , da t isto, kar j i je prej bi lo nasebje. nI na se bi. aH. da je bil o

le zanjo na sebi. Vtem ko torej ob svojem predmetu odkr i je, da njeno vedenje temu ne

ustreza, tudi predmet sam ne vzdrži, al i , meri lo preverjanja se predrugačl, če t isto, česar

mer i lo naj b i b i lo, ne obstan e v preve r janju, in preve r janje ni le prever jan je vedenja, te m-



več tudi njegovega meri la.

To dialekt ično gibanje, ki ga izvaja zavest na sami sebi, tako na svojem vedenju kot na

svojem predmetu,

kolikor ji

iz tega

izvira novi resnični predmet,

je pravzaprav t isto, kar

imenujemo izkustvo. V te j zvezi je t reba pr i pravkar ome njenem pote ku še pobl iže pod čr-

tat i en moment , s č imer bo padla nova luč na znanstveno plat nadal jnega pr ikaza. Za-

vest nekaj ve, ta predm et je bis tvo al i nasebje, je pa tudi za zavest nasebje, s tem n astopi

dvoumnost tega resničnega. Vidimo, da ima zdaj zavest dva predmeta, enega prvo na-

sebje, d rugega bit-zanjo tega nasebja.Ta drug i se zdi najp opre j le ref leks i ja zavest i vase

samo, predstavl janje, ne predmeta, temveč le svojega vedenja o onem prvem. Vendar

se zavest i , kot je bi lo pokazano prej, pr i tem spremeni prvi predmet, neha bit i nasebje in

j i po stan e tak , da je le zanjo nasebje, s tem pa je potem tole: bit-zanjo tega nasebja, res-

nično, to pa se pravi, to je bistvo , al i njen predmet Ta novi predm et vsebu je ničnost prve-

ga, je izkustvo , do bljen o o njem .

V tem pr ikazu pote ka izkustva je m omen t , s kater im kot da ni v sk ladu s tis t im, kar po -

navadi razumem o z izkustvom . Namreč p rehod od prvega predm eta in veden ja letega k

drugemu predmetu, ob katerem pravi jo, da je bi lo doseženo izkustvo, je bi l podan tako,

da naj b i veden je o prvem predm etu, a li zaza vestn ost p rvega n asebja sam a pos tala d ru-

gi predm et . Narobe pa se s icer zdi , da neresn ico naš ega prvega pojma izkusim o na dru-

gem p redm etu, k i ga na jdemo po na kl juč ju in nekako zu nanje, tako da je v nas sploh le

č is to dojemanje (Auf fas sen ) t is teg a, kar je na sebi in za sebe. V le-onem nazoru pa se

kaže novi predm et kot na stal z

obrnitvijo zavesti

same . To obravnavanje stva r i je naš do-

datek, s kater im se niz izkuše nj zaves t i povzdigne v znan stveni tek in k i n i za zavest , k i

jo obravnavam o. Je pa to dejan sko tudi is ta okol išč in a, o kater i je b ila beseda že prej, ko

smo s i ogledal i razmer je tega pr ikaza do skept ic izma, da namreč vsakokratni rezul tat ,

k i se podaja pr i neresničnem vedenju, ne sme odteči v prazen nič , temveč da mora bi t i

nujno dojet kot nič tistega, česar rezultat \e, rezultat , ki vse bu je t isto, kar ima v njem res-

ničnega pop rejšnje ved enje. To se tu pr ikazuje tako: ker se tis to, kar se je najpopre j po-

javi lo kot predmet, zniža zavest i v vedenje o njem in nasebje postane bit-za-zavest nase-

bja, je to novi predm et , s kater im tudi šele nas topi nova pod oba zav est i , kater i je b is tvo

nekaj drugeg a kot p oprejšnj i .Ta okol išč ina je t is ta, k i vodi vse sosledje pod ob zave st i v

nj ihovi nujnost i . Le ta nujnost sama, al i nastanek novega pred me ta, k i se ponuja za vest i ,

ne da bi ved ela, kaj se j i god i, je t isto, kar se hkr at i god i za nas za njenim hrb tom. S tem

pr ide v njeno gibanje moment nasebstva ali biti-za-nas, k i se ne pred stavl ja za zav est, ki

je sama v izkušanju, ampak vsebina t is tega, kar nam nastaja, je zanjo, in mi zapopade-

mo le forma lno plat tega al i n jegovo č is to na stajanje, zanjo je to nastalo le kot predmet,

za nas hk rat i kot g iban je in nastajanje .

Sp r ičo te nujno st i je ta pot k zna nos t i sama že znanos t , in po svoj i vsebini s tem znan ost

izkustva zavesti.

Izkustvo, k i ga dobi zavest o se bi , ne more po svojem pojmu za obs ega t i v sebi n ič m anj

kot n jen ves s is tem al i celo kral jes tvo resn ice duha, tako da se mom ent i izkustva pr ika-

zujejo v te j svojstven i določe nos t i , da niso abs t raktni , č is t i mom ent i , temve č tako, kot so

za zaves t , a l i kot ta sama n astop a v svojem odn osu d o nj ih, s č imer so mom ent i c elote

podobe zavesti. Vtem ko se žene na prej k svoj i resn ični eksis te nci , bo dose gla točko , na

kate ri bo odlo ži la svo j videz, da je oblože na s tujero dn im, ki je le zanjo in kot ne ko drug o,

al i, k jer bo pr ikaz nos t ena ka b is tvu, pr ikaz zaves t i sovpade to rej s prav to is to toč ko pra-

ve znanost i duha, in naposled, v tem ko bo sama zapopadla to svoje bis tvo, bo označi la

naravo abso lu tnega veden ja sam o.



A

ZAVEST

I

Čutna gotovost

al i tole in m nen je

Ved enje, k i je najpoprej a l i nep osre dno naš predm et , ne more bi t i n ikako drug o kot le- t i -

s to, k i je samo neposredno vedenje, vedenje neposrednega a li bivajočega. Mi se imam o

obnašat i prav tako neposredno a li sprejemajoč, tore j na njem, kot se pon uja, ničes ar

sprem injat i in pojml jenje držat i s t ran od dojem anja (Au f fasse n).

Konkretna vseb ina

čutne gotovosti

stor i , da se ta pr ikazuje kot

najbogatejše spoznan je,

celo kot spoznanje, ki je neizmerno bogato, in ki zanj ni najt i nobene meje, tako če gre-

mo navzven v prostoru in času, v katerih se, češ, razteza, kot če si iz tega obil ja vzame-

mo kos in gremo z del i tv i jo navznoter Poleg tega se pr ikazu je kot najresničnejša: zaka j

od predme ta še ni n ičesar op ust i la, temve č ga ima pred sebo j v vsej n jegovi p opo lnost i .

Ta gotovost pa se zares sama izdaja za najabst raktnejšo in najrevnejšo resnico. O tem,

kar ve, izreka le tole: je; in n jena resnica vseb uje edinole bit stvari; zave st po svo ji pla t i je

v tej gotovost i le kot čist i jaz; a li jaz sem v tem le kot č is t i tale in predm et pra vtako le kot

č is to tole. Jaz, tale, n isem tele s tvar i gotov zato, ker bi se bi l ja z kot zavest pr i tem razvi l

in razn otero gibal m isel. Tud i ne zato, ker bi bila stvar, ka tere sem gotov, po množic i raz-

l ikovanih kakovost i neki bogat odnos na sami sebi a l i neko mnogotero obnašanje do

drugih. To dvoje se resnice č utn e go tovo st i n ič ne t iče; ne jaz ne stvar n ima v tem po me -

na raznoterega posredovanja, jaz nima pomena raznoterega predstavl janja al i miš l je-

nja, n i t i s tvar pomena raznoter ih kakovost i , temveč stvar je ; in je , le kar je; s tv ar /e , to je

čutn em u vedenju t is to bis tveno, in ta č is ta b/f a l i ta en osta vna nep osre dno st tvor i n jeno

resnico. Pravtako je gotovost kot odnos neposreden č is t odnos; zavest je jaz, nič več,

neki č is t tale: posam eznik ve č is to to le al i posamezno.

Na čisti biti, k i tvor i b is tvo te gotovo st i in katero le - ta izreka ko t svojo resnico, pa se pr i -

mer i (sp ie l t . . . be iher ) , ko t bomo vide li , še mnogo drugega. Kaka de janska č utna goto-

vost n i le č is ta ne pos redn ost , temve č je neki primer le- te. Med brez štev i la raz ločko v, k i

pr i tem nastopajo, nahajamo vsepovsod glavno raz l iko, da v nje j takoj iz č is te bi t i izpa-

deta oba že om enjena tale, nek i tale ko t ja z in nek o tole ko t predmet. Č e m i ref lekt i ramo o

tem razločku, se izkaže, ne eno ne drugo ni le neposredno, v čutn i gotov ost i , temveč

hkrat i kot posredovano; jaz imam go tovos t po nek em dru gem , namreč po stvar i ; in ta je v

go tovo st j i prav tako po nekem d rugem , nam reč po jazu.

Tega raz ločka bis tva in pr imera, neposrednost i in posredovanja ne delamo le mi, tem-

več ga nahajamo na sami čutni gotovost i , in sprejet i ga je v obl ik i , kot je na njaj, ne kot

smo ga pravkar določ i l i . V nje j je eno postavl jeno kot enostavno neposrednobiv joče al i

kot bistvo: predmet, drugo pa kot nebistve no in pos redo van o, k i v tem ni na sebi, temveč

po nekem druge m: jaz, vedenje, k i predm et ve le zato , ker o n je, in ki lah ko je ali pa tu di ni.

Predmet pa je, je resničn o in bis tvo; je, vse en o mu je, al i se zan j ve al i ne; osta ne , tudi če

se zanj ne ve; ved enja pa ni, če p red m eta ni.

Treba je torej obravna vat i pred me t , če je res, v ču tni gotov ost i , kot takš no bis tvo, za za-

kršno ga ona izdaja; če ta njegov pojem, bit i bistvo, ustreza temu, kako je v njej navzoč.

V ta namen nam ni ref lekt irat i o njem in premišl jevat i , kaj bi v resnici mogel bit i , temveč

ga imamo le obrav nava t i tako, kot ga čutn a goto vos t ima na sebi .

Njo samo je torej t reba vprašat i : Kaj je to tole? Č e ga vzamem o v podvo jen i podobi n je-

gove bit i , kot zda/ le ni kot tule, bo dia lekt ika , k i jo na sebi ima, zado bi la tako razum l j ivo

obl iko, kot je ono sam o. Na vpraša nje: Kaj je zdajle odgovor imo tore j napr imer : Zdajle je

noč. Da b i preskus i l i resn ico te čutne gotovos t i , zado šča en ostaven posk us. To resn ico

zapišemo; resnica z zapisom ne more nič zgubi t i ; prav tako ne, če jo shranimo. Če s i

zdaj, tole opoldne, spet ogledamo zapisano resnico, pa bomo moral i reč i , da je postala

žaltava.

Ta zdaj, ki je noč, shranimo, to )e, obravnavamo ga kot to, za kar ga izdajajo, za neko bi-



vajoče: izkaže se nasprotno za nebivajoče, sam zdajle se pač obdrži, ampak kot takšen,

ki ni nič; pravtako se obdrži nasprot i dnevu, kar zdaj je, kot takšen, ki tudi m dan, al i kot

neko

negativno

nasploh. Ta ohra njajoč i se zdaj le torej n i neko nepo sredno temve č je

posred ovano ; zakaj kot t ra jen in ohranjajoč se je določen

po tem,

da drugo, namreč dan

in noč, ni. Pri tem je ravno ta ko š e en os tav en kot pop rej, zdajle, in v te j eno stavn ost i rav-

nodušen do tega, kaj se pri njem še primeri; najsitudi noč in dan ni njegova bit , je prav

tol iko tudi dan in noč; po te j svoj i drugo bi t i sploh ni af ic iran. Nekaj takšneg a en osta vne -

ga, ki je po negaciji, nit i tole nit i t istole, neko ne-tole, k i mu je pravtako vseeno bit i tudi

tole in t istole, imenujemo obče; ob če je torej zares res nično čutn e g otovost i .

Kot neko obče izrekamo tudi čutno; kar pravimo, je: tole, to je obče tole, ali: ono je; to je,

bit nasploh. Pri tem si mi kajpak ne predstavljamo obče ga tegale al i b i ti nasploh, ampa k

izrekamo obče; a l i, mi sploh ne rečem o tako, kot to v te j čutni go tovos t i menimo. Jezik pa

je, kot v id imo, t is to resničn ejše; v n jem mi sami ne pos redn o sp odbi jam o svoje mnenje; in

ker je obče t isto resnično čutne gotovost i in ker jezik izreka le to resnično, zato sploh ni

mog oče, da bi kdaj mo gl i poveda t i neko ču tno bi t , k i jo menimo.

Isto bo z drugo o bliko te gale, s tule. T a tule je npr. drevo. Če se obrn em , je ta resnic a izgi-

n i la in se preob rni la v nasprotn o: Tule ni drevo, marveč je hiša. Sam tule ne izgine; tem-

več je t rajen v izginjanju hiše, drevesa itn. in mu je vseeno, al i je hiša, drevo. Ta tale se

torej spet kaže kot posredovana enostavnost a\\ ko t občost.

Tej čutni gotovost i ostane, v tem ko se na njej sami izkaže obče kot resnica njenega

predmeta, kot n jeno bis tvo torej čista bit, ampak ne kot neposredno, temveč (kot ) tak-

šno, ki mu je bistvena negacija in posredovanje, in s tem ne kot to, kar z bitjo menimo,

temveč bit s tem določilom, da je abstrakci ja al i č isto ot^če; in naše mnenje, za katero

resnično čutne gotovost i n i obče, edino še preostane nasprot i temu praznemu al i rav-

nod ušne mu zd aj le in tu le.

Če pr imer jam o razmer je, v katere m je najprvo na stopi lo vedenje in pa predmet, z razmer-

jem le-teh, v kakršnem stoj i ta v tem rezultatu, se je to obrni lo. Predmet, ki naj bi bi l t isto

bistveno, je zdaj neb istveno č utne goto vos t i ; zaka j obče, kar je postal , n i več takšno, ka-

kor naj b i zanjo bi l b is tven, temveč ona je zdaj navzoča v nasprotne m, namreč v veden ju,

k i je poprej b i lo ne bistveno. N jena re snica je v predme tu kot mojem predmetu al i v mne-

nju; predmet je, ker jaz zanj vem. Čutna gotovost je s icer pregnana iz predmeta, am-

pak s tem še ne odpravl jena, temveč le pot isnjena nazaj v jaz; videt i bo treba, kaj nam o

tej njeni realnost i kaže izkustvo.

Moč n jene resnice je torej zdaj v

jazu,

v neposrednost i mojega

videnja, slišanja

itn.; izgi-

not je posameznega zdaj le in tu le, k i ga menimo, se odvrača s tem, da ju

jaz

zadrži.

Ta

zdajle je dan, ker ga jaz vidim; ta tule drevo prav zato. Čutna go tovo st pa v tem razm er ju

izkusi is to dia lek t ike na sebi kot v prejšnjem. Jaz, tale, v idim drevo in trdim drevo kot tule;

kak drug jaz pa vidi hišo in trdi, da ta tule ni drevo , tem več naro be hiša. Obe re snic i ima -

ta is to pot rdi lo, namreč neposrednost v idenja in zagotovost (Sicherhei t ) in zagotavl ja-

nje obeh o svojem ved enju; eno pa izgine v druge m.

Kar v tem ne izgine, je jaz, ko t obče, č igar videnje ni ne videnje drevesa ne tele hiše,

temveč enostavno v idenje, k i je posredovano po negaci j i te h iše i tn. , v tem pravtako

enostavno in ravnodušno do vsega, kar se še primeri, do hiše, do drevesa. Jaz je le

obče, tako kot zdajle, tule ali tole sp loh; jaz pač m enim nek\posam ezni jaz, ampak enako

kot pr i zdajle, tule ne morem povedat i tega, kar menim, enako je pr i jazu. Ko rečem: tole

tu, zdaj ali posamezno, rečem: i/sa tale, vsi tu, zdajle, posam ezni; pravtako če rečem: jaz,

ta posamezni jaz, rečem sploh: vsi jazi: vsak je to, kar rečem: jaz, ta posamezni jaz. Če se

znanost i ta zahteva predlož i kot preskusni kamen, na katerem naj b i sploh ne mogla

vzdržat i , češ, naj deducira, konstruira, a pr ior i najde al i kot že to hočejo izrazit i , neko

tako imenovano tole reč a li nekega tegale človeka, potem je prav, da ta zahteva reče,

katero tole reč al i kate ri tale jaz meni ; ampak reč i to je nem ogoče .

Čutna g otovost torej izkusi, da njeno b is tvo ni ne v predm etu ne v jazu in da nep osred -

nost n i ne neposrednost enega ne neposrednost drugega; zakaj na obeh je to. kar jaz

menim, še celo nekaj nebistvenega, in predmet in jaz sta obča, v katerih t ist i zdajle in



tule in jaz, ki ga men im, ne ob sta ne al i je. S tem pridemo do tega, da celoto ču tne goto-

vost i same postavim o kot n jeno bistvo, ne več le en njen mom ent, tako kot v obe h p rime -

r ih, v katerih naj bi najprvo bi l jazu nasprot i postavl jeni predmet njena realnost, nato pa

jaz. Le sam a celotna čutn a gotov ost je torej ta, ki t rdno osta ne na njej kot neposrednost

in s tem iz seb e izkl juč uje vsa ko pro t ipos tavl ja nje, ki se je dog ajalo v po prejšn jem.

Ta čista neposrednost se torej nič več ne t iče drugobit i tule kot drevesa, ki prehaja v

neki tule, ki je nedrevo, drugobit i zdajle kot dneva, ki prehaja v neki zdajle, ki je noč, al i

drugega jaza, k i mu je nekaj drugega predmet . Njena resnica se ohranja kot sebienak

ostajajoč od nos, k i med seboj in predmetom ne dela raz ločka bis tveno st i in neb istveno -

st i in v katerega zato tudi sploh ne more vdret i noben razloček. Jaz, tale, zatr jujem torej

tule kot drevo in se ne obrnem tako, da bi mi tule postal nedrevo; ne zmenim se tudi za

to, da drug jaz tule vidi kot nedrevo a l i da jaz sam kda j drug ič jemljem tule kot ne drevo in

zdaj le kot nedan, temve č jaz sem čis to ogled ovanje; jaz zase os tanem pr i tem: zdajle je

dan, al i pa tudi pr i tem: tule je drevo, ne primerjam tudi samih tule in zdajle med seboj,

temveč jaz t rdno ostane m pr i enem ne posre dne m odno su: to zdaj je dan.

Ker s tem no če več p ristop it i tale go tovo st, če jo opoz arjam o na neki zdajle, ki je noč, al i

na ne ki jaz, ki mu je noč, ji pr isto pim o mi in si dam o p oka zat i ta zdajle, ki je zatr jen. M ora -

mo si ga dat i pokazati, zakaj resnica tega le neposrednega odnosa je resnica tegale

jaza, ki se omejuje na neki zdajle al i neki tule. Ko bi potem pogledali to resnico al i stal i

oddaljeni od nje, b i ne imela sploh noben ega pom ena; zakaj odpravi l i b i nep osred nos t , k i

j i je bistven a. Zato m oram o stop it i v isto točk o ča sa al i pa prosto ra, si jo dat i po kaza t i, to

je, se dat i naredit i za taist i tale jaz, ki je ta gotovo vedoči. Poglejmo torej, kakšno je to

nepo sredno , k i nam je pokazano .

Kažejo zdajle, tale zdajle. Zdajle; že je neha l bit i, me dtem ko ga kažejo: ta zdajle, ki je, je

drug kot po kaz an i, in vidimo, da je zdajle prav to, da vtem ko je, že več ni. Ta zdajle, kot

nam ga kažejo, je ne ki bivši, in to je njeg ova resn ica; nima resn ice bit i . To rej je le res tole,

da je b il. A kar je bilo, zares ni nikako bistvo; ni (e s/ sf n ich t), in za bit je šlo.

V tem poka zanju v id imo torej le neko gibanje in naslednj i potek letega: 1. Jaz p oka žem

zdajle, t rdim, da je resničen; kažem ga pa kot bivšega al i kot nekaj odpravl jenega, od-

pravl jam to prvo resnico, in 2. Zdajle trdim kot drugo resnico, da je bivši, odpravl jen. 3.

Am pak bivše, to ni; odpravim bivšost a l i odp ravl jenos t , to drugo resn ico, negiram s tem

ne gac ijo tega z dajle in se tako vrn em k prvi t rditvi, da je zdajle. Zdaj le ni pokazanje tega

zdaj le s ta torej takšna , da nit i zdaj le ni t i poka zanje tega zdaj le ni neka j nepos redn o eno -

stavnega, temveč je gibanje, k i na sebi ima raz l ične momente; postavl jeno je

tole,

po-

stav l jeno pa je nasprotno

neko drugo,

al i tole je odpra vl jeno: in ta

drugobit

a l i odpravl ja-

nje prvega je sam a spet odpravljena in se tako vrača mo k prvemu. Toda to vase ref lekt i -

rano prvo ni čisto natanko isto, kar je najprvo bi lo, namreč nekaj neposrednega; marveč

je ravno nekaj vase reflektiranega a li enostavnega, k i v dru go bit i ostane to, kar je:* ne ki

zdajle, ki je absolutno mnogo zdajle; in to je resnični zdajle, zdajle kot enostaven dan, ki

ima v seb i mn oge zdajle, ure; tak še n zdajle, ura, je prav tol iko m inut in t i zdajle prav tol i-

ko zd ajle i tn. - Pokazanje je torej samo to gibanje, katero izreka, kaj je zdajle v resnici,

namreč rezul tat a l i mnoštvo povze t ih zdaj le; in poka zano je izkušenje, da je zdaj le obče.

Pokazani tule, k i ga drž im, je pravtako neki tale tu, ki zares ni tale tu, temveč neki s pred aj

in zadaj , neki zgora j in spodaj , neki des no in levo. Zgora j je sam pravtako ta mn ogotera

drugobit v zgoraj, spodaj i tn. Ta tule, ki naj bi bi l pokazan, izgine v drugih tule, ampak t i

pravtako izginejo; to pokazano, držan o in ostaja joče je neko negativno tole, ki le je tako,

s tem da se tule jem l ješ, kot je treba, ampa k se v tem odpravl ja jo; to je enos tavna kom -

pleksnost mnogih tu le. Ta tule, k i ga m enijo, bi bi l točk a; to pa ni; marveč vtem ko je po-

kazan kot b ivajoč, se kaže pokazanje, da ni neposredno vedenje, temveč da je gibanje

od m enjenega tu le skozi m noge tu le v obči tu, k i je tako, kot je dan enostavn o mn oštvo

zdajev, en osta vno m noštvo tu jev.

Oči tno torej d ia lekt ika čutne gotovost i n i n ič drugega mimo enostavne zgodovine nje-

'AB: ki ostane neka drugobit , kar je (ein Anderssein vs. im And.).



nega gibanja al i njenega izkustva in da sama čutna gotovost ni nič drugega mimo le te

zgodovine. Naravna zavest gre zategade l j tudi vedno sama naprej do tega rezul tata, kaj

je na njej resn ično, in to izkusi, ampa k pr avta ko to le vedn o znova poza blja in zač en ja gi-

banje od zače tka (von vorne) . Zato se prav čudimo , če se prot i temu izkustvu p ostav l ja

kot obče izkustvo, tudi kot f i lozofska trditev in celo kot rezultat skept icizma, da ima real-

nost al i bit vnanji t i reči kot tehle a l i čutnih absolutno resnico za zavest ; takšna t rd i tev

obenem ne ve, kaj govori, ne ve, da pove nasprot je tega, kar hoče povedat i. Resnica

ču tnega tegale za zavest naj bo obče izkustvo; toda prav nasprot je tega je obče izku-

stvo; vsaka zavest sama spet odpravi kak o takšn o resnico, kot rec imo ta tule je drevo ali

ta zdajle je poldne, in izreka nasprotek: ta tu le ni drevo, temveč hiša; in kar je v tej, prvo

odprav l ja joč i t rd i tv i spet prav takšn a t rd i tev nekega ču tneg a tegale, jo takoj spet o dp ra-

vi; in v vsaki čutni g oto vo st i se v resn ici izku si le tole, kar smo videl i , namreč tole kot ne-

ka j občega, nasprotek tega, kar zagotavl ja ona trditev, da je obče izkustvo. - Pri tem

skl icevanju na obče izkustvo more bi t i dovol jeno ant ic ip i rat i oz i r na prakt ično (plat ) . S

tem ozirom m oremo t is t im, k i t rd i jo t is to resnico in gotov ost re alnos t i čutnih predm etov,

poved at i , da jih je t reba po slat i nazaj v najbl iž jo šolo m odrost i , namreč v stare elevzin-

ske mister i je Cerere in Bakha, in da se morajo šele naučit i skr ivnost i jest i kruh in pit i

v ino; zaka j kdor je posve čen v te mister i je, ne dosp e le do dvoma v bi t čutnih reč i , te m-

več do zdvomljenja nad njo in vrši v nj ih deloma sam njihovo ničnost, deloma jo vidi vrši-

t i . Tudi žival i niso izkl jučene od te modrost i , temveč narobe, jo izkazujejo, da so vanjo

najglobl je posvečene; zakaj ne zaustavi jo se pred čutnimi rečmi kot nasebstvujoč imi,

temveč zdvoml ju joč nad to realnost jo in z vso gotovost jo nj ihove ničnost i kar posežejo

po nj ih in j ih použijejo; in vsa narava tako kot on e praz nuje te o čitn e m ister i je, ki uče, kaj

je resnica čutnih reči.

Tist i , k i postavl jajo to trditev, pa pravi jo, v skladu s poprejšnj imi pr ipombami, tudi sami

naposredno nasprotek t is tega, kar meni jo, - pojav, k i je morda najsposobnejš i , da pr i -

pravi do razm is leka o naravi čutne gotovo st i . Govore o bivanju vnanjih predmetov, ki j ih

je, še natančn eje, mog oče do loč i t i kot dejanske, absolutno posamezne, čisto osebne, in-

dividualne reč i, kater ih vsa ka nima več nobe ne sebi abso lutno en ake; to bivanje da ima

absolutno gotovost in resnico. Meni jo tale kos papir ja, na katerega pišem tole al i pač

sem tole napisal ; amp ak ka r meni jo, tega ne povedo. Če bi de jans ko hotel i povedati tale

kos pap ir ja, ki ga men ijo, in hoteli so ga povedati, je to nem og oče , ker je ču tno tole, ki je

menjeno, nedosegljivo jez iku, k i pr ipada zavest i , temu na sebi občem u. Pod deja nsk im

pos kuso m, da bi ga poveda l i , b i torej sprhne lo; t is ti , k i b i začel i z n jegovim opiso vanje m,

bi ga ne mogl i skonča t i , tem več bi ga m oral i prepust i t i drugim, k i b i moral i navs ezad nje

priznat i, da gov ore o re či, ki je ni. Me ni jo torej pač tale ko s pa pir ja, ki je tu neki čis to drug

kot gornj i ; ampak govore dejanske

reči, vnanje

a li

čutne predmete, absolutno posamična

bit ja itn., to je, o njih po ve do le to

obče;

torej t isto, kar se imenuje neizrekl j ivo, ni nič dru-

gega kot neresn ično, ne-um no, zgol j me njeno. - Č e o čem ni pove dano nič drugega , kot

da je dejanska reč, vnanji predmet, je to izrečeno le kot najnajsp lošne jše in je s tem celo

njegova enakost z vsemi izrečena kot raz ločevanost . Če rečem: neka posamezna

reč. tedaj rečem to celo pravtako kot č is to obče, zakaj vsako je posamezna reč; in prav

tako je tale reč vse, kar kdo hoče. če natančneje kot tale kos papirja, je vsak in sleherni

papir neki tale kos papir ja, in povedal sem vedno le obče. Če pa hočem govor jenju, k i

ima to božansk o naravo, da nepo sredn o spre vrača mnenje, ga dela za nekaj drugeg a in

ga tako sploh ne pusti do besede, pom aga t i s tem, da pokažem ta le kos p apir ja, ted aj iz-

kusim. kaj je resnica čutne gotovost i zares: pokažem ga kot neki tule, k i je tule drugih

tule al i na sebi samem neki enostaven skupaj mnogih tule. to je, nek aj občega; sprejm em

ga tako . kot je v resn ici, in nam esto d a bi ved el ne kaj ne po sre dn eg a, zaznav'am.*

' or ig. ; ich nehme so es auf, wie es m VVahrheit ist , und statt ein Unmittelbares zu wis-

san, nehme ich w ahr.



B. SAMO ZAVEDANJE

IV

Resnica gotovos t i samega sebe

V dosedanj ih načinih gotovost i je zavest i resnično nekaj drugega kot ona sama. Pojem

tega resničnega pa izgine v izkustvu o njem, kot je predmet bi l neposredno na sebi, b i-

vajoče ču tne g otovo st i , konkre tna reč zaznave, s ila razuma, tako se celo izkaže, da ni v

resnic i , temv eč se to nasebje izkaže (ergibt) kot način, kot je le za neko drugo., po jem o

njem se na dejanskem predmetu odpravi , a l i , prva neposredna predstava v izkustvu in

gotovo st je š la v resnic i v izgubo. Zda j pa je nastalo to, kar n i nastopi lo (zusta nde kam ) v

teh prejšnj ih razmer j ih, namreč gotovost , k i je enaka svoj i resnic i ; zakaj gotovost je

sama sebi svoj predmet , in zavest je sama sebi resnično. V tem je s icer tudi neka dru-

gost ; zavest s icer raz ločuje, toda takšno, kar je zanj hkrat i neko nerazločevano. Če gi-

ban je vedenja imen ujemo pojem, vedenje kot mirno enotnost a l i kot Jaz pa predmet, v i-

dimo, da pred me t us treza po jmu , in to ne le za nas, temv eč za ved enje sam o. Ali na dru g

način, če

pojem

imenujemo t is to, kar je predmet

na sebi,

predmet pa t isto, kar je

i<ot

predmet al i za ne/co drugo, je razvidno (erhell t ) , da je nasebstvo in za-drugostvo isto; ,

zaka j nasebje je zav est; ona pa je prav tak o t ista, za l<atero je ne ko drugo {nasebje), in za

njo je to, da je nase bje p red me ta in njego va bit za neko dru go isto. . Jaz je vsebin a od no -

sa in nanašanje samo; (Jaz) je on sam prot i nekemu drugemu, in posega hkrat i čez to

drugo, ki je zan j prav ta ko le on sam .

S samozavedanjem smo torej vstopi l i v domače kral jestvo resnice. Videt i je, kako naj-

poprej nastopi podoba samozavedanja. Če to novo podobo vedenja, vedenje o sebi

same m, opa zujem o v razm er ju do poprejšnje ga, vedenja o nečem d rugem , je le- to s icer

izgini lo; a njegovi momenti so se hkrat i prav tako ohranil i , in izguba sestoj i v tem, da so

tu navzoči, kot so na sebi. Bit mnenja , posamičnost in n je j nas protn a občost zaznave kot

tudi prazna notranjost razuma niso več kot b is tva, temveč kot mo me nt i sam ozav eda nja,

t j . kot abstrakci je al i razločki, ki so za zavest samo hkrat i nični al i nobeni razločki in či-

sto izginjajoča bistva.

Zdi se torej, da je šel v izgubo le glavni moment sam, namreč enostavno samostojno ob-

stajanje za zavest . Za res pa je sam ozav eda nje ref leks i ja iz b i t i čutn eg a in zazn avne ga

sveta in po bistvu vrnitev iz drugo biti. Kot sam ozave dan je je gibanje. , toda vtem ko raz-

ločuje od sebe le samo sebe kot samo sebe, mu je raz loček neposredno odpravljen kot

drugobi t ; raz loček ni {ist nicht), in ono je le negibna tavtologi ja t istega »Jaz sem Jaz«.,

v tem ko mu razloček nima tudi podobe biti, n i sam ozave dan je. Ono je s tem za sebe dru-

gobi t kot neka bit al i kot razločevan moment, je pa za sebe tudi enotnost samega sebe s

tem raz ločkom kot drugi razločevani mom ent . Z onim prv im mo me ntom je ohra njeno sa-

mozavedanje kot

zavest

in zanj vse razprost ranjenje čutnega sveta, toda hkrat i le tako,

da se nanaša na drugi mom ent , eno tnost sam ozave danja s samim seboj . , in ta (sc. čutn i

svet) je s tem zanj obstoj, k i pa je le prikaznost al i razlo ček , ki na sebi nima nikake bit i .

To naspro t je svoje pr ikazn ost i in svoje resn ice pa ima za svoje bis tvo le resnica , na mre č

eno tnost sam ozave dan ja s sam im seboj . , ta (eno tnost ) mu mora bi ti b is tvena, t j. ono je

poželenje sploh. Zav est ima kot samoz aved anje odslej dvojen pred me t , enega, nepo -

srednega, predmet čutne gotovost i in zaznavanja, k i pa je zanjo zaznamovan z znača-

jem negtivnega, in drugega, namreč sebe samo, k i je resnično bis tvo in najpop rej nav zoč

šele v nasprot ju prvega. Samozavedanje se v tem predstavl ja kot g ibanje, v katerem je

to nasp rot je odp ravl jeno in mu postan e enak ost n jega same ga s seboj .

Predmet , k i je za samozavedanje t is to negat ivno, pa je po svoj i p lat i za nas a li na sebi

prav tako šel nazaj vase kot po drugi plat i zavest. S to ref leksi jo vase je postal življenje.

Kar samozavedanje kot bivajoče (a ls seiend) raz ločuje od sebe, n ima. kol ikor je pos ta-

v l jeno kot b ivajoče na sebi , zgol j načina čutn e g otov ost i in zaznav e, temveč je vase ref -

lekt i rana bi t . in predmet neposrednega poželenja je nekaj živega. Za k a j nasebje a li obči

rezul tat razmer ja razuma do notranjost i reč i je raz ločevanje t is tega, česar ni raz ločeva-



t i , al i enotnost razločevanega. Ta enotnost pa le, kot smo videl i , prav tol ikanj njeno odbi-

janje od same seb e, m ta pojem se razdvoji v nasp rot je samo zaved anja in ž iv ljenja: ono

je enotnost , za katero je neskončna enotnost raz ločkov. , to pa je le ta enotnost sama.

tako da ni hkrat i za sebe samo. Kakor že je zavest samostojna, tako samostojen je na

sebi n jen predmet . Samozavedanje, k i je kar za sebe m svoj predmet neposredno za-

znamu je z zna čajem nega t ivnega, a l i je najpoprej poželenje, bo torej celo izkusi la njeg o-

vo samo sto jnos t .

Določi tev ž iv l jenja, kot izhaja iz pojma al i obč ega rezul tata, s kater im vstop am o v to sfe-

ro, zadošča, da ga označimo, ne da bi bi lo iz tega dalje moč razvit i njegovo naravo., njen

krog se sk lene v naslednj ih moment ih. Bistvo je neskončnost kot odpravljenost vseh

razločkov, č is to gibanje obračanja os i , spokoj n je same kot absolutno nespokojne ne-

skončnost i . , samostojnost sam a, v kater i so raz ločki g ibanja razkrojeni ., eno stavn o bi-

s tvo časa , k i ima v te j seb iena kos t i sol idn o pod obo prostora. ,

razločki

pa so na tem

eno-

stavnem občem medi ju prav to l ikanj kot razločki., zaka j ta obča teko čos t ima svojo neg a-

t ivno naravo le vtem k o je odprava le- teh. , toda raz ločevanih ne more odpravi t i , če nima-

jo obstoja. Prav ta tekočost je kot sebienaka samostojnost sama obstoj njih ali substan-

ca , v kater i so torej kot raz ločevani č leni in zasebstvujoči del i . Bit n ima več pomena ab-

strakcije biti n i t i n j ihova č is ta bi tnost pomena abstrakcije občosti., temveč nj ihova bit je

ravno t is ta enostavna tekoča substanca č is tega g iban ja v seb i samem. Razloček teh

členov drugega nasprot i drugemu pa kot raz loček ne sestoj i v nobeni drugi določenosti

kot v do loč eno st i mom entov ne sko nčn ost i a l i č is tega g iban ja samega.

Samosto jn i č len i so za sebe., to zasebstvo pa je celd prav tako neposredno nj ihova ref-

leks i ja v en otno st , kot je ta enotno st raz dvoj i tev v sam ostojn e podo be. . Enotnost je raz-

dvojena, ker je absolutno negat ivna al i neskončna enotnost . , in ker je ona obstoj, ima

tud i raz loček samosto jnos t le na njej. Ta samosto jnos t podobe se pr ikazu je kot neko

določeno, za drugo, zakaj ona je nekaj razdvojenega. , in odprava razdvojenost i se to l i -

kanj dogodi sko zi neko drug o. Toda prav to l ikan j je na sebi sami. , zaka j prav ta te ko čo st

je subs tanca sam osto jn ih podob. , ta subs tan ca pa je neskončna. , podoba je zato v svo-

jem obstoju sama razdvoj i tev al i odprava svojega zasebstva.

Če v tem vsebovane momente nadrobneje raz l ikujemo, v id imo, da imamo za prvi m o-

ment obstoj samostojnih podo b al i zat r t je tis tega , kar je raz ločev anje na sebi , nam reč da

ni na sebi in nima obstoja. Drugi moment pa je podvrženje tega obs to ja pod neskonč-

nost raz ločka. V prvem momentu je obstoječa podoba. , kot zasebujoča al i v svo j i do lo-

čenos t i neskončna subs tanca nas top i zoper občo substanco, zataj i to tekočost in kon-

t inui teto z njo in se zat r ju je kot ( taka, k i) n i razpušče na v tem ob čem , temve č na spro tno

kot ( taka , k i ) se ohran ja z od loče nje m o d te svoje neo rgan ske narave in s tem, da jo t ro-

š i . Živ l jenje v občem tekočem medi ju, spokojno razk ladanje (Ause inander legen) podob

pos tane ravno s tem nj ihovo giba nje al i ž iv l jenje kot proces. Enostavna obča tekoč ost je

nasebje in raz loček podob je drugo. Toda ta tekočost pos tane sama s tem raz ločkom

drugo., zakaj zdaj je za razloček, k i je na sebi in za sebe same ga in zato nes kon čn o g i-

banje, od katerega je t rošen ta spokojni medi j , ž iv l jenje kot živo. - To sprevračanje pa je

zato spet sprevrnjenost sama na sebi., kar je potrošeno, je bistvo., individualnost, ki se

vzdržuje na st roške občega in s i daje občutek svoje enotnost i s samo seboj , ravno s

tem odpravl ja svoje nasprotje drugega , po katerem je za sebe., enotnost s samo seb oj , ki

si jo daje, je ravn o tekočost raz ločkov aH obča razpustitev. A narobe je odpravl janje indi-

v idualnega obstoja prav tako njegovo ustvar janje. Zakaj ker je bistvo ind iv idua lne podo-

be, obč e ž iv l jenje, in tis to zase bu joče na sebi enostavn a sub stan ca, odpravi , v tem ko to

drugo s tav i vase, to svojo enostavnost al i svoje bistvo, t j. jo razdvoji , in to ra zdv ajan je

brezrazl ične tekočost i je ravno stav l jenje indiv idualnost i . Enostavna substanca ž iv l je-

nja torej je razdvo j i tev nje same v podobe in hkrat i razpus t i tev teh ob stoje č ih raz ločkov. ,

in razpust i tev razdvoj i tve je prav tako razdvajanje al i č lenjenje. S tem padeta druga v

drugo obe st rani vsega gibanja, k i s ta bi l i raz ločevani , namreč t is ta v občem medi ju

samostojnost i spokojno razkladana upodoba in proces ž iv l jenja; ta zadnj i je prav tako

upodoba, ker (als) je odprava podobe; in ono prvo, upodoba, je prav tako odprava, ker je



členi tev. Teko či e lement je sam le ab strakcija bistva, al i je le kot pod oba dejanski; in da

se členi, je spet razdvajanje razčlenjenega al i njegova razpust i tev. Ves ta obtok tvori ži-

vl jenje - nit i t isto, kar je izrečeno najprvo, neposredna kont inuiteta in klenost njegovega

bistva, n it i obs taja joč a podob a in zase bivajoče diskretn o, n i t i č is t i proce s le- teh, in tudi

ne enostavna strnitev teh momentov, temveč celota, ki se razvi ja in svoj razvoj razpleta

m se v tem gibanju en ostav no ohranja.

Vtem ko se izhaja od prve neposredne enotnost i in se skozi momente upodobe in pro-

cesa spet vrača k eno tnos t i teh dveh momentov in s tem spet k prv i eno stavni sub stan -

ci, pa je ta reflektirana enotnost nekaj drugega kot ona prva. Nasprot i oni prvi neposred-

ni al i izrečeni kot bit je ta druga obča, ki ima v sebi vse te momente kot odpravl jene. Je

enostavni rod, k i v gibanju živl jenja sam ne eksistira zase kot to enostavno, temveč v tem

rezultatu napotuje živl jenje na nekaj drugega kot je ono samo, namreč na zavest, za ka-

tero je on o kot ta en otn os t al i kot rod.

To drugo živl jenje pa, za katero je rod kot tak in katero je za sebe samo živl jenje, samo-

zavedanje, s i je na jpop rej kot to en osta vno b it je in se ima za pred me t kot čisti Jaz., v nje-

govem izkustvu, k i ga je obravnavat i zdaj , se mu bo ta abst raktni predmet obogat i l in

zadobil razvoj, kakršnega smo videl i na živl jenju.

Enostavni Jaz je ta rod al i enostavno obče, za katero razločki niso nikaki (razločki), le,

tako da je negativno bistvo upodobl jenih samostojnih momentov. , in samozavedanje je s

tem samo sebe gotovo le z odpravo tega drugega, k i se mu upodabl ja kot samostojno

življenje; je poželenje (Begierde) . Vtem ko je gotovo ničevo st i tega drugeg a, s tav i za

sebe to n ičevost kot svojo resnico, unič i samo stojni predm et in s i da s tem gotovo st sa-

mega sebe kot resnično gotovost , kot takšno, k i mu je samemu nastala na predmeten

način.

V tej zadovol j i tv i pa dobi izkušnjo samostojnost i svojega predmeta. Poželenje in v nje-

govi zado vol j i tv i dos eže na g otovo st sam ega se be je pogojena s tem predm etom, sa je z

odpravo (potom odprave) tega drugega; da ta odprava je, mora to drugo bi t i . Samoza-

vedan je torej s svoj im negat ivnim o dno som tega (predme ta) ne more odpravi t i; zato ga

celo spet ustvar i , tako kot poželenje. Je zares neko drugo kot samozavedanje, b is tvo

poželenja; in s to izkušnjo mu je sam em u nas tala ta resnica. H krat i pa je ono prav tako

ab solutn o zase in je to le z odpravo predm eta, in ta (odprava) mu mora po stat i z adovol j i -

tev, zakaj ono je resnica. Zavol jo samostojnost i predmeta lahko pr ide samozavedanje

do zadovolj i tve le tako, da ta sam na njem izvrši negacijo; in on mora izvršit i to negacijo

sam ega sebe na sebi , zaka j je na sebi t is to ne gat ivn o, in mora za drugo bit i, kar je. Vtem

ko je negacija na samem sebi in je v tem hkrat i samostojen, je zavest. Na živl jenju, ki je

predm et poželenje, je negacija bod is i na nekem drugem, nam reč na poželenju, a l i kot do-

ločnost nas prot i drugi nepr izadet i podobi a li kot svoja neorganska obča narava. Ta obča

samostojna narava, na kateri je negacija kot absolutna, pa je rod kot tak al i kot samoza-

vedanje. Samozavedanje doseže zadovoljitev le v drugem samozavedanju.

Šele v teh treh mom ent ih je dovršen pojem samo zavedan ja:a) č is t i nerazločeva ni Jaz je

njegov prv i neposredni predmet , b) Ta neposrednost pa je sama absolutno posredova-

nje, je le kot odp rava sam ostojne ga predm eta, a li je poželenje. Zadovol j i tev po želenja je

s icer ref leks i ja samozavedanja vase samo al i gotovost , k i je postala resnica, c) Toda

resnica te (zadovol j i tve) je, nasp rotno, podvo jena ref leks i ja, podvoj i tev sam ozave danja

Je predmet za zavest, ki na samem sebi stavi svojo drugobit al i razloček kot ničen in je

v tem samostojen. Razločevana, le

živa

podoba pač v procesu ž iv l jenja samega odpra-

v i tudi svojo sam osto jnos t , toda s svoj im raz ločkom neha bi t i to, kar je; predm et sam o-

zaveda nja pa je prav tako s am ostoje n v te j neg at ivno st i sam ega sebe; in s tem je za sa-

mega se be rod; obča te koč ost v lastn ost i svojega od ločanja; je ž ivo samo zavedan je.

Je samozavedanje za neko samozavedanje. Šele po tem deja ns ko je. zaka j šele v tem

zanj nastane enotnost n jega samega v njegovi drugobi t i ; Jaz, k i je predmet njegovega

pojma, de jan sko n i predmet, predmet poželenja pa je edinole sam ostojen, zakaj je obča

neizbr isana substanca, tekoče sebienako bis tvo. Vtem ko je neko samozavedanje

predmet, je tako Jaz kot predmet. - S tem je za nas navzoč že pojem duha. Kar bo za



samozavedan je da l je , j e i zkus t vo , ka j j e duh , t a abso lu tna subs tanca , k i j e v popo ln i

s v o b o d i i n s a m o s t o j n o s t i s v o j e g a n a s p r o t j a , n a m r e č r a z l i č n i h z a s e b i v a j o č i h s a m o z a -

v e d a n j . n ji h e n o t n o s t . .

Jaz.

ki je

M i,

in

M i.

ki je

Jaz.

Zaves t ima še le v samozavedan ju ko t

po jmu duha p re lomn ico , v ka te r i s t op i i z ba rv i t e kaznos t i ču tnega tos t rans t va in i z p raz -

n e n o č i n a d č u t n e g a o n s t r a n s t v a v d u h o v n i d a n v p r i č n o s t i .

A . S A M O S T O J N O S T IN N E S A M O S T O J N O S T S A M O Z A V E D A N J A .

G O S P O S T V O I N H L A P Č E V S T V O

S a m o z a v e d a n j e j e na sebi in za sebe, v tem ko in s tem da je za neko dru go na se b i in za

sebe . , t j . j e le ko t p r ip ozn ano . Po jem te n jegove e no tno s t i v n jegov i pod vo j i t v i , t e n e -

s k o n č n o s t i , k i s e r e a l i z i r a v s a m o z a v e d a n j u , j e m n o g o s t r a n s k a i n m n o g o p o m e n s k a

s p r e p l e t e n o s t , t a k o d a j e t r e b a n j e n e m o m e n t e d e l o m a im e t i n a t a n k o v s a k s e b i , d e l o m a

pa j i h v t em raz ločevan ju hk ra t i j emat i i n spoznava t i t ud i ko t ne raz ločevane a l i vedno v

n j i h o v e m n a s p r o t n e m s i p o m e n u . D v o s m i s e l n o s t r a z l o č e v a n e g a l e ž i v b i s t v u s a m o z a -

v e d a n j a . d a j e n e s k o n č n o a li n e p o s r e d n o n a s p r o t e k d o l o č e n o s t i , v k a t e r i j e p o s t a v l j e n o .

R a z s t a v l j a n j e p o j m a te d u h o v n e e n o t n o s t i v n j e n i p o d v o j i t v i n a m p r e d s t a v l j a g i b a n j e p n -

poznanja.

Za s a m o z a v e d a n j e j e n e k o d r u g o s a m o z a v e d a n j e . , p r i š l o j e iz sebe. To ima dvo jen po-

m e n : prvič, i zgub i lo j e sam o sebe . zak a j na jde se ko t drugo b i t je . , drugič, s t em je odp ra -

v i l o d rugo , za ka j t ud i d ru geg a ne v id i ko t b i t j e , t em več samo sebe v drugem.

T o svojo drugobit m o r a o d p r a v i ti ., t o j e o d p r a v a p r v e g a d v o u m j a / d v o s m i s e l j a i n z a t o

s a m o d r u g o d v o u m j e / d v o s m i s e l j e . ,

prvič,

i ti mo ra na to , da odp rav i

drugo

s m o s t o j n o b i -

t j e , da b i s t em po s ta lo go tovo sebe kot b i t ja. , drugič pa gre s tem na to , da odp ra v i samo

sebe, zak a j t o d ru go je ono sam o.

To d v o s m i s e l n o o d p r a v l j a n j e n j e g o v e d v o s m i s e l n e d r u g o b i t i j e p r a v t a k o d v o u m e n p o -

v r a t e k samega sebe., z a k a j prvič z a d o b i z o d p r a v o n a z a j s a m e g a s e b e , z a k a j p o s t a n e s i

s p e t e n a k o z o d p r a v o svoje d rugob i t i . , drugič p a m u t o d r u g o s a m o z a v e d a n j e to s p e t

p rav t ako v rne . zaka j b i l o s i j e v d rugem, odprav l ja t o svojo b i t v dru ge m , to dru go tore j

s p e t o d p u š č a p r o s t o .

To g i b a n j e s a m o z a v e d a n j a v o d n o s u d o d r u g e g a s a m o z a v e d a n j a p a j e b i l o n a t a n a č i n

p r e d o č e n o k o t početje enega ., t o d a t o p o č e t j e e n e g a i m a s a m o d v o j e n p o m e n , d a

je t ako njegovo početje k o t početje drugega ., zak a j t o d rug o je p rav t ak o sa m os to jn o , v

seb i zak l jučeno , i n p rav im n i n i česar , ka r b i ne b i l o po n jem samem. To p rvo p redmeta

n i m a p r e d s e b o j t a k š n e g a , k o t j e s a m o z a p o ž e l e n j e n a j p o p r e j , t e m v e č i m a z a s e b u j o č

samos to jen (p redmet ) , nad ka te r im za to n i česar ne zmore zase , če on ne s to r i na seb i

samem t i s t ega , ka r ono počen ja na n jem. G iban je je t o re j ka r podvo jeno (g iban je ) obeh

s a m o z a v e d a n j .

V s a k t e r o v i d i drugo poče t i i s t o , ka r počne samo. , vsak te ro samo počne t i s t o , ka r t e r ja

od d rugega , i n počne za to , ka r počne , t ud i le t o l i kan j , ko l i ko r d rugo počne i s t o . , eno-

s t ra ns ko p oč e t j e b i b i l o b rez ko r i s t i . , za ka j ka r na j se dog od i , se more zgod i t i l e po o beh .

Poče t je n i t o re j dvoumno le t o l i kan j , ko l i ko r j e poče t je p rav tako proti sebi ko t proti dru-

gemu. t em več t ud i t o l i ko , ko l i ko r j e ne loč en o p rav t ako početje enega k o t drugega.

V tem g ib an ju v id im o, da se ponav l ja p ro ces , k i se je upod ob i l ko t i g ra si l, am pa k v zav e-

s t i . Kar j e b i l o v l e - t e j za nas , j e t u za eks t reme same. S red ina je samozavedan je , k i se

razk ro j i v eks t reme; in vsak te r i eks t rem je t a zamen java svo je do ločenos t i i n abso lu tn i

p rehod v naspro tn i eks t rem. Ko t zaves t pa pač p r ide iz sebe , . vendar je v svo jem i zseb-

s t vu hk ra t i zadržan v seb i , za sebe, m n jeno izseb je je zanjo. Za n j o j e , d a n e p o s r e d n o je

in m d ruga za ves t ; in p rav t ako , da je t o d rug o le za sebe , v tem ko se ko t za se bs t vu jo -

če odprav i i n j e l e v zasebs t vu d rugega za sebe . Vsak te ro je d rugemu s red ina , po ka te r i

s e v s a k t e r o p o s r e d u j e i n s k l e p a s s a m i m s e b o j , i n v s a k t e r o ( j e) s e b i m d r u g e m u n e p o -

s redno zasebs tvu joče b i t j e , k i j e hk ra t i l e po t em pos redovan ju t ako za sebe . Pnpozna-

vata se ko t vzajemno se pripoznavajoča.

Ta č i s t i p o j e m p r i p o z n a v a n j a , p o d v o j i t v e s a m o z a v e d a n j a v n j e g o v i e n o t n o s t i , j e o b r a -

8



vnavat i zdaj ( tako) , kot se njegov proces pr ikazuje (erscheint ) za samozavedanje. Naj-

prej bo upodobil plat njune neenakosti al i izstop sredine v ekstrema, ki sta si kot ekstre-

ma zope rstavl je na in je ede n le pr ipoznan , drug i le pr ipoz nav ajoč.

Samozavedanje je sprva enostavno zasebstvo, sebienako zaradi izk l juč i tve vsega dru-

gega iz sebe, n jegovo bis tvo in absoluten predmet mu je Jaz, in v tej neposrednosti ali v

te j biti svojega zasebstva je posamično. Kar je zanj drugo, je kot nebistven predmet,

ozna čen z značajem negat ivnega. Am pak to drugo je tudi neko sam ozaveda nje. , indiv i -

duum nastopi nasprot i indiv iduu. Nastopajoč tako neposredno sta drug za drugega na

način običajnih predmetov. , samostojni podobi , v bit življenja - zakaj kot živl jenje se je

bivajoč i predmet tu določ i l - pogreznjeni zaves t i , k i druga za drugo še nista izvrši l i giba-

nja abso lutne ab st rakci je, da čr taš vso nep osre dno bi t in s i le č is to negat ivna bit se bie-

nake zavest i , al i , nista se še upodobil i druga drugi kot čisto zasebstvo, t j . kot samozave-

danj i . Vsa ktero je pač gotovo sam ega sebe , ne pa drugega, in zato njegova lastna goto -

vost sebe še nima nobene resnice; zakaj njegova resnica bi bi la le, da bi se mu bi lo nje-

govo lastno zas ebs tvo u podo bi lo kot sam ostoje n pred met , a l i,kar je is to, da bi se mi b il

predmet updobi l kot ta č is ta gotovo st n jega samega . To pa pojmu pr ipoznavanja ni mo-

goče, razen da tako kot drugi zanj on za drugega in vsak na sebi samem s svojim

lastnim po čet jem in spet s počet jem drug ega Izvrš i to č is to abs t rakc i jo zase bstva.

Ampak upodobitev sebe kot č is te abst rakci je samozavedanja sestoj i v tem, da je poka-

zana kot č is ta negaci ja svojega predmetnega načina al i pokazana, da ni navezana

(geknupf t ) na nobeno do ločen o bivanje, sploh ne navezana na občo posamičnost b iva-

nja, ne na živl jenje. Ta upodobitev je podvojeno počet je: počet je drugega in počet je po

samem sebi . Kol ikor je počet je drugega, gre torej vsakteri na smrt drugega.V tem pa je

navzoče tud i to drugo, početje po sebi samem ; zakaj le-ono vk l jučuje zastavi tev lastne-

ga ž iv l jenja. Razmer je obeh samozavedanj je torej določeno tako, da se sami in drugo

drugo potrdita z bojem na živl jenje in smrt. - V ta boj morata i t i , zakaj gotovost samega

sebe, biti za sebe, morata povzdignit i v resnico na drugem in na nj i ju samih. In edino za-

stavl janje živl jenja je t isto, s čimer se potrdi svoboda, potrdi to, da samozavedanju ni bi-

s tvo neposredni način, kako na stopa, ne njegova po greznjen ost v razšir jeno st ž iv l jenja,

- temveč da na njem ni navzočega nič, kar zanj ne bi bi lo izginjajoč moment, da je le či-

s to zasebstvo. Individuum, ki ni tvegal živl jenja, je pač lahko pripoznan kot oseba: resn i -

ce te pr ipoznanost i kot samostojnega samozavedanja pa ni dosegel . Prav tako mora

vsakteri i t i na smrt drugega, tako kot zastavl ja svoje živl jenje; zakaj drugi mu ne vel ja

več kot on sam; njegovo bit je se mu upodablja kot neko drugo, je iz sebe, odpravit i mora

svoje izsebstvo; to drugo je mnogoterno vpletena in bivajoča zavest ; zret i mora svojo

drugob i t kot č is to zas ebs tvo al i kot abs olutno negaci jo.

A ta po trditev s smrt jo prav tak o odp ravi res nico , ki naj bi iz tega izhajala, kot s tem tudi

gotovost samega sebe sploh; zakaj kot je ž iv l jenje naravna pozic i ja zavest i , samostoj-

nost brez absolutne negat ivnost i , tako je (smrt ) n jena naravna negacija, negacija brez

samostojnost i , k i torej ostane brez zahtevanega pomena pr ipoznavanja. S smrt jo je s i -

cer nastala gotovost, da sta oba tvegala svoje živl jenje in ga prezirala pr i sebi in pr i dru-

gem., ampak ne za t ista, ki sta prestala ta boj. Tadva odpravita svojo zavest, postavl je-

no v tej tuj i bitnost i , k i je naravno bivanje, al i se odpravita in sta odpravl jena kot ekstre-

ma, hoteč bi t i zase. Iz igre menjave pa s tem izgine bis tveni momen t , raz pad at i / raz sta-

v l jat i-se v eks t rem e zop erstav l jen ih določ eno st i . , in sredina se sesuje ( fa l it zusa mm en)

v mrtvo enotnost , k i je razstavl jena na mrtve, zgol j b ivajoče, ne zoperstav l jene

ekst rem e. , onadva pa se ne dajeta in sprejema ta vzajem no drug od drugega nazaj z za-

vest jo, temveč puš čata d rug drugeg a pros tega le nepr izadeto, kot reč i . Njuno dejan je je

abst raktna negaci ja, ne t is ta negaci ja zavest i , k i odpravi tako, da odpravl jeno spravi in

ohrani in s tem preživ i n jegovo odpra vl jenost .

V te j izkušnj i postan e s amo zaved anju, da mu je ž iv l jenje (prav) tako bis tveno kot č is to

samozavedanje. V neposrednem samozavedanju je enostavni Jaz absolutni predmet , k i

pa je za nas al i na sebi absolutno posredovanje in ima obstoječo samostojnost za bi-

s tven moment . Razvezanje te enostavne enotnost i je rezul tat prve izkušnje. , po nje j je



postavljeno eno čisto samozavedanje in ena zavest, ki ni čisto zase, temveč za neko drugo,

tj. kot bivajoča zavest ali zavest v podobi rečosti. Oba momenta sta bistvena.,

ker sta najpoprej neenaka in zoperstavl jena m se njuna ref leksi ja v enotnost še ni iz-,

kazala (ergeb en), s ta kot dve zope rstav l jen podob i zavest i ., ena samo stojno, čemu r je

bistvo zasebstvo, drugo nesamostojno, čemur je bis tvo ž iv l jenje al i b i t za neko drugo ,

ono je gospodar, to je hlapec.

Gospodar je zase b ivajoča zavest , ampak ne več le njen pojem, temveč zasebstvujoče

zavest, ki je po drugi zavest i posreddvana s seboj , namreč po takšni , h kater i b is tvu

spada, da je s intet iz i rana s samostojno bitjo ali rečost jo sploh. Go spo dar se na na ša

na ta element, na reč kot takš no , pred me t poželen ja, in na zav est, ki ji je rečost bistve-

na; in v tem ko je a) kot pojem sa mo zaved anja nepo sredni od nos zasebstva, toda b) zdaj

hkrat i kot posredovanje al i kot neko zasebstvo, k i je le po nekem drugem za sebe, se

nanaša a) neposredno na oba in b) posredno na vsakega po drugem. Gospodar se na

hlapca nanaša posredno po samostojni biti., zakaj ravno le-te se mora hlapec držat i . , to

je njegova veriga, od katere v boju ni mogel abstrahirat i in se je zato izkazal kot nesa-

mo stojen, tako da ima svojo samo stojno st v rečosti . Gos poda r pa je moč nad to bi tjo,

zak aj v boju je izkaza l, da mu vel ja le kot n eko nega t ivno., vtem ko je on moč n ad njo, ta

bit pa je moč nad drugim, ima v tem sklepu teg a druge ga po d seboj . Prav tako se go sp o-

dar

posredno po hlapcu

nanaša

na reč.,

h lapec se kot smozavedanje sploh nanaša na

reč tudi nega t ivno in jo odpra vi. , toda reč je zan j hkra t i sam osto jna , in zato ne more z njo

opra vit i z neg iranjem t ja do uniče nja, al i, jo le obdeluje. Gospodar ju pa nastane s tem po-

sredovanjem neposreden odnos kot čista negacija te (reči) al i užitek., kar se ni posreči-

lo pože lenju, se posre či njem u, da (na mre č) z njo opra vi in v užitku za dov olj i sebe . Po že-

lenju se to ni posreči lo zaradi samostojnost i reči. , gospodar pa, ki je vr ini l mednjo in

sebe hlapca , se zato sk lene le z ne sam osto jno st jo reč i in jo č is to už iva., p lat sam osto j-

nost i pa prepu šča hlapcu, k i jo obd eluje.

V teh dveh m om ent ih nastaja za go spo da r ja njegova pr ipozna nos t po drugi zavest i . , za-

kaj ta se v nj iju s tav i kot nebistveno , enkrat v obde lavi reč i, drugič v odvisn ost i o d ne ke-

ga določene ga bivanja. , v obe h pa ne more po stat i mo jster nad bi t jo in dos pet i do ab so-

lutne negaci je. V tem je torej navzoč ta moment pr ipoznavanja, da se ta druga zavest

odp ravi kot zas eb stvo in s tem sam a stori t isto, kar po čen ja prva z njo. Prav tako ta dru gi

moment , da je to počet je drugega lastno počet je prvega. , zakaj kar počne hlapec, je

pravzaprav g osp oda r jevo p očet je. , temu je le zasebstvo , b is tvo., on je ta č is ta neg at ivna

moč, kater i reč ni n ič , in torej č is to b is tveno poč et je v tem razm er ju. , h lapec pa n eko ne

čisto, temveč nebistveno počet je. A do t is te prave pr ipoznave manjka moment , da bi

gospo dar t is to, kar počn e na sprot i drugem u, počel tudi naspro t i sebi , in h lapec t is to, kar

počn e nasp rot i sebi , poče l tudi nasp rot i druge mu S tem je nastala eno stran ska in ne-

enaka pr ipoznava.

Nebistvena zavest je v tem za gospodar ja predmet , k i tvor i

resnico

gotovos t i n jega sa-

mega. Je pa jasno, da ta pred me t ne ust reza svojemu pojmu, temveč da mu je v tem, v

čemer se je gospodar dovrš i l , celo postalo č is to nekaj drugega kot samostojna zavest ,

Ni zanj kaka tak šna , temve č n asp rotno neka ne sam ostojna . , on torej n i gotov zasebstva

kot resnice, temveč je njegova resnica celo nebistvena zavest in n jeno nebistveno po-

čet je.

Resnica sam osto jne zavest i je potem takem hlapčevska zavest Ta se s icer najpo prej pr i -

kazuje izven seb e in ne kot resnica sa mo zaved anja. Toda kot je gospo stvo p okaza lo, da

je njegovo bis tvo obratno od t is tega, kar hoče bi t i , tako bo pač tudi h lapčevstvo v svoj i

dovrš i tv i celo postalo nasprotek t is tega, kar je neposredno. , kot zavest , potisnjena na-

za j vase, bo š la vase in se zaobrni la v resn ično sam ostojn ost .

Videl i smo le, kaj je h lapč evstvo v razmer ju gos postva . Toda je sam ozav edan je, in kaj je

potem takem na sebi in za sebe samo, naj s i ogleda mo zdaj . Najpo prej je za hlap čev stvo

gospod ar bis tvo. , torej samostojna, zase bivajoča zavest mu je resnica, ki pa zanj še ni na

njem. Venda r pa ima to resn ico č is te n ega t ivnost i in zasebstva zares na sebi samem . za -

kaj to bistvo je na sebi izkusilo. Ta zavest se namreč ni bala za to ali ono, ne za ta ali oni



t renutek, temveč za vse svoje bistvo., zakaj občut i la je strah pred smrt jo, tem absolut-

nim gospodarjem. V tem je bi la notranje razkrojena, skozinskoz je vztrepetavala v

sami sebi, in vse f iksno v njej je drhtelo. To čisto obče gibanje, absolutno vtekoči-

njenje vsega obstoja, pa je enostavho bis tvo samozavedanja, absolutna negat ivnost .

čisto zasebstvo, ki je s tem na tej zavest i . Ta moment čistega zasebstva je tudi zanj, za-

kaj v gospodar ju mu je predmet. Hlapčevstvo dalje ni le ta obča razkrojenost naspiot^.

temveč v s luženju jo dejansko izvršuje., v tem v vse h posamičnih moment ih odpravl ja

svojo naveza nost na naravno bivanje in le- to spravi proč (a rb ei te t . . . h ingvveg).

Ob čutek abso lutne moči sploh in v posamezn em ob čutek s lužbe pa je le razkroj na sebi.

m n ajs i je s t rah pred go spod om začetek modrost i , je zavest v n jem zanjo samo. ne za

sebstvo. Z delom pa pr ide do sebe same. V momentu, k i ust reza poželenju v gospo dar-

jevi zavest i , se je sicer zdelo, da je služeči zavest i pr ipadla plat nebistvenega odnosa

do reči, vtem k o reč v tem obdrži svo jo samo stojnos t.Pože lenje si je pr idržalo čisto negi-

ranje predmeta in s tem nepomešano samoobčut je. Ta zadovol j i tev pa je zatorej sama

le neko izginjanje, zakaj v njej manjka predmetna plast ali obstoj. Delo pa je zavrto pože-

lenje,

zadržano

izginjanje, al i

omikuje

(b i ldet ) . Negat ivni odnos do predm eta p ostane

njegova

forma

in nekaj

ostajajočega,

ravno ker ima delujočemu predmet sam ostojno st

Ta negativna sredina al i formirajoče početje je hkrat i posamičnost a l i č is to zas ebs tvo za-

ves t i , k i le v delu zun aj sebe stop a v elem ent obs tajana ; delovna zav est pr ide tore j sko zi

to do tega, da zre sam ostojn o bi t kot sam o sebe.

Formiranje pa nima le tega pozit ivnega pomena, da si služeča zavest v tem kot čisto

za -

sebstvo

pos ta ja

bivajoče,

temveč tudi negat ivnega nasprot i svojemu prvemu momentu,

st rahu. Za kaj v podo bah reč i mu lastna neg at ivnost , n jegovo zasebstvo, le s tem pos ta-

ne predmet , da odpravi naspro tno bivajočo formo. Ampak to predm etno negativno je rav-

no tuje bit je, pred katerim je trepetala. Zdaj pa razdene (zerstort) to tuje negat ivno, po-

stav i sebe kot n ekaj takšne ga v elemen t ostajanja ' in postane s tem sama zase neka j za -

sebstvujočega. V gospo dar ju mu je zasebstvo neko drugo ali le zanj., v s t rahu je zaseb-

stvo na njem samem., v omikan ju p os tane zasebstvo kot njegovo lastno zanj, in pr ide do

zavest i , da je on sam na sebi in za sebe. Forma s tem, da je postavljena ven, n jemu ne

pos tane neka j drugega kot on., zak aj prav forma je njegovo č is to zas ebstvo , k i mu v tem

pos tane resnica. S tem ponovnim na jdenjem sebe po sebi samem po stane (s lužeča za-

vest ) svoja glava (eigen er S inn), ravno v delu, v katerem se je zdelo, da je le tuja glava. -

Za to ref leksi jo sta potrebna momenta strahu in službe sploh kot tudi omikanja, in hkrat i

oba na obči način. Brez discipl ine službe in pokorščine obt iči strah pri formalnem in se

ne razšir i čez zavestno dejansko bivanje. Brez omikanja ostane strah notranj i in nem, in

zavest ne postane za njo samo. Če zavest formira brez prvega absolutnega strahu, je to

le puhla svoja glava., zakaj njena forma al i negat ivnost ni negat ivnost na sebi., in njeno

formiranje j i zato ne more dat i zavest i sebe kot bit ja. Če ni prestala absolutnega strahu,

temveč le nekol iko bojazni , j i je negat ivno bis tvo ostalo nekaj vnanjega, n jena sub stan -

ca ni od njega skozinskoz okužena. Vtem ko niso postale majave vse izpolni tve njene

naravne zave st i , pr ipada na sebi še do loče ni bit i ; svoja glava je svojeglavost, svoboda, k i

ostaja še znotraj h lapčevstva. Tako malo kot j i more č is ta forma postat i b is tvo, tako

malo je ta forma, če jo obravnavamo kot razšir i tev čez posamezno, obče obl ikovanje,

abs oluten pojem, temveč je spre tnost , k i ima moč le nad nekater im, ne pa nad občo mo-

č jo in vsem pred me tnim bistvom.

B . SVOBOD A SAMOZ AVEDANJA. ,

STOlCIZEM, SKEPTICIZEM IN NESREČNA ZAVEST

Sam ostojn em u sa mo zaved anju je po eni s t rani n jegovo bis tvo le č is ta abst rak ci ja jaza,

in po drug i stran i, vtem k o se izoblikuje in si da razločke , mu to razloče van je ne po stan e

predmetno nasebstvujoče bis tvo. , to samozavedanje torej ne postane Jaz, k i b i se v

svoj i enostavnost i resnično raz ločeval a l i s i v tem absolutnem razločevanju ostaja l

enak. Nasprotno pa si zavest, pot isnjena nazaj vase, v formiranju kot forma oblikovanih



reč i postane predmet , in na gospodar ju zre ( ta zavest) zasebstvo hkrat i kot zavest .

Toda s lužeči zavest i kot takšni se raz let i ta/ razpadeta tadva momenta - same sebe kot

samostojnega predmeta in pa tega predmeta kot neke zavest i in s tem njenega lastne-

ga bistva. - Vtem pa ko je za nas a li na sebi forma in zasebstvo is to in je v pojmu sam o-

stojne zavest i nasebstvo zavest, plat nasebstva a li rečosti, k i le zadobila formo v delu,

tedaj n i noben a druga su bsta nca kot zavest , in nastala nam le neka nova podob a sam o-

zavedanja., zavest, ki s i je bistvo kot neskončnost aH čisto gibanje zavest i . , k i misli ali je

svobodno samozavedanje . Zaka j misliti se pravi; ne bit i s i predmet kot abstraktni Jaz,

temveč kot Jaz, ki ima hkrat i pomen nasebstva, a l i , obnašat i se do predmetnega bis tva

tako, da ima to pomen zasebstva za ves t i , za katero to je. - Mišljenju se pred me t ne gibl je

v predstavah al i podobah, temveč v pojmih, t j . v raz ločevanem nasebstvu, k i neposred-

no za zav est ni nikako od nje razlo čev ano . Tisto prec/sfaWyeno, upodobljeno (Ges ta l t e -

te), bivajoče kot takšn o ima formo, da je nekaj drugega kot zavest . , pojem pa je hkra t i

neko bivajoče, in ta raz loček, kol ikor je na njem same m, je njegova do ločna v sebin a, -

ampak v tem, da je ta vsebina hkrat i neka po jml jena (vseb ina) , s i (zavest ) o stan e nepo-

sredno svesta svoje enotnost i s tem določnim in raz ločevanim bivajoč im, ne kot pr i

predstavi , v kater i se mora najprvo še po seb ej spom nit i, da je to njena p reds tava, tem-

več pojem mi je neposredno moj pojem. V miš l jenju se m Jaz svoboden, ker n isem v ne-

kem druge m, temveč kar ostajam pr i sebi same m in je predme t , k i mi je b is tvo, v ne loče -

ni eno tnost i moje zamestvo. , in moje giban je v pojmih je gibanje v meni same m. - V tem

določi lu te podobe s am ozav eda nja se je bis tven o opr i jet i tega, da je ( ta podoba )

misleča

zavest sploh al i da je njen predmet neposredna enotnos t nasebstva in zasebstva. Is to-

imens ka s i / j i zavest , k i jo /k i se odb i je od same sebe, s i pos tane nasebstvujoči elemen t.,

toda ta element si je šele kot obče bistvo sploh, ne kot to predmetno bistvo v razvoju in

gibanju svoje raznotere bit i .

(1. Stoicizem)

Ta svoboda sa mo zave danja se je, ko je kot n je zavestna pr ikazen nastop i la v zgo dov ini

duha, imenovala, kot znano, stoicizem. Njegovo na čelo je, da je zave st m is leče b i t je in

ima zanjo kaj bitnost le al i je zanjo resnično in dobro le, kol ikor se zavest v tem obnaša

kot misleče bit je.

Mnogotero v sebi se raz ločujoče razšir janje, uposamljanje in zapletanje ž iv l jenja je

predmet , prot i kateremu je dejavno poželenje in delo. To mnogotero počet je se je zdaj

skrč i lo (zusammengezogen) v enostavno raz ločevanje, k i je v č is tem miš l jenju. Nima

več bitnost i razloček, ki si je kot določena stvar ali kot zavest nekega določenega narav-

nega bivanja, kot občut je al i kot poželenje in smoter za le-to, pa naj ta ( raz loček) posta-

vlja lastna a li tuja zavest, temve č edino ra z loček, k i je mišljen a l i neposred no ne raz loče-

van od mene. Ta zavest je s tem ne gat ivna do razm er ja gosp ostva in hlapčevstva. , n jeno

poč et je je, da v go spo stvu nima svoje resn ice na hlapcu, n i t i kot h lapec sv oje resn ice na

gos pod ar jev i vol j i in svojem s luženju, temveč da je bodi na prestolu bodi v okovih, v vse j

odvisnost i svojega posamičnega bivanja svobodna in s i ohranja brezživ l jenjskost , k i se

IZ gibanja bivanja, bodi iz delovanja bodi iz t rpl jenja, poteguje nazaj v enostavno bitnost

misli. Svojeglavost je svoboda, k i se pr ičvrst i na kako posamičnost in s toj i znotraj h lap-

čevstva. s to ic izem pa je svoboda, k i neposredno vedno pr ihaja iz letega in se vrača v

čisto občost mis l i ter je mogla nastop i t i kot obč a forma sv etovne ga duh a le v ča su ob če -

ga st rahu in hlapč evstva, a tudi obče om ike, k i je obl ikova nje stopnjev ala t ja do miš l je-

nja. Dasiravno tem u sam ozav eda nju ni b is tvo ni t i neko drugo kot ono ni ti č is ta ab st ra k-

ci ja Jaza, temveč Jaz, ki ima na njem drugobit , toda kot mišl jen razloček, tako da se je v

svoj i drugo bi t i nep osre dno vr in ilo vase, tako je to njegovo bis tvo hkrat i le abstraktno b i-

s tvo. Svoboda samozavedanja je

ravnodušna

do naravnega bivanja, je zato

to bivanje

prav tako svobodno odpustila, In refleksija je podvojena. Svoboda v misl i ima le čisto mi-

se l za svojo resnico, ki je brez izpolnitve živl jenja, in je torej tudi le pojem svobode, ne

živa svoboda sama., zakaj njej je bistvo šele mišljenje sploh, forma kot takšn a, ki je šla

proč od sam osto jnos t i reč i nazaj vase Ker pa naj b i se /se je indiv idualno st ž ivo up odo -



bila kot de lujo ča al i ker loie la živi svet kot siste m misl i , bi bi la mo rala bit i v m isli

sami za t is to razgrni t t ik - i :3 i -»r ie neka vsebina tega, kaj je dobro, za to (razgrnitev),

ka j je res nič no ., da b Kses^zr -iste m , kar je za zavest, ne bi lo nobenega drugega in-

grediensa kot pojem, r . e /en da r tako kot se tu kot ab strakcija odt rga od razno-

terost i reči, nima notjuin ^secf-« ia njej sami, temveč neko dano (vsebino) . Zavest čr ta

vsebino pač kot nekot jc :»• v-mn ko jo misl i . , toda pojem je določen poje m, in ta določ-

nost po jma je t isto tu)t ia sebi. Sto icizem je zato priše l v zadre go, ko je bi l, kot

je bi l izraz, vpra šan p' t isn ice sploh, t j. pravzaprav po neki vsebini misli same.

Na nas lov l jen o vpraša-.e » i » :obro in res, je spet dal v odgo vor brezvsebinsko m iš l je -

nje: v umn os t i da sest ' j ) -

bs

-

ht

^

c

m dobro. Am pak ta se bien ako st miš l jenja je le spet č i -

s ta forma, v kater i s t tk: ODcča., obč e bes ede o res ničn em in dob rem , m od ros t i in

krepost i , pr i kater ih r r r jTj xrcai . so zato pač vobče spodbudne, toda ker dejansko ne

more jo pr i t i do n ikake r i ^ ^ . r ^ / seb ine, začno že kmalu do lgočas i t i .

Tako kot se je ta mis l«-_i z s ^ r določ i la, kot abst ra ktna svobod a, je torej le ne do kon -

ča na n eg ac ija dru go bn z t>'<f?ria se je le

potegnila nazaj

vase in se ni na le-tej izvrši la

kot n jena absolutna

rtu-^^ %

lebina j i vel ja le kot misel, toda pri tem tudi kot

določna

in določnost kot taka

(2. Skepticizem)

Skepticizem je real izaclH -s te p i česar le pojem je stoic izem , - in dejan ska izku šnja, kaj

je svoboda misl i . , je n t wC' -»epir ivno in se mora tako upodobit i . Z ref leksi jo samozave-

danja v en osta vno m iwj sebe je n je j nasprot i de jan sko iz nes kon čno st i i zpad lo

samostojno bivanje al :sTa.a. rxa določnost . , v skept ic izmu postane zdaj za zavest ce -

lotna ne bistv en ost in ntsafN oroino st tega drugega. , misel pos tane pop olno, b i t mnogo-

tero določenega svete ui ičujo ie miš l jenje. In neg at ivnos t svob odn ega sam oza ved anja

si na tej raznoteri upoa-Ji i ž-vi. ie^ia postane realna negat ivnost. - Jasno je, da tako kot

s to ic izem us t reza pojmi sarnosiojne zavest i , k i se je pr ikazovala kot razmer ja gospo-

s tva do h lapčevs tva, twc skec tc izem us t reza realizaciji le - tega kot negat ivne usme r i -

tve na dru go bi t , poželena m Toda če pože lenje in delo nis ta mogla izpel jat i neg a-

c i je za samo zaveda nje ic nasprotno ta po lemična u smer i tev pro ti mno goter i sa mo sto j -

nos t i reč i usp ešn a, k e ' « Kot v seb i popre j dovršeno svobodn o samo zavedan je obrača

prot i n j im. , dolo čne je, kt- ma m išljenje a l i ne sko nčn ost na sami sebi in so j i v tem sam o-

stojnost i le kot Izginjai-^te koltčine. Razločki, ki so v čistem mišl jenju samega sebe le

abstrakci ja raz ločkov jnstanejo tu vs i raz ločki in vsa raz ločevana bi t postane raz loček

samozavedan ja .

Po tem se je določ i lo picetje skepticizma sploh in način le - tega. Skept ic izem kaže di-

alektično gibanje, k i je c i tna gotovost , zaznava in razum, kot tudi nebi tnos t t is teg a, kar

vel ja v raz m er ju gospoa:vanja in s luženja in kar vel ja za ab st ra ktno miš l jenje s am o kot

določno. T is to razmer^ la jema v seb i hkra t i nek i določen način, na katerega so tudi

nravni zakoni navzoči tet žapovedi gospostva. , določ i la v ast raktnem miš l jenju pa so

pojmi zn an ost i , v kater t se razgr in ja brezvs ebin sko miš l jenje in obe ša pojem na zare s le

vnanj i način na zanj sanc stojno bi t , k i tvor i n jegov o vseb ino, in ima za vel javne le dolo-

čene pojm e, pa četudi s : - is te abst ra kci je.

Tisto dialektično kot rn i jat lvno gibanje, kak ršn o nep osre dno je , se zavest i pr ikazuje

najpoprej ko t nekaj , čenur je pre pu šče na in kar n i po nje j sami. Kot skepticizem naspro -

tno pa je to (g iban je) n r jnen t samoza vedanja , katerem u se nezgodi, da bi mu, ne da bi

vedelo kak o. izgin i lo n j« iavo resn ično in realno, temve č ka tero v go tovo st i svoje s vob o-

de da, da to dru go, k i s t rda ja za realno, sam o izgine. , ne le predm etno k ot tako, tem več

njegovo last no obnašan e do njega, v katere m on o vel ja in je bilo uvel jav l jeno kot pred -

metno, tore j tudi n jegov, zaznavanje in pa njego vo učvrstitev t iste ga , za kar mu grozi, da

bo izgubil , sofistovstvo r, n iegovo iz sebe določeno in ugotovljeno resnično., in s to sam o-

zavedno negac i jo si gomost svoje svobode p r isk rb i za sebe samega, proizvede njeno iz-

kušnjo in jo s tem povzat jne v resnico. Kar izgine, je dolo čno al i raz loček , k i se, kak rše n

že m od kod er že je, ponavl ja kot t rd en in nemen l j iv . Na njem ni n ič osta ja joč eg a in mora



mišljenju izginit i , ker je razločevano prav to, da ni na njem samem, temveč ima svojo bit-

nost le v nek em drugem ., miš l jenje pa je vpo gled v to naravo raz ločevane ga, je ne gat iv-

no bis tvo kot eno stavn o.

Skept ično samozavedanje izkusi torej v premeni vsega t is tega, kar se hoče zanjo učvr-

st it i, svojo lastno svob odo k ot sk ozi sebe sam em u seb i dano in prejeto. , je ta atara ksi ja

miš l jenja samega sebe, nemenl j iva in resnična gotovost samega sebe. Ne izhaja kot kak

rezultat iz nečesa tujega, kar bi svoj mnogoteri razvoj zruši lo v sebi, rezultat , ki bi svoje

nastajanje imel za seboj . , temveč zavest sama je

absolutni dialektični nem ir,

ta zmes

čutnih in miš l jenih predstav, kater ih raz ločki sovpadjo in kater ih enakost se prav tako -

zakaj ona sama je določenost nasprot i neenakemu - spet razkro j i . Ta zave st pa je v tem

zares, namesto da bi b i la sebienaka zavest , le naravnost nakl jučna zmeda, vr toglavost

nereda, ki se vedno stvar ja. Je to za samo sebe., zakaj ona sama ohranja in proizvaja to

gibajočo se zmedo. Za to se tudi pr iznava k nje j, pr iznava, da ie čisto naključna, posam ič-

na zavest - za vest , k i je emp ir ična, se ravna po tem, kar zanjo nima n obene realnost i , je

poslušna temu, kar zanjo ni nobeno bis tvo, počenja in spravl ja v dejanskost t is to, kar j i

nima nobene resnice. Toda prav tako, kot si na ta način vel ja za posamično, naključno in

zares ž ivalsko ž iv l jenje in izgubljeno sam ozav eda nje, se nas protno tudi spet naredi za

obče sebienako samozavedanje. , zakaj je negat ivnost vse posamičnost i in vsega raz-

ločka. Od te seb iena kos t i a l i v n je j sami celo pade spet nazaj v t is to nak l jučnost in zme -

do, zaka j ravno ta gibajoč a se neg at ivnos t ima opravi t i le s posa mičn im in se peča z na-

k l jučnim. Ta zave st je torej to neza vedn o p leteničen je, da greš sem in tja od enega ek-

s t rema, seb ienakega samozavedanja , do drugega, nak l jučne, zmedene in zmedo

ustvar ja joče zavest i . Ona sama teh dveh mis l i same sebe ne poveže. , svojo svobodo

spozna enkrat kot povzdigo nad vso zmedo in vso nakl jučnost b ivanja in se drugič spet

pr izna kot pad ec n azaj v nebistvenost in kot pečan je v nje j. Stor i , da nebistvena vseb ina

v njenem m iš l jenju izgine, toda ravno v tem je (ona sama) za vest neče sa nebistven ega. ,

izreka absolutno izginotje, toda izrekanje je, in ta zavest je izrečeno izginot je. , izreka

ničnost videnja, sl išanja i tn. , in sama vidi, s l iš i i tn. , izreka ničnost nravnih bitnost i in j ih

sama dela za moči svojega delovanja. Njeno počet je in njene besede s i vedno oporeka-

jo, in prav tako ima sama podvojeno prot is lovno zavest nemenl j ivost i in enakost i in pa

popolne nakl jučnost i in neenakost i s seboj . Toda to prot is lov je same sebe drž i vsaksebi

in se v njem ob naš a ko t sploh v svojem č is to nega t ivnem g ibanju. Če j i poka žeš enakost,

pokaže na neenakost., in vte m k o jo zda j op ozo riš na to, ki jo je ravno kar izrek la, preid e

na kazanje na enakost., n jeno govor ičenje je v resnic i prepir svojeglav ih fantov, kater ih

eden reče A, če drugi reče B, in spet B, če drugi reče A, in ki si s prot islovjem s samim

seboj kupujeta vesel je, da oporekata drug drugemu kar naprej .

V ske pt ic izm u zave st v resn ic i izkusi sebe kot v sam i sebi opo rečn o zavest . , iz te izku š-

nje izhaja nova podoba, k i pove že t idve mis l i , k i ju skep t ic izem drž i vsak seb i . Brez mise l-

nost skept ic izma o samem sebi mora izgini t i , ker je v resnic i ena zavest t ista, ki ima na

sebi oba ta načina. Ta nova podoba je potemtakem takšna, k i je za sebe podvo jena za-

vest sebe kot osvobajajoče se, nemenl j ive in sebienake in pa sebe kot absolutno zme-

dene in sprevračajoče se ter zavest tega svojega prot is lov ja. - v s toic izmu je samoza-

vedanje enostavna svoboda samega sebe. , v skept ic izmu se real iz i ra, uničuje drugo

plat dolo čen ega bivanja, toda pod vojuje na spro tno sebe in s i je zdaj nekaj dvojneg a. S

tem se je podvo j i tev, k i se je prej porazd el i la na dva po sam ezn ika, na gos pod ar ja in na

hlapca, vrni la v eno. , podvoj i tev samozavedanja v samem sebi , k i je v pojmu duha bi-

s tvena, je s tem n avzo ča, toda š e ne njena en otno st , nesrečna zavest je zavest sebe kot

podvojenega, le prot is lovnega bi t ja.

(3. Nesrečna zavest)

Ta nesrečna, v sebi razdvo jena zav est mo ra torej, ker si je to pro t islov je njeneg a b istva

ena zaves t , v te j eni zav est i im et i tudi drugo in tako bi t i iz vsake izgnan a ne pos redn o po-

tem, ko meni , da je pr iš la do zmage in pokoja/miru enotnost i . Njeno resnično vrni tev v

sebe samo al i njeno spravo miru s seboj pa bo upodobil pojem duha, ki je postal živ in

stopi l v eksis tenco, ker je na njem že to, da je kot ena nedel jena zavest podvojena za-



vest : ona sam a je zrenje enega sam ozaved anja v drugo, in ona sama je oba, in e notno st

obe h j i je tudi bistvo., toda ona za sebe s i še ni to bistvo sam o, še ni en otno st obe h.

Vtem ko je najpoprej le neposredna enotnost obeh, toda zanjo oni nista isto, temveč sta

nasprotni, j i je ena, namreč enostavna ne (spre)menlj iva zavest, kot bistvo., druga mno-

gotera spremenl j iva, pa kot nebistveno. Obe sta zanjo medsebojno tuj i bit j i . , ona sama,

ker je zavest tega prot islovja, se postavi na stran spremenlj ive zavest i in si je nebistve-

no., toda kot zavest nespremenlj ivost i al i enostavnega bit ja mora hkrat i i t i na to, da se

osvob odi ne bistveneg a, t j . se osvobodi sebe sam e Za kaj najs i je zase tudi le s prem en-

l jiva zavest in j i je nesp rem enlj iva neka j tujeg a, pa je ona sama enostavna in s tem nes-

premenlj iva zavest, česar si je s tem svesta kot svojega bistva, vendar tako, da ona

sama zase spet ni to bistvo. Položaj, ki j ima ga daje, zato ne more bit i njuna m eds eb ojna

ravno dušn ost , tj . ne more bi ti ravnod ušnost n je same do nespremenl j ivega. , temve č ona

je nepo sredn o sam a obo je, in zanjo je

njun odnos

kot odn os b it ja do neb it ja, tak o da je fo

sled nje treba od pravit i . , toda vtem ko sta j i obe e na ko bistve ni in prot islovn i, je zavest le

prot is lovno gibanje, v katerem nasprotek ne najde pokoja v svojem nasprotku, temveč

se v njem le nanovo stvar ja kot nasp rotek.

S tem je tu boj s sovražnikom, zmaga nad kater im je nasprotno poraz, doseči nekaj pa

se nasp rotno pravi to izgubi t i v n jegovem nasp rotku. Zavest ž iv ljenja, n jegove ga bivanja

in poč et ja je le boleč ina nad tem bivanjem in počet jem , zakaj v tem ima le zavest svoje -

ga nasp rotka , kot bistva, in lastne nič evo st i Preide v to, da se iz tega dvigne v n as pre -

menl j ivo. Toda ta povzdiga je sama ta zavest . , je torej neposredno zavest nasprotka,

namreč same sebe kot posamičnost i . Nespremenl j ivo, k i s topa v zavest , je prav s tem

hkrat i dotaknjeno od posamičnost i in pr ičujoče le s to. , namesto da bi b i la ta posamič-

nost v zave st i nespre me nl j ivega zbr isala, se v le- te j le vselej poraja.

V tem gibanju pa izkusi prav to nastopanje posam ičnosti na nesprem enljivem in nespre-

men ljivega na posam ičnosti. Zanjo nastaja posamičnost sploh na nespremenl j ivem bi-

stvu in hkrat i njena na le- tem. Zakaj resnica tega gibanja je ravno enost te podvojene

zavest i . Ta enotnost pa ji najpoprej sama postane takšna, v kakršni je še različnost obeh

vladajoč ih. S tem je zanjo navzoč t ro jen način, kako je posamičnost zvezana z nespre-

menlj iv im. Enkrat s i sama spet izhaja kot nasp rotna nesprem enl j ivemu b istvu, in vržena

je nazaj na zače tek boja, k i ostane e lement vse ga razm er ja. Drugič pa ima nespremenlji-

vo samo na njej zar\\o posam ičnost, tako da je ta (posamičnost) podoba nespremenl j ive-

ga, na katero s tem pre stopa ve s način eks isten ce. Tretjič najde samo sebe kot to posa-

mično v nespremenl j ivem. Prvo nespremenlj ivo j i je le tuje b is tvo, k i obsoja posamič-

nost. , vtem ko je drugo podoba posamičnosti kot ona sama, posta ne tretjič duh, ima ra-

dost , da v tem najde sam o sebe in si pos tane svest sebe, da je njena pos am ično st spra-

vl jena z občim.

Kar se tu upoda bl ja kot na čin in razmer je nespre men l j ivega, se je izkazalo (ergab) za iz-

kušnjo, k i jo razdvojeno samozavedanje dobi v svoj i nesreči . Ta izkušnja zdaj s icer n i

njegovo enostransko g ibanje, zakaj samo je nesprem enl j iva zavest , k i je s tem hkra t i tudi

posamična zavest , in g ibanje je prav tako gibanje nespremenl j ive zavest i , k i v n je j na-

stopa prav to l ikanj ko t t is ta druga., zakaj g ibanje poteka skozi te mom ente, enkrat nes-

premenl j iva zopers tav l jena posam ičnemu sp loh, potem sama posamična zopers tav l je -

na drugi posamični in naposled, da je z njo eno. Toda to obravnavanje, kol ikor pr i t iče

nam, je tu ob nečasu, zakaj doslej nam je nastala le nepremenl j ivost kot nepremenl j i -

vost zavest i , k i zateg ade l j n i resnična, temveč se je še drž i nasprot je, ni nam nas talo ne-

premenl j ivo na sebi in za sebe samo., zato ne vemo, kak o se bo obna ša lo to. Ker se je iz-

kaza lo tu, je le to, da se zave st i , k i je tu naš pred me t, ta naved ena dolo či la pr ika zuje jo na

nepremenl j ivem.

Iz tega razloga obdrži torej tudi nepremenlj iva zavest v svojem upodabl janju sama zna-

čaj in podlago razdvojenost i in zasebstva nasprot i posamični zavest i . S tem je za le- to

nasp loh dogajanje, da neprem enl j ivo zadobiva podob o posa mičn ost i . , tako kot se za-

vest tudi le najde temu zoperstav l jena in ima torej po naravi to razmer je , do končno v

njem najde sebe, se j i deloma sicer pr ikazuje proizvedeno od nje same al i pa da se



godi zato, ker je ona sama posamična., ampak del te enotnost i (se j i pr ikazuje) kot pr i-

padajoč neprem enl j ivemu, tak o po nas tank u te (en otnost i ) kot kol ikor ta je., in nasp rot je

osta ne v tej en otn os t i sam i. In res z upodobo nepremenl j ivega moment onst ranstva ni le

ostal, tem več se je celo še utrdi l ., za kaj če se zdi, da ji je bil po podob i posa mič ne de jan-

skost i ta moment po eni strani sicer pr ibl ižan, pa j i je zdaj po drugi strani nasprot i odslej

kot neprozorno čutno eno z vso nedo stopn ost jo (Sprod igke i t ) nečesa dejanskega., up,

da bo postala eno z nj im, mora ostat i up, t j . brez izpolnitve in pr ičujočnost i . , zakaj med

upom in izpolnitv i jo s toj i ravno absolu tna nak l jučno st a l i negibna ravno dušno st , k i lež i v

sam i upodob i, v t istem , kar uteme ljuje up. Po naravi bivajočega enega, po dejan skos t i , k i

si jo je nadelo (angezogen), se nujno zgodi, da je v času izgini lo in bi lo v prostoru in da-

leč in naravnost ostane daleč proč.

Če se je najprej goli pojem razdvojen e zav est i do loč i l tako, da gre na odpravo sebe kot

posa mičn e in v postajan je ne prem enl j ive zave st i , ima ods lej n jeno pr izadevanje to dolo-

č i lo, da celo odpravl ja svoje razm er je do č is teg a neupodo bljenega nep rem enlj iveg a in si

daje le odnos do upodobljenega nepremenljivega. Za k a j enost posamičnega z nepre-

menlj iv im j i je odslej bistvo in predmet, kot je b i lo v pojmu le brezl ično (gesta l t lose) , ab-

st raktn o neprem enl j ivo bis tveni predmet . , in razm er je te absolutne razd vojeno st i pojma

je zdaj t is to, od česar se j i je odvrni t i . A ta na jpopre j vnanj i odnos do upod obl jenega ne-

premenl j ivega kot nečesa tu jega dejanskega ima povzdigni t i v absolutno zedinjenje

(Einsvverden).

Gibanje, v katerem s i nebistvena zavest pr izadeva doseči to enost , je samo trojno, po

t rojnem razm er ju, k i ga bo imela do svojega up odo bl jeneg a on st ranstva: enkrat kot čista

zavest, drugič kot posamično bitje, k i se obnaša do dejanskosti kot pože lenje in delo, in

tret j ič kot zavest svojega zasebstva. Ka ko so t i t r i je načini njene bit i navz oči in določ en i

v onem obče m razme r ju, je zdaj v idet i .

Če ob l ikovano nepremal j ivo na jpre j obravnavamo kot čisto zavest, se zdi, da

je, vtem k o je za čisto zav est, posta vl jen a, kot je na sebi in za sebe s ame ga. Amp ak kot

je na sebi in za sebe samega, to, kot smo že opomnil i , še ni nastalo. Da bi bi l i v zavest i ,

kot je na sebi in za sebe, bi to moralo pač tembolj izhajat i od njega kot pa od zavest i . ,

tako pa je ta njegova pr iču jočn ost tu navzoča šele enos trans ko po zavest i in ravno zato

ne popolna in resničnostna, temveč ostaja obtežena z nepopolnost jo al i nekim naspro-

t jem.

A čeravno torej nesrečna zavest ne poseduje te pr ičujočnost i , pa je obenem (že čez)

čez č is to miš l jenje, kol ikor je le- to ab st rak tno miš l jenje stoic izma , k i

gleda

sploh

proč od

posamičnosti,

in le

nem irno

miš l jenje skept ic izma - zares le posamičnost kot nezaved-

no prot is lov je in njegovo gibanje brez prestanka - ; je čez čez oboje, povezuje in drž i

skupaj č is to miš l jenje in posamičnost , n i pa še povzdignjena v t is to miš l jenje, za kate-

ro je pos am ičnos t za vest i izm ir jena s č is t im miš l jenjem samim. Je marveč v te j sredini , v

kater i se abst raktno miš l jenje dot ika posamičnost i zavest i kot posamičnost i . Ona sama

je to dot ikanje: je enotnost č is tega miš l jenja in posamičnost i . , je tudi zanjo ta mis leča

posamičnost a l i č is to miš l jenje, in nepremenl j ivo je po bis tvu samo kot posamičnost .

Vendar ni zanjo, da je ta njen predmet , nepremenl j ivo, k i j i b is tveno ima podobo posa-

mičnost i , ona sama, (da) je ona sam a posam ično st za vest i .

Na ta prv i način, na katere ga jo obravn avam o kot čisto zavest, se torej do svojega pred-

meta ne obnaša mis leč, temveč vtem ko je sama s icer na sebi č is ta mis leča posamič-

nost in njen predmet prav to, toda medsebojni odnos sam n i čisto mišljenje, takorekoč le

poboža mišl jenje in je pobožnost (geht es sozusagen an das Denken hin und is t Andac-

ht ). Njeno miš l jenje kot tako os tane brezl ično brnenje zvonjenja al i topla meg lena izpol-

njenost, muzikal ično mišl jenje, ki ne pride do pojma, ki bi bi l edini imanentni predmetni

nač in . Temu ne skončn em u č is tem u not ran jemu čuten ju pač pos tane predmet , toda na-

stop ajoč tako, da ne na stop i kot po jmljen in zato kot neka j tujega S tem je (pred nami)

notranje gibanje

čiste

duševnost i (Gemut ) , k i

čuti

boleče samo sebe, toda kot razdvoje-

nost . , g ibanje neskončnega

hrepenenja,

k i ima gotovo st, da je njeno bistvo kot tako či-

s ta duševnost , č is to mišljenje, ki se misli kot posamičnost., da je od tega predmeta spo-



znana in pr ipoznan a ravno zato, ker se sam m is l i kot posa mič nos t . Hkrat i pa je to bis tvo

nedosegl j ivo onstranstvo, k i v zajem anju uide al i je celo že uš lo. Ušlo je že.,' za ka j po en i

plat i je nepremenl j ivo, k i sebe mis l i kot posamičnost , in zavest doseza samo sebe ne-

posredno v njem, samo sebe, toda kot neprem enljivemu zoperstavljeno zavest., names to

da bi zaje la bistvo , ga le čuti in je padla nazaj vase., ko se v dosezanju ne more obdržat i

(abha l ten) kot to zope rstav l jeno, je tako zajela le neb istven ost , nam esto da bi zajela bi -

stvo. Kot ta ko na en i strani, ko si pr izade va, da bi v 6/s fv i /d ose gla sebe, zajem a le lastno

ločeno de jans kos t , tako na drugi s t rani drugega ne more zajet i kot posamično al i kot de-

jansko. Kje r je bi lo ( to drugo) isk ano , ne more bit i najden o., za ka j bo naj ravno neko on-

stranstvo, nekaj takšnega, kar ne more bi t i najdeno. Če se ga išče kot posamično, n i

kaka obča, miš l jena posamičnost, ni pojem, temveč je posamično kot predmet al i neko

dejansko., predm et nep osredn e čutne g otov ost i in ravno zato le takše n, k i je izginul . Za-

vest i lahko pride zato pred oči (zur Gegenvvart) le grob njegovega živl jenja. A ker je ta

sam neka dejanskost in je prot i naravi le-te, da bi om og oč ala tra jno po se st, je tud i ta

vpr ično st grob a le boj nekega t ruda, k i mora bi t i zgubl jen. Vend ar s tem da je dose gla iz-

kušnjo, da grob n jenega dejanskega nepremenl j ivega bis tva nima noben e dejanskosti,

da izginula posamičnost kot izginula ni resn ična posa mič nos t , bo (zavest) op ust i la

iskanje neprem enl j ivo po sam ično st i a l i pos kuse , obd ržat i jo kot izginulo, in šele s tem je

sposobna naj t i posamičnost kot resnično al i kot občo.

Najpoprej pa vel ja vzet i vrnitev duševnosti same vase tako, da s i kot posamično Im a de-

janskost. Cista duševnost je tista, ki se je naš la in v sebi na sit i la za nas a li na sebi, zaka j

najs i se tudi

zanjo

v n jenem o bču t ju od nje loč i b is tvo, pa je na sebi to ob čut je

samoob-

čutje,

čut i la je predm et svo jega č is teg a ču tenja, in ta je ona sama. , iz tega torej s top i na

plan kot sam oob čut je al i zase bivajoče deja nsko . V te j vrni tv i vase je za nas nas talo nje-

no drugo razmerje, razmer je poželenja in dela, k i daje zavest i not ranjo gotovost sebe

same, k i jo je dosegla za nas, z odpravl janjem Ih už ivanjem tujega bis tva, namreč le-

tega v obl ik i sam ostojn ih reč i .

Nesrečna zavest pa najde sebe le kot takšno, ki pože ljuje in dela., zanjo ni navz oče, da

je temu, da se tako najde, podlaga notranja gotovost same sebe In da je njeno občut je

bistva to samo obč ut je. Vtem ko te (not ranje gotovost i ) za

samo sebe

n ima, osta ne njena

notr ina tembol j še z loml jena gotovost same sebe. , pot rdi tev, k i b i jo dobi la z delom in

uži tkom , je zato prav takš na zlomljena., al i mora si ce lo sama u ničit i to potrd itev, tak o da

v le- te j pač n ahaja po t rdi tev, toda le pot rdi tev t is teg a, kar je za sebe, namreč svoje raz-

dvojenost i .

Dejanskost , prot i kater i se obrača poželenje in delo, te j zavest i n i več nekaj na sebi

ničnega, kar naj b i le odpravi la in pot roš i la, temveč takšna, kot je ona sama, razdvoje

prelomljena dejanskost, k i je le po eni plat i na sebi nična , po drugi plat i pa je tudi po sve -

če n svet., ( ta svet ) je podo ba ne prem enl j ivega, zaka j to je na sebi ohrani lo po sam ično st ,

in ker je kot Nepremenl j ivo Obče, ima njegova posamičnost sploh pomen vse dejansko-

sti.

Ko bi zavest b i la zase sa mo stojna zavest in bi j i b i la de jan sko st na sebi in za sebe nič-

na, b i v delu in v už i tku pr ispela do ob čut ja svo je sam osto jnos t i , s tem da bi ona sam a

bi la t is ta, k i b i odpravl ja la d ejan sko st . Vendar ker ji ima leta po dob o Ne prem enl j ivega,

je ne zmo re po sebi odprav i t i. Marveč tako da s icer dospe do u ničenja d ejan sko st i in do

uži tka, se zanjo t i b is tveno zgodi tako, da Nepremenl j ivo samo opusti svojo podobo in j i

jo prepusti v už i tek. - Zavest nastopa v tem s svoje st rani pravtako kot dejansko, toda

prav kot not r insko z loml jena, in ta razdvo jenost se upoda bl ja v njenem d elanju in už iva-

nju, da se lomi v neko razmerje do dejanskosti a li zasebstvo in v neko nasebstvo. Ono

razmer je do de jan skost i je spreminjanje a li početje, zasebstvo, k i pritiče posamičn i za-

vest i kot taki. Toda v tem je tudi na sebi: ta p lat pr i t iče nemenl j ivemu onstranstvu. , to so

sposobnost i in s i le, tu j dar , k i j ih Nepremenl j ivo prav tako prepušča zavest i , da bi j ih

uporabl ja la.

V svojem počet ju je potemtakem zavest najpoprej v razmer ju dveh ekst remov. , kot de-

javno tost ranstvo stoj i na eni s t rani in n je j nasprot i pasivna dejanskost . , oboje v medse-



bojnem odnosu, toda tudi oboje tal<o, da je šlo nazaj v nepremenlj ivo in se drži sebe. Od

obeh st rani se zato odloč i le neka površ ina druge nasprot i drugi , k i s topi v igro gibanja

prot i drugi . - Ekst rem dejanskost i je odpravl jen po dejavnem ekst remu. , dejanskost po

svoj i p lat i pa je lahko odpravl jena le zato, ker jo njeno neprem enl j ivo bis tvo sam o odp ra-

vl ja, se od nje odrine in odrinjeno prepust i dejavnost i . Dejavna si la se prikazuje kot

moč, v kateri se dejanskost razveže., zato pa je za to zavest, ki j i je nasebje al i bistvo

nekaj n jemu drugega, ta moč, kot katera sama nastopa v dejavnost i , onst ranstvo nje

same. Namesto, da bi se torej iz svojega počet ja vrni la vase in se bi la potrdi la za samo

sebe, ref lekt i ra marveč nazaj to gibanje p oče t ja v drugi ekst rem , k i je s tem upo dob l jen

kot čis to obče , kot ab so lutn a mo č, od kate re da je izšlo giban je na vse strani in ki da je

bistvo tako razkra jajoč ih se ekst rem ov, kot so najprej nastop i l i , kot menjave sam e

Da se nepremenl j iva zavest odreka svoj i podobi in jo prepušča, nasprotno pa se posa-

mična zavest zahvaljuje, tj. se odpoveduje zadovol j i tv i zavest i svoje smostojnosti in

bis tvo počet ja st ran od sebe nakazuje ost ranstvu, s tema momentoma vzajemne samo-

odpovedi obeh de lov nas tane s tem zavest i vsekakor njena enotnost z Nepremenl j iv im.

Toda hkrat i je ta enotnost af ic irana z ločitvi jo, v sebi spet zlomljena, in iz nje spet stopa

na plan nasprot je med občim in posameznim. Zakaj zavest se s icer navidez odpove za-

dovol j i tv i svojega samoobčut ja, doseže pa njegovo dejansko zadovol j i tev. , zakaj ona je

bila hlep enje, delo in užitek., ona je kot zaves t hotela, počela in uživala, t^ienozahvaljeva-

nje

prav tako, v katere m d rugi eks t rem pr iznava za bis tvo In se odpravl ja, je samo

njeno

lastno počet je, k i tehta počet je drugega ekst rema in izročajoč i se dobrodelnost i posta-

vl ja nasprot i enako poče t je. , če ji ono pre puš ča sv ojo površino, pa se ona tudi zahval ju je

m stor i pr i tem, ko sama opu šča svoje p oče t je, t j . svoje bistvo, pravzaprav več kot to dru-

go, k i le odr ine od sebe nek o površ ino. Vse gibanje se torej ne samo v deja nske m hlepe -

nju, delan ju in už ivanju, temv eč še celo v zahva l jevanju, v katerem se zdi, da se dog aja

prav nasprotno, ref lekt i ra v ekstrem posamičnosti. Zav est se v tem čut i kot to pos am ično

in se ne pust i prem ot i t i z v idezom svoje odpoved i , zakaj resnica le- te je, da se ni opu st i -

la., kar je na stalo, je le po dv oje na ref lek si ja v oba ek stre m a, in rezu ltat je pono vni razce p

v zopers tav l jeno zavest Nepremenljivega in v zave st nasproti stoječega hotenja, izvrše-

van ja , už ivan ja in samood povedo vanja samega aU zasebstvujoče posam ičnosti sp\oh.

S tem je nastopi lo tretje razmerje giban ja te zav est i , k i izstop a iz drug ega ko t tak šn a, ki

se je v resnic i preizkusi la kot samostojna s svoj im hotenjem in izvrševanjem. V prvem

razm erju je bi la le pojem de jan ske zavest i a l i notranja duševnost. k i v po če t ju in užitku še

ni dejansk a. , drugo je to udejanjenje, kot vnanje počet je in uživanje., iz tega se vrnivši pa

je takšn a, ki se je izkusila kot dejan ska in delujo ča zavest a l i kate r i je res. da je na sebi in

za sebe. S tem pa je bi l zdaj najde n sovražn ik v njegovi najbol j lastni podobi . V boju d u-

ševnost i je posamična zavest le kot muzikal ičen, abst rakten moment . , v delu in už i tku

kot real izaci j i te brezbistvene bi t i , lahko neposredno pozabi nase, in zavedno lastnost

(Eigenhei t ) v te j dejanskost i potolče na t la zahvalno pr ipoznanje. To potolčenje pa je v

resnic i vrni tev zave st i same vase , in s icer vase kot re sničn o ji de jans kost .

To t ret je razmer je, v katerem je ta resnična dejanskost en ekst rem, je

nanašanje

le- te

na obč e bis tvo kot n ičevo st i ., in obra vna vat i je še gibanje tega nana šanja.

Kar najprej zadeva zoperstav l jeno nanašanje zavest i , v kater i j i je n jena realnost nepo-

sredno ničeva. bo torej n jeno dejansko počet je počet je Niča, n jen uži tek občut je njene

nesreče. S tem počet je in už i tek zgubi ta vso občo vsebino in pomen, zakaj s tem bi

imela neko nase bstvo-za sebs tvo, in uma kneta se v posa mično st , na katero je nape r je-

na zav est, da bi ju odp ravi la. S eb e kot tega dejanskega posamičnega s i je zavest sve sta

v ž ivalsk ih funkci jah. Namesto da bi se te opravl ja le brez zadrege kot nekaj , kar je na

sebi in za sebe ničevo in ne more dobi t i nobene pomembnost i in b i tnost i za duha, so

zato ker se prav v nj ih sovraž nik kaže v svoj i najbol j lastni pod obi , celo p redme t resne ga

truda in posta nejo na ravno st na jvažnejše Ker pa se ta sovražnik p oraja v svojem p ora-

zu, se zavest, ker s i ga f iks i ra, celo vedno mu di pr i n jem, na m esto d a bi se ga osv obo di-

la, in se gleda vedno on ečišč en o, ( in ker) je hkrat i ta vseb ina n jenega p r izadevanja na-

mesto nečesa b is tvenega t is to na jn iž je , nam esto neč esa občeg a t is to na jbo l j posam ič-



no, vidimo le osebnost, omejeno na sebe In svojo drobno počet je, ki tut i ta o sobi in je

prav tako nesreč na kot s i rotna.

A na oboje, na obču t je svoje nesreče m s irotnost svojega p očet ja, se prav tako veže za-

vest svoje enotnost i z Nepremenl j iv im Zakaj poskušeno neposredno uničenje svoje

dejanske bi t i je posredovano z misl i jo Nepremenlj ivega in se dogaja v tem odnosu. Po-

sredni odn os tvor i b is tvo negat ivnega g ibanja, v katerem se (zavest) usm er ja prot i S V O J I

pos am ičnos t i , k i pa je prav tako kot odnos do sebe pozit iven in bo zanjo samo proizvedel

to njeno enotnost.

Ta posred ni odn os je s tem sklep, v katerem se je posam ičnost , k i se je najpop rej f iks i -

ra la kot zoperstav l jene nasebju, sk leni la s tem drugim ekst rem om le po nekem t ret jem.

Po te j sredini je ekst rem neprem enl j ive zavest i za ne bistveno zavest , v kater i je hk rat i

tudi to, da je za ono prav tako le po tej sredini in je ta sredina s tem takšna, ki oba ek-

st rema predstavl ja drugega drugemu in je vzajemni s luga vsakterega pr i drugem. Ta

sredina je sam a zave stno bis tvo, zakaj je počet je, ki posreduje zavest kot takšno. , vs e-

bina tega po čet ja je br isanje, k i ga zavest opravlja nad svojo pos am ičnos t jo.

V njej se torej ta osvobodi počet ja in užitka kot svojega., od sebe kot zasef ts tvujočega

ekstrema odrine bistvo svoje vol je in vrže na sredino al i s lužabnika lastnost in svobodo

odloči tve in s tem kr ivdo svojega počet ja. Ta posrednik, kot v neposrednem odnosu z

nepremenlj iv im bit jem, služi s svoj im svetom o tem, kaj je prav. Vtem ko je dejan je (Han -

dlung) uboganje tu jega sk lepa, neha po plat i počet ja al i

volje

bit i lastno. Še pa ostane

nebistveni zavest i predmetna plat tega (dejanja), namreč sad njunega dela in užitek

Tega torej prav tako odrine od sebe in se odpove tako svoji vol j i kot svoj i dejanskosti.

zadobljeni v delu in užitku., tej (dejanskost i) deloma kot doseženi resnic i svoje samo-

sves te samostojnosti, - ko se prem ika, pred stavl jajoč si in gov oreč n eka j čis to tujeg a,

njej brezsmiselnega., deloma tako, da se j i (odpove) kot vnanji lastnini, - tako da odda

nek aj od pos est i , k i s i jo je pr idobila z delom., defoma da (se odp ove ) užitku, k i ga je im e-

la, - t a ko da se mu tudi spet č is to od pove v postu in t rp inčen ju.

S temi mom ent i - opu st i tev lastne odloč i tve, nato lastnine in už i tka - in naposle d s pozi-

t ivnim momentom uganjanja nerazuml jenega posla s i v resnic i in popolnoma vzame za-

vest not ranje in vnanje svobode, dejanskost i kot svojega zasebstva., ima gotovost , da

se je v resnic i znebi l (entaussert ) svojega Jaza in svo je neposredno samozave-

danje nared i l za neko reč, za neko predm etno bi t. - Od pove d sebi je lahko (zavest) pot r -

dila le s tem dejanskim požrtvova njem ., zaka j le v njem izgine prevara, ki je v notranjem

pr ipoznavanju zahvale po srcu, prepr ičanju in ust ih, pr ipoznavanju, k i s icer odval i od

sebe vso moč zasebstva in jo pr ipiše dejanju od zgoraj, si pa v tej odvali tv i sami pr idrži

vnanjo lastno st v poses t i , ki je ne opust i , notranjo pa v zav est i odlo čitve, ki jo je sp rejela

sam a, in v zav est i sv oje po sebi dolo če ne vsebine , ki je ni zam enjala za ne ko tujo, ki bi jo

brezmiselno napolnjevala.

Toda v de jans ko izvršenem požr tvovanju je na sebi zavest i popust i la tudi njena nesreča.

tako kot je zavest od pravi la početje kot svoje. Da se je ta po pu st itev zgo dila na sebi. pa

je počet je drugega ekst rema sklepa, k i je

nasebstvujoče

b is tvo. Ono žr tvovanje nebi-

stvene ga eks t rem a pa hkrati n i b i lo kako en ostran sko p očet je, temveč je vseb ova lo po -

čet je drugega. Zakaj opust i tev lastne vol je je negat ivna le po eni plat i , po svojem pojmu

ali na sebi. hkrat i pa pozit ivna, namreč stavl jenje vol je kot nekega drugega in določno

vol je kot neke ne po sam ične, temve č obče. Za to zavest je ta pozi tivni pomen neg at ivno

postav l jene pos am ične vol je volja drugega e kst rem a, k i j i, ravno ker je zanjo neko dru-

go, ne postane kot svet po sebi , temveč po tret jem, posredniku. Zato rej zanjo n jena vo-

l ja pač postan e obča in na sebi bivajoča vol ja, toda ona sama si ni \o'nasebje . opust i tev

svojega kot posamičnega j i ni po pojmu poz it ivno obče vo l je.

Prav tako ima njena opust i tev posest i in užitka le taist i negat ivni pomen, in obče, ki s

tem zanjo nastane, j i ni njeno lastno početje. Ta enotnost predmetnega in zasebstva, k i

je v pojmu počet ja in ki zato zavest i nastane kot bistvo in predmet. - kot j i ( ta enotnost)

ni pojem njene ga po čet ja , tako j i ni tudi to, da kot predme t po stan e zanjo, neposredno in

po njej sami, temveč s i da od posred ujočeg a s lužabn ika izreka t i to gotovos t , k i je sa ma



še zlom ljena, da je le na sebi n jena nesreča t is to obratno, namreč počet je, k i samo sebe

zadovol ju je v svojem p oče t ju, a l i b lažen uži tek, n jegovo s i rotno poč et je prav tako na sebi

t is to obratno, namreč absolutno počet je, da je po pojmu počet je le kot posameznikovo

počet je sp loh počet je .Toda zanjo samo ostane počet je in njeno dejansko počet je s i rot -

no in njen uži tek boleč ina in odpravl jenost le- teh v pozi t ivnem pomenu -

onstranstvo.

Ampak v tem predmetu, v katerem j i je njeno počet je in bit kot te

posamične

zavesti, bit

in poč et je na sebi, j i je nastala predstava uma, gotovo st i zavest i , da je v svoj i po sa mič -

nost i absolutna na sebi al i vsa realn ost.

Prevedel dr . Božidar De ben jak

HEGLOVA NAPOVED FENOM ENOLOG IJE DUHA

Ta zvezek pr ikaz uje nastajajoče vedenje. Fenomenologi ja duha naj s topi na mesto psi-

holoških po jasnjeva nj , pa tudi ab st rak tnejš ih razg labl janj o utem el j i tv i veden ja. Pr ipravo

za znanost g leda z v id ika, s katere ga je sama nova, interesan tna in prva zna nos t f i lozo-

fije. Različne podobe duha zaobsega kot postaje na pot i , po kater i duh postaja č is to ve-

denje al i absolutni duh. Zatorej se v glavnih oddelk ih te znanost i , k i se spet dele na po

več manjš ih, obravnava zavest , samozavedanje, opazujoči in delujoč i um, duh sam kot

nravni , om ikani in moral is t ični duh in napo sled kot re l ig iozni duh v svoj ih raz l ičnih obl i -

kah. Bo gas tvo pojavov duha, k i se prvemu p ogledu kaže kot kaos, je spravl jeno v zn an-

stven red, ki j ih pr ika zuje po nj ihovi n ujno st i , v kateri se ne po poln e ra zblini jo in pre idejo v

v iš je, k i so njihova nasledn ja re snica. Za dnjo resnico najdejo n ajpoprej v re l ig ij i m nato v

zna nost i kot rezul tatu ce lote.

V Predgovoru se pisec izjasnjuje o t istem, kar se mu zdi, da je potreba f i lozof i je na nje-

nem zdajšn jem stal išču; dal je o prevzetn ost i in kvarn ost i f i lozofsk ih formul, k i zdaj pon i-

žuje f i lozof i jo, in o tem, za kar v njej in v njene m štud iju sp loh gre.

Drugi zvezelf bo vseboval s is tem logike kot spek ulat ivne f i lozof i je m obeh drug ih delov

f i lozof i je, znanosf/narave in znanosti duha.

B a m b e r g e r Ze i t u n g 2 8 / 6 - 1 8 0 7

1 0 / 7 - 1 9 0 7

Jena ische A llgeme ine L i te ra tu rZe i t ung 28 /1 0- 18 07

cit, po

Mater ia l ien zu Hege ls » Phan ome nologie de s Geistes«'

hgg v.Hans Friedrich Fulda u.Dieter Heinrich,

Suhrkamp, Ffm 1 973 , s t r, 7- 8



NEKAJ SPREMLJEVALNIH PRIPOMB

Pričujoči prevod je nastal že pred časom za pedagoško rabo in je še vedno delovni materi-

al. Zato so nekateri izrazi preveden i dvojno (npr. razpasti/razleteti se), v oklepajiti so doda-

ni nem ški izrazi in včasih večji deli stavkov. Načela prevajanja Heglovih terminov so na-

slednja: Ker je Heglov jezik naraven, oziroma ker Hegel nenasilno izrablja možnosti ne-

mškega jezika, je treba tudi prevod graditi na naravni slovenščini s čim naravnejšo rabo

besedo tvorja. Pri tem je treba paziti, da se ohranja ves epitemološki niz in vsa mož nost di-

alektičnih navezav . Dosti enostavno je rešljiv s talno se ponavljajoči niz tipa an sich - das

Ansich - das Ansichsein; zadnji člen z sein spada v nem ščini m ed besede k ot das W ohl-

sein, ki ga današn ji jezikovni občutek ni več "dobrobit-, temveč je "blaginja-. Iz tega izhaja

naslednja slovenska linija prevajanja niza: na sebi - naseb je - nas ebstvo: za sebe - zase-

bje - zasebstvo - sam ozasebstvo (Fursichselbstsein); nasebstvo-zase bstvo (Anundtur-

sichsein); pač pa ostane drugobit (Anderssein), čeravno bi jo dosledničarsko lahko zam e-

njali; a zame njava preve č uveljavljenih besed je tvegano početje.

Bolj zapletene so zadeve ob sema ntičnem prelivanju med etimološko sorodnimi beseda mi:

scheinen - erscheinen; Schein - Ersche inung. Tu je izposoja (Cigale 1880) s "pojavom-

razbila sistem, zato se moram o vrniti h "kaznosti- (Schein) in "prikazn(ost)i- (Erschei-

nung). Pri beseda h Begriti (pojem) in Leidenscha ft (strast) je problem še težji, saj so zasu-

te stare etimološko-sem antične zveze z zajetjem in trpljenjem (cerkvenoslovansko Stra-

denie-).

Nujno je bilo rehabilitirati slovensko "reč-, ki je sovpadla pod vplivom srbohrvaščine s

Stvarjo-; stvar je die Sache , reč je das Ding. Reaktivirati m oramo tudi besedo tvorno moč

reči: potrebujemo prevode za dinglich in dinghaft, Dinghaftigkeit in Dingheit Za Dingheit

ta prevod vpeljuje rečost, za dinghaft in Dinghaftigkeit je že s prevodom Adam ovega Žar-

gona vp eljano rečeve n in rečevnost. Pri prevodu za Begierde je prevajalec nihal med hle-

penjem (ki pušča odprto zvezo z Gier "pohlep-) in poželenjem in se naposled odločil za

slednje. Prevod za darstellen in Darstellung je prevzet od P. Wiese rja, iz njegovega prevo-

da prvega poglavja Kapitala 1867: upoda bljati, upodo bitev, ker je "prikaz-, kar je standar-

dni prevod, neustrezen in ker se glagol "prikazovati- preveč prekriva s "prikazovati se-

(erscheinen).

B.D.



KDO MISLI ABSTRAKTNO?

Mis l i t i? Abst rak tno? - Sauve qui peut Reši se, kdor se more Tako že s l iš im, kako raz-

glaša izdajalec, ki ga je kupil sovražnik, da bo ta sestavek govori l o metaf iziki. Zakaj me-

tafizika je beseda, tako kot abstrakten in skorajda tudi mišljenje, je beseda, pred katero

vsak do pobeg ne bo l j a l i ma nj tako kot pred kom kužnim.

Ni pa tako hudobno mišl jeno, da naj bi tu pojasnjevali , kaj se pravi misl i t i in kaj je ab-

st raktno. Lepemu svetu ni n ič tako neznosno kot pojasnjevanje. Meni samemu je dost i

grozno, če kdo začne pojasnjevat i , saj za s i lo razumem vse sam. Tu bi se pojasni tev

miš l jenja in ab st ra ktne ga tako intako izkazala že za docela odve čno; saj ravno zato, ker

lepi svet že ve, kaj je ab stra ktn o, pred tem / tu d i/ beži. Kot si ne žel imo t iste ga , če sa r ne

poznam o, tako tega tudi ne moremo sovraži t i .

Tudi ni naš namen, da bi zvi jačno spravi l i lepi svet z mišl jenjem al i pa z abstraktnim; de-

nimo tako, da bi pod v idezom lahkotne konverzaci je črni l i miš l jenje in abst raktno, tako

da bi se kot neznanka in ne da bi bi lo zbudilo odpor vt ihotapilo v družbo in bi ju družba

sama neopazno potegnila noter, al i , kot pravi jo Švabi, pr igučala noter, in bi zdaj avtor

tega zapleta odkr i l tega s icer tu jega gosta, namreč abst raktno, k i ga je bi la vsa družba

pod nekim drugim imenom obravnavala in pr ipoznavala kot dobrega znanca. Takšne

scene prepo znava nja, s kater im i naj bo svet p rot i svoj i vol ji poučevan, imajo na sebi ne-

opravič l j ivo napako, da hkrat i osramote in da s i je mahinis t hotel z umetni jo pr idobi t i

malce s lave, tako da ona osramot i tev in ta prevzetni ja odpravi ta uč inek, saj pouk, ku-

pl jen za takšn o ceno, prav nasp rotno sp et odbi jeta st ran.

Tak ointak o bi b ilo snova nje tak šne ga nač r ta že skaženo; zakaj da bi ga izpel ja l i , je po-

t rebno, da bese da ni že vnap rej izrečena. To pa se je z naslovom že zgodi lo, v tem bi , ko

bi se ta sestave k o bna šal tako zahrb tno, ne smele že kar na zač etku nas topat i te bes e-

de, temveč bi mo rale kot m inis ter v kom edi j i sko zi vso igro hodi t i v pov ršniku in ga o dpe t i

šele v zadnjem pr izoru, da bi se zasvet i la zvezda modrost i . Odpenjanje metaf iz ičnega

površnika ne bi naredi lo tu ni t i to l iko dobrega vt isa kot odpenjanje minis t rovega, zakaj

t isto, kar bi spravi lo na dan, bi ne bi lo kaj več kot nekaj besed; saj t isto najbol jše od te

šale bi bi lo ravno v tem, da bi se pokazalo, da je imela družba samo stvar že zdavnaj v

pos est i ; na kon cu bi dobi la sa mo ime, na spr ot i tem u pa minis t rova zvezda pom eni n ekaj

rea lnega, mošnj iček z denar jem.

Kaj je miš l jenje, kaj je abst ra ktn o - da to vsak pr isotni ve, se v dobr i družbi pre dp osta -

v l ja, in v takšn i dru žbi sm o. Vp rašan je je le v tem, k do je, ki misl i abstraktno. Kot sem že

omenil, ni moj namen, da bi jo spravi l s temi rečmi, da bi od družbe pričakoval, da se bo

ukva r ja la s č im težkim, ji p ihal na dušo, da lahkom iselno za nem ar ja neka j takega , kar da

je pr imerno stanu in vel jav i b i t ja, k i je obda r jeno z umom . Nasp rotno je moj namen, da bi

lepi svet spravi l z n j im samim, če ga s icer ravno ne peče vest zast ran tega zanemar ja-

nja, ima pa vend ar le vsaj not ran je neki rešpe kt do abst raktn ega miš l jenja kot do neč esa

viš jega in mu obra ča hrbet ne zato, ker b i mu bi lo prem ajhno, temveč ker se zdi previso -

ko, ne, ker bi se mu zdelo preveč navadno, temveč ker se mu zdi preodlično, al i obratno,

ker se mu zdi espece, nek aj poseb neg a, neka j , s č imer se v običa jni družbi ne odl iku ješ

tako kot z novo opravo, temv eč s č imer se na spro tno, kot s s i rom ašn o oblek o al i pa tud i

z bogato, četudi ta sestoj i iz s tar insko vdelanih kamnov in še tako bogatega vezenja, k i

pa je že zdavnaj posta lo k i ta jsko /= staro m od no / , iz družbe izk l juč i a l i pa se v nje j osm e-

ši.

Kdo mis l i abst raktno? Neomikan č lovek, ne pa omikan. Dobra družba zato ne mis l i ab-

st raktno . ker je prelah ko, ker je prenizko, n izko ne po zunan jem stanu, ne spr ičo prazn e-

ga napuha, k i se skuša povzpet i čez t is to, česar ne zmore, temveč spr ičo not ranje

majhnost i s tvar i .

Predsodek in prezir do abst raktnega miš l jenja je to l ikšen, da bodo tenkočutni nosovi tu

vnaprej zavohali sat iro al i i roni jo; vendar, ker so bralci Morgenblatta, vedo, da je za sat ir o



razpisana nagrada in da bi jaz torej rajši verjel, da si jo zaslužim, in bi zanjo konkuriral

kot pa da bi tu že kar tako ra zdaja l svoje stvari.

Za svoj stavek mo ram le nave st i pr imere, za katere bo vsa kdo priznal, da ga vseb ujejo.

Torej. Mori lca pel jejo na morišče. Navadnemu l judstvu ni drugega kot mori lec. Dame

bodo morda pripomnile, da je krepak, lep, zanimiv možak. Tisto l judstvo se nad pripo-

mbo zgraža; kaj, mori lec pa lep? kako je mogoče tako malo misl i t i in imenovat i mori lca

lepega ? tudi vi pač niste kaj do st i bol jš i To je nravna po kva rjeno st, ki v lada me d od lič-

nimi l judmi, bo morda pristav i l duhov nik, ki pozna tem elj reči in srca.

Poznavalec l judi bo preiskal, po kakšni pot i se je obl ikoval ta hudodelec, v njegovi ži-

v l jenjsk i zgodbi bo naše l s labo vzgojo, s labe d ružinske razmere med očeto m In mater jo,

kakš no nez asl išano st rog ost ob kakem laž jem preg rešku tega č loveka , k i ga je ogo rč i la

nasprot i občanskemu redu, prvo reakci jo na ta red, ki ga je iz njega pregnala in mu do-

puščala zdaj le še, da se vzdržuje s hudodelstvom. - Našel se bo pač kdo, ki bo, če bo

tole s lišal, dejal : ta le hoče op ravičevat i tega m or i lca No, spominjam se, da be m v mladih

let ih sl išal župana, ki je toži l , pisci knj ig gredo vse predaleč in hočejo čisto izkoreninit i

krščanstvo in poštenje; češ, nekdo je napisal obrambo samomora; grozno, o j pregroz-

no - Na nad aljnja vpra šan ja se je izkazalo, da je šlo za Trpljenje mladega Wertherja

To se pravi, da si misl i l abstra ktn o, če se v mo ri lcu ne vidi nič drugega kot to ab stra ktno ,

da je mori lec, in prek te enostavne kvali tete zbriše na njem vse ostalo človeško bit je.

Čisto drugače je ravnal tenkoč utni , čute čni le ipz išk i svet . Ta je s cvet l ičnim i venci p osu l

in poveza l kolo in hud ode lca, ki je bi l nanj pr ipet - To pa je spet na spro tna ab stra kci ja

Krist jani pač lahko uganjajo rožno kr iževstvo al i celo kr ižno roževstvo in kr iž opletajo z

rožami. Križ je že iz davna posvečena vešala In kolo. Izgubil je svoj enostranski pomen,

da je orodje onečaščujoče kazni , in pozna, nasprotno, predstavo o najhujš i boleč ini in

najglobl j i zavrženost i skupaj z najbol j radostnim ugodjem in božansko čast jo. Naspro-

tno pa je le ipz iško /ko lo / , povi to z v i ja l icam i in makom , kotzebue jevska sprava, neke vr-

ste malovredna zm ir jenost sen t imen talnos t i z z lom.

Čisto drugače sem nekoč s l išal neko navadno staro žensko, s tarko iz h i ra ln ice, kako je

ubi la abs t rakci jo mor i lca in ga naredi la ž ivega za s lavo. Od seka na g lava je bila po lože-

na na tnalo, in si jalo je sonc e; o kako lepo, je dejala, so nce božje milos t i obsi java Binder-

jevo glavo - Nisi vrede n, da nate sonce si je, reče mo lump u, na kate rega se jezimo. Tista

žen ska je videla, da mori lčev o glavo obsi java son ce in ga je tore j tudi še vredna Po-

vzdigni la jo je od smrt i na tnalu v sončno milost božjo, sprave ni dosegla s svoj imi vi jal i-

cami in svojo sent imentalno nečimrnost jo, temveč je v v iš jem soncu v idela, da je spre-

jet v milost.

Ti stara, tvoja jajca so usm rajen a, pravi na ku po va lka bran jevki Kaj, odvrne ta, moja jaj-

ca usm rajena? Ti s i usm rajena Ti boš to govor i la o moj ih ja jc ih? Ravno ona? Kaj n iso

njenega očeta na cest i uši požrle, kaj ni njena mati ušla s Francozi in njena stara mati

umrla v hiralnici, - naj si za svojo can dra sto ruto kup i celo s rajco; saj vemo, od kod ima to

rutko in svoje kapice; ko bi ne bi lo of ic i rjev, ma rs ikatera danes ne bi b i la tako načičk ana ,

in če bi gosp e bo l j pazi le pr i gosp odinjs tvu , b i ma rs ikatera sedela pod k l jučem, - sam o

luknje v noga vicah s i zaši j - Skra tka, lasu ne pust i dobrega na njej. Mis l i ab st raktn o in

jo subsumira z rut ico, kapico, srajco i tn. , pa s prst i in drugimi del i telesa, pa z očetom in

vso žlahto v celot i edinole pod hudodelstvo, da so se j i jajca videla usmrajena; vse na

njej je skozin sko z o barv ano s tem i smrdlj iv imi jajci, me dtem ko bi t ist i of ic ir j i , o katerih je

govo ri la branje vka - če je sicer, o čem er pa bi zelo dvom il i, na tem kaj resnice - imeli na

njej videt i vse kaj drug ega .

Če od s lužkinje gremo k s lugi , n i nobenemu s lugi s labše kot t is temu pr i možu nizkega

stanu in nizkih dohodkov, in tem bolje mu je, čim odličnejši je njegov gospod. Navadni

č lovek spet mis l i abst raktneje, dela se odl ičnega nasprot i s lugi in se obnaša nasprot i

njemu le kot nasprot i s lugi; čvrsto se drži tega enega predikata. Najbolje se sluga počut i

pr i Franc ozu. O dličnik je dom ač s slugo, Francoz je z nj im celo dob er pr i jatel j ; s luga ima,

kadar sta sama, celo glavno besedo, poglejmo le Diderotovega Jacquesa in njegovega

gospodarja, g o s p o d ne dela drugega kot da vzema š čepe c toba ka m gleda na uro m pu-



st i v vsem drugem besedo s lugi . Odl ičnik ve, da s luga ni le s luga, temveč da ve tudi

mestne novice, pozna dekleta, ima v glav i dobre predloge; o tem ga sprašuje. In s luga

sme povedat i , kar ve o tem, o čemer je pr inc ipal vpraševal . Pr i f rancoskem gospodu

sme s luga ne le to, temve č lah ko p r inese v razpravo snov, ima svoje mne nje in ga pove,

in če gospod kaj hoče, to ne gre na ukaz, temveč mora s lugi svoje mnenje najprej ra-

zum no dopo ved at i in mu dat i dob ro bese do zato, da bi n jegovo mn enje p revladalo.

V vojsk i nastopa is t i raz loček; pr i prus ki vojsk i sm e vojak bi t i tepen , je torej kanal ja; za -

kaj t isto, kar ima pasivno pravico bit i tepeno, je kanalja. Tako vel ja prostak of icir ju za ta

abstraktum tepežnega subjekta, s kater im se mora vdat i v usodo gospod, k i ima uni for-

mo in porte d'epee, in to je, da bi se pre da l h udič u.

/Nap isano 1807 / SW 2 , 575-81

fv iorgenbla tt fu r geb i ldete Stande, izha ja l od 1 /1 -1 80 7, razp is za sat i ro 2 /1 -1 8 0 7 se je

i z teke l 1 /7 -1807

SW dopo ln ju je jo (S . 579) : das Le ipziger /Kr eu z / ; tu beremo /Ra d/

Prevede l dr . Božidar De ben jak



Branje Freuda

Sigmund Freud

NEVROZA IN PSIHOZA

Nemške izdaje:

^924 Internationale Zeitschrift fCir P sychoanalyse, 10(1) , 1-5.

1924 Gesammelte Schriften, ( 19 24 -19 34 ) , Dunaj , 5 , 41 8-42 2 .

1926 Studien zur Psychoanalyse der Neurosen aus den Jahren 1913-1925, Dunaj,

163-168 .

1931 Schriften zur Neurose nlehre und zur Psycho analytischen Techn ik (1913-192 6), D u-

na j , 186-191.

1 9 4 0 Gesammelte Werke, ( 194 0-1 95 2) London , [ (1968) F rank fu rl ,] 13 , 387 -391 .

1975 S tudienausgabe, ( 19 69 -19 75 ) , F rank fu r t, 3 ,3 31 -337 .

Angleški prevod v Standard Edition:

1961 The Standard Edition of the Com plete Psychological Works of Sigmu nd Freud.

( 1 9 5 3 - 1 9 7 4 ) , L o n d o n , 1 9 , 1 4 7 - 1 5 3 .

Uredniška opomba:

Ses tavek je bi l napisan pozno jeseni 192 3. V njem je Freud upo rabi l nove hipoteze, k i j ih

je v tek stu Das ich und das Es [ /Jaz in Ono/ , 1923, Dunaj ; Gesammelte Werke, 1 9 4 0 , 1 3 ,

2 3 7 - 2 8 9 ; Studienausgabe, 1975 , 3 , 27 1- 33 0] pos tav i l ob vprašanju genet ične raz l ike

med nevrozo in ps ihozo. To raz iskovanje je nadal jeval v naslednjem, le nekaj mesecev

pozneje napisanem delu »Der Real i tatsver lust bei Neurose und Psychose« [ / Izguba

realno st i pr i nevrozi in ps ih ozi / g l .prev. v pr ičujoč i š tev i lk i Problem ov] . V osno vnih po te-

zah je to temo Freud pret resel že v I I I . razdelku dela »Die Abv/ehr-Neuropsychosen«

[ /Obrambne nevrops ihoze/ , Neuro l Zentb I . 1894, 13, (10) , 361-376; Gesammelte Wer-

/ r e , 1940 ,1 ,59 -74 ] .

V drugem odstavku pr ičujočega dela govor i Freud o povezanost i svoj ih razmiš l janj s

»tokom misl i , izzvanim z druge strani«. Verjetno je s tem misl i l na tekst Holibs, S. und

Ferencz i, S: Zur Psych oana lyse der para ly t ischen G eis tess torun g, [ /K ps ihoanal iz i pa-

ral is t ičnih duševnih motenj / 1922, Dunaj , ] k i je takrat ravno izš la; Ferenczi je pr ispeval

teoretsk i del .

V svojem spisu Das Ich und das Es [ /Ja z in On o/ , op.c i t .] , k i je izšel nedav no, sem pred -

lagal č leni tev duševnega aparata; na te j osnovi je mogoče na enostaven in pregleden

način p redstav i t i n iz povezav. Kar zadeva dru ge točk e, na pr imer izvor in v logo Nad jaza,

ostaja dovol j nejasnega in nerazrešenega. Zdaj b i lahko pr ičakoval i , da se bo takšna

zastavi tev izkazala kot uporab na in kor is tna tudi za druga vp rašan ja, pa naj gre za do je-

t je že znane ga z v id ika novega pojmo vanja, za drug ačn o raz pored i tev al i za bol j prepr i -

č l j iv opis. Takšna uporaba bi lahko pr inesla tudi kor is ten povratek s ive teor i je k večno

zelenečemu izkus tvu. '

Na navedenem mestu sem op isa l mnogost ransko odv isnos t Jaza, n jegov vmesni po lo-

žaj med zunanj im svetom in Onim, in njegovo pr izadevanje, da bi b i l is točasno na vol jo

vsem svoj im gosp oda r jem . Kar zadeva z druge st rani izzvani miseln i tok, k i se je u kva r-

ja l z nastank om in preprečeva njem psihoz, mi je zdaj pr iš la na misel enosta vna formu la,

k i obravnava morda najpomembnejšo genet ično raz l iko med nevrozo in ps ihozo: nevro-

za naj bi bila rezultat ko nflikta med Jazom in njegovim Onim , psihoza pa analogen iztek

takšne motnje

v

odnosih med Jazom in zunanjim svetom.

Gotovo je upravičeno opozor i lo, da moramo bi t i do tako enostavnega reševanja proble-



mov nezauplj iv i . Prav tako ne moremo pričakovat i več kot to, da se formula izkaže za

pravi lno v najbo l j grob ih obrisih Tod a tudi to bi že bi lo nek aj. Tako j se nam pojavi v mis-

l ih celo področje spoznanj in odkrit i j , k i - kot je videt i - utemeljujejo našo trditev. Vse

naše ana l ize kaže jo , da nas tane jo t rans ferne nevroze /Uber t ragungsneurosen/ tako,

da Jaz noče sprejet i močnega nagonskega vzgiba v Onem, mu pomagat i do motor ične

sprost i tve, al i pa nasprotuje objektu, na katerega ta meri. Jaz se torej pred nj im ubrani

skoz m eha nizem pot la čitve; p ot la čen o se up ira tej usodi, si po pot i . k i je Jaz nima v ob la-

st i , obl ikuje neko nadomestno zastopstvo /Ersatzver t retung/ , k i se Jazu vs i l i preko

kom prom isa, s imptom . Ta vr inek ogroža in škoduje Jazovi enotno st i . Jaz se začne boje-

vat i prot i s imptomu, kot se je branil pred izvornim nagonskim vzgibom, in vse to pr ivede

do sl ike nevroze. Nikakršen ugovor ni, da Jaz, ko opravl ja pot lačitev, pravzaprav sledi

ukazom svojega N adjaza, k i vedn o znova izhajajo iz takšn ih vpl ivov realnega zunan jega

sveta, ki so v Nadjazu dobil i svoje zastopstvo. Torej ostaja pr i tem, da se je

Jaz postavi l na st ran teh mo či , da so v njem nj ihove zahteve mo čnejše od na gons kih za-

htev One ga, in da je Jaz moč, k i spravl ja po t lač i tev v gibanje nasp rot i t is tem u delu On e-

ga, in skozi nasprotno invest ic i jo /Gegenbesetzung/ okrepi upor. V s lužbi Nadjaza in

rea lnos t i je Jaz zaš el v kon f l ikt z On im, in to vel ja za vse ko nve rzivne nevroze

Po drugi s t rani nam iz našega dosedanjega vpogleda v mehanizem psihoz tudi ne bo

težko navest i pr imere, k i kažejo na motnjo odnosa med Jazom in zunanj im svetom. Pr i

amentia Meyners, aku tni haluc in atorni zm ede nost i , morda najbol j skrajn i in v oč i b i joč i

obl ik i ps ihoze, zunan j i svet bod is i sploh ni znan, bodis i ostaja n jegova zaznava pov sem

brez vpl iva^. Običajno obvladuje zunanji svet Jaz po dveh poteh: prvič, na osnovi vedno

znova možnih aktualnih zaznav, drugič, na osnovi spčminskega zaklada prejšnj ih za-

znav, ki kot »notranj i svet« tvori jo posest in sestavni del Jaza. Pri amentia tedaj ni zavr-

njen le sprejem novih zaznav, tem več je tudi not ranjem u svetu, k i je doslej zastop al z u-

nanj i svet kot n jegova odsl ikava, odtegnjen pomen ( Invest ic i ja) ; Jaz s i samozvano

ustvari nov notranj i In zunanji svet in nobenega dvoma ni glede dveh dejstev: da je ta

novi svet zgrajen v sk ladu z vzgibi žel je /VVu nschreg ung/ One ga in da je mot iv te razce -

pl jenost i z zunanj im svetom neko močno zavračanje žel je s s t rani realnost i /Wunsc-

hversag ung der Rea l i tat / , k i je v idet i nezn osno . Ne smem o spregle dat i tesne soro dno st i

te ps ihoze z normalnimi sanjami. Vendar je pogoj sanjanja spanje, ena od znači lnost i

span ja pa je od vrnitev od zazna ve in zun anje ga sveta®.

Zna no je, da druge ob l ike ps iho ze, shizof reni je, tež i jo k iz teku v čustv eno otope lost , to je

k izgubi vsakršne udeležbe v zunanjem svetu. Kar zadeva genezo blodenj , smo na os-

novi več anal iz pr iš l i do spoz nanja, da najdem o blodnjo kot na neše n m adež tam, k jer je

izvorno nastala razpoka v odnosu Jaza do zunanjega sveta. Pogoj konf l ik ta z zunanj im

svetom nam nI še bol j opaze n zato, ker v bole zen ski s l ik i nevroze ma nifestac i jo pato lo-

šk ih procesov pogosto prekr ivajo mani festac i je poskusov zdravl jenja al i rekon-

strukcije"*.

Et io logi ja, skupna Izbruhu psihonevroze al i ps ihoze ostaja vselej is ta: odrekanje /Ver-

sagung/ , neizpolnjevanje ene t is t ih večno nezatr t ih ot roških žel ja, k i so tako globoko

vkoreninjene v naši f i logenetsko določeni organizaci j i . To preprečevanje je konec kon-

cev zunanje®; v posameznih primerih lahko izhaja iz t iste notranje instance (v Nadjazu),

k i je prevzela zastopstvo zahteve realnost i . Patogeni uč inek je sedaj odvisen od tega,

al i Jaz v tak i konf l ik tn i n ape tost i ostan e zaveza n svoj i odv isnos t i od zunanjega sveta in

pos kuša ut išat i Ono , a l i če pu st i , da ga Ono prem aga in s tem odtrga od realno st i . Toda

ta navidez enostavna s i tuaci ja se zaplete zaradi obstoja Nadjaza, k i na še nepojasnjen

način povezo vanja združuje v sebi vpl ive Iz Onega m iz zunanjega sveta in je do do loče -

ne mere idealen zgled tega, na kar mer i vse st rem l jenje Jaza - po mir i tve njegovih m no-

goter ih odvisnost i®. Pr i vseh obl ikah psihičnega obolenja bi moral i - do česar doslej

še ni pr iš lo - pr i tegni t i v opazovanje vedenje Nadjaza. Začasno lahko predpostavimo,

da morajo obs tajat i tudi afekci je, k i teme l j i jo na konf l ik tu med Jazom In Nadjazom Upra-

v ičeno lahko na osn ovi anal ize domne vam o, da je vzorec te skup ine m elanhol i ja; tak šn e

motnje bi potem lahko poimenoval i narc is t ične psihonevroze. Tako ne bo v nasprot ju z



našimi v t is i , če poiščemo razloge za raz l ikovanje takšnih stanj , kot je melanhol i ja, od

drugih ps ihoz. Zdaj torej v id imo, da je bi lo mogoče našo enostavno genet ično formulo

izpopolni t i , ne da bi jo b i lo t reba o pust i t i . Tran sferna nevroza ust reza k on f l ik tu med Ja-

zom m Onim, narc is t ična nevroza konf l ik tu med Jazom in Nadjazom, ps ihoza konf l ik tu

med Jazom in zunanj im svetom . Seveda ne mo remo ta koj reč i , a l i smo res pr iš l i do no vih

spoznanj, al i pa smo le obogat i l i naš zaklad formul; vendar bi nas morala ta možnost

uporab e pre dlagan e č len i tve duše vneg a a parata v Jaz, Nadjaz in Ono ohrab r i t i, da bi jo

upo števa l i še vnaprej .

Trdi tev, da nasta nejo nevroze in ps ihoze na osnovi kon f l ik ta Jaza z njegovimi raz l ičnimi

v ladajo č imi ins tanca mi, da torej izhajajo iz neuspe ha v delovanju Jaza, k i s i s icer pr iza-

deva medsebojno pomir i t i vse raz l ične zahteve, je t reba dopolni t i z nekim drugim pre-

mis lekom. Človek se vpraša, pod kakšnimi pogoj i in s kakšnimi sredstv i uspeva Jazu

ui t i takšnim , seveda vedn o pr isotnim konf l ik tom, ne da bi zbolel . To pa je novo raz isko-

valno pod ročje, k jer bodo go tovo p r iš li v poštev n ajraz l ičnejš i dejavnik i . Tako je m ogo če

izpostavi t i dva momenta.

Iz tek vseh takšnih s i tuaci j bo nedvomno odvisen od ekonomskih odnosov, od relat ivnih

vel ikost i medsebojno bojujoč ih se st reml jenj . In dal je: Jaz se bo lahko izogni l razdoru s

katerokol i s t ranjo na ta način, da se sam deformira, da dopust i poseganje v svojo enot-

nost , se morda ce lo razcep i a li razdel i . ' Na ta način, nedosle dno st i , muh avost i in noros t i

l judi pokažejo v podobni luči kot nj ihove seksualne perverzi je, saj se s tem, da j ih pr ivze-

mejo, venda r le pr ihrani jo pot lač i tve.

Za zakl juček bi vel ja lo premis l i t i vprašanje, kakšen bi b i l pot lač i tv i analogen mehani-

zem, k i se z nj im Jaz od trga od zuna njega sveta. Mis l im, da na to ni mo goče odg ovo r i t i

brez novih raz iskovan j ; ta mehan izem pa bi moral , tako kot pot lač i tev, vk l jučevat i od teg-

nitev iz Jaza izha jajoč e investicije®.

Preve deno po: Freud, S. : Neu rose und Ps ych ose {/^923/^924), Studienausg abe. op.cit.

' Me f is to v Go ethejev em Faustu. 1. de l, 4. prizo r:

Siva, dragi pr i jatel j , je vsa teori ja

in zele no je zlato d revo živl jenja.

/Grau, teurer Freud, ist al le Theorie,

Und grun des Lebens go ldner Baum . /

^ To ugotovi tev omejuje razmiš l janje v Freudovem posthumno objav l jenem

Orisu psiho-

analize /Abr iss der Psychoanalyse, 1940, G.W. 17/ :»Problem psihoze bi tako bi l pre-

prost in pregleden , če bi b i lo mogoč e jaz loč i t i od realnost i brez preo stanka . Do tega pa

pr ide le redko kda j , nemara celo n ikol i. Celo kar zadeva stanja, k i so se tako od dal j i la od

dejans kost i zunanjega sveta kakor , den imo, s tan ja ha luc inator ične zm edeno st i (amen -

t ia) , lahko iz iz jav bolnikov po ozdravi tv i ugotovim o, da se je teda j v nekem k ot ičk u nj iho-

ve duše, kot se izražajo sami bolniki, skr ivala normalna oseba, ki si je kot neprizadet

opazovalec pust i la predvajat i potek bolezni .« (Psihoanaliza in kultura, L jubl jana 1981,

st r . 138-9) .

^ Prim. »M etapsy cholog ische Erganzung zur Traumlehre« /Me taps ih o lošk o dop oln i lo

k nauku o san jah / (1 91 7 /1 91 5 / ) , G .W. 10 , Studienausgabe 3, str. 179 ff.)

" Pr im. anal izo pred sed nika Schre ber ja , Studienausgabe 7. str. 1 93.

® Prim. »Ueber neu rot ische Erkrankung stypen« /O t ip ih ne vrotskega obo len ja / ,

(191 2) , G W. 8 , S tudienausgabe 6, str. 22 2.

® Pr im. »Das okonomische Prob lem des Masochismus« /Ekonomsk i prob lem mazohiz -

ma /( 192 4), G.W. 13, S tudienausgabe 3, str . 35 0.

' Tukaj nakazani problem je Freuda zelo muči l v poznejš ih let ih. Pr im z last i »Fet iš i -

zem«, »Razcep jaza v obram bnem ravnanju« in osm o poglavje Or isa psiho anal ize, vse v

Psihoanaliza in kultura, op.cit., str. 1 2 8 - 1 4 1 .

® Tudi ta problem - kar je Freud pozneje poime nova l »utaja« /d ie V er leu gun g/ - je dobi l

vse važnejše mesto v Freudovih spis ih. Pr im. predvsem v prejšnj i opombi navedena

dela.



Sigmund Freud

IZGUBA REA LNO STI PRI NE VRO ZI IN PSIHO ZI

Nemške izdaje:

1924 InternationaleZeitschrift furPsychoana lyse, 10 (4) , 37 4- 9

1925 Gesammelte Schriften, {1924-1934), Dun aj, 6, 40 9- 14 .

1926 Studien zur Psyghoanalyse der Neurosen aus den Jahren 1913-1925, Dunaj,

178-84.

1931 Schriften zur Neurose nlehre und zur psychoan alytischen Techn ik ( 1 9 1 3 - 1 9 2 6 ) ,

Dunaj , 199-204.

1940 Gesamme/te Werke, (1940-1952) London, [ (1968) Fran l<fur t ] , 13,363-8.

1975 Studienausgabe, (19 69 -19 75 ) , Frani^fur l, 3 , 35 5-6 1.

Angleški prevod:

1924 CollectedPapers, London , 2 ,27 7-8 2 .

1961 Standard Edition ( 1953-1974) , London , 19 ,181-7 .

Uredniška opomba:

Iz opombe k prvemu angleškemu prevodu iz leta 1924 je razvidno, da je bi la angleška

verzi ja v prevodu Joan Riviere izdana pred nemškim originalom.

Rokopis tega dela je bi l zakl jučen konec maja 1924; takrat ga je prebral Abraham, kot je

razvidno iz n jegovega p isma F reudu z dne 25. maja. Freud tuk aj nadal ju je ana l izo za če-

to v spisu »Nevroza in psihoz a« (gl.zg.), jo razš ir ja in korigira Ne kate ri dvo mi v vel jav-

nost del itve, postavl jene v teh dveh spis ih, se kasne je p ojav i jo v Freudove m spisu »Fe-

t iš izem« (1927) [ /s lov. prevod v Psihoanaliza in kultura, LjMlana 1 9 8 1 , 1 2 8 - 3 4 ] .

Pred kratk im' sem opredel i l eno izmed razločevanih potez med nevrozo in ps ihozo v

tem, da pr i prv i Jaz v odv isnos t i od realnost i zat re /un ter dr i ick t / košč ek One ga (nago n-

skega ž iv l jenja) , medtem ko se ta is t i Jaz pr i ps ihozi v s lužbi Onega umakne pred

koščkom realnost i . Za nevrozo naj bi bi la torej odloči lna prevlada vpl iva realnost i , za

psihozo pa vpl iva O nega. Izguba realnost i b i b ila v ps ihozi sko zinsko z pr isotna, v nevro-

zi pa bi se ji, kot se z di, izo gnili.

To pa se sploh ne ujema z vsakomur dostopnim izkustvom, da vsaka nevroza tako al i

drugač e popa či razm er je bolnika do realnost i , da s luž i kot sredstvo, ka ko se lahko pred

njo umakne in v svoj ih težavnih obl ikah direktno pomeni beg iz realnega živl jenja. To

prot islovje je videt i resno, vendar ga ni težko odstranit i , njegova razjasnitev pa bo le pr i-

pomogla k naše mu razum evanju nevroze.

Prot is lov je vzt raja le, dokler imamo pred očmi izhodiščno s i tuaci jo nevroze, v kater i se

Jaz v s lužbi realnost i lot i pot lač i tve /Verdrangung/ določenega nagonskega vzgiba

/Tr ieb reg ung / . To pa še ni sam a nevroza. Ta se prej sesto j i iz procesov, k i odšk od ujejo

oškodovani del Onega, torej iz reakci je prot i pot lač i tv i in iz n jenega neuspeha /sc. po-

t lač i tve / . Zrahl janje razm er ja do realnost i je teda j posle dica tega drug ega ko raka v tvor-

bi nevroze in ne bi nas sme lo začud it i , če bi de taj lna ra ziska va po kaza la, da izguba rea l-

nost i zadeva prav t is t i koš ček realnost i , k i je na njegovo za htevo pr iš lo do pot lač i tve na-

gona

Opredel i tev nevroze kot rezul tata spodletele pot lač i tve ni n ič novega. Zmeraj smo tako

govori l i^ in to je bi lo treba pon ovit i le zaradi nove nave zave.

Sicer pa se bo ist i pomislek še posebej očitno pojavi l , kadar gre za primer nevroze, pr i

kater i je povod (»t ravm atski pr izor«) znan in k jer lahko v id imo, kako se določen a ose ba

odvrne od takeg a doživ l ja ja in ga prep ust i amnezi j i. Za ponazo r i tev bom se gel po n ekem

pre d mnog imi let i ana liziranem primeru^, v kate rem je dekle , ki je bi lo zal jub l jeno v sv oje-

ga svaka, ob smrtni postel j i njene sestre prešini la misel: »Zdaj je prost in se lahko s te-

boj poroči « Ta prizor je bi l tak oj poza bljen in to je bi l zač etek pro ces a re gres i je, ki vodi k



hister ičnim bo leč inam . Prav tu pa je zelo poučn o v idet i , po kakšn ih po teh sku ša nevroza

opravi t i s konf l ik tom. Realni spremembi vzame vrednost tako, da pot lač i nagonsko za-

htevo, za katero gre, torej l jubezen do svaka. Psiho t ična reakci ja pa bi b i la utaj i tev /ve r-

leugnen/ dejstva sest r ine smrt i . *

Zda j b i lahko pr ičakova l i , da se pr i nas tank u psiho ze zgodi nekaj ana logne ga s p otek om

pri nevrozi, seveda med drugimi instancami. Da se da torej tudi pr i psihozi razločit i dva

koraka; prvi izmed nj i ju tokrat odtrga Jaz od realnost i , drugi pa hoče popravit i škodo In

zdaj ponovno vzpostavi odnose z realnost jo na račun Onega. Zares je pr i ps ihozi moč

opa zovat i neka j pod obn ega ; tudi tuka j s ta dva koraka, od kater ih ima drugi zna čaj re pa-

raci je, a potem se analogi ja umakne vel iko dal jnosežnejš i is tosmiselnost i obeh proce-

sov. Tudi drugi korak psihoze sku ša izravna t i izgubo realno st i , vendar ne na račun om e-

j i tve Onega kot pr i nevrozi na račun do realnost i , temveč po drugačni , bol j samosvoj i

pot i preko stvar jenja nove realnost i , k i ne vzbuja več is t ih zadržkov kot ona opuščena.

Drugi korak torej tako pri nevrozi kot pr i psihozi prevevajo iste težnje, v obeh primerih

s luž i oblast ižel jnost Onega, k i se ne pust i utesnjevat i od realnost i . Nevroza in ps ihoza

sta tako obe Izraz upora On ega prot i zun anjem u svetu, n jegove n epr iprav l jenost i , a l i če

hočete njegove nesposobnost i , da bi se pr i lagodi l realnost i nujnega, Ananke^. Nevroza

in ps ihoza se vel iko bol j raz l ikujeta po prv i, zač etni rea kci j i kot po posk usu repa raci je, k i

JI

sledi.

Izhodiščna raz l ika pr ide nato v konč nem rezul tatu do Izraza tako, da se nevroza izogne

koš čku realno st i z bego m, pri ps ihozi pa je / ta koš če k re aln ost i / na novo zgrajen. Al i; pr i

ps ihozi s ledi začetnemu begu akt ivna faza predelave, pr i nevrozi pa /s ledi / začetni po-

s lušn ost i nakn adn i posk us bega. AH še drugače : nevroza ne utaj i realnost i , le n ičes ar

noče vedet i o njej; psihoza pa jo utaj i in jo skuša nadomest it i . Normalno al i »zdravo« pa

Imenujemo t is to vedenje, k i združuje določe no po tezo obeh rea kci j , k i tako kot nevroza

ne utaju je realnost i , k i pa s i nato kot ps ihoza pr izadeva za njenim spreminjanjem. To

smotrno normalno vedenje vodi seveda k zunanjemu delovanju na zunanj i svet in se ne

zadovol ju je tako kot ps ihoza z not ranj imi spremembami; n i več avioptastično, temveč

alloplastično^.

Predmet predelave realnost i so pr i ps ihozi usedl ine dotedanj ih odnosov do nje, torej

spom inske s ledi , pred stave in sodbe, k i s i j ih je č lovek dot le j o nje j pr idobi l in prek o ka-

ter ih je bi la / re aln os t / zasto pan a v duš evne m živ l jenju. A ta odnos nI b i l n ikol i za kl jučen ,

nenehno so ga bogat i le in spreminjale nove zaznave. Tako se tudi pred psihozo posta-

v l ja naloga, da s i pr iskrb i takšne zaznave, k i bi ust rezale n ovi realnost i , ker se da naj te -

mel j i te je doseči preko haluc inaci je. Če pr i tako štev i ln ih obl ikah in pr imer ih ps ihoze

spominske motnje, b lodnje in haluc inaci je kažejo kar najbol j boleč značaj in so pove-

zane z nastankom tesnobe, je to gotovo znamenje tega, da se celotni predelovalni pro-

ces odvi ja prot i močno nasprotujoč im s i lam. Ta potek s i lahko skonstruiramo po nam

bol je znane m zgledu nevroze. Tu v id imo, da z vsakim za gon om pot lač ene ga nago na na-

stopi tesnob na reakc i ja in da je iz id konf l ik ta zgol j kom prom is, k i ne daje popo lne zad o-

vol j i tve. Po vsej ver jetnost i se pr i ps ihozi odslov l jeni košček realnost i vedno znova vs i-

l ju je v duše vno ž iv l jenje, tako kot pr i nevrozi pot lače ni na gon, in zato so tudi po sled ice v

obeh pr imer ih enake. Preiskava raz l ičnih mehanizmov, k i pr i ps ihozi uravnavajo odklon

od realnost i in /n j en o/ pono vno izgradi tev, ter s topnja u spe šno st i , k i jo lahko dose žejo -

to je naloga, ki se je spe cialn a psih iatr i ja še ni lo t i la ' .

Nadaljna analogija med nevrozo in psihozo je torej v tem, da pri obeh naloga, ki si jo za-

stav l ja drugi korak, deloma spodlet i , tako da s i pot lač eni nago n ne more oskrb et i p olne -

ga nadomestka (nevroza), zastopstva realnost i pa se ne da prel i t i v zadovol j ive obl ike

(Vsaj ne pr i vseh obl ikah obolenj . ) Toda poudark i so v obeh pr imer ih drugače razpore-

jeni Pri psiho zi je ves pou dare k na prvem kora ku, ki je že sam na sebi bo lez en ski in lah-

ko vodi le v bole zen sko stanje, pr i nevrozi pa na drugem , na neusp ehu pot lač i tve, me d-

tem ko lahko prv i korak u spe in tudi v okviru zdravega stanja neš tetokra t uspeva , če tudi

le za določe no ceno in ne brez znam enj zahtevane ga psihičn ega ut roš ka Te raz l ike in

morda še mnoge druge so nasledek topične raz l ičnost i v izhodiščni s i tuaci j i patogene-



Volč j i č lovek

M OJI SPOM INI NA SIGM UN DA FREUDA®

Freuda sem prv ič srečal leta 1910. V t is tem času sta bi la ps ihoanal iza m ime njenega

ustanovi te l ja izven meja Avst r i je prakt ično nepoznana. Predno začnem pr ipovedovat i ,

kako sem stopil v analizo pri Freudu, bi vam rad opisal brezupno situaci jo, v kateri se

nahaja nevrot ična oseba v obdobju, k i predhodi ps ihoanal iz i . Oseba, k i t rp i zaradi ne-

vroze, poskuša najt i pot nazaj v normalno živl jenje, zakaj pr išla je v konf l ikt z okoljem in

izgubi la s t ik z n j im. Njeno čustveno ž iv l jenje je postalo neadekvatno zunanj i realnost i .

Njen ci l j ni resnični, poznani objekt, ampak nek drug objekt, skr i t v njeni podzavest i , njej

sami nep oznan. Njen afekt zaobide realni objekt , k i je dose gl j iv n jeni zavest i . Tako dolgo

dokler ni bi lo znanega ničesar o tem, sta bi l i možni zgolj dve razlagi; prva, laična, je za-

devala povečavo jakost i afekta, ki ni bi l v skladu z realno situaci jo, menil i so, da ne-

vrot ik pret irava v vsem. Druga razlaga, razlaga nevrologa al i psihiatra, je Izvajala men-

talnost in čustvenost iz f iz ikalne te lesnost i in s i pr izadevala prepr ičat i pacienta, da je

vzrok njegovim težavam v funkcionalnih motnjah ž ivčnega s is tema. Nevrot ik je odšel k

zdravniku z žel jo, da mu Izl i je tegobe svojega srca in bi l grenko razočaran, ko zdravnik,

ne le da je komaj pr isluhnil problemom, ki so ga tako teži l i , temveč j ih tudi razumeti ni

poskušal . Toda t is to, kar je bi lo za zdravnika samo nepomembni s t ranski produkt res-

nega objekt ivnega stanja, je b i lo za nevrot ika globoka notranja skušnja. Zaradi tega ni

bi l može n pravi st ik me d pacien tom In zdra vniko m in zde lo se je, da je zdra vl jenje em oc i-

alnih bolezn i za šlo v slepo ul ico.

Vs eka ko r tud i sam nisem bil v nič bol jš i s i tua ci j i kot mo ji sod rug i v trpl jenju , ki so bi l i v t i-

s tem času k la s i f ic i rani kot nevrastenik i . V manj resnih pr imer ih je suge st ivni uč inek f iz i -

kalne terapi je, h idroterapl je, uporabe elekt ročnega toka i td. , lahko vzrokoval nekater im

izbol jšanjem; v mojem pr imeru je tovrstn o zdravl jenje popolnom a odpove dalo. Ka da rkol i

sem priše l v kak san ator i j se je mo je stanje tak o po slab šalo , da sem mo ral odit i brž ko je

bi lo mogoče. Ob iska l sem precejšn je štev i lo s lavnih nevrologov, kot na pr imer pro feso r-

ja Ziehna Iz Ber l ina in profesor ja Kraepl lna iz Munchna, a vse brez uspeha. Svetovno

znani profesor Kra epe l in je bi l to l iko po štenjak a, da je pr iznal svoj neuspeh. O bjas ni l mi

je, da se je bi l zmoti l v svoj i diagnozi. Če sem ga vprašal, kaj mi je stor i t i , ml je vsakič

odvrni l : »Razumite, zmoti l sem se.« Na koncu mi je znova svetoval, naj se vrnem v sana-

tor ij . Po vsem tem, ni b i lo čudno , da sem izgubi l vsakršn je up anje v kak ršno kol i me dic in -

sko pomoč.

Tedaj sem po nakl juč ju spoznal mladega zdravnika, dr . D.- ja, k i je kazal zanimanje za

moj pr imer in me z iz jemno energi jo poskušal prepr ičat i , da nikakor ni brezupen

in da so bi l i poskusi mojega zdravl jenja neuspešni zgol j zaradi napačnih metod zdra-

vl jenja. Dr. D. je brezmejno verjel v psihoterapijo in je pogosto omenjal imeni Dubois In

Freud Go vori l je tudi o psiho ana lizi, o ka teri je imel, kot sem s e prep ričal kas ne je, kar

najbol j nebu lozne pre dstave Njegova moč prep r ičevanja je bila tako vel ika, da sem se

na koncu le odloč i l , da posku sim terapi jo pr i dr . D. - ju, kot po sledn jemu pr ibežal išču.

Ta ko se je zače la moja »analiza« pri dr D.- ju, ki je po teka la na način ko nv erz ac i jske

izmenjave med pacientom In doktor jem. Čeprav je zadala zgol j zavedno površ je moj ih

problemov, je bi lo vendar le dobro, da sem na šel zdravnika, v katereg a sem popo lnom a

zaupal in kateremu sem lahko po mi l i vol j i pr ipovedoval o vsem, kar me je zadevalo.

Tako sem se za nekaj časa usp el obd ržat i nad vodo, vse dokler mi n i dr D. b is t roum no

priznal, da je naloga, ki si jo je zadel, izven njegovih moči in mi predlagal, da naj posku-

šam z nečim drugim Na zače tku je govor i l o potova nju oko l i sveta, toda zatem mi je sve-

toval nekaj, kar mi je vel iko bolj ugajalo: da bi poskušal z zdravl jenjem pri Doboisu, h ka-

teremu me bi on sam spremi l Če bi dr D ostal pr i svojem prvem predlogu o potovanju

okoli sveta, bi moje živl jenje prav gotovo krenilo po drugi pot i , toda usoda je očitno hote-

la druga če



Pot naju je pel jala s koz i Dunaj, kjer sva na me rava la os tat i dva tedna. Na Duna ju je dr. D.

obiskal nek atere svoje kolege, k i so oznalč i l l Freuda kot dejan skeg a tvorca psihoa nal i -

ze in mu predlagali naj -poskusiva« najprej z nj im. Jaz sem privol i l v to m že naslednji

dan sva obiskala Freuda

Freudova pojava mi je v trenutku zbudila zaupanje vanj Tedaj je imel že več kot petde-

set let in zdelo se je, da je pr i kar najbol jšem zdravju. Bi l je srednje postave. Na njego-

vem malce dolgem obrazu s kratko pristr iženimi lasmi, z že skoraj sivo brado, so bi le

najbol j impresivne njegove intel igentne temne oči, ki so me gledale predirajoče, ne da bi

pr i tem dobi l obču tek nelagodja. Njegov pravi lno ko nven cionaln i način oblač enja in nje-

govo enostavno, toda vase zaupajoče ob naša nje, je kazalo na njegovo l jubezen do reda

in na notranj i mir Freu dova drža in nač in ka ko me je pos luša l, sta ga raz l ikova la

od njegovih slavnih koleg, ki sem j ih nedavno spoznal in pr i katerih sem naletel na po-

manjkanje globl jega psihološkega razumevanja. Pr i svojem prvem srečanju s Freudom

sem začut i l , da sem spo znal vel iko ose bno st .

Freud nama je dejal, da ima moj pr imer za primeren za psihoanali tsko zdravl jenje, da

pa je v tem t renutku tak o zaposlen, da t ren utno ne more sprejet i noben ega novega pa-

c ienta. Vseeno pa nama je predlagal kompromis. Vsakodnevno je obiskoval pacienta v

sanatori ju Vi la in po tem obisku bi lahko začel z mojim zdravl jenjem, kol ikor bi pr istal,

da ostanem nekaj tednov v sanator i ju. Ta predlog naju je tako zbegal , da sva sk leni la

nadaljevat i pot v Švico. Toda Freud je naredil name takšen vt is, da sem prepričal dr.

D.- ja, da bi bi lo dobro poslušat i Freudov predlog. Tako sem prišel v sanatori j Vi la, kjer

me je Freud obiskoval vsako popoldne. Po prv ih urah s Freudom sem začut i l , da sem

naposled našel t isto, kar sem tako dolgo iskal.

Zame je bi lo odk r i t je s l išat i temel jne kon cep te pop olnom a nove znan ost i o č love ški p s i-

hi in to iz ust njeneg a tvorca . Ta novi kon cep t ps ihičn ih pro ces ov pa ni imel op ravit i niče -

sar s šolsko psihologi jo, ki sem jo poznal iz knj ig in me jfe puščala hladnega. Takoj sem

opazi l, da je Freudu uspelo o dkr i t i neraziskan o p odroč je č love ške d uše in da se bo pred

menoj odpr l nov svet , če mu bom sledi l vzdolž njegove pot i . Napaka »klas ične« psihi -

atr i je je bi la v ignoriranju obstoja in zakonov nezavednega, vse je temelj i lo zgolj na f iz i-

kalnem in somatskem. Kot nadal jna konsekvenca te napake se je kazala ost ra dis t ink-

ci ja zdravja od bolezni. Če sa rkoli bi se nevrot ik lot i l, bi bi lo že vnapre j ob so jen o kot bo le-

zen sko. Če bi se nap rimer zal jubi l v dek le al i žen sko , bi bi l to znak »man ije« al i » kom pul-

z i je«. Toda za Freduda je »prodor k ženski« v določenih okol išč inah lahko predstavl ja l

nevrot ikov na jvečj i dose žek, znak njegove vol je do ž iv l jenja, akt ivni po skus ozdravi tve.

To sledi iz gledišča psihoanalize, kjer ni ostre razl ike med zdravim in bolanim, tako da

lahko tudi pr i zdravi osebi dominira nezavdno, čeprav ona tega ne prizna; tako priznanje

bi lahko spravi lo njeno dejavnost v zadrego. Poskuša zatorej rac ional iz i rat i in upo-

rabit i vse zvi jače, da bi dokazala, da so njeno mišl jenje, kakor tudi odločitve, na visokem

nivoju, zakaj izhajajo iz č is te rac ionalnost i . Če prav Freud ni pod cenjev al n evrot ičneg a v

svoj ih pacient ih, pa je vedno pos kuša l pod pret i in ut rdi t i zdravo jedro, ločen o od nevro-

t ičnega dela. Skoraj nepotrebno je podčr tat i dejstvo, da del i tev na ta dva elementa za-

hteva vel iko m ero em ocialne prodo rnost i in da je za psihiat ra ena n aj tež j ih nalog.

Lahko SI je predstavl jat i obču tek o la jšanja, k i sem ga občut i l , ko me je Freud spra ševa l o

mojem ot roštvu, o odnos ih v moj i družini in ko je z največ jo pozo rnos t jo po slušal vse, kar

sem mu povedal . Njegove občasne pr ipombe so pr ičale o tem, da je razumel vse kar

sem doživel. Do zdaj ste iskal i vzroke svoje bolezni v vaši »nočni posodi«, je posrečeno

pripomnil Freud, nanašajoč se na metode f iz ikalnih terapij , katerim' sem bil podvržen.

Ko sem pr ipovedova l Freudu o svoj ih dvomih in ot roških tuhtanj ih, mi je dejal, da lahko

samo otrok tako logično razmišl ja. Nekoč je v zvezi s tem govori l o »mislecu najvišje

stopnje«, kar me je prevzelo ter navdihni lo s pon osom , zakaj v ot roštvu sem t rpel zaradi

tekm ova nja s svojo s estro , ki je bila dve in pol let i star ejš a in daleč pred m enoj. K as ne je

sva se vendarle zelo dobro razumela.

Moje novo spoznanje, občutek, da sem »odkri l« Freuda in upanje v ozdravitev, sta moje

stanje znatno izbol jšala. Tedaj me je Freud povsem pravi lno posvar i l pred pret i ranim



opt imizmom, predvidl ju joč odpor m spreml ja joče težave. Ob dogovor jenem času sem se

vrni l v svoj hotel in nada l jeval z anal izo v Freud ovem stanova nju.

Prav od zač etka sem imel vt is, da Ima Freu d pos eb en dar n ajt i pravo mero v vsem , česa r

se loti . Ta kara kter is t ika se je izražala tudi v izgledu njegovega doma Berg gass e.

Spomnim se, kot da bi j ih pravkar videl, njegovih dveh študi jskih sob z majhnimi

vm esnim i vrat i in z okn i odprt imi na dvor išče. Tam je vedn o v ladal obču tek svetega miru

m tiš ine. Sami sobi s ta m oral i b i t i prese neč enje za vsakeg a p acienta, zakaj bol j s ta spo-

minjal i na arheološko zbirko kot na zdravniško ordinaci jo. Tam so bi l i k ipc i vseh vrst in

nenavadni predmet i , katere je celo la ik prepoznal za arheološke Izkopanine ant ičnega

Egipta. Tu In tam so v isele po stenah kam nite plo šče , k i so predstavl ja le raz l ične scen e

IZ že dolgo izginul ih epoh. Nekaj posod z rast l injem je sobama dajalo živl jenje, pr i jazne

preprog e in zave se pa so domu pr idale dom ačn ost Tu je vse pr ispevalo k č lovek ovem u

občutku, da je izven nagl ice modernega ž iv l jenja, da je varen pred vsakdanj imi skrbmi.

Sam Freud je raz lož i l svojo l jubezen do arheologi je s tem, da mora psihoanal i t ik , prav

tako kot arheolog pr i Izkopavanj ih, odk r ivat i p last za plast jo pacien tove psihe, da bi pr i-

šel do najglobl j ih, najvrednejš ih zakladov.

Z ozirom na ogro mn o delo, k i ga je hotel dovrš i t i , je moral Freud svoj čas kar na jsmo tr-

neje porazde l i ti . Njegovo prakt ično de lo s pac ient i se je zače lo v zgodn jem dop oldne vu

in je, z iz jemo o beda ter kratkega spreho da, t ra ja lo t ja do večera. Človek se lahko sam o

vpraša, kako je bi lo mogoče, da je še našel čas, da se je v tako vel ik i meri posvet i l zna-

nost i in p isanju Res pa je, da s i je vsa ko leto pr ivošči l dvom ese čne poč i tn ice ob k on cu

polet ja.

To ni kraj , k jer b i govor i l o vseh fazah svojega zdravl jenja. Rečem lahko samo to, da

sem se v anal iz i pri Freudu po čut i l prej sode lavec kot pacie nt , mlajš i tovar iš izkuše neg a

raziskov alca, k i raz iskuje nov, pravkar odkr i t sve t . Ta novi svet je kral jestvo neza vedn e-

ga, nad kater im je nevrot ik izgubi l nadvlado, k i jo-zdaj poskuša ponovno dobi t i skozi

analizo.

Ta obč utek »sku pne ga dela« je še poras tel , ko mi je dal Freud pr iznanje zaradi m ojega

razumevanja psihoanalize, tako da je nekoč celo iz javi l , da bi bi lo dobro, ko bi lahko vsi

njegovi učenci doumel i naravo anal ize tako temel j i to kot jaz. Pogovar ja la sva se tudi o

tem, kako težk o zdrava oseb a sprejme pr inc ipe Freudove ga nauka, ker žal i jo n jeno

dom iš l j ivost . D ruga če je z nevrot ikom, k i je na jprej sam v sebi doživel s i lo in c i lje neza -

vednih gonov, ter potem pokor jen v anal i tsk i terapi j i spozna, da brez pomoči n i zmožen

uprav l janja z nj imi.

Toda tu je še drug t ip osebe, dojeml j ive za vsa teoretska znanja In zato tudi za psiho-

anal izo. To so ose be, o kater ih brezhibn i Intel igenci se zdi , da je odrezana o d nj ihovih in-

st inkt ivnih gonov. ' Take osebe so sposobne razmiš l jat i o s tvareh prav do poslednj ih lo-

gičnih zakl jučkov, toda rezul tatov tega miš l jenja ne prevzamejo v svoje lastno obnaša-

nje. Freud omenja to kur ioz i teto venem svoj ih esejev, a je detaj lno ne razdela. Tu gre

pravzaprav za tem ni prede l č lov ešk e duše , toda jaz ver jame m, da se bo raz laga našla v

dejstvu, da je objekt , na katerega je skoncentr i rana psihična energi ja, pr i tak ih osebah

pred premočnim vpl ivom nezavednega. Takšne osebe ne s ledi jo s tvarnim objektom,

amp ak s l ikam svoje dom iš l j ije, celo če vedo, kakš ne nev arno st i jim pr i tem groze s st ra-

ni realnost i . Srečujejo se z nerešl j iv im problemom: al i omalovaževat i pr inc ipe ugodja in

s ledi t i d ik tatom svojega intelekta, a li ravnat i tako, kakor jih s il i jo obču tk i , da ravnajo Za-

radi tega govor i jo vedno tak o zelo razumno, obna šajo pa se prav n erazum no.

Pr imit iv izem v moderni umetnost i in eksis tencial izem v f i lozof i j i poudar jata emocional-

nost nas prot i Intelektu. In ko je Jean Jacg ue s R ous sea u iz jav i l: »La prevoya nce, la pre-

voyance, voi la la source de toutes mes souf f rances, (Previdnost , previdnost , to je izv i r

moj ih t rp l jenj) , se je preud arno zop erstav i l načelo m stv arn ost i Čeprav se je Freud lot il

represi je kot škodl j ivega st ranskega produkta kul turnega razvoja č lovečanstva, pa sam

m bil nikol i sovra žnik k ultu re Ve rjel je, da se ku ltura razvi je pod železnim prit is ko m na-

čela realnost i , k i zahteva odrekanje neposredni zadovol j i tv i inst ik t ivnih gonov, na račun

kasn ejšeg a, s tvarnega zad ovol js tva Ko se skozi anal izo prem aga jo odp or i m ko je po-



t lačen a vseb ina p r ipravl jena v zavedno , pa postane pacient vse bol j in bol j odprt zdrav -

nikovim vpl ivom. To vodi k obu di tv i raz l ičnih interesov in k ponovne mu formiranju odn o-

sov z zunanj im svetom . Sam Fre ud je ver je l , da je zdravl janje težke nervoze is toča sno

tudi šola za pacienta. Ver jetno mi n i t reba še posebej poudar jat i dejstva, da je Freud

prakt ic i ra l to nalogo edukaci je na najbol j takten način In da je njegov č is to č loveški

vpliv , zaradi vel ič ine njego ve ose bno st i , v t isni l v pacien tov spom in globok in t ra jen vt is

Celo njegov oster način, s katerim je izražal svoje mišl jenje in, ki je z najpr imernejšimi

besedami vedno zadel v jedro problema, celo to je nudi lo pacientu už ivanje. Freud je

imel zelo dober spomin, v misl ih je obdržal prav vse detaj le in ni nikol i mešal rodbinskih

vezi ter podobn ih za dev.

Toda pretesna vez med pacientom in doktor jem ima kakor vse stvar i v ž iv l jenju tudi

svojo temno st ran. Freud je ver je l , da če bo tak pr i jate l jsk i odnos prekorači l določeno

mejo, bo škodoval terapij i . Lahko je razumeti, zakaj na eni strani stoj i nevarnost, da bi

zdravnik postal preveč popust l j iv in ustrežl j iv do pacienta, na drugI pa, ker gleda pacient

zdravnika kot očetov subst i tut , naraščajo skozi anal izo odpor i . Čeprav je Freud, v sk la-

du s svoj im načelom, postavi l vse kar je bi lo osebnega v ozadje In se je trudi l , da bi bi l

popolnoma objekt iven, pa je bi la pr iv lačna s i la n jegove osebnost i tako vel ika, da so ob-

staja le določene nevarnost i .

Ker pa anal iza zahteva vel iko časa, predstavl ja za s i romašnejše paciente denarni pro-

blem. »Dogo vor i li sm o se«, mi je nekoč d ejal Freud, »da bom o vedno zdravi li enega pa-

c ienta brezplačno.« Dodal je še, da se takšna anal iza pogosto sreča z močnejš imi od-

por i kakor on a, k i se plača, prav zaradi obč utka hvaležn ost i , k i se pojav i s pose bno mo -

čjo in ki ovira zdravl jenje. Sam sem poznal pr imer, ko je Freud zdravi l pacienta, ki ga je

zapu st i la sreča in kate rem u je več mese cev nu di l f inahčn o pomoč.^

Skozi dal jše ps ihoanal i tsko zdravl jenje dobi pacient pr i ložnost spregovor i l i z zdravni-

kom o mars ičem . Tako, na pr imer, mi je Freud neko č pr ipovedo val o tem, kako pr ide do

»ps ihoan al i tske s i tua ci je«. Ta zelo znana »si tuaci ja« je pacien t , ki lež i na kavču in ana-

l i t ik, ki sedi poleg kavča na tak način, da ga analizand ne more videt i . Freud ml je dejal,

da je na začetku sedel nasprot i kavča, tako da sta lahko anal i t ik in anal izand gledala

drug drugega. Neka pacientka je izkor iščala to pozic i jo in ga je poskušala zapel jat i na

vse mogoče kakor tudi nemogoče načine. Da bi enkrat za vselej prepreči l karkol i po-

dobne ga, je Freud to pozic i jo zamen jal z že om enjeno .

V neki Freudovi zg odb i je b i la pr isotn a ce lo i roni ja. Povedal mi je, kako je v njegovo ordi-

naci jo nekoč pr išel majhen mož z vsakdanj im v idezom, k i je potoži l zaradi depresi j . Ko

ga je Freud povprašal po njegovi službi, se je izkazalo, da je bi l to eden največj ih teda-

nj ih dunajsk ih komičar jev, pokojni Eisenbach. Ko sem nekoč želel raz lož i t i nekatere

emocionalne procese, sam se ne spominjam več katere, kot vzrok navade, Freud nI ho-

tel sprejet i moje razlage. Odvrni l ml je: »Če bi mater skrbelo za sina, ki je na odprtem

morju in bi vsak večer moli la za njegovo čimprejšnjo vrnitev, al i misl i te, da bi tudi potem,

ko bi se on že srečno vrni l domov, ona zgolj Iz čiste navade, še vedno moli la za njegovo

vrni tev?« Freudovo reakci jo sem razumel zelo dobro, zakaj v t is tem času, ko je bi lo o

realnem gonskem živ l jenju č loveka bore malo znanega, se je vel iko tega zmotno pr ip i -

sovalo navad i . Ka sne je je Freud mo dif ic i ra l načelo ugodja, tako da je pr ivol il tudi v pr is i -

lo ponavljanja, ki je neodvisna od načela ugodja. Tu bi lahko rekl i , da gre za psihični za-

kon inerc i je, za vrojeno tendenco vseh ž iv ih bi t i j doseči umir i tev, s smrt jo kot končnim

cil jem. Tako je pr išel Freud do tega, da je sprejel nagon smrt i kot opozici jo Erosu. To

vprašanje obdeluje v knj ig i Onstran načela ugodja, toda tam navade ne omenja. Toda

oči tno je, da je t reba zač etek navade Iska t i v pr is i l i ponav l janja. Ta Freudova o pom ba bi

se lahko razumela kot ne precenjevat i pomena navade, zato ker se ona pojav l ja kot

način pr is i le ponavl janja samo, kadar so tako notranj i kakor tudi zunanj i pogoj i pogodu

takem u ps ih ičnem u av tom at izmu ter ko se mu noben močn ejš i gon ne zopers tav l ja .

Ker v t is tem č as u »viharno m s i lov ito« o bdo bje p s ihoan al ize še ni b i lo konča no, se ga je

tudi Freud večkrat dotaknil . Njegovi pogledi, kot tudi vsa njegova teori ja, so bi l i tako

novi, da so se povso d sreče val i z najs rdi te jš im odporom Na zač etku se ni zdelo niko -



mur potrebno ovreči psit ioanalizo, l judje na njo enostavno niso bi l i pozorni. Toda čez

čas jo je bi lo že nemogoče popolnoma ignorirat i in zato je bi la psihoanaliza preko svoje-

ga ustanovitel ja, z vseh strani prav divje napadana. Pridigarj i morale so jo zavračali za-

radi pome na, k i ga daje seksua lnost in uradna m edic ina jo je obsodi la kot »nez nanstve -

no«. Freu d mi je neko č dejal, da ima vel iko raje te napade, kot pop rejšnje ign oriranje, za-

kaj zdaj se je z resničnimi oponent i pr is i l jen spopast i . Zdelo se je, da Freud ogorčenja

ma ralistov ni nikol i vzel resno. Nek oč mi je, sme joč se pri tem, povedal, da se je nek se-

stanek, na katerem so bi l i ps ihoanal i t ik i ost ro napadeni kot nemoralneži , končal tako.

da so pr isotni drug drugemu p r ipovedoval i najbol j nes pod obn e šale

Vsi t i napadi so Freudu ut rdi l i obč utek, da mora po kaza t i kar največjo objekt ivnos t in da

vse. kar je emocialne al i subjekt ivne narave, izkl juči iz svoj ih dokazov. Kot je poznano

se ni nikol i bal revidirat i svoj ih teori j , če so ga k temu nap eljeva le izkušn je njeg ove pra k-

se, pr idobl jene skozi opazovanje in eksper iment . V opravič i lo b i lahko navedel , da je

celo taka eksaktna znanost, kot je f iz ika, napredovala po ist i pot i , ko je pr i lagajala teori-

je določenim emp ir ičnim raziskavam . Is to je vel ja lo za Freuda, z oz irom na njegovo de-

taj lno delo pri terapij i . Če kakšna izmed njegovih hipotez ni bi la potr jena skozi asociaci-

je in sanje pa cien ta, jo je tak oj odvrgel. Celo v tem ča su je Freu d izražal vel iko zau pan je

v pr ihodnost ps ihoanal ize, ko je ver je l , da j i je nadal jna eksistenca zagotovl jena in da

bo dosegla z asluženo me sto v me dic in i in na drugih po dročj ih.

Freud je bol j poredko govori l o svoj ih družinskih odnosih, kar je razumlj ivo z ozirom na

pogoje ps ihoanal i tskega zdravl jenja ( t ransfer i td. ) Občasno sem na stopnicah srečeval

njegovo ženo, njegove tr i s inove in dve hčeri, tako da sem j ih poznal na videz. Kasneje

sem se sez nan il z njegovim na jstare jšim sinom , dr. fv lart inom Freudo m, ki je po stal prav-

nik in se je ukva r ja l s poslovnim svetom, toda to pozn anstvo ni b i lo po noben i pot i pov e-

zano z mojo analizo pri Freudu. Imel sem vt is, da je Freudovo živl jenje mirno in idi l ično

Nekoč, med anali tsko uro, mi je Freud povedal, da je pravkar prejel vest, da si je njegov

na jstar ejš i sin ^ na smuč an ju zlomil nogo, toda na sreč o je bi la to le lažja po ško db a brez

škodl j iv ih pos ledic. Potem je nadal jeval , da mu je najmlajš i s in najbol j podob en v te m pe -

rame ntu in po karakter ju. V neki drugi s i tuaci j i je znova om eni l najmlajšega s ina. To je

bi lo v obdobju, ko sem se ukvarjal z idejo, da bom postal sl ikar. Freud mi je to odsveto-

val, izražajoč pri tem mnenje, da čeprav imam morda za to sposobnost i, v tej profesi j i ne

bi našel zadovo l js tva. V er je l je, da mi kontem plat ivna narava ume tnika ne bi b i la tu ja, da

pa pri meni prevladuje rac ion alnos t (nekoč m e je imen oval »dialekt ik«) . Svetoval mi je,

naj poskušam doseči subl imaci jo, k i b i popolnoma posrkala moja intelektualna zanima-

nja, Ob tej pr i l ik i mi je povedal, da je njegov najm lajši sin prav tak o hote l posta t i s l ikar, a

se je premisl i l in odloči l za arhitekturo. »Odloči l bi se za sl ikarstvo«, je dejal očetu,

»samo če bi bi l zelo bogat al i zelo reven«. Odločitev je obrazloži l s tem, da mora sl i-

karstvo vel jat i za luksuz in se z nj im bavit i kot amater, al i pa se ga mora vzet i kar naj-

resneje in v njem dose či nekaj zares vel ikega, osta t i povpreče n pa ne daje nika kršn eg a

zadovol js tva. Siromaštvo in njegova »železna nuja« lahko s luž i ta kot vel ika spodbuda,

k i pel je č loveka k pomembnim dosežkom, Freud je pozdravi l s inovo odloč i tev kot ra-

zumno,

Freud se je tako posve t i l ps ihoanal iz i , da se je to odraž alo tudi na drugih področj ih, s ka-

ter imi se je ukvarjal, V sl ikarstvu je najbol j cenil stare mojstre. Ukvarjal se je z analizo

ene izmed Leonardovih r isb in jo tudi objavi l . Razumlj ivo je, da so renesančni sl ikarj i še

posebej zanimali Freuda, zakaj v t ist i dobi je bi l č lovek center sveta in tako glavna

tematika v sl ikarstvu. Po drugi strani pa Freuda niso zanimali pejsaži, ter zato tudi ne

impre sionist i . Moderna um etnost pa ga še poseb ej n i pr iv lač i la. Prav tako ni kazal za ni-

manja za glasbo

Kot je bi lo moč pr ičakov at i , je Freuda najbol j pr iv lač ila svetovna knj iževnost Na vduš e-

val se je nad Dos tojev skim , ki je imel, bol j kot kd ork ol i drug, dar prodira nja v globine člo-

veške duše in ki je raziskal najbol j skr i te pot i nezavednega, ki j ih je izrazi l skozi umet-

nost V brat ih Karamaz ovih se je ukva r ja l z oče tomo rom , se pravi z Oidipovim kom plek -

som San je se prav tako poja vl jajo v njegov ih del ih Sp om injam se, da je Freud, na eni iz-



med anal iz , izdelal ps ihoanal i tsko interpretaci jo Razkolnikovih sanj . Freud je s labost

Dostojevskega, kot pol i t ičnega mis leca, v idel v dejstvu, da je moral Dostojevski prei t i

dolgo, izčrpujočo pot , da bi pr išel do svojega kasnejšega prepr ičanja, medtem ko so

manjši umi pr ihajal i do ist ih zakl jučkov vel iko hitreje in z neznatno potrošnjo energi je

Kot je znano je bi l Do stoje vsk i v mla do st i č lan ta jne zarote in je bi l izgnan v Sibir i jo Po

odsluženju kazni, se je vrni l kot zagovornik konzervat ivne živl jenjske f i lozof i je

Freud je v isoko ceni l novelo Merežovskega Peter In Aleksander, v kater i je emoclalna

amb ivalenca m ed očetom In s inom t ret i rana na povsem psiho ana l i tsk i način. Tolstoja je

Freud vel iko manj cenil . Svet, v katerem je živel In katerega je opisoval, je bi l Freudu

preveč odtujen. Tolstoj je bi l epski pr ipovednik, ki je nasl ikal iz jemne sl ike živl jenja viso-

kih ruskih slojev 19. stolet ja, toda kot psiholog ni prodiral tako globoko kot Dostojevski.

Seveda nI mogel Freud goj i t i s impat i j do Tolstojevega ost rega stal išča zoper seksual-

nost.

Ko sem Freudu o me ni l svoje zanimanje za Mau pas san ta, ml je dejal : »To nI s lab oku s«.

Ker je bi l v t is tem ča su pop ularen f ran cos ki p isec Mirbeau, sem vpra šal Freuda, če m u

je všeč . Njegov odgovo r je bil zelo neu god en.

Freud se je poseb ej zanimal za Ana tolea France a. Spom injam se, kako mi je nekoč opi-

soval scen o iz ene izmed knj ig Anatolea Franc ea, k i je ev identno napravi la nanj mo čan

vt is . Dva s lavna Riml jana sta se pr ičkala, katero izmed mitoloških božanstev bo v pr i -

hodnost i g lavni bog. Prav takrat je pr išel mimo Kr is tusov učenec, oblečen v beraško

obla či lo. Rimljana s ta ga kom ajda opa zila, a ne vedoč , da je to prerok nove rel igi je, ki bo

premag ala s tara božanstva, ter začela s procesi jo prek sveta.

Freud je zelo cen il tudi hum oriste in je zelo obč ud ova l VVilhelma Bus cha . Nekoč je n ane -

s lo, da sva spregovor i la o Con anu Doylu ter Sh er loc ku Holmesu . Mis l il sem bil , da Freud

ne mara tako lah kotneg a č t iva In sem bi l zelo prese neče n, ko sem ugotovi l, da temu ni

tako in da Freud č i ta Doyla zelo pazl j ivo. Dejstvo je, da se nakl jučne evidence upora-

bl ja jo v ps ihoa nal iz i pr i reko nstru kci j i zgod ovine ot roštva, b i lahko po jasni lo Freudov in-

teres za tovrstno l i teraturo. Mimogrede, duhovni oče Doylovega junaka, amaterskega

detekt iva, k i je uspešnejš i od vseh uradnih agentov, dejansko ni Conan Doyle, ampak

nihče drug kot Edgar Al lan Poe s svoj im Mo nsieur D upinom. (O pod robn ost ih gle j iz jem-

no zanimivo psihoanal i t ično študi jo Mar le Banoparte o.E.A. Poeu.) . Povsem naravno je

bi lo za »raisonner infal l l lble« (nezmotl j ivega misleca), kot je to bi l Poe, da je oskrbel

Monsieur Dupina s posebnim darom pr ihajanja do najbol j nenavadnih zakl jučkov, s po-

močjo opazovanja č loveškega vedenja In pretehtavanja vseh okol išč in. Zahval ju joč

temu nevsakdanjemu daru, k i ga je Poe Imenoval »anal i t ičen«, monsieur Dupin, proto-

t ip Sher locka Holmesa, uspeva pr i rekonstrukci j i in reševanju najbol j zapletenih in mi-

ster ioznih z loč inov v Rue Morgue .

Freud je bi l povse m indi ferenten d o pol i t ičnih vpašanj . Zajemala so pač druga p odroč ja,

predaleč od kral jestva psihoanal ize in Freudovega dela. Navezujoč na to, se mi zdi jo

Freudovi sk lepi o Dostojevskem kot pol i t ičnem mis lecu naravnost upoštevanja vredni .

Oseba, k i napravi takšne observaci je, običajno vzame za začetno točko f i lozof i jo, o ka-

ter i meni, da je pravi lna. Tako bi nekateri menil i , da so umi, manjši od Dostojevskega,

pr iš l i do is t ih zakl jučkov hi t re je samo zaradi tega, ker so sprejel i te konservat ivne po-

glede ne kr i t ično, da s i o tem niso dal i kaj dost i m is l it i . Zag ovorn ik i nasp rotnih pol i t ičnih

pogledov kot Dostojevski bi mu lahko očital i , da se ni izkazal vrednega svojih načel, ko

ni zadržal svoj ih zgodnjih, revolucionarnih prepričanj, navkl jub svoj( kr ivi sreči. Obe sta-

l išč i b i vseboval i vrednost i sodbe, kater im se je ev identno hotel Freud izogni t i . Od tod

njegova č is to znanstvena razmiš l janja o ps ihičnih procesih, pr imer java dveh kol ič in

energi je, potrebnih za dosego istega ci l ja. Tu leži meja psihoanalize, ki jo Freud ni želel

prestopi t i .

Sedaj b i se rad dotakni l drugega vprašanja, k i prav tako zadeva eno izmed mejnih po-

droči j . Gre za problem svobodne vol je, o katerem se tol iko razpravl ja v f i lozof i j i . Ker psi-

hoanal iza pr iznava vzročno relac i jo med nevrot ikovim pot lačenim, oz iroma njegovimi

nezavednimi procesi in s imptomi njegove bolezni , b i kdo lahko domneval , da gre tu za



nepopust l j ivo odklanjanje svobodne vol je na račun st r ik tno determinist ičnega stal išča

To bi sledi lo iz knj ige Franza Alexandra in Huga Stauba, Th e criminal, the judge, and the

puhlic (Zloč inec, sodnik in občinstvo) . Po tek nj ig i je odloč i tev rezul tat skupnega delo-

vanja razl ičnih si l in predstavl ja, če se tako izrazimo, nj ihovo srednjo vrednost. Lahko bi

šl i še naprej in rekl i , da te si le delujejo pogosto v nasprotnih smereh. Ker so nam neraz-

vidne, se za izid teh skupnih in nasprotnih delovanj, za samo odločitev, ne zdi, da bi bi la

determinirana s končnovel javnimi vzroki .

Na misel mi je pr iš la Freudova opomba, k i je lahko razuml jena kot namig na vsaj mož-

nost svobodne vol je. Freud je dejal , da celo tedaj , ko pot lačeno postane zavedno in ko

se na analizo lahko gleda kot na uspešno , to še ne pr inese avtom at ično tudi pac ientov e

ozdravitve. Po taki analizi je pacient postavl jen v pozici jo, v kateri lahko ozdravi, med-

tem k o pred ana lizo to ni bi lo mog oče . Toda to, ali bo zares o zdravi l al i ne, je od vis no od

njegove žel je po ozdravi tv i , od njegove svobo dne vol je. To s i tuaci jo je Freud pr im er ja l z

nakupom vozne kar te. Ta kar ta naredi potovanje zgol j možno, ga pa ne nadomest i

Toda kaj je zares ta žel ja po ozdravi tv i? Od čes a je o dvisna ?

Freudov odnos d o rel ig ije je dobro znan. Bil je svob ode n mis lec in nasp rotnik vsa kršn ih

dogm at izmov. Kl jub temu pa je trd i l , da ni b is tvene ga nas prot ja med rel ig i jo in ps ihoa na-

l izo in zatorej lahko privrženec rel igi je postane pristaš psihoanalize.

Psihoanal iza je vzela n ase nalogo p r ipel jat i pot lačene mis l i v zavedno, nalogo, k i zah te-

va premagovan je odp orov. V sk ladu s tem je Freud pojmoval kr i t ične n apade nanj , v ps i-

hoanal i t ičnem smis lu, kot izražanje not ranjega odpora. Zanj so bi l i povsem razuml j iv i ,

ker se naš ego pač brani prodora po t lačene ga v zavedno. Freud je pou dar ja l , da je č lo-

veštvo ut rpelo v svojem razvoju tr i težke ud arce svoj i sam ovše čno st i , svojemu narc is iz-

mu; najprej ugotovi tev, da zeml ja ni center vesol ja, da se so nce ne vrt i oko l i zeml je, am-

pak prav nasprotno, potem Darvvinovo teor i jo in sedaj odvrženje sfere zavest i v kor is t

nezaved nega, k i determinira naše ž iv l jenje in s tem naše od nos e do vsega .

To Freudovo miš l jen je - po pravi lu razum et i vse pom eni od pus t i t i vse - je seveda pr ipe-

l ja lo do njegovega mirol jubnega stal išča do t is t ih, k i so zavračal i n jegov nauk. Osebno

sov raštv o je bi lo Freud ovi n aturi tuje. Pozna no je, da sta bi la Freud in VVag ner-Jauregg v

napetem odnosu, toda nikol i n isem zapazi l , da bi do njega Freud goj i sovražna ču-

stva. Freud je preprosto mis l i l , da VVagner-Jaureggu pr imanjkuje globl je ps ihološko

razumevanje. To da, ker je bi l VVagner-Jauregg za služen na drugih po droč j ih - zdrav l je-

nje progresivne paral ize z malar i jo - ta Freudova sodba na noben način ni zmanjševala

njegovega ugleda.

(Mimogrede, mnogo let po tem, ko je Freud emigriral v Angli jo, sem imel pr i ložnost raz-

pravl jat i z VVagner-Jaureggom o primeru, za katerega sem se zelo zanimal. To je bi lo

šest mesecev pred VVagner-Jaureggovo smrt jo. Bi l je zelo star mož, a še vedno zelo

krepkega izgleda. Kot oseba mi je bi l zelo všeč. Medtem ko sta bi l i za Freuda najbol j

znači ln i n jegova resnost in koncentrac i ja na določeno področje mis l i , pa je VVagner-

Jauregg nap ravi l name vt is pr i jaznega, brezbr ižnega D unajča na pretekle dobe.)

Navkl jub obzirnost i in to leranci do svoj ih nasprotnikov pa ni Freud nikol i delal kompro-

misov al i koncesi j o vprašanj ih, za katere je ver je l , da je zanje našel prave odgovore

Iskat i resnico je bi lo Freudu prvo načelo. Človeška intel igenca in tr iumfi duha so bi l i za

Freuda najvišja vr l ina; pomembno ni to, kar človek dela, pomembno je to, kar misl i . S

tem je Freud vsek ako r m is li l , da bi morala bi t i miš lenje in obč uten je po jmov ano ko t pr i -

marna in iz nj i ju izhajajoča dejanja kot sekundarna. Pri vsem tem pa Freud le ni bi l tujec

t is temu »človeškemu, preveč č loveškemu." To je razvidno iz pr ipombe, da se zadovol j -

s tvo in uspeh, dose žena pr i inte lektualn em delu, ne moreta m er i t i po intenzi tet i z ob ču t-

k i ter ugodji , dos eže nim i pr i nep osred ni zadovo l j itv i gons kih c i l jev

Pr i inte lektualni dovrš i tv i manjka neposrednost doživ l janja, prav t is t i doživ l ja j , k i ga je

Freud grobo, a točno , izraz i l z bese dam i »hudičevo d obro«, z bese dam i, k i se j ih še da-

nes spominjam. Skozi to pr ipombo se je zrcal i lo Freudovo otožno zavedanje, da se lah-

ko intelek tualno st kup i sam o z žr tv i jo, z odp oved jo nepo sredn e gon ske zado vol j i tve

V zadnj ih tednih m oje anal ize sva govor i la o nevarn ost i , da bi se pacient pretes no nave -



zal na terapevta. Če pacient »obt ič i« v t rans fer ju, uspeh zd ravl jenja ni t ra jen, zaka j km a-

lu postane evidentno, da je prvotno nevrozo zamenjala druga. V navezavi na to je bi l

Freud m nenja, da lahko pacien tovo dar i lo ob konc u zdravl jenja, kot s imbolni akt , pr ispe -

va k zmanjšanju pacientovega občutka hvaležnost i In njegove odvisnost i od zdravnika,

ki izhaja iz tega. Za to sva se str injala da mu v spo m in nek aj poklonim. Ker sem po zna l

njegovo l jubezen do arheologije, sem za dari lo izbral kip Egipčanke, ki je imela na glavi

naki t z l ikom mit re. Ko sem dvajset let kasn eje p rebiral časop is, sem zagled al s l iko Fre-

uda za delovno mizo. V oči mi je takoj padla »moja« Egipčanka, kip, ki mi je simboliziral

anal izo pr i Freudu, k i me je imeno val »ps ihoan al i t ični pr imer«.

Konec moje anal ize pr i Freudu je sovpadal s časom svetovnih pol i t ičnih nemirov, v po-

let ju 1914. Bi la je topla in soparna nedelja, na t ist i usodni 28 juni j 1914, ko sta bi la

umor jena avst r i jsk i prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga. Tis tega dne

sem se sprehajal skozi Prater In ker se je bl ižal konec mojega zdravl jenja pr i Freudu,

sem razmišl jal o let ih, ki sem j ih preživel na Dunaju. Nekaj časa so bi l i moji odpori v

t ran sfer ju tako m očni , da sem se bal , da moja anal iza pr i Freudu ne bo pr inesla us pe š-

nih zakl jučkov . Tedaj je b i lo to obdobje že m imo in bil sem opogu mljen, ker sem navkl jub

vsem težavam vzt raja l pr i Freudu in ker bom lahko zapust i l Dunaj kot zdrav č lovek. Bi l

sem zelo vesel , ker je moja bodoča žena, k i sem jo pred časom predstavi l Freudu, na-

pravi la nanj iz jemen vt is in ker se je on str injal z mojo odločitvi jo. Videl sem rožnato pri-

hodn ost in s tem upanja polnim razpolož enjem sem se s spreho da vrni l dom ov. P rest ra-

šeno sem stop i l v s tanova nje, potem, ko mi je s lužab nica p r inesla poseb no izdajo ča so -

pisa, k i je poročal o uboju na dvo jvods keg a para.

Ko sem naslednjega dne v idel Freuda, sva se o tem dogodku seveda pogovar ja la. Na

Dunaju je teda j v ladal razdraženo sovražn i duh do Srbov. Meni se je zdelo nap ačn o ob -

sojat i narod v celot i in pr ip isat i določene s labe lastnost i , brez obzira katere, vsem nje-

govim pr ipadnikom. Freud oči tno ni meni l tako in je pr ipomni l , da obstaja jo narodi , pr i

kater ih so s labe las tnos t i izražene m očn eje kot pr i drugih. V pogovoru o teda nj i s i tuaci j i

je Freud dejal, da če bi pr išel Franz Ferdinand na oblast, bi imeli prav gotovo vojno z Ru-

s i jo. Jasno, on nI mogel vedet i , da bo u boj v Sarajevu zako tal i l usodn o žogo.

Ko sem po vojni v idel Freuda, pom ladi 191 9, sem m u omeni l , kako n eve r jetno je, da se

je v 20. s to let ju lahko dog odi lo tako mn ožičn o k lanje. Freud ni nadal jeval s to temo, am -

pak je res ignirano odvrni l , da imamo »napačen odnos« do smrt i . Do vel ik ih svetovnih

poli t ičnih dogodkov po vojni je zavzel stal išče - čakat i In videt i . Nekaj je dejal o tem, da

od psihoanal i t ika ni pr ičakovat i , da bo sodi l te dogodke korektno in predvideval n j ihovo

usodo. Prav v t is tem ča su sem izvedel od Freuda , da ga je Jung, k i ga je Freud ved no v i -

soko cen i l in pr iznaval za svojega nas ledn ika, zap ust i l , ter odšel po svoj i lastni pot i .

Govor i l sem že o Freudovi mirnost i in samoobvladovanju. Poleg vsega drugega je izde-

la l celoten nov svet mis l i , k i je zahteval ogromno energi je In vzt rajnost i . Moč njegove

mis l i, k i je vča sih de lovala oso rno, je bila najbol j vredna obču dova nja in ga ni za pus t i la

ni t i tedaj , ko je bi l Izpostavl jen n aj tež j im ud arcem usode.

V z imi 1919/20 je Freud pret rpel težak udarec zaradi smrt i svoje najstarejše hčere, ka-

ter i je b i l še pose bno vdan, kot sem bi l s l išal . V idel sem ga dan po tem t ragič nem do go d-

ku. Bi l je kot običa jno u mir jen in resn obe n in ni kazal boleč ine na nikakrše n način.

Ko je čez nekaj let Freud zbolel zaradi izrastka v ustni vot l in i , se je obnašal še naprej

tako odlo čno kot pred tem. Moral je na opera ci jo in ko sem ga obiska l po ope raci j i in po-

vprašal po počut ju, se je obnaša l , kak or da se ni n ič zgodi lo. »Človek se en osta vno po-

stara«, je rekel, ter pr i tem z roko naredil kretnjo, ki jo naredi človek, ko preide prek obi-

čajnih zadev. Kot zdravnik se je Freud seved a p ovsem zaved al resno st i svoje bolezni . In

zares, prvi operaci j i je sledi la še druga, pr i kateri so mu moral i odstranit i del neba, tako

da je bi l odt lej pr imoran nosit i protezo. To ga je malo oviralo pr i govorjenju, čeprav se

tega skorajda ni opazilo. Toda ta zla sreča ni imela moči, da bi ga podjarmila ter okradla

st rast i do dela. Tako kot p rej se je posve t i l p isanju in nadal jeval s svojo anal i ts ko prak -

so, čeprav v om enjen ih raz sežn ost ih Po Hi t ler jev i ane ksi j i Avst r i je je Freud emigr i ra l v

Angl i jo, k jer je kma lu po začetku druge sveto vne vojne umrl. Pregovor, da je prerok ne-



čaščen v svoji deželi , vel ja tudi za Freuda. Dasiravno je Freud preživel domala vse svoje

živl jenje na Dunaju, kjer je več deset let i j opravl jal delo, ki se je izkazalo tako pomembno

za č loveštvo, pa je ps ihoanal iza na Dunaju sp rejeta s lab še kot k jerkol i drugje. Čem u je

to pr ipisat i? Morda je razlog v mnogih poli t ičnih in ekonomskih kr izah, ki j ih je doživela

Avstr i ja v zadnjem obdo bju svoje zgodovine. Toda morda igra pri tem pom emb no v logo

še nekaj drugega, dejstvo, da Avst r i jc i posedujejo srečno sposobnost , da sprejemajo

stvari z lahkoto in tako kot Francozi jemljejo živl jenje z njegove svet le in pr i jazne stra-

ni. Morda za radi tega m anj t rpe zaradi svo j ih kom plek sov in j ih lažje prem agu jejo.

Kakorkol i že, čas je, da se deset let je po Freudovi smrt i postavi spominska plošča na

hišo v Be rgg as se, kje r je živel. Ža lostn o je, ko gre člov ek mimo in vidi, da ploš če še ved -

no n i.*

Prevod: Bernard Nežmah

° Preved eno po, The Wo lf-Man and Sigmund Freud, Edited by Ma uriel Ga rdiner, Pen-

guin 1973. (MG).

' MG st r. 175, Freud pravi o Volč jem č lo vek u to le: »Njegova brezhibna intel igenca je

bi la kakor odrezana od gonskih s i l , k i so gospodovale njegovemu obnašanju v t is to

malo ž iv l jensk ih relac i jah, k i so mu še preostale.« (Opo mb a M. Gardiner)

^ V svoj ih spominih (1919-1939), s t r . 130 (MG), p iše Volč j i č lovek o letu 1920, ko je

dovrševa l ponovn o anal izo pr i Freudu, na slednje:

»Bili smo v takš ni s ituac i j i , da ne bi bi l i v stanju plač at i nit i najem nine, če nam ne bi pro-

fesor Freud, k i je imel neke angleške paciente, občasno dajal po nekaj angleških fun-

tov.« Kot odgovor na moje vprašanje, mi je Volč j i č lovek napisal p ism o z dne 14.9.19 70:

»Do moje pono vne anal ize v let ih 191 9, n i pr iš lo na mojo zahtevo, ampak na žel jo s am e-

ga profes or ja Freuda . Ko sem mu po jasni l , da ne morem plača t i terapi je, je izraz il pr ipra -

v l jenost , da me anal iz ira brezplačno.« (Opom ba M. 'Gardiner)

^ Po izjavi Anne Freud, si ni zlomil nogo najmlajši, ampak najstarejši sin. To pa je tudi

edini napač ni pod atek, k i ga je našla v teh spom inih. Vse drugo, kar je nap isaneg a o naj-

mlajšem u s inu, arhi tektu, je b i lo upora bl jeno pravi lno. (O pom ba M. G ardiner)

* 6. maja 195 4, več kot dve leti potem , ko je Volč j i č lovek napisal , je Svetovna orga niza-

c i ja za me ntalno zdravje postavi la na vrata spom insko ploščo. (Op omb a M. Gardiner)



Monu men ta s lovenske f ilozof ije

HERM AN DE CARINTHIA, DE ESSENTIIS:

BESEDIŠČE ZNANOSTI *

z i zčrpno in skrbno dokument i rano p redstav i t v i j o ž i v l j en ja m de la Hermana i z Kar in t i j e ,

enega i zmed p rv ih s lovensk ih razumn ikov v s redn jem veku , mis leca acutissim i et litterati

ingenii ko t ga je oz na či l Pet ru s Vene rab i l is , je dr . Ka je tan G antar že pred le ti , nata nč ne -

je l e ta 1965 , s lovensko ku l tu rno zgodov ino oboga t i l z i z redno pomembn im in zveneč im

imenom (g le j d r . Ka je tan Gan ta r , Herman de Carinthia. Jezik in s lovstvo 1965, st r .

2 2 5 - 2 3 2 ) .

Da j e Ga n ta r j e va re ko n s t ru kc i j a H e rma n o ve g a vzd e vka de Carinthia - Hermana namreč

od l i ku je jo š tev i l na cognomina: Secundus, Sclavus, Daimata - povsem utemel jena, da je

to re j Herman s lovenskega rodu , da je »doma nek je s s lovenskega ozeml ja med Is t ro In

A lpami« , j e razv idno tud i i z na jnove jše , teks tno -kr i t i čne i zda je Hermanovega i zv i rnega

sp i sa De essentiis (S tud ien und Tex te zu r G e is te sg esc h ich te des Mi t te la l te rs X \ / , E .J .

Br i li , Le ide n /K o ln 198 2) : Char les B urne t t , ob Char lesu l -l. Ha sk ins u m orda na jveč j i po -

znava lec Hermanove mis l i , Garn ta r jevo a rgumentac i j o , da je namreč Pe t rus Venerab i l i s

o zn a č i l He rma n a z i me n o m Daimata na jv er je tn e je zato , ker s i pač »ni zna l prav p red sta -

v l ja t i, k je lež i n jegov a do mo vina, ve del pa je za b l ižn jo Da lmac i jo , k i je b ila kot stara r im-

ska p rov inca s t i soč le tno ku l tu rno t rad ic i j o znana po vsem sve tu , pa je v svo j i p re dstav i

Herm anov o dom ovino p r ipo j il Da lmac i j i « , v ce lo t i sp re jme in v dos tavk u z nas lovom Her-

mann's Name (Bu rn e t t , Appendix I. s t r . 34 6) , k je r se - povzem a joč ne ka te ra Ga n ta r jeva

dogn an ja - o p rede l i za eno tno ime v ang lešk i raz l ič i c i Hermann of Carinthia, ce lo dopo l -

n i: Pe t rus V enera b i l i s je namreč tud i Rober ta iz Che st ra , Herman ovega na jož jega so de-

lavca , ozna č i l z vzde vkom , k i j e op isa l širše ozeml je n jegovega i zvo ra : »Rober tus Ke te -

n e n s i s de Angiia- (Mign e PL 189 .650 ) . Burn e t tovo dopo ln i l o mo ramo ka jpada razum et i

na ozad ju Gan ta r jeve in te rp re tac i j e t i s t i h v rs t i c i z p revoda sp isa Ube r introductorius in

astrologiam Atbumazar, k je r Herm an ozn ač i Da lmac i jo ko t enega i zmed osm ih de lov Gr -

č i je : -Grede (sc. partes) octo: Dalmatia, Epirus cum Misia, Dardania, Attica (cuius due

partes B oetia et Psenelopensis), deinde Thes salia (cuius due partes Pieria et Archadia),

deinde Macedonia, Achaia, Lecedemonia«, svo jo dom ovino pa op iše z beseda mi : »Istrie

tres (sc. partes), maritima et montana, in medio patria nostra Ka rinthia«, kar pom eni , da

Hermanove domovine n ikakor n i moč i s tove t i t i z Da lmac i jo , oz i roma z Gan ta r jev imi be -

sedami : » i z tega od lomka je j asno razv idno p redvsem, da Herman n i b i l Da lmat inec« :

Ga n ta r j e ve mu p o vse m p e r t i n e n tn e mu sk l e p u d o d a j a mo l e t o : z iz j e mo vzd e vko v Sclavus

in Secundus - ob tem je s ledn j i , k i j e Herm ana raz l ikova l od so ime n jaka z vzde vkom Con-

tractus, na jbo l j pogosten - se je Herman sam vse le j ime l za Karan tanca , vzdevek Dai-

mata pa so mu pr ip isa l i d rug i .

Ker vemo o obsežnem znanstvenem in p reva ja l skem de lu »do lgo pozab l jenega junaka

narodne ku l tu rne zgodov ine« (Burne t t , Introduction, s t r . 3 ) , ker vem o »o po sre dn išk i v lo-

g i s lovenskega razumn ika v s redn jem veku« (Ja ro Do la r , Spomin človeštva. L jub l j a -

na 1982 , s t r . 134) , vem o na osn ov i rekons t rukc i j e razdob ja v l e t ih 11 38 -1 14 3 . Zan es l j i -

vo vemo, da je izše l iz kroga razumnikov, k i so b i l i b l izu Th ler ry ju , š tud i ra l pa je v Char-

t resu a l i v Par izu. Leta 1138 je prevedel ast ro loški sp is Zaelis Fatidica ž i d o vske g a

ast ro loga Saul ben Bišra , le ta 1140 pa Ube r introductorius in astrologiam a ra b ske g a

•Refe ra t na s impoz i ju S lovenskega f i l ozo fskega d ruš tva

Filozofija znan osti in jezik

16

d e ce mb ra 1 98 3 v L iub l jan i



corpus. Secundaria generatio

je rojstvo minl j iv ih stvari iz pr incipov s pomočjo instrumen-

ta: če namreč ob rojstvu neminl j iv ih stvari iz pr incipov artilex in instrumentum, t j. nujna

dvojna avtor i teta, k i - kot zapiše Herman - »ko nst i tu i ra s leherno delo- (60rA ), sovpad e-

ta, kar pom eni, da »ne posre den vzrok vseg a, kar sled i prvi pre dsta vitvi vesolja, leži v sa-

mem vesol ju« (Burnet t , Introduction. str. 11), pa tokrat kot instrumentum nastopi sama

primaria genitura. k i se skladno s tem imenuje tudi causa secundaria: rezul t i ra joča

st ruktura se imenuje secundaria oziroma occidua genitura. tj . mundana proles. k i jo se-

stav l ja jo metallum. germen in animal.

Constiuctio universitatis

(68vC) je potem takem vs elej rezul tat dejavnost i nekega v sebi

razcep l jenega boga, t j. boga, k i obenem nas topi kot artifex in instrumentum. Če bog kot

prvi in dejav ni vzrok kon st i tuira »telo vesolja v ce lotn i sestavi« (62rC ), ted aj mora Iz de-

f in ic i je narave, k i nastopi kot sekundarni vzrok (69rD), nujno izpast i , zakaj neskončne-

ga pač ni moč zaobseči s končnim izrazom (68vH). Če teologi jo v obdobju renesanse

dva najsteg a stolet ja - kot ugotavl ja M.D. Chen u v svojem odl ičnem delu La theologie au

douzieme siecle (Vr in, Par iš 1976) - odl ikuje »izbr is celotnega 'nad-naravnega' sveta«

če torej kot rezultat »desakral izaci je narave in duha, ki jo proučuje«, nastopi »kriza tako

v uporab i s imb olnih sredstev n ekega do ločene ga p reuda r janja narave kot tudi v razkro -

ju čude žneg a«, če potemtake m kot 'pot k bogu ' nas topi sama n arava v svoj i profani raz-

sežnost i, t j . kot »zunanja, pr isotna, intelegibi lna in dejavna realnost«, tedaj moramo

prav v Hermanovi def inici j i narave, ki nastopi kot universalis cuiusdam habitudinis lex

(68vF), t j . kot sekundarni vzrok, videt i t ist i usodni »pretres rel igiozne zavest i«, ki sama

ob preudar janju narave - »za ceno sekundarnih vzrokov« - »v prvotni nevednost i mer i

na vrho vni Vzrok« . /

Na obe h ravneh n astajanja je na delu gibanje se stave (motus compositionis). k i ga preči

vsakokraten nač in us t ro ja (modus dispositionis). Gibanje sestave in način ust roja »ob-

sežeta n astajan je vseh stvar i« (62rD).

Zaporedje nastajanja vseh stvar i opiše Herman z besedami: -primo guidem ex nichiio

data principia pura et simplicia, deinede ex principiis facta comm ixtio, ex qua dem um pro-

cedit ipsum compositum - hoc guidem plane corpus, illa pure incorporea« ( 6 1 v H 6 2 r A -

) .Stvar i tev ex nichiio ureja »razum ni zakon reda« (61 rEF), ki opiš e nujno st t ist ih stvari,

k i po naravi predhajajo Razl ičnemu. Le- te so s icer posamezne, vendar so v svoj i sub-

stan ci mnoge. K atere so tedaj te s tvar i? Zun aj le- teh ni n ičesar. So te lo ali n etelesn o?

Lete predhajajo slehernemu telesu; In pr incip Različnega je Isto. Isto pa je vselej nete-

lesno. So potemtakem netelesno? Ob proizvajanju te lesa iz netelesnega pa - kot zapi-

še Herman - ne gre za mešanje zvrst i , ker na delu pač ni prenos oblike, temveč obliko-

vanje oziroma premena tvari. Oblikovanje tvari torej ni prenos oblike: le-ta bi nastopil

vse lej teda j, ko bi na primer iz člov eka naprav i l i gove do; gre nam reč za to, da tvar p r ivza-

me nek

habitus.

Za stvar v procesu obl ikovanja potemtakem ni moč t rd i t i , da postane

'drugo' , temveč da ne ostane ' is to ' : iz neob l ikovaneg a namreč nujno prehaja v obl ikova-

no. Ta ko iz zem lje na stan eta rast l ina in žival: ne zato, ker bi se ob tem spre me nila sam a

zvrst, temveč zato, ker sta obl ikovani prav iz tovrstne tvari. Stvaritev telesa tedaj nujno

izhaja iz te lesn e s ubs tanc e (61 rG).

Kaj so tedaj t is te stvar i , k i po naravi predhajajo Razl ičnemu? Kaj so semina te lesne-

ga? Ker so le-te »zadnje v razčlenjevanju in prav zato tudi prve v sestavl janju« (60vD),

ker so tako rekoč prvobitni temelj i s leherne sestave, so j ih f i lozof i - mednje bržčas sodi

tudi Konstant in iz Afr ike (cf . Burnett , Commentary. str . 253) - imenovali tudi elementa

simpla: predstavl ja jo namreč nujen začetek konstrukci je in mejo del i tve (60vD). Seme-

na te lesnega, k i j ih Herman imenuje tudi 'splošne posameznost i ' , so potemtakem t is te

stvari, katerih zmes obseže nastajanje vseh stvari: zmes, ki obl ikuje tvar, ne da bi obe-

nem pren ašala eno obl iko v drugo, temveč neob l ikovano prenaša v obl ikovan o (61 rH)

Ker lahk o zmes p r ivzame kate rokol i obl iko, se izmika s leherne mu razl ikovanju (61 vA)

Ker je torej zmes tako -nedoločena in negotova« - Herman jo pr imer ja s k ipečo lernaj-

sko močvaro- , ker »tako rekoč obvis i med pr i t rd i tv i jo in zanikanjem«, lahko semena te-

lesnega, k i imajo naravo Is tega, ust rezno d ojam em o le tako, da jih umest imo med teles-



no in netelesno: čeprav še niso telo, so s telesi tako združena, da bi v pr imeru, da ne bi

bivala v telesih, ne bivala nikjer (61 vBC). Semena torej niso že kar telo, prav tako pa v

nastajanju ne zaostajajo za te lesnim: semena namreč - podobno kot središče kroga, k i

nastop i kot začetek in osnova kroga: celote n obseg je zavezan prav središču - predh a-

jajo telesnemu po naravi in ne po redu, prostoru al i času. Kar pa nastopi kot temelj vsa-

kega ust roja, mora bi l i nujno postavl jeno kot prvo, zakaj v nasprotnem pr imeru ni moč

vzpo stavi t i nad al jn je st rukture (61 vF). Teles ne tvar i je potem takem t reba mis l i ti tako le

tvari , miš l jene v svoj i dejans kost i , so te lesna sub stanc a, m iš l jene po m ožno st i pa so ne-

telesne narave, saj bi sicer ne bi lo res, da ob stvaritvi telesne substance iz netelesne

narave ne gre za prenos obl ike, temv eč za premen o tvar i (61 vG) . To vmesno sub stanco

moramo potemtakem - podobno kot lahko samostalnike in glagole pred dovršenim go-

vorom dojam em o vselej med resničnim in neres ničnim - razum et i med telesnim in nete-

lesnim; ker torej te lesn e tvari kot vm esne sub stan ce ni moč Imeno vat i te lo: ima pač na-

ravo Is tega in nedel j ive substance, ne netelesno: nI namreč zunaj nujnost i , k i odl ikuje

telesno , j i ust reza Ime 'netelesno te lo ' oz iroma corpus incorporeum (62rAB).

S tem je torej opisana narava prv ih št i r ih preprost ih elementov: toplega (c) , h ladnega

(f), suh ega (s) in vlažneg a (h). To vrstn i ele m en ti so po tem take m p rve oblike , ki so v seb i

ločene od tvar i, ob st iku s te lesno su bs tan co pa kons t i tu i ra jo prva te lesa, tj . tvarne ele-

mente: ogenj (cs), zrak (ch), vodo (fh) in zemljo (fs). Konst i tuci ja št ir ih tvarnih elemen-

tov je rezul tat not ranjega raz l ikovanja splošne substance, k i jo sestavl ja jo te lesne tvar i

in nerazl ikovana zmes pr inc ipov; te lo vesol ja tvor i jo tvari prv ih te les, svetovno stvars tvo

pa nastane z razčlenjevanjem zmesi - nobeden izmed teh procesov pa ne poteka kot

prenos obl ike, temve č kot obl ikova nje oz iroma prem ena tvar i (62rB C).

Pred nastopom obl ike nI v tvar i n ikakršnega gibanja: »tvar po sebi je namreč povsem

negibna« (62vB). Vsaka sestava je vselej sestava tvar i in obl ike: »nichil in materia iiat

nisi ex forma, nichil ex forma nisi in materia« (62rE). Ker v neobl ikovanem nI not ranj ih

razlik - neo bl ikovan o kot raz l ikovano pač ni neobl ikovan o - , gre v vsa ki sesta vi vselej za

is to tvar (62rF) . Prav zato gotovo spoznanje tvar i n i možno, namreč: neobl ikovana ozi-

roma nerazl ikovana tvar pač ne more bi t i predmet znanost i , zakaj »spoznanje stvar i je

vselej spoznanje nj ihovih medsebojnih raz l ik« (62rG). Spoznanje stvar i je torej vselej

možno po nastop u obl ike kot zvrst i s tvar i : »obl ike stvar i so potem take m prv i razpozn av-

ni znak i s lehe rnega ust roja« (62rF ) .

Herm ana torej ob teor i j i e lemen tov zanima pred vsem , na kater i ravni nastaja nja nas topi

te lo oz iroma telesno. Same zmesi preprost ih elementov še ni moč imenovat i te lo, tem-

več le 'nete lesn o te lo ' . Dejstvo, da mu kot prv i preprost i e leme nt i nas topi jo kar lastno st i ,

t j . toplo, hladn o, su ho in vlažno, in ne ogen j, zrak, voda in zem lja, gre v prvi vrst i pr ip isat i

polemični naravi spisa: Herman namreč nastopa prot i s ta l išču, k i ga zagovar ja jo neka-

ter i ne imenovani medici, k i t rdi jo da obstoj i jo št ir je 'preprost i elementi ' , t j . ogenj, zrak,

voda in zemlja, sestavl jeni vsak iz vseh drugih, obenem pa zagotavl jajo, da ima vsak iz-

med le- teh v svojem bistvu na ravo Is tega. Tovrstni e lem ent i pa po Herma novi preso j i n i -

kakor niso preprost i e lement i , t j . t is te 'splošne posameznost i ' , ob kater ih se vsako raz-

č lenjevanje nujno sk lene in vsako sestavl janje začne, saj na pr imer zeml jo ( fs) čut imo

kot hladno (f) in suho (s), vodo (fh) pa kot hladno (f) in vlažno (h) obenem (60vE-61 eB)

Pr i Herm anu to rej sami preprost i e leme nt i nas topi jo kot pr inc ip i , k i imajo zmožn ost obl i -

kovanja te les, vendar ne deluje jo na neko že obstoječo tvar , zakaj zmes le- teh je tvar

sama (62rC). Herman potemtakem poskuša odpravi t i tvar kot prv i pr inc ip in uvel jav i t i

obl ikovni pr inc ip: »vesol je se namreč vse bol j udejanja prav skozi zaporedne apl ikaci je

obl ikovnih pr inc ipov« (Burnet t , Commentary. str . 257).

Preprost i e lement i oz iroma semena se ob gibanju sestave razvrščajo v substanco {sub-

stantia) in esen co (essentia) (63 rB). V esen ci , tj . v tvar i nesp reme nl j ivega, dejavne ga

dela vesol ja, so element i uver iženi tako, da se med sabo ne morejo mešat i ; ob nemož-

nost i 'homoseksualne' združi tve (63rC) se lahko mešajo edino v substanci , t j v tvar i

spremenl j ivega, t rpnega dela vesol ja (63rD). Čeprav se konst i tuc i ja vesol ja šele na tem

mestu lepo zaplete, se bomo sami - v okviru pr ičujočega f ragmentarnega posega - za-



dovol j i l i zgol j z naslednjo ugotovi tv i jo: e lementarne ver ige same po sebi kot tudi esen-

c ia lne in substancialne elementarne ver ige med sabo odl ikuje »najbol j uglašeno raz-

m er je - , t j. »Evkl idova equa proportionalitas", k i predstavl ja »naj tesn ejšo vez vseh stva-

r i - (63rG ), kar z drugimi besed ami pom eni, da je s t ruktura vesol ja v osno vi geo me tr ična

Epis temološk i s ta tus de la

De essentiis

je - po Hermanovih besedah, zapisanih v pred-

govoru k prevodu Ptolemajevega

Planisferija,

k jer Th ierryju napove svoje delo 'o bi-

stvih' , k i ga pripravl ja - o pisa n kot naturalis speculatio, k i je op rta na disciplinale studium,

t j. kot f iz ika osn ovan a na matema t ik i (Burnet t , Appendix II, str . 348.26). Ob tem je izraz

disciplinalis oz i roma doctrinalis ka jpada neposreden prevod grškega mathematikos (cf.

Burnet t , Introduction, str. 8, op. 38).

Herma n se namreč tako v prevodu dela Liber introductorius in astrologiam Album azar koi

tudi v spis u

De essentiis

sk l icuje na Boe t i jevo del i tev znano st i iz spisa

De Trinitate,

ki iz-

haja iz 11. knj ige Aristotelove

Metafizike,

t j. na del i tev teo retsk e znan ost i

{speculatio)

na

f iz iko, matemat iko in teologi jo. V prevodu dela Liber introductorius in astrologiam Albu-

mazar je tako - na osnovi Boet i jeve deli tve znanost i - vpeljal izraza mathem atica [astro-

nomia] in naturalis [astronomia], t j. izraza, ki - kot pr ipom inja Burn ett - »nimata e kviv a-

lentov v prevodu istega mesta, ki ga je oskrbel Janez iz Sevil le, temveč prej izhajata iz

t rad ic iona lne de l it ve teoretske znan ost i (speculatio) v naturalis, mathematica in theoio-

gica« (Burnet t , Introduction, s t r. 8, op. 38) . Ob enem pa v obe h del ih sprevrne Boer i jevo

oziroma Ar is totelovo zaporedje f iz ike in matemat ike: Herman namreč matemat iko razu-

me kot propedevt iko f iz ike. Ta sprevrni tev zaporedja f iz ike in matemat ike pa seveda ni

lastna samo Hermanu. Že v desetem stolet ju srečamo tovrstno sprevrni tev v Al Farabi-

jevem delu De ortu scientisrum, kjer f izika , t j. ars naturalis, s ledi š t i r im matemat ičnim

znanost im: ars numeri, ars mensurandi, scientia de'stellis in ars musicae, ter predhaja

teologi j i (scientia divina). Ob tem pa Al Farabijev opis f iz ike, ki ga povzema Burnett (In-

troduction, s t r . 35) , podobno kot Hermanov »poudar i odvisnost le- te od matemat ičnih

znanost i " . Tovrstna sprevrni tev se ponovi v spisu De scientiis istega avto rja - ta spis je

bi l v dvan ajstem stolet ju dvakrat preved en iz arab ščine v lat inšč ino, dosto pe n pa je tudi

v modernem španskem prevodu, k i ga je oskrbel A. Gonzalez Palencia: Catalogo de las

ciencias (Mad r id 1953 ) - , k jer je scientia naturalis umeščena med matemat ično znanost

(scientia doctrinalis oz i roma scientia doctrinarum) in teolo gi jo (scientia divina).

Herman povzame k l jučno potezo Boet i jeve epistemologi je z besedami: "Tnpertita est

omn is speculationis materia: in rerum comp ositione et dispositione causagu e utrumgue

mod erante. Com positio est causarum constituentium comm ixtio. Dispositio, comm ixtorum

ordinata habitudo. Ou arum coitus omn is corporee substantie constitutio et absolutio«

(72rH). Predmet teoretske znanost i je tudi za Hermana t rodelen: sestavl ja jo ga sestava

stvar i , ust roj s tvar i in v ladajoč i vzrok. Ob tem je sestava zmes konst i tut ivnih vzrokov,

ust roj urejeno stanje pom ešan ih vzrokov, združi tev le- teh pa kon st i tu i ra in sk lene celo t -

no te lesno sub stan co. B oet i j je v 2. razdelku spisa De Trinitate z apis al, da mo ramo v f iz i-

k i oz iroma v znanost i o naravi preudar jat i rationabiliter, v matem at ik i disciplinaliter in v

teologi j i intellectualiter. Od tod izv ira jo Herm anov e korelac i je: ratio - naturalis speculatio.

disciplina oz i roma dem onstratio - mathem atica specu latio, intellectus - theoiogica specu-

latio. Pr i Hermanu potemtakem - po Boet i jevem zgledu - na compositio, t j . na sestavo

stvari, k i je predmet f iz ike, meri ratio, na dispositio, t j . na ustroj stvari, k i je predmet

matemat ike, demonstratio, na vlad ajoč i vzrok, ki je predm et teolog i je, pa intellectus. O b

tem se ratio zadovo l j i zgol j z ver jetn ost jo, demo nstratio je oprta na nujnost, intellectus pa

zaupa neki preprost i in nem ešan i intu ic i ji (72vA B).

Herman - k l jub t rd i tv i , da »zunaj resnične vere v boga modrost n ima mesta« (60rF) -

teologi jo prepušča teologom (72vC): ob poskusu opisa boga pa mora uporabi t i »z razu-

mom podprt i um« in rezultat tega dojet ja je izvrsten: ker bog nI ne zaznaven nit i ne more

bi t i predmet mnenja, ga lahko poskusimo dojet i tako. da odvzamemo, odmis l imo vse

čutno in vse t is to, kar lahko opiše ymaginatio, ko sm o tore j od stran i l i vse t isto, kar bog

m, nam um zatr ju je, da bog zago tovo p rebiva v t is tem, kar je ostalo (59rB C)

Če je za Hermana st ruk tura vesol ja geom etr ična (63rG ). če velja Hermano va pozorno st



uku«, zak aj »t isto, kar je lahko obe nem vse, kajpad a ne mo re bit i nič«, je do seg lj iva zgo lj

z nekim ' razvrednotenim' , 'bastardnim' , 'nepr is tn im' razmiš l janjem, k i pr i Hermanu na-

s top i kot ymaginatio, k i »edina lahko misl i možn e stvari« (61 vAB ). Ker le-ta ne zgre šl j ivo

povzema P la tonov koncept logismos ndthos, predlagamo kot k l juč za temat izaci jo epi-

s temološkega s ta tusa Hermanove naturalis speculatio, ki je oprta na disciplinale stu-

dium, p rav koncept ymaginatio, kot pot k razumevanju spisa De essentiis, k i se - po Bur-

net tov ih besedah - »tako po dometu kot po vsebinskem ust roju povsem razl ikuje od

vseh pred hod nih ' f iz ikalnih ' sp isov lat inske t radic i je« prav zato, ker « 'b io loški ' p r is top k

znanost i o naravi nadomest i z 'matemat ičnim'«, pa vzporedno branje Platonovega Ti-

maja In Ar is totelov e Fizike.

Miran Božovič



Pose gi v zgod ovino f i lozof i je

R O U S S E A U J E V I K O M P L I M E N T I

»Ko sem p reb ra l to de lo gospo du in gos pe g ro f i c i d Egm ont ,

gospodu knezu P igna te l l i j u , gospe mark iz i de Mesmes in

gospodu mark izu de Ju lgne ju , sem dostav i l nas ledn je :

»Poveda l sem resn ico . Ako ve kdo za s tva r i , k i n as -

pro tu je jo le - tem , o katerih i sem pr ipo ved ova l . In na j bo to

t iso čk rat dok az an o, ved i , da so to laž i in ob rek ov an ja . In

če j ih ne mara pre iskat i in po jasn i t i vpr ičo mene,

dok ler se m živ, ted a j ne l jub i ne prav ice in ne resn ice.

Za svo jo oseb o pa razg laša m odk r i to i n b rez s t rahu :

kd ork o l i bo, tud i če n I prebra l moj ih sp iso v, z lastn im i

očm i p re i zku s i l mo jo na ravo , mo j znač a j , mo jo n ravnost , m o ja

nagn jen ja , mo je vese l je , mo je navade , pa me bo po tem še vedn o

imel za nep oš ten eg a č love ka , ta je vred en, da b i ga zad avi l i« .

Tak o sem kon ča l svo je b ran je In vs i so obmo lkn i l i. G ospa

d 'Egmont se mi je ed ina zde la gan jena; v idno jo je spre le te lo ,

vendar se je brž zbra la In je molča la , kakor vsa družba. Tak-

šen je b i l sad , k i mi ga je pr ines lo to bran je in pa o m e -

n jena moja iz java«.

To s ta zadn ja odstavka Izpovedi, teksta , k i b i se mora l nadal jevat i , k i b i o Rousseauju

mo ra l p o ve d a t i vse, vso resn ico in n ič d rugeg a ko t resn ico . Ka j t i Izpovedi so , tako kot vs i

os ta l i Rousseau jev i »av tob iog ra fsk i« teks t i , zagovor p red sod iščem. Pog lav i tn i zagovo-

r i so š t i r je . Prv i zagov or ses tav l j a jo š t i t i p i sm a M a les her bes u , na p isan a v janua r ju

1

762 ,

k i po jasn ju je jo mot i v Rousseau jeve od loč i t ve , da se umakne i z Par i za . Le ta 1763 začne

s p i sa n j e m Izpovedi, k i j i h , z vmesn imi p rek in i t vami seveda , dokonča konec le ta

1

770 .

Ko j i h j e dok onč a l , j ih j e večk ra t zapore dom a p re bra l zaupn im d ružb am . Uč inek zadn je -

ga b ran ja je b i l zau pan zgora j . Dva dn i ka sn e je s ta m adam e d 'Ep ina y in D ide ro t i n te rve -

n i ra la na po l i c i jsk i p re fek tu r i in zah te va la u s tav i tev Ro uss eau jev ih b ran j . Na s ledn je le to

pr ične p isat i d ia log Rousse au, Jean-Jacquesov sodnik, k i ga uspe dokonča t i l e ta 1 7 7 6

Tokra t ga ne bere n i komur več , marveč ga namerava odnest i na g lavn i no t redamsk i o l -

tar , da b i od tam pr iše l v kra l jev e roke .

Toda vra tca , k i odp i ra jo dos top k o l ta r ju , so zapr ta in Je an -Ja cq ue s v id i v tem znam en je

Tako j za tem sp iše k ra tek pamf ie t z nas lovom Slehernemu Francozu, ki še ljubi pravico in

resnico in ga de l i m im oido čim na u l ic i. Je se ni is teg a le ta se lo t i še če t r te apo log i je ,Sa-

njarjenjsamotnega sprehajalca, k i j ih p iš e nas ledn j i dve le t i, k i s ta mu preos ta l i do smrt i .

Kar hoče jo vs i t i t eks t i dokaza t i , j e ka jpak av to r jeva nedo lžnost . N jegove besede in de -

jan ja so mu nakopa l i enkra tno sovraš tvo sodobn ikov, za to ima Rousseau vedno dovo l j

de la , da se bran i pred oči tk i vseh vrst . A po leg tega, da se bran i pred n j imi , mora doka-

zova t i še neko neposredne jšo nedo lžnost , k i n ima neposredne ju r id i čne par t i nence .

Rek l i b i l ahko , da mora van jo p repr i čeva t i tud i samega sebe . Za to je seveda še to l i kan j

po t rebn e je poved a t i vse , sa j l ahko vsak za m o lča n de ta j l zave de sod n ike T reba je raz-

g rn i t i s lehern o gubo sv o je duše .

Še več: t reba se je p rep ust i t i svob odn im aso c iac i j am :

»Zamolča l n isem n ič z lega, n ič dobrega dodal ; in če se je

p r ime r i lo , d a se m u p o ra b il ka k še n n e p o me m b e n o k ra se k , se

to n iko l i n i zgod i lo drugače kot da sem izpo ln i l kak-

šno p razn ino , k i j e nasta la , ke r me je zače l za pu šč a t i

spomin« .



Sodnik, ki ga Rousseau invocira, da bi ga odreši l njegovih težav, bi moral imet i vsaj eno

potezo, k i ga pr idružuje ps ihoanal i t iku: namreč to, da pacientovo pr ipovedovanje sanj

bere sk up aj s sanjam i, da luknje v spom inu zanj n iso nakl jučne ter da ga zanima jo ok ra-

sk i , k i j ih maši jo. Rouss eau že sam povsem ja sno pove, da zahteva interpreta ci jo. Sod -

niki, k i bi ga lahko spoznali za nedolžnega, bi ga moral i Interpret irat i . In ker se predpo-

stavl ja, da ved o, je treba bdet i nad nj ihovo Inte rpreta ci jo, da se ne bi zm oti l i .

Zade va je skratka ob etavna Slabo stolet je pred rojs tvom ustanovi te l ja ps ihoana l ize je

nek »pacient« iskal sodnika, ki naj bi, tako je upal, sprejel kot legit imno in govorečemu

osebku lastno zadrego, k i tare Rousseauja. Rousseau namreč ne t rd i , da je nedolžen

»nasploh«, saj odkr i to pr ipoveduje o svoj ih poniglavost ih in grehih. Vendar je to č love-

ško, doda ja Ro usse au. - To, po čemer se m e nkraten In najbol jš i , to, po čemer prekaš am

celo Montaignea, pa je posebnost mojega govor jenja o sebi samem. Način, kako govo-

r im o sebi, je legitimen : jaz sem le Jea n-Ja cqu es R ouss eau in ne Bog: t rudim se po svo-

j ih najbol jš ih močeh, celo sodnika iščem, da bi mi pomagal postat i bol jš i - torej sem

nedolžen . In sploh: kaj pa drugega počnem , kot da nepre stano vadim p reprost s log?

Izpovedi pa niso samo apologija. So tudi dari lo. Med enim in drugim ni nič nepomir l j ive-

ga. Zagovor je vel javen kot »dari lo resnice« (če je subjekt nedolžen, jo pač lahko edino

pod ar i ) , resnica pa je l jubezen ska in zahtevna : -saj ti nič nočem« .

A kak o pod ar i t i resnico ? Rou sseaujev adut , Rou sseau jeva p retveza je »se t i dam«. Kako

pa se dat i? R ous sea u se da tako, da podar i svoje pisanje, v katerem pa je vedno govora

o dari l ih.

»D ružbo b i Imel rad kakor vsak drug č love k, če bi ne bi l

pre priča n, da se bom v nj i pok aza l v svo jo ško do in da

bom celo povse m drugač en kot sem zares. Meni pač najbol j

pr i ja to, da se m se odloči l pisa t i in se skrivat i . Če bi

živel med l judmi, bi nikdar ne izvedeli , kol#<o sem vreden ,

še več , ne bili bi teg a n it i slutil i«.

Na spro t i tem u pa v pismu go spe Verdel inovi :

»Saj razume m, da so bil i v mojem prejšnjem pismu neka ter i ko čl j iv i

in ne prim ern i izrazi. Toda al i se ne boste nikol i nau čil i ,

da je t reba č love kove b esed e pojasnjev at i iz n jegove ga

zna čaja, ne pa njegov znača j iz n jegovih besed ? . . . Za boga ,

naučite se že vendar Interpret irat i me bolje «

Pisava je za Rousseauja uč inek odtuj i tve, je nadomestek, in še nevaren povrhu, a obe-

nem tudi nujen nadomestek za s icer nedosegl j ivo bi t . Od tod nujnost interpretaci je, .

Pravi lno interpret i rat i (česar logična konsekvenca je pravi lno razsodi t i ) pomeni znat i

spr eje t i dari lo. A slehern a z ahteva , ki je vpisa na v dari lu, sesto j i zgolj v vozl ih, ki j ih je La -

can naniza l v to le formulo:

Zahtevam , da zavrneš, kar ti ponujam , kajti to ni tisto.

Rousseau jev sermo, k i b i sodnikom moral pomagat i k pot rebni odloč i tv i , zavreči smisel

in izbrat i bit , t rči vse ka ko r znova ob svoj notra nj i obje kt, ob » t isto, ki ni j to«. Tu ni nič s pe-

c i f ično Rousseaujevega.

Spe ci f ična je le njegova interpretaci ja tega: gospa d'Egm ont je skoraj že bi la na tem, da

naredi potreben korak, a ko je poški l i la levo in desno, se je hit ro zbrala In sodniki so se

znova eno duš no ob dal i z z idom mo lka.

Ker u speh a ni b i lo, ker se je svet zarot il , da ne bo jema l na znanje no benih Ro usse auje-

v ih argumentov več, so postale izpovedi odveč. Sogovorc i , k i mu bodo še preostal i ,

bo do po vrst i kral j , l juds tvo in rast l inje.

Kie rke ga ard je b i l mne nja, da so t is ti , k i se le poredko ma pojav l ja jo v javno st i , iz razreda

onih, ki jo hočejo varat i po receptu Vulgus vult decipi etc. - pač s tem, da z vsako pojavi-

tv i jo znova začenjajo igro navdušenja. Težko pa se ubrani v t isa povprečnost i , kdor se

ne igra skr ivalnic in kdor - kar je vesel je Kierkegaardovo - obsodi in prevara vulgus

tako, da daje vt is nepomembnost i , s tem ko ga vsak dan srečujejo v vsakdanj i oblek i v

vseh t r iv ia lmih m estn ih kraj ih Kot s leherni b i tudi Jea n-J acq ue s zatoni l v pozabo , če bi



pred svečan imi pojav i tvami pozabi l naznan jat i svoj come back.

Se Jean-Jacques potemtakem najavi? Sploh ne. Ko ima v Par izu neodložl j iv opravek,

npr . ko mu srce veli obiskat i Diderota, ga obiš če karseda diskretno . Sam o do njega sto-

pi, pote m pa tako j nazaj v Herm itage. Ko so DIderot, holba cho vci in vsi ostal i , k i niso m o-

gl i pren est i nastalega razcepa v Intelektualni e l i ti , skuš al i izbezat i Rou ssea uja iz Herm l-

tage a In ga vrniti v Pariz, se niso nade jal i , da bod o z intr igam i njegov o od ločite v s am o še

bol j ut rd i l i . V t ret jem pismu Malesherbesu da Jean-Jacques »najmočnejšo« pojasni tev

svoje nep r i l judno st i : pred l judmi sem se uma kni l , da bi se povzpel do univerza lnega s i -

s tema stvar i , do nedoumlj ivega in vseobsegajočega Bi t ja. Vendar bi ne bi lo prav, če bi

nas ta presojn a m etafora tako o čara la, da bi se pogn ali za njo.

Jean-Jacques, tako zat r ju je sam, bi bi v družbi podobnikov, zapust i l pa j ih je zato, ker

ga ne znajo spre jet i med se. Stvar ni taka , da ga ne bi maral i , a kultu ra je vse po vso d raz-

sejala podobe, k i pr iv lač i jo poglede, da j ih okam eni jo. Jea n-Ja cqu es pa sanja o tem, da

bi se vsak do k aza l vsakom ur, saj se s tem ne bi kaza l nikom ur. San ja o teatru , ki bi ukini l

razdal jo med pr ikazovanim in pr ikazovalcem, o teat ru skratka, k i ne bi pr ikazoval n iče-

sar.

Kot često zatr juje o sebi, bi bi l najbol jš i pr i jatel j bl ižnj iku, kar j ih je kdaj bi lo - najbol j

iskren, najbo l j praviče n, najbol j se nt im en tale n - vend ar pa se še nI rodi l t ist i , k i bi njego -

vo pri jate l jstvo zn al opa zit i , kaj šele ce nit i .

S tem o pravič i lom, k i pa, da se razum emo, ni edino, da s lovo zabavam. B lešč eč a s led, k i

jo pust i za seboj , je n jegovo pisanje. Jean-Jacques dobro ve, da pisava prebuja, spod-

buja in pleni željo. To pa ni dobro. Jean -Ja cq ue s, k i je b il Maleb ranch eov bralec, p isavi

zamer i , da kot kak demon nastavl ja podobe, ob kater ih se razvnema domiš l j i ja. Da bi

bi lo z njegovim pisanjem kako drugače, tega ne t rd i , vzt ra ja pa, da se ga, n jega, Jea-

nJa cgue sa, ne presoja po besedah, temveč pb bit i. A ljudje počno prav nasp rotno: sod i-

jo ga po psovka h, k i mu uidejo v »deli ri ju bo leč ine in čezm erne osa ml jen ost i«. L judje ne

vidi jo, kako brutalno ga njegov Drugi jebe. L judje gledajo drugam, pa tudi če se ozrejo

nanj , ne opazi jo njegove iz sam ih tegob stk an e eks isten ce.

Temu primerno ga Imetniki vabijo, naj prebiva pri nj ih in se udeležuje nj ihovih zabav.

Drag ocen i R oussea u, k i s lov i že po vse j c iv il iz i rani E vropi, vabi lo po p otrebi s prejme , a

se ne nastani v osredn j ih prostor ih, saj so njegova predi lekc i ja pr iz idk i in erem itaže. Za

bivanja v Montmorencyju ga maršal de Luxembourg In njegova soproga, k i imata tam

bl izu letni dvorec, z vešč o potrpe žl j ivost jo vabi ta na obisk. Jean Jac gu es se odzove šele,

ko nj ihova ek siste nca maršal , k i so bil i takrat še s ivolas i - ta at r ibut v rou sse au jevs kem

vesol ju ni mala stvar - pr idejo do njega osebno in peš. Maršal so bi l i svojevrstnega

kova, pa niso podlegl i Mohamedovi n ičemurnost i , k i b i b i la za nj ihov v isoki položaj na

dvoru zado st i pr irodna: ne bolj in ne manj kot Jea nJa cgu es, k i mu ne smem o po dtak ni t i

zahteve, naj odl ičnik i upognejo koleno pred nj im. Enako kot JeanJacgues so tudi n j iho-

va ek siste nc a pozabi l i na stano vske pregrad e in src i s ta se zaupl j ivo odpr l i »ne pos redn i

kom unikac i j i« ( izraz je Rousseau jev ) in s tem v neo portune m t renu tku vzp ostav i l i b i -

s tveno razsežnost rousseaujevskega praznika - praznika, k i je b i l za njegovega usta-

novi te l ja poleg ostaleg a tudi nadležen, k i mu je znal prese dat i , če že ne rečem o, da mu

je povzroči l kar prece j tesnobe .

Ljube zen skeg a t r ikotnika, k i se je spet o bl ikoval , k i pa se tokrat nI pooč i t i l, nI uspel Ro-

usse au s svojim prazničnim zako rako m ni t i ohra ni t i n i ti d isk retno razpu st i t i , pač pa ga je

pr ivedel do zam olk le eksploz i je. Nastrad al je kajpada J ean Jac gu es, k i je pozneje, a pro-

pos gosp e ma ršalove, s icer mod ro pr ipomni l na svoj rovaš: Quos vult perdere Jupiter de-

mentat, vendar mu še deset let pozneje, v Izpovedih, n i uspelo, da bi se za zgodovino

elega ntno potegni l Iz t is tega šmira.

Kaj naj b i s i namreč mis l il i o tem, kar bomo z daj naved l i , ako bi b ilo res, da Jea nJa cqu es

ter ja odl lčnišk i poklek? Dovol ju jemo s i , da stalno navajamo s lovenski prevod, k i je ne-

mara bolj del ic iozen od originala:

»Nikdar ne pozabim t is teg a dne, ko je bil moral go spo d ma ršal

zgo daj v Pariz In je po kosi lu re kel vse j dru žb i: 'Pojd im o na



sprehod na cesto prot i SaintDenisu, pospremi l i bomo gospoda

Co inde ta ' . Ubogi deč ko (namreč Coinde t , k i n i b il s icer nobe n

gosp od - opom ba naša) se je ves zavzel, izgubi l je vso razso d-

nost. Kar se me ne t iče, sem bil tako ga njen v svojem srcu, da

nisem mogel zinit i besede. Hodil sem zadaj in se jokal kakor

otrok ; um iral sem od žel je, da bi pol jubl jal sto pinje tega

dobrega maršala«.

Gora mora s icer pr i t i do Mohameda, a ko se gora brez vsake zadrege spust i še korak

niže, steče Mohamed za njo in se vrže na t la ob njeno vznožje. Učinek praznične trans-

gresi je, namreč tega, da se odličniki »ponižajo, podložniki pa -povišajo«, da prv i zak ora-

kajo navzdol , drugi navzgor in da oboj i za t renutek pozabi jo na stanovske meje, bo

Rousseau v Novi Heloise imenoval »douce egali te«. Eni korak navzdol, drugi korak na-

vzgor: kar je Jea nJa cue s tem at iz i ra l kot fasc ina nten t renute k s icer ne dejan ske, a zato

še s la jše izena či tve ne enakih, k i vanj Rou sseau tako zelo ver jame , da ga tvega pos tavi t i

kot samo srč iko družbenega sporazuma, pa mu bo pr iš lo nasprot i v nekol iko mučni pre-

oblek i . Dvor jen je gospe maršalov i , k i je v glavnem sesto jalo iz tega, da j i je dozirano pre-

bira l Novo t-ieioise (ki jo je takrat skleni l podaljšat i še za dve poglavj i) , se zanj ne bo

končalo ugodno. Transgresizem se mu bo pr iskut i l , a nedolžnim ga bo še naprej pr ipo-

ročal , me dtem ko se bo sam dolgočas i l .

Pas de doux je s icer p lesni korak, je pa tudi JeanJacguesova maksima, s katero s i po-

maga v žen skem salonu, kadar ga vanj posa di Jupi ter . Jea nJa cpu es ne zna plesat i , š to -

rast je kot le kaj in nit i konverzaci je ni vešč: Iskr ivi odgovori sogovorniku mu vedno pri-

hajajo s fazno zamud o. Ker pa mu ver jam ejo na bese do, podce njuje jo oz irom a kar spre -

gledujejo njegovo vel iko l jubezen do gospe maršalove, gospe de Luxembourg. Kako je

njegova duša tak rat p lesala Ber i te zadnj i dve pogkavji Nove H eloise če se žel i te prepr i -

čat i o tem.

Ta ko ze lo jo je l jubi l , da j i je na pos led raz ode l »vse«. Tiste ga , kar je rekel, ni hote l reči, a

čeprav se je upiral, je pr išlo iz njegovih ust - in ker ni pr išlo naravnost Iz srca in narav-

nost v n jeno srce, torej po rouss eau jevski kral jevsk i pot i , je povrhu izpadel še kot zahrb-

tnež. Oglejmo s i ta inc ident , saj nam bo dal z lahka ugledat i posebno mikavnost Rous-

seaujevega dar i la.

Gorje ljubezni

Jean-Jacques je takrat prepisoval izvod Nove Heloise za go spo d'H oud etoto vo, k i je b ila

po njegovih zat rdi tvah edina resnična l jubezen njegovega ž iv l jenja. Pr is l in l la se je gos-

pa marša lova. Jean -Jacpu es se spomin ja :

»Ho tela je zase en prepis pod ist imi pogo ji . Obljubi l

sem j i ga in ker sem jo tako spre jel v štev i lo sv o-

j ih naro čnikov , sem j i v tem smis lu na pisal neka j

vl judn ih in pr i jazn ih bese d; tak šen je vsaj bi l mo j

namen«.

Gos pa m aršalova pa odgo vor i v p ismu, ki je Jea n-J ac qu esa »potegn i lo iz oblako v«, me d

drugim tole:

»Tukaj nekaj vaših lastnih izrazov iz vašega pisma:

'Čeprav ste gotovo moja odl ična naro čnica, mi je

venda r le težko sprejem at i od vas dena r; pravzaprav

bi jaz mo ral pla ča t i vese lje, da bom sm el de lat i

za va s'. O tem ne bom rekla nob ene . Ob žalu jem le, da

mi nikdar ne govor i te o svojem zdravju. To me nadv se

zanima. Ljubim vas iz vsega svo jega srca in zagotavl jam

vam, da mi je hud o pis at i o tem, ko bi vam n ajraje to

sama p ovedala. Gosp od de Luxemb ourg vas l jubi in vas

pr isrčno objema«.



Mi ne vemo, ali je poleg c i t iranega v gos pej ine m pismu Je an -Jac qu es rekel še kaj, v id i -

mo pa, kaj mu je pr iš lo nazaj . Jea n-Ja cqu es je nek akše n go spej in dolžnik, pa mis l i (saj

je me šča n?), da ne sm e zaračuna t i ; celo p lačal b i to vesel je, ki bi po njegovem moralo

s icer ostat i neomadeževano. A vzemimo to kot v l judnostno f razo Glede gospe d'Ho-

ude totove nam J ea n-Ja cqu es odkr i to pr izna, da s i jo je poželel tudi kako drug ače, s icer

pa to, da j i je zara čun al, ni bi lo za teda nje nravi nič neo bičajn ega Ka j pa pravi go spa

maršalova? Obžaluje, da v občevanju z njo Jean-Jacques brzda svojo hipohondr i jo. To

bi jo zanimalo , Je an -Ja cq ue s pa j i to krat i , ne poda ri j i žel jene bes ede , pač pa bi jo ho tel

na plah tat i s t ist im, kar mu že sam a po nuja v dar kot svo jo »besedo «. To, kar žel im jaz, da

njej, in to, kar mu ponujam, vzame od nje. Sklep: očitno je zal jubl jen v gospo d'Houdeto-

tovo. A kot da bi tega že tudi brez tega ne ved eli .

Jean-Jacques je »po dal jšem vznemir jenem preudarku« odpisal ;

»Od svojega zad njega pisma sem stok rat in s tokrat pregledal

zadevn i ods tavek. Preudar i l sem ga po njegovem

lastnem in prvem smislu; preudari l sem ga v

vsa kem sm islu, ki bi mu ga bi lo možno d at i, in pr iznam vam,

go spa ma ršalov a, da res ne vem , al i se moram jaz

opravičit i vam al i se morate vi opravičit i

meni«.

Ta domis lek, kdo naj b i se komu opravič i l , je za Rous seauja karsed a znači len: uporabl ja

ga, da z nj im kulpa bi l iz i ra ar is tokrate. Tak o kot n i odkr i l gospej ine užal jeno st i in ohlad i-

tve, tako tudi nI odk r i l uč inka dom is l ice o me njavi opravič il . Kar Jean -Jac au es da, je nuj-

no dobro, In kar sprejm e, prav tako .

S tem pa nevšečnost i še ni b i lo konec. JeanJačoues je hotel s prepisom svojega roma-

na gospe maršalovi še posebej ustreči In tako je pr išel na misel, da bi moralo bit i tam

notr i nekaj Izjemnega, nekaj, kar bi bi lo samo zanjo In za nikogar drugega. Toda misel je

bi la že determ inirana: že nekaj časa je namreč imel nap isane Pustolovščine milorda Ed-

varda, glede katerih je omahoval, al i naj j ih uvrst i v roman al i ne. Odloči l se je, da j ih ne

bo, in ko je spoznal gospo Luxembourg, je našel tej odločitvi v pr id še razlog več. Kajt i v

teh pustolovščinah nastopa neka - po njegovih lastnih besedah - zoprna r imska mark i-

za, In ta markiza ima n eka tere po teze, ki bi j ih bilo mog oče p risod it i go spe ma ršalovi.

Kdo bi j i j ih lahko pr isodi l? Jean-Jacques pr isodi zmožnost take grdobl je z lobnim jez i-

kom, sam pa ne ve, da je med mark izo in ma ršalko kaka p odob nost . N atančn eje: izbez-

al i jo bodo in jo Izdali t ist i z lobnež i, ki ga pre gan jajo In ki j ih v ne kate rih tre nu tkih imen uje

tudi druga če, nam reč »m oja usoda«.

»Toda v goreč i žel j i, da bi ob og at i l njen izvod z nečim ,

kar bi ne bi lo v nobenem drugem, sem se domisl i l

t is te nesrečne pustolovščine in napravi l načr t ,

da j ih doda m v Izv lečku. Ne smise lni nač r t , č igar

čud aštva ni mo či raz lož i ti druga če ka kor s s lepo

uso dno st jo, k i me je vodi la v pogub o«.

Tako se Jean-Jaques, če naj tako rečemo, ne da bi s tem kaj mis l i l i , zaman bor i z Ro-

useaujem, saj je odloč i l o Iz idu Jupi ter . Beseda pr ide na dan in Jean-Jacques zaman

ovi ja dar i lo v celofa n prek avci j in kom entar jev :

»Bi l sem tak o neum en, da sem napravi l t is t i

izvleček zelo skrbno in pr izadevno in da

sem j i poslal ta odlomek kot naj lepšo stvar

na svetu, hkrat i sem ji pa seve da spo roči l ,

da sem izvirnik sežgal, kar je bilo res, in

da je izvleček sam o zanjo ter da ga nikd ar

ne bo videla živa duša. razen če ga bo on a

sama kom u pok azala; ne samo, da ji s tem

nisem d okazo val svoje prev idnost i in ot>-

z i rnost i , kako r sem nam eraval , marveč sem jo



še opo zori l , da bi tud i po mojem m ogli l judje

združe vat i z n jo t is te p oteze, zaradi ka ter i ti

bi lah ko bi la razžaljena. M oja zab itost je

bi la tol ikšn a, da nisem n it i najm anj dvom il, da bo

kar očarana od mojega ravnanja«.

Kot nam pove Jean-Jacgues, ni od gospe nikol i prejel t ist ih poklonov, ki se j ih je bi l

nadejal . Kvin tese nca , k i jo je podar i l , pa je doživela tako usodo ; gosp a m aršalova je ni

hotela zadržat i zase in je pustolovski tekst - tak je zares v vsakem pomenu besede -

poslala žene vskim založnikom . Roussea ujevo dar i lo je vrni la njegovim rojakom.

Odt is t ihmal uvrščajo zadevni izv leček kot dodatek k izdajam N ove Heloise. Potem, ko ga

je bi l Jean-Jacgues iz loč i l , ker je oceni l , da bi š t r le l iz s iceršnjega romanesknega šv i-

carskega pejsaža, je opravi l pot - letečega l is ta«: beseda je ostala, p ismo pa je letelo

dalje t ja v Švico in do daljnega obt ičalo tam, od koder naj se sploh ne bi ganil . Jean-

Jac gu es je - tu ima mo dob re raz loge, da mu ver jamem o - Izvi rn ik res unič i l, potem ko je

prepis podar i l gospe: ko je napravi l poklone, j i je hkrat i ponudi l jamstvo, da ne bodo o

tem ničesar zvedeli (on pa še predvsem ne). Tu se ne bi želel i ozirat i za računom, ki je

botroval temu propadlemu poskusu, vzpostavi t i zarotnišk i pakt - če je sploh š lo zanj .

Za dos tuje, da Jea n-J ac gu es tudi s icer n i mogel tega zadržat i zase

Če bi namreč hotel Edvardove ljubezni, k i so res bi le preveč podobne njegovim, da bi se

mogle es tet ičn o v k l juč i t i v id ilo CIarensa, zares izk l juč i t i in j ih iz loč i t i kot ekskluz ivno da-

r i lo za gospo de Luxembourg, bi bi lo dobro zabrisat i vse sledi, t . j . izkl jučit i iz romana še

dve od Edvardovih pisem VVolmarju, ki sporočata epilog r imskih avantur. Če pa ju je že

pus t i l tam, naj b i o tem vsa j molčal In prep ust i l rouss eau logo m iz Societe Jean-Jacques

Rousseau, naj se s s imptomom znajdejo kakor vejo in znajo. Vendar ne: ker ne zaupa

rousseaulogom oziroma ker ni pr ipravl jen čakat i posthumnega zabavnega učinka, kar s

prstom poka že na »skr ivnost«. Tak o gre in napiše v opo mb i pod čr to, da je zaradi teh in

teh raz logov - k i se skora j dob ese dno ponovi jo - vrgel neka j ven, in doda: kakš no reč pa

je že t reba prepust i t i v ugibanje bralcem. Skr ivnost je ustanovl jena in bralcu, k i se bo

pregr izne sk oz rom an, bo napos led razodeta v »epi logu«.

Mar niso tedaj sprenevedavi t is t i pasusi v Izpovedih, k jer Jean-Jacpues brez zadrege

razkr iva, da še danes ne ve, kaj je ohladi lo gospej in žar? Mar je Jean-Jacpues res tak

butel j , da ne bi vedel že vnaprej, da bodo t isto, kar bo dobil nazaj, pač posebne vrste

kompl iment i?

Gospa maršalova je skupaj z dar i lom prejela spremno pismo, k i daje navodi la, kako je

dar i lo t reba sprejet i , razum et i , uporabi t i , da ne bi zasm rdelo daleč naoko l i , vendar pa je

Je an -Ja cp ue s še podlejš i : osn ovn o navod i lo, k i je prav zares ku lpabi l iz i ra joče ( in k i tudi

pojasni , zakaj se je gospa maršalova ohlaja la postopoma, ne pa v t renutku) , je namreč

zapisano že v samem dar i lu. Dar i lo je bi lo s icer napisano, še preden se ga je JeanJac-

pue s n am en il poda rit i gosp e, a v t istem hipu, ko je nale tel na primern o žrtev, se je tudi že

odloči l . To rej mu bom o radi ver je l i , da je sk leni tev zn ans tva z go sp o ma ršalovo nasto pi la

kot zelo dober raz log, da r ims ke pus tolovšč ine izk l juč i iz romana, dodal i pa bomo, da je

bi la narava tega raz loga povsem drugačna kot jo pr ikazuje: n i namreč okusno dvakrat

ponovi t i dober štos. Ins inuaci je, navodi la in komentar j i spremnega pisma so tu zato, da

kondic ionira jo žr tev za odloč i ln i udarec, a ta udarec ni znova nič drugega kot ins inu-

aci ja, navodi lo in kome ntar . In če so bi le pus tolovš čine nap isane že prej, to l iko bol je: n j i -

hov pisec se je s tem uvrst i l med vsevidce , k i že davno pre d pr ihodom nakl juč ne žr tve na

oder komedi je zagledajo njen k lavrn konec in napovejo njene t rz l ja je. V tem pogledu se

Jea n-Jac pue s obna ša kot prava ins ti tuc ija .

Preseže k v dar ilu, k i s i ga je gospa ma ršalova zaželela, s tem ko je hotela prepis p od /sf / -

mi pogoji, je tudi dobila, in sicer v najb ol jš i možni obl ik i , v obl ik i eks kluz ivn e fabu le No-

benega dvoma ne more bit i več, kdo je t ist i , katera je t ista, ki zgodba o njej pr ipoveduje

No, in kaj je take ga v tej fab uli? bo vpra šan je, ki je zda j na vrst i Naj jo prebere, kog ar za-

mika. Ve pa naj, da se tam nič ne pojasni o Ro ussea ujevi h om ose ksu alno st i V laču ga, k i

JO

je ma rkiza pod ari la Edv ardu in ki |i je Edv ard po dari l dragu lje, ki j ih je vlačug a zavrni la,

I 13



ker je , ravna je se po kode ksu l jubezenskega razsodišča s redn jeveške M ar le de Ch am -

pagne, g lede katere Georges Duby sumi, da se za njenim Imenom skr iva moški osebek

- ta v lačuga s povsem pr i jetn im Imenom, k i je torej meni la, da ni prav, če žens ka spre je-

ma dar i la od m oškeg a, k i mu ne kan i dat i t is tega, kar bo zahteval že nasledn j i t renu tek,

je, podar jena kot je b i la, povzroči la pr i Edvardu t renutek š ibkost i , v katerem je skušal

poda r i t i drag ul je vdrugo - tokrat m ark iz i . Venda r so dragul j i z letel i skoz okno. Ko gos pa

de Luxem bou rg p rebere do tu, k jer jo zgodba interpel ira, k jer jo odgovor subjek t iv i ra, je

obenem že deležna poduka, kako se ne sme ravnat i s svežnjem p apir jev, kal igra fsko po-

pisanih z obsceno hlapčevo vednost jo. Brez tega poduka bi b i lo kul turnim rel ik tom tež-

ko In tudi mi se zdaj ne bi naslajal i . Nemara lahko še dodamo, da je gospa maršalova

prebrala zgo dbo pravi lno, če tud i je nI doum ela pravoč asno. K o je o stvareh o dločala pi-

sava namesto salonske konverzaci je, je pač bi l JeanJacgues t is t i , k i je prehi te l ostale.

Go spe j lno neugod je bomo ozna či l i s pos ejm skim vpraša njem (Joj, kam bi del?) , a odg o-

vor nanj nI simetr ičen. Kako bi se namreč osmešila, če bi dari lo vrni la darovalcu, kot da

je nekakšna v i tezova dama.

Potemtakem preostane bržkone en sam Izhod, in ta je konec koncev suger i ran v spre-

mn en p ismu : »I, t ja, od kod er s e je vzel i«.

* * *

Ženevska var ianta Izpovedi, tako Imenovani Ženevski rokopis, ima edina to le preambu-

lo, napisano z vel ik imi črkami, da bi uč inkovala tudi pr i mlopih. V s lovenski prevod je

niso vkl juč i l i , zato je res prime ren ča s, da se se zna nim o z njo:

»Pred seboj imate por t ret č love ka, edini , k i točn o s l ika

člove kov o naravo v vsej n jeni resn ičnos t i , k i obstaja

in bo morebi t i vedno ob stajala. K dork ol i s te že, k i vam

je moja usod a al i moje zaupan je dalo, da razpotegate s

tem zvezko m - rot im vas pr i vseh svoj ih tegob ah, pr i

vaše m dobre m srcu In v imenu celotn ega č loveštva : ne unič i te

tega en kratne ga in kor is tne ga de la, ki zna s lužI ti kot

Izhodišče za pr imer jave v preuče vanju l judi , k i pa se

mora se veda šele začet i , in da ne iz t rgate čas t i m ojega

spomina ed inega zanes l j i vega spom enika mojega zn a-

čaja, ki ga so vražn iki niso pop ačil i . Če pa ste tudi

v i sami eden teh neizprosn ih sovraž nikov, pre neha j te

bi t i tak i nasp rot i mojemu pe pelu in ne pre naša j te

vaše k rute nep ravično st i še v čas , ko ne bomo ž ivel i

več n it i v i nit i jaz, tak o da si boste lah ko vsa j

enk rat po laskal l . da ste bi l i vel ikod ušn i in

dobro tni , ko bi lahko bi l i hudo bni in m aščeva lni :

če je sploh mogo če imeno vat i mašč eva nje to, da

povz ročate z lo č lovek u, k i ga ni n ikol i n i ti p ov -

zroči l nit i hotel povzročit i«.

Sled i lo je še ka kih dese t vrst ic, ki pa j ih je ne ka ne ma rna roka odrez ala.

Bo jan Baskar



do po lnitve svo je fi lozof i je. Kl jub tem u, da je Fichtejevo po jmo van je boga In vere v boga -

zna či lno je, da pr i FIchteju bog ne nastopa ločeno od vprašanja vere vanj - v tekst ih jen-

skega razdobja nakazano, pa vendar le ostaja marginalno. Pogled v tekste Iz konteksta

spora o ateizm u pa nam om ogoč a še to, da opozor imo na enega od osredn j ih F ichteje-

v lh konceptov. Gre za koncept transcendentalnosti, k i pom eni odloč i ln i mom ent enotno -

st i Fich tejeve f i lozof i je, kakor točno pr ikaže Georg Gurwitsch. ' ' Fichtejeva t ransc end en-

talna f i lozof i ja Izstopa iz zgol j spoznavnoteoretske določenost i pojma t ranscendenta-

l izma, kakršna dominira pr i Kantu, ter pravzaprav spoznavnoteoretsk i značaj tega poj-

ma povsem podredi nravno utemel jeni določ i tv i dejavnost i subjekta. In temu f i lozofske-

mu stal išču, na katerem FIchte vztraja kl jub notranj im prot islovjem, ki j ih poraja to sta-

l išče, zap ade tudi pojem boga. Glede na to stal išče seveda F ichte ne more pod nobenim

pogojem pr is tat i na kakršnokol i s ta l išče ateizma, kar pa ne pomeni, da Fichte ni kr i t ik

religi je.® Č epra v je ta kr i t ika razvita v »sublimni« formi skl ice van ja na moralni teme lj rel i-

g i je, pa je z upoštevanjem pomena Fichtejev ih pojmov v danem socialnem kontekstu

mogoče reči, da gre pri FIchteju vendarle za eno najradikalnejših kr i t ik rel igi je z Ideali-

st ičnega stal išča.® V »O razlogu« Fichte vpelje svoj zapis kot izpolnitev naloge, ki mu jo

zada ja dolžno st dop olni tve n jegove f i lozof ije. To nalogo pa s i Fichte zastavi tako, da za -

hteva status vel javnost i »takoimenovanega moralnega al i kakršnegakol i f i lozofskega

dokaza božjega upravl janja sveta.« ' Fichte razvi je svoje stal išče v zoperstav i tv i t rans-

cendentalnega gledišča stal išču t . lm. naravoslovnih znanost i . S lednj im se po Fichteju

čutni svet kaže kot absolut , ker se enači z absolutno bi t jo. V predstavi te znanost i je

»svet v seb i utem eljen a, v sebi izpoln jujoča se In prav zato organ izirana ter orga nizirajo -

ča celo ta, k i vseb uje v svoj ih ima nentnih za kon ih in v samem sebi vzrok vseh v njem na-

stopajoč ih fenomenov.«® Vkol ikor potem čisto naravoslovje skuša razložit i svet in nje-

gove forme iz smotrov intel igence (kar implicira že^pojem razlage oz. pojasnitve), se

znajde v totalnem nesmis lu. Preko te težave s i potem po Fichteju skuša

pom aga t i s s tavko m o intel igenci kot poče lu vsega čutneg a sveta. Iz tega potem po F ic-

hteju s ledi jo nerešl j iva vprašanja, kako se v predstavi s tvar jenja Iz n iča intel igenca

sprem eni v mater i jo, oz. kako neko večn o od prej dano m ater i jo modi f ic ira. Temu Fichte

zoperstav i svoje gledišče: »Če pogledamo čutni svet s t ranscendentalnega gledišča,

seveda vse te težave izginejo; čutni svet potem ni n ikakršen za sebe obstoječ svet : v

vsem, kar opazimo, opazimo samo odsev naše lastne notranje dejavnost i .«® To po-

meni, da je vero pot rebno - spr ičo težav »naravoslovnega stal išča« - utemel j i t i v nad-

čutnem svetu. In kaj je nadčutni svet? Jasno je, da sta to: »Jaz sam m moj nujni

s m o t e r . T u se , m imogrede povedano , s reču jemo s »k roženjem« F ich te jevega a rgu-

me nt i ranja, kaj t i »Jaz sam delujem« v svobodi , k i je določen a s smotrom, pr i čem er svo-

boda pomeni moč nad vsem čutnim in njen smoter je nadčutno. V nadal jn j i izpel jav i iz-

stopa tudi proizvodnja harmoni je v »mojem bistvu« kot produkci ja enotnost i med

»mojo« vol jo in mišl jenjem. Ta izpeljava se potem zakl juči takole: »Ta živeči In delujoči

moralni red je sam bog ; ne potreb ujem o nika kršne ga druge ga boga in nobene ga drug e-

ga ne moremo do je t i .«" Na tem mestu uč inku je F ichte jev po jem t ranscendenta lnos t i

ko t skupen abs t rak tnemu po jmu sub jek t ivnega (Jaza) , kakor tud i po jmu empi r ičnega

umne ga indiv idua. V »O razlogu« se tako znova ar t ikul i ra jo kateg or i je moralne dejavn o-

st i kot t is te, v kater ih je končno postavl jeno v relac i jo z neskončnim, pr i čemer se zdaj

tudi ekspl ic i tno pojasni , da je produkt t ranscendentalne dejavnost i Jaza tudi vera v

boga, IZ katere je šele mogoče sk lepat i na obstoj boga. Vsekakor pa izhodišče ni b i t

tako v formi čutnega sveta kakor v formi boga. Pojem boga kot posebne substance je

nemogoč. Tudi tu se torej kaže Fichtejev a priori brez ostanka, kaj t i vsako spoznanje o

čem er kol i »zunaj« subjek t ivneg a je vrnjeno na samo spoz nanje, po katerem je šele mo-

goče reč i, da neka j je, pr i čem er je vsak mod us bi t i razpozn an kot prod ukt de javnos t i su -

bjekt ivnega. To pa je možno predvsem zaradi smotra subjekt ivne dejavnost i , smotra, k i

je loc i ran v nad čutno , k jer subjekt tudi pr ispe do go tovos t i boga.

Fichtejeva reš i tev teološkega vprašanja na f i lozofsk i ravni , kakršno je razvi l v pravkar

obravn avan em spisu , je v osn ovi ohran jena tudi v »Apelu«, le da spr ičo impulza, k i ga je



is t imi nasprotnik i (če odmis l imo nove nasprotnike v Fichtejevem lastnem romant ičnem

taboru) , kakršni izstopajo v sporu o ateizmu. Nasprotnik i , k i so banalni zastopnik i fev-

dalnega reda, katerega Fichte zapopada v formul i »moralne pokvar jenost i«, posedujejo

tudi te j pokva r jeno st i pr i lagojen o rel ig i jo (z lobni bog ) in zavira jo naprede k em pir ičnih

razmer v smer i razvoja k v ladanju samega nravnega zakona. Dopolni tev nravnega na-

uka v »O razlogu . . .« je tako povs em »organska «, kaj t i moč tega zakon a je enak a bo žj i,

izpolnjevanje dolžnost i , k i jo ta zakon nalaga, je tudi edina »prava« praksa rel igi je. Iz te

konsekvence pa je mogoče razvi t i tudi moment , k i ga imanent is t ične interpretaci je sko-

rajda ne všteje jo. Fichtejev o postul i ranje do lžnos t i kot pogoja rea l izaci je abs olutne svo-

bode je nam reč še en vezni č len med Fichtejev im f i lozof i ranjem in f ran cos ko revoluc i jo.

Kakor se Robespierr t i funkcioniranje teror ja ne kaže kot prot is lov je konceptu real izaci-

je svobode, tako se tudi Fichteju kaznovanje t is t ih indiv iduov, k i ne izpolnju je jo dolžno-

st i, ne kaže druga če kot izpolni tev zahtev nravne ga zako na, kar je opaz no že v Pr isp ev-

ku k popravi sodb publ ike o f ranco ski revoluc i j i in jasno izrečen o v Osn ova h naravn ega

prava. Oglejmo s i to konsekvenco v njeni prvotnejš i ar t ikulac i j i v »Pr ispevku«: »Al i de-

jansko pogodba obstaja a li ne, tega ne ve nobeno drugo bi t je kakor t is to, v katerem je

za oba ob či not ranj i sodnišk i s to l , eks eku t ivna oblas t nravnega zako na, bog.« '® Je tore j

pot rebno loc irat i » i rac ionalno« šele v tekste spora o ateizmu? Empir ična konsekvenca

z božjo izenače ne ob last i nravnega zak ona se prav tako kaže z is to »raciona lnost jo«, k i

je v tem pr imeru razvidna disc ip l in i ranost : »Če državl jan pr izadene družbi neodtuj l j ive

č lovekove pravice (ne samo pogodbene pravice) , potem ni več meščan, je sovražnik, in

družba ga ne prepust i pokori, maščuje se mu t . j . obravnava ga po zakonu, ki ga je

prekrš i l .« '® Fichte se je s icer zavedal »teror is t ičr fe« konsekvence svojega postul i ranja

absolutne svobode, vendar pa je ni opust i l , ampak je skušal s poudar janjem In razvi ja-

njem vzgojne dejav nost i kon cipirat i indiv idua (m eščan a) na ravni et ične zahteve. Z raz-

v i t jem pojma rel ig ije v terminih m oralnega reda je kondic ion iranos t indiv idualnega glede

na s is tem svobo de še bol j okrep l jena. Da Fichtejeva to leran tnos t n i sam o f ingirana, nas

prepr ičuje že dejstvo, da je v Žurn alu objav i l »ateis t ični« Forberg ov tek st . Vendar pa gre

tudi za to, da Fichtejevo kon cipiranje boga kot et ične kateg or i je razbi ja mo nol l tost »ob-

veznega« verovanja in prepušča produkci jo re l ig iozne (samo)zavest i p lural i tet i družbe-

ne (moralne) prakse , zaradi česar je v pol i t ik i Fichte - kakor večina vs eh razsv et l jence v

- zagovornik ločenost i cerkve od države, pr i čemer je cerkveno občestvo zasnovano na

posebn i pogodbi .

Vrnimo se k vprašan ju prem ika v Fichtejev i f i lozof ij i , k i se po sporu o ateizmu poka že v

reformulaci jah spekulat ivne f i lozof i je in v spisu Poslanstvo č loveka, na osnovi katerega

H. Verg niol le de Chan tal neko l iko prece ni domet F ichtejeve f i lozof i je, a s icer v nasp rot ju

z zgora j omenjen imi in terpre tac i jami v osnov i točno opredel i in tenco F ichte jevega

»teološkega« prem ika: »Pri Fichteju č love ku nI več t reba iskat i raz logov svoj ih aktov in

mater i je svoje svobode v bogu al i v t ranscendenci moralne zavest i ; kar je pr i Fichteju

glede na Kanta novega, n i n ič drugega kakor rehabi l i tac i ja konkretnega indiv idua, k i je

s icer povsem fundiran v ontologi j i , k i postavl ja total i teto enotnost i in raz l ike, t ranscen-

den ce In imane nce, ontologi j i , k i def in i ra raz l iko ter ekster iorn ost kot mom ent in pos eb -

ni e lement v celotni b i t i , pr i čemer ta ekster iornost vrača konkretnega č loveka k vsej

po lnos ti n jegove f enomena lne s v o b o d e .F ic h te je v a uvedba ve re in boga - ob pogo je -

nost i s lednjega s prv im - torej n ikakor nI uvedba novega fundamenta, kakor skušajo in-

put i rat l »k las ične« meščanske interpretaci je, ampak prej nasprotno: je zvedba boga na

»racionalni« temel j Fichtejeve zastavi tve subjekt ivnega. Mimogrede naj omenimo, da je

pos kus teh interpreta ci j v osno vi mo t iv iran s težnjo s i tu i rat i Fichteja v t radic i jo f i lozof i je

ž iv l jenja, iz česar tudi s ledi pr ip isovanje fundamentalnost i » i rac ionalnemu« pojmu vere.

Iz naše raz lage pa s ledi drugačna konsekvenca: Fichte v svoj i zastavi tv i re l ig i je ravno

razvi je mo ment o bčega , s kater im se stapl ja indiv idualno, k i je tako še doda tno af i rmira-

no v svoj i indiv idualnos t i kot žar išču pro duk ci je občega , k i kon čno zao bsež e tudi boga

Darko Štrajn



Opombe

' Gre za prv i zvezek osmega volumna publ ikaci je Philosophische Journal einer Ge-

sellschafl TeutscherGelehrten,

k i je izšel jese ni 1798.

^ J .G F ichte - Ge sam taus ga be der Bay er isch en Akadem ie der VVissenschaf ten I I I/3 ; s ,

356

^ Cf.; Heine, H.; Zur Ge sch ichte der deu tsc he n Phi losoph ie, Ber l in 19 56 ; s.160

* Knj iga Georga Gurvvi tscha Fichtes System der konkreten Ethik (Tub ingen 1924) goto-

vo še vedno pomeni enega od pomembnejš ih pr ispevkov na področ ju proučevanja F ic -

htejeve f i lozof i je. Delo se odl ikuje po temel j i t i argument i ranost i s ta l išča o enotnost i

vse F ichtejeve f i lozof i je, pr i čemer osvet l ju je speci f ičnost F ichtejevih f i lozofsk ih kate-

gor i j , ob tem pa, drugače kot vrsta drugih »meščanskih« interpretaci j (n.pr . Kroner jeva),

ne ostane zgol j na t rd i tv i o pr imatu prakt ične f i lozof i je v FIchtejevem f i lozofskem siste-

mu, kakor se kaže v kom parac i j i s Kan tom, amp ak izpe lje pr ikaz funkc ion i ran ja kateg or i j

n ravnega v F Ichte jevem t ranscendenta l i zmu. »Pomanjk l j i vos t« tega de la pa je mogoče

oprede l it i ko t n jegovo akcent i ran o » Im anent is t ično« an a l i t ično naravn anost .

® Pot rebno je ugotov i t i, da so mark s is t i čna proučev anja F ich te ja ta mom ent F ichte jeve

f i lozof i je večinoma spregledala. Lucidno pa ga je zaznal Heine v zgoraj c i t i ranem spisu.

Kl jub temu, da se Heine ne more str in jat i s F ichtejem, kakor se tudi ne more str in jat i z

drugo skra jnos t jo - f ranco sk im m ater ia l izmo m - zarad i »ant ipoetskega zn ača ja obeh«,

pa je vendar oč i tno, da v kom para c i j i F ichte jeveg a naz i ran ja s pog led i »s tar ih roma nt i -

kov« vendar le da je predn ost F ichte ju . Heine namreč v pante izm u s tar ih roma nt ikov raz-

b i ra težn jo k v rn i tv i h kato l i c izmu in s tarogermanskemu poganskemu pante izmu. Pr i -

spevek A.W. Gulyge; Der »Athe ismuss treit" und der streitbare Atheismus in den letzten

Jahrezehneten des 18. Jahrhunderts in

D eufsch/and v zborn iku

Wissen und Gewissen.

ra-

zen nekater ih histor ičnih dejstev, k i zaznamujejo dobo, v kater i se je pr ipet i l F ichtejev

spor o a te izmu, v n ičemer ne opredel i F ichte jevega f i lozofskega nazora v tem kontek-

s tu . Gulyga namreč svo j pr ispevek formul i ra na osnov i len inskega koncepta vo jsku jo-

čega se m ater la l izma , k i se je v obravn avan em čas u po Gu lyg i že kaza l v Nemči j i, p r i če-

mer mu F ichte nas topa kot sopotn ik tega t renda prepros to spr ičo de js tva, da je i zda l

Forbergov »ate is t i čn i« teks t . Pomen spora o a te izmu za F ichte ja tako v tem č lanku

sploh nI n ikakor opredel jen.

® F ichte jeva k r i t i ka re l ig i je se nam dane s u tegne ka zat i ko t arhet ip hum anis t i čne k r i t i-

ke , k i še vedno oh ran ja versk o na ravna nost , k r i t i ke , ki je ce lo v navezav i na ma rks izem

uspela m obi l iz i ra t i množ ice p redvsem v Južn i A me r ik i.

' C f . : G e s a mt a u s g a b e l / 5 , S.348

® lb id . ,s .349

® lb ld . ,s .349

lb id . ,s .351

" lb ld . ,s .354

Cf . : l b i d . , s .435

lb id . ,s .435

Cf . ; l b i d . , s .436

lb id . ,s .437

lb ld . ,s .444

" Gurvvi tsch, G.; F ich tes Syste m der ko nkr ete n Ethik, s .11 7

F ichtes W er ke (W al te r de Gruy ter & Co , Ber l in 197 1 ) ,B V I , s .113

Ibid., s.116

Chanta l , H .V.de; La prob lemat igue theo log igue chez F ichte , v ;Revue ph i losophipue

de la Fran ce et de TE trang ere, No 1,1980. s.9



Ingardno vski topo s t ipa »tu se s tem ne bom pod robneje ukvar ja l« v vseh svoj ih ra z l ič i -

cah nape l ju je k uved bi konce pta »anal i t ika kako r bi ga želel Ingarden«. Kot f igura bo ta

povse m legi t imen, nastavke b omo naš l i v ingardnove m teks tu - na mnogih me st ih;

». . . u odgovarajuč im anal i t ičk im ispi t ivanj ima moralo bi se pokazat i da zatečeni re lat iv-

no jed no sta vn i kva l i tet i pr ipad aju . .«' al i ;

»Takvim an al i t ičk im ispi t ivanj ima, koje uvek t reba vrš i t i na konkre tnem mater ia lu, t j. na

pojed inačn im u me tničk im del ima, moči če se post ič i s tvaran napreda k u estetici .®.

Na prvi po gle d bi bi l »ana li tik kako r bi ga želel Ingarden« lah ko podo bnik »za zna mo val-

cu es tets ke ga predm eta v kon tem plat ivni legi«. Ju pa ločuje nekaj pod robno st i ;

-za zn am ov ale c v kontemp lat ivn i leg i je kon s t ruk t , k i naprav i ingardnovsk o po l je kon s i -

s tentno;

- anal i t ik kakor bi ga želel Ingarden je koncept , katerega konstrukci jo omogoči jo na-

stavki v sam em Ingardnovem tek stu - in to prav t is t i , na kater ih se kon siste ntn os t pol ja

zamaje;

- mesta ne določe nost i v kn j iževno-um etn iškem de lu , k i na j j ih zaznamo valec v kontem -

plat ivni legi zapo lni a li dopolni , so, s t ruktu rno vzeto, funkc ionaln i pogo j za kon st i tu i ran je

estetskega predmeta in v samem delu niso posebej naznačena. Da bi sploh lahko na-

stopi la, je pot re bna po sebna obču t l j ivost zaznava lca;

- mesta, na kater ih se pr ičakuje udeležba ust reznega anal i t ika, so v Ingardnovem tek-

s tu posebej naznačena - ne kot mesta nedoločenost i , temveč kot mesta nedorečeno-

sti.

- z azna mo valec v kon temp lat ivni legi bodi subjekt , k i je ust rezn o o prem l jen

»pre svega odredenom otvorenošču za ak tua lne odredenost i dot ičnog umetn ičkog

dela, ko i posebnom oset l j ivošču za estetsk i akt ivne kval i tete što se u delu pojav l ju ju.

Konst i tu isanje estetsk ih predmeta zahteva, dal je, od subjekta koj l doživ l java sposob-

nost da, na osnovu odredenost i pojml jenih na umetničkom delu, otkr i je i konst ruiše

os ta le konkretne momente ko j i ods t ran ju ju mesta neoredenost i i b l iže odreduju es te t -

sk i predmet . Najzad, neohodna je i sposobnost za aktual izovanje č is to potenci ja ln ih

mom enata u umetn ičkom de lu , kao i za oč ig lednu rekons t rukc i ju ak tua ln ih mo men ata u

es te tske m predm etu, ko ji nedvosmise lno odreduju um etn ičko de lo. Ope rac i je š to ih v rš i

subjekt koj i doživ l java, povezane sa ovim t r ima sposobnost ima, nazvaču konkret izova-

njem estetskog predmeta.«®

- s č im pa naj bo opreml jen anal i t ik kakor bi ga želel Ingarden? Najprej in predvsem s

predo čbo, da jo predloga, iz katere izhaja, znanstve no delo, da ima torej opravi t i s sno -

pičem sodb o ust reznih predmet ih, predstavl jenih v s lo ju pr ikazanih predmetnost i . ' Te

sodb e pa so - v od no su do ust rezne p redm etnos t i , ki je, g lede nanje, t ran sce nd en tna -

resnične al i lažne; zajet je predmeta, za katerega sodbi gre, je adekvatno al i pa ne-

adekvtno predstavl jeno in v tem je tudi jamstvo za kr i ter i j sprejeml j ivost i a l i nespreje-

mlj ivo st i te al i one sod be.

IV

Pa vzemimo, da se bo anal i t ik kakor bi ga želel Ingarden, napot i l k pomnejš i obdelavi

delne ga ko nce pta vred nost i . Opr l se bo na to le pr imerno in spod bujeva lno izhodišče ;

»Pr i ovakvom stanju stvar i otvaraju se raz l ič i te mogučnost i t ip ičnih veza, zavisnost i i

nez avisn ost i medju estets k i neutraln im, znača jnim i es tets k i valentnim, a naro či to vred-

n im determinantama konkret izovanog umetn ičkog de la i n jegov ih es te tsk ih v rednost i ,

š to se konst i tu išu u ov im estetsk i vrednim odredjenost ima dela. Ove veoma raznovrsne

veze t reba da se podvrgnu temel jnom anal i t ičkom ispi t ivanju, jer b i nam tek nj ihovo ra-

z jašnjenje moglo objasni t i sušt insku st rukturu raz l lč i t ih dela. Tako bi b i l i uč in jeni prv i

korac i za ispravno razumevanje k ako po jed inačn ih um etnost i, tako i po jed inačn ih ume t -

ničk ih dela, I b io bi ut r t put za stvaran je teor i je este tsk ih vred nos t i i n j ihovog fun diranja u

um etničk om delu. Naravno, od toga sm o još vr lo daleko, i t renu tno nam je pre svega sta-

lo da steknemo or i jentaci ju u mnoštvu mogucih estetsk i valentnih kval i teta i da napravi-



mo pc iv remen i pre g le d var i jan ta i li v rs ta U tom c i l ju izv rš ice mo ovde jedn o sasv im pr i -

v r e m e n o r a z v r s t a v a n j e e s t e t s k i v a l e n t n i t i m o m e n a t a . k o j e č e m o , t a k o d j e p r i v r e m e n o ,

sv rs ta t i u ne ko l i ko g rupa . Več i nač in na ko j i se može uka za t i na ove mo m en te p red s ta -

v l j a t ežak metodo lošk i p rob lem, o ko jem ovde ne možemo pob l i že razprav l ja t i . Zadovo-

I j ičemo se t ir ne da na ved em o jedan b ro j p r ideva š to se u po jed in im jez ic im a upo t reb l ja -

va ju kao imen i t e l j i es te t sk i va len tn ih momenata . -®

- u po jed in im jez ic im a ? I ngard nu vedož e l jna t an ko ves tnos t in t em e l j i t os t n i s ta da la

m i ru , t abe lo p r idevn ikov , k i so v rab i ko t imen ova ln ik i es te t s ko va len tn ih mo me ntov , j e

p r ip rav i l v š t i r ih j ez i k ih : po l j šč in i , nem šč in i , an g leš č in i , f r ancoš č in i .

Ka j bo s tor i l ana l i t i k kakor b i ga že le l Ingarden? Ker bo kot nas ledn ik zg leden, se bo

obe s i l na jm an j na dve t oč k i iz nav edk a : na kon d ic io na l - »ka j b i b i lo s to r jen eg a , če b i . .

- te r na to , da se je Ingarden sam zavze l za svo jo tabe lo imenovaln ikov v š t i r ih jez ik ih .

Češ da je za čas na in nep opo lna .

Na jp re j pa bo pog leda l , na ka te r ih mes t ih se I ngardnova t abe la kaže za nepopo lno in bo

lahko vskoč i l s svo j im i dopoln i l i - od loč i l se bo seveda z lahka in se v tem pos lu tud i izč r -

pa l ; opozor i l i b i ga kveč jemu še na to , da je ob jek t , k i se ga je b i l po lo t i l , po svo j i narav i

ne izč rpen .

V

I n g a rd n o v a t a b e la i m e n o v a l n i k o v e s t e t s k o v a l e n t n i h m o m e n t o v s e č l e n i v d e v e t s k u p i n ,

vsak i izmed n j ih je pr i lago jen ih , a l i pa j im je moč pr i lagodi t i , po l jubno š tev i lo podskupin .®

Te po dsk up ine so n a jož j i okv i r , v ka te rem bo ta a li on i imeno va ln lk p r i še l do sv o jeg a po-

men a . I ngarden tud i p r ipom in ja , da ne b i sm e lo b i t i p re sen eče n je , če bo mo m orda op az i -

li, da se

»u raz l i č it im g ru pam a pona v l ja ju i s t e reč i , sa m o uze te u d ruge m zn ač en ju« . '°

K a j d o b i m o s t o o p o m b o - d a j e n a m r e č m b ž n o p r e d p o s t a v i t i h o r i z o b t a l n o p r e h o d n o s t

po l jubn ega im eno va ln ika od skup ine do sk up ine v t abe l i , da se bo lahko t ak ime nov a ln ik

- prek pr i lagodi tve - znaše l v vsak i izmed devet ih skup in tabe le - te pa hkrat i t vor i jo iz -

k l j u č u j o č a s e o b z o r j a p o m e n o v n j i m p r i l a g o j e n i h p o d s k u p i n ?

N ikakor ne napo t i j o k doda jan ju , t emveč obra tno - k odvzeman ju , k redukc i j i n - š tev l l a

imen ova ln ikov na en ime nov a ln ik , k i bo po vse m u s t rezn o zas topa l vse os ta le v vsa k i i z-

me d deve t ih skup in t abe le ; en ime nov a ln ik , k i bo t o re j d rse l vzdo lž in poč ez po t a be l i t e r

se p r i l ep l ja l na pom ene , k i so f i ksn i in op red e l jen i g lede na s kup ino , k i j i p r ipada jo .

V I

Do sem le je na loga an a l i t i ka , kak or b i ga že le l I ngarden . v ide t i p rep ros ta ; po vse m zan e-

s l j i vo se lahko d rž i do lo čbe , po ka te r i so vse i z jave v zna ns t v en ih de l ih

»su dov i , ko j i mo žda n isu sv i is t in i t i - i ne mo ra ju b i t i i s t in i t i , a l i ko j i sv i ima ju pre ten z i ju da

j e s u i s t i n i t i - . "

S tavke ko t j e » ta t abe la je samo začasna in nepopo lna- mora ime t i za sodbe ; če na j j i h

vzam e zares , so t o lahk o le res n ič no s tn e sod be .

K a k o r k o l i ž e - t o v r s t n e i z j a v e k o t o p o r e v e n d a r l e n i s o p o v s e m z a n e s l j i v e . S p o d n a š a j o

se t ako , da se mno ž i jo , ne ka ko na na ša jo ena na d rugo :

»Prv i korak ko j i t reba uč in i t i p r i l i kom pr imenj ivan ja l i s te š to smo je sas tav i l i sa-

s to j i se u t om e da se raz jasn i m no go zn ač no s t p o je d in ačn ih naz iva i da se po jed in ačn i ,

n j ima ob uh vač en i f eno me n i ( kva l i t e t i ) š t o je m og uč e č i s t i j e po jme i do ved u do o č ig le dn e

j a s n o s t i . « ' ^

VII

Če sooč imo navedka , k i se v I ngardnovem teks tu navezu je ta - p rv i t abe lo uva ja , d rug i j o

zak l juču je , s t em, da hk ra t i s luž i za p rehod k eksp l i kac i j i - bomo seveda lahko na h i t ro

po teg n i l i č r t o in sk len i l i , da I ngarde n na spro tu je sam seb i :

- na jp re j pozove mot r i l ce svo jega de la , na j sp reg leda jo nu jnos t zas tavka v p red lagan i

sm er i m obd e lu je jo ko nce p t t ak o , da ga bod o p r igna l i do p raga t eme l j i t e ana l i ze : zača s -



na tabela imenovalnikov estetsko valentnih momentov naj se dopolni , od tod pa bomo

lahko prešl i k razvozl javanju povezav, naspro t i j itd. med este tsko valentnimi kval i tetam i

- v razme r ju z ostal imi e lement i knj iževn o-um etniške ga dela.

- drugič pa Ingarden - na videz znenada - predlaga, da bi njegovi tabeli vendarle kazalo

pr ip isat i s tatus dovršenega spiska In naj svoj delež raje pr ispevamo ob raz jasnjevanju

večpom enskos t i posameznih imenovaln ikov .

Prvo vprašanje bo ob tem tole: katera Izmed obeh o pera ci j odn ese prvenstvo? Al i bo to

dopo lni tev začasne tabele imeno valnikov? Ne - kaj t i prej je t reba »f iks i rat i« predlaga n,

čeprav le začasen spisek imenovalnikov in na te j podlagi oceni t i , k je kak imenovalnik

ma njka, kje se j ih je spet n ako piči lo p reveč i td.

Manever, k i ga predlaga Ingarden, je nekako tak le: če bomo odlušči l i vse pomene, k i

tako aH drug ače p acka jo pol juben imeno valnik , ne bo ostal n i t i en pomen, temveč ime-

novalnik , pr ignan d o oči tne jasn ost i . B i lo bi namreč napak, če bi dom neval i , da je oč i tna

jasn ost v tem, da je imen ovalnik sam zase poln pom ena.

Nasp rotno: ov inek prek

n-1

pome nov je bi l po trebe n le zato, da bi se imeno valnik izčrpa l

v svoj i parazitski vlogi: parazit ira na pomenih, da bi se prikr i lo, kako sam zase nima nit i

enega. Vzemimo pr idevnik »otožen«; kot imenovalnik bo postal dejaven šele, ko ga

vstavim o v kon tekst t ipa

- ta in ta pr izor v tem in tem ig rokaz u je o tože n.

Dokler torej pr idevnika ne bomo našl i v določenem kontekstu, n ikakor ne bo pr iš lo do

njegove konkret izaci je v funkci j i imenovalnika, s kater im se estetsko valenten moment

izraz i , ta pa bo ob sodelova nju drugih m ome ntov, pr ispeval k estets k i vredn ost i Igroka-

za.

Venda r pa - kaj je t is to, kar pr idevnik ko t bes edn o vrsto pos ebe j zaznam uje? To, da je

zmo žen sub stant iv izaci je. In šele tako lahko n astopi kot Ime novalnik , ne da bi se po se-

bej oz ira l na kon tekst . Pr idevnik s i - prek zm ožno st i substan t iv izaci je - najde zas topn i-

ka, k i nastopi kot imenovalnik . Ust rezen zastopnik pr idevnika »otožen« bo samostalnik

»otožn ost«, ki Imenu je - kaj?

Nič več kot prav to zmožnost samo; uvedba Imenovalnika valentnost i estetskega mo-

men ta c il ja v to točko In s tem zgol j podvaja zmožn ost p r idevnika na grama t ični ravni -

seveda ne zato, da bi razmik, ki ga s tem dobimo, odpravi la al i nemara presegla, temveč

le zato, da bi ga kon cep tualiz irala. Če za prvi pr imer - ko se pridevnik »otožen« v fun kc i j i

imenov alnika najde v izbranem ko ntek stu - lahko rečemo , da vpel ju je imenovalnik v nje-

govi večpomenskost i , se bo druga izpel java - imenovalnik je pr idevnik z zmožnost jo

subs tant iv izaci je - iz tek la v nezm ožnost im enova lnika za kop ičenje pom enov. Druga iz-

vedb a sp odb ija prvo, ne da bi jo tudi razveljavi la. Ko Ime nova lnik drs i po tabe li , hkra t i ko -

pič i in zgubl ja pomene. Drugače rečeno: za Imenovalnik estetsko valentnih momentov

je bistv en o to, da je zm ože n imeti pom ene - in prav zavoljo tega nima n it i ene ga.

Vp rašan je pr imata - aH dopolni tev zač asn e tabele Imen ovalnikov al i raz jasnjeva nje

večpomenskost i Imenovalnikov - mora v te j točk i seveda past i . Kaj pa anal i t ik kakor bi

ga žele l Ingarden ? Tu di ta je ods luži l svoje - nI pa bi l ravno p ovse m jalov; pokaz al je na-

mreč na najmanj dvoje:

- da ingard nov ski s tavki t ipa »seveda smo od teme l j ite anal ize še zelo oddal jeni« nika-

kor niso sodbe - te namreč odlikujejo dvoje:

a) » . . . t rude se da pogode odgovara juče (ana logno odredene) predmetnost i u neko j

sfer i biča nezavisnoj od naučnog dela, na primer u realnom svetu, I na taj način ist iču

pretenzi ju da te predmete svoj im smis lom odreduju onako kakvi oni u sebi samima

jesu.« '^

b) sodbe bodo, po svoj i pretenzi ji , v s tavku tako ob l ikovane, da bodo om ogo či le bralcem

"da n astavl ja ju i razv i ja ju naučno is t raž ivanje .« '*

Pr imer s tabelo este tsko valentnih mom entov je ob tem še prav pose bej pouče n:

- ker ve. ko je tabela enkrat izgotovl jena, povedat i, da je tako nemogoča kot vselej že

dovršena: če za nje ponazoritev zadošča en imenovalnik, ki drsi vzdolž in počez po ta-

beli ter uhaja vsakemu pomenu, ki ga bomo navrgl i , da bi ga utrdi l i na enem mestu, pot lej



bo poljubno števi lo imenovalnikov, ki j ih bomo priredi l i tej al i oni izmed devet ih skupin

tabele, služi lo le kot empir ičen dokaz, da tabela »deluje«, nje funkcionalno mesto pa bo

s le jkopre j os ta lo nespremen jeno.

- ker se Ingarden, in to mu seveda ne uide, sam ujame v past, denimo, svoje učenjakar-

ske skrom nos t i a li pa raje previdnega ravnanja. Ker se mu je tabela tako lepo z aokro ži-

la, ne da bi sam to hotel, mora vstav it i varov alko , ki naj tabe lo odpre na drug em kraju -

namreč v opomb i, po kater i bodi prvi kora k, s tvar nuje, raz jasnjevanje več po m ens kos t i

po sam ezn ih im eno valniko v - s tem pa zapre pot, tako do ustrezn e analize, ki naj bi iz ta-

bele izhajala, kot tudi do raz jasnjevanja večpomenskost i posameznih inemovalnikov, k i

nastopi kot mašilo in kaže izkl jučno nazaj na tabelo. Kaže pa kaj? - Samo to, da ni kaj

zamaši t i . In v tem nastopi paradoksni moment tovrstnih maši l : da vselej kažejo nekam

druga m - ker n imajo kam p okaza t i , ker n imajo česa pokaz at i . To, da lahko n astopi jo tudi

v kaki drugi vlogi, npr. kot vezni člen, ki naj en fragm ent povež e z drugim, je dru go tne na-

rave in stvar funkcion alne porabe,

VIII

Ingardno vska maši la pa imajo še eno, zelo pome mb no nalogo: govor ijo namreč o tek stu,

katerega del so. Rada bi nam dopovedala, da tekst nikakor ni popoln, da ni nič drugega

kot uvod v temel jne estetske raz iskave, le nekaj razt resenih napot i l , k i naj nadal jeval-

cem začetega dela v l i je jo pogum za krepko oranje po začr tanem pol ju. Bistveno pa je

tole: kakor so že ta mašila vr l j iva, j im mora nadaljevalec, če naj se izkaže za vzornega,

na ses t i . Vze t i mora, kot da niso le pr iroč ni topos i, ki zade lujejo vrzeli , em več so hkra t i

še opore, po katerih sta razvit je in obmejitev ingardnovskega polja sploh možna; robovi

te temel jne zaslepi tve pa natanč no p okr ivajo dvoum je, k i smo ga izpostavi l i na zač etku:

al i je zaznava lec este tske ga predm eta v kon temp lat ivni legi bol j konce pt a l i bol j model?

IX

Vpra šan je je pravzaprav zavajajoče ; ne gre to l iko za di lemo kot za niansiranje, do kate -

rega pr ide ob obdelovanju nekega koncepta. Po postavi je zaznavalec v kontemplat ivni

legi zago tovo konce pt , če ga vzamem o za mode l , smo ga pr ikrajšal i, razrahl ja l i n jegove

vezi s pol jem, ki ga obmejuje, je njegovo razvit je, hkrat i pa sam ni kaj več kot le eden od

mo me ntov tega razvi t ja.

Zn ači lno je že to, kako Ingarden sv oj kon cep t vpel je. Pravi namreč, da je pri vseh kon-

troverzah, ki razrezujejo knj iževno teoret iziranje, najbol j boleče to, da gre za srečavanje

delnih teoretsk ih konc eptov , kar seveda ni kdo vek ako plodno. Čut i t i je pom anjkan je o s-

nov, o kater ih s i kajpad a ne bomo dom iš l ja l i, da nesp orazu me lahko odpravi jo, utegn ejo

pa dopr ine st i k temu, da bodo t i delni konc ep t i eden druge ga pr ipoznavali . Kaj torej po-

nuja Ingarden? Grunt , na katerem bo mogoče zasnovat i , tako epistemologi jo knj iževne

znanost i kot tudi metodologi jo pr is topa vsaj k nekater im vprašanjem iz estet ike. '® Že

uvodoma se zavzame za to, da naj se njegov koncept izvozi iz njemu lastnih krajev - v

pokraj ine, za katere Ingarden meni, da so z nj imi v sorodstvenih odnosih. Kaj pa mu za

to jamč i? Nič - saj mora, po nekako t r ide set ih let ih od prvega izida » Spozna vanja knj i -

ževno um etniškeg a dela« , ugotovi ti , da še vedn o ni

»izvedeno zadovol javajuče razmatranje problema koj i se odnose na saznavanje knj i -

ževnog um etničkog dela, tako da moja knj iga - sada u prošireno j reda kci j i - i dana s još

može bit i upotrebl j iva«. '®

Al i pa je koncept lahko dejaven kar tako, sam zase? Nikakor ne - »Spoznavanje knj i -

ževno umetniškega dela« naj sproducira t is t i najš i rš i okv ir , določene, č is to posebne

oko l išč ine, v kater ih je m oč

»post ič i is t insko sazn anje knj iževnog dela, pa i knj iževnog um etničkog d e la « ."

Koncept je v tem pr imeru rezul tat , končni sežetek, k i s i ga obetamo od obravnave, ne-

kaj, kar bo izstopi lo na sam em kon cu - kot pro du kt ob ravna ve (za to nam gre) in kot njen

učinek ( to se nam posre či , če poteku razdelave ne bo ušla nobena po drobn ost , če se ne

bo vplet la kaka nepri jetna slučajnost i td ) ; m šele tu ga bomo lahko vzeli za model, saj



od njega vendar p r ičakujem o, da nam bo znaša l na kup - rezul tate, namreč

"pou zda ni ja oba veštenja o vred nos t i dot ično g dela«.'®

NI pa nobene ga dvom a, da mora bi t i tudi na zače tku - če n aj ima obravnava zgledem te-

melj; le da tu nastopi kot predpostavka, kot nekaj, kar je samo po sebi umevno in dejav-

no - t i t i i konsenz, sporazumen spregled, če naj obravnava sploh steče, spregled, k i za

svojo vmest itev rabi zelo malo - zadošča že verovanje kot t ist i minimalni konsenz, ki je v

kon teks tu znans tvene obravnave še dopusten:

»Al i verujem da ču u s ledečim razmatranj ima moči da pokažem kako se, uprkos ovoj

veoma mnogostrukoj raz l ič l tost i , u svakom 'saznavanju ' knj iževnog dela nalaz i izvestan

sas tavn i deo svuda is tovrsnih ope raci ja su bjekta što doživ l java, I da ovo 'sazn ava nje '

Ima za sve te s lučajeve karakter is t ičen tok ukol iko nekim spol jašnj im okolnost ima ne

bude poremečeno I I I prekinuto.«'®

Če je bi l nek minimalen konsenz gotovo potreben, da smo koncept pr i tegni l i v obravna-

vo, se pa zadeva obrne, ko ga imamo enkrat vpel janega; odslej spot ika ne bo več na

strani koncepta, temveč na strani t istega, kar Ingarden od njega pričakuje, kar bi mu rad

podtaknil i td. - torej vse t isto, kar naj ga pripravi do tega, da bo, denimo, prakt ično

dejaven.^® Me t l ica, s katero ga oč is t imo v seh zuna nj ih em pir ičnih s luč ajnost i , ima to ne-

nava dno lastno st , da z njo tudi kaj nanj nane sem o - in v tem, da bi b il koncept še kaj d ru-

geg a, da bi ga bi lo moč izvozit i, mu nap rt i t i to aH ono s luč ajn os t od zunaj I td. , se izrazi že-

lečl subjekt obravnave - t ist i anali t ik kakor bi ga želel Ingarden.^'

Iz tok Saksida

OPOMBE:

' Ra stko M očnik, On the possibiHty of a mater ia l ls t interp retat ion of the ph eno me nolo -

gical theory of l i terature (t ipkopis).

^ Tisto, kar pade iz koncepta ven, sta prav dve empir ično preverl j iv i skupini bralcev: a)

t ist i , k i bere jo le zato, da »utuc aju vreme i da se pri tom m alo zabave« (Rom an Ingard en,

O saznavanju kn j iževnog umetn ičkog de la , SKZ/Knj iževna misao, Beograd, 1971; s t r .

164); k i pr ičakujejo, da j im bo knj iževno umetniško delo ponudi lo nekaj malega zado-

vol js tva, npr . v t renu tku »happy enda« - skratk a »pretežna ma sa č i ta laca, is t ina, spad a

u ovaj t ip kon sum ena ta, aH oni mogu bi ti zaniml j iv i sam o za psiholog i ju i li socio logi ju

masovne potrošnje«, ( ibid. , str . 165)

b) t is t i , k i bodo knj iževno umetniško delo bral i v funkci j i »predestetskega«, raz iskoval-

nega opazovanja knj iževno umetniškega dela, oz iroma v funkci j i »opazujočega spozna-

van ja es te tske ko nkret izac i je kn j iževno umetn iškeg a de la«.

^ npr . Rastko Močn ik , op.c it ; Zo ja Sku šek-M očn ik , Gleda l išče kot ob l ika spe ktake lske

fun kci je , str . 96 in dal je, i td.

" Rom an Ingarden, Doživ l ja j, um etniško delo i vredn ost , Nol i t /Sazve žda (49) , Be ogra d

197 5; s tr . 224.

® ib id ; s t r . 22 42 25 .

® ibid.; str. 31.

' o tem: Roman Ingarden, O saznavanju knj iževno g um etničk og dela, op.c it ., pos eb ej

poglav je: Pr imed be o sazna vanju n aučn og dela; s t r 140 in dal je.

® Roma n Ingarden, Doživ l ja j , um etničko delo i vredn ost , op.c it .; s tr . 2 19 22 0.

® Ibid.; str. 22 0 in da lje.

ibid.; fus no ta na str. 22 0, opom ba 2.

" Rom an Ingarden , O saz nav anju . . . , op.cit .; str . 141

Ro ma n Ingarden, Do živl jaj op.cit .; str . 224 .

Rom an Ingarden, O saznavanju . . . , op.c i t. ; s t r . 142

ibid.; str. 1 40,

ibid,; str. 1,

'® ibid.; str. 2.

" ibid.; str, 4,

ibid, : str . 5: ob tem Ingarde n v fusn ot i dod aja tole zn ačiln o opom bo:



" I reč 'vrednost ' i reč 'delo ' upotrebl javaju se ovde u Izvesnom dvostrukom smis lu, koj i

če tek kasn i je bi t i raz jašnjeni . Ne možem o sve reč i najednom .«

ibld.; str. 4.

^ Ka ko se to zgodi , se še naj lepše pokaže kar v Ingardnovem delu samem - den imo na

mes t ih, k jer Ingarden na pravi skok v »kon kretno anal izo«, v prakso ; cena , k i jo obrav na-

va plača s tak im odskokom - lep pr imer je interpretaci ja Buddenbrookovih T.Manna

(ibld. ; str . 247 in dal je) - nikakor ni v tem, da bi bi l koncept kakorkol i zamajan, slabe

strani se poka žejo v interpretac i j i.

S tem smo se ne kako že p resel i l i v kraje, k jer napot i la, k i j ih dob imo od Ingardna, ne

morejo več zado ščat i . Prav zato je bila, denim o, di lema - konce pt a l i mode l - s laba di le-

ma, saj nas je izsel i la iz začrtanih okvirov, hkrat i pa dovolj plodna, da nas je lahko pri-

vedla do vpraša nja: kako je pravzaprav s kon cep tom sam im in pa kaj je tis to, kar o bra-

vnavo žene naprej . Vse kako r se zdi , da instanc a želeč ega sub jekta obrav nave tu ne za-

doš ča; pa tudi tu bi sk l icevan je na Ingardna še lahko o pravi lo svoje, saj že ve, da morajo

bi t i sodbe v tem al i onem znanstvenem delu tako obl ikovane, da bodo svojemu bralcu

omogoči le nadal jevanje in razvi janje znanstvenega raz iskovanja. Kje pot le j Ingarden

vendar le odpove?

Vzem imo za pr imer sod bo:

»U svakom 'saznavanju ' knj iževnog dela nalaz i se izvestan sastavni deo svuda is tovrs-

nih ope raci ja su bjek ta što doživ l java.« R ekl i smo že, da v Ingardnovem tek stu ta sodb a

nastopi kot predpostavka, kot nekaj , kar je po minimalnem konsenzu, k i je vsebovan v

»ver jamem , da . . .« , treba vzet i kot da je sam o po sebi um evno to, kar iz java zat r ju je. Po

drugi strani pa te sodbe prav nič ne ovira, da bi se ne pojavi la še v funkci j i rezultata

obravnave - denimo rezul tata, k i mu lahko zagotovimo empir ično prever l j ivost . S tem

predpostavka ne bo ni t i na izgubi za samoumevnost , n i t i ne bo preprosto uk injena - ne

glede na to, da je med tem že postala znan stven, em pir ično prever l j iv fakt .



NEKAJ TEMELJNIH KON CEPTOV

RUSKEGA FORMALIZMA

Osnovni problem ruskega formal izma' In s tem tudi vsakega poskusa sooči t i se s tem

zgodovinskim pojavom, je dosledna nesistemat ičnost tako »celote« kot posameznega

izseka al i celo kakega posameznega č lanka. To začetno izhodišče bo potrdi lo svojo

upravičen ost seveda le to l iko, kol ikor se bo tako glede formal izma kot g lede pr ičujo če-

ga pr is topa k pojavu izkazalo kot posledica nečesa temel jnejšega in kot vzrok nečemu

usodnejšemu.

1. Kar zadeva forma lizem:

»Za nas ni karakter is t ičen ' formal izem' kot estetska kategor i ja, n i t i 'metodologi ja '

kot zakl juče n znanstven i s is tem, temve č sam o težnja k ustva r janju sam ostojne knj ižev-

ne ved e na osnov i spe cif ičnih s vojs tev m ateriala.«^ Ta citat , najt i pa bi se jih dalo š e ne-

kaj podobnih, govor i o formal izmu ne kaj , kar mu Ejhenbaum šteje v pr id, namreč da for-

mal izem ni izdelal svoje metodologi je. Ta »pr id« je pot reb no razum et i v dvojnem pom e-

nu: Prvič kot stal iš če o polem iki s t. l. m ark sist ičn o m etod o, kar je razen v redkih iz jema h

le uradno ime za vulgarni sociologizem, ki se skriva zadaj, polemikko, ki je leto pred na-

stankom Ejhenbaumove razprave dosegla verbalni v išek In v kater i je formal is t ična

st ran svojo (o)pozic i jo nujno prepoznala kot t is to nedogmat ično. V Ejhenbaumovi raz-

pravi ta ned ogm at ičnos t dobi svoj s inonim: nem etod ološ kost : v smis lu, da njihov s is tem

ni nepremičen, kar so implicitno očital i svoj im oponentom. Drugič na kot ref leks ». . .no-

vega patosa znanstvenega poz it iv izma, karak ter is t ičnega za formal is te . . i n napre j:

»Potrebno se je bi lo obrni t i k dejstvo m in oddal ju joč se od občih s is temov in problem ov,

začet i od sredine, s t is te točke , na kater i nas zaloteva de jstvo ume tnost i .«*

Toda v nas pro t ju s tem, kar ti c i ta t i gov ore, je to, kar nam p oved o. Pove do pa nam z i luzi-

jo empir icizma o njej sami. Na kratko i luzi jo, ki predpostavl ja, da vnaprej obstajajo neka

dejstva, v tem pr imeru um etnost i , nato pa se glede na ta dejstva formira dejstvo m ust re -

zna metoda. Kot da ob staja neko pol je dejstev, k i zahteva sam o ust rezn e st roje, k i bodo

ta dejstva obral i in ponudi l i taka kot so. Tu je torej pot rebno obrni t i t is t i E jhenbaumov

»prid«, da formalizem nima izdelane metodologije in reči: tol iko slabše, ker se mu zato

nezavedno vs i l i neizdelana. Da formal is t ična metodologi ja obstaja, pa čeprav neizdela-

na, se lahko pokaže že na pr imeru najrazvpi te jšega izvornega giba formal izma, da je

knj iževnost neod visen niz , da jo je torej treba pre učev at i tavno v te j raz l ič no st i /ne od vis-

nost i . Razvidno je, da je šele s tako omejitvi jo opredeljeno kje je iskat i pol je raziskave in

katera so v tem pol ju dejstva.® T eo retsk o In zgod ovins ko spoz nan je je vedno pos ledica

določenega metod ičnega pr is topa/ ideo log i je . T is t i »patos znanstvenega poz i t iv izma«

je v resnic i patos spregleda nega empir izma, torej empir izma, i luz ije, da govor i jo dejstva

( in ne diskurz) . »P otrebno nam je samo teore tsko in zgo dov insko spozn anje de jstev g o-

vorne um etno st i kot take « 3. To je t is t i temel jn i vzrok kon fuzn ost i formal izma, al i druga -

če rečeno, zato »je v mejah te znanost i mogoč razvoj najraznovrstnejš ih metod . . .«®

Enotnost n j ihove teor i je je ravno v ana rhično st i me todologi je, oz iroma : »enotnost« neiz-

delane metodologi je subsumirane pod empir ic izem je ravno v tem, da - je teor i ja vedno

le hipoteza, k i se spreminja glede na zahteve m ater ia la«' (predm eta) , da se torej vedn o

spreminja metoda konst i tuc i je predmeta pod pretvezo spreminjanja predmeta, v resnic i

pa nezavednega spreminjanja metodičnega pr is topa.

Posledica te formal is t ične i luz i je je izraz i ta not ranja nekoherentnost formal izma kot ce-

lote. Tudi če se ta t renutek ne spota kne mo ob to »celoto«, je t reba spet poprav i t i E jhen-

baum ovo stal išče iz že ome njeneg a teks ta, da je namreč »mom ent evoluc i je v zgodovini

formalne metode izredno važen.«® Spremembe znotraj formal izma bi težko označi l i za

evoluci jo, kol ikor ta predpostavl ja nek bolj al i manj kont inuiran razvoj. Seveda s tem ne

trdim, da se formalizem ni razvi jal, saj je vztrajno šir i l območje raziskave: od poezije k

prozi , od č is te zvokovnost i do s intakse, od stat ičnih pojavov preko evolut ivnih do zgo-

dov insk ih i td , toda princip tega razvoja je izrazito ira cion alen in zaletav.® Tem u je vzrok



t is ta i luz i ja o predm etu, k i narekuje diskurz, pos ledica pa »ill d ig es ted " , kot b i tem u re-

kel V. Eri lch, slabo prebavljeni osnovni pojmi o katerih gre beseda in iz tega izhajajoča

terminološka zmeda. Naj za I lust rac i jo sam prot i sebi spregovor i Ejhenbaum: "Da. pre-

učujem s intakt ična dejstva, toda ta iz gramat ičnih dejstev postanejo dejstva z umetni-

šk im pomenom ravno zato, ker j ih opazujem s stal išča nj ihovega melodičnega pomena

Dejstva sam a po se bi ne ob stoj i jo.« '° Te besede so bi le zapisane št i r i leta pred prej c i t i -

rano »Teor i jo ' formalne metode'«, tekstom, k i poskuša rekapi tu l i rat i dotedanje dosežke

formal izma, izražajo pa diametralno nasprotno pojmovanje dejstva, namreč kot izraz i to

odvisnega od stal išča raz iskovalca.

Naj lepše u te lešen je tak ih nedos lednost i je opus Šk lovskega, katerega g lavna znač i l -

nost je ravno neneh no n ihanje med teoretsk im i In este tsk im i uč ink i - ne le iz n jige v kn j i -

go, temve č celo znotraj posam ezneg a dela. Ravno on je v svojem um etnišk em delu naj-

dosledneje udejanj i l formal is t ične poglede na umetnost g lede forme l i terarnega dela. ' '

In če s icer lahko rečemo: to l iko s labše za prakso, če je neposreden podal jšek teor i je,

pa v pr imeru Š klov ske ga vel ja, da je teor ija t is ta, k i pote gne krajš i kone c. Kaj t i v res nic i

je ona t is t i odv ečn i gos t , dod atek, s formal is t ičnimi ka tegor i jami: podrejen um etn iške m u

pos topk u - In zato nujno ned osleden v svoj i teo rets ko st i (ne pa v um etniš kos t i ) . Iz tak e

pozic i je izhaja l lu iz l ja, k i pa ima svojo realno utem el jeno podlago, da je ravno Šk lov sk i t i -

st i teoret ik In voditel j formalist ične šole. I luzi je zato, ker je njegov diskurz teoret ičen le

zaradi svoje inten ce (čeprav odvečen, pa je teor i ja vendar le gost in zato še p os eb ej po -

t reben pozornost i ) , realna pa zato, ker je dejansko Šklovski Izvor (čeprav nesistemat i -

čen) osnovnih formal is t ičnih konceptov.

2. Kar zadeva pristop:

Osnovni problem vsakega (vsaj na zunaj) formal izmu podobnega gibanja, se pravi g iba-

nja, ki Ima nekaj članov, ki se sami razglašajo za formaliste, nekaj pa takih, ki se ne raz-

glašajo zanje, pa je nj ihovo delo pod nekakšnim vpl ivom gibanja, a l i pa celo razvi ja jo

metodo, je določ i t i celoto pojava. Prakt ično: č igava dela še pr iš tevat i pod pojem forma-

l izma, č igava pa ne več. Za stavi t i pa vel ja vsaj še časo vno ome j i tev. Glede s ledn jega je

v »splošni« vel jav i : začetek z »Vstajenjem besede« Šklovskega leta 1914 in konec s

»Spom enikom zn anstven i napak i« is tega av tor ja le ta 1930. Oč i tne je se zatakne z V ik -

tor jem Žirmun skim , k i ga ni ti n jegovo lastno odrek anje formal izmu , ni t i zun anje ka ra kte -

r izaci je kot : epigon al i akademik, ne more jo odtegni t i določenim formal is t ičnim idejam

Podo bno je z Rom anom Jak obs ono m, k i se je že leta 192 0 presel i l v Prago, leta 19 23

napisal razpravo »O češkem verzu« in postal leta 1926 eden od ustanovi te l jev Praške-

ga l ingvist ičnega krožka. Is tega leta mu Šklovski v svoj i »Tret j i fabr ik i« oč i ta pobeg v

Prago : »A t i s i tak o koris ten, tako vsi l j iv, teb e pa n I . . Še huje je s tak im i kot npr. Bo -

gat i r jov. Vinog radov, Propp . . . Ce lote v take m p rime ru pač ni.

Temu vprašanju in n jegov i pos led ic i - metodološkemu kompromisu - se ne da izogn i t i

pr i metodi , k i se skuša pr ikazat i kot cela. Zato se bom pr i pr is topu k formal izmu opr l

ravno na n jegovo n ekon s is tentnos t , za katero s ta v osnov i dovo l j že dva na spr otu joča

si , a l i vsaj neusk ladl j iva pr imera. Prednost tak ega pr is topa je ta, da vsak nov pr ime r s i -

cer vp l iva na v rednost o snovne dvo j ice , toda vedno v okv i ru osnovne ne kon s is te ntn os t i .

Vsak p osam eze n pr imer je zato formalno cel . s labo st pa je ta, da se na ta na čin izm uz ne

možnost a f i rm i ran ja eventue lno v rednega. S lab i dvo jnos t i se tako n ikakor m mogoče

izognit i : če že ni tak a, kot jo je izbral V. Eri lch de l i tev na zgo dov ino in m eto do (d ia hr on

al i s inhron pr is top) , k i se ne more izogni t i obravnavi posameznih teoremov znotraj zgo-

dov inskega de la in upoštevanja razvo ja m spreme mb v de lu , ko obravnava po sa m ez ne

teoreme , pa je ta, da je pot rebn o t is to pozi t ivno, kar se izmika em pir ic is t ični ne si st em a-

t ičnost i , razumet i kot iz jemno Taka Iz jema je vsekakor Tinjanov in pa redki pod njego-

v im vpl ivom n apisan i tekst i . Tin janov je t is ta točk a formal izma , k i je hkrat i v celo* zn o-

t ra j , saj je n jegov formalni č len In razvi ja povsem formal is t ične koncepte, je pa - - , 'at i

z metodo logi jo v celo t i zunaj formal izma.

Ob upoštevanju povedanega naj se lot im t is te prve naloge, pregledat i osnovne tc-" -al i -

s t ične koncepte.



"Tako, kakršnakol i )e že končna vrednost n j ihovega s is tematskega miš l jenja, knj iževna

kr i tika ne more drugeg a kot zače t i tam, k jer so začel i o n i . . Na pogled sama po sebi

razumlj iva izjava, ki pa v resnici ni rešitev vprašanja, pač pa šele njegova zastavitev

Zno traj formal izma se da raz loč i t i vsaj neka j tak ih prelomov, k i odpirajo p opolno ma nova

področja, a l i pa z delom spremenjenim kategor ia ln im aparatom (metodo) pr is topajo k

»starim«. Za zače tno or ientac i jo je pot rebn o navest i vsaj ne kaj tak ih m ožnih prelom ov-

/začetkov; poleg his tor ičnega začetka bi v grobem to lahko bi l i : uvedba kategor i je po-

stopka kot centra lne toč ke l i terarnega te ksta ( leta 191 7), or ientac i ja s poezi je na prozo

okol i leta 1 920, teor i ja evoluc i je po letu 192 1, nagibanje k socio logizac i j l metode v drugi

polov ic i dva jset ih let , Tin janovjev premik iz meh anic izma v funkc iona l izem po letu 1924 .

Takih prelomov b i se ver jetno dalo naj t i še mno go več In mnogo m anj - v skrajni k on se-

kvenci en sam , t is t i T in janovjev.

Tako je v resnic i p ot rebn o zače t i tam, k jer je formal izem konč al (se pokon čal) , nam reč v

i luz ij i, da je pot rebno najprej preuči t i predme t sam na sebi , v neo dvisn ost i o d okol ja, to-

rej Imanentne zakone same l i terarnost i (Jakobson) neodvisno od zunanj ih nizov; vse to

je Šklovski naj lepše i lustr iral na primeru tovarne, v kter i ga zanima le proizvod kot tak,

ne pa npr . zakoni tost i ekonomskega t rga v katerem se bo proizvod prodajal . Ob tem bi

Al thusser dejal : »Mit izv i ra ponazar ja teor i ja 'meščanske' družbene pogodbe, k i , deni-

mo, pr i Locku(č is t i teoretsk i b iser) opredel ju je neko ekonomsko dejavnost v naravnem

stanju, k i je (načelno al i dejansko, to ni pomembno) pred svoj im pravnim in pol i t ičnim

eksistenčnim pogojem «'®

Formal izem je pot rebno zagrabi t i ravno na t is t i točk i , k jer se je nezavedno spopadel s

koncepc i jo o ideo lošk i odv isnos t i ume tnos t i s konceptua ln im ap aratom ideo loške ana-

l ize. S tem z adan em o na naslednjo ev idenco: jasn o je, da je ravno formal izem zav rača l

ideološko odvisnost umetnost i ; ev idenco, k i je med drugim tudi vzrok za prav posebno

mesto, k i ga formal izem zavzema v zahodni družbi . '® Ta točka je koncept

»o s t ra ne nia «" In re la tivno obsežen teoretsk i sk lop navezan nanj. namreč ravno o s t ra-

nenle je t is t i postopek oziroma pr inc ip postopka, k i po eni s t rani določa jez iku umetno-

st i s tatus raz l ičnost i od prakt ičnega jez ika, po drugi s t rani pa kot rečeno sproži teoret -

skote rmin ološk i sk lop, k i s svoj imi imp l ikaci jami v ideološ kem In Iz Ideološke ga razbi je-

jo ravno mit o statu su raz l ičnost i .

Najprej o tem sta tusu raz l ičnos t i jez ika, čepra v bo o problem at ik i jez ika govo ra več p o-

zneje: ta namreč predp ostavl ja Izrednost jez ika'® um etnost i ravno v tem, da je »us me r-

jen na sam medi j« (Jakobson), da »ne s luž i označevanju pojma« (Šklovski) v nasprot ju

z »ostalimi« jez ik i , k i so »usm er jeni na sporoči lo«, oz iroma »ozn ačujejo nek pojem«. Re -

kl i bi lahko, da je v taki zastavitvi l i terarno umetniški diskurz edini diskurz, ki nI diskurz

prakse/sporočanja . '®

In kako ost ranenie določa ta status raz l ičnost i? »Če začnemo razčlenjevat i obče zako-

ne percepcije bomo videl i , da se, postajajoč običajna, dejanja avtomatizirajo.«^® »S pro-

cesom avtomat izaci je se objasni jo zakoni našega proznega govora.«^' Ostranenie je

ravno t is t i pos tope k, k i deza vtoma t iz i ra. T ol iko o tem tukaj .

Is točasno pa ost ranenie sproži dva koncepta, k i k l jub njuni povsem nasprotni intenci

ant ic ip i rata (vsaj termin ološk o) Al th us ser ja nsk o teor i jo Ideologi je. To sta v idenje in pre-

poznavanje. Na v idez daje Šklovski vnaprejš jo reš i tev problema, k i ga je zastavi l A l-

thusser z ugotovitvi jo, da je »Ideologij i lastno to, da vsi l juje . . . evidence kot evidence, ki

Jih mi lahko samo pr iznamo, prepozna mo . . Šklo vski namreč pr iznava prepo znav a-

nje le kot lastnost atomat iz i ranega »prakt ičnega jez ika«, č igar ena od bis tvenih znači l -

nost i je eko nom iz iranje s i l. V polem ik i s Spe nce r jem , Ve selov skim . .. k i eko nom iz iranje

predpostavl ja jo v jez iku nasploh, Šklovski skonstruira status raz l ičnost i ravno preko v i -

denja: "Ci l j um etnos t i je dat i obč utek stvar i kot v idenje, m ne kot prepoznavanje.«^^ Ko -

l ikor poe tsk i jez ik po Šklovs kem ne temel j i več na prepoz navan ju, temveč ne os t rane niu

tako imenovanja kot smis la, potem je ta jez ik edini neideološki d iskurz. »Kot vse evi-

dence. vk l jučno s t is t imi , k i om ogo čajo, da besed a ozna čuje stvar ' a l i nekaj pom eni '

( torej vk l jučno z ev ide ntno ' t ransp aren co' govo r ice) , je tudi ta ev ide nca . . ideo loški



u č in e k , e le m e n ta r ni id e o lo š ki u č i n e k S t em je Š k l ov s k i k o r e kt n o (v o k vi ru s vo je

ideologi je) in celo vnaprej dokazal neideološkost poetskega jez ika/diskurza kot v ide-

nja. Zno traj n jegove ideologi je je dokaz pravi len. Toda ce loten sk lop Š klov ske ga je ujet

v ev idenco, k i je seveda njegov ideološki pogoj , spet v ev idenco empir ic izma; namreč,

da t is to v idenje predpostavl ja dejansko v idenje predmeta na sebi brez medi ja^® Ideolo-

gi je/dis kurza . Da bo torej t is t i predmet^® v iden ko t -on -sa m In ne prepoznan , torej p reko -

/poto m ne česa spozn an kot znan. V tem formal is t ičnem postop ku/ i luz i j i opaz imo drugo

polovico, zakl juček empir ic is t ičnega loka. Če so svoje raz iskovanje začel i od dejstva

empir ične danost i predmeta/ l i terarnost i , to danost nato dv igni l i v s is tem, neodvisen od

realnega/ ideologi je (ž iv l jenja) , so učinke tega s is tema spust i l i nazaj v izvorno empir i jo.

Ravno v kol ikor v idenje predpostavl ja neideološkost je ono samo ideološko In je torej

tudi ost ranenie, kot postopek vzpostavi tve tega učinka, t ip ičen ideološki postopek in

učinek.

Na tem m estu lat iko eliminiramo vsi l ju joče se prekr ivanje ost rane nia in V-e fekta , kol ikor

na videz merita na Isto. Prekrivanje je na videz res relevantno, še posebej, če primerja-

mo primere, ki j ih navajata oba avtorja. Šklovski: »Brisal sem prah v sobi in, ko sem pri-

šel naokrog k divanu, se nisem mogel spomnit i , al i sem ga že obrisal al i ne. Ker so te

kretnje p r ivajene in nezaved ne, se nisem mog el spom nit i in sem čut i l , da je to sploh ne-

mogoče. Če sem obrisal in pozabil , t . j . deloval nezavedno, je to prav tako, kot da bi ne

bilo. Če bi kdo to zave stno g leda l, bi bi lo m ogo če ob nov it i . Če pa tega n ihče ni vide l ali je

gledal nezavedno; če celo zapleteno ž iv l jenje mnogih mineva nezavedno, je to, kot da

živl jenja ne bi bi lo. (Zap is iz dn evn ika Leva tols toja . . Brec ht: »'Si že kd aj po zorn o

pogled al svojo u ro?' T is ti , k i me to vpraša, ve, da sem že pogo sto gled al na uro, vend ar

mi s tem vpra šanjem odvzam e t is t i pr ivajeni pogled, k i mi zato ničesa r ne razodeva. Na

uro sem gledal , da bi ugotovi l čas. Zdaj , vpraša n tak o poud ar jeno, ugotavl jam , da sa me

ure nisem počast i l n i t i z enim prepadenim pogledom, je pa v mnogočem občudovanja

vreden mehanizem.«^® Tudi Brecht pr i konceptu Vefekta sopostavl ja v idenje prepo-

znavan ju, toda intenca njegoveg a ko nce pta je bis tveno drug ačna v to l iko, v kol ikor je te-

mel jn i c i l j V-efekta, raison d'etre umetnost i sploh, da se začut i /vzpostavi raz l ika znotraj

umetnost i , k i j i omogoča/vs i l ju je posebno navezanost na realnost . Brechtu gre ravno za

t is to, za kar Šklovskemu ne gre - za stalno rušenje i luz i je neodvisnost i umetniškega.

Rečeno drugače: Brecht s svo j im konceptom predpostav l ja av tonomnost umetnost i ,

kol ikor ravno ta avtonomnost »vzpostavl ja raz l iko, k i jo omogoča zgol j tako, da uvel ja-

vlja ra zm erj e s t ist im , kar nI sama«.^®

I luz i ja ne odvisn ost i , k i govor i o neki abso lutni raz l ičnost i in hkrat i o abs olutn i is tove tno-

st i , se zrcal i skozi kon cep ci jo zaum a, ki je na v idez om ejena izk l jučno na najzg odn ejše

delovanje Šklovskega, celo samo na tekst »O poezi j i in zaumnem jez iku« iz leta 1916,

saj se ta termin (ne pa tudi koncept) po tem ne pojavl ja več v del ih formalistov, je pa t i-

p ično formal is t ična v kol ikor predpostavl ja določen naiven odnos do jez ika. Zaum

Šklovskemu predstavl ja tako poseben pesnišk i jez ik , kot tudi t is to, kar se »skr iva pod

kr inko neke vseb ine«.Zaum je na nek nač in govor brez vseb ine, beseda, k i »ne ozna-

čuje pojma«.®' Tu se skriva nedoslednost. V kol ikor gre za zaum kot govor, ki nič ne po-

me ni v sm islu: »sam i zvo ki ho čejo b it i govor«®^, ho če s tem po ved at i, da mu gre za oz na -

čeva lec brez označ ene ga, za gol i ozn ače vale c, torej za tis to, kar šele kon st i tu i ra l ingvi-

s t ični znak, samo pa to še ne more bi t i . V tako koncepci jo zauma pač ni vračunana bi-

s tvena d i ferenca med fonets ko tvar jo In fonem om. Zaum , kot govor, k i n ič ne pom eni, b i

b i l oč i tno lahko konstrui ran edino v fonetsk i tvar i in ne s fonemi, v kol ikor fonemi ravno

predstavl ja jo organizaci jo smis la na podlagi absolutne raz l ičnost i in is točasno seveda

absolutno raz l ičnost (d i ferencialnost ) na podlagi smis la. Kot konst rukt v fonetsk i tvar i

pa zaum ne bi bi l le »brez smisla «, pač pa (tud i zato) tud i nerazločl j iv, n ebe rl j iv.

Na pod lag i zauma, k i »povz roča" /ko nc ip i ra neodv isnos t tud i na n ivo ju poetskeg a jez ika

nasploh - namreč neodvisnost od smis la, torej neodvisnost od jez ika sploh - se dajo

šele razumet i paradoksalne iz jave Šklovskega na koncu č lanka »O poezi j i in zaumnem

jeziku« , "d a n it i poe zi ja ni jeziko vna pojav a, nit i ni jezik po java poezije«/ '®



Tu spet n alet imo na problem os trane nla, namreč kaj je t ista »stvar«, ki jo os tran en ie na-

pravi vidno in ne prepoznano. Šklovski ponuja, ne da bi se tega kako posebej zavedal,

št ir i razl ične »odgovore«.

1. Zn otraj zauma kot po seb neg a pe sniške ga jez ika te »stvari« splo t i ni, saj je sam

zaum utelešenje postopka osranenia, saj se v njem ponuja »stvar« sama brez

kakršn ega kol i posred ovanja - v zaumu je ost rane nie vedno že predp ostavl jeno in

že dovršeno. Še več: t is ta »stvar« je v celot i samonanašujoča se ent i teta: po-

vsem brezvseb inska, gola negat ivnost , gola samo zado stnost Rekl i b i s icer lah-

ko: označevalec je t ista stvar, ki postane vidna - samo, označevalec je vedno vi-

den - v naspro t ju z označen im, k i je vedno prepo znano. Za neu poštevan jem tega

pa se skriva nova In globja pomanjkl j ivost formalizma, namreč naivno enotenje di-

feren ce jezik - govor.^"

Namreč ravno kol ikor je jez ik delujoča st ruktura v rec ipientu/subjektu, t is ta

st ruktura, k i rec ip i ranemu govoru preko označevalca konst i tu i ra označeno. Ideo-

loškost jez ika je ravno v tem, da je »smisel označenega« za subjekt vedno evl-

denten. Rekli bi lahko, da je označevalec viden vedno ravno zato, ker je preko/za-

radi zveze z označ enim že prepozna n.

I luz i ja zauma kot »v idenje označevalca« je tako te ore tsk i pandan I luz ij i ontološ ke

umetnost i , kot se ta pojav l ja od f rancoskega s imbol izma do konkretne poezi je.

Tako teori ja kot praksa »pozabljata«, da je govor nujno diskurziven, se pravi go-

vor evidence smisla.

2. V svojem prvem tekstu, »V stajenje besede«, Šklo vski s icer že govor i o u me tni-

ški sl ik i In še ne »pozna« pojma ostranenie, a vendar govori ravno o slednjem. Ko

govori o smrt i form, o epitetu, ki v besedi obnavlja njeno umrlo sl ikovitost, o tem,

da beseda oživ l jena z epi tetom postane ponovno poetska, govor i v resnic i o ob-

navl jenju pojma, o obnavl janju označenega/smis la. Ostranenie tu mer i ravno na

oživ l janje označenega. Zanimivo, da ravno ta koncepci ja, k i postavl ja v ospredje

t ropičnost besede, igra v nadal jnem razvoju formal izma, razen pr i Jakobsonu,

dru go vlogo, kot bi to od nje pr ičakov ali .

3. Pa rad oks aln o je, da vsaj kar se primerov in i lus trac i j t iče, ve rjetno najbo l j izsto -

pa koncipiranje ost ranenia kot postopka, k i napravi v idnega referenta. Tu je naj-

lepši spet citat iz Tolstoja: »Moški v napet ih hlačah je zapel sam, nato je zapela

ona. Potem sta obm olkni la, zagrmela je godba in mo ški je začel s prst i brenkat i po

roki dekleta v bel i obleki, očitno tudi pr ičakujoč, da bi zapel svojo part i jo skupaj z

njo. Od pela sta vdvo je in vsi v gled ališč u so začeli plos ka t i in kr ičat i , moš ki In že n-

ska na sceni, ki sta igrala zal jubl jenca, sta se začela smehljajoč in mahajoč z ro-

kami klanjat i .«^® Citat nas takoj spomni na Brechtov V-efekt, še posebno ker re-

fer lra ravno na gledališče - nikakor pa ne moremo Isto trdit i za samo izpeljavo

Kolikor Brecht In pr imer Iz Tolstoja merita ravno na posebno razl iko, ki se vzpo-

stav i med znakom in referentom, pa Šk lovski

a) sploh ne pozna raz l ike med označevalcem , ozn ačen im in referentom

b) In se zato ne zaveda, da dejansko postavl ja absolutne ločnice med ta tr i podro-

č ja, naivno enači in ustvar ja zm edo.

V primeru Tolstoja meri pač le na referenta in s tem konceptualizi t ira nasproten

pol, kot ga je v teori j i zauma - namreč t isto, čemur estet ika pravi gnoseološka

um etnost . Ravno skozi Šklovsk ega pa se lepo v id i , da je gnoseo loška um etno st ,

se pravi i luzi ja izkl jučene usmerjenost i na referenta (real izem, verizem) v resnici

le popolen obrat ontološke umetnost i - se pravi prav tako i luz i ja ontologizaci je

Vsa ka od obeh konce pci j samo na drug način pozabl ja na zakoni tost d iskurza, na

odnose med označevalcem označenim In referentom.

4. Eno od bis tvenih pojmovanj ost ranenia je tudi napravi t i v iden sam postopek

Temu problemu je posvečena razprava »Razvijanje sižea« m »Rozanov«, dve naj-

važnejši razpravi Šklovskega iz leta 1921

Posledica teh št ir ih, v samem bistvu razl ičnih pojmovanj ostranenia, oziroma »stvari«,



na katero ta pos tope k d eluje, je najpre j ta, da je ta pojem kl jub cen tralne mu me stu, ki ga

zavz em a v forma lizmu, v celo t i neo pred eljen aH kar je isto, v celo t i konfu zno opre deljen ,

drug ič pa ta, da je vsa ki kr i t ik i omo go čen o, da si izbere tako k on cep cijo, ki j i ponu ja n aj-

več kost i .

V tem okviru je lep primer Medvedev in njegova knj iga »Formalna metoda v l i terarni

vedi" . Lep zato, ker v glavnem ponavl ja formal is t ično nedoslednost , dosledno (seveda

kr i t ično) ponavl ja formal is t ično pot in v glavnem kr i t iz i ra (upravičeno) le koncepci jo

umetnost i kot razkr ivanja postopka.

Po drugi s t rani pa je tudi res, da vsaj na enem mes tu zaslut i večdimen zionalnos t proble-

ma. Gre za primer, ki ga Šklovski navaja v »Umetnost i kot postopku« in sicer spet Tol-

s tojev; tokrat »Pla tnom er- . (Ho lstomer) . Pr imer je podobe n t is temu pod točko t r i: »stva-

ri so os t ran jene (veš 'č i os t raneny) zato , ker j ih ne opažamo mi , ampak k o n j « . S e prav i

ostranenie referenta; na koncu primera pa pravi: »Tako vidimo, da je na koncu pripovedi

postopek uporabl jen tudi izven njegove s lučajne mot ivaci je.«®' Torej razkr ivanje po-

stopka samega. Medvedev je popolnoma spregledal to drugo dimenzi jo, oz iroma jo je

spoj i l s t is to prvo, v kol ikor oba predstavl jata določeno substancial iz i ranje/absolutno

ločevanje posameznega. Tako pravi : »Tolstoj sploh ne uživa v stvar i , k i je ost ranjena.

Na spro tno, on jo ostran ja s am o zato, da bi se odd voji l od nje in tako še ostre je in pozit iv-

no poudari l določeno moralno vrednost.«®® Če na tem mestu pust imo ob strani vpraša-

nje, če se res oddvoj i ravno mo ralna vredn ost , pa se je pot rebno p osve t i t i ravno te j od-

dvoji tv i . Ta meri namreč na razcep v diskurzu med izjavo in iz javl janjem, kol ikor je di-

skurz vedn o ujet vanj. Tu je pot rebn o razum et i t is t i »mer i« do bese dno, ka j t i konc ept še

ni tudi zadet: Medvedev namreč izjavl janje oddvoji od izjave, slednjo zapust i, kot da bi

b i la možna ena sama brez druge. S tem samo na drugi s t rani ponavl ja napako Šklov-

skega . Toda do bes edn o je t reba vzet i tudi t is t i »zasluti« na začetku tega od stavk a - na-

mreč »prednost« Medvedeva je v tem, da jasn<5 diferencira to dvojnost, medtem ko je

Šk lov ski n it i ne vidi.

Še več, (kot , da je t reba sploh še ka j doda t i ) navse zadnje pr idemo do točke , ko se kon-

cept ost ranenia tako zrelat iv iz i ra, da postane njegova uporabnost vprašl j iva: »Tako se

je na primer v bagdadski izdaji arabskih zgodb potnik, ki so ga roparj i s lekl i do golega,

vzpel na hrib in v obupu ' t rgal s sebe obleko'. V tem odlomku je celo sl ika zamrla do ne-

zavest i (bessoznaternost i ) .«®® Šklovski tu ponavl ja napako omenjeno malo v iše, da

namreč bere primer izkl jučno v njegovi dimenzij i iz jave in to v tem smislu, da je avtoma-

t ična Izpel java predkonstrukta: t rganje obleke v obupu. Šklovski tako upravičeno reče,

da je s l ika zamrla do neza vest i , kol ikor je ta s l ika kot jo razume on meh anična repro duk -

c i ja, k i se ne zaveda svojega posebnega položaja; dostavl jam pa, da je v resnic i neza-

vestn a, nediskurz ivna , saj j i man jka t is ta »druga polov ica« , ar tikulac i ja: oropan obleke ,

torej obup, k i v pres eku s predk ons truktom naredi zarezo me d iz javo in iz jav ljanjem, k i je

v neiz jemnem diskurzu pr isotna a ne v idna, v idno in delujočo. V omenjenem pr imeru je

prav ta presek hkrat i posebe n učinek in vzrok o st ranen iu.

Vse to kaže, da je formalizem pojmoval jezik izrazito konfuzno. Res je Jakobson leta

1921 (Novejša poezija) na videz jasno izjavi l : »Poezija je jezik v njegovi estetski funkci-

j i«, toda s tem še nikakor ni povedal, kaj je posebnost te funkci je. Tako izhodišče nika-

kor ne impl ic i ra sorodnih reš i tev. In res: Jakobson to speci f ično opredel ju je kot usmer-

jenost na izraz/medi j . Taka »l ingvist ična« usmer jenost je naletela na ekspl ic i tne pred-

vsem pa na implicitne kr i t ike ostal ih formalistov. Na nek način so sicer pr iznavali , da je

poezija tudi jezikovni pojav, toda t isto, kar j i daje status (specif iko) poezije je nekaj več

od golega jez ika. Ejhenbaum tako loču je »jez ikovni pojav« in »st i lsk i postope k« - pr i če -

mer je poudar jena ravno dvojnost : pojava kot danost (območje pr i rode - l ingvist ike) in

postopek kot kreaci ja (območje duha - poet ika) . "® Podobno fobi jo pred l ingvist iko, » je-

zikom kot takim« izpričuje tudi Žirmu ns ki, ki pa se pri tem, ne da bi se tega prav za vede l,

prav pr isrčno zaplete: »Vsakemu oddelku znanost i o jez iku mora odgovar jat i poseben

oddelek teore tske poet ike . Fon et ik i kot vej i l ingvist ike odg ovar ja fonet ika al i evfoni ja,

kot veja poet ike.«" ' S tem je posredno postavi l poet iko v odvisnost od t is te disc ip l ine,



od katere jo je hotel loč i t i . Tu opisano fantazmo Ejhenbauma in Zirmunskega je lahko

prepoznat i kot fantazmo dveh diskurzov z raz l ičnimi zakoni tostmi; pr i rodnega in duhov-

nega, se pravi fantazm o empir ic izma - v po dal jšk u pozi t iv izma, znans tveni d iskurz nas-

prot i ideološkemu diskurzu. Če temu podal jšku s ledimo, dobimo za formal izem kaj ne-

navaden rezultat , namreč da je poetski diskurz Ideološki, torej t isto, prot i čemur se je

formal izem bor i l sko raj do poslednjega daha

Znotraj takega pojmovanja ostaja tudi Medvedev, pr i čemer temat iz i ra ver jetno temel jn i

nes poraz um (seb e in) formal izma Poe tsko funkc i jo v id i v izrazu/ izraž anju (vyska zyva -

n'e) , kot »kon kretni poets k i kons t rukci j i« Poe tska svojstva pa »ne pr ipada jo jez iku kot

objektu l ingvist ike, temveč konstrukci j i , kakršna ta že je«."^ Tu je oč i tno ločevanje na

jez ik kot predm et l ingvist ike in (konkretni) izraz/g ovor kot predm et poet ike. Kot v pr ime-

ru Izjave in iz javl janja fvledvedev tudi v pr im eru jezika in govo ra tem atizira izvorno form a-

l is t ično naivno enotenje (naivno nerazl ikovanje) , a to tako, da oba pola zdaj absolui tno

loč i . Medvedev navezuje na »Umetnost kot postopek«, k jer Šklovski t ransparentno jas-

no izenačuje jez ik kot ba zični s is tem in po ets k i jez ik /govor,*^ kot funkc i jo znotraj baz ič-

nega s is tema. »Po Ar is totelu mora imet i poetsk i jez ik karakter tu jega, presenet l j ivega;

pra kt ično on tudi je če sto tu j : sum erski pr i Asirc ih, lat insk i v sred njeve ški E vro pi . . Na

isto se nanašajo tudi tako š i roko razšir jeni arhaizmi poetskega jez ika, oteženost jez ika

dolce st i l nuovo . . .«*' ' Prvo se nanaša na tujost jezika, druga pa na tujost v jeziku. Zani-

mivo je, da Medvedev govoreč o tem mestu ne ene ne druge ne pr iznava kot speci f ike

poezi je, kot da drugI primer ne govor i o izra zu/ izraž anju

Tako se je še enkra t p ot rebn o vrni t i na izhod išče, upo števat i , kol ikor se to da, vse nedo -

s lednost i v pojmovanju jez ika In pogledat i kako je s t is to »l i terarnost jo«, speci f ičnost jo

poe tskeg a, k i je ve r jetno tako n ajvažnejš i vzgib za nas tanek formal izma, kot tudi Izv irn i

motor vse do zatona.

Najprej termin ološk a opazka , k i pa nI nedolžna . Gfe za opo zic i jo poezi ja - proza. Ko l ikor

je v idet i namreč omenjena dvoj ica vse do leta 1919 (Vl jučno s Šklovski , »Potebnja«,

1919) govor i o raz l ik i med umetnišk im In prakt ičnim jez ikom. Slednj i termin se kot del

opo zic i je uvel jav i šele v dva jset ih let ih Tak o pojmo vanje nI to l iko posled ica nave zan ost i

na Ar is totelo v po ies is , kol ikor teore tsk i odsev s topnje na kater i so v tem »prvem« obd o-

bju »prakt ične« raz iska ve formal is tov. Ta ko Šklo vsk i kot tudi Jak ub insk i in Brik so v tem

času obremenjeni izk l jučno s preučevanjem zvočnost i in n jegovim vpl ivom na »poezi-

jo«. V tako ozko usmer jenih raz iskavah*® je omenjena opozic i ja teoretsko »zadostova-

la« -č e p ra v se je seveda t reba vprašat i, če se tud i de jansko predpo stav l ja zvočn ost kot

speci f ika vseh l i terarnih vrst . Odgovora v formal is t ičnih tekst ih ni naj t i . Glede na to, da

se om enje na t r i dela om ejujejo Izk l jučno na poe zi jo kot verzno tvorbo, se da sk lepa t i , da

je zvočnost omejena na poezijo, iz česar pa izhaja, ker je pač poezija enako »poezija«,

da proza kot u me tniška zvrst sploh ne obstaja . Tega ver je tno ni t i form al is t i ne bi trd i li .

V te j kon fuzn ost i pa se pojav l ja še druga V svojem prvem tekstu je Šklo vski b is tvo »po-

ezi je« opredel i l kot ož iv l janje t ropič nos t i bes ede V »Um etnost i kot pos topku « pa s i

skoči v zobe. Metaforo pripiše poezij i , metonimijo pa prozi, kar bi lahko pomenilo, da s

tem prozo v njeni meton imičn ost i vk l jučuje v s is tem »poezi je« - um etniške ga jez ika, kot

je to kasn eje ( leta 192 5) stor i l Jako bso n. Toda: ». . . obs tajata dve vrst i s lik : s l ika kot

prakt ično sredstvo miš lenja, sredstvo enotenja stvar i v grupo in poet ična s l ika - sred-

stvo za jačenje vt isa.«*® Metoniml ja torej pr ipada prakt ičnemu jez iku. »To je miš lenje,

toda nima ničesar s poezijo.«*' Možni sta dve razlagi: prva, da je v treh let ih pozabil kaj

je nap isal v »Vstajen ju besede «; druga, da v »Vs tajenju bese de« me tonimi je ne pr iš teva

k t ropo m Pa tudi če ostane m o le v okviru »U me tnost i kot pos topka « se zdi argu me nta-

c i ja, da metonim l ja nI sred stvo p oets keg a jez ika (naj gre za verz i f ic irano bese do al i ne)

če že ne kratkovidna pa vsaj neprepr ič l j iva. »Prozna s l ika je sredstvo abst rahiranja: lu-

benica namesto okroglega senčnika, a l i lubenica namesto glave, je samo abstrahiranje

dolo čen e lastn ost i predm eta in se z ničem er ne raz l ikuje o d glava = krogla,

lubenica = krogla.«*®

Kot že reče no je šele Ja kob son d al /vrni l tako me tafor i kot metonim i j i poe t ično vredn ost



Zan imivo pa je, da tudi Jakob son še ostaja v dihotom i j i poezi ja - p roza/® To se da raz u-

met i edino na ta način, da razume m etonimi jo kot razvi janje v s intag ma tski os i , m etaforo

pa v paradigmatski . To enačenje: metonimi ja=sintagma, metafora=paradigma je do

neke mere upravičen o, kol ikor mer i na pr inc ip ko ns t ruk ci je /po sto pk a Do neke mere

zato,:

a) ker metafora in metonimi ja nikakor ne mer i ta samo na konstrukci jo/postopek,

pač pa tudi m predvsem na obče pravi lo vzpostavl janj smis la v diskurzu, kot se

uresničuje v s intaksi . Smisel vsake s intagme, naj bo poetska, prozna al i prozaič-

na (»prakt ična« ) se gradi ravno skozi delovanje m etafore in me tonimi je.

b) ker n ikakor ni vsa poezi ja grajena metafor ično - namreč epska je grajena

meton im ično ( v Jakob sono vem smis lu). Tu se že kaže neza dostnos t d i f io tomne

deli tve poezija - proza.

Oči tno je, da se ravno preko problema mefafore/metonimi je, kot dveh kategor i j , k i po

Jakobsonu konceptual iz i rata dvoj ico poezi ja - proza, izpostavi problemat ičnost te dvoj-

nost i . Namreč formalist i nikjer ne govori jo o l ir ik i , epiki in dramatiki. Kolikor to maniro

lahko raz lož imo z apr iorno ant ipat i jo do kakršnihkol i t rd ic ionalnih l i terarno akademskih

sis temat izaci j , pa prav tako tudi dvoj ica poezi ja - proza Izpade iz formal is t ičnega »du-

hovnega obzor ja«, kol ikor mer i izk l jučno na zunanjo formo. Slednja formal izmu vsaj de-

k larat ivno nI n ikol i pomeni la kakšne same l i terarnost i zadevajoče di ferencialne kval i te-

te. Pravim deklarat ivno, ka j t i v resnic i je podteks t celo tneg a form al izma, celo tudi Tin ja-

nova, ravno ta na zunanj i formi teme l ječa di feren ciac i ja. Glede tega se da v forma l izmu

do ka j jasn o raz loč i t i dve (povezani) faz i: prva, k i se ukva r ja pretežno s poezi jo (do leta

1919, 1921) in druga, k i se ukvar ja s prozo. Še več: prva faza je izraz i to usmer jena v

zvoč nos t , zdaj že lahko rečem o poezi je in ne -po ezi je «, pri čem er ne skr iva svo je n ave-

zanost i na šolo Sieversa, Sarana. Evfoni ja, r i tmičnma ponavl janja, melodi ja, vsa ta

zvočna s reds tva s svo j im na j rad ika lne jš im prak t ičnun ute lešen jem v koncepc i j i zauma

ter seveda neke vrste s inteza v Ejhenbaumovi s intaksi , se jasno postavl ja jo nasprot i s i -

žeu, postopku razgal jenja s ižea ter raznim stopničast im in prstanast im konstrukci jam

kot bis tvenim točkam raziskave proze. Tako pojmovanje najde svoj odmev celo v Tinja-

novu, seveda s temel jno drugačno podlago: poudarek je pr i TInjanovu namreč premeš-

če n s »sub jekt ivnih jez ikovnih pogojev« (npr . dolo čen ost verza z zvoč nos t jo) na »o bjek-

t ivne pogo je s tiha ko t kons t rukc i je« ( s ti h s svo jo d inamizac ijo do loča z v o č n o s t ) .K o l i -

kor bi mu kdo la hko oč ital, da je to le obra t zno traj iste ga , pa bi ta spreg leda l, da ta o brat

spremeni celoten smisel koncepta. Ne gre več za absolutno ločevanje poezi je od proze,

kakšno je bi lo posledica koncepci je, k i je vzrok iskala v subjekt ivnem, pač pa za nujno

dialekt ično zvezo obeh, kol ikor je po njegovem speci f ično za verz/poezi jo, da je seman-

t ika podrejen a r i tmu (zvočn ost i ) , za prozo pa, da je r item (zv očn ost) podrejen sem ant ik i .

Rekl i b i lahko, da je proza pr isotna v verzu na način deformirane pr isotnost i kot nujen

pogoj , saj se šele preko take deformiranosf i /podrejenost i lahko pr inc ip verza (njegova

zvočnost in r i tem) izpostavi kot konst rukt iven/dominanten. Narobe vel ja seveda za pro-

zo.

Toda koncepci je Tinjanova je t reba zaenkrat zapust i t i kot iz jemo in s i ogledat i še nekaj

ne jasnost i g lede predfunkc iona l ls t ičnega pos topka. Spet je t reba začet i tam, k jer for -

ma l is t i n iso začel i, oz i roma na kar so pozabi l i . Gre za ref leks i jo sp eci f ič no st i / ra z l ičn ost i

po stop ka v poezi j i in prozi Da so forma l is t i poza bi l i ref lekt i rat i ravno to dvojn ost in

vmeščenost pos topka v n je j je seveda s imptomat ično - pozabl ja se ravno obv ladu joč i

predp ogoj . Pr i formal izmu pa je ta pozaba zanim ivejša, ker razkr iva proce s: v zač etku A:

evidenca l i terarnost i vs. živl jenju, in v njej B: dokazovanje poezije vs. prozi, ki nato pre-

ide v C: dokazovanje l i terarnost i vs. ž iv l jenju, pr i čemer se sproducira D: ev idenca po-

ezi je »vs.« prozi (v novem pomenu). V tem procesu je jasno vidno kr ižanje:

1. term inološ ka pot :

A • C

B D



po sla l mater ia l v um etniške m delu, kot se da sk lepa t i po že omen jenem ci tatu iz »Roza-

nova-, kar tak kot je, le v drugačnih odnosih. Zunanji svet postane l i terarno dejstvo le

zarad i drugačn ega odnosa ?

Tu utegne past i pr ipomba, da pret iravam: Šklovski pač ni nikol i pomisl i l , da bi nek dogo-

dek kot tak prišel v l i terarno delo. Toda: to ni prvi pr imer mešanja realnost i / referencial-

nos t i z znakom ( l ingvist ičnim). Šklo vskem u se je v vnemi, da skozi koncepc i jo p ostop ka

l i teratur i zagotovi č im več jo neodvisnost od »sveta«, ta odvisno st v potencirani in defor-

miran i obl ik i vrnila sko zi tak periferen pojem , kot je v forma lizmu ma terial.

Celo Jak obs on, k i leta 1 933 v teks tu »Co je poezie?« g radi ravno na raz l ik i referenca -

znak , še leta 1 921 v teks tu »O um etniškem real izmu« meš a oba nivoja: »Po stopnj i na-

kopičenja t radic i je s l ika postane ideogram s kater im se v t renutku korespondenčno po-

veže p re d m e t. . . Da bi v stva ri (sl ik i , A D.) videl i to, čes ar vč eraj nismo videl i , mora sl ikar

novator navezat i percepcij i novo formo. Predmet se podaja v novi perspekt ivi.«®' Prvič

govor i o predmetu kot referenci s l ike, drugič pa o predmetu kot e lementu s l ike (znaku

jez ika) .

Kadar pa je pod mater ia lom miš l jeno nekaj že diskurz ivnega, npr . fabula »ane Kareni-

ne«, »ki se jo da izrazit i v enem stavku«®® , pa ni pojasnjena nit i narava, nit i pomen

tega disku rz ivneg a zn otraj umetnost i . Točneje: ker je brez pomena ni pot rebno poja sni t i

n jegove narave.

In če pust im o ma ter ia l v n jegovi konfuzni n edo ločen ost i , je t reba dodat i , da tudi t ro j ica:

postopek - mater ia l - mot ivaci ja k l jub relat ivno določenemu pol ju v l i terarnem delu, k i

ga predstav l ja jo, na kon kretnih pr imer ih le ni tako ned voum na. Vzem imo za pr imer a na-

l izo »Don Kihota« v razpravi »Razvi janje s ižea« Viktor ja Šklovskega. »Don Kihot« mu

pom eni preho d med zbirko novel ( t ipa »D ekameron«) in roman om z enim juna kom , k i je

zgrajen s postopkom nizanja, in ki mu potovanje služi kot motivaci ja.«®® Kakšna je tu

sploh raz l ika med postopkom in mot ivaci jo? Med nizanjem in potovanjem? Potovanje

ravno je nizanje in nizanje »potovanje« materiala (fabule). Ravno potovanje je t isto, ki

organ iz i ra mater ia l na tak in tak način - je dosledno izveden kon strukt iv ni pr inc ip stop-

ničaste gradnje s ižea, kot ga je Šklovski opredel i l v is tem tekstu. Kol ikor je potovanje

mo t ivaci ja, je tudi kon st rukt ivni pr inc ip gradnje. Mot ivaci ja se tako z l ije s postopkom . Ta

primer je zanimiv še zato, ker je potovan je kot dogo dek lahk o tudi ma terial - in to v »Don

kihotU" v časih tudi je. Podobn o se da ugotovi t i tudi ob »Tr is t ramu Shan dvju« kot pr ime-

ru nemot iv i ranega postopka. V formal is t ični manir i rečeno: dva elementa mater ia la sta

natančno na t is tem mestu kot s ta in v natančno takem odnosu kot s ta ravno zaradi de-

lovanja postopka. Če naj b i mot ivaci ja predstavl ja la neke vrste opravič i lo, zakaj je nek

eleme nt m ater ia la ravno tam in ravno tak, potem je za to (mot ivaci jo) vedno že z ado sten

pos tope k sam. Predstavl ja jm o s i nek »m ot iv iran roman«: ravno s tem, ko opravič i tak in

tak obstoj mater ia ln ih elementov, j ih hkrat i že na prav poseben način poveže/ formira,

pos tope k je vedno že mot iv i ran in mot ivaci ja sam a je že p ostop ek.

S tem se je krog pribl ižal svojemu začetku. Prišl i smo do točke, ko se je treba vprašat i

kol iko so, če sploh so, forma l is t i presegl i dual izem vseb ina - forma, se pravi t is to k on-

cep ci jo, k i so jo od samega zače tka tak o vzt rajno kr i t iz ira l i . In če se s tem vpraša njem

pr ib l ižamo »izvoru« formal izma, se bomo z odgo vorom zač etku tega teksta. Kot smo na

začetku ugotovi l i empir ic izem teoretskega pr is topa kot metode, da dejstva igrajo nas-

prot i ideološkim teor i jam avtonomno v logo (Ejhenbaum), pa prav tak empir ic izem naj-

dem o seveda tud i v pojmo vanju um etniške ga d ela. »Dejstva ume tnost i pr ičajo o tem, da

se njena specif ičnost ne izkazuje v elementih, ki vstopajo v delo, pač pa v nj ihovi svoje-

vrstni uporabi."®® Ta zastavitev, ki predpostavl ja substancial iz irane elemente, nad

kater imi p ostop ek kot č is t i ustvar ja ln i pr inc ip uganja nek nj im tuj teror , je naj lepše izra-

žen v »Rozanovu« V. Šk lovs keg a: »književ no delo je čista forma , ni nit i stvar, nit i materi-

al, tem več od no s materiala. In kot vsak odno s je tudi ta nemerl j iv . šal j iva, t ragičn a,

svetovna, so bna de la, postavl jan je sveta prot i svetu al i ma čke prot i kam nu - ta dela al i

postavl janja nasprot i so medsebojno enaka.«®' S tem Šklovski govor i natanko is to kot

t ist i , k i j ih kr i t iz ira, samo da z drug e stran i. Prvi govo ri jo: bistven je material ( fabula, vse-



bina) , za katerega je forma le bol j a l i manj nakl jučno Izbrana posoda; Šklovski pa: b i -

s tven je postopek, k i formira nek popolnoma indi ferenten mater ia l . In če pravi malo na-

prej; " Izbor materiala za umetniško delo se prav tako vrši po formalnif i obeležj i t i«®^, to

sicer pomeni, da material le ni tako indiferenten, kot pravi malo više, ni pa zato nič manj

iner ten glede na formo. Oziroma, kar je najvažnejše: postopek mater ia la ne formira v

smis lu deformaci je ampak tako, da samo razvršča substancial iz i rane ent i tete, kater ih

pomen se z vstopom v s intakt ično enoto ne spremeni in od kater ih sama s intaksa ne

dobi nobene nove vrednost i. Bit i morajo le njej pr imerni ( izbor materiala). Iz tega se tudi

neko l iko bol j razume , zaka j je imel metaforo za poet ični pr inc ip m etonim i je pa ne. M eta -

fora mu v njeni paradigmatskost i predstavl ja t is t i duhovni pr inc ip iz katerega znak črpa

svoj večn i smisel , in k i pač ni odvisen od s intagme v katero je vk l jučen. Sam a spre m em -

ba s intagme , metoniml ja, n ima na ta smisel nobe neg a vpl iva.

Mim ogrede je t reba ome nit i , da Š klovsk si n i dos lede n ni t i v take m m ehan ic izmu. Za to je

dovol j pogledat i spet v »Rozanove«. Kakor hi t ro namreč preide iz načelnih teoretsk ih

izjav k anal iz i kon kretne ga ma ter ia la, mu oči tno neho te udar i na dan ravno t is to na spro -

tno teoretsk im iz javam. »Rozanov je našel temo. Cel n iz tem, tem vskdanjost i in

družine."®^ Ravno to pa je t isto,zaradi česar lahko malo za tem reče: »Za mene so te

knj ige novi žanr . - Če vemo, da je po Šklovskem žanr določen edino s postopkom, je

iz java kontradiktorna s prejšnj im pojmovanjem. Drugje pa je že bol j d i rekten: »Stvar i

od časa do časa dvign ejo u p o r . . . - s tvar i, k i so ga obkroža le, so zahtev ale avreolo. Ro-

zano v jim je dal avre olo in slavo.«®"

Zdaj je lahko bol j jasno, zakaj Ima postopek v poez i j i tako spe ci f ičen položaj . Tam bi m a-

ter ia l eventuelno lahko predstavl ja la beseda/ l ingvist ični znak. Toda v takem pr imeru bi

postopek dejansko le razvrščal dane besede/znake, kar pa bi b i lo v nasprot ju s kon-

cepci jo zvočnost i in ne nazadnje tudi metafor ičnost i . Postopek v poezi j i vedno tudi (po

formalist ih) deformira »material« - oziroma ta »material« je vedno že deformiran In o

njem kot neki danost i ne moremo govor i t i . V to l iko ima formal is t ična koncepci ja poezi-

je prednost pred mehanic is t ično koncepci jo proze - seveda ob zavedanju vseh nedo-

s ledno st i , k i j ih pr inaša s svojo usm er jeno st na č is to zvoč nost .

Do tega t renutka smo s ledi l i nekater im bistvenim teoretsk im formal is t ičnim problemom,

če upoštevamo Ejhenbaumovo shemo iz leta 1927. k i s pogledom na »zgodovino« for-

mal izma ločuje t r i področja:

1. »K ako splo h pisat i« oz. »kako je narejen o«, kar bi od go va rjalo teori j i .

2. »Ka ko pisa t i dal je«, kar bi bi lo predme t evo luci je

3. "Kako bit i pisec«, kar bi pripadalo sociologiji.®®

Shem o je pot rebn o dop olni t i v to l iko, da sta seve da toč ki ena In dve soč asn i , saj je k on -

cepci ja evoluc i je vedno del neke teor i je, v formal izmu pa ju oč i tno druži is ta Ideologi ja

Za pr ičujoč i zapis bi to pomeni lo posvečat i se problemom formal is t ičnega pojmovanja

evoluc i je vzporedno s »teoretsk imi« problemi - oz iroma se spopr i jet i s problemom zdaj ;

v obeh pr imer ih pa bi problem zaradi vzporedne prepletenost i s »teor i jo« zahteval vsaj

to l iko pozornost i kot s lednja. Malo zaradi tega, malo pa tudi zato, ker se s problemom

evoluci je dovol j kr i t ično in poglobl jeno ukvar ja delo Vladis lave Ribnikar Per iš ič , »Ruski

formal izam

1

knj iževna is tor ija«, se bom temu vpra šan ju izogni l.

Glede t ret je točke pa to, da pome ni g lede na prv i dve povsem novo ide ološ ko izhodišče .

Špekulaci jam je prepuščeno vprašanje, k je iskat i vzrok takemu prelomu, k i ga najbol je

obeležuje razprava Šklovskega iz leta 1927, »V obrambo sociološke metode«; prav go-

tovo pa so na ta prelom vplival i vsaj t r i je dejavniki: izreden prit isk »marksist ične« in vul-

garno soc io log is t ične k r i t i ke , funkc iona l is t ična koncepc i ja formal izma Tin janova in pa

rad ika lna spremem ba kn j iževne produkc i je in kn j iževnost i sp loh v porevo luc i jskem ob-

dobju. O tem prelomu naj pr iča pr imer java stal išča Šklovskega iz omenjenega dela in

stal išča Ejhenbauma iz leta 1924, š tudi je »Lermontov«. Ejhenbaum pravi : »Or ig inalni

Lermontov je zgodovinski Lermontov.«®® »Stvar ni v enostavni projekci j i v preteklost,

temveč v tem, da se dojame zgodovinska aktualnost dogodka, da se določ i n jegova v lo-



2. Ce bi termin prevajal i s »singularizaci jo, kot se da zasledit i v nekaterit i hrvaških pre-

vodih, pa tudi omenjeni Ideologi j i in estetskem učinku, (al i s čim podobnim), pa bi razen

občutne ga pome nskega zoženja v primer jav i z na začetku nerazum l jen im os t raneniem

ne dose gl i n ičesar Prav v te j nerazu ml j ivost i je g lavna (peda goška ) vredn ost nepre ve-

denega termina.

Tu se podrejam formal is t ičnemu nerazl ikovanju sk lopa jez ik-govor-diskurz.

Več o že tu vidni ne vzd ržno st i take zas tavitve - pr i ana lizi zauma.

V. Šklovski , umetnost kot postopek, v Texte der russischen Formal is ten, Band I

(TdrF. I ) ,st r . 10 .

Prav tam, str. 12.

L.AIthusser, Ideologi ja in ideološki aparat i države, v Ideologi j i in estetski učinek, str .

73/74.

" V.Š klov ski, Um etno st kot po stop ek , v TdrF. I, str . 14.

L Alth uss er, Ideologi ja in ideo lošk i ap ara t i države, v Ideolog i ja in es tet sk i učinek, str .

73.

Mimogrede naj opozor im še na že c i t i ran Jakobsonov s logan, da je speci f ičnost po-

ezi je rav no edino us me r jeno st na me di j sam. To je le ena od ant inom i j formal izma, zani-

mivih v tol iko, kol ikor skušata obe »strani« dokazat i isto.

Kaj je t is t i 3pred me t«, a li ozna čevalec , označene c, a li referent , puščam zaenkrat še

nerazč iščeno.

" V. Šklo vski , umetno st kot pos tope k, v TdrF - l , s t r . 12.

Brecht, Dijalekt ika u teatru, str . 137.

P. Ma chere y, neka j tem el jn ih kon ceptov , v Ideologi ja in es tets k i uč inek , s tr . 191

V. Šk lov ski, o poe zij i in zau mn em jez iku, v Us krs nu če r i ječi, str . 31.

Prav tam , str. 35.

Prav tam.

" Prav tam , str. 36 .

Ta podro bno st , pa tudi om enjen o nerazl ikovanje fo netsk e tvar i od fonemo v ter še ne-

katere, jasno kažejo, da formal is t i z iz jemo Jakobsona in Tinjanova niso poznal i Saus-

sura. S prevlado Opojaza nad Mos kovs kim l ingvist ičnim krožko m je prevladal tudi s t rah

pred l ingvist iko. To je bi l vzrok mnogim zablodam, od kater ih je naj indikat ivnejša t is ta

Ejhenbaumova, da je l ingvist ika nauk o pr i rodl . (Melodi ja s t iha, v Poet ika ruskega for-

malizrpa, str . 1 72 ).

V. Šk lov ski, u me tnos t kot po sto pe k, v TdrF. I, str . 20.

Prav tam, str. 16

Prav tam, str. 20.

P. Me dvede v, formalni me tod u nauč i o knj iževnost i , s t r . 90.

V. Šklo vsk i, vstaje nje bes ede , v TdrF. II, str . 6.

B. Ejhenb aum , melodi ja s t iha, v Poet ika ruskeg a formal izma, st r . 172 .

V. Žirm uns ki , Naloge p oet ike, v Poet ika ruskeg a formal izma, st r . 328.

P. Med vedev , forma lni metod u nauč i o knj iževnost i , s t r . 125.

Dvo jnost jez ik-go vor ohran jam, ker poezi ja k l jub temu, da je govor znotra j ba zičnega

jezikovnega s is tema, vseeno predpostavl ja nek »lasten« jez ik , seveda kot fantazm, k i

je, ko gre za poezijo, k on st i tut iv en .

"" V. Šklov ski, um etno st kot po stop ek , v TdrF. I, str . 30.

Pomembnejša dela so: Šklovski , O poezi j i in zaumnem jez iku (1916), Jakubinski , O

zvokih jez ika st iha (1 91 6), Br ik , Zvo kovn a ponavl janja (191 7)

V. Šk lov ski, um etno st k ot po stop ek , v TdrF. I, str .6.

Prav tam, str. 8.

Prav tam. Oba hrva ška tek sta na pravi ta tu grobo nap ako: v Usk rsnuč e r i ječ i prevaja-

jo »šar« z »lopta«, v poe t iki ruske ga form alizma pa z »balon«. V obe h prevo dih se Izgubi

prav t is to, za kar pravzaprav gre: abs t rahirano st krog a/kro gle

V. Eri ich, Russla n forma lism, str. 200 .

J. Tinjanov, problemi jezika st iha, v Poet ika ruskega formalizma, str. 202.

Ta »normalnost« je seveda normalnost premest i tve kot zunanjega Izraza globje po-

zabe toda tu ni gov ora o tem

V. Šk lovs ki, um etno st kot po stop ek, v TdrF. I, str . 14

" V. Šklov ski , rozanov, vrev . Knj iževnost (1 98 1) , s tr 1 348

^^ Prav tam, str. 1347,

V. Šk lovs ki, l iteratu ra in kine ma togra f, cit . po V Eri ich, Ru ssian forma lism, str 162



v. š k lo vs ki , s ternov T r is t ram St iandy, v TdrF. I, s t r . 296.

R. Ja ko bs on , o um etn iške m realizmu, v TdrF. I, str . 376 .

^^ V. Eri ict i , Russiar i formalism, str. 209. Prav taka Eri ict iova označba fabule, podprta z

iz javami Tolstoja in Šklovsk ega , da fabula ne zaobjem a vse h elemen tov dela, in da s iže-

/postopek ni samo (re)organizaci ja ampak tudi dopisovanje, kaže tokrat na notranjo

nedos lednost mehanic izma.

B. Ejhenba um, Teor i ja »Formalne m etode«, v Knj iževn ost , s t r . 25.

Prav tam, str. 15.

V. Šk lov ski, Roza nov. v rev. Kn jiževn ost, str . 1 374 .

Prav tam , str. 13 48.

Prav tam , str. 13 51.

Prav tam , str. 13 52 .

®® B. Ejhen bau m, Kn jiževn o živl jenje, v Kn jiževn ost, str .1 64 .

®® B. Ejhe nba um , Lerm onto v, str . 192.

Prav tam, str. 193.

®® V. Šklo vski , V obramb o sociološ ke metod e, v Us krsn uče r i ječ i , s t r .137.

®® Prav tam, str. 140. Te besed e so h krat i im plicitna kr i t ika in revizija form alis t ičn eg a

em pir ic izma, saj govor i o odvisn ost i dejstev, o nj ihovi pog ojeno st i z zgod ovin o/ ide olog i-

jo.

Prav tam.

" Pos ebe n problem je tudi Jako bso n in njegova praška dejavnost še v ča su form al iz-

ma.

CITIRANA IN UPOR ABLJENA LITERATURA

(Le knj ižn e izdaje, ne pa tudi posam ezn i teks t i v zbo r/ i ik ih.)

TEXTE DER RUSSSISCHEN FORMALISTEN, Munchen, VVi lhelm Fink Ver lag, Band I ,

1969 , Band ii , 197 2. (Več tekstov) .

POETIKA RUSKOG FORMALIZMA, Beograd, Prosveta, 1970. (Več tekstov) .

VIKTOR ŠKLOVSKI, Uskrsnuče r i ječ i , Zagreb, Stvarnost , 1969. (Več tekstov) .

VIKTOR Š KL OV SK I, Zoo il i p isma ne o l jubavi ; Treča fabr ika, Beograd, Srpska knj ižev-

na zadruga , 1 966.

VIKTOR SKLO VSK I , Rozanov, rev ija Kn j iževnost , 1981 ( 7 - 8 ) .

BORIS EJHENBAUM, Knj iževnost , Beograd, Sazvežda, 1972. (Več tekstov) .

VICTOR ERLICH, Russ ian formal ism, The Hague, Mouton , 1955 .

P.N. MED VEDEV , Formalni metod u nauč i o knj iževnost i , Beograd , Sazvežda , 197 6.

FREDERIC JAM ESO N, U tamn ic i jez ika, Zag reb, Stvarnos t , 1978 .

IGNAZlO AM BRO GIO, Formal izam i avan garda u Rusi ji , Zag reb, Stvarnost , 197 7.

VLAD ISLAVA RIBNIKAR PERIŠIČ, Ruski formal izam i knj iževna is tori ja, Beog rad, Ma la

odici ja Ideja, 1976.

FERDINAND DE SAUSSURE, Opšta l ingvist ika, Beograd, Sazvežda, 1977^

IDEOLOGIJA IN ESTETSKI UČINEK, Ljubl jana, Cankar jeva založba, 1980. (Več teksto-

V .

BERTOLD BREC HT, Di ja lekt ika u teat ru, Beog rad, Sazvežd a, 1979=



FUNKCIONALISTICNI URBANIZEM

IN NJEGOV »SO CIALNI PROG RAM «

v prv ih dveh de se t let j ih 2 0. s to let ja je v arh i tektu r i pr iš lo do preob rata, k i ga je že v sa-

mem zač etk u jasno izraz il Adol t Loos v zna me nitem teks tu » Ornam ent in z loč in-«.' Loo s

nakazuje t is to smer razvo ja v arh i tek tur i , k i jo lahko označ imo z odpovedjo »hu ma nis t lč -

no-u me tn iškem u imp ulzu - , ki je vse do začetka 20. s to le t ja prežemal v lada joča g iban ja

v arhi tektur i . Gre tore j za »l ikv idaci jo ume tnos t i« v t radic ion alne m p om enu In obe ne m za

pr ivzem kr i ter i jev »socialne uporabnost i« v arhi tektur i . Arhi tektura se usmer i v temat i -

zaci jo tehnike In tehnološkega razvoja na področju gradnje. Čeprav se je novo gibanje

zoper »es te t iko ornamenta« bor i lo z argument i »nove es te t ike« (»es te t ika maš ine«,

estet izaci ja vsakodnevnega ž iv l jenjskega okol ja in ne več zgol j pr iv i legiranih javnih in

gos po stven ih zg radb ), pa je sprem em ba v sti lu morda - a l i pa vsaj za našo ana l izo - še

na jmanj pomembna. Kar je zares pomembno, je predvsem nas ledn je : arh i tek tura kot

umetnost obl ikovanja (hiše, mesta) se usmer i v »st ruktur i ranje ž iv l jenjskega okol ja«;

predmet arh i tek tove de javnost i , k i je s tem par exce l lence urban is t ična de javnost , po-

stane prostorska organizaci ja družbenega ž iv l jenja. To smer, k i je v arhi tektur i oz iroma

v urban izmu kmalu pos ta la v lada joča smer , po imenuje jo z na j raz l ične jš imi oznakami ,

kot npr . »moderna arhi tektura«, »Internacionalni s t i l«, »arhi tekturni in urbanist ični funk-

c ional izem«. Med temi oznakami se bomo odloč i l i za zadnjo, čeprav je tako kot ostale

predvsem st i lska oznaka, se pa danes tudi najmanj uporabl ja.

Vendar pa tega pojma ne bomo uporabl ja l i kot s t i lne oznake, marveč v docela drugem

pomenu: menimo namreč, da ta pojem še najbol je Izraža urbanist ični in arhi tekturni po-

stopek, k i se ravna po kr i ter i j ih »socialne uporabnost i«. Kot s t i lna oznaka »urbanist ični

m arh i tek turn i funkc iona l izem« označuje t is to es te tsko usmer i tev , k i se ravna po zna-

menitem mot tu »form fol lows funct ion«, torej pr iznava za lepo t isto, kar je funkcionalno,

kar us t reza namenu . Še na jbo l j us t rezno to es te ts ko m aks imo povzema P osene r : »Reš i

na logo us t rezno na menu, izberi kons t rukc i jo , s katero lahko ob danem mater ia lu na jbo-

l je uresn ičuje š n am en. In lepota se bo pojav i la sam a od sebe«.=

Za našo razpravo pa je dos t i pomembnejša do ločena druga d imenz i ja » funkc iona l iz -

ma«, k i se najbol j jasn o izraža v Ate nsk i l is t in i . To je nov arhi tektu rni in urba nis t ični po-

stopek dela, k i je popolnoma analogen pos topkom modern ih ana l i t sk ih znanost i : s is te-

mat ična razgra d i tev /č len i tev o b jek ta (m esta, h iše itd .) na n jegove enostavn e e lem ente

funkc i je in pro jek t i ran je /p lan i ran je teh e lementov g lede na funkc i jo , k i jo takšen e le-

ment oprv i ja (v mestu, h iš i , i td ) .Takšen postopek je bi l prv ič najbol j izrecno izražen pr i

Le Corbus ier jevem konceptu »s tanovanjske maš ine«.

Nov pr is top v urban is t ičnem oz . arh i tek turne m de lovanju je treba razum et i ko t odgo vor

na zahteve, k i j ih je urbanizmu postavi lo uvajanje novih produkci jsk ih tehnik In organi-

zac i je de la v kap i ta l is t ičnem produkc i jskem nač inu. Zato na j na jpre j op išemo te spre-

me mbe in nj ihov vpl iv na arh i tekturo oz. urb an ist ičn o deja vno st .

Izredno pomembno v logo za razvoj funkcional izma v arhi tektur i in urbanizmu ima uvaja-

nje novih proizvodnih tehnologi j , predvsem tekočega t raku in z nj imi povezane znan-

stvene organizaci je dela in upravl janja. Tekoči t rak dosledno uresnič i del i tev dela s tem,

da razgrad i de lovn i proces na n jegova e leme ntarna o prav i la in s topn ju je »proces i ran je«

delovnega po s topk a Zam ise l je dos ledn o ločena od Izvedbe.

To omogoča tud i pros torsko loč i tev uprav l ja lsk ih in načr tova lno/pro jek t ivn ih funkc i j od

proizvodnih. Upravl ja lske funkci je so podvržene drugačnim kr i ter i jem lokaci je, za nj ih je

bol j kot b l iž ina lastnih proizvodnih enot pomembna dostopnost do v i rov f inančnih, teh-

n ičn ih in inovac i jsk ih in formac i j . Še le to omogoča ob l ikovanje posebnih upravno-

poslovnih središč, k i n iso nujno prostorsko vezana na sfero proizvodnje.

Tem procesom ust rezno se razvi ja tudi znanstvena organizaci ja dela in upravl janja. Te-

mel j i na preciznem mer jenju, normiranju in s tandardiz i ranju delovnih postopkov ter pro-

izvodov Delovna s reds tva so pos kuša l i v č im več j i mer i pr i lagod i t i znač i lnos t im č love -



kove konst i tuc i je z namenom, da bi reduciral i nepotrebne gibe in povečeval i delovno

stor i lnos t . Proto t ip takšn ih raz iskovanj preds tav l ja jo podrobn e časovn opros torske š tu-

di je posameznih faz delovnega postopka; z nj ihovo pomočjo naj b i ekonomiz ira l i proiz-

vodnjo. Kot rezul tat teh sprem em b se pojav i maso vna proizvod nja standa rdiz i ranih pro-

izvodov za zadovol jevanje vsakodnevnih pot reb

Vse te spremembe, ki so imele za ci l j maksimirat i prof i t z racionaliziranjem proizvodnje,

niso ostale omejene sam o na tovrniške hale Prodirat i so zače le tudi v s fero u rbanizma ,

se pravi regul i ranja pogojev kolekt ivne in indiv idualne reprodukci je delovne s i le. Ana-

logno živl jenju v tovarni je bi lo tudi živl jenje izven tovarniških hal čedalje bol j podrejeno

zahtevam standa rdizaci je in rac ional izaci je. Pose bej oč i tna je bi la s tandard izaci ja in ra-

cionalizaci ja stanovanjske sfere, ki naj bi determinirala dnevni potek živl jenja. Razvi jat i

se je pr ičel ford/zem- »socialna f i lozof i ja prakt ičnega«, ki si je pr izadeval prostorskoča-

sovno regul i rat i celoten ž iv l jenjsk i proces in ga postavi t i v s lužbo m aksimiz i ranja prof i -

ta

Proce si s tanda rdizaci je in rac iona l izaci je so tore j prodr l i tudi na področje gradn je, fv led-

narodni kong res mod erne arhi tek ture (CiAM) je leta 1 92 8 v La Sarrazu že sprejel te za-

hteve za kr i ter i je arhi tekturne in urbanist ične dejavno st i .

»4. Racional izaci ja in s tandardizaci ja s ta posledic i ekonomsko najuč inkovi te jše pro-

dukci je. Imata odloč i len vpliv na današnje gradb eništvo.

5. Ra ciona lizaci ja in stan da rdiza ci ja se izraža ta v treh ozir ih:

a) od arhi tektov zahtevata intenzivno redukci jo in poenostavi tev pr i gradnj i nujnih de-

lovnih postopkov;

b) za gradbeno obr t pomenita redukci jo današnjega mnoštva pokl icev v kor is t majhne-

ga štev i la, tudi za neizučene de lavce, lahko pr iuč l j iv ih spre tnos t i ;

c) od uporabnikov, naročnikov in s tanovalcev hiš zahtevata, da pojasnjuje jo svoje za-

hteve v smis lu obsežnega poenostavl janja in posf j loševanja stanovanjsk ih navad. To

pa tudi pomeni opust i tev precejšnj ih in s pomočjo določenih Industr i j vzpodbujevanih

posameznih zahtev v kor is t č im bol j splošnega in obsežnega izpolnjevanja zapostavl je-

nih zahtev širokih mas.«®

Procesi s tandardizaci je in rac ional izaci je so zahteval i tudi poenotenje - s tandardiz l ra-

nje stano van jsk ih na vad in kul turnih st i lov ž iv ljenja. Ta kšn a zahteva popolnom a ignor i ra

problem razl ičnih pot reb za raz l ične socialne in s tarostne skupine prebivalstva, k i j ih n i

mo goče zado vol j i ti s s tand ardiz i ranim i s tan ova njsk im i tlor is i Problem potreb je avan -

tgarda - pa čeprav je bi la po lastnih iz javah usmer jena v reševanje »socialn ih proble-

mov« - preprosto obšla. Simptomat ičen je Le Crobusier jev odgovor na problemat iko

razl ičnih potreb:

»Vsi ljudje imajo iste orga nizm e, iste funk ci je. Vsi l judje im ajo iste potrebe .«"

Tr i je novi »komplek sni s t ro j i«, predvsem pa njihova mno žična proizvodnja in upora ba so

za arhitekturo in urbanizem pomenil i posebne vrste Izziv. To so bi l i parnik, letalo In še

posebej osebni avtomobi l . Arhi tekturna avantgarda j ih n i obravnavala le kot s imbole

tehničn ega n apredka , temve č tudi kot vzor organ izaci je družb ene ga ž iv ljenja.

Letalo je bilo za Le Corbu sier ja vzor konst ru kci jsk ih reš i tev in obenem tudi pr imer, kak o

je t reba reševat i probleme pr i konst rui ranju; ne več s posnemanjem narave, temveč z

reševanjem »tehničnega problema« letenja.®

Konstrukci ja, k i rešuje problem, je obenem tudi estetska: »Kadar določena stvar odgo-

varja do loče ni p otreb i, teda j je lepa«.®

Osebni avtomobi l je imel pomembno v logo pr i konst i tu i ranju funkcional is t ičnega urba

nizma. masovna uporaba osebnega avtomobi la povečuje prostorsko mobi lnost in s tem

omo goča loč i tev delovne ga mesta od stanova nja in po spe šuje tk im. »subu rbano reš i-

tev« - pro ces presel jeva nja iz sk lenjenih zno trajme stnih ob mo či j v me stno obro bje

Ne samo to. Sam pr inc ip delovanja avtomobi lskega motor ja, »dvotaktni s is tem«, posta-

ne vzor prostorske organizaci je družbenega ž iv l jenja, k i je razpeto med dve funkci j i :

delo - stanovanje.

"Dvotaktni s is tem« vzpostavl ja še dodatno analogi jo - med č loveškim organizmom in

142



mestom: p l juča-srce; mesto-s tanovanje . S tem mesto dob i tud i naravos iovno-b io loško

podlago m uteme l j itev .

Množ ična uporaba osebnega atomobl la je v mestu povzroč i la nove prob leme: s is tem

ul ic in ces t n i b il več pr ime ren, ne sam o zaradi gne če, tem več tudi zara di tega ker a vto-

mobi lska t i i t rost zat i teva odst rani tev pešca z vozne pot i . Avtomobi l je zat i teval h lerar-

t i ični s is tem ul ic in ust rezni prometni rež im, da so lahko izkor is t i l i h i t rost i , k i j ih je omo-

gočal . Sicer pa avantgarda in še posebej Le Corbusler avtomobi la ni obravnavala kot v i r

••urbanega kaosa- (kot to počne kr i t ika urbanizma od šestdeset ih let naprej) . Za avan-

tgardo je b i l av to , ravno nasprotno, skora j magično s reds tvo za reševanje urban ih pro-

blemov- Če pa so se pojav l ja l i prom etni zas toj , nesreč e i td. , pa so bi la tem u kr iva z as ta-

re la m esta, k i j ih je t reba reorga niz i ra t i v sk la du z zahtevam i av tom obi lske ga prome ta.

Deklaraci ja CIAMa iz La Sarraza zahteva:

••Prometna regulac i ja mora zajet i časovno In krajevno sosledje vseh funkci j skup-

nostnega ž iv l jenja. Naraščujoča intenzivnost ž iv l jenjsk ih funkci j , k i jo je t reba stalno

prever ja t i s s ta t is t ičn imi s reds tv i , ne izbežno provzroča d ik ta turo pr om eta . - '

• •Prometna funkci ja« postane tako prv ič jasno in izrecno utemel jena kot determinanta

razvo ja urbane s t ruk ture ; n jena v loga je povezo vat i raz lična funkc iona lna obm oč ja .

Hi tro sprem in ja joč i se pogoj i uvrednoten ja kap i ta la v me stu s ta lno Izs il ju je jo pro s torsk e

prerazdel i t ve posameznih reprodukc i jsk ih območ i j (de lo , pros t i čas , s tanovanje , po-

t rošn ja) in spremin ja jo » funkc iona lne namembnost i« posameznih mestn ih pros torov .

Uvel jav l ja se zahteva po gradbenotehničn i f leks ib i lnos t i In var iab i lnos t i posameznih

pros torov In zgrad b. Treba je om og oči t i , da lahk o zgradbo, k i je b i la posta vl jena za do lo-

čen n amen, z ma jhn imi s t rošk i preured i jo za popolnoma drug namen, a l i pa ce lo od s t ra-

ni jo, če ni več potrebe po njej . Pr i lagajanje grajene substance mest spreminjajoč im se

pogojem uvrednoten ja kap i ta la povzroča, da so mesta oz . n j ihov i posamezni prede l i

s ta lno »v prezidavi«. Problem prezidave so pr ičel i reševat i z gradbenimi s is temi, k i so

»nevt ra ln i g lede na lokac i jo In uporabo, obenerh pa omogočajo pro izvodnjo gradbenih

elementov neodvisno od poslopja in naroči l .«®

Cel ična gradn ja p reds tav l ja pro to t ip takšn ih s is tem ov, sa j je n jen osno vn i e lement »ce-

l ico« mo goče p o l jubno kom bin i ra t i pač g lede na t renutne p ot rebe grad i te l ja oz . naročn i -

ka. Nevt ra lnos t grad ben ih s is temov g lede na lokac i jo in uporabo pa v es te tske m pogle-

du pome ni , da zgradba kot -a rh i te k tu rno de lo« zgubi svo jo »enkratnos t« in » nepon ov l j i -

vos t« , sk ra tka -or ig in a lno s t« , ka j t i n jeno ob l ikovanje n i več podre jeno spe c i f ičn im zna-

č i lnos t im oko l ja , v katerega je vme ščen a.

Opisane spremembe v nač inu urban is t ične in arh i tek turne de javnost i dokazu je jo , da

sta urbanizem in arhi tektura ponotranj i la zahteve, k i ju je pred nj i ju postavi l kapi ta l is t ič-

ni urbani razvoj in k i se kažejo predvsem skozi zahteve po rac ional izaci j i , s tandardizaci-

j i , ekonomizaci j i in f leks ibi lnost i gradnje.

V koncep tu «s tan ovan jske maš ine«, k i ga je Le Corbu s ier v zač etku 20. let us to l ič i l z la-

pidarno formulo »Stanovanje - mašina za prebivanje- ,® so prv ič izrecno formul i rani

pr inc ip i urba n is t ične ga funkc iona l izma. N j ihov nadal jn i razvo j lahko, po leg že om enjene

De klarac i je iz La Sara za, opazu jem o tudi v dveh le Co rbu sier jev ih pro jekt ih, to je v nač r-

tu »Vois in« in ko nc ep tu La Vi l le Radieu se, »doko nčno « po do bo pa so dob i l i v Ate ns ki I i- .

s t in i . Čeprav projekt i ranje stanovanj po t radic ionalni del i tv i pr ipade arhi tektur i , pa je

koncept »s tanovanjske maš ine- iz raz i to urban is t ičn i koncept , k i rešu je soc ia lne pro-

bleme. Funkcional izem ne pozna več del i tve na urbanizem in arhi tekturo: pol je arhi tek-

turne de javnost i je urban izem - pros torskočasovno organ iz i ran je ž iv l jen jsk ih procesov

Stanovanje je osnovna enota takšnega s t ruk tur i ran ja , obenem pa so n jegova nače la

pren osl j iva tud i na čet r t , mesto, regi jo.

V dva jset ih let ih so se arh i tekt i lot il i prob lem a stano van ja »za množ ice«, k i se ga je ar-

h i tek tura z »um etn išk im impulzom« izog iba la in ga prepu šča la g radben im inžen i r jem. Le

Corbus ier jev koncept -s tanovanjske maš ine« na j b i omogoč i l masovno in ceneno iz -

gradnjo socialn ih stanovanj , k i pa naj b i obenem ust rezal i kr i ter i jem zelenja, svet lobe m



zračnost i. '®

Osnovna Corbusier jeva ideja je bi la, da je mogoče racionalizirat i , se pravi minimalizirat i

s tano van jske po vrš ine z natanč nim def in i ranjem funkci j , k i j ih opravl ja s tanov anje To

pa naj b i , analogno študiranju delovnega procesa, dosegl i s š tudi jem procesa stanova-

nja/preb ivanja, k i b i ga opravl ja l i spe cial is t i organ izaci je Zasnova stano vanja naj b i

upoštevala funkcionalno di ferenciac i jo s tanovanjsk ih prostorov in nj ihovo razporedi tev

glede na časovnoprostorsko sosledje. Prostor i naj b i b i l i enofunkcionalni , kar naj b i

omogočilo nj ihovo miniziranje. To je še posebej znači lno za kuhinjo, ki se je iz bivalne

kuhin je pos topom a spremeni la v kuh in jsk ih pu l t . "

Hodnik naj b i po vzoru tekočega t raku ( -ceste dela«) povezoval posamezne, prostor-

sko ločene fun kci je /pro store , k i pa so standa rdiz i rani in normirani Stan ova njsk i no r-

mativi, k i so bi l i v 19. stolet ju še »vsi l jeni« s strani socialnohigienskih inst i tuci j , so torej

postal i »notranj i« urbanist ični kr i ter i j i . Prostor in stanovanjska oprema sta pri lagojena

»človeške mu mer i lu«, k i pa ga ne smem o jem at i v hum anist ični t radic i j i »rene sančn ega

izroči la«, temveč v njegovi tay lo r is t ično perver t i rani verz i ji pr ilagodi tve orodja č love kovi

konst i tuc i j i .

La Corbusler zahteva za stanovanje določen »socialn i program«, k i pa je dejansko

omejen le na organogram dnevnega poteka ž iv l jenja v stanovanju. Socialne programe

in družbene projekte urbanist ičnih konceptov 19. s tolet ja je v konceptu »stanovanjske

mašine« nadomest i l program organizaci je ž iv l jenja. Kol ikor Le Corbusier pr i izdelav i

zasnove stanovanja k l iče na pomoč »socialne znanstvenike«, mis l i s tem predvsem

»strokovnjake podjetniške organizaci je dela« in »special is te rac ional izaci je«. Hi lper t

poroča, da je bi l LeCorbusier zelo navdušen nad rezul tat i tedanj ih organizaci jsk ih zna-

nost i , poznal pa je tudi osnov no l i teraturo s tega pod ročja. '^

Projekt »Voisin«'®, ki ga je Le Corbusier leta 1923 izdelal kot predlog za novo poslovno

središče v »srcu Pariza«, in La Vli le Radieuse iz leta 1930 predstavl jata prenos in izpo-

polnjevanje funkcional is t ičnih pr inc ipov urejanja v š i ršem mestnem prostoru.

V projektu »Vois in« Le Corbusier predlaga nadomest i tev t radic ionalnega mesta v cen-

t ru z dvema novima elementoma - poslovnim c i ty jem in stanovanjsk im c i ty jem. Projekt

se ravna po zahtevah masovnega av tomobi lskega prometa; osebnemu av tomobi lu

mora bi t i omogočen dostop v center : »Kam hi t i jo vs i t i avtomobi l i? V center . Vendar v

me stu ni voznih površ in. Moram o j ih ustvar it i . Poruši t i moram o c en ter .« ' "

Zadostne površ ine za promet pa bi v centru dosegl i z gradnjo v v iš ino, kar b i obenem

om ogo či lo tudi prodor zelenja v mes to.

Druga pomembna znači lnost projekta »Vois in« pa je, da v centru predvideva predvsem

poslovno središče. S tem je Le Corbusier v planersk i pr inc ip povzdigni l dejanske ten-

dence velemestnega razvoja. Eksodus prebivalcev iz centraln ih mestnih površ in je torej

dob i l »p lanskoprog ramatsko« s t rokovno utemel ji tev .

S konceptom »La Vl i le Radieuse« je La Corbusier real iz i ra l načela funkcionalneg me-

sta, ki so bi la obja vl jena v »De klarac i j i iz La S arraza «:

»1. Urbanizem je organizaci ja pomembnejš ih funkci j kolekt ivnega ž iv l jenja v mestu in

na podežel ju. Urbanizma ne smejo nikol i določat i estetska premiš l jevanja, marveč iz-

k l jučno funkc iona lne zahteve.

2. Na prvem m estu je v urbanizm u u rejevanje funkci j :

a) s tano vanje b) de loc ) p rost i čas (špo rt , zabava ).

Sreds tva za izpolnjevanje teh funkc i j pa so:

a) č leni tev po vrš in b) prome tno regul i ranje c) zakonodaja.« '®

Velemesta so torej reducirana na »sistem funkci j« s kater imi je moč regul i rat i »organi-

zaci jo ž iv l jenja«. Al i kakor zapiše Le Corbusier : »Beseda urbanizem reprezent i ra, na-

tančno rečeno, obseg družbenega ž iv l jenja:

1 - stanovanje in družina

2 - d e l o

3 - mir , d ispe rz i ja, skrb za rod (vzreja) (ukrepi h ig iens kega ok rev an ja) -" " '

Iz projekta je razviden dosleden pr inc ip segment i ranja mesta v kompaktne, enofunkclo-



nalne, druga od druge ločene cone izrab. V centraln i os i so razvrščene inst i tuc i je za

družabno ž iv l jenje. Projekt je tudi p ladoyer za stanovanjsko stolpnico, k i omogoča kon-

cen trac i jo prebiva lcev, obenem pa tudi zračno st in svet lobo In sproš ča zelen e p ovrš ine.

V konceptu je zelo pomembna - funkci ja zelenja« (prv ič je uveden nov »urbanist ični e le-

ment« - zelenica ) , k i ima č leni tven o In t i lg iensko nam em bnos t .

Le Corbu sier je kon cep t La Vi l le Rad ieuse zasno val kot odgovor na pr izadeva nja sov jet -

sk ih dezurbanistov po razgradnj i mesta; namesto tega predlaga nj ihovo reorganizaci jo

v sk ladu s »funkcion alnimi n ačel i«. Ch om bart deLauvve pr ipom inja, da je kon cep t , k i ga

pred laga Le Corb us ier , »u l t rakap l ta l ls t ična v iz ija modernega m es ta «. "

Na IV. ko ng res u C IAM a, ki je bi l od 1.8. do 9.8. v Aten ah (tem dne m je treba priš tet i še tr i

dni skupnega potovanja z ladjo Iz Marsel l lesa) , so bi la kodi f ic i rana temel jna načela

funkc ion a l ls t ičnega urban izma, kakor so se razv i ja la v v lada joč ih arh i tek turn ih tende n-

cah že od zače tka stolet ja (A. Loos, Bauh aus, De St l jl , Garnier , Le Corb usier , rusk i k on -

stru kt ivis t i I td.) .

V pr ipravah na ta kongre s, k i naj b i b i l prvotno leta 19 32 v Mos kvi , je prevladova lo stal iš -

če, k i še posebej zasluž i našo pozornost : prv ič naj b i na nekem urbanist ičnem kongre-

su bi la v ospredju -def in ic i ja socialnega programa«.Le Corbusier je v pr ipravah za kon-

gres leta 1930 zapisal : -Zelo dobro v id imo, da naša mesta nimajo ne duše ne pomena,

ker ne obs taja so cialn i program. Zato bi na nasled njem kon gres u moral i Imet i pred o čm i

def inici jo socialnega programa In dobro bi bi lo, da bi to stor i l i v Moskvi; to je mil je, v

katerem se nepr izadeto obl ikuje mašinska družba«. '®

Do kongre sa v Moskv i pa ni pr iš lo. Sta l in is t ičn e k lešče so se že zapr le In zbor a rhi te ktu -

re in urbanist ične avantgarde v Sovjetsk i zvezi n i b i l več možen. Zato so Izbral i novo

mesto - tokrat Atene; Izbira mesta torej n ima nikakršnega s imbolnega pomena v smis lu

»navezovan ja na ant ičn o arhi tekturn o t radic i jo«, Jemveč je rezul tat odpove di Mo skve .

Zakl jučk i kongresa so postal i javnost i znani šele čez deset let , ko j ih je Le Corbusier

objav i l pod znanim n aslovom »Aten ska l is t ina«. '®

Dokument vsebuje pr ikaz in anal izo stanja sodobnih mest in predloge za nj ihovo reše-

vanje. Tako anal iza kot tudi predlogi za reševanje se večinoma omejujejo samo na »f i -

z ično dimenzi jo« mest oz. mestnega razvoja. Predlogi za reševanje so povzet i in po-

splošeni v tk im. »Points de doct r ine«, dokt r inarnih stal išč ih, k i predstavl ja jo temel jne

pr inc ipe funkc iona l ls t ičnega urban izma. Čeprav zak l jučk i oz . dok t r inama s ta l išča te-

mel j i jo na anal iz i »stanja mest«, pa je v Lis t in i le malo prostora posvečeno obravnavi

vzrokov, »kr ize me sta«. V Lis t in i s ta navede na dva glavna vzroka »m estneg a kao sa« :

- to s ta »st ih i ja pr ivatnih interesov« In »m ašinsk o obdob je«.Kr i t ike pr ivatnih interes ov v

Ate ns ki l is t in i nI mo goč e razu met i kot » leve kri t ike« kap i ta l izma, temveč bol j kot poziv k

avtor i tarn i oblast i , ki naj »napravi red« v Imenu » občega interes a«, k i ga repreze nt i ra ur-

banizem. V kol ikor gre za kr i t iko kapi ta l izma, gre predvsem za kr i t iko že delom a prežive -

tega l lberalnokapi ta l is t ičnega obnašanja in za poziv k državnemu planiranju, k i naj b i

korporat iv is t ično podredi l pr ivatni interes družbenemu.

Tudi »ob dobje m ašine«, k i naj b i povzroč i lo »kao s v mest ih« je dojeto kot n eka kše n na-

ravni izbruh al i epidem i ja, k i je razkroj i la t radic iona lne od nose , poruši la rav notež je med

mestom in podežel jem i td. Izrecno je opazna odsotnost sociološke anal ize procesa In-

dust r ia l izaci je in njenih vpl ivov na načine ž iv l jenja In razvoj mest . Atenska l is t ina doka-

zu je , da je b i l odno s funkc ion a l is t ične avantgarde do tehn ike in tehn ološke ga razvo ja

izraz i to ambiva lenten: po eni s t rani so tehn ični in tehn ološ ki razvoj dojem al i kot n eka k-

šno »fataln o dejs tvo« , ki se mu je treba po dre dit i , po drug i strani, pa so me nil i , da so rav-

no tehn ične in tehn ološ ke reš i tve t is te, s kater im i je moč prem agt i kr izo m esta.

Anal iza »stanja m est« je vsaj kar zadeva vzroke »kr ize mesta« v t r idese t ih let ih zelo po-

vršna in ahistor ična, še posebej pa se Izogiba »občut l j iv ih« socialnoekonomskih in so-

c ia lno pol l t ičn ih vp rašan j in problemov. Le Co rbusier je predvsem želel, da bi b i l kong res

predvsem »kongres tehn ikov«, čeprav so nekater i , p redvsem nemšk i ude leženc i , za-

hteval i »pol i t izac i jo urbanist ičnih vprašanj«.



Ate nsk a l i s ti na kod i f i c i r a nas ledn ja t eme l jna nače la u rban izma:

1. Č le n i tev ce lo tne g ž iv l jen jskeg a pr oc esa na š t i r i g lavn e funk c i je : de lo , s tan ov an je

(preb ivan je) , poč i tek ( rekreac i ja ) In g iban je . Te š t i r i funkc i je so tud i »k l juč i

u rban izma«; ^ " u rban izem mora namreč zago tov i t i nemoteno in g ladko de lovan je t eh

š t i r ih funk c i j .

2 . Nemoteno funkc ion i ran je pa je moč doseč i s prosto rsko ločitvijo vse h š t i r ih funk c i j , p r i

čemer p rometna f unkc i ja p revzame povezova lno v lago med os ta l im i t r em i . B is t veno p r i

t em je , da g re za mono funkc iona lno i z rabo p ros to ra za posamezne namene, p r i čemer

mes to ko t ce lo ta p reds tav l j a »eno to f unkc ion i ran ja« . S reds t va s ka te r im na j b i l očeva l i

pos am ezne funkc i je in j ih vmeš ča l i v s t ruk tu ro me s ta , pa je coniranje.

S tem je urban is t ična dok t r ina de jansko le »ponot ran j i la« , spre je la za svo je , temel jne

zak on i t o s t i m es tne ga razvo ja , k i se je že s i ce r nakazov a l - p redvse m zarad i raz l i čnega

d i f e renc i ran ega uv red no ten ja me s tne ga p ro s to ra , k i se je iz raža l skoz i me s tno ren to - v

spontanem razvo ju mest . A tenska l is t ina je kod i f ic i ra la in leg i t im iz i ra la takšen razvo j .

Con i ran je Ima p redvsem ekonomsko funkc i jo , sa j razv ršča posamezne de javnos t i oz .

» funkc i je« v p ros to ru pač g lede na t o kakšno mes tno oz . s tavbno ren to so p r ip rav l j ene

in spsobne prenest i . Pr inc ip con i ran ja je b i l ob spre je t ju v »dokt r inarno nače lo« že neka j

časa »na de lu« vZDA.

Rezu l t a t t akš ne ga u re jan ja mes t pa je razcep i t ev ž i v l j en jskega p ro ces a na čas ovn o f i k -

s i rane eno te in n j i hova p ros to rska segregac i ja , ka r seveda pomen i razk ro j enov i t os t i

mes ta .

Mono funkc iona lnos t mes tnega p ros to ra je t o re j rezu l t a t ome j i t ve u rban izma na res t r i k -

t ivne ins t rumente: »kaos«, k i je nas ta l s prep le tan jem funkc i j , na j b i ods t ran i l i s prepo-

ved jo vsak ršnega mešan ja . Th i lo H i lpe r t ob t em p r ipomin ja , da se p rav s con ingom de-

jansko i zkazu je nesposobnos t u rban izma, da b i o rgan iz i ra l ce lo tnos t »ekonomskega

grup i ran ja«.^ ' r

3 . Org an izac i ja če t r t e f unkc i je - p rom eta - se mora ravna t i po s t r ik t n i »ekon omi j i ča sa« ,

omogoč i t i mora na jk ra jše in na jh i t re j še povezave med p ros to rsko ločen im i f unkc iona l -

n imi območ j i .

4 . »Človekovo mer i lo« je v »Poin ts de doc t r ine« dvakrat iz recno omenjeno kot urban i -

s t i čno nače lo : z v id i ka razvo ja u rban izma je t akšno poudar jan je t ega nače la na jman j

nenavadno , sa j j e p rav f unkc iona l l s t i čn i u rban izem z v i sok im i s tanovan jsk im i zg radba-

m i , mono tonos t jo , dominan tnos t jo osebnega av tomob i la i t d . s inon im za i zgubo č loveko-

vega mer i la . Zato na j tu še enkrat poudar imo to , kar smo že omeni l i p r i konceptu »s ta-

novan jske maš ine« : »mer i l o č loveka« je p redvsem mer i l o t ay lo r i s t i čne o rgan izac i je p ro -

s to ra v pomenu rac iona l i zac i j e , k i na j za posamezne uporabe odmer ja t očno t o l i ko p ro -

s tora , ko l ikor ga rab i in n i t i cent imet ra več . Je, sk ra tka, perver t i rana podoba humani -

s t i čnega i z roč i l a renesančne dobe .

5 . Če p rometna f unkc i ja s »časovnopros to rsko ekonomi jo« do loča razpored i t ev f unk -

c iona ln ih območ i j v s t ruk tu r i mes ta , pa je osnovna ce l i ca u rban izma s tanovan je . S t r i k -

t no je uve l jav l jen p r inc ip p ro jek t i r an ja / č len je n ja p ros to ra od zno t ra j navzven , v l in i ji s t a -

novan je - de lovno mes to in »vmesne funkc i je« . Osnovo tega č len jen ja pa p reds tav l j a

po tek oz . f aze vsakod nev neg a ž i v lj en ja .

6 . A tenska l is t ina propagi ra gradn jo v v iš in i : »Urbanizem je znanost s t remi in ne samo z

dvem a d ime nz i jama . I n te rvenc i ja e leme nta v i š ine p reds tav l j a reš i t ev za mod ern i u rban i -

zem kakor tud i za iz rabo pros tega časa na tako pr idob l jen ih pros t ih površ inah« ( tč . 82) .

Iz t e t očk e je razv idno , da »nova« oz i roma » konč no u te m e l jen a- u rba n is t i čna dok t r ina

v idi reš i t ve za »kaos m es t - p redv sem v t eh no lošk ih oz . t ehn ičn ih reš i t vah , ne pa v sp re -

mem bah d ru žbe ne o rgan izac i je , k i b i i zs i lj eva la t ud i d rug ačn o o rgan izac i jo mes t .

Če so se tore j pr iprave za IV . kongres CIAMa zače le s težn jo po »def in ic i j i soc ia lnega

programa «, pa sam kon gres , še bo l j pa dokum en t , ki ga je red ig i ra l Le Corbus ie r , pom e-

ni odpoved socialnemu programu v pom enu , da na j b i b i l u rba n izem s red s tvo za ure sn i -

čen je do ločen ega d ružb eneg a p ro jek ta , ko t t o še ve l ja za u rba n is t i čn e kon cep te u to -

p ičn ih soc ia l i s t ov in v do lo čen i mer i t ud i za kon cep ta »v r t no me s to« in »sose ske«



Odpoved socialnemu programu kot projektu družbenih sprememb skozi urbanizem pa

še ne pomeni odpovedi prostorskemu regul i ranju družbenih procesov. Toda kakšne-

mu? Atenska l ist ina slej ko prej stoj i na stal išču, da mora urbanizem oz. planiranje mest

temel j i t i na anal iz i ž iv l jenjsk ih procesov. S tem se odpira prot i č is to določeni družbeni

teor i j i - k "pod je tn iško-gospodarsk i rac iona l izac i j i potekov (družbenega) dogajan ja-

Ta teori ja oz. znanost pa je v Atenski l ist ini razumljena predvsem kot tehnika, k i vstopa

kot njegov sestavni del v urbanizem:

»Principi modernega urbanizma so Izšl i iz pr izadevanj neštevi lnih tehnikov: tehnikov

umetnost i gradnje, tehnikov zdravja in tehnikov družbene organizacije." (Tč. 74 - pod-

črtal P.G.).

Urbanizem tore j odpira vrata »Interdisc ip l inarnega sodelovanja« posebn i vrst i družben e

znan ost i , teor i j i organiza ci je (z last i je znači lna m anira Izenačevanja p odjetn iške s celo-

kupno družbeno organizaci jo) , k i naj urbanizmu preskrbi ust rezne podatke o funkcioni-

ranju in pote ku družbe nega ž iv ljenja.

Kl jučni e lement posega urbanist ičnega planiranja v mesto \e program, k i naj poleg prl-

rodn ih in topografsk ih pod atkov vsebuje tud i »ekonomske pod atke,soc io loške pot rebe

in duh ovne vred note«. (Tč. 86) . Soc iološ ke po trebe pa niso nič drugega kot tk im. » soci-

alni podatki«, ki so potrebni za manipuliranje z grajenim prostorom In l judmi: spol, sta-

rost, zak on sk o sta nje i td. na eni strani, na drugI strani pa zah teve, ki j ih pred po tek vsa -

kodn evne ga ž iv l jenja postavl ja družbena o rganizaci ja, k i teme l j i na Industr i jskem proiz-

vodnem procesu in kapi ta lnem uvrednotenju. Urbanizem kot teor i ja In njegova dejavna

stran, urban ist ično planiranje, torej ne rabi ta soc iološke teo r i je mesta in anal ize mes ta,

kot družbene ga fenom ena, se pravi anal ize razmer i j med družbenim i procesi in n j ihovim

pros torsk im s t ruk tur i ran jem, temveč

socialno tehnologijo,

k i je usm erjen a v zbiran je in

pr ipravo podatkov za tehn okratsko poteka joče p lan iran je«.

Čeprav se moderni urbanizem In urbanist ično planiranje razume predvsem kot tehnika

in se s tem izogne občut l j iv im socialnopol l t ičnim vprašanjem (dejstvo npr . , da urbani-

zem oz.določena prostorska forma deluje kot redist r ibuci jsk i urbanizem, k i pr iv i legira

določene in depr iv i legira druge družbene razrede v mestu) , pa vendar ne skr iva, da s

prostorsk im redom dosega določene »družbene c i l je«, predvsem pa rac ional izaci jo In

ekonomiz iranje celotnega ž iv l jenjskega procesa.

Pavel Gantar

OPOMBE

' Tek st je izšel leta 19 08. Prim. splove nski prevod v CK Z 32 /1 97 9.

= Jul ius Poser7er,Anfange des Funkt ional ismus: von Arts und craf ts zum Deutschen

VVerkbund. Berl in-Frankfurt-VVien, 1964.

^ CIAM, Erk larung von La Sarraz, (192 8) V: Ulr ich Conrads, Programme und Mani fes te

zur Archi tektur des 20. Jahrhunderts. Bauvvel t Fundamente, Bertelsmann, Guters loch,

Ber l in, Mu nche n. 197 1, s t r .104.

" Le Corbusier , Ka pravoj arhi tektur i (Vers une archi tecture, 192021), Gradevinska

knj iga, Beo grad, 19 77, s t r .108 .

® »Avlon nam po kazuje da dobro postavl jen problem nalaz i svoje rešenje. Želet i , da se

let i kao p t ica, zna čl lo je rdavo p osta vit i problem I Ade rov sle pi miš ni je se odle plo od t la

Izumit i mašinu za letenje bez sečanja na bi lo što je strano mehanici, to jest t ražit i podu-

pirač I pot isk iva č z načl lo je dobro p ostavi t i problem: za manje od deset go dina svak o je

mogao let i t i«.

Le Corbu sier, ibidem, str. 89.

® Ibidem , str. 86 .

' Erkla rung von La Sarra z, Ibidem str. 105.

® Jorg C. Kirschenmann, K prezidavi mest. Ča sop is za kr i t iko znanost i , dom iš l j ijo in

novo antropo logi jo, 1 2 /19 75 , st r. 1 29.

® L e Corbusier. Ibidem, str. 73.

Z razvojem stanovanj se je poleg Le Corbusier ja intenzivno ukvar ja l tudi Bauhaus.



Gropius, ki je bi l njegov direktor do leta 1928, je v svojem prispevku za I I I . kongres CI-

AM a, leta 1 93 0 z naslovom »Stano vanje za ek siste nčn i minimum«, nakaz al , da je tk im.

-malo s tanovanje- nu jna pos led ica redukc i je -ve l ike druž ine- na nuk learno druž ino.

Analogno le Corbusler ju je zahteval , da se mora zasnova stanovanja ravnat i po social -

nem in bio loš kem pote ku dnevnega ž iv ljenja.

Prim.: Gropius, VVal ter : d ie soziologischen grundlagen der mlnimalwohnung ( f i i r d ie

stadt ische industr iebevolkerung. V: CIAM (Hrsg.) : VVohnung fur das Existenzmlnlmum.

1930. str . 13.

" Thi lo H ilpert, Ibidem, str. 107.

Ibidem, str. 99 .

»Vois in- n ima nobene zveze s konceptom sosedstva In soseske, kot b i to utegni l i

sk lepat i poimenovanja projekta. -Vois in- se je imenovala tovarna, k i je prevzela mece-

nat nad p rojektom in ga tudi f inancirala.

Le Corbusier, L 'urbanlsme, Navedeno po:

Th ilo H//perf , ibidem , str. 13 0.

Erklarung von La Sarraz, Ibidem, str. 1045.

Le Corbusier, Vers le Par is , (19 27 ), Nav eden o po:

Th ilo H(7pert, ibidem , str. 17 4.

' ' Chombar t de Lauvve, La Cha rte d 'A ten es et la cr ise d 'en vironm ent . Referat v Sal ines

deChaux , 12 .ok t . 1974 .

Navedeno po Th i lo H ilpert, ibidem, str. 212.

O Ate ns ki l is t in i je treba pove dat i , da upravičen o nos i ime eneg a sam ega a vtor ja - Le

Corbusier ja. V precejšnj i mer i je namreč »prečist i l - zakl jučne dokumente, k i mu j ih je

poslal Gideon s prošnjo, da j ih prevede v f rancoščino. Iz dokumenta je predvsem od-

st rani l a li omi l i l druž ben okr i t ično »noto«, k i jo je zasto pal G ideon. Vse kako r je š lo med

obe ma za vel ike nesporazu me kar zade va družbe no v logo urbanizma , ne pa tudi kar za-

deva njegova načela.

Prim.: Th ilo H ilpert, ib idem, st r . 249252.

^ Le Corbusier, La Ch arte d 'Athen es, Edi t lons de minui t , Par is , 1957 , točk a 77.

Ibidem, str. 278.



LOUlS ALTHUSSER:

ZN AN O ST IN IDEOLO GIJA

če »Pour Marx«, Al thusser jev knj ižni prvenec, še lahko beremo, ne da bi se spraševal i

po spoznavno teoretsk ih izhodišč ih na kater ih temel j i , resno branje naslednje knj ižne

objave (Lire le capI ta l ) tega ne dopušča več. Al thusser jeva pot Iz Marxa je bi la možna

samo s poznavanjem Marxovemu po l ju tu j ih teoretsk ih izhod išč (na jbo l j neposredno:

f rancoske epistemologi je in Freudove psihoanal ize) , k i so delovala na Marxov korpus

kot na svoj predm et dela. Al i pove dan o z Al thu sse r jem : v proc esu zna nstve ne spozn ave

ni odloč i lna prvobi tna mater i ja, ampak prav praksa - v tem pr imeru Al thusser jeva spo-

znavna p raksa ; še določne je: Al thu sse r označi z Ob čos t I še Ideološke ko nc ep te, neref -

lekt i rana zna nstve na dejstva, z Ob čos t II pa sredstva proizvod nje spo zna nja, k i deluje jo

na Občost I , da bi se proizvedla Občost I I I , nova raven znanstvenega spoznanja. Jasno

je, da Al thu sse r govor i o Marxu (O bčo st I ) s pozic i je Obč ost i I I, v iško m vede nja.

Kol ikor se marksist ična kr i t ika Al thusser ja ukvar ja le s pr imer javo njegovih tez z Marxo-

v imi in ugotavl ja nj ihovo enotnost a l i neenotnost , ostaja pod ravni jo, k i jo določa sam

predmet raz iskave. Njegove posamezne teze je pot rebno brat i v n j ihovi enotnost i , kar

glede na model prejšnje kr i t ike predpostavl ja spremembo opt ike, obrat v nevt raln i pozi-

c i j i jez ička na tehtn ic i k A l thusser jev im predpostavkam, mestu, od koder govor i . Obe-

nem pa fo pomeni tud i neka j drugega: suspe ndi ran je n jegove ga predm eta de la - Ma rxo-

vega diskurza. Le tako je možen ovinek mimo Ideološke kr i t ike, k i teoretsk im argumen-

tom zoperstav l ja posest resnice o Marxu.

Na zač etku je bi l »epistem ološki prelom«:

»Ta »epistemološki prelom« vsebuje skupaj dva raz l ični teoretsk i

disciplini.

Z zasnova-

njem teor i je zgodo vine (his tor ični ma ter ia l izem), je M a r x - z e no in is to kretn jo - prekini l

s predhodno ideološko zavest jo in zasnoval novo f i lozof i jo (d ia lekt ični mater ia l izem).

(ZM, st r . 22- 23 )

Epistemološki prelom ne označuje samo loč i tve Marxa ideologa, k i pr is ta ja na č loveko-

vo bis tvo In Ma rxa znanstve nika, k i v svoj ih spozn avn o teore tsk ih izhod išč ih zanika v lo-

go č lovekaSu bjek ta Zgodov ine, ampak ro js tvo dveh nov ih d isc ip l in : znan ost i zgodov ine

in nove f i lozof i je. To tezo Al thusser še speci f ic i ra, ko odkr i t je novega »znanstvenega

kont inenta« temat iz i ra kot odloč i lno za nastop nove f i lozof i je, ko pravi , da je: ». . . nova

f ilozofi ja ro jena iz samih osnov neke zn an os t i , . . .« (Z f^ , s t r. 23)

Is to gesto, k i je na delu v st rogem ločevanju teor i je zgo dovin e od f i lozof i je, k i s tem po-

stane od znanost i ločena regi ja premis leka, kamor znanost izvaža svoje nerešene spo-

znavn e probleme, najdemo tudi v Al thu sse r jev i opre del i tv i pojma praks e.

»Pod prakso nasp loh razumemo ce lo ten proces preobrazbe mater i je , k i je prvotno

dana kot določena, v določen proizvod, p reobrazbo oprav l jeno z do ločen im č lovešk im

delom , z uporabo do ločen ih orodi j (proizvodnje) . (ZM , st r . 145)

Ta def in ic i ja prakse gre molče mimo 3. Marxove teze o Feuerbachu, k jer je za Marxa

praksa revo luc ionarna praksa, n jen b is tven i a t r ibut pa samonanašanje , k i sub jek tu

prakse ne dopušča mesta v objekt ivni d is tanci - držo, k i jo, s tem, ko ta sk lop izpust i ,

omogoča Al thusser jeva di f in ic i ja, - ampak ga vpne v posledice same prakse. S tem, ko

pra kse ne razume kot revoluc ionarn e, se Al thu sse r izvzame he glov ski de dišč in i , k i je na

delu pr i Marxu, odn osu su b jek t -ob jek t , in spregovor i z druge teore tske ravn ine - v osno -

v i pozi t iv is t ične; loč i teor i jo o pogoj ih vel javnost i znanstvenega spoznanja od znanost i

same. Ta loč i tev se uteles i , poleg že zgoraj naved ene, v okviru m ark sist ič ne ga kate go -

r ia lnega aparata, še na lastni splošnejš i ravni , v d is t inkc i j i med teoretsko prakso in teo-

r i jo teoretske prakse.

Znotraj zgol j formalnih okvirov »prakse nasploh« loč i Al thusser »ar t ikul i ran univerzum

družbenih praks«, k i se raz l ikujejo po speci f ičnih predmet ih dela in so medsebojno ne-

zvedl j ive. Tako našteje: proizvajalno prakso, pol i t ično prakso (predmet dela so j i druž-



beni odno si) , ideološ ko praks o, k i preob l ikuje zaves t l judi , in teoretsk o pra kso (oz. zna-

nos t ) , k i proizvaja znan stvena spoz nanja.

»S teor i jo (vel ika začetnica) bomo poimenoval i občo teor i jo, to je Teor i jo prakse na-

sploh, k i je razvi ta izhajajoč iz Teo r i je obsto ječ ih te ore tsk ih praks (znan stvenih) , k i pre-

ob l iku je jo v »spoznanja- (znanstvene resn ice) , ideo lošk i pro izvod obs to ječ ih »empl r lj -

sk lh- (konkretna akt ivnost l judi) praks. Ta teor i ja je mater ia l is t ična dialektika, ki je Isto

kot d ia le kt ični mater ia l izem « (ZM, st r. 1 46 -14 7)

Teor i ja zgodovine - h is tor ični mater ia l izem nastopa znotraj te paradigme kot znanost ,

teoretska praksa med teoretsk imi praksam i s svo j im spe c i f ičn im predmetom, mater ia l i -

s t ična dialekt ika pa dobi s tatus epistemologi je, s katero Al thusser razume:

». . . teor i jo pogojev in obl ik znanstvene prakse In njene zgodovine v okviru raz l ičnih

kon kretn ih znano st ih.« (ES, st r . 24)

V Teo rij i je:

" . . . teoretsko Izraženo bis tvo teoretske prakse nasploh, skozi n jo bis tvo prakse, skozi

njo pa tudi b is tvo t rans form aci j » nastajanja« stvar i nasploh « (ZM, str. 147)

Termin »Teor i ja«, s kater im je označeval mater ia l is t ično dialekt ike, je Al thusser kmalu

opu st i l , vendar s tem ni op ust i l upo rabe pom ena, k i mu ga je dal . Svojo pravo razse žnos t

pr idobi Al thusser jev projekt šele z ugotovi tv i jo, da nam Marx ni zapust i l kondenzata

zna nos t i o pogoj ih vel javnos t i neke ga sp ozna nja, k i b i nam dal jasne k r i ter i je za razm ej i -

tev ideološkega in znanstvenega spoznanja. Razen svet le Iz jeme »Uvoda h kr i t ik i pol i -

t i čne ekonomi je«,» . . . k jer je govor o pogoj ih ve l javnost i znanstvene uporabe koncep-

tov pol i t ične ekonomije . . .« (KČK, st r . 43) , n imamo Marxovega teksta, k i b i o tem eks-

pl ic i tno govori l .

A l thusser jeva teza je, da je s tem, ko je Marx v »Kapi ta lu« vzpostavl ja l novo znanost

( teor i jo zgodo vine) , nastaja la tudi nova f ilozof i ja, k i je v svojem raziskov anju pogojev ve-

l javnost i znanstvenega spoznanja gradi la na nelcteoloških stal išč ih. Marxova spoznav-

no teoretska izhodišča »Kapi ta la« niso pozi t ivno dana. V »Kapi ta lu« je na delu le »Di-

alekt ika delujoča v praksi«, k i jo je pot rebn o ref lekt i rat i , pr ives t i do svojeg a pojma. »Po-

stav i tev in reš i tev našega teoretskega problema se sestoj i v tem, da teoretsko raz-

de lamo "rešitev, ki obstaja v praktičnem vidiku, kot jo je marksist ična praksa ponudi la

za težavo , k i jo je srečala v svojem razvoju . . .« (ZM, st r. 143) S tem, ko ma rksis t ična f i -

lozof ija ne obs taja v svoj i ref lekt i rani obl ik i , se odp ira problem at ika »ep istemo loškeg a

kroga« ». . . f i lozofsko branje »Kapi ta la« je možno samo kot apl ikaci ja tega, kar je samo

predmet našega raz iskovanja, t . j . Marxove f i lozof i je. Ta krog je epistemološko možen

sam o zahval ju joč obs toju Ma rxove f i lozof i je v del ih ma rksizm a « (KČ K, str . 38)

»Ep istemološ ki krog«, k i skuša razvi t i ravno t is to, česa r M arx nI vedel , da je proizvedel ,

je tenk a ni t, k i A l th uss er ja veže na Marxa. Svojo razreši tev n ajde v me todi »s imp toma l-

nega branja«, k i Impl ic i ra kr i t iko em pir is t ičn ega stal išča .

Empi r is t ična koncepc i ja spoznave umešča b is tvo znot ra j de jansko obs to ječega pred-

meta, spoznavanje pa je proces ločevanja bis tva Iz ovoja nebistvenost i , k i ga prekr iva, ,

s procesom abst rah i ran ja . Ker empi r izem p o jmuje b is tvo kot de l de jans kega predmeta,

gre za obstoj dveh realnost i , k i s ta v sebi že raz ločevani . Spoznavni subjekt je tu le na

videz akt iven. Znotraj empir is t ične koncepci je je spoznavni proces v zadnj i instanci sa-

mospoznava dejanskega predmeta, a l i kot pravi Al thusser: »Ko empir izem poseže v bi-

s tvo predmeta, pr iznava nekaj , kar v is tem t renutku pot lač i : pr iznava, da predmet spo-

znanja n I ident ičen de janske mu predme tu, ker ga v rednot i ko t de l de janske ga predm e-

ta. To pr iznanje pa pot lač i prav tako, da raz l iko med dvema predmetoma, predmetom

spoznanja in dejanskim predmetom zvede na golo raz l iko delov enega In Is tega pred-

meta« (KČK, s t r 44)

Al thusser pa vzt raja pr i radikalni d iskont inui tet i med »dejanskim predmetom«, k i ga do-

loči tudi kot Zunaj glave obstoječ predm et- In »predm etom spoznanja«, proizvodom

spoznavnega procesa, b is tvom empir is tov, k i miš l jenja nima ve č le za vm esn e po staje v

proc esu sa mo spoz nave : »Proizvodnja spo zna nja tvor i proce s, ki se vcetof / odvi ja v miš-

l jen ju« (KČ K, st r 46, pod čr tal IP)



Mišl jenje je Al thusser ju s inonim za teoretsko pra kso; n i ps ihološk a ka tegor i ja, ne at r i -

but t ranscendentalnega subjekta, ampak kombinaci ja t reh faktor jev: prvotne mater i je,

sredstev teore tske prakse In zgod ovinskih odno sov v kater ih miš l jenje deluje.

Meja med dejanskim predme tom in predmetom spozna nja je neprekoračl j iva: ». . . n ikol i

nit i v enem trenutku ne bomo prekorači l i absolutno neprekoračl j ive meje, ki

del i »razvoj« al i podrobnejšo določitev pojma od razvoja in posebnost i stvari - in to

zaradi tega, ker je ta meja nepre mo st l j iva, ker nI meja ničesa r, ker ne more bit i meja, ker

ne obstaja skup ni homogeni prostor , (duh al i s tvarnost ) m ed abst rak tnost jo pojma neke

stvari In empir ično konkretnost jo te stvari, k i bi lahko dovoli l uporabo pojma meje.«

(KČK.s t r . 196)

Diskont inulteta je radikalna: kol ikor nazaj v zgodovino spoznanja sežemo, le-to ni nikol i

imelo opravit i z »zunaj glave obstoječim predmetom« v svoji č ist i obl ik i , predmetom na

sebi . Znanstvena praksa, nasprotno, vselej nalet i na že posredovan predmet ,». . . vse-

lej že sestavl jeno prvotno materi jo s strukturo »Intuici je« al i »predstave«, ki v

lastnem »Verbindungu« is točasno kombinira »čutne« elemente, tehnične elemente in

ideološke e le m en te . . .« (KČK, str . 47) Zavrnjen je mit neposrednega Zač etka, k i b i lah-

ko preko neskončnega niza posredovanj proizvedel sedanj i razkorak med dejanskim

predmetom In predmetom sp oznanja. Ta razkorak zadeva tudi proces proizvodnje ob eh

predmetov. Proces proizvodnje predmeta spoznanja se ravna po lastnih pravi l ih zapo-

redja, k i z zgodovinsko genezo dejanskega predmeta nimajo ničesar skupnega. Zna-

nost je dedukt ivni sistem, ki začenja z najsplošnejšimi kategori jami, da bi skozi kr ižanje

mnogih abst raktnih določ i tev proizvedel »konkretno miš l jeno total i teto.« Znanstvena

praksa vselej nalet i na predmet spoznanja neke druge spoznavne prakse,

ki si je de jan sk i predmet pr isvoj i la in ga v svoj i evid enc i p redsta vl ja.

Odn os zn anstven e p rakse do uvel jav l jenega spoz/ ianja je načeloma lahko dvojen, v ob-

dobj ih teoretske konjukture se spoznanja nadgrajuje jo in dopolnju je jo. Razvoj vsake

znanost i pa pozna tudi obdobja, ko pridejo ob vel javo sama temeljna spoznanja, ki dolo-

čajo okvire možn ost i spoznave. Slednj i odno s je kons t i tut iven za znano st vsa j enkrat v

njeni zgodovini, ko se znanost otresa svojih ideoloških predpostavk, ko se ob svojem

»epistem ološkem prelomu« k onst i tu i ra kot znanost . Znanost n ima opravi t i z »zunaj g la-

ve obs toječ im predmetom«, ker je ta zaobse žen v neki spoznavni p raksi , k i drž i m esto

njegove resnice.

»Zna nost vs elej deluje na »občem«, čeprav Ima to obl iko »de jstva« (ZM, str. 163 )

Iz te teze potegn e Al thusse r sk lep o premos t i tv i pozo rnost i na samo to posredo vanost

in je

».. . vsaka znanost v odnosu do Ideologi je iz katere izhaja lahko mišl jena samo kot

»zna nost Ideologi je«. (KČ K, str. 50)

Ideologija postane s tem dvakrat pr ivi l igiran predmet znanstvene prakse: na ravni vsake

izmed znano st i in še odloč l lnejše na ravni epistemologi je kot teor i je o pogoj ih znans tve-

nega spozna nja. Za znanost so po sledice tako zastavl jenega vprašanja p revrat v n jeni

temel jn i naravnan ost i proizvodnje spoznanja, ki se odslej se s to j i» . . . v razdelavi lastnih

znanstvenih dejstev preko kr i t ike ideoloških dejstev, ki j ih je razdelala prejšnja teoret-

sko-ideološka praksa.« ( ZM, str. 163) Kar pomeni ». . . naredit i očitno to, kar je laten-

tno, ven dar pa pomen i tudi trans form irat i (da bi dal i nek i vna prej obs toje či prvotni m ate-

r ij i obl iko p redmeta pr imernega določe nem u c i l ju) - t is t o, kar v določe nem smis lu ie ob-

stoji.

Ta proizvodnja, ki daje operaci j i proizvajanja nujno obliko kroga, je

proizvodnja

spoznanja.' (KČ K, str. 38)

Izkupiček dosedanje obnove Al thusser jev ih korakov je zaobsežen v razkoraku (k i

obsega heterogenost in heteronomnost) med »realnim« predmetom in objektom znan-

stvenega spoznanja ter teor i jo proizvodnje spoznanja (epistemološki krog) , k i spozna-

nja ne veže več na »realni« predmet, ampak ga postavl ja v odvisnost od spoznanja

ideolo škos t i obstoječe spoznavne praks e Vprašan je, k i še ostaja odprto, je kr i ter ij res-

ničnost i znanstvenega spoznanja.

»Če resnic i sku šam o so di t i na podlagi nekega »kr iter ija«, nastop i vprašanje tega kr i te-



r i ja -ker mora bit i prvi resničen; in tako v neskončnost. Naj b»o kr i ter i j zunanji (adekvat-

nost duha in stvar i kot v ar is totelsk i t radic i j i ) , a l i not ranj i (kar tez i janska evidenca), ga

mo ramo v vsake m pr imeru zav rni t i . - (ES, s t r. 38) Al thu sse r to vprašanje rešuje tako , da

ga premest i . Namesto vprašanja kr i ter i ja resnice, se znotraj Al thusser jevega diskurza

kot od loč i lno pos tav i vprašanje spec i f ičnega mehanizma pr isva jan ja de janskega pred-

meta, k i je lasten zna nstven em u spozn anju.

»S pom očjo katerega metianizma proces spoznava nja, ki se v celoti odvija v mišljenju,

proizvaja spoznav no prisvajanje svojega realnega predmeta, ki obstaja izven mišljenja,

v realnem svetu?' (KČ K, str. 60)

Al th uss er jev o stal išče emp ir ične konc epc i je kr i ter i ja spozna nja je že Impl ic irano v hete -

rogenost l In heteronomnost i dejanskega predmeta In predmeta spoznanja. Reši tve

tega vp rašanja , k i j ih je do M arxa In mimo njega o bl ikovala evrop ska Ide al is t ična f i lozof i -

ja, pa so za A l thusse r ja , rečeno z Marxom, mis ti f ic i rane v samem v pra ša nju .» . . . ce lo t -

ne zahodne f i lozof i je ne obvladuje »problem spoznanja« ampak ideološka re-

šitev, t .j . t ista re šitev, ki jo vna prej vsi l juje jo pr ak t ični, rel igiozn i, moralni In po l i t ični »in-

ter es i- , tu j i de jans kos t i spoznan ja, k i jo je problem m oral pr ivzet i.« (KČ K, str . 57) Teo -

retska reš i tev problema spoznavnega pr isvajanja dejanskega predmeta je bi la do

sed aj določe na z izventeo retsk imi po buda mi, kater ih Interes je bi l »zrcalno prep ozna va-

nje« (J. Lacan) subjekta In objekta.

DrugI možen odgov or na Al thu sse r jevo vpra šan je je kr iter i j prakse . Tudi ta se, ena ko kot

Ideal izem, zateka k izventeoretsk im argumentom ». . . edina raz l ika je v tem, da se k la-

s ični ideal izem ne zadovol ju je z dejanstvenim jamstvom, ampak žel i zakonito jamstvo

(za katerega vemo, da nI n ič drugega kot jur id ična preobleka neke takt ične s i tuaci je) ,

. . . (KČ K, st r . 61) Napram Engeisu, k i pred stavl ja pragm at ično st kr i ter i ja prakse (»Do-

kaz pu dinga je to, da ga jemo« .) , žel i A l thu sse r mnogo več:

»Kar nas zanima je mehanizem, k i nam jamči, da jemo prav puding In ne mlado s lon ico v

vroči vodi , v t renu tku, ko mislimo, da jem o naš jut ranj i puding.« (KČ K, str . 61)

V is t i sme r i poteka tudi d is t inkc i ja me d teo rets ko In tehn ično prakso :

»Vsa ka teh nična praksa se določa po svoj ih c i l j ih : v dolo čen i s i tuaci j i je pot rebno izzvat i

do ločen e e fe k te . . . V vsakem pr imeru je odnos med tehn iko in spoznanjem zunanji, ne -

ref lekt l ran, radikalno raz l ičen od notranjeg a, ref lekt i ranega odn osa, k i obs taja me d zna-

no st jo In njenim i spozn anji .« (ZM , str. 150 )

Vse Athusser jeve kr i t ike dosedanj ih reš i tev spoznavnega vprašanja af i rmirajo vdor iz-

venteoretsk ih argumentov. Če je »jamstvo sk ladnost i« t is to t ret je, zunanje, k i posega v

odnos predmet spoznanja - dejanski predmet in dopušča vdor izventeoretsk ih »Intere-

sov«, k i j ih Al thu sse r sku ša ods t rani t i , je s tem per nega t lone do ločeno še njegovo dru-

go (po leg d ihotomi je de jansk i predmetpredmet spoznanja) temel jno spoznavno teoret -

sko stal išče.

»Te oretsko u gotavl jam o pr imat prakse.«, (KČ K, str . 63) Pravi Al thus ser, oben em pa do-

daja: ne tis te e ne, »egalitarne prakse, »ideološkega protipola teorije-, ampak d i ferenc i ra-

nih, medsebojno nezavedl j iv ih družbenih praks. »Šele tu dobi govor o kr i ter i ju prakse v

vpraša nju teor i je, kot nasploh v vsaki prak si , svoj polni pomen: teoretska praksa je sama

sebi lasten kr i ter ij , k i v sebi vsebuje def in i rane o braz ce vrednotenja svojega proizvoda,

t .j ., kr i ter i je znans tven ost i proizvodov zn ans tvene prakse.« (K ČK , str . 63)

S tem je pozi t ivno določen a tudi druga Al th uss er jev a temel jna ep istem ološ ka teza, k i je

ves čas v isela v zraku: not ranjost kr i ter i ja spoznave samemu spoznavnemu diskurzu. S

pr ik l juč i tv i jo te teze nezvedl j ivemu razkoraku med predmetom spoznanja In dejanskim

predmetom In v njunem kr ižnem branju vprašanje mehanizma pr isvajanje dejanskega

predmeta s st rani spoznavnega diskurza nI rešeno, ampak šele radikalno zastavl jeno.

A l thusse r jevo sk l icevanje na » . . . posebn e forme, k i zagotav l ja jo znanstvenost v pro iz -

vodnj i spoznave . . .« (KČK, st r . 72) In nadal jn je razgrajevanje znanstvenega diskurza,

k i ga načenja Al thusser,nas oddal ju je od odgovora na postavl jeno vprašanje. Vprašanje

mehanizma pr isvajanja dejanskega predmeta, na katerega hoče Al thusser odgovor i t i z

znotraj znanstveno utemel j i tv i jo, z odgovorom v okviru svojega dedukt ivnega s is tema,



to vprašanje , mer i na u temel j itev »zdravorazumske« e v idenc e m ostu med zn anstven im

disku rzom in »zunaj g lave ob stoječ im predm etom« . Zn an ost je bila do sedaj zgol j opo zi-

c ionalno določena kot »znanost Ideologi je«, k i v svoj i najbol j dovršeni obl ik i , z metodo

simptomalnega branja, ravni pr isotnega v tekstu všteje tudi n jegove nesmis le kot ena-

kovredne pomenske enote, nu jne za obs to j teks ta , k i pa obenem omogočajo n jegovo

de stru kci jo Ta odgovo r, k i ga Al thusser p repr ič l j ivo ver i f ic i ra na pr imeru vzpo stavi tve,

poleg matemat ike in f iz ike, zadnjega izmed »vel ik ih teoretsk ih kont inentov« - zgodovi-

ne, ko Marx s s imptomaln im bran jem pokaže nekon s is ten tnos t teks ta nac iona ln ih eko-

nomov, zadostuje zgol j na ravni teoretske prakse, saj je pravzaprav njen odgovor na

kon kretn e težave, k i j ih je srečala na svoj i pot i , ne zado stuje pa na ravni episte mo logi je,

na kater i vzt ra ja Al thusser. Ta zahteva »krog utemel jenega spoznanja« (KČK. st r . 74)

Zato na koncu -Predgovora vzn ikne vprašanje poz i t ivne opredel i t ve znanstvenega d i -

sku rza, ki bi ga uteme lj i la v avto nom ij i glede na »ide ologijo« Iz ka tere je Izšel:

»V čem je spec i f ična raz l ika znan stven ega diskurza kot d iskurza?« (KČK, st r . 73)

Ta poslednja naloga mer i d l je od Spinozovega »Verum index sui et fa ls i«, k i ne more

imet i druge utemel j i tve kot »Habemus ideam veram . . .«, na katerega Al thusser po lev ih

in desnih odklonih pr is tane v »Elements d 'autocr i t ique«; mer i namreč na samogotovost

spoznanja, na neizpodbi tnost , k i b i b i la izvzeta zgodovini . S tem vprašanjem premest i

svojo začetno problemat iko in pr ide v navzkr iž je s svoj imi prel iminarnimi tezami o zgo-

dovinskost i spoznanja, k i naj ne bi doseglo svoje dovrš i tve, pač pa naj b i doživelo pre-

lom In bi lo od tega »t renutka« dal je pot isnjeno v območje stal išč, kater ih

ob seg je Izmer jen in resnica znana.

In odgo vor na prvo izmed k l jučnih dveh vpra šan j Al th uss er je veg a po djet ja:

»To zadnje vprašanje nas nap os led sooča z d i ferenc ia lno

naravo znanstvenega doskur-

za ,

t . j . s speci f ično naravo diskurza, k i ga kot d iskurz opazujemo samo glede na to, kar

je pr iso tno kot odsotno s t v vsakem t renutku n jegove ga zapored ja : kons t i tu t ivn i s is tem

njegovega predmeta, k i za svo j obs to j ko t s is tem, zahteva odsotno pr iso tnos t znan-

stvene ga disku rza, k i ga - razv i ja«. (KČK , st r . 74)

Tu se Al thusser v Predgovoru ustavi . Na prv i pogled naj b i pozi t ivna opredel i tev znan-

stvenega diskurza kot n jegovo speci f ičnost pr inesla na dan di ferencialnost - postavi tev

pr iso tnos t i In od sotn ost i na is to raven v njuni sop r ipad no st i . Pozorno branje pa spod bl je

tudi ta, še tako sk rome n rezul tat . V čem je Al th uss er je v spo drs l ja j? Po dek lar i ran ju di fe-

renc ia lnos t l ko t raz ločeva lne poteze znan stvenega d iskurza, t rd i A l thusser , da » . . . d i -

skurz lahko opazujemo samo glede na to, kar je pr isotno kot odsotnost v vsakem

t renutku n jegovega zapored ja . . .« Vza jemna pr ipadnost odsotnos t i In pr iso tnos t i se

ekspl ic i tno ne nanaša več na znanstveni d iskurz, ampak na »diskurz«, k i ga lahko opa-

zujemo«. A l thu sser tu ni poveda l druge ga kot to, da lahko dosku rz opazu jem o sam o, če

ga ne beremo le v njegovi pr isotnost i , ampak te j ravni pr ik l juč imo tudi pr ipadajočo od-

sotno raven in ju beremo v njuni vzajemni pr ipadnost i . S tem ni proizvedel d is t inkc i je

znanstven ega d iskurza, ampak po goje , pod kater im i lahko opazu jemo vsak d iskurz kot

diskurz, tis tega , k i ga kot d iskurz s ploh lahko opazu jem o, diskurz nasp loh.

Znot ra j A l thusser jevega konceptua lnega aparata je opazovani doskurz . d iskurz na-

sploh, od katerega poskuša raz ločevat i znanstveni d iskurz. prav ideološki doskurz. Kar

naj b i b i la pozi t ivna opredel i tev znanstvenega diskurza, se izkaže za redef in ic i jo epi-

s temo loškega k roga - k roga pro izvodnje spoznanja . Znan stven i d iskurz na ravn i meta-

teor i je n i dobi l svoje pozi t ivne opred el i tve in je ostal zave zan ideologi j i.

Če naj bo »krog utemeljenega spoz nanja «, (KČ K. st r . 74 - po dčr tal IP) zadn ja s intag ma

»Predgovora« smiselna, potem utemel jenost tu ne more pomenit i utemel jenost i v de-

janskem predmetu, ker b i to pomeni lo padec v empir izem, k i ga zavrača-

ta obe temel jn i tez i A l thusser jeve ep is temolog i je . Znot ra j A l thusser jevega d iskurza,

lahko ta termin pomeni le not ranjo utemel jenost d iskurza, n jegovo koherentnost , k i

mora, da bi b i l koherenten, odgovor i t i še na vprašanje svoje zunanjost i , za zdravora-

zum sko s tal išče, najbo l j prep rosto izme d vprašanj , k i s i j ih lahko zastavi :

" . . . s katerim

mehanizmom

proizvodnja

spoznavnega predmeta

p ro izvede spoznavno



Ko Al thusse r prevzema Freudov pojem n add oloče nos t i iz ps ihoanal ize, k jer ima za svoj

predmet ps ihični aparat In ga premešča v his tor ični mater ia l izem, k i ima za predmet

zgodovino, ohrani n jegovo algebrajsko vredno st . Določi ga kot : - . . .odra žan je e ksis ten-

cialnih pogojev prot islovja znotraj njega samega . , .« (ZM, str. 186) In kot ». . . določitev

eleme nta kot tudi s t rukture s pomo čjo st rukture« . (KČ K, str . 194)

Naddoločenost je Al thusser ju t is to, kar ločuje Marxov pojem prot is lov ja od Heglovega

in s tem seveda tudi M arxovo d ialekt iko od Heg love. Heglovo prot is lov je je »eno stavno

prot is lov je«, k i mu je njegov te los obenem imane nten in transc end enten in Al thuss er ga

v zadnji Instanci tematizira kot vdor ideologi je, Heglovega mesta izjavl janja v njegove

najbol j abst raktne kategor i je.

Razl ikovanje m ed Heglovim in Marxovim po jmovanjem prot is lov ja potegne za seboj tudi

raz l ično pojmovanje kategor i je total i tete. ' Hegel povzema Leibni tza, ko total i teto opre-

del i kot ekspresivno, k jer je v vsakem njenem delu izražena celota (pars total is) . A l-

thusser kot marksis t ično uvel jav l ja s t ruktur i rano total i teto, k i pr iznava raz l ične družbe-

ne prakse in Instance, nezvedl j ive na eno, vsem sk up no en ostavn o prot is lov je. Vsaki in-

stan ci in praksi m oramo pr iznav at i določen o avtonom ijo in celoto mis l i ti kot s t rukturo , k i

jo tvor i jo speci f ična medsebojna učinkovanja njenih instanc. Konceptual izaci ja odno-

sov teh instanc je zalog pojma nad določe nost i .

Ni nakl juč je, da Al thusse r vpel je pojem na ddo ločen ost i v »Pour Marx« prav ob s pec i f ič-

no marksist ičnem prot is lov ju: prot is lov ju med proizvajaln imi odnosi in proizvajaln imi

sredstv i . Če to prot is lov je razumemo kot enostavno prot is lov je, nenaddoločeno, ne mo-

remo z nj im zapo pas t i nujnos t i nastopa revoluc i je. Da bi prot is lov je pos talo »akt ivno«, je

potrebno nakopičenje okol išč in, k i n iso neposredno povezane s prot is lov jem v bazi .

Ok ol išč ine , k i j ih našteje ob Leninovem razmiš l janju o najs labše m č lenu v ver ig i , A l thus-

ser s t rne s kon cep tom »relat ivne učin kovi tos t i ( jl ružbene nadzidave«. Na ddo ločen ost je

že od samega začetka pojem namenjen konceptual izaci j i »relat ivne učinkovi tost i druž-

bene nadzidave«, k i jo marksist ična teor i ja mis l i kot instanco, odvisno od temel jnega

družbenega prot is lov ja med proizvajaln imi sredstv i in proizvajaln ic i odnosi .». . .protislo-

vje KapitalDelo nikoli ni enostavno, am pak vselej že specificirano s konkretnimi

zgodovinskim i formam i in pogoji, v katerih se odvija. Speci f ic i rano je s formami nadzidave

(država, v ladajoča ideologi ja, re l ig i ja, organiz i rana pol i t ična gibanja, i td. . . . ) , z notranjo

in zunanjo zgodovinsko situacijo...«(ZM, str. 10 3)

Prot is lov ja med proizvajaln imi sredstv i in proizvajaln imi odnosi n ikol i ne moremo zapo-

past i v svoj i č ist i obl ik i . To prot islovje,»odločujoče v zadnji instanci«, kot pravi Engels,

nam je dano le skozi svojo ods otno st , skozi zgost i tve, prem ene v neko drugo prot is lov je,

k i Igra v logo »do minantne ga prot is lov ja«.

»Decentr i ranost družbene st rukture« - a l i , kar je is to - naddoločenost prot is lov ja odlo-

č i lneg v poslednj i Instanci z dominantnim prot is lov jem, so prv i pojmi, k i j ih Al thusser

vpelje, da bi razde lal vlogo nadzida ve v stru ktu ri družbe .

Zanimiva je Al thusser jeva anal iza Engelsovega pisma J. Blochu z dne, 21.9.1890. , k i

pr inaša teoretsko reš i tev vprašanja določenost v zadnj i Instanci . Engels tu ponudi dve

reši tv i . V prv i rešuje problem v ma rksist ičn ih k atego r i jah ba ze in nadzidave in s lednj i pr i -

znava določe no avtonom ijo. Vendar je kon ceptu al izaci ja te teor i je nem ogoča:

• To je vzajemn o delova nje vseh teh mom entov (nadzidave opl .P. ), v katere m se e ko-

nomsko gibanje kot nujnost končno prebi ja skoz neskončno množico nakl juč i j ( t . j . s tvar i

in dog odko v kater ih m edse bojna notranja poveza nost je tako dal jna al i nedo kazl j iva, da

lahko m enimo, da ne obsto j i in jo zanem ar imo)«. (MED, st r . 40 5).

Nek aj vrst ic n ižje rešuje Engels is to vprašanje v drugih kateg or i jah. »M ome nt i n adzida -

ve« postanejo »hotenja posameznikov«, k i j ih Engels sestavi v ». . . neskončno množico

paralelogra mo v s i l , kater ih iz id je rezul tanta - zgo dov inski dogo dek, k i ga lahko pojmu -

jem o kot proizv od si le, ki kot celo ta deluje nezavedno in slepo,« (MED, str. 405)

Al thusser zavrne obe Engelsovi raz lagi . Prva opredel i nujnost kot nakl juč jem zunanjo:

navkl jub Engelsovemu povdar janju v loge nadzidave pa ostaja njen vpl iv neugotovl j iv . V

drugi raz lagi je nujnost imanentna nakl juč jem, vendar se reš i tev gib l je na predmarksi-



st ičnih kategor i jah indiv idualnih hotenj . Izogib vulgarnomater ia l is t ičnemu substant lv i -

ranju ho tenj posam eznikov, povrne Engeisa v spo znav no praznino. ». . pr i čemer vsa ko

od teh hotenj postane t is to, kar je, zahval ju joč množic i posebnih ž iv l jenjsk ih pogojev;

. . .« (Ibid.) K l jub temu, da Enge ls, po mn enju A lthu sse rja pad a v ». . .

epistemološko

praznino.

aH, kar je vrhu ne c

iega, v filozofsko polnost.-.

(ZM, str.

1

26)

sprejm e njego vo stal išče do prot is lov ja v družbeni bazi , k i je odloč i lno v zadnj i in stanc i

In ga br an i tudi v »Lire le Ca pita l«.

»Fi lozof«, pomeni Al thusser ju-epistemologu to l iko kot k letv ica.

Kl jub k letv icam in iz l l temu žolču pa Al thusserepistemolog prevzame od Engelsa-

f i lozofa stal išče do prot is lov ja v bazi - determ inaci je v posled nj i Instanci , k i po njegove m

mnen ju t eo re t sko ni reše no In tore j vel ja le kot teza. A l thusser jev im f i l ip ikam prot i anal i -

zam v -pre db od oč em č asu« n avkl jub, je to dejs tvo »racionalno« raz lož lj ivo le kot a nt ic i -

pacl ja kasnejšega Al thusser ja, k i pust i svoj prv i zapis v »Predhodni opombi« k Izdaj i

»U re le Ca pital« v I tal i janske m jeziku.

»Enostranska def in ic i ja f i lozof i je kot Teor i je teoretsk ih praks ( in s tem tudi kot teor i je

razl ike praks), je formula, ki lahko izzove le »spekulat ivne« aH »pozit iv ist ične« teoret-

ske In pol i t ične odm eve ter posledice.« (K ČK , str . 12)

Po »Ure le Capi ta l«, Al thusser opust i poskus dovrš i tve metateor i je znanost i . A l thusse-

repistemolog je bral »Kapi ta l«, da bi proizvedel minimum konceptov potrebnih za obstoj

koherentne marksist ične f i lozof i je, k i naj b i jo

in nuce

že vsebovala Marxova znanost

zgodo vine. Ted aj so mu polem ični tek st i M arxa in Enge isa pome ni l i padec na Ideološka

stal išč a, k i so ga upravičevale le zahtev e Ide ološke ga boja z nasprotnik i . Tekst »Lenine

et la phi losophie« pomeni v tem kontekstu ločnico In premest i tev teoretskega pol ja. O

spr em em bi n arav na no st i govo ri že sam a izbira letctire. Če je v svoj i prvi fazi razmišl jal ob

»Kap i ta lu«, znan stvene mu tek stu, pos tavi svoje nove teze ob Leninovem »Ma ter la lizmu

In empi r iokr i ti c izmu«, po lemičnem teks tu parexcellence, Lenin sam pa nastopa kot za-

četnik »nove f i lozofske prakse« . Kje so raz l ike med »prv im« m »drugim« Al thu sse r jem ?

Centralna teza Lenina, k i jo Al thusser povzema se glas i : ». . . f i lozof i ja nima objekta, se

pravi: f i lozof i je ni mogoče pojasnit i s preprosf/m razmerjem, ki ga vzdržuje z znanostm i.-

(LIF, s t r . 109) Zanikana je def in ic i ja, po kater i je f i lozof i ja mesto resnice znanstvenih

praks. Fi lozof i ja nI več nj ihova ref leksi ja, ampak je znanost im zunanja in šele kot taka z

nj imi v določ ene m razme r ju. Teo retska prak sa nI več p redme t f i lozof i je, ki je brez o bje k-

ta In posta vl jena izven znan ost i . Fi lozof i ja pos tan e sek ularen boj med dvema nas protni-

ma nazorom a, ideal izmom in ma ter ia l izmo m, k jer se nič ne zgodi , k i n ima svoje zg odovi-

ne in ne vodi n ikamor. Kl jub temu pa ta boj nI nesm iseln. »Fi lozofsko mo ramo reči : po-

stavitev na oblast je brez objekta ... Prevzem ob alst i (aH postav i tev na oblast ) je pol i t ič-

na, nima objekta. Ima zalog (enjeu), namreč oblast, in ci l j : učinke oblast i .« (LIF, str .

1 0 7 - 1 0 8 )

Trdi tev, po kater i f i lozof i ja n ima objekta, je pot rebno torej delno popravi t i . Objekt neke

f i lozof i je - vendar ne f i lozof i je v celot i , je nasprotni f i lozofski nazor In med nj ima se bi je

boj za oblast. Poli t ika, razredni boj, je druga Instanca, ki poleg in bistveneje od znanost i,

določa mesto f i lozof i je, saj f i lozof i ja živi id njene »denegacije«, »pot lačitve«. Fi lozof i ja je

t ret ja instanca med znanost jo in pol i t iko in v te j dvojni določenost i j I je namenjena po-

sredniška v loga: »Fi lozof i ja b i predstavl ja la pol i t iko na področju teor i je, aH natančneje,

pr i zna nos t ih - in narobe, f ilozof i ja b i predstavl ja la zna nstve nos t v pol i t ičnem, pr i razre-

dih angažiranih v razrednem boju.« (LIF, str . 114) Njeno posredovanje pri tej menjavi je

t rgovsko umazano in nepošteno: obema udeleženima st ranema se f i lozof i ja predstavl ja

kot zasto pnik druge, pr i tem, da vsaj znan ost i po zgornj ih u gotovi tvah f i lozof i ja ne more

zastop at i . To je prva sk ica »teor ije f ilozof i je«, k i jo ponuja Lenin v Al thu sse r jeve m bra-

nju, zametek »objekt ivnega spoznanja f i lozof i je«. Z novo določ i tv i jo mesta f i lozof i je

uvaja Lenin tudi novo »f i lozofsko praks o«, katere posled nje bis tvo je »intervencija v teo-

retsko p odro čje«. Intervenci ja p ome ni tu razum evan je tez In idej, ločevanje in razglaša-

nje resnič nih In napa čnih, ideolo ških in zna nstve nih Lenin opravl ja Intervenci jo v obm o-

čje teori je s stal išča poli t ika. Od pokl icnih f i lozofov se razl ikuje v tem, da prekine z nj im



konst i tut ivno prakso pot lač i tve pol i t ične sfere; nasprotno, kapi ta l iz i ra zavest o naddo-

loče no st i f ilozof i je z razrednim bojem. Te ore tsko gleda no om ogo ča to pozic i jo teza, k i f i -

lozof i jo loč i od njenega predmeta, s tem pa tudi od vpraš anja resnice o nečem . Ta ko za-

stv l jeni f i lozof i j i , k i postavl ja demarkaci jske l in i je, razmejuje tabore, gre za posledice

opravl jenih razmej i tev, konkretno Leninu za oblast delavskega razreda. To je opt ika za-

dnje instance presoje f i lozofsk ih vprašanj .

" . . . mi moramo po pravi pot i ; da pa bi š l i po pravi pot i , moramo študirati f i lozofijo, ki je

"Pot poti, ki ne peljejo nikamo r- (der Holzvveg de r Holzv^^ege). Ka r do be se dn o pom en i: ni

mogoča prava pot ( razumimo: v znanost ih, predvsem pa v pol i t ik i ) brez študi ja In, še

več , brez teorije filozofije kot poti, ki nikamor ne pelje.- (LIF, str. 82 )

Bistve na nov ost , k i jo v s icer d iv j i in nere f lekt i rani obl ik i pr inaša L enino va p raksa f i lozo-

f ije in s kate ro se Al thu sse r globoko st r in ja - so deč vsa j po tem, da s imbo lno pon ovi le-

ninovo gesto, ko »Leninine et la phi losophie« prebere pred Francoskim f i lozofsk im dru-

štvom je v tem , da je pravi predm et te pra kse njen učinek, tako v znanost ih in še odlo-

č i lneje v pol i t ik i . S tem je dosledno naravnana v kapi ta l izaci jo teza o pol i t ičnem zalogu

f i lozofsk ih sporov.

Sl ika je še jasnejša v »Elements d 'autocr i t lque«, ko iz def in ic i je f i lozof i je izpade zna-

nos t in je obra zec sled eč: »f i lozof i ja je v po sled nji insta nc i razred ni boj v teori j i« (ES, str.

51) a l i v radika lnem branju: filozofija je

v

poslednji instanci ideologija, ki hoče zma gati.

Lou is A l t husser ,p redgovo rh »PourMa rx« (1960) :

»Ko smo dojel i teoretsko brezvrednost dogmat ične razprave, nam je ostalo le še to, da

spre jme mo od govorno s t pred tem, da smo nem očni , da ne moremo resn ičn o m is l it i svo-

je f i lozof i je: da samo f i lozof i jo misl imo kot nemožno. Takrat smo spoznal i vel iko in subt i l -

no skušnjavo »konca f i lozof i je«, na katero so nas napel ja l i enigmatsko jasni tekst i mla-

dega Marxa (18401845) in Marxovega pre loma (1845) . Najbo l j borbeni in na jbo l j ve l i -

kodušni so nasedali »koncu f i lozof i je«, njeni »realizaci j i« in slavi l i smrt f i lozof i je v akci j i ,

v n jeni pol i t ični real izaci j i in proletarsk i izpolni tv i . Brez zadrž kov so se poslu ževa l i zn a-

men i te Teze o Freuerbachu, k jer dvosm ise ln teoretsk i jez ik zopers tav l ja spremin jan je

sveta njegovi raz lagi . Od tukaj do teoretskega pragmat izma je vedno bil in je le korak.

Drugi so, z več zna nstve neg a duh a, razglaša l i »konec f i lozof i je«, v s t i lu do loče nih pozi-

t iv is t ičnih formul iz Nemške ideologi je, k jer za real izaci jo f i lozof i je, torej n jeno smrt , ne

skrb i ta več pro le tar ia t in revo luc ionarna a kc i ja , ampak č is ta in prepros ta zn an os t : . . .«

Igor Pribac

LITERATURA:

I,

Al thu sse r, Louis: Za Marxa. Nol i t , Beograd 1971 (ZM)

Kako čitati Kapital, Center za ku l turno d je la tnos t soc ia l is t ične omlad ine, Zagreb, 1975

(KČK)

Lenin in filozofija, v Ča sop is za kr i t iko zna no st i VI I , /31, L jubl jana 1 979 (LIF) , Risposta a

John Lewis, De Dona to edi tore. Bar i 19 77

Nota su "la critica del culto della personallta, ib , Osse rvazioni su una categoria: "processo

senza Soggetto ne Fine(i)", ib.

Elementi samokritike, Beograd sk i izdavačko graf ičn i zavod, Beog rad 197 5 (ES),

Ideologija in ideološki aparati države, v Ideologi ja in estetsk i uč inek (zbornik) , Cankar je-

va založba, L jubl jana 198 0,

OMarxuin Freudu, v Ma rksizam u sv i jetu VI . /1, Freud in Lacan, ib.



Debenjak, Božidar : Ou'est-ce qu'ilyade cerlain?, v P rob lem i 1 2 /1 98 3

Enge ls, Fr ider ich: Pismo Josephu Blochu 21.9.1890, Ma rx /Eng els : Dela tom 44, Prosve-

ta, Beograd 1979 (MED)

Er javec, Aleš: Francoski ma terializem in Althusserjeva epistemologija, v Anthro-

P O S 1 2

/ 1 9 8 2

Majer , Bor is : Strukturalizem, I zdavačk I centar »Kom uln ls t« , Beog rad 1 976

Marx, Kar i : Teze o euerbachu, v MEID I I , Cankar jeva založba, L jubl jana 1971, Uvod (v

očrte kritike politične ekonom ije Prvi osnutek) 18571 858, v MEIDIV, Cankar jeva založba,

Ljubl jana 1968

MIščevIč, Nenad: Marksizam ipoststrukturalistična kretanja. Marks is t ičn i centar , Centar

za druš tvenu I us lužnu djelatnos t mladih, RIjeka 19 75

Pechex, Michael : Diskurz in ideologija(e}, V Ideologi ja in es tets k i uč inek (zbo rnik) , Ca n-

kar jeva založba, L jubl jana 1980

Rlha, Rado : Filozofija v znanosti, DDU Univerzum, L jub l jana 1 982 {FvZ)

Žižek , S\avo y. Hegel in označevalec, DDU Univerzum, L jub l jana 19 80



Francoska ep istemologi ja

O PRVEM NEGIBNEM GIBALU

IN GENETIČNI EPISTE MO LOG IJI

Vpra šan je nas ta jan ja In razvo ja , n junega m ehan izm a In g iba la , seg a p rav v os rč je so do-

bne fi l ozo f ij e zna nos t i . An g losa ško an a l i t i čno teo r i jo znano st i , v ka te ro se i z teka log ičn i

poz i t i v i zem, op rede lu je p remik od raz lage s t ruk tu re znanost i , us t ro ja znanstvene po jas-

n l tve , k p reu čev an ju razvo ja znan ost i in zna nstv ene ga od kr i t j a , p reho da od s ta re teo r i j e

k nov i , od enega obdob ja zgodov ine znanost i v d rugega . Obra t k p rob lemat i k i razvo ja

zn a n o s t i n a s to p i že s Po p p e r je m, k i r a z i sku j e r a s t zn a n s t ve n e g a sp o zn a n j a v p ro c e su

Iskan ja resn ice , nenehnega kr i t i čnega p rever jan ja h ipo tez in teo r i j skoz možnost i zku -

s tvene zavrn i t ve , fa l s i f i kac i j e s »kruc ia ln im« eksper imen tom. Popper s i ce r ne ve r jame

več v p r ima t ču tnega i zkustva , v č i s ta In nevt ra lna de js tva , od ka te r ih b i se po tem še le

vzd ign i l i do teo r i j e , temveč vz t ra ja p r i vse le j šn j i teo re tsk i posredovanost i znanstvenega

spoznan ja . Toda p rever jan je teo r i j e os ta ja zavezano ču tnemu i zkustvu : teo r i j o l ahko

fa ls i f i c i ra i n i z loč i i z nada l jn jega razvo ja znanost i l e eksper imen t , ne pa kakšna d ruga ,

a l te rna t i vna teo r i ja .

Do ko n čn i p re l o m z n e o p o z i t i v i zmo m n a s to p i s Ku h n mo m, z n j e g o vo I d e j o zn a n s t ve n e

revo luc i j e ko t zamen jave ene parad igme z d rugo . Kuhnov koncep t pa rad igme je š i rš i od

po jma teo r i j e : pa rad igma je sam osnovn i po jmovn? okv i r , ce lo tna konste lac i j a p rep r i -

čan j , v redno t i n tehn ičn ih postopkov, t i s t i »vzorčn i p r imer« , k i ne nakazu je le nač ina

vpraševan ja in zas tav i t ve p rob lema, temveč ponu ja tud i mode l konkre tn ih reš i tev . Ko so

možnost i razvo ja zno t ra j obs to ječe parad igme i zčrpane In ko postane jo p ro t i s lov ja p re -

ve č mo te ča , p ri d e d o zn a n s t ve n e re vo lu c i je , d o n e n a d n e g a , k ra t ke g a In n e p r i ča ko va n e -

ga p rehod a v novo parad igmo . Razvo j zn ano st i za Ku hna n i več ku m u la t i v en p roc es, po -

s top no š i r j en je In kop ičen ja znan ja In ods t ran jev an je zm ot In nesm is lov , sa j j e nova pa-

rad igma s p re jšn jo nače loma nezdruž l j i va , znanstveno revo luc i j e pa zaznamu je rad ika l -

n i p re lom, p rava »gesta l t« sp rem em ba t i pa figure andground.

Prob lemat i ka p re lomov v razvo ju znanost i j e po d rug I s t ran i tud i v s red išču zan iman ja v

f rancosk i teo r i j i znanost i . U teme l j i t e l j f rancoske ep is temo log i je , Bache la rd , j e razv i l

ko n ce p t e p i s t e mo l o ške g a re za , s ka te r im j e sku ša l r a z l o ž it i n a s ta n e k z n a n o s t i ko t p re -

k in i t ve s p redznanstven im d isku rzom, z na ivn im rea l i zmom In log iko iden t i te te , hkra t i pa

je v tem ok v i ru tem at i z i ra l p re lome In me jn ike v zgod ov in i znan ost i . Tud i konc ep t ep is te -

mo l o ške g a re za za d e va , t a ko ko t Ku h n o va zn a n s t ve n a re vo l u c i j a , t e o re t sko , n e l zku -

s tveno raven , a l i točne je , raven koncep tu lac i j e : s led i mu reo rgan izac i j a ce lo tnega kon-

cep tua lnega po l ja , v ka te rem so de f in i c i j e po jmov do ločene na osnov i medsebo jn ih teo -

re tsk ih re lac i j . Bache la rdov nas ledn ik Cangu i lhem pa je ob ravnava l p rob lemat i ko ep i -

s temo loškega reza ob raz iskovan ju ro j s tva in razvo ja znanstven ih koncep tov in ga v te j

p e rsp e k t i v i vm e s t i l v š i r š i o kv i r zg o d o v i n e zn a n o s t i . Me d f r a n c o sk e e p i s t e m o l o g i j e š t e -

je jo tud i P iage ta , čeprav je v n jegov ih de l ih v ospred ju razvo j spoznan ja p r i o t roku , ps l -

hogeneza . Toda P lage t ves čas vz t ra ja p r i vzpored i t v i ps ihogeneze In zgodov ine zna-

nost i , on to gen eze In f l logene ze ; ka r j ima je skupn o , na j b i b i l p rav teme l jn i m eha n izem

razvo ja , p roces u ravno teževan ja .

Že v tem zače tnem In nadvse shematskem or i su d i skus i j e v sodobn i f i l ozo f i j i znanost i

se dovo l j j asno pokaže n jeno log ično jed ro , namreč p rob lem same zastav i t ve koncep ta

razvo ja . Povz e l i b i ga lah ko v dve toč ki :

1 . kakšen je mehan izem razvo ja , kako razvo j po teka : kumu la t i vno a l i nekumu la t i vno ,

ko n tu n u i ra n o a li d i sko n t i n u i r a n o , z zn a n s t ve n i m i r e vo l u c i j a m i (Ku h n ) , z e p i s t e m o l o š k l -

mi rez i (Bach e la rd , Cang u i lhem ) , v zapored n ih razvo jn ih s tad i j i h (P iage t ) , m



2. zak aj pride do sp reme mb , prelomov, ali širše, do nastajan ja in razvoja sploti, ka j je spro žilni

moment, gibalo razvoja: eksperimentalni dokaz neustreznost i določene teori je

(Popper) , izčrpane možnost i in not ranja prot is lovnost paradigme (Kuhn), prevladanje

ep is tem ološke ov i re in ro js tvo novega kon cepta (Bachelard , Cangu i lhem) , proces u rav-

noteževanja (Piaget) .

V te j splo šni za stavi tv i ima torej problem at ika, k i je v žar išč u so dobn e f ilozof i je z nan ost i ,

š i rš i domet in se vk l jučuje v t radic i jo vpraševanja po prehodu od enega k drugemu, od

no tranjo st i k zuna njost i , od starega k novemu, od dela k celot i . Zastav l ja se kot vp raša -

nje, al i je novo, drugo , na nek način, den imo k ot del al i »v kal i«, že priso tno v stare m, pre-

jšnjem, izvornem, . . .enem? Če je, kako naj se potem izognemo mehanic is t ičnemu al i

organic is t ičnem modelu odnosa med delom in celoto, med staro teor i jo in novo, med

pre jšn jo parad igmo in nas ledn jo , med obs to ječ im konceptom in ro js tvom novega? Če

pa nI , kako naj potem razlož imo nastanek tega »povsem drugega«, od kod kr i ter i j za

ugotav l jan je sprem emb e, razvo ja , drugost i?

I.

Razlaga razvoja začenja pr i n jegovem rezul tatu, pr i razv i t i obl ik i , pr i s intez i . Na episte-

mološki ravni b i v prvem pr ib l ižku temu ust rezala problemat izaci ja sodobne f i lozof i je

znan ost i ob posku s ih posredo vanj in združevanj nasp rotn ih pos tavk o razvo ju , ob iska-

nju skupnih potez evoluc ionist ične, kont inuirane podobe razvoja s »preloml jeno«, d i -

skont lnuirano - ob poskusih, k i so se j ih lot i l i nekater i novopopper janci . Toda ta težnja

po posredovanju in vses t ranost i zadobi še mnogo š i rše d imenz i je v genet ičn i ep is te-

molog i j i. Njene ga u temel j i te l ja Jeana Piage ta bi lahko ozna či l i prav kot zgled za gov orni-

ka »t ret je pozic i je«: ne le, da so kval i tat ivni prelom i in skok i združl jiv i s pojm om kon t inui-

ranega razvoja, temveč moramo preuči t i tudi interakci jo med nasprotnimi pol i drugih al-

ternat iv , k i so te j vzpored ne.

Tako P iaget na jpre j razreš i spoznavnoteoretskb a l ternat ivo rac iona l izem-empi r izem,

vprašanje, a l i izv i ra spoznanje iz razuma al i iz čutnega izkustva, v svojo var ianto kon-

st rukt iv izma, »interakcionist ične epistemologi je«. Spoznanje po Piagetu ni n i t i vrojeno

nit i izkustveno, ne izhaja nit i iz subjekta nit i iz objekta, temveč iz interakci je med nj ima:

da bi sub jekt lah ko pr išel do spoz nanja ob jektov, mora nan je delovat i, j ih t ran sform irat i .

Spoznanje objekta je podrejeno delovanju, s t rukturam akci j in operaci j , k i so opredel je-

ne kot ponotranjene reverz ib i lne akci je. Te st rukture nastanejo v razvoju, so konstrui ra-

ne; če so namreč odvisne od č lovekovega delovanja, ne morejo bi t i dane v objektu, na

katerega č lovek šele deluje, pa tudi v subjektu ne, če naj se izognemo enostranski

predpo stavk i , da so v ro jene, dedno program irane. '

Takšna s intet ična, nova, t ret ja pozic i ja v spoznavni teor i j i naj b i potem omogoči la pre-

v ladovanje raznih nasprot i j in poenostavi tev: »st ruktural is t ični« pojem st rukture naj b i

dop olni la z gene zo, behavior izem z gesfal t p s iholog i jo, v b io logi j i pa darv in izem z lama r-

k lzmom. Poleg tega naj b i b i l ontogenetsk i razvoj vzporeden f i logenetskemu, razvoj

spoznanja pr i ot roku, ps ihogeneza, pa zgodovini znanost i .

To postavko, s katero posega Piaget na področje f i lozof i je znanost i , je ob obsežnem

eksper imentalnem in zgodovinskem mater ia lu skušal utemel j i t i že v svoj i prv i vel ik i teo-

retsk i s intez i , v Uvodu v genetično epistemologijo ( In t roduct ion a Tepis temolog ie genet i -

que, 1 95 0), in k l jub t rh lost i tovrstnih prep rost ih in neizpel janih an alogi j je pr i n je j vzt raja l

vse do svojega poslednjega dela, do Psihogeneze in zgodovine znanosti (Psychogenese

et h is tor ie des sc ienc es, 198 3), k i ga je nap isal skup aj s f iz ikom G ar do . Prav do zad nje-

ga je zat r jeval , da ontogenetskega razvoja spoznanja ni mogoče loč i t i od »embr io logi je

razuma« in ga izvzet i Iz »n jegovega zgod ov inskega konteks ta«. So rodno st i ps ihoge ne-

ze z zgodovino znanost i seveda ne gre iskat i v sami vsebini , pravi Piaget , temveč je

funkc iona lna, zadeva vprašanje »d inamizma sukces ivn ih kons t rukc i j« , prehoda iz ene-

ga razvojnega stadi ja v drugega. V razvoju kogni t ivnega s is tema od ot roka prek »nor-

malnega« odraslega do znanstvenika obstaja torej kont inui teta (pr im.op.c i t . , s t r . 292),

k i pa - s tem se vrača mo k izhod iščne mu vp rašan ju - ne izk l jučuje diskon t inui te te Prav



nasprotno: omogoča nam jo opredel i t i , in to ne v smis lu kakšnega novega postulata,

temveč ex post facto, na osnov i pr imer ja lne anal ize ps ihogene ze in zgodovine znano st i .

Tako sm o skleni l i prv i krog . '

Kar je ps ihoge nez i In zgodovini znan ost i skupne ga, kar povezuje ko nt inui teto z disko n-

t lnui teto, je proces uravnoteževanja. To je temel jn i koncept , s kater im Plaget raz laga

razvoj . Vpel je ga nekako takole: razvoj spoznanja, tako v ps ihogenezi kot v zgodovini

znan ost i , poteka v zaporednih stadi j ih. TI n iso vna prej določeni , temve č šele n astaja jo v

kon strukci j i sp oznanja (spomnimo se, da Plaget s tem pojmom razrešuje al ternat ivo ra-

c iona l izem-e mp ir izem). Ke r je vsak razvojni s tadi j nujni pogoj naslednjega, ker se p rejš-

nj i , nižj i stadi j vkl jučuje v naslednjega, višjega, mora bit i nj ihov vrstni red konstanten.

Toda če poteka razvoj v stadi j ih, torej s kval i tat ivnimi prelomi, potem se nam takoj za-

stav l ja vprašanje prehoda Iz enega stadi ja v drugega (posredovat i d iskont inui tete s

konst inui teto) , vprašanje, kako uskadi t i »dva nujna pogoja«, konstantni vrstni red sta-

di jev in nenehn o konstruiranje, a li druga če, vpraša nje proces a uravnoteže vanja.

Pojem ravno težja se pojav l ja v Piagetovih razmiš l janj ih že vse od zač etka. Razčlen juje

ga v raz l ičnih konceptualnih kontekst ih, od pretežno biološkega, k jer razpravl ja o rav-

notežju med organskim s is temom kot celoto in njegovimi sestavnimi del i , pa tudi med

del i samimi, prek probabi l is t ičnega modela procesa uravnoteževanja v smis lu c ik l ične-

ga pona vl janja na vse v iš j ih ravneh, pa vse do s is te ms ko -teo retsk eg a in k lbern etske ga

mo dela, ki prevla duje v njegovih poznih de l ih.

Že v dvajset ih let ih, v delu Le jugement et le raisonnement chez renfant (Razsojanje in

sk lepanje pr i ot roku, 1924) vpel je Piaget v raz lago ravnotežja pojmovni par as imi lac i je

In akomodaci je, s kater im pogosto pojasnjuje razvoj tudi v poznejš ih del ih, in k i je za

koncept uravnoteževanja k l jučnega pomena. Asimi lac i ja je proces vk l jučevanja novih,

zunanj ih elementov, objektov iz okol ja, v že obstoječe kogni t ivne sheme in st rukture,

akom odac i ja pa pomen i spremembo same she me a l i s t ruk ture . As imi lac i ja tore j omo go-

ča kont inuiranost , akomodaci ja pa je pot rebna za spremembo, za diskont inui teto, za

nastajanje novega in drugačnega. Razvoj spoznanja pa poteka kot vzpostavl janje rav-

notežja med obema nasprotujoč ima s i procesoma.

V nadal jn j ih premenah dobiva pojem ravnotežja poleg biološkega tudi loglčno-

ma tema t ično ob eležje, najprej v obl ik i »težnje po koherentno st i«, »reverz ib i lnost i« kog -

ni t ivnih procesov, In podobno. Namesto samega stanja ravnotežja pa začne Plaget vse

bol j poudar jat i proces uravnoteževanja /epui l lbrat lon/ . V delu Logigue eteguilibre (Logi-

ka in ravnotežje, 1957) ga opredeljuje kot cikl ično ponavljanje na vse višj ih ravneh: v

vsakem razvojnem stadi ju se v določenem časovnem razmaku ponovi is t i proces urav-

noteževa nja, toda na novem področju in ob drugač nih m er i lih; ravnotežje pa po staja vse

bol j t rdno In zaobsegajoče. Tako lahko sredi petdeset ih let govor imo o obl ikovanem

konceptu uravnoteževanja, k i ga Piaget utemel ju je s probabi l is t ičnim modelom: prehod

IZ enega razvojnega stadi ja v drugega se odvi ja po načelu se kven čne ver jetn ost i , saj se

bo kot nasled nj i s tadi j pojav i l t is ti , k i je najbol j ver jete n glede na prejšnjega, nep osre dno

predhodnega. S tem se Piaget s icer reš i raz lage z vrojenost jo In preformizmom, toda

izogne se tudi temel jnemu vprašanju začetnih pogojev, k i b i j ih teor i ja razvoja morala

pretrest i in razčlenit i .

B io loška dimenzi ja raz lage uravnoteževanja dobi svojo izdelano podobo v Biologie et

connaissance (Biolog i ja in spozn anje, 1 96 7), kjer sku ša Piage t, kl jub temu , da bi se rad

izogni l redukc ionizmu , eksp l ic i tno »izpel jati zakon e miš l jenja iz sam ega org ans keg a ž i -

v l jenja«. Logično-matemat ičnI v id ik i raz lage pa vse bol j prev ladujejo v poznejš ih del ih.

Probabi l is t ični model uravnoteževanja zamenja w L'equilibration des structures cogniti-

ves. Problem central du developement (Uravnoteževanje kogni t ivnih st ruktur . Osrednj i

problem razvoja, 1975) s is temsko-teoretsk i , k lbernetsk i model . Ta pr inaša za anal izo

koncepta razvoja več odloč i ln ih poudarkov. Prv i od teh zadeva osnovno opredel i tev

procesa uravnoteževanja kot vrni tve iz odklonskega, motenega, neuravnoteženega

stanja v »pravi lno«, konstantno ravnotežje.Takšnemu uravnoteževanju, k i ga

Piaget označuje kot »enostavnega«, se pr idruži »naraščajoče« uravnoteževanje /equl-



I lb ra t ion ma jo ra n te / - t r ans fo rmac i ja sameg a -p rav i l ne ga« , kons ta n tneg a , l ahko bi rek l i

k r i te r i jskega s tan ja . Regulac i ja neuravnoteženost i vk l juču je tore j dve možnost i : a l i p r i -

de do kompenzac i je motn je in do v rn i t ve v prvotno s tan je a l i pa do spremembe samega

izhodiščnega s tan ja , do novega, drugačnega, bo l jšega ravnotež ja . Tako se tore j lahko

predrugač l tud i sam kr i te r i j , ob katerem mer imo novost , drugačnost

M imo nove oprede l i t ve razmer ja med odk lonsk im s tan jem in p rav i l n im , med ravno te -

ž jem in neuravno teženos t jo , zda j P iage t podrobne je razč len ju je vp rašan je , kako sp loh

pr ide do odk lonov, ka j je t is to , kar ruš i ravnotež je in poganja g iban je napre j , a l i d ruga-

če, ka j prepre ču je mi rovan je . Ome ni l i smo že, da imajo v za četk u to v logo rušen ja ravn o-

ves ja zunanje motn je , k i j im pozneje dodaja razne inač ice »not ran j ih« moten j npr . log ič -

no nekoherentnos t , kogn i t ivn i konf l ik t , Ipd. V omenjenem de lu pa se s is temat ično lo teva

samih raz l ik med zunanj im i in not ran j im i motn jami in s tem povezanih raz l ik v procesu

uravno teževan ja . S t ega v id i ka razč len ju je v k ibe rne t skem mode lu več v rs t u ravno teže-

vanja (alfa, beta in gama uravnofeževanje). Prva {alfa) vk l jučuje interakci je med s is te-

mom in oko l jem, med »subjek t ivn imi shemami in ob jek t i« , »med as imi lac i jo ob jek tov v

akc i j ske sheme in akomodac i jo t eh akc i j sk ih shem na ob jek te« . Ta na jp repros te jša

obl ika ravnotež ja s icer tež i k ohran i tv i obs to ječe sheme a l i s is tema, k as imi lac i j i ; če pa

obje k tov n I mo goč e vk l juč i t i v ob s to ječ o shem o, se ob l ik u je nova. pr ide do ako m od ac i je .

Tako oprede l jenemu razmer ju med shemo in ob jek tom, s i s temom in oko l jem, sk ra t ka ,

me d not ran jos t jo in zun an jos t jo , se pr idruž i ta še dve v rs t i (alfa in beta) zgo l j not ra n j ih in -

t e rakc i j . beta u ravno feževan je je vza jemno de lovan je med posamezn im i pods is tem i a l i

podshemami , »rec ipročna as imi lac i ja in akomodac i ja pods is temov«, k i se razv i ja jo z raz-

l ično h i t ros t jo In zato lahko pnde med n j im i do konf l ik ta ; v procesu uravnoteže-

van ja se te nesk ladno s t i u ravnava jo in kom penz i ra jo . T re t ja v rs ta u ravn o teževan ja (ga-

ma) pa vod i do konst rukc i je novega s is tema. V procesu d i ferenc iac i je , k i je not ran ja

las tnos t s i s tema ko t ce lo te , nas ta ja jo nov i i n nov i po ds is tem i . D i f e renc iac i ji je na spro -

ten proces in tegrac i je , k i pa b i jo spet lahko označ i l i ko t »narašča jočo«: ob vk l jučevanju

nov ih pods is temov v s is tem se spremin ja tud i sam s is tem, nas tane nova ce lo ta ( In to ne

le zarad i težn je po koherentnos t i , temveč tud i zarad i težn je po d i ferenc iac i j i , razv i jan ju

in boga ten ju ce lo te p rek nas ta jan ja nov ih pod s is tem ov , i td . ). Vend ar t akšn e opre de l i t ve

ce lo te P iaget ne izpe l ju je , temve č jo u tem el ju je z » izvo rnos t jo kog ni t ivne ga ravn otež ja«.

V svo j ih poznejš ih de l ih , nekako od 1975 napre j , to re j P iaget razč len ju je t r i v rs te urav-

noteževanja . Te so med seboj h ierarh ično in log ično povezane, us t reza jo raz l ičn im raz-

vo jn im s tad i jem. V sk ladu s tem so opredel jene tud i motn je , k i ruš i jo ravnotež je in poga-

n ja jo g iban je . Razvo j spoznanja namreč poteka kot »progres ivn i prehod od zunanjega k

not ran jemu , v tem sm is lu , da so motn je (n eu resn ičen a pre dv ide van ja i td . ) na jp re j izn i -

čene a l i nev t ra l iz i rane, nato pa pos topoma in tegr i rane (s premest i t vami ravnotež ja) in

napos led vgra jene v s is tem kot not ran je var iac i je , k i j ih je mogoče deducirati ( podč r ta la

E.B.) in k i preko notranjega rekonstruira jo zunanje«.®

Zaman l is tamo po P iagetov ih teks t ih , da b i to dedukc i jo odkr i l i . Nadomešča jo op is .

Tako se mora P iage t konec konce v t em e l jnemu vpra šan ju vsake , še t o l i ko bo lj pa ge ne-

t ične ep is temolog i je izogn i t i s sk l icevanjem na b io log i jo : v po jmu fenokopi je , pr idob l jene

spremembe genot ipa, k i s led i fenot ipsk i var iac i j i , na jde t is t i vmesni , » t re t j i« č len. mesto

posredovanja med par i nasprot i j , h kateremu se mora v razreševanju teoretsk ih d i lem

vedno znova v račat i . "

II.

Ves P iagetov opus tako pr iča o n jegov ih iskan j ih , o pr i tegovanju nov ih in nov ih področ i j

v raz lago razvo ja spoznan ja s p rocesom uravno teževan ja , o vz t ra jn ih poskus ih po jas -

n jevan ja ne ja sn ost i in ne do reče no st i Ena za dru go se v rs t i jo tud i k r i t i ke : od za vra čan ja

u ravno teževa n ja ko t nepo t rebnega po jma, k i na j b i r az lag i s p rogres ivno reverz ib i l no s -

t jo ne dodaja l n ič novega, prek ugotov i tev , da ravnotež je ne more b i t i de javn ik

razvo ja , sa j je opredel jen kot »odnos, kot zakon organ izac i je e lementov«, do sp lošn ih

oč i tkov , da P iaget ne raz lož i po jmov, k i j ih v tem konteks tu uporab l ja : moten j m per tur -



baci j , mot iva kot ierentnost i , interakci j med subjektom in okol jem, interakci j med

internal iz i ranimi objekt i , i td ® Vendar ostaja jo Plagetove raz lage, k l jub nenehnim napo-

rom In upo števan ju k r i t ike neizpel jane, če ne že kar prot is lovne . Zaplete se mu prav pr i

izhodiščnih vprašanj ih, pr i problemat ik i poteka razvoja in sproži lnega momenta, g ibala

Razvoj spoznanja poteka diskunt inuirano v stadi j ih, k i temel j i jo na procesu uravnoteže-

vanja, na gibalu, hkrat i pa teor i ja uravnoteževanja že predpostavl ja raz l ične stadi je

Osnovne v rs te uravnoteževanja , alla, beta in gama, enkrat , den imo v Rech erches sur la

contradiction (Razisko vanja p rot is lov ja, 1974), sovpada jo z razvojnimi s tadi j i, drug ič, v

Eguilibration des structures cognitives (op.cit ) pa se vse tr i vrste pojav l jajo znotra j vsa-

kega stadi ja In utemel ju je jo raz lago preh oda Iz enega stadi ja v druge ga, iz n iž jega v v i -

š jega.

Podobno se zaplete pr i pojmu naraščajočega uravnoteževanja, k i je za raz lago razvoja

In napredovanja odloč i lnega pomena. Ta pojem se namreč pojav l ja kot nerazloženo

splo šno de jstvo, nam esto da bi b i l ded uciran iz same ga pro ce sa uravn oteževa nja. Če bi

to bil teore tsk i kon cep t , bi moral pr iskrbe t i odgovor na vpraš anje, zaka j pr ide do n ovega,

drugačnega ravnotežja, ne pa da ga Plaget preprosto postul i ra kot dopolni tev In nas-

protni pol enostavnemu uravnoteževanju. Poleg tega je ta novi pojem aporet ičen: na-

raščajoče uravnoteževanje je opredel jeno kot t is to, kar vodi k novi , drugi celot i , hkrat i

pa obstoječa celota nastopa kot regulator tega prehoda samega (Ros, 1983).® In če se

vrnemo k pojmovnemu paru asimi lac i ja-akomodaci ja, k i ga najdemo v prejšnj ih, pa tudi

še v zadnjem mo delu razvoja: kak o vemo, kda j so novi ob jekt i , zunan j i e lem ent i le as im i-

l i rani , vk l jučen i v že obstoje čo s hemo , kdaj pa se je sprem eni la, akom odirala sama she -

ma? Od kod kr i ter i j za opredel i tev in ugotavl janje novega, drugega - a l i pa so raz l ike

vend ar le zgol j kva nt i tat ivne In razvoj ko nt inuiran ?

Lahko bi povzel i : genet ična epistemologi ja skuša raz lož i t i razvoj s pojmom uravnote-

ževan ja In tako odg ovo r i t i na vpraša nje, kako po teka razvoj , kot tudi na vprašan je, za kaj

pr ide do spremembe in razvoja, do novega in drugega. Razčlenjuje ga v raz l ičnih kon-

ceptualnih kontekst ih, dodaja mu vedno nove opredel i tve In speci f ikaci je. Kl jub temu

osta ja proce s uravn oteževa nja v teme l ju nepojasn jen. Je rezul tat aH pog oj razvo ja?

Vpra šan je ostaja odprto, pa naj se Piaget še tako sk l icuje na » dialekt ike« spozn avan ja.

V srcu rešitve problem še vedno vztraja. In to vel ja za obe kl jučni pojmovni dvojic i , s

kater ima raz laga razvoj , tako za proces asimi lac i je in akomodaci je kot za enostavno In

naraščajoče uravnoteževanje, tako za zgodnje kot za poznejše tekste. Lahko bi celo re-

k l i, da gre v novem m odelu le za term inolo ško preform ulaci jo s tarega p roblem a, n amreč

za raz lago razvoja, k i je utemel jena v opozic i j i med spremembo v okviru obstoječega,

danega in s tem kont inu i ranega (as imi lac i ja , enos tavno uravnoteževanje ; alfa u ravnote-

ževa nje) , in med proce som , k i pr inaša ne kaj novega, druge ga, k i pom eni d isk on t inu i teto

(akomodac i ja , narašča joče uravnoteževanje ; gama u ravnoteževanje ' ) . Toda ta opoz ic i -

ja nI pr i P laget J nikol i kon cep tualn o za stavl jena. Problem o staja n erazre šen tud i zno traj

n jegovega referenčnega okvira, k jer je zastopan kot , denimo, pomanjkanje kr i ter i ja za

ugotovi tev, kdaj bodo zunanj i e lement i povzroči l i motnjo v s is temu, al i drugače, kdaj bo

motnja odpravl jena z as imi lac i jo In kdaj bo pr iš lo do akomodaci je. Plaget se ne vpraša

po kr i ter i ju raz l ikovanja obeh proce sov, s tem pa tudi ne po izvoru sprem em be, neide nt i -

tete, drug ost i , po sproži lnem mo me ntu razvoja. Zato se mora zadovo l j i ti z neref lekt i ran o

iz javo o poveza nost i kont inu i te te z d iskont inu i te to , as imi lac i je z akom odac i je , zunanje-

ga z not ranj im, k i jo potem do polnju je z bio loš kimi me taforami.

Genet ična epistemologi ja torej išče odgovor na vprašanje, k i v n jenem vidnem pol ju ne

mere bi t i zasta vl jeno, k i j i zaradi vselejšn jega iskanja »t ret je pozic ije«, načelne interdis-

c ip l inarnos t i In ep is tem ološke ga in terakc ion izma ne mere pos ta t i re levantno. Zate mo -

ramo obrni t i tudi osnovn o sm er kr it ike, k i je impl ic i tna m ars ik ater i interp retaci j i P iag ete-

ve teor i je razvoja. Težave ne izv i ra jo šele iz nejasnost i , nezadostne opredel jenost i P i-

agetovih raz lag, iz preveč ohlapnega ločevanja med termini nasprotnih parov, k i b i nas

končno pr is i l i lo k uporabi formule prave mere m vsest ranske povezanost i . Prav

tako je prekratka ugotovi tev, da Piaget vsak ič, ko nalet i na teore tsk i problem, poišč e re-



ši tev v prep rost i pod voj i tv i , da najprej predpo stavi dva nasprotna pojma, potem pa ju po -

vezuje v nedoločeno interakci jo, tam med organizmom in okol jem, subjektom in objek-

tom, rac ional izmom In empir izmom,. ps ihogenezo In zgodovino znanost i , tu med asimi-

lac i jo In akomodac i jo , enos tavn im in narašča joč im uravnoteževanjem. Eksp lanatorne

moči znanstvenega koncepta ne najeda šele nezadovoljiva rešitev, ki bi jo bilo mogoče

v nad al jn jem nap redo vanju zna nos t i zamenjat i z bol jšo, bol j resničn o In »objekt ivno«, a l i

jo, denimo, preinterpret i rat i v smis lu Lakatosevega t rdnega jedra /hard core/ raz isko-

valnih programov (prim.Rowell, 1983)®.

Epistemološka anal iza se mora osredotoči t i , nasprotno, na sam izostanek relevantne-

ga vprašanja, na epistemološko oviro, opredel jeno v tem negat ivnem smis lu. Odpove-

dat i se mora zvajan ju teoret ikovih sp ozna nj In »krpanj« na nekaj zača sneg a in odpra vl j i -

vega In se skoz anal izo procesa odpravl janja zmot dokopat i do t is tega notranjega

sprožl lnega momenta, k i omogoča razvoj spoznanja in je zanj konst i tut iven. Piagetovo

mise l o raz logu ra zvoja in spreme mb e bi lahko v tem sm is lu obrni l i in paraf raz ira l i tako le:

razvoja ne pog ojuje šele neka zunanja motnja, pa tudi ne »notranja« nesk ladn ost »pod-

s is tem ov« (k i k l jub vsemu ostaja pr i P iagetu meh an ic is t ičn o obeležen a), a l i drug ače, ne

obstaja najprej ravnotežje, k i b i ga potem ruši l i takšni a l i drugačni dejavnik i , temveč je

sproži ln i moment - kol ikor tu prehi t imo tok anal ize - na nek paradoksen način not ranj i

razvoj . Da bi lahko problem prvega gibala sploh zastavi l i , moramo postavi t i v središče

raziskovanja samo razmer je med zunanj im in not ranj im, enim in drugim, obstoječ im in

novim, in pojmovno zajet i paradoks, da iz enega nastaja drugo - paradoks, k i ga razvoj

vse buje kot goni lno s i lo.

Prav ta temel jna neuravnoteženost ravnotežja, as imetr ičnost s t rukture se Piagetu iz-

muzne: k l jub poudar janju, da ni absolutnega začetka al i konca, da se proces uravnote-

ževanja nikol i ne ustavi , da se vedno pojav l ja jo nova in nova neravnovesja in bol jše in

bol jše ravnotežje, se gibanje ustavi . Po notranj i logik i namreč asimi lac i ja prevlada nad

akom odac i jo , enos tavno ravnotež je nad narašča joč im, sa j mora o t rok pos ta ja t i vse bo l j

avtonomen, neodvisen od okol ja, miš l jenje pa, tako v ps ihogenezi kot v zgodovini zna-

nost i , vse bol j rac ionalno, logično in neprot is lovno. Zato se lahko končno vprašamo, al i

Piageta strast, da bi razloži l razvoj, ne privede prav do tega, da naredi razvoj nerazlo-

žljiv.

III.

Poskus imo se prob lema lo t i t i z drugega zornega kota , v drugem konceptua lnem kon-

teks tu . P roces a v toregu lac i je , k i omo goča, da poteka razvo j v smer i vse več je av tonom -

nost i , konsistentnost i in neprot is lovnost i , P iaget teoretsko utemel ju je v svojem pojmu

st ruk ture .

Prav nezamiš l j ivo je, pravi Piaget v svojem spisu Le structuralisme (S t ruk tura l izem,

19 68 ), da ne bi b i la s t ruk tura »kot prvotno dejstvo ž iv l jenja l judi v družb i«(st r . 90) , tore j

Lev i -S t raussovo po jmovanje s t ruk ture , povezano s kons t ruk t iv is t ičn im s t ruk tura l iz -

mom - z genet ično epistemologi jo. Še več: »obstaja skupni ideal inte legibi lnost i . . . h

kate rem u tež i jo vs i 's t ruk tural izm i '« (s t r. 5) , tako v lingvis t ik i in f i lozof i j i kot v m atem at i -

ki, logiki, biologi j i , psihologi j i , sociologi j i in morda še kje. Sicer pr ipisujejo strukturi v raz-

l ičnih znanost ih raz l ične pomene in je zelo težko naj t i skupni imenovalec. Čeprav je to

tvegano počet je, pa naj b i vseeno lahko poiskal i vsaj dve skupni potezi , pozi t ivni opre-

del i tv i pojma st rukture: težnjo po »absolutni inte legibi lnost i«, osnovano na postavki o

avtonomnost i In samozadostni s t ruktur , m ugotovi tev, da se lahko k l jub raznol ikost i

povzpnemo do skupnih splošnih in nujnih znači lnost i vseh st ruktur . V sk ladu s tem bi

lahko st ru kturo op rede l i l i kot »s is tem t ransfo rma ci j , k i zadeva zakon e kot del s is tema (v

na spro t ju z lastn ostm i e lem entov ) , in k i se vzdržuje in bogat i z igro t ransfo rma ci j , ne da

bi pr i tem t rans form aci je preseg ale svoje m eje in se opirale na zunanje e leme nte. Z eno

bes edo , s t ruk tura ima t r i lastno st i - total i teto, t ransfo rma ci je m avtoreg ulaci jo« (st r. 7).

Za čn em o lahk o kar pri prv i lastn ost i s t rukture , pr i total i tet i . St ruktura ni le skupek agre-

gatov elementov, temveč so t i podrejeni »zakonom, k i določajo s is tem kot takšen« (st r .



8), zak on om total i tete. Po drugi s t rani pa st ruktura tudi n i le celota , k i b i b i la neod visna

od svojih delov. Tako smo takoj spet pr i znani t ret j i pozici j i , pr i formuli »ne le - temveč

tudi za opred el i tev st rukture niso od loču joč i n i t i sami elem ent i , n i t i celota, tem več

šele relac i je med element i , zakoni s t rukture, načini In procesi povezovanja In sestavl ja-

nja. Ce loto pa lahko zda j ozn ačim o kot »rezul tanto teh relac i j in sk lopo v«.

Takšn o po jmovanje to ta l i te te že nakazu je nas ledn jo znač i lnos t s t ruk ture : t rans forma c i -

je. Vse st rukture, kar j ih poznamo, »od najbol j e lementarnih matemat ičnih ' razredov' do

st ruktur sorodstva«, so organiz i rane kot s is temi t ransformaci j . Prav t ransformaci je so

t is to, po čemer se st ruktura raz l ikuje od forme In kar j i daje eksplanatorno moč. Če se

ne bi vprašal i , kako st rukture nastaja jo in se spreminjajo, b i takoj zašl i v kral jestvo

t ranscendental izma (pr im. s t r . 22) . Vendar pa tudi tako nalet imo na težave, na vpraša-

nje, aH so celote pove zane od nek daj , aH pa so s sestavl jan jem in t ransfo rmira njem šele

nas tale - tore j na di lemo : nastajan je nove ga aH večno p retvar ja nje in pon avl jan je? In

spet pr iskoč i na pomoč P iagetov spoznavnoteoretsk i kons t ruk t iv izem, k i po jmu s t ruk-

ture povrne razvoj In ga očis t i ant ih is tor ičnih In ant igenet ičnih obelež i j . St rukture niso

ni t i vrojene, vna prej določ ene , kot na pr imer pr i Ch om ske m, k i je Iz obs toja pravi l t ran s-

formaci j napačno sk lepal o nj ihovi vrojenost i , n i t i n iso dane le v izkustvu, od zunaj .

St rukture so konstrui rane, v razvoju šele nastaja jo; ne pogojuje jo j ih n i t i začetni pogoj i

n i ti zuna nj i vpliv i, temv eč so avtoreg ulatorn e, same uravn avajo svoje t rans form aci je .

Av toregu lac i ja je tre t ja pom embn a las tnos t s t ruk ture : v kon s t rukc i j i spoznanja nas ta ja -

jo element i , k i pr ipadajo st ruktur i , ostaja jo znotraj n jenih meja In ohranjajo njene za-

kone. Čeprav je nastajanje novih elementov neomejeno, pa t i ne segajo izven st rukture,

tako da lahko govor imo o »zaprtost i s t rukture«. Vendar to še ne pomeni, da se neka

st ruk tura ne more vk l jučevat i v š i ršo, sp lošne jšo s t ruk turo in pos ta t i n jena pod st ruk tu -

ra; ohranja pa svoje lastne zakone. In po drugI s t rahi spet . . . - temu iz igravanju enega

pola prot i drugemu, k i vodi v s labo neskončnost Interakcionizma, se Piaget tudi tokrat

izogne z vpel javo še ene pojmovne dvoj ice. Z v id ika nastajanja novih st ruktur moramo

namreč raz l ikovat i dve vrst i regulac i j . Notranje regulac i je zadevajo že obl ikovano

in zaprto st rukturo. Pr i nastajanju novih st ruktur , pr i vk l jučevanju obstoječ ih st ruktur

v š i rše st rukture, pa pr ide do drugačnega načina uravnavanja. Od kod ta raz l ika In

od kod kr i ter i j za raz l ikovanje obeh vrst regulac i j , kr i ter i j za prepoznavanje novega

- teh vprašanj s i P iaget tudi tu, tako kot pr i razpravl janju o as imi lac i j i in akomo-

daci j i , o enostavnem in naraščajočem ravnotežju, ne zastavl ja.

IV.

P iagetove mu po jm u s t ruk ture b i b i lo seveda mogo če mars ika j oporekat i . Name sto da b i

se lot i l i n jegovih opredel i tev lastnost i s t rukture korak za korakom in pokazal i , kako se

st ruktura ne more sk leni t i v total l teto, kako so t ransformaci je In avtoregulaci ja nekaj

drug ega od dl fere ncia lnos t i s imbo lnega reda, bom o po sku si l i izpel jat i tezo, da Piag etu

tukaj u ide ravno način, kako je razvoj zasnovan v sami st ruktur i . Ob pr i -

mer jav i z Lev i -S t raus sov im konce ptom s t ruk ture bo pos ta lo jasno, zaka j so »avanture«

Plagetove s t ruk ture po dobne in kore la t ivne zap le tom okrog raz lage razvo ja s proce som

uravnoteževan ja , ob tem pa se bo hkrat i nakaza la tud i možn ost tem at izac i je prob lema

sprož i lnega m ome nta razvo ja .

»S truktural is t IčnI« preno s pou darka z elem entov na relac i je, o kate rem g ovor i Piaget , je

ka j b l izu zdravorazumskemu rezoni ran ju . S kančkom dobrohotnos t i pa b i se vendar le

lahko vprašal i , kako razumet i to prvenstvo relac i j , da se nam ne bi b i lo t reba sk l icevat i

na golo adi t ivnost In da ne bi spet podlegl i mehanist ičnemu modelu odnosa med delom

m ce lo to , med podst ruk turami In š i rš im i s t ruk turami . Odgovor na jdemo v osvet l i t i vz -

vratnega vpl iva te nove, »relac i jske« perspekt ive na def in ic i jo samih elementov. Če

opredel ju je jo elemente relac i je med nj imi , potem nj ihovega pomena ne moremo izpel jat i

n i ti in že obst oje če realnost i , emp ir ične d ano st i , n it i iz imagina rnih aH pojm ovnih vse bin,

k i b i reprezent i ra le zunanjo realnost in »ust rezale referentu«, objektu (v obeh pr imer ih

b i nam reč v kon čn i kon sekv enc i pr is ta li na prepros to zvezo e leme ntov plus rela cij, aH pa



na mist ično pr iseganje na novo kval i teto celote, k i da je -nekaj več«). Ce pa, 'dal je, e le-

ment i s t rukture nimajo ni t i zunanj ih ni t i not ranj ih določ i l , lahko nj ihov pomen izpel jemo

šele iz kombinaci je med nj imi , iz vzajemne, rec ipročne določenost i . A l i drugače, pomen

izhaja zgol j Iz mesta, k i ga imajo v st ruktu r i , v s is tem u - v topo lošk em , s imbo lnem pro-

storu: pozic i je logično predhodi jo elementom, pomen je naknaden, je rezul tat , uč inek

položaja v st ruktu r i .

Vzemimo k las ičn i Lev i -S t raussov pr imer to temizma. Ta zadeva raz l ične prepovedi v

hranjenju: pr ipadnikom klana, k i nosi ime neke ž ival i , totema, je hranjenje s totemom

prepovedano. Antropologi so te prepovedi raz lagal i na osnovi f iz ičnih al i mist ičnih last -

nos t i to temsk ih ž iva l i , po jasn jeva l i so j ih funkc iona l is f ično, z neposredno kor is tnos t jo

al i prek predpostavl jenih skupnih potez, s podobnost jo in s t ičnost jo. Prot is lov ja, k i j ih

takšen postopek poraja, pa so končno pr ip isal i -pr imi t ivnost i«, n iž j i razvojni s topnj i miš-

l jenja domorodcev. Toda ta pol jubnost in domnevna pr imit ivnost lahko kaj malo pove o

tem, zakaj totemske prepovedi n iso splošne, vel javne za vse k lane, zakaj se lahko Is te

ž ivalske vrste enkrat prepovedane, drugič spet dovol jene al i celo predpisane kot obvez-

nos t , zaka j se povezu je jo s takšn imi a li d rugač n imi (nadvse zap le ten imi ) ekso gam nimi

pravi l i . Is te ž ivalske vrste dobi jo v raz l ičnih »pojmovnih shemah« drugačen pomen, ker

j ih opredel ju je jo pozic i je, k i j ih imajo v s is tem u, al i kot pravi Levi-S t rau ss, ker n iso sam o

»dobre za jest i , temv eč tu di za mis l i ti«. Razl ika m ed dovo l jenimi in prep ove dan imi vrsta -

mi omogoča označevanje družbenih skupin: če se en k lan hrani z mesom žival i , k i je

drugemu prepoveda na, je s tem metafor ično iz ražena raz lika med obema k lano ma. Po-

vezava med skupino l judi in ž ivalsko vrsto je torej posredna, »prek duha« - kar je »po-

dob no« , so le prazna me sta, poz ici je, razlike.®

Piagetov prenos p oudarka z e lementov na re lac i je b t tore j v Lev i -S t rausso vem kon cep -

tualnem kontekstu pomeni l , da je s t ruktura s is tem di ferencialn ih razmer i j , v kater ih se

s imboln i e lem ent i rec ipročno do loča jo in da tem razm er jem us t reza jo m esta, poz ic ije v

topo loškem pros toru . Toda z izpos tav i tv i jo d i ferenc ia lne do ločenost i se raz laga še le

začenja. Podobnost med totemskimi k lani in ž ivalsk imi vrstami ne izhaja iz n j ihove pozi-

c i je kar tako, p iagetovsko pol jubno, a l i iz posameznih relac i j , temveč moramo recipro-

čno do ločeno st razum et i prav kot popolno do loče nost . Ho mologn i d i ferenc ia ln i razmak i ,

raz l ike med k lani in »vzporedne« raz l ike med vrstam i, n iso razprše ne v ka kšn em vir tual-

nem prostoru. Organiz i rane so ordinalno, v »pakete relac i j«, ser i je, označevalne ver ige.

Rec ipročna do loče nost v pravem pomenu be sede je mog oča še le med (vsa j) dvema s i -

s tem om a razl ik , k i se vanju razporejajo s im bolni e lemen t i , v tem ko se di feren cirajo In

kot je podobnost med ž ivalsk imi vrstami in skupinami l judi vedno le metafor ična, je tudi

homologi ja med ser i jama le st rukturalna: ser i j i s ta divergentni , podvrženi pravi lom raz-

pršitve.

S tezo o st rukturalni homologi j i ser i j d i ferencialn ih razmer i j pa se zastavl ja zadnje, a za

ce lo tno prob lemat iko razvo ja k l jučno vprašanje : ka j omogoča vzporednost ser i j , če n i -

majo sku pnih lastn ost i , k i b i j ih povez ovale v v iš jo celoto, v Piage tove š i rše st ru kture , a l i

per negationem, zak aj ser i j i ne sovp ade ta in se gibanje, proce s di fere ncia c i je ne usta vi?

Kaj preprečuje sovpadanje in mirovanje, kaj ruš i ravnotežje?

Šele v tem kon teks tu lahko prob lem sprož l lnega mom enta g iban ja in razvo ja zas tav imo

tako. da se nam ne bo treba s k l icev at i na piage tovs ko m otnjo, k i je s is tem u vna nja in kot

takšna nerazložena, šele tako nam ne bo t reba zaobi t i vprašanja kr i ter i ja za raz l ikova-

n je med spremin jan jem znot ra j danega in in ic iac i jo novega, drugega, med procesoma

as imi lac i je m akom odac i je . med enostavn im in narašča joč im uravnoteževan jem. In ter -

pretac i jo Piagetovih ok levanj in prot is lov i j nam je iskat i v razčleni tv i paradaksnega.

iz jemnega e lementa, k i omogoča d i ferenc iac i jo označeva ln ih ver ig , prepreču je n j ihovo

imag inarno pr i l ičeva nje po pod obn ost i , hkrat i pa je toč ka sovp ada nja Ta elem ent ima

poseben položaj , ker je pogoj procesa s imbol izaci je, a sam m asimbolen, ker je znotraj

s imbo lnega reda. n i pa na is t i ravni z osta l imi e lem ent i . Prav s svojo iz jem nos t jo, z nene -

hnim drsenjem in premeščanjem razpršuje in razporeja mesta in pozic i je ostal ih č lenov

ozna čeva lne ve r ige, j ih pa tudi preči , š iva - je n jihova toč ka p reši t ja, kratek st ik s t ru ktu-



re (prim. Žižkove bana ne), me sto, k jer zunan jost so vpad e z not ranjost jo. Lahko bi torej

rek l i, da je re lac i jska , d i ferencialna d oločeno st m ogoč a le v razme r ju do » absolutne« , do

parado ksnega e lementa - do Lev i -S t raussoveg a s icer še dvosm ise lnega »p lava jočega

ozna čevalca« al i »mane«, Barth eso ve »ničelne stopnje«, Laca noveg a »falosa«.

Pozi t ivna opredel i tev posebnega statusa tega paradoksnega elementa, seveda ne

more izhajat i iz določenega pomena, k i b i ga nosi l ta plavajoč i označevalec, dodan

ozn ače valni ver ig i . Mana pom eni zgol j to, da pom eni, ne pa /ca/pomeni: »funkci ja pojmov

t ipa mana je v tem, da se postavi jo po robu odso tnos t i pom ena, ne da bi sami pr inaša l i

kakšen poseben pomen«, prav i Lev i -S t rauss v Introduction a l'oeuvre de marce Mau ss

(Uvod v delo Marcela Maussa, 1950). Mana označuje samo di ferencialnost , č is to raz l i -

ko, zaradi n je opredel ju je jo s imbolne elemente le mesta v st ruktur i , zato nimajo ni t i zu-

nanj ih ni t i not ranj ih določ i l . Zaradi p lavajočega označevalca, k i vedno poši l ja k nečemu

drugemu in manjka na lastnem mestu, je s lednj ič s t ruktura krožna, brez središča in

opore, zgol j rec ipročno in di ferencialno določena, vselej posredovana - torej brez Izvo-

ra, porekla, začetka . Prav zato v anal iz i razvoja ne morem o na redi t i regresi je do izh odiš-

ča, do Piagetove zuna nje m otnje, do prvega negibneg a gibala, v raz lagi totamizm a ne do

prvotnega, nemetafor ičnega pomena prepovedi , v preučevanju mito logi je - Levl-

Straussovl privilegirani temi - pa ne do osrednje, avtentične zgodbe, iz katere bi bilo po-

tem mogoče izpel jat i vse ostale inačice in t ransformaci je. ' "

V.

V s lavnem članku »La st ructure des mythes« (Struktura mitov, 1955) začenja Levi-

Strauss analizo takole: »V mitu se lahko zgodi karkol i ; v idet i je, kot da smer dogodkov ni

podrejena nikakršnemu pravi lu logike al i kont inui tete. Vsak subjekt lahko dobi kakršen-

koli predikat, vsak odnos, ki si ga je moč zamisl i t i , je mogoč.« {Anthropologie structu-

ra/e/Strukturalna antropologi ja/ , 1958, s t r . 229). Toda če bi to nakl jučnost , tako kot pr i

totemizmu, pr ip isoval i pr imi t ivnost i miš l jenja domorodcev al i nevednost i s tar ih l judstev,

kako naj bi potem pojasnil i , da se na razl ičnih koncih sveta pojavl jajo inačice mitov, ki so

s i močn o podobne, pogo sto tud i do potankost i? Kako na j reš imo to temel jno ant lnomi-

jo?

Levi-St rauss predlaga s ledeči postopek: Najprej moramo ugotovi t i , kaj lahko pojmuje-

mo kot elem ent m ita, kot eno to analize: »su bsta nca mita ni nit i v st i lu, nit i v na činu pripo -

vedov anja, n i t i v s intaksi , temve č v zgodbi , k i jo pr ipovedu je« (str . 232). To zgodbo po-

tem razčlenimo v zaporedne dogodke, k i j ih opišemo s č im krajš imi s tavki - en subjekt ,

k i mu pr ipada en pre dikat - in j ih označim o v sk lad u z zapo rednim me stom, k i ga Imajo v

zgodbi . Na ta način obde lam o vse znane var iante mita, k i ga preuču jemo; kada r pa v ka-

ter i od var iant nek dogodek ne nastopa, moramo pust i t i prostor prazen. Zdaj se lahko

lot imo sa me an al ize. Če naj mit Ima smisel , k l jub navidez ni na kl jučno st i »ta ne more Iz-

hajat i iz ločenih elem entov, k i se povezujejo, temve č Iz načina , kako se ti e lem ent i kom -

binira jo« (st r . 232). In ker se is t i e lement i v posameznih var iantah mita povezujejo na

drugačen način, moramo vse znane var iante mita obravnavat i hkrat i . Tako pr idemo do

strukture, k i je d iahrona (zaporedje dogodkov v mitu) In s inhrona (skupek vseh znanih

m mož nih - prazna m esta - var iant ) . Za mit o Ojdipu, k i ga Levi-S t raus s razčlen juje v

omenjenem članku na svoj »ameriški način«, dobimo naslednjo tabelo (gl. sp.):

Vs ak a od ver t ikaln ih kolon ust reza enem u od »pa ketov relac i j«, eni od ozna čeva lnih ve-

r ig. V prv i koloni so zbrani dogodki , k i zadevajo kn/ne sorodnike. Ker so tu odnosi med

nj imi bol j tesni , kot dovol ju je jo družbene norme, lahko nj ihovo skupno potezo označimo

kot precenjeni sorodstveni od nosi. Is to potezo n ajdem o tudi v drugi koloni , toda tu z obra-

tn im pred znak om , namreč kot bratomor al i kot očetom or; torej gre za podcenjene a li raz-

vrednotene sorodstvene odnose Podo bno velja za odn os me d t ret jo m čet r to kolono. Do-

godki v tret j i koloni govori jo o pošast ih m o tem, kako so j ih l judje pogubil i , v četrt i pa se

pojavl ja jo l judje, k i so v nekem smis lu sami nenorm alni , »pošastni« Poš ast i iz tret je

kolone so same avtohtone, t j . nastale iz zeml je, m hkrat i označujejo č loveški avtohtoni

izvor (Kad mo v mit o ljudeh, nastal ih iz posejanih zm ajevih zob), z uničenjem po šas t i pa



K a d m o s l i č e a v o -

(O ses t ro Evropo .

Ki to )« ugrab i l

Z e u i

Šp a r t a n c i s e

vza jemno iz -

t reb l ja jo

Ka d m o s u b i j e

zma ja

Ojd ip ub i je

svo jega oče ta

Laja

L a b d a k o s ( L a j e v

o < ; e ) « h f o m ( 7 )

L a j o s i O j d i p o v o č e )

. - l e v i č a r . ( 7 )

O jd ip pogub i

s l ingo

O j d i p o ž e n i J o -

k a s t o . s v o j o m a -

ter

A n t i g o n a p o k o p -

l je Po l ine ika .

svo jega b ra ta ,

s č i m e r p r e k r i l

p r e p o v e d

O j d i p « - o t e č e n i h

nog- (? )

Eteok les ub i je

svo jega b ra la

Po l ine ika

bi torej skupno potezo t ret je kolone lahko opredel i l i kot

negacija avtohtonosti človel<a.

Tudi četrto kolono lahko pojasninno na tej osnovi: v mitologi j i vel ja za l judi, ki se rodi jo iz

zeml je, da po rojs tvu ne znajo hodi t i a l i pa hodi jo n esp retno. Ker je tako tu di z ose bam i v

tej koloni , j i lahko p r ip išemo potezo: trajanje avtohtonosti človeka.

Ne da bi se spuščal i v podrobnost i Levi-St raussove izpel jave, lahko zdaj v nakl jučnost ,

k i smo jo ugotavl ja l i na zače tku, vnesem o red in raz l ič ice teb an ske verz i je mita o Ojdipu

razporedimo v ser i je, k i tvor i jo »skupino permutaci j« (s t r . 248). Razmer je med ser i jami,

označevalnimi ver igami, kolonami je »s imetr ično, a inverzno«:

precenjeni sorodstveni

odnosi so glede na podcenjene takš ni, kot je negacija avtohtonosti č loveka glede na ne-

možnost te negaci je oz. trajanje avtohtonosti. Odnos čet r te ser i je nasprot i t ret j i ust reza

odn osu prve na spro t i drugi , skup ni pomen obe h razme r i j pa je kon čno v raz lagi preh oda

od avtohtonega izvora človeka, ki ga izpričuje grška mitologi ja in rel igi ja, k izvoru iz mo-

škega in ženske, iz seksualnega odnosa. Mit o Ojdipu povezuje dve ločeni predstavi o

svetu, odgovar ja na vprašanje, a l i č lovek nastane iz enega al i iz dveh, m je logični in-

st rument , k i nas od tega začetnega vprašanja pr ipel je k izpel janemu: al i nastaja enako

in en ak eg a al i iz razl ičn eg a (prim. str. 23 9) .

Z drugimi bese dam i, naloga mita je prav v prek r i t ju tem el jne as ime tr ično st i , k i jo vsebu je

st ruktura kot goni lno s i lo, paradoksa, da nastaja enako iz enakega in iz drugačnega, če

rečem o z Le vi-S t rau sso m , ali v izpel jani obl ik i : para dok sa, da poteza ide nt ične ga zas to-

pa neident ično, pr isotnost odsotno. S krpanjem skuša zakr i t i , da poteza neident ičnega,

»enakega samemu sebi« že po def inici j i predpostavl ja podvoji tev, ki šele dodeljuje stvari

lastno st , da je »ena«, ena pa je le, kol ikor je druga od sebe . Tako s svoj im imag inarnim

pr i l ičevanjem mit spregleda osnovno dimenzi jo s imbolnega, temel jno neravnotežje, raz-

kol , nekomplementarnost enega m drugega, k i b i ga z Lacanom lahko poimenoval i kot

nemo žnost spo lneg a razmer ja .



Spreg leda jo v obe h p ome nih bese de: tako da jo pr ikri je, zam ist i f ic i ra, in jo hkrat i da v i -

det i , jo pr inese na dan. Osnovno neravnotežje mit odpravl ja s ser i jo uravnoteževanj , k i

je ni mo goče nikol i sk leni t i , z nes kon čnim nizom razl ičnih verz ij , med kate r imi n i no ben a

»prava«, izvorna. Tako je tudi Freudova Inačica mita o Ojdipu le ena med mnogimi:

»Brez oklevanja bomo uvrstil i Freuda, po Sofoklu, med naše vire mita o Ojdipu. Njuni

verz i j i zasluž i ta enako verodostojnost kot druge, s tarejše In navidez bol j avtent ične «

(st r . 240) Toda s to drobno raz l iko, da pr i Freudu Ojdlp sam dobi s tatus paradoksnega

elementa v ver iženju mitov, e lementa, v katerem se uteles i nemožnost spolnega raz-

mer ja. Ta nemožnost pa je predpostavka znanost i . ' ' Mi t o Ojdipu, pr ignan do te para-

doksne točke, je postavl jen na st ič išče mita In znanost i , na točko, k i je opor išče psiho-

analize.

Problemat iko sodobne teor i je znanost i , k i smo jo na začetku st rn i l i v vprašanju sproži l -

nega momenta In mehanizma, poteka razvoja, lahko zdaj sk lenemo. Ob razčleni tv i ge-

net ične ep is tem olog i je se nam je ta prob lem preobl ikova l v vprašanje , kako kon cep tu-

al iz i rat l vselejšnjo posredovanost razvoja z neuravnoteženost jo, da se nam ne bi b i lo

t reba sk l icevat i na neteoretske, razvoju zunanje konstrukte, kot so »motnje«, »pertur-

bac i je«, »neko herentnos t« . Ob Le v i -S t rau ssu je b i lo ta prob lem mog oče za s tav i t i v po-

z i t ivni obl ik i , skoz temat izaci jo iz jemnega, paradoksnega elementa, k i poganja gibanje

in razvoj, ki pa je hkrat i istega reda kot gibanje samo, ki je simbolen, hkrat i pa je pogoj

simbolizaci je - ki ni zunanja meja strukture, temveč njen notranj i rob

Eva Bahovec

OPOMBE:

' Mim ogre de naj om enim, da Piageta mnog i interpret i (Bod en, Fodor, Ha cking , Toulmin,

I td. ) razglašajo za kantovca; za diskusi jo o tem gl . Hut ten, J . : Egocentr ism: a defence

of pre- re f lex lve exper ience, Revue In ternat iona le de ph i losophie , 1982, 142-143,

50 8 -5 4 7 (ce la š tev i lka je posvečena P iagetu) , in Ros, A .: D ie gen et ische Epis tem olog ie

Jean P lagets . Resu l ta te und o f fene Prob leme, Ph i losophische Rundschau, 1983, 9 ,

1 - 9 2 .

' Za ilus t rac i jo P lagetove pos tavke o poveza nost i ps ihogeneze in zgodo v ine zn ano st i

vzemimo pr imer iz f iz ike: »V določenih pr imer ih, pred 17. s tolet jem, lahko ugotavl jamo

celo vzporednost s tadi ja s s tadi jem. Tako lahko glede odnosa med s i lo in gibanjem raz-

l ikujemo št i r i obdobja: 1) obdobje Ar is totelove teor i je dveh motor jev, iz katere Izhaja

m o d e l

antiperistasis;

2) g loba lna raz laga, k jer osta ja jo s ila, g iban je in zago n ne di fere n-

cirani; 3) teori ja impetus (a l i zagona), k i ga Bur ian pojmuje kot nujnega posrednika med

si lo in gibanjem5 4) končno in prednevvtonovsko obdobje, ko zagon vse bol j zvajajo na

pospešek. Pr i ot roku lahko ugotovimo zaporedje št i r ih močno analognih stadi jev. Prve-

ga, ko dva motor ja ostajata dokaj s is temat ično kot preostanek animizma, toda z vel ik im

štev i lom spontan ih antiperistasis . . . V drug em stad i ju se pojav i g loba lni pojem , k i je po-

doben »delovanju«. In k i ga lahko s imbol iz i ramo z mve, k jer je m teža, v hit rost, e pa

opravl jena pot . V t ret jem obdobju (7. - 10. leto) se spontano pojav i »zagon« v smis lu

Bur ianovega posre dnika . . In končn o pr ide jo na čet r to mesto (pro t i 1 1 . - 1 2 le tu) za-

četk i posp eška . Jasno je , da v da l jš ih zgodov insk ih obdob j ih ne na jdemo vzpo redn ost i

s tad i ja s s tad i jem, toda po iščemo lahko skupne mehanizme « (»La psychogenese des

connaissances et sa s ignl f icat ion epistemologigue«, v : Piat te l l i -Palmar in i , M. (Ed.) :

The or ie du langage, theor ie de l ap pren t lssag e. Le deba t ent re Jean Piaget et N oam

Ch om skv /1 9 7 5 / , 1979, Seui l , Par iz , 53 -64 , c i t. s t r. 63) .

^ Piag et v Pia ttel l i -P alm arin i, M. (Ed ), op. cit ., str . 62.

" O pro blem at ičn ost i pojma fen oko pi je gl . Ros, A., 198 3, op. c i t ., s t r . 54

® Cit . po Broug hton, J M.: Plaget s s t ructura l de velop me ntal psy cho logy . I I I.Funct ion

and the problem of knovvledge. Human development , 1981, 24, 257-285, tu st r .

2 6 3 -2 6 6 Ok rog razpravl janja o pojmu uravn otežev anju pr i P iage tu gl še: Pešič, M : Ulo-

ga po jma ravnoteže u ob ješn jen ju kogn i t ivnog razvoja , Ps iho log i ja , 1972, 1- 2 , 4 3- 47 ,

Mo ess inger , P P iaget on egu i l ib ra t ion, Hum an deve lopme nt , 1978, 21, 25 5- 26 7; Ros

A., 19 83 ,op .c i t , s tr 4 6 - / 2 , itd



® Prim. Ros. A., 19 83 , op. cit., str. 67 .

' Morda bi lahko beta uravnoteževa nje označi l i v tem kon tek stu kot t is t i " t re t j i - č len, k i

naj posreduje med ostal ima dvema vrstama uravnoteževanja

^ RovvelI , J.A.: Eguil ibrat ion: developing the hard core of the Piaget ian research pro-

gram, Human deve lopm ent , 1983, 26, 61- 71 .

® Širše o te j problem at ik i g l . moj č lanek ». . . lakota, k i gol ta surovo me so s p om očjo

roke, nohtov in zob . . .« , Prob lemi- razprave, 1982, 4-6 , 202-218, predvsem s t r .

20 9- 21 4. Pr im. še: Deleuze, J .: A guo i reconn ai t -on le s truc tura l isme /1 9 7 3 / , v: Chate-

let, F. (Ed.) : La phi los oph ie au xxe s led e, 197 9, Marab out , Par iz , 2 9 3- 3 30 .

Omeni l i smo že, da je pojem mane, plavajočega označevalca pr i Levi-St raussu še

dvosmiseln, vpel ju je ga počasi in previdno. Is točasno še vedno govor i o »ničevost i do-

godka«, o zunanj i , as imbol ični realnost i , k i ruš i ravnotežje s imbolnega in ga s i l i v ne-

skon čno drsen je (uravno težu je pa se v proces u menjave) .

" Pr im. Mi l ler , J . -A. : Pet pred avan j o Lac anu v Ca raca su. Tret je predavanje: Elem ent i

ep is temolog i je / 1 9 8 0 / , v : Go spostvo, vzgo ja , ana l iza , DDU Univerzum, L jub ljana, 1983,

s t r . 51-71.



H kri t iki slovens ke ideolog i je

NEK AJ MISLI PO VPR AŠA NJU IDEOLOŠ KIH

P RE DP OS T A V K P UNK A

Da je reakci ja na punk de l samega punka, ' to je do je t i v smis lu , k i je st rožj i od ob iča jne-

ga poudar jan ja , znač i lnega za neka te re fenomeno loške in avan tgardne es te t i ke , da je

še le sp re jem n ik t i s t i , k i s svo jo de javn o recep c i jo zapo ln i p razen okv i r p redm etne dan o-

s t i um etn ine in j i pode l i ko nkr e tno po m en sk o vseb ino ; b li ž je smo tem u smis lu , če i zha ja -

mo iz t i pa ša l, ka te r ih poa n ta je v svo jske m d ia lek t i čne m ob ra tu » nega t i vnega« v »poz i -

t ivno«: prav t is to , kar se na prv i pog le d zd i zagata , ovi ra , je razp le t , razreši tev . Zna no je ,

da so mo js t r i tovrs tn ih ša l p redvsem sredn je - In vzhodnoevropsk i Jud je ; naved imo za to

p r imer judo vs ke ša le iz So v je ts ke zveze :

- Rab inov ič p r ide na em ig rac i j sk i u rad in hoče v lož i t i p rošn jo za em ig rac i jo . Ko ga za ču-

den uradn ik vpraša, zaka j le hoče emigr i ra t i , odvrne Rabinovič: » Iz dveh razlogov. Prv i je

ta , da se bo j im, da bo propadla sovje tska ob last In da bo pr iš la na ob last desna kont ra-

revo luci ja , k i bo po svo j i s tar i navadi za vse grehe bo l jševikov do lž i la nas, Jude, In spet

upr i za r ja la pogrome p ro t i nam . . .« Uradn ik ga p resenečen p rek ine : »Toda to je nemo-

goče So v je ts ka ob las t j e tako t rdna , da se n i ko l i ne bo zruš i l a « R ab inov ič mi rno nada -

l ju je: »No, to pa je drug i ra zlog «.

B is tven za nas je ima nen tno-d ia log ičn i znača j te l a le : če b i Rab inov ič en osta vno naš te l

oba raz loga (1 . ke r bo po p ropadu sov je tske ob las t i kon t ra revo luc i j a up r i zo r i l a p ro t i j u -

dovske pogrome, 2 . ke r sov je tska ob las t n i ko l i ne bo p ropad la ) , b i ime l i navaden p ro t i -

s loven ne sm ise l ; ves ča r , vsa poan ta š a le je v tem, da se sam a rg um ent zo per p rv i raz-

log izkaže za drugi razlog. In odveč je pr ipomnit i , da je edini pravi razlog drugi razlog, t . j .

da je ed ina v loga nava jan ja p rvega raz loga v dobesednem pomenu p rovoka t i vna - p rv i

razlog je naveden zgo l j za to , da b i pr i sogovorn iku izzva l vprašanje , k i d i rektno pr ipe l je

do d rugega , p ravega raz loga . - Naša i zhod iščna postavka b i to re j b i l a , da je na tanko

ta kšn a t u d i l o g ika ta ko i me n o va n e » p u n ko vske p ro vo ka c i j e « ; sa m n e p o s re d e n p u n ko v -

ski nastop igra v logo »prvega razloga«, k i na j izzove našo reakci jo , skoz katero se do-

kop l jemo do p ravega raz loga . Skuša jmo to log iko po jasn i t i ob zg ledu , k i j e p red časom

prece j vzbur i l našo javnost , ob nastopu skup ine La ibach v TV Tedn iku l j ub l j anske te le -

v iz i je . Ta nas top je Izzva l dva g lavna t ipa rea kc i j : p rv i , zn ači le n pre dv se m za tak o ime no-

vano »š i ršo javnost« , j e l epo povze t že z nas lovom in nadnas lovom temu posvečenega

č l a n ka v Nedeljskem dnevniku z dne 3 . ju l i ja 19 83 : »Pet m lade niče v zbu ja spom ine na

z log lasnega ma la r ja /Kdo je »La ibachu« nared i l s ra j čke? / (s t r . 4 ) - na k ra tko , nastop

La ibach se jeml je ko t neposredno po ig ravan je z nac izmom, ko t napo lzas t r to ož iv l j an je

nekakšne p ro to -nac is t i čne , to ta l i ta rne ideo loške d rže . Mnogo bo l j zan imiva za nas pa

je reakc i j a t i s t i h - p redvs em d ružb eno po l i t i čn ih fo rumov, pa tud i m ars i ka te r ih »odpr t ih« ,

»kr i t i čn ih« in te lek tua lcev - , k i se povsem zaveda jo nesmise lnost i oč i t ka , da imamo p r i

La ibach oprav i t i z nac is t i čno skup ino , pa vendar j i h na n j i hovem nastopu neka j g loboko

mot i , ne lagodje , k i se ga ponavadi izraža z besedami »otope lost« , »razosebl jan je«, »de-

human izac l j a« in podobno . Vzemimo na p r imer s ta l i šče p redsedstva ZSMS:

»ZSMS zavrača nač in d ružbene kr i t i ke , kakršnega s i j e p r i vošč i l a , na p r imer , skup ina

»Laibach«, ide je , k i ob anarh ičnost i p r inaša jo tud i o tope lost ; poudar ja jo pa, da ne gre za

nekakšno nac is t i čno skup ino , kakor j o r i še admin is t ra t i vno obravnavan je ku l tu re mla -

d ih . - (Delo. 8. ju l i ja 1983, str .2)

Podobno , če tud i neko l i ko os t re j še , j e s ta l i šče p redsedstva MK SZDL L jub l jana :



••Pn tem nikakor ni sprejemlj iv koncept izvajalcev, da z izraznimi obl ikami total i tar izma

(nj i t iovi simboli učinkujejo kot močna asociaci ja na nacifašizem, stal inizem itd.) žel i jo

baje opozar jat i na odtujenost pol i t ične oblast i , kr i t ika negat ivnih družbenih pojavov

mora bi t i ost ra, s tvarna in brezkompromisna, toda razbremenjena anarhoidnega brezu-

pa in razoseb l janja, k i nI in ne sme bi t i lasten n aši social is t ični sa mo uprav ni družbi . / Za -

vol jo tega p red se dstv o MK S ZDL Ljubl jana, ob tem ko opoz ar ja na dehu ma niz i ran izraz,

k i je v po tenc irani o bl ik i lasten s kupin i Laibach, k i na račun radika lnih pro voka ci j I r it ira z

nedvoumnimi asociac i jami na naci faš izem, odločno odklanja ter protest i ra prot i takšni

dejavnost i skupine.« (Ljubljanskidnevnik, 30. juni ja 1983 , str. 5)

Če pust imo ob st ran i , kol iko s i MK S ZDL res žel i »ost ro« in »brezkom promisno« kr i t iko

družbenih pojavov, ostane temel jno dejstvo, da obeh teh stal išč ne mot i sama kr i t ič-

nost , marveč p red vse m po zic i ja »otope lost i«, »razosebl jenja«, od koder se izreka ta kr i -

t ika: nam esto da bi na prodoren, duhovi t . Ironičen način, z osvo baja joče ref leks i jo po ka-

zala prot is lov ja in negat ivne plat i naše družbe, ponuja Laibach indiv idue, k i tako rekoč

»kot s t ro j i« deklamirajo pr iučene total i tarne obrazce. Z eno besedo, namesto ž ivega

duha ponu ja mrtvo črko. S tem pa smo dregni l i v osredn j i problem Ide ološke repro duk ci-

je, v dejstvo, k i nam, kol ikor ostajamo znotraj nekega ideološkega pol ja, nujno ostane

pr ikr i to, nam reč dejs tvo, da se neka Ideologija na ravni subjek t ivne ekon om ije indiv ldu-

ov, k i so j i podvrženi , n ikakor ne reproducira skoz svojo argumentat ivno moč, marveč

skoz razs ežn ost , k i jo je nemara prv i Izs ledi l Pascal In jo poim enova l razsežn ost -s t ro -

ja« oziroma »avtomata«, danes pa jo je razvi l predvsem Louis Al thusser v svoj i teor i j i

» ideoloških a para tov države«: ideologi ja nI v zraku lebd eča »I luz ija«, marveč je še ka ko

»mater ia lna«, je cela vrsta m ater ia ln ih praks . In - kot poudar i Pasc al - ta »navada« »na-

redi to l iko l judi za kr is t jan e, ona ustva r ja Turke, pogane, obr tnike, vojake« (Misli, 252) In

- kot b i lahko do dal i ml - sam ouprav l ja lce. Kl juče n je tu s lavni Pascalov f ragm ent o nu j-

nost i s tave (Misli, 23 3) : prv i, dal jš i del f ragm enta se gib l je na ravni doka zova nja upravi-

čenost i »stave na boga«, vendar se argumentaci ja z lomi ob naslednj i t rd i tv i Pascalove-

ga par tner ja v dia log u, s katero je razprava prene sen a na povsem d rugo raven:

».. . ' Imam zvezane roke In mutasta usta. Si l i jo me, naj stavim, pa zato nisem svoboden.

Ne Izpust i jo me, jaz pa sem tak, da ne morem verovat i . Kaj naj tedaj po vašem napra-

v im?'

- Res je. Ven dar spo zna j te vsa j svojo nem oč, da bi veroval i, ko vas razum k tem u nag i-

ba, pa vseen o ne m orete. Ne t rudi te se za to, da bi s i s poveč anim štev i lom dokaz ov za

Boga ustvari l i prepričanje, ampak (se trudite za to,) da boste bolj in bol j krot i l i svoje

strast i .

Radi bi pr išl i do vere, a ne pozn ate p ot i ; radi bi ozd rave li od neve re in išče te zdra vi la: uč i-

te se od t ist ih, ki so bi l i nem očn i kako r vi in ki zda j jam čijo z vsem, kar Imajo. TI l judje po -

zna jo pot, po kate ri bi šl i radi vi. In so ozd rave li od bolezni, ki jo vi žel i te pre gna t i. P os ne -

majte način, ki so z nj im oni začeli : ravnali so, kakor da vero že imajo, uporabljal i blago-

s lov l jeno vodo , dajal i za ma še ipd. To vam bo č is to naravno p oma galo k ver i in vas p one -

umilo.

Ka kšn o z lo vas bo ted aj doletelo, če se odlo č i te za to? Po stal i bos te zvest i , poš teni , po-

nižni, hvaležni, plemenit i , odkrit i , iskren pri jatel j . Resda ne boste deležni gni l ih užitkov

slave in s last i , vendar: mis l i te, da ne boste de ležni drugih? Povem vam, da boste na do -

bičku v tem ž iv l jenju in da boste na vsakem korak u, k i ga boste napravi l i na te j pot i , v ide-

l i to l iko gotovost dobi tka in to l iko ničnost tega, kar s te tvegal i , da boste naposled spo-

znali , da ste stav i l i na go tovo s tvar, na neka j več ne ga, za kar niste dal i niče sar.«

Zadnj i Pascalov odgovor je torej , pust i razumsko dokazovanje in podredi se ideološke-

mu r i tualu, ravnaj, kot da Imaš vero, pa bo prišla vera. - Da ta argumentaci ja nI omejena

zgol j na katol iško vero, marveč je re levantna za ideološki proces nasploh, o tem ne na-

zadnje pr iča dejstvo, da je prav sk l icevanje na pascalovsko problemat iko stave bi lo

pred časom zelo pr i l jubl jeno med f rancoskimi komunist i ; marksis t ična raz l ič ica Pascala

se glas i nek ako takole: me šča nsk i inte lektua lec ima zvezane roke m mu tasta usta Na

videz je svoboden, zavezan zgol j argumentom svojega razuma, v resnic i pa je prežet z



meščanskimi predsodki . Ti predsodki ga ne izpust i jo, zato ne more verovat i v Smisel

zgodov ine, v zgodo v insko pos lans tvo d e lavskega razreda. Ka j na j tore j nared i? Odg o-

vor: najprej naj spozna vsaj svojo nem oč, da bi veroval v Smisel zgod ovine: četud i ga ra-

zum nagiba k temu, da je nosi lec zgodovinskega smis la delavski razred, pa je vseeno

tak, da ne more vanj verovat i . Za to naj se ne t rudi z doka zovan jem resn ično st i zgo dovin -

skega poslanstva delavskega razreda, marveč naj ra je bol j krot i svoje malomeščan-

ske s tras t i in pre ds od ke. U či naj se od t ist ih, ki so bi l i ne mo čni kot on in ki so zdaj pr ip ra-

vl jeni vse tvegat i za Stvar revoluci je. Posnema naj način, ki so z nj im oni začeli : ravnali

so, kakor da ver ja me jo v pos lanstvo dela vske ga razreda, b il i dejavni v Parti j i, pro pag iral i

delavsko gibanje, zbira l i pomoč za stavkajoče ipd. To j im je sčasoma č is to naravno pr i -

neslo še notranjo vero. In res, kakšno zlo j ih je doletelo, ko so se odloči l i za to, četudi

niso veroval i? Postal i so zvest i , ponižni , požr tvovalni , p lemenit i , predani . Resda so se

mora l i odpoved at i nekater im gn il im malom eščan sk im už i tkom, ego cent r ičnem u in te lek-

tual is t ičnemu igračkanju ipd. , vendar so zato - ne glede na resničnost svoje stave na

Sm isel zgodovine - že danes ve l iko pr idobi l i: ž iv i jo polno In sm iselno ž iv l jenje, vso n j iho-

vo dejavnost prežema zavest , da dajejo svoj skromni pr ispevek vel ikemu in plemenite-

mu poslanstvu . . . Ta past je kajpada zelo uč inkovi ta, saj omogoči inte lektualcu, da se

odpove kr i t ični mis l i z dobro vero, da se s tem pravzaprav odpove zgol j svojemu ego-

cen tr ičnem u indiv idual izmu in pr ispeva k vel ik i , p lem enit i s tvar i .

Pr i te j »navadi« pa je t reba bi t i prev iden, saj d i rektno vabi k napa čne mu razum evan ju v

s logu sk l icevanja na nekakšno »moč navade« ipd. ; kar se skr iva za fo »navado«, je v

resnic i tako imenovana periormativna razse žnos t ideo loške ga r i tuala, t .j . to, da ta r i tual

skoz svoje prak t ic i ranje sam vz posta vl ja s im bolno re alnost , o kater i je v njem govor. T ej

»performat ivni« razsežnost i ideološkega govora se nemara naj laže pr ib l ižamo skoz

neko vsakdanje »psihološko izkustvo«, k i je dovol j znano s lehernemu vsaj malo preta-

njenemu opazovalcu nravi : vzemimo neko mučno' medčloveško razmer je, ko je nekdo

izmed indiv idualov, vk l juče nih v to razme r je, zag reši l neko skrajno ne pr ime rno de janje -

vzdušje je napeto, vsi vedo, kaj je ta individuum stori l , in hkrat i vsak ve, da to vsi ostal i

vedo; vzem imo, da se nekd o odloč i in takš no s i tuaci jo razreši tako, da to. kar že i tak vs i

vedo in vedo, da vedo, izreče - s tem se naenkrat ce lo tno in tersub jek t ivno razmer je

spremeni, vsi morajo to iz javo vzet i na znanje, ne morejo več ravnat i, kot da tega ne

vedo. Bistveno pri tem pa je, da t ist i , k i stvar končno izreče in tako razreši napetost, ne

pove nič novega, informaci jska vrednost n jegovega sporoči la je v s t rogem pomenu nič,

saj so vsi stvar ne le vedeli , marveč so vedeli tudi to, da o njej ve vsak drug. Tovrstna

iz java je - nem ara bol j kot dane s že obrabl jeni p r imer i »O bl jubl jam, da bom pr išel «,

»Otvar jam sestanek «. »To ladjo krst im z imenom 'Jožef Stal in ' .« i tn. — č is t i zg led per -

format iva, čeprav je po svoj i formi konstat iv , č is ta informaci ja o nekem dejstvu, n.pr .

»Prevaral s i nas.«, »Ukradel s i .«: z n jo je razrušena celotna doslejšnja mreža Intersu-

bjekt ivnih razmer i j , k i je temel j i la prav na nekakšnem simbolnem suspenzu tega dejstva

- čeprav so vs i to vedel i, so ravnal i , kot da tega ne vedo, s imbolna »učin kovi tost« nj iho-

ve vednost i je b i la nekako postavl jena v ok lepaj . Tovrstna iz java je torej č is t i zgled po-

sega označevalca kot takega : saj je na ravni ozn ačen ca po vsem re dun dan tna In tore j

odvečna, če govor ico dojamemo kot sredstvo izražanja in prenašanja informaci j , čustev

Ipd. - Od tod lahko tudi lepo pojasn imo nek določ en t ip intelektua lneg a konformizma,

znač i lnega za realni social izem , ko se npr . ob kakšne m gro bem adm inist rat ivne m al i po-

l ic i jskem pose gu ob last i na stopi z argu me ntaci jo »saj vs i vem o, da je to sv in jar ija, zak aj

o tem še govorit i , ko pa s tem itak ne bi nič dosegli , ko samo zaplet l i

bi si tuaci jo« - resnica je kajpada, da bi iz java, ki bi zgolj javno izrekla t isto, kar že i tak

»vsi vedo in vedo, da vsak ve«, delova la še kak o eksp loz ivno , saj se s is tem repro duc ira

prav sko z fo, da se o stvare h, ki j ih »vsi vedo «, ne govori. So situa ci je, kjer je na jbol j su b-

verzivno prav z vso naivnost jo izreči očitnost, da »je kral j nag«.^

Tak šna intelektua lna d is tanca , k jer indiv iduum »dobro ve, kak o je v resnic i« in se hkrat i

udeležuje s imbolnega r i tuala v ladajoče ideologi je, je nemara najč is te jš i zgled tega,

kako nas neka ideologi ja drži na ravni »stroja« prav tedaj, ko misl imo, da smo »v duhu

1 7 3



svobodni«, - v svoj i not ranjost i smo prepr ičani , da gre zgol j za »zunanjo masko«, toda

kako nas ta »maska« v resnic i drž i , izpr ičajo prav katast rofalne posledice tega, če jo

kdo p ostavi pod vpraš aj in reče, da je kral j nag. - Za sno van ost neke ideologi je v »nava-

d i« , v n jenem las tnem mater ia lnem r i tua lu , se samim sub jek tom/po dložn ikom te ideo lo-

gi je » od znotraj« pr ikazu je kot n jena »m ist ična« , »I rac ionalna« dano st , kot n jena brez-

danja, tavtologična fakt ic i teta; zakon je zakon zato, ker je zakon, v skrajni instanci ga

mo ramo ubog at i zato, ker je zakon, in ne zato, ker je dober, pravičen Ipd. Tem u de jstvu

so pr iš l i na s led mars ikater i najpredirnejš i teologi , n.pr . Kierkegaard, k i dobro vedo, da

je Izjava »verujem v Kristusa, ker je moder In pravičen« grozl j iva blasfemija: v resnici je

odn os sp revrnjen, šele na podlagi vere vanj se ml Kr is tu s pr ikaže v vsej svoj i mod rost i in

dobro t i Na ivnora zsve t l jenskI kr i tik i se tak šn o stal išče seved a lahko pr ikaže le kot pr i -

mer skrajne dogmatske zaslepl jenost i , s lepega podrejanja avtor i tet i , medtem ko se

nam, če izhajamo iz teze o pr imatu »ideoloških aparatov države«, h i t ro pokaže njegovo

skr i to »m ater ia l is t ično jedro«: daleč od tega, da bi b i l Ideološki s imbo lni r i tual zgol j »zu-

nanj i izraz« notranje vere, nekaj v zadnj i instanci nebistvenega in drugotnega, je nas-

protno kon st i tu t iven za notran jo ve ro -p o t do prave vere vod i zgo l j p rek »s t ro ja«;

»Sp odb udn o p ismo pr i jate l ju, k i naj ga pr ipravi do iskanja. A on bo odgovor i l : »Če mu ml

bo Iskanje? Nič ne bom imel od tega.« Pa mu odgovorit i : »Nikar ne obupaj « Nakar bo on

odgo vor i l , da bi b il srečen , če bi pr išel do kak ega spoz nanja , a da ta vera sam a pravi , da

mu ne bi n ič kor is t i lo. Če bi na tak način [ t. j. zgol j na podlagi razu msk ega do kaz ova nja ]

vero val. In da zato ra jši splo h ne Išče. A na to mu odg ovo rit i : »stroj«.« {Misli, 247) .

Tavtologl ja »zakon je zakon« zgubi tako svoj prazni , formalni značaj in pomeni; zakon

(vera, ideologi ja) tem el j i v zadnj i Instanci zmerom v same m seb i , v svojem lastne m pro-

cesu iz jav l janja, v praksi s imbolnih r i tualov, v kater ih je utelešen. Sam simbolni r i tual ,

sam o »g ovor jenje o zakon u«, je t is to, k i ga per form at ivno vzpostavl ja:

»Navada določa vso pravico, in to samo zato, ker je sprejeta - v tem je mist ični temel j

n jeneg a ug leda. Kdor jo zvede na njeno počelo, jo iznič i. Nič nI tako n apa čne ga kak or t i

zakon i , k i popra vl ja jo nap ake. Kdor se j ih drži , zato ker so pravični , se poko rava prav ič-

nost i , kot s i jo on predstavl ja, ne pa bis tvu zakon a; leta je obs eže n sam v sebi - z ak on je

In nič več . . .

Sp retno st kr i t iz i ranja in spo dko pav anja držav je v tem, da se om ajajo ob stoje če navad e,

s tem da se navr tajo pr i samem Izv iru in pokažejo nj ihove pomanjk l j ivost i g lede vel jav-

nost i in pravičn ost i . »Treba se je«, pravi jo tak i , »vrni ti k teme jnim in prvotnim zak on om

države, k i j ih je kr iv ičen o bičaj odprav i l « To je zane sl j iv način, da se vse zapravi : nob ena

stvar ne bo pravična po tem mer i lu. Vendar l judstvo rado pr is luhne takemu govor jenju.

Otresa se jarma, kako r h i t ro zanj zve; vel ika ši pa se okor is t i jo na njegov raču n in na ra-

čun t is t ih vedožel jn ih pre iskova lcev u s ta l jen ih navad. Zato je na jmod erne jš i med zako -

nod ajalc i rekel , da je l judem sam im v dobro, da so večkra t varani ; neki drug dobe r pol i t ik

pa: Cum libertatem qua liberetur, expedit puod fallatur. [«Ker ne pozna resnice, k i b i ga

osvo bod i la, mu je v pr id, da se moti .« - neto čen naved ek iz Montaign ea, k i netoč no na-

vaja sv. Av gu št ina ] Ne sme začut i t i resn ično st i te nez ako ni tost i ; leta je bi la svojča s ne-

zakoni to uvedena, a je postala zakoni ta. Treba jo je pr ikazovat i kot upravičeno, večno,

in zakr i t i n jen zač etek , s icer bo z njo km alu ko nec.« {Misli, 294)

Na iz jemno subverz ivnost teh Pascalov ih postavk, k i so najbol j nezasl išane in »škan-

dalozne« prav tam. k jer na prv i pogled hočejo varovat i državno avtor i teto pred njenim

spodkopavanjem, je skoraj škoda opozar jat i ; tavtologi ja »zakon je zakon« pomeni, da je

bi l zakon zmerom »nezakoni to uveden«, da se njegovega začetka zmerom drž i neka zu-

najzakonska fakt ic i teta - opravi t i imamo torej s tavtologi jo v heglovskem pomenu, s tav-

to logi jo, k i je hkra t i č is to prot is lov je; »zakon je zakon« p om eni prav izv irnone zak on i tost

zakona. To brezdanjo fakt ic i teto zakona, dejstvo, da je zakon v zadnj i instanci uteme-

l jen zgol j v lastnem procesu iz jav l janja, da je s leherna pozic i ja Zakonodajalca zmerom

pozici ja gol jufa, lažnega pretendenta,^ pa je treba za vsako ceno prikr i t i , saj je ta pr ikr i-

tost pogoj funkcioniranja zakona: zakon deluje le kol ikor so njegovi podložnik i varani .



kol ikor -n e začu t i jo res ničn ost i te neza kon i tost i«, kol ikor se j im avtor i teta zakon a pr ika-

zuje kot »upravičena, večna «. - Od tod pa se lahko vrnem o k »razosebl jeni o topelos t i«,

k i jo povzroča Laibach: teme l jn i zastave k na stop a Laibach, »s lepega«, »meh aničnega«

branja total i tarnih tek stov , je v tem, da nam da v idet i to not ranjo, iman entno razsre diš-

čen ost ideo loškega govora, da nam da tako reko č v razgal jeni obl ik i v idet i bre zsm iselni

»avtomat izem«, »st roj«, skoz katerega se reproducira ideologi ja, se pravi natanko v

tem, da izpostavi Imanentno »nezakoni tost« in tavtologičnost zakona, da torej b lok ira

učinkovi tost t is te prevare, t is tega samopr ikr ivanja, k i je nujna za uspešno reprodukci jo

ideologi je. »N eznan sko m orast« ob čute k, k i ga vzbuja v nedolžnih poslu šalc ih t is to, kar

ie Nedeljski dnevnik poimenoval »prebrana besedna dr iska uni formirancev« -

"Nič di rektno faš is t ičnega ni b i lo v bebast ih odgovor ih uni formiranih fantal inov, pa ven-

dar je bil obču tek po oddaj i nezn ansk o m orast .« {Nedeljskidnevnik, 3. jul i ja 1983 , str . 4)

- ta občutek je kajpa da raz lož l jiv le s tem, da je nastop Laibach pr ine sel na dan nekaj ,

kar nam ni preprosto tu je, marveč nas še kako zadeva v najbol j »pr is tn i« not ranjost i :

»ne zna nska mora« je pač v tem , da so nep ri jetno raz krite ka rte - na dan je pr išlo, da tud i

naša najbol j ref lekt i rana, duhovi ta, argument i rana, kul turno pretanjena In oplemenitena

ideološka za vzetost v zadnj i instanc i teme l j i na »navadi«, na avtom at izmu brezm lselne-

ga ideološkega r i tuala, da ima v zadnj i Instanci vse naše argumentat ivno duhovičenje

zgolj to vlogo, da - če naj povzamemo Pascala - ta r i tual pr ikazuje kot »upravičen« in

zakr i je n jegov pravi »začetek« . Sintag ma , k i jo je Nedeljski dnevnik bralcem ponudi l kot

psovko- -uni formirani kul turnik i« - se od tod izkaže za povsem ust rezno: gre prav za

»uni formo«, s lepi s imbolni r i tual , k i se skr iva za plem enit im »kul turnikom«. In od tod lah-

ko končno tudi odgovor imo na vprašanje, kako Laibach - kot sama t rd i - s svoj im delo-

vanjem -kr i t ično razkr iva faš is t ične težnje v sodpbni družbi«, ko pa ni v n jenem opona-

šanju total i tarnega Ideološkega r i tuala (k i pa - ne pozabimo na to k l jučno dejstvo -

nikako r ni d i rektn o faš is t iče n, marveč gre za neiden t i f ic i ran »total itar izem« s celo v rsto

napol jasnih a luz i j na nacizem , stalin izem i td. , kar ga seveda naredi še bol j m orastega )

nikakršne ref leks ivne, i roničnokr i t ične dis tance; in res, nesporazum, da gre v resnic i le

za nekak pr ikr i t i neonacizem al i kaj podobnega, ta nesporazum sproža oči tno dejstvo,

da Laibach s svoj im nastopom total i tarnega ideološkega r i tuala nikakor ne i roniz i ra,

nikakor do njega ne vzpostavl ja nekakšne ref leks ivne dis tance, marveč ga ponavl ja

vseskoz resno. Opirajoč se na našo pravkaršnjo anal izo Pascala bi lahko rek l i , da La-

ibach proizvede nepr imerno močnejš i uč inek potuj i tve v razmer ju do total i tarne ideolo-

gi je od slehernega direktnega ironiziranja ipd. prav s tem, ko ponovi njen r i tual v njegovi

»naivni« dobesednost i , samoistovetnost i : prav s tem ko razgal i brezsmiseln r i tual , nas

radikalno potuj i »smislu«, ki ga »doživl jamo«, kol ikor smo ujet i vanjo. Distanca, ki jo pro-

izvede Laibach, je dis tanca samega »slepega« označevalnega mehanizma do učinka -

smis la, k i ga proizvede ta meh anizem ."

Ideologi ja se v subjekt ivni ekonomij i Indiv iduov zmerom reproducira skoz neko dis tan-

co, n jeni podložnik i /subjekt i je n ikol i ne jeml je jo »dobesedno«: soočenje z nesmiselno

dobesednost jo ideološkega r i tuala zato nujno proizvede »morast« uč inek potuj i tve, uč i-

nek, analogen t is temu, ko se nam neka beseda, č im se zavemo nenavadnega zvena

njenih črk, nena dom a zagn usi . To dis tanc o, k i ima seveda v raz l ičnih ideoloških epo hah

razl ične moduse, b i lahko zajel i izhajajoč Iz razkoraka med (realno) vednostjo in (sim-

bolnim) verovanjem. Ponazor imo ga lahko s splošno znanim psihološkim izkustvom, ko -

kot tem u pravimo - o neče m (pravi loma grozl j ivem, t raum at ičnem ) »vemo, da je tako, pa

tega k l jub temu ne mo remo ver jet i«: t raum at ična vedn ost o realnem je ostala zuna j s im-

bolnega, s imbolna ar t ikulac i ja še naprej deluje, kot da tega ne vemo, in pot rebe n je »čas

za razum evanje«, da to vedn ost integ r i ramo v naš s im bolni univerzum. Bolj razš ir jena je

seveda nasp rotna raz l ič ica: »vem, da ni tako, pa k l jub tem u ver jamem« - o brazec fet iš i -

st ične utaj i tve (»vem, da mati nima penisa, pa kl jub temu verjamem .. . [da ga ima]«), ki

je vsakomur znan predvsem v obl ik i tako imenovanih ras is t ičnih »predsodkov« (»vem,

da Judje n iso nič kr ivi, pa venda r . . .«). Ob tem je treba o poz orit i , da izpričuje tov rstn i



razkora k m ed vedno st jo in verovanjem , kol ikor s ta oba mom enta »zavestna«, ps ih ot ičn i

razcep, »utaj i tev realnost i«; iz jave tovrstnega t ipa so - povedano v govor ic i jez ikovne

analize - pragmatični paradoksi. Vzemimo n.pr. iz javo »vem, da v sosednji sobi ni mize,

a vsee no v erjam em , da je tam miza«: ta iz java nI logičn o pro t islovn a - saj nI med tem , da

v sose dn j i sob i nI mize, in m ed tem, da jaz ver jam em , da je v sose dnj i sobi miza, n ika krš-

nega logičnega prot is lov ja - , prot is lovna postane šele na pragmat ični ravni , t . j . kol ikor

pr i tegn em o po zic i jo su bjekta iz jav ljanja tega stavka: sub jekt , k i ve, da v sosed nj i sobi n i

mize, ne more neprot is lovno hkrat i ver jet i , da je tam miza. Drugače povedano, subjekt ,

ki to verjame, je razcepljeni sub jekt . »Normalna« reš i tev tega prot is lov ja je kajpad a, da

drug i m omen t , da verovanje potlačimo v nezavedno: na njegovo mesto stopi nek nado-

me sten mom ent , k i ni v prot is lov ju s prv im - v tem je logika tak o Imenovane »racional i -

zaci je«. Namesto direktnega razcepa »vem, da Judje niso nič kr iv i , pa vendar. . . [ver ja-

mem, da so kr iv i ]« stopi Izjava t ipa »vem, da Judje niso nič kr ivi, toda d ejstvo je, da s o bi l i

Judje v razvoju kapi ta l izma kot predstavnik i f inančnega in t rgovskega kapi ta la pred-

vsem oderuški Izkor iščevalc i produkt ivnega dela drugih«; na mesto direktnega razcepa

»vem, da boga nI , pa vendar . . . [ ver jamem, da je]- stop i iz java t ipa »vem, da boga ni,

vendar pa spoštujem rel ig iozni r i tual in se ga udeležujem, ker ta r i tual ut r ju je et ične

vrednote in pr ispeva k bratstvu in l jubezni med l judmi«. Tovrstne iz jave so lep zgled

tega, čem ur p ravimo »lagat i tako, da govo r imo resn ico«: drugi del iz jave, t rd i tev, k i s ledi

s in tagmi »pa vendar . . .« , je lahko na neposredno-de js tven i ravn i povsem resn ična, pa

vendar deluje kot laž, ker v konkretni s imbolni ekonomij i konteksta, v katerem nastopi ,

deluje kot po t rdi tev neza vedn ega verovanja, da so Judje ven dar le kr iv i , da bog vend ar le

je ipd. - brez te »invest ic i je« nezave dne ene rgi je pos tane »notranja«, l lb id inalna eko no -

mi ja tovrs tnih iz jav povsem nerazuml j iva. Eden največj ih mojst rov je tu seveda stal in sk i

»dlamat«, katere ga osno vni postope k, ko je t reba legi t imirat i nek p rag ma t ično-p ol i t ičen

ukrep, k i krš i teoretska načela, je prav »načelno je seveda tako, vendar pa konkretne

okol išč ine . . .«: znamenita »anal iza konkretnih okol išč in« nI v svoj i temel jn i razsežnost i

n ič drug ega kot Iskanje rac ional izaci je, k i naj naknad no up ravič i krš i tev lastnih na čel .

Impl ic i tno pascalovsko pozic i jo b i torej lahko na podlagi omenjenega razkoraka med

(realno) vednost jo in (s imbolnim) verovanjem opredel i l i takole: »vem, da boga ni , ven-

dar pa delam, kot da (ver jamem, da) je« - avtodistanca, lastna t radic ionalni ideologi j i ,

pr i čem er de l , k i je v ok lepa ju, zapade pot la č i tv i (verovanje v boga, k i ga izpr ičujemo s

svoj im delovanjem, je nezavedno). Impl ic i tna, imanentna negaci ja te pozic i je je nemara

na delu pr i Sadu : najprodo rnejše anal ize njegov ega dela (p redvsem t is te, k i j ih je oprav i l

P lerre Klossovski) so že zdavnaj pokazale, kako Sadovo delo nikakor ni preprosto

brezbožno, marveč v svoj i not ranj i ekonomij i predpostavl ja obstoj boga, le da se tukaj

glede na Pa scala vredn ost č leno v zam enja, t .j . ob stoj boga nI af i rmiran na ravni ve rova-

nja, ma rveč na ravni vednost i . Sa dov ski junak ravna, kot da ver jame, da boga nI , krš i vse

mo ralne n orme Ipd., venda r pa vse to počen ja na po dlagi ved nost i , da bog je: v tem je čar

sado vskeg a junaka , čar n jegove hero ičn o-dem onične poz ic i je - zaman se ob n jem t ru-

dimo z dok azo van jem boga, ne zato, ker ne bi b i l sprejeml j iv za te dokaze , marveč zato,

ker sam v sebi še kako dob ro ve, da bog obstoj i , vendar k l jub temu heroično noče tega

ver jet i , ravna v na spro t ju s tem, čepra v ve, da s i bo tako na kopa l večno p ogub l jenje. Nje-

gova pozici ja bi torej bi la »(vem, da bog je, vendar kl jub temu) delam, kot da verjamem,

da boga nI« - pr i n jem je v nezav edno pot lač ena sama ve dno st o obs toju b oga.

Čep rav se na prv i pogled zdi , da vel ja is t i tip avtod istanc e še to l iko bol j za sod obn e tak o

imenovane »total i tarne« Ideologi je, k i j ih indiv idui na subjekt ivni ravni sprejemajo s c i -

n ično »notranjo dis tanco«, in se hkrat i udeležujejo »zunanjega« r i tuala, prek katerega

se te ideologi je reproducirajo, pa vendar ta videz vara: za »total i tarne« ideologi je je zna-

č i len drugačen, mnogo radikalnejš i t ip avtodistance, k i ga je nemara prv i detekt i ta l Or-

well v 1984. - Težava z Orvvellom je v tem, da je besednjak 184 (Blg Brother , the Tho-

ught Po l ice , double th ink . . . ) že zdavnaj pos ta l de l vsakdanje do kse, sam oobse biume v-

na ozn aka »total i tar izma «, kar je bi lo kajpad a nujno plačan o z neko določe no po en osta -

v i tv i jo, s sprevidom neke k l jučne razsežnost i - tu gre predvsem za idejo »totalne mani-



pulaci je«, k i jo impl ic i ra uteč eni pojem »total i tar izma« : idejo, po kater i ob stoj i ne ki skr i t i

subjekt, ki nadzira celoten družbeni proces, ki mu nič ne uide, ki »drži vse nit i v rokah«,

k i v popolni preso jnost i upravl ja družbo; odve č je pr ipom nit i , da takšna pred stava »tota-

l i tarneg a gosp oda rja« kot Velike ga D ruge ga, ki ni že sam v sebi »prevaran« , vpet v igro,

k i je ne obvlada, zgol j reprod ucira iman entni mit sam ega »totali tarizma« . . . Ob vseh po-

ma njk l j ivost ih svoje v iz i je »198 4« pa je na te j k l jučn i točk i Orwel l daleč od tovrstn e na-

ivnost i : dobro ve, da nimamo na eni s t rani zmanipul i ranih naivnežev, na drugi s t rani pa

neprevaranega Manipulatorja, ki bi »vodil igro« - t ist i , k i v »total i tar izmu« najbol j verja-

me, k i edini zares ver jame v rezul tat svoje manipulac i je, je sam manipulator . »V naši

dru žbi so t ist i , k i najbol je ved o, kaj se dogaja , tud i t ist i , k i so najdl je od tega , da bi svet vi-

del takšen, kakršen je. Večje kot je, nasploh vzeto, razumevanje, večja je prevara . . .«

berem o v »Goldsteinovi knj ig i«, k i je vk l juče na v 1984. To »verovanje« je v sam em jedru

znamen i t ega doublethink: ves čas moramo zavestno manipu l i ra t i , spremin ja t i p re te-

k lost , varat i z »objekt ivno realno st jo«, hkrat i pa z vso iskre no st jo ver jet i v rezul tat ma ni-

pulac i je. »Total i tarni« univerzum je univerzum nekega psihot ičnega razcepa, utaj i tve

neke v oč i b i joče oči tnost i , ne pa univerzum neke »pot lačene skr ivnost i«; nujna ved-

nost , da »varamo«, v ničemer ne pr izadene v erovan ja v rezu l tat /uč ine k prevare.

Da bi se razprš il v idez, po katere m so te Orvvellove posta vke zgol j abs t raktna mo žno st ,

do absurda pr ignana tendenca, zadošča prebrat i , denimo, Hi t ler jev Mein Kampf: že ob

prvem branju se pokaže vsa ne moč oči tkov , po kater ih Hi t ler v resnic i vara, ma nipul i ra,

zav estno računa z »nizk imi nagoni« ipd. - zag ata tov rstnih oč i tkov ni v tem, da ne bi dr-

žal i , marveč je mnogo bol j neugodna: zaletavajo se v odprta vrata, to, kar se mukoma

trudi jo dokazat i , sam H itler povsem od prto pr iznava, saj se na š i roko razpiše o m anipu l i -

ranju s »psihologi jo m nožice«, o tem, kako je t reba mn ožico his ter iz i rati , j i lagat i in po e-

nosta vl jat i probleme, naj t i eno stavn e in razum l j ive reš i tve zanje, jo držat i v po korš č ini z

mešanico groženj in obl jub . . . Vendar pa nas šel fe tu čaka naj tež ja past : var l j iv i sk lep,

da potemtakem nacist ične teor i je sploh ni t reba vzet i resno, da sploh ne zasluž i s t roge

pojmo vne kr i t ike, saj že sama se be pravzaprav ne jeml je resn o, da imamo opra vi t i s pre-

prost im sredstvom manipulac i je brez imanentne pretenzi je na resničnost , z zunanj im

ins t rumen tom, do katerega imajo sami n jegov i t vorc i c in ično d is ta nc o- pas t , v katero se

je uje l celo tak pretanjen kr i t ičen um, kot je Adorno. Pr i takšnem dojemanju gre namreč

v zgubo k l jučno d ejstvo, k i se mu pozo rno branje ne m ore izmakn i t i, da ob vsej zavest i o

manipulac i j i Hi t ler v temel ju povsem verjame v svoj nazor - n.pr. ve, da je predstavitev

Juda kot sovražn ika, k i drž i »vse nit i v rokah«, zgol j man ipula ntsko sredstvo , da kan al i -

z i ramo agresivno energi jo množice, da preprečimo njeno razrednobojno radikal izaci jo

ipd., hkrati pa povsem nedvoumno sam »zares« ver jame, da so Jud je prasovražn ik i ;

grozl j ivost i tega razcepa se že izognemo, č im ga to lmačimo kot manipulantsk i c in izem,

t . j . č im v id imo moment resnice zgol j v manipulac i j i - ta pr i l jubl jena predstava nacistov

kot brezobzirnih c in ičnih ob lastniko v, k i ma nipul i ra jo z vsem in drug z drugim, nam om o-

goč i , da nac is t ičn i sub jek t zvedemo na trad ic iona ln i u t i l i ta rn i -ego is t ičn i me šča nsk i su-

b jek t in da se tako izognemo nezno sni razcepl jenos t i , hkra tnemu soob sto ju skra jneg a

cinizma in skrajnega fanat izma, k i paradoksno drug drugega podpirata.

Takšno funkcioniranje »total i tarne« ideologi je bi zato lahko opredel i l i s terminom »ci-

nični um«, k i ga je- prav v pomenu speci f ičnega načina avtodistance, znači lnega za so-

dobne ideologi je - vpel ja l Peter Sloterdi jk v svojem d elu Kritika ciničnega uma [Kritik der

zynischen Vernunft I II, Suh rkam p. NF 99, Frankfur t 19 83 ] ; vendar s pog ojem , da u po šte-

vamo. kako je druga plat c in izma zmerom neko naivno verovanje, kako - kot smo prav-

kar v idel i - c in ična dis tanca, zavest o manipulac i j i , zmerom koeksist i ra s povsem »za-

vestnim« in »naivnim« verovanjem v rezul tat ma nipulac i je, kako torej c in izma n ikakor ne

smemo om ej i ti zgo l j na moment c in ične d is tance , neverovanja . Osnovno log iko de lova-

nja »c iničnega uma« nakaže že začetek prvega poglavja Sloterdi jkovega dela:

" N e l a g o d j e v k u l t u r i j e p r i v z e l o n o v o k v a l i t e t o : p r i k a z u j e s e k o t u n i v e r z a l n o r a z š i r j e n c i -

n i z e m T r a d i c i o n a l n a k r i t i k a i d e o l o g i j e je p r e d n j i m b r e z m o č i N e v i d i , k a m n a j s e p r i c i -

1 7 7



nično budni zaves t i nas tav i vzvod za razsvet l j i tev . Modern i c in izem nastopa kot t is to

stanje zavest i , k i pr ihaja po naivnih ideologi jah in nj ihovi razsvet l i tv i . V njem je deianski

raz log oči tne izčrpanost i kr i t ike ideologi je. Ta kr i t ika je ostala naivnejša od zavest i , k i )o

je hote la razkr inkat i ; v svo j i h rabr i rac iona lno s t i n i mogla s led i t i obratom mo derne zave -

s t i v sme r i zv i jačneg a m nog otereg a rea l izma.« (s t r . 33)

Trad ic iona lna k r i t i ka ideo log i je namreč zmerom predpostav l ja ideo loško zavest , pred-

met svo je k r i t i ke , v podobi »na ivne« zavest i , k i se ne zaveda svo j ih de jansk ih predpo-

s tavk in pogojev , k i v svo j i ideo lošk i zas lep l jen os t i ne opaz i razkoraka med p red s tavo o

sebi In tem, kar de jansko počne; ob takšn i »na ivn i« zavest i lahko ka jpada s teče k r l t i č -

no ide o lošk l pos tope k razsvet l i t ve , ko nap ačn i zav es t i - ko t prav i Marx - »za igram o n je-

no las tno melod i jo«, jo pr iženemo do re f leks i je n jen ih de jansk ih predpostavk . Moderna

c in i čna zaves t pa pom en i pa radoks reflekiirane napačn e zavesti: »c in izem je razsvet l je -

na napačna zavest - nesrečna zavest v modern iz i ran i ob l ik i« (s t r . 399) ; c in ičn i sub jek t

se v po ln i mer i zaveda lažnost i ideo loškeg a s k lop a, po katerem se ravna, pa k l jub tem u

še napre j t ako ra vn a- re f lek s i j a j e že vnap re j vš te ta v n jegovo poz ici jo . Na mes to »na iv -

nega« nezavedanja las tn ih predpostavk s top i d i rek tna sh izof ren i ja , pato lošk i razcep,

»perverzno zap le tena s t ruk tu ra re f lek t i rane zave st i , k i je skora j bo l j ža los tn a kot na pa č-

na« (s t r. 40 0) . C in ična zave st je zave s t , k i se ideo lošk im normam n ikako r noče od po ve-

dat i , hkra t i pa j ih v imenu par t iku larnega in teresa samoohran i tve zmerom znova Izda ja

in de javn o zanika: če je - kot pravi Marx - za na ivno Ideo logi jo zna či lno, da njeni p od lož-

n ik i svo j par t iku larn i in teres dož iv l ja jo kot »sp lošn i in teres«, pa se c in ična zavest po-

vsem zaveda par t iku larnos t i , k i se skr iva za ideo loško Univerza lnos t jo , hkra t i pa res lg-

n l rano pr is ta ja na nu jnos t ideo loške maske. Marxov obrazec na ivne Ideo log i je je t is t i i z

1. poglav ja Kapitala: »tega ne vedo , vend ar pa to počn ejo [s le v i/ issen es nich t , aber s ie

tun es) " - obrazec c in ične zavest i pa je nasprotno »vedo, ka j de la jo , pa k l jub temu to

dela jo [s ie vv issen, w as s ie tun, aber s ie tun es] « (s t r . 37) .

Od tod pa lahko tud i na tančno pokažem o, k je ne zadošč a ob iča jno t o lmače n je Ma rxo-

vega obrazca lažne zavest i »s le vv issen es nicht , aber s ie tun es«, t . j . to lmačenje, k i ga

dojam e v smis lu var iac i je na znano temo iz Nemške ideologije, po kater i je t reba zm erom

strogo raz l ikovat i med tem, kar s i indiv idui predstavl ja jo, da so, in med tem, kar dejan-

sko počnejo , med n j ihov im de jansk im ž iv l jen jsk im procesom: n j ihove Ideo loške pred-

stave so i luzor ični , sprevrnjeni , mist i f ic i rani Int . izraz in moment nj ihovega dejanskega

ž iv l jen jskega procesa. V okv i ru tega ob iča jnega to lmačenja je tore j » I luz i ja« na s t ran i

zavest i , resnica pa na st rani b i t i , četudi je seveda ta »bi t« (dejanski ž iv l jenjsk i proces)

že v seb i odtu jena in kot takšna produc i ra sprevrn jeno zavest . Nezadostnos t takšnega

tolmačenja je, da mu uide moment prevare, » i luz i je«, k i je na delu že sredi same »bi t i«,

že sredi tega, kar indiv idui »počnejo«; vzemimo za zgled denarni fet iš izem: indiv idui ,

vpet i v b lagovno-denarne razmere, seveda zavestno vedo, da »denar n i bog«, da je de-

nar zgo l j p redmetna s t rd ina družbenih razmer i j , navz l ic temu pa v de janskem menja l -

nem procesu ravna jo , kot da b i denar b i l v svo j i ne pos redn o čutn i pred me tnos t i u te le še-

nje ob če vred no st i . Tis to , če sar ind iv idui »ne ved o«, je tore j » i luz i ja«, fet iš is t ičn a spre vr-

n i tev , po kater i se ravna jo v samem svo jem de janskem ž iv l jen jskem procesu: ob Marxo-

v ih s lavnih stavkih v 1. poglav ju Kapitala, da je, če reče m o, da sta r ims ko prav o in ne-

mško pravo dve v rs t i p rava, to povsem samoobsebiumevno, da pa pos tane, če rečemo,

da se abs t rak tu m prava ude jan ja v ob l ik i r ims keg a In grške ga prava, zveza mis t ičn a, ob

teh s tavk ih n i t i za t renutek ne smemo pozabi t i , da meščan v svo jem b lagovnemu vsak-

danu n ikako r ne mis l i , da se Pravo nasp loh ude jan ja v ob l ik i pose bnih prav - n jegova

vsakdanja ideo log i ja je skoz inskoz nomina l is t ična, mis l i , da s ta r imsko m nemško pravo

dve vrst i prava, problem je v tem, da v svoj i menjaln i praksi ravna, kot da se v posebnih

prav ih ude jan ja ab s t rak tum Prava, in da tega ne ve'

Še le na te j pod lag i lahko do jamemo not ran jo napetos t in paradoks obrazca c in ičnega

uma »vedo, kaj delajo, pa k l jub temu to delajo«: če bi obrazec lažne zavest i »tega ne

vedo, k l jub temu pa to de la jo« do je l i ko t enos tave n razcep m ed lažno zaves t jo in de jan-

sko s t jo , b i obraze c c in ičn e zavest i lahko pom eni l le en osta vno u jem anje zav est i in b it i,

nerazcepl jeno »resnično« zavest indiv idua, k i je osveščen svoje bi t i , k i ve. kaj dela; pra-



va razsežnost cinične zavest i se pokaže sele, če izt iajamo iz že razvitega dejstva, da je

»i luzi ja« na delu sredi same bit i in opredeljuje prav dejansko ravnanje individuov v nas-

prot ju z nj ihovo zavest jo - v tem pr imeru obrazec c in ičnega uma pomeni »vedo, da v

svojem dejanskem ravnanju delajo, kot da ver jamejo (v fet iš is t ično I luz i jo) , pa k l jub

tem u delajo, kot da ver jam ejo «

Sloterdi jk razvi je osn ovn o logiko c in ične zavest i skoz t r iado naivna ideologija - kinizem -

cinizem, k i jo je nedvomno t reba brat i kot c in ično ponovi tev/oponašanje heglovske t r i -

ade: Najprej imamo nek naivn o-vzviše n ideolo ški sk lop, k i se »jeml je resno«, sk lop, poln

»plemenit ih« nravnih vodil ipd. Prva reakci ja nanj - neposredna »negacija« - bi bi l k ini-

zem, denimo t is t i Diogena: osnovno izkustvo k in izma je izkustvo razkoraka med lažno

vzvišenost jo »uradne« ideologi je in dejanskost jo banalnega, vsakdanjega ž iv l jenja, iz-

kustvo tega, kako smešna, nebogl jena je vzv išenost uradne ideologi je, hkrat i pa izku-

stvo tega, kako se za vzvišeno plem en itost jo uradne ideologi je zmerom skr ivajo uma za-

ni par t ikularni intere si , nasi lje, brezobzirna oblas t . Že od Diogena naprej sredstvo k in ič-

ne reakci je na uradno ideologi jo ni b i lo to l iko razumsko argument i ranje kot predvsem

parodiranje, spodbi janje skoz soočanje s konkretnimi ž iv l jenjsk imi zgledi , ob kater ih se

pokaže resnična funkci ja uradne Ideologi je. Vzemimo tale skrajno poenostavl jen zgled:

k in ična reakci ja na vzneseni govor uradnega pol i t ika o plemenitost i žr tvovanja za do-

movino ni argument i rano pobi janje smiselnost i takšnega žr tvovanja, marveč soočanje

takšnih iz jav s celotnim kontekstom iz jav l janja, torej - v terminih jez ikovne anal ize po-

vedano - pragmatična, ne logična kr i t ika: odgovor bi bi l »pridiga žrtvovanje, ker ve, da

bo le tako lahko ohran i l oblast« al i kaj podob nega . Takš na k in ična reakci ja je bi la že od

vsega začetka k l jučn i moment Marxovega k r i t i čno ideo loškega pos topka: spomnimo se

le na neskončno v rs to sarkazmov v Nemški Ideologiji in analizah revoluci je 1848. Na

slogovni ravni b i se tu lahk o opr l i na znan o Bah t inovo raz l ikovanje »karnevalske« t radi-

c i je d ia log ičnost i , parodirnja ipd. od »uradne« t radic i je vzv išene mo nološke resnobe .

Kinična reakci ja tore j v provo kat ivni obl ik i pr inaša' na dan razkorak med vzvišeno ideo-

loško resnobo in dejanskost jo, k i to resnobo postavi na laž in jo osmeši . Vendar pa so

vladajoč i našl i na to k in ično provokaci jo odgovor, k i je nepr imerno bol j uč inkovi t od di-

rektne represi je, od nasi lne vrni tve k »resnost i«, od direktnega zanikanja razkoraka: c i -

nizem:

«Pojem c inizem sm o pr ihrani l i za odgo vor v ladajoč ih in v ladajo če kul ture na k in ično pro-

vokaci jo; le- t i vseskoz v id i jo, kaj je resničnega na k in ični provokaci j i , vendar še naprej

nada l ju je jo s t lačen jem . Od zdaj vedo, kaj delajo.« (s t r .40 0).

Cinizem bi torej b i l t is ta točka perver t i rane »sinteze«, ko sama v ladajoča kul tura impl i -

c i tno po vsem pr izna par t ikula rni interes gos pos tva, k i se skr iva za njenimi un iverzalnimi

ideološkimi postavkami, vendar v Interesu samoohrani tve še naprej ohranja to univer-

zalno m asko: denimo točka, ko kap i ta l is t ug otovi , da mi n i t reba direktno, z grobim i s red-

stv i , ropat i delavcev , ker že sam okvir »pravične« t ržne m enjave zagotavl ja izkor iščanje.

Drugače povedano: neko ideološko pol je zmerom ar t ikul i ra »vsakdanje« izkustvo skoz

kategor i je dobroz lo , zakoni to /nezakoni to , poš teno/nepošteno; tako je n .pr . normalen

me ščan sk i vsakdan zgra jen na nasp rot ju med zakonit im bogaten jem skoz p rekupče va-

nje, ban čništvo , v lagan je i tn. in nezako ni t im nasi ln im rop om in prevaro. Cinizem bi tukaj

bi l t is ta točka sp revrni tve, k i jo je Brecht iz jem no pos reče no zad el z znanim sarkaz mo m

v Beraški operi: »Kaj je rop bank e prot i ustanov i tv i nove banke « - točka, na kater i izku-

s imo, kako je pravzaprav samo »zakoni to« bogatenje mnogo hujš i in uspešnejš i rop od

direktne ga z loč ina, rop, k i je poleg tega še zakon i t in kr i t z avreolo po št e n o s t i . . . Vrhu n-

ski cinični l ik i bi bi l i star i razvratnež, ki z izkušenim nasmehom pridiga, kako je morala le

potrebna, oblastnišk i prevarant , k i se - da bi zašči t i l inst i tuc ional iz i rano prevaro - z

nravnim besom spravi na male »nezakoni te« prevarante ipd. Grobo povedano, vrhun-

ska c in ična mo drost je, da je poš teno st n ajusp ešn ejša o bl ika prevare, da je morala na j-

v iš ja obl ika razvrata, da je resnica na juspe šne jša ob l ika laž i Proslul i s tar i modro st i » laž

ima kratke noge« se pos tavi na spro t i znan i c in izem O sca r ja VVilda, k i ga - mim ogrede



povedano - g loboko po t r ju je p raksa rea lnega soc ia l i zma na področ ju nov ina rs t va : »če

boš go vor i l resn ico, te bodo go tovo p re j a l i s le j u je l i - .

Natanko iz te log ike c in izma je t reba - kot poudar i S lo terd l jk - do je t i de js tvo, da je v

zgodnjemeščansk i t rad ic i j i od dr . Faustusa do Don Juana ta l i k junaka, k i je »sk len i l

pak t s hud ičem- , k i je odkr i to , nače lno ž ive l »ons t ran dobrega in z lega«, na koncu kaz-

nov an s tokra t hu je , kot b i zas luž i l g lede na svo ja de jan ja : po l jud ske m Iz roč i lu so dr. Fa-

us tus a raz t rga l i bes t l ja ln i duhov i , n jego v i mo žga ni in k r i so le te l i na vse s t ran i in se p r i le -

p i l i na z idove, medtem ko so se Don Juanu pod nogami odpr la t la in ga je pogol tn i l pe-

k lenski ogenj . Bes, k i se usmer i na nj i ju, ne let i to l iko na njuna dejanja - n juni »z loč ini«

so sm eš ni v pr im er jav i z ne zna nsk o veČino po l i t i kov - kot na n juno držo, na to , da s ta se

načeloma postav i la »onst ran dobrega In z lega«, da s ta iz svo je eks is tenc ia lne poz ic i je

nared i la etično držo v s t rogem pomenu, od loč i tev , k i s ta j i s led i la »onst ran nače la ugo-

d ja«, ne g lede na ugodja , kor is t i , čas t ih lep je Ipd. Zahteva po n junem s t rahotnem, ek-

semp la r l čnem kaznovan ju i z raža c in i zem par exce l lence :

»Ta zah teva je c in i čna v na jbo l j mo derne m pom enu, ke r vsebu je zah rb tno ško -do že l jn o

[hamisch] vnov ično vzpostav i tev mora le prek t is t ih , o kater ih tako in tako vemo, da se je

na če lo ma ne drž i jo .« (S lo terd l jk , op.c it . , s t r . 665 )

Ta c in izem - ka tere ga lep zg led b i b i l sk le pn i pr izor (po Don Giovann i jev I smr t i ) v Mo zar -

t o v e m Don Giovanniju: »nauk« na kon cu zgo dbe - zaden e Don Jua na in ne Cas anov o ,

sa j je raz l ika med n j ima prav v tem, da Casanova svo je de javnost i ne povzd igne na e t ič -

no raven in zato n ičesar in n ikoga r ne ogro ža, marveč se brez prob le mo v vk l juču je v v la-

da jočo c in i čno komed i jo .

Na pod lag i t e op rede l i t ve c in i čno-obscenega de lovan ja ideo log i je pa se lahko za sk lep

znova v rne m o k t rd i t v i , da je na s top La iba ch vzet i ko t upr izor i tev He glove d ia lek t ike tav-

to log i ja , k i je hkra t i č is to p ro t is lov je , in to t rd i tev ne ko l ik o š i rše u tem el j imo . V čem je he-

g lovska subverz i ja tav to log i je? Vzemimo Iz javo »bog je bog«: ta iz java je po formi sod-

ba, t j . p rv i det (»bog je . . . ) vzbu ja pr ičakovanje , da nam bo drug i de l podal nek i par t iku-

larn i pred ikat , opredel i tev Izhodiščne prazne občost i (npr . bog je na jmodre jše b i t je , vse-

mo go čen Ipd ) ; drug i de l (» . . . bog«) pa raz oča ra, ker zgo l j ponov i is to , zato je iz java

»bog je bog« p rot is lov je . Prv i bog (»bog je . . .« ) je poz i t ivna o bč os t , k i ob se ga vs e svo je

pred ikate , n j ihov nev t ra ln i med i j , d rug i bog ( » . . . bog«) je neg at ivna ob čo st , k i neg i ra vso

svo jo posebno vseb ino . Spomn imo se na Lacanovo in te rp re tac i j o Rac inove A thalie: prv i

bog je dob r i , pom ir ja joč i , je bog b la žen stva v ons t ra no st i , d rug i bog je bog bož jeg a s rda,

bog, k i vzbu ja bo jazen, s t rahoten bog, s t rašne jš i od vseh posvetn ih grozot . Tu b i lahko

pr i t egn i l i še večk ra t omen jen i Marxov paradoks i z Razredn ih bojev v Franciji, k jer repu -

b l lkans tvo nas top i kot t is ta paradoksna v rs ta ro ja l izma, k i u te les i sam rod ro ja l izma:

iz javo »bog je bog« je bra t i natan ko kot iz javo »ro ja l izem je repu bl ika ns tvo «: ob čos t me d

svo j im i v rs tami s reča samo sebe v negat ivn i ob l ik i .

No , i n p rav t ako je z nas top om La ibach : La iba ch nas to p i ko t obs cen a subverz i j a t o ta l i -

ta rnega r i tua la , t j . sama forma n jegovega nas topa do loč i , opredel i , da imamo oprav i t i s

subverz l j o ; t oda naše p r i čakovan je je »vseb insko« razočarano , names to k r i t i čne d i -

s tance, posmeha ipd. dob imo is to , ponov i tev to ta l i ta rnega r i tua la . »Sporoč i lo« je s tem

dovo l j j asno : zam an se t rud imo z ob sce n im p arod i ran jem , t ransgre s i ran je m ipd . ideo lo -

škega r i tua la ob las t i - zaman ne a to , ker b i b i l ta r i tua l neran l j i v , nerazruš l j i v , marveč

na spro tno za to , ker je ta r i tua l že sam v seb i na jv iš ja ob sce no st Tu b i b i lo t reba para f ra-

z l ra t l že navedeno Brechtovo mise l I z Beraške opere Ka j j e uboga avan tga rda »provo-

kac i ja« pro t i p rov oka c i j i , k i jo rea l iz i ra ob las t Ko l iko več c in izma je v en i sami po l i t i čn i

dek la rac i j i ko t v vseh » rad ika ln ih« subku l t u rn ih nas top ih skupa j ' Ko l i ko več posmeha,

d is tan ce do »e t i čne resnos t i in zavze tos t i« j e v u teme l j it v i navadne ga b i rok ra t skeg a

sk lepa ko t v avan tgardne m posm eho van ju in op on aša n ju » resnobe« »u radnega« g ovo-

ra ' Vel ik i Punker, c in ični »Izobčenec«, k i se ne pust i »ujet i v igro«, je Sama Oblast.

S l a v o j Ž i ž e k



OPOMBE:

' Tekst je prede lani odlom ek raz iskov alne naloge »Vloga nezave dnih fantazem v pro-

cesu obl ikovanja ident i tete Slovencev«, k i poteka na Inšt i tutu za sociologi jo v okviru

projek ta o proc esih obl ikova nja ide nt i tete Slove nce v, f inansira pa jo RSS .

^ Od tod je nemara jasno , da ni le besed a t is ta, k i je beg pred dejanjem (v smis lu pros lu-

le f raze »preidimo od bese d k dejanjem« oziroma »govor iš , names to da bi delal«) , m ar-

več je v določenih okol išč inah lahko tudi dejanje t is to, k i je beg pred besedo: pravo be-

sedo, t is to, k i b i naredi la nadal jevanje obstoječe s i tuaci je nemogoče. Iz te perspekt ive

pa dobi običajna p roklam aci ja, k i jo vsebu je skora j vsaka iz java druž ben opo l i t ičnih foru -

mov pr i nas, namreč va r iac i ja na temo »ne sam o prazne d eklarac i je, ne samo sklep i , ne

samo besede, preid imo k dejanjem, l judje pr ičakujejo od nas dejanja, ne prazne bese-

de« - var iac i ja, k i je skora j že postala zašč i tn i oz iroma raz pozna vni znak birokrata - , po-

teze t is tega, čemur v ps ihoanal i t ični teor i j i prav imo acting out: beg v dejavnost, da bi se

tako izogni l i s imbolni razreši tv i neke zaostrene s i tuaci je. Odgovor v ladajoč im s i lam

mora za to bi t i: preid i te od deja nj k beseda m, dov ol j s te delal i , dovol j dolgo ste delal i , kar

ste hotel i , čas je, da spregovor i te - namreč besedo, k i ne bo »prazna«, besedo, k i bo

prep reči la, da bi še na prej delal i tako, kot s te dosle j .

® »Edina garanci ja s leherne iz jave-za-vtor i teto je samo njeno iz jav l janje, saj jo zaman

iščemo v nekem drugem označelvacu, k i na noben način ne more nastopi t i zunaj tega

mesta. To smo povedal i s tem, ko smo rekl i , da ni metagovor ice, k i b i jo lahko govor i l i ,

bol j afor is t ično povedano: da ni Drugega [od] Drugega. Zakonodajalec ( t is t i , k i preten-

dira na to, da bi vzpostavi l Zakon), k i hoče zapolni t i [ to praznino] , se izkaže za gol jufa

[ imposteur ] .« (J . Lacan, Echts, Par is 1966, s t r . 813).

* Dodatno potujevalno razsežnost vnese v nastop Laibach prav dejstvo, da v svojem

nastopu oponaša raznotere, med sabo nasprot^j joče s i , izk l jučujoče se »total i tar izme«,

n.pr . nacizem in stal in izem ; takšn a pozic i ja sa mo sebe b lok ira, saj - ta ko kot n i mo goč e

bit i rojal ist nasploh, ne da bi bi l i za neko kral jevsko hišo, tako kot je (Marx dixlt ) edini ro-

ja l izem nasploh republ ikanstvo - tudi n i mogoče bi t i »total i tar is t nasploh«, je edini »to-

ta l i tar izem nasploh« ant i total i tar izem.



Teološki kot iček

Sv . T o m a ž Akv i n sk i

SUMMA THEOLOGICA

II. vprašanje

O Bogu, al i Bog je.

Točka III-AU BOG JE.

Tre t jo točk o obra vna vam o tako le . 1 . Zd i se , da Boga n i. Če b i eno i zmed /o b e h / ' nas -

p ro t i j b i l o neskončno , b i d rugo popo lnoma Izg in i l o . A p rav to razumemo z Imenom Bog,

namreč neka j , kar na j b i b i lo neskončno dobro. Če b i to re j Bog b i l , ne b i b i lo na j t i nobe-

neg a z la . Na sv etu pa na le t im o na z lo . Tor e j Boga n i.

2 . Z rav en tega : ka r je m ogo če p o jasn i t i z m an j š tev i l n imi na če l i , tega ne po jasn ju jem o z

mnogimi . ' Zd i pa se, da je vse, kar se po javl ja na svetu , mogoče razloži t i z drug imi nače-

l i ; ne da b i predpostavi l i , da je Bog; sa j se t is to , kar je naravno, zvede na nače lo , k i je

narava; t is to pa, kar je po namer i /a proposi to / , se zvede na nače lo , k i je č loveški um aH

vol ja . Potemtakem n i n ikakršne nu jnost i , da b i postavi l i , da Bog je .

T o d a v nasprotju s tem je rečeno po božj i oseb i : Jaz sem, ki sem.^

Od gov ar jam : reč i je t reba , da je mogo če po pe t ih po teh d oka za t i , da Bog je .

- Prva In na joč i tne jša p ot izha ja Iz g iban ja . Goto vo je nam reč in s ču t i ugo tavl jam o, da se

nekatere stvar i na tem svetu g ib l je jo . Vse pa, kar se g ib l je , se g ib l je po nečem drugem;

g ib l j e se namreč le , ko l i ko r j e v razmer ju po tenc ia lnost i / In po ten t ia / g lede na t i s to , k

čem ur se g ib lj e . G ib l j e pa nek a j po tem, ka r j e ak tu a lno /a c tu / ; g iba t i n i nam reč n ič d ru -

gega kakor neka j I z po tenc ia lnost i i zpe l ja t i v ak tua lnost /educere a l i gu id de po ten t ia i n

ac tum/ . I z po tenc ia lnost i pa lahko i zvede neka j v ak tua lnost samo b i t j e , k i j e / samo že /

v ak tua ln os t i ; tako n eka j ak tua lno v ročega , kakor j e ogen j , s to r i, da les , k i j e p o ten c ia l -

no vroč , po sta ne ak tua lno vroč , in ga tako g ib l je in sprem eni . Ni pa n iožno, da b i b i la is ta

s tva r hkra t i v ak tua lnost i In v po tenc ia lnost i g lede na i s to / s tan je / , ampak je l ahko

/ taka / l e g lede na raz l i čna /s tan ja / . Kar j e namreč ak tua lno vroče , ne more b i t i hkra t i

v roče po tenc ia lno , temveč je hkra t i po tenc ia lno h ladno . Po temtakem je nemogoče , da

b i g lede na en in is t i način neka j b i lo hkra t i g iba lec in t is to , kar je pognano v g iban je , a l i

da b i samo sebe g iba lo . Vse , ka r se g ib l j e , po temtakem nu jno pogan ja v g iban je neka j

dru geg a Če na j se tore j t i s to , kgr ga g ib l je , tud i sa m o g ib l je , ga mo ra poga nja t i v tek ne-

ka j d rugega , to d rugo pa spe t nek a j d rugega . To pa ne pom en i , da mo ramo ta ko na pre j v

neskončnost , sa j ne b i s i ce r b i l o n i kakršnega p rvega g iba la in za to re j tud i n i česar , ka r

b i g iba lo ka j d rugeg a ; d rugo tn a g iba la nam reč g ib l j e jo sam o za to , ke r ji h pogan ja v g iba -

n je p rvo g iba lo , p rav kakor se pa l ica g ib l j e sam o za to , ke r j o poga n ja roka Po tem take m

' V s i poš evn i ok le pa j i so p reva ja l čev i ; v n j ih dod a jam o bese de , k i so s ice r redu nda n tne ,

a la j ša jo razum eva n je ; aH pa nava jamo i zv irne la t i nske i z raze - bod is i ke r smo v dvom u

g lede posrečenost i p revoda bod is i ke r hočemo poudar i t i t e rmino loško ve l j avo i z raza : a l i

za ra d i o b o j e g a . T e k s tn e re fe re n ce v o p o m b a h p o vze m a m o p o a n g l e ške m d o m i n i ka n -

skem prevo du in po i zda ji , iz ka te re p reva jam o: S . Thom ae A gu ina t i s Sum ma theoiogica.

di l igenter emendata de Rubeis, B i l luar t e t a l io rum, not is se lect is ornata Edi t io VI Taur i -

nens is . 1894 . - Odstavkovna razč len i tev je p reva ja l čeva , a se ne odda l ju je ve l i ko od

razn ih izda j

' Ar is to te le s, De pa r t ibu s an im al ium , l ib III. ca p 4

Exodus. 3 . 1 4



)e nujno, da pr idemo do ne kega prvega gibala, k i ga nič /dru ge ga / ne poga nja v gibanje;

m to vs i razumejo z Bogom.

- Druga pot izhaja iz urejenost i tvornega vzroka /ex rat ione causae ef f ic ient is / . V idimo

namreč, da so v čutnih stvareh tvorni vzroki urejeni /v nize/; ne vidimo pa, in tudi mogo-

če ni, da bi kaj bi lo tvorni vzrok sebi samemu; tako bi namreč bi lo pred samim seboj, to

pa ni mogoče. Prav tako pa tudi m mogoče, da bi v tvornih vzrokih šl i v neskončnost, saj

je v vseh urejenih tvornih vzrokih prv i /č l en / vzrok sre dnjeg a in srednj i je vzrok zadn je-

ga; pa naj bo srednj ih /č lenov/ več al i samo eden. In če odst ranimo vzrok, odst ranimo

tudi uč inek. Če bi pote mta kem ne bi lo prvega /č le na / med tvornimi vzroki ; ne bi b i lo za-

dnjega in tudi ne srednjeg a. A če bi v tvornih vzrokih š l i v nesko nčn ost , ne bi b i lo prvega

tvornega vzroka; in potem ne bi bi lo tudi zadnjega učinka in ne srednjih tvornih vzrokov;

to pa je očitno napačno. Zatorej je nujno, da postavimo neki prvi tvorni vzrok, ki mu vsi

pravi jo Bog.

- Tret ja pot izhaja iz možnega in nujnega, in gre takole. Me d stvarmi na let imo na nek ate-

re, pr i katerih je mogoče, da so in da niso; saj vidimo, da se nekatere porajajo in gineva-

jo, in je zato rej zanje m ogo če, da so in da niso. Ne m og oče pa je, da bi vse tak šn e stva ri

vselej bi le; saj t istega, za kar je mogoče, da ni, kdaj pa kdaj pač ni. Če je torej za vse

mo žno, da ni, nek oč na svetu niče sar ni bi lo. A če bi to bilo res, potem tud i zdaj ne bi ni-

če sa r bi lo; saj t isto, čes ar ni, začn e bit i sam o po ne čem , kar je. Če to rej nič ni bi lo biv ajo-

če, je bi lo nemogoče, da bi karkol i začelo bit i ; in tako bi nič ne bi lo; kar pa je očitno na-

pačno. Niso potemtakem vsa bi t ja možna, temveč mora bi t i med stvarmi nekaj nujno.

Vse , kar je nujno, pa al i ima vzrok svoje nu jno st i dru go d al i pa ga nima. Ni pa mo go če, da

bi pr i nujnih stvareh, ki imajo vzrok za svojo nujnost, šl i v neskončnost; prav kakor ni

mogoče pr i tvornih vzrokih, kakor smo že dokazal i . Potemtakem je nujno, da postavimo

nekaj, kar je po sebi nujno, ker nima kje drugje vzroka za svojo nujnost, temveč je vzrok

nu jno st i drugih; in tem u vsi pravi jo Bog.

- Četrta pot izhaja iz stopenj, ki j ih opažamo v stvareh. Vidimo namreč, da je v stvareh

več ali manj dobre ga, resničnega , p lem enitega ; in tak o tudi g lede vsega dru geg a A

»bolj« al i »manj« pravimo o razl ičnih stvareh glede na to, kako se v razl ičnih stvareh

gled e na to, kak o se v razl ičnih stopn jah p ribl ižujejo neč em u, kar je »najbolj«; tako je bol j

vroč e t isto, kar se bolj pr ibl ižuje na jbol j vroč em u. Tore j je nek aj, kar je najbol j resn ično in

najbol jše in najplemenite jše, in je potemtakem najbol j b ivajoče /maxime ens (est ) / . Kar

je namreč najbol j resnično, je tudi najbol j bivajoče, tako je rečeno.® Tisto pa, o čemer

pravimo, da je v nekem rodu najbol j takšno, je vzrok vse h drugih /s tva r i / v tem rodu; ta ko

je ogenj, ki je najbol j vroč, vzrok vsega, kar je vroče; kakor je rečeno v ist i knj igi." Po-

temtakem je nekaj , kar je vsem bi t jem vzrok, da so, vzrok nj ihove dobrote in s leherne

popo lnost i ; in tem u pravimo Bog.

- Peta pot izhaja iz vodenost i /ex gubernat ione/ s tvar i . V idimo namreč, da stvar i , k i n i -

majo zavest i /cogni t ione carent / , denimo, naravna te lesa, deluje jo smotrno /propter f i -

nem/. To je razvidno iz tega, da vselej al i vsaj kar najpogosteje delujejo prav na način, ki

pr ipel je do t istega, kar je najbol jše. Iz tega je jasno, da smotra ne dosežejo po nakl jučju,

temve č iz nam ena /no n a času , sed ex inte nt ion e/ . A t is ta bi t ja, k i n imajo zavest i , lah ko

teži jo k smo tru samo, če jih vodi nekaj , kar ima zavest in razum, kakor p ušč ico uravnava

strelec. Pote mtak em je neka j razumn ega, kar vse naravn e stvar i naravnava k smotru; in

temu pravimo Bog.

K prvi to čki je treba to rej reči, kak or pravi Avguštin;® »Ker je Bog pač najb ol j dober, n ika-

kor ne bi dop ust i l , da bi v njegovih del ih bi lo kaj zlega, če ne bi bi l tako zelo vse m og oč en

in dober, da naredi dobro iz z la«. K nesko nčn i božj i dobrot i pote mta kem sodi , da d opu š-

ča zlu, da je, in da iz zla pro izva ja dob ro.

K drugi točk i pa je t reba reč i takole; ker narava deluje v smis lu določenega smotra pod

vodstvom nekega višjega dejavnika, je nujno, da t isto, kar nastaja po naravi, prav tako

® Ar is toteles, M etap hysica , l ib II, 1. 99 3b 30 .

" Ib idem, 993b25.

® Enchir id ion

1 1

PL 40 , 236 .



zvedemo / reducere/ na Boga kot prv i vzrok. Podobno moramo tudi t is to, kar nastaja po

nam er i /ex pro po si to / , zves t i na neki v iš ji vzrok, k i n i /zg ol j / č lov ešk i um in vol ja; saj s ta

ta /zadnja/ spremenl j iva in lahko opešata. Vse, kar je gib l j ivo In kar lahko preneha bi t i

/def icere possibi l la/ , moramo zvest i na neko prvo načelo, k i je negibno m po sebi nujno;

kakor smo tudi pozakal l .

Prevedel Rastko Močnik



ZGO DBE OČETA IGNACIJA

Po njegovem pr ipovedovanju napisal p. Ludvik Gongalves

Prvo poglavje

R a n j e n e c i z P a m p l o n e ( 1 5 2 1 - 1 5 2 2 )

Do svo jega š es t in dv a js ete ga " le ta je b i l p redan neč imrnost im '® sveta in ga je poseb ej

ves eli lo ur jen je z orož jem v vel ik i prazni žel ji , da bi se p rosla vi l .

Zgodilo se je, da je bi l v neki t rdnjavi, ki so jo obkoli l i Francozi. '® Vsi so bi l i mnenja,

naj se predajo, če j im seveda obljubi jo živl jenje, saj j im je bi lo jasno, da se ne morejo

brani t i . On pa je nav ede l povel jn iku to l iko raz logov, da ga je k l jub vsem u p repr ičal , naj se

branijo, in čeprav je bi lo to zoper mišl jenje vseh of icir jev, j ih je on s svoj im pogumom In

svojo hrabros t jo potegn i l za seboj .

Pr išel je dan, ko so pr ičakoval i napad. In spovedal se je pr i enem svoj ih bojnih

tovar i šev .Ko je obs t re l j evan je že da l j časa t ra ja lo , ga je zade la t opovska k rog la v

nogo in mu jo popolnoma z lomi la. Ker pa je š la krogla med obema nogama, je bi la tudi

druga hudo ranjena.

Ko je padel on, so se možje v ut rdbi tako j preda l i Francoz om . Po zavz et ju t rdnjave so t i

zelo lepo ravnali z ranjen cem in se obn aša l i do njega ple me nito in pr i jate l jsko .

Potem ko je dvana jst a l i petna jst dni ostal v Pam ploni , so ga na nosi l ih odved l i v n jegovo

domovino. Počut i l se je zelo s labo, zato so iz mnogih krajev pokl ical i vse vrste zdravni-

kov in k irurgov. BiH so mnenja, da je t reba nog o ^e en krat z lom it i in kost i po nov no narav-

nat i , če š da so bi le prv ič s labo naravna ne al i pa so se prema kni le m ed potov anjem in se

zato nahajajo izven svoje lege, tako da ne more ozdravet i . Spet so se lot i l i mesarskega

posla. Pri tem pa, kot tudi pr i vsem drugem, kar je prestal že prej in še kasneje, ni nikol i

spregovor i l besede ni t i nI pokazal kakega znamenja boleč ine, ampak je le močno st i -

skal pest i .

K l jub tem u je š lo z nj im ve dno s labše. NI mo gel jest i in imel je ostale s labo st i , k i nav adn o

ozna nujejo smrt . Ko je pr išel dan sv. Janez a,^ ' so imel i zdravnik i le še prav malo upan ja

v njegovo ozdravl jenje, zato so mu svetoval i , naj se spove. Sprejel je torej zakramente.

Na dan pred sv. Petrom in Pavlom

==

so zdravn ik i rek l i , da se lahko šteje že za mrtveg a,

če mu do polnoči ne odleže. Imenovani bolnik je goj i l pobožnost do sv. Petra in tako je

naš gos pod hotel , da se je prav t is to noč njeg ovo po čut je izbo l jšalo. Njego vo Izbol jšanje

je tako n apredov alo, da so nekaj dni zatem meni l i , da je že izven smrtne neva rnost i .

Ko so se kost i že med seboj zarasle, mu je ostala pod kolenom kost , k i je segala čez

drugo, zaradi čes ar je bi la noga krajša. Kos t na tem m estu je ostala tako izboče na, da je

bi lo prav grdo. Seveda on tega ni mogel t rpet i . Odloči l se je za svetno kariero In je menil ,

da bi ga to iznakazilo. Zato je vprašal kirurge, če bi se dalo kost odrezat i. Rekli so mu, da

bi se kos t sice r dalo od reza t i, da pa bi bi le bole čin e v eč je od vseh, ki j ih je že presta l, ker

se je stvar že pozd ravi la In bi vzelo reza nje ve l iko ča sa . Kl jub tem u se je odlo či l , da se bo

pust i l mučit i , sebi na l jubo. Ob tem se je njegov starejši brat zgrozi l in rekel, da si ne bi

upal pren aša t i take bo leč ine, a ranjene c j ih je pren aša l z običa jno potrpe žl j ivost jo.

Ko sta bi la meso In kost, ki je molela ven, odrezana, so se skrbno posluži l i zdravi l , da mu

noga ne bi ostala ta ko k ratka. Dal i so mu vel iko mazi l In mu vzt rajno nateza l i nogo s pr i -

pravami, k i so ga muči le dneve In dneve. A naš Gospod mu je podel i l zdravje in počut i l

se je tako dobro, da je bi l poslej čisto zdrav, le na nogi se ni mogel dobro držat i . Zato so

ga s il i l i, da je ležal v po ste lji.

Ker je bi l zelo vdan bran ju posv etnih in izmiš l jenih knj ig, k i se navadn o im enu jejo v i tešk i

r o m a n i . i n ker se je dob ro počut i l , je prosi l , da bi mu dal i kak roma n, da bi mu čas hi t re je

Dve poglavj i iz Avtobiog raf i je Ignaci ja Lo yolsk ega , k i jo bodo ve r jetno že letos izdal i s lo-

vens ki jezui ti Prevede l in oprem i l z opo mb am i Fran ce Baraga



mine val. Toda v t ist i hiši ni bi lo najt i nobene izmed knj ig, ki j ih je on nav adn o bral Dali so

mu torej ž iv ljenje Kr is tu sov o in neko ž iv l jenje svetnikov v dom ačem jez iku

Ker ju je vel ikokrat prebral, ga je polagoma navdušilo, kar je bi lo tam napisano. Kadar pe

je neha l brat i , je zače l vča sih o stvare h, o kate rih je prebiral, tudi razmišl jat i . Dru gikra t je

razmiš l ja l o po sve tnih stvareh , na katere je običa jno m is l il pop rej

Izmed števi lnih praznih stvari, k i so mu prihajale na pamet, je ena tako prevzela njegovo

srce, da se je lahk o p ogre znil v razmišl jenje o njej po dve, tr i ali št ir i ure, ne da bi to op a-

zi l. Pred sta vl jal si je, kaj bi stor i l v službi neke go spe , pr ipo m očk e, ki bi se j ih pos luži l , da

bi lah ko šel v deže lo, od kod er je bi la, gesla in bese de, kate re bi ji gov ori l in jun aš ka de -

janja, ki bi j ih stor i l v njeni službi. Bi l je od tega ta ko p revze t, da nI opaz il , ka ko ne m og oč e

bi bi lo to doseči. Gospa^® namreč ni bi la iz navadnega plemstva, ne grof ica ne vojvodi-

nja, am pak je bi l njen stan mn ogo viš j i kot vse to.

Naš G osp od pa mu je pomaga l, s tor i l je, da so za temi m is l imi pr iš le druge, k i so se pora -

jale iz stvari, k i j ih je bral. Ker je bral življenje naš ega G os po da in sve tniko v, se je z am is-

l il In razg labl jal sam pri sebi: »K aj bi bi lo, če bi delal jaz, kar je dela l sv. Fra nčiš ek al i to,

kar je delal sv. Dominik?« Tako je pretresel števi lne stvari, k i so se mu zdele dobre.

Ve dno si je pre ds tav l jal težk e in naporne stvari, In kad ar si jih je predo čil , se mu je zdelo,

da se čut i spos obn ega , da j ih uresn ič i .

Vse njegovo razglabl janje je bi lo v tem, da si je rekel: Sv. Dominik je delal to in to, torej

mo ram de lat i to tud i jaz. Sv. Fra nčiš ek je dela l to in to, torej m oram dela t i to tudi jaz.

Tudi te mis l i so t ra ja le v nedogled. Vmes so pr iš le kake druge stvar i , pa spet posvetne

misl i , om en jen e z gora j, in tudi v njih se je mud il še in še.

Me njavan je ta ko raz l ičnih mis l i je t ra ja lo zelo dolgo časa. N aj so bi le mis li , k i so se nud i-

le njegovi domišl j i j i , misl i na posvetna junaštva, ki j ih je želel uresničit i , al i pa one druge,

bož je, ved no se je zad ržev al v misl i , k i je ravno prišla,»dokler ni zarad i utru jen os t i pre ne -

hal in usmer i l svojo po zorno st k drugim stvarem.

Bila pa je ta razl ika : kad ar je prem išl jeva l o po sve tnih stva reh , je pr i tem zelo užival. A ko

je potem zaradi ut ru je nos t i odn ehal , se je poču t i l suhe ga In nezadovo l jnega. Ka dar pa je

premiš l jeval o tem, kako bi šel bos v Jeruzalem, jedel samo zel išča in počel vse ostale

strogost i , za katere je bral, da so j ih delal i svetniki, ga to ni tolaži lo samo, dokler se je

mudil v takih misl ih, ampak je bi l tudi potem, ko je odnehal, zadovoljen in vesel. Toda ni

pazi l na to in se tudi ni ustavi l , da bi to razl iko pretehtal, dokler se mu niso nekoč oči po-

lagoma odprle in se mu je začela razl ika zdet i čudna. Začel je o njej razglabl jat i , in ker je

izkustveno doživel , da so ga ene mis l i puščale žalostnega, druge pa veselega, je pola-

goma pr išel do tega, da je spoznal raz l iko duhov, k i s ta nanj delovala, eden namreč od

hud iča in drug i od B oga

To je bi lo prvo razglabl janje, ki ga je imel o božj ih stvareh, in ko je kasneje delal

duh ovn e vaje, je od tod začel dobivat i luč za nauk o raz l ikovan ju duhov.

Ta nauk mu je podel i l nemalo luč i in začel je resneje razmiš l jat i o svojem preteklem ž i-

vl jenju in kako potrebno bi bi lo, da bi delal zanj pokoro. Prevzele so ga žel je, da bi po-

sne ma l svetn ike Ni mu bilo več mar okol išč in, ampak je sk leni l , da bo delal to, kar so de-

lal i oni. Edino, kar si je želel stor i t i , takoj ko bo ozdravel, je bi la pot v Jeruzalem, kot je

povedano zgoraj ,s tak imi pokorami in tak imi zatajevanj i , kot s i j ih navadno žel i počet i

vel ikodušno, od Boga vžgano srce

Po lagom a je po zab ljal na nek da nje misl i zaradi teh sv et ih že l ja, ki j ih je ime l in ki j ih je še

okrep i l neki obisk na s ledeč i način. Ko je bil neko noč b uden , je jasno v idel podo bo naš e

Go spe s svet im De tetom Jezus om To doka j dolgo v idenje mu je pode l i lo preo bi lno to-

lažbo in prevzel ga je gnus nad pretekl im ž iv l jenjem m še pose bej nad m esen imi rečmi,

da se mu je zazdelo, kakor da so njegovo dušo zapust i le vse sl ike, ki so se bi le poprej v

njej nabrale Od t is te ure, vse do avgusta 1 553, ko se to piše. ni nikol i nit i v najmanjši

stvari več privol i l v mesenost. Glede na ta učinek je mogoče zakl jučit i , da je bi la stvar od

Boga, dasi si on tega m upal določeno reči, nit i ni rekel kaj več kot le zgoraj omenjeno tr-



di tev. Pač pa so tako njegov brat kot vs i dom ači iz zun anjo st i spozna l i spremem bo, k i se

je zgodi la zno traj n jegove duše.

Vendar se on za nobeno stvar nI menil , ampak je vztrajal v svojem branju in v svoj ih do-

brih sklepih. Ko se je pogovarjal z domačimi, je ves čas porabil za božje stvari in tako

kor is t i l n j ihovim duš am.

Ker sta mu bi l i oni knj igi zelo všeč, mu je pr išlo na misel, da bi si na kratko izpisal neka-

tere najpom em bne jše stvar i Iz ž iv l jenja Kr is tus ove ga in svetnikov Tako se je z vel iko

m arl j ivo st jo lot il pisa nja knj ige - po ma lem je nam reč že zač el hodit i po hiši.

Imela je kakih 3 00 l is tov, pop isanih z obe h st rani v čet r t in ske m formatu.

Kr is tus ove bese de je pisal z rdečo t into, besed e n aše G osp e z modro. Papir je b i l pol i -

ran in l lniran, pisava pa lepa, ker je bi l spre ten lepo pise c.

Del časa je porabil za pisanje, del za molitev. Največja tolažba ga je navdajala, kadar je

gledal nebo in zvezde. To je vel ikokrat delal dolgo v noč, kaj t i navdajalo ga je z občut-

kom zelo vel ike moči za s lužbo našemu Gospodu. Vel ikokrat je premiš l jeval o svojem

skle pu In si želel, da bi bi l že čist o zdrav, da bi se lahk o od pra vi l na pot.

Ko je preud ar ja l , kaj naj s tor i potem, ko se bo vrni l Iz Jeruza lema , da bo lahko ve dno ž i -

vel v pok ori, se mu je zdelo, da bi lahko še l v se vl l jsk o ka rtuzi jo, ne da bi poveda l, kdo je,

da bi ga čim man j cen il i . In bi ved no jede l sam o zelišče . Ko pa je spet drug ikrat razm išl jal

o spokori In dejanj ih, ki si j ih je želel vršit i potujoč po svetu, se mu je žel ja za kartuzi jo

ohladi la, ker se je zbal, da tam ne bi mogel prav uresničit i sovraštva, ki ga je čut i l do sa-

mega sebe. Vse eno je naroči l doma čem u s luža bniku, k i je šel v Burgos '®, naj pov praša

po kartuzl janskih pravi l ih, in sporoči lo, ki ga je odondod dobil , se mu je zdelo v redu.

Toda zaradi zgoraj nave dene ga raz loga, in ker b i l ves zatopl jen v potova nje, k i ga je

nam erava l kmalu na stopi t i , se za poroči lo nI to l iko meni l , saj b i moral o tem ukre pat i šele

povrn i tv i .

Ker se je počut i l že nekoliko pri močeh, se mu je zdelo, da je čas za odhod, in je rekel

svojem u bratu: »Kot veste, gosp od n ajersk i vo jvod a^' že ve, da se bol je po čut im. Bi lo bi

prav, da odid em v Nav arreto.« Vojvo da se je takra t mu dil tam .

Brat In nekater i domači so sumi l i , da bržkone namerava svoje ž iv l jenje temel j i to

spremenit i .

Brat ga je vodi l iz ene sobe v drugo in ga začel z vel iko pr izad evn ost jo p rosi t i , naj se ve n-

dar ne zapu st i , am pak naj pom is l i na to, kak šne upe stav l ja jo l judje vanj, do kak šn e ve-

l jave se še lahko povzpne in druge sl ične besede, ki so vse imele namen, da bi ga odvr-

ni le od dobre namere, ki jo je imel. Toda odgovor je bi l takšne vrste, da se je brata otre-

sel, ne da bi se odd alj i l od resnice, v tem je bi l nam reč že takr at ze lo rah loču ten.

Tret je poglav je

V M a n r e s i ( 1 5 2 2 - 1 5 2 3 )

V Manresi je vsak dan prosi l miloščine. Ni jedel mesa ne pi l v ina. tudi če so mu ga dali

Ob n ede ljah se ni pos t i l , in če so mu da li malo vina, ga je pi l .

Ker je bi l zelo ne čim rn v neg ova nju las, kak or so j ih takrat nosi l i , in j ih je imel lepo ure je-

ne, je sklen i l , da j ih bo pu st i l , naj rastejo, ka kor bod o h otel i , ne da bi j ih česa l aH str ige l in

ne da bi j ih s čimerkoli pokrival, najsi bo ponoči al i podnevi. Iz istega razloga si je pust i l

rast i tudi noh te na nog ah in rokah, ker je bi l tudi v tem zelo neč imrn .

Ko je bil v za ve t išču , se mu je večkra t pr ip et i lo, da je pr i belem dne vu videl v zrak u p oleg

sebe n ek o stvar, ki mu je dajala ve l iko tolažb e, ker je bi la izredno lepa. Ni dob ro loči l , kaj

naj bi stvar bi la, ampak se mu je nekako zdelo, da ima obliko kače. Imela je tudi vel iko

stvari, k i so si jale kak or oči, čep rav n iso bi le Kad ar je videl to stvar, je ču t i l vel iko u god je



in tolaž bo, in čim v ečk rat jo je videl, tol iko v ečja je bila tolažba. Ka dar pa je stvar izgini la,

je bil potrt.

Do tega ča sa se je vses kozi nah ajal v skora j enak em no tranjem stanju z vel iko stano vi-

tnost jo v vesel ju, ne da bi imel kakršnokol i spoznanje o not ranj ih duhovnih stvareh. Ti-

ste dni, ko je imel ono prikazen al i nekoliko prej, kot pa se je začela - t rajala je namreč

več dni - pa mu je pr išla misel, ki ga je trdovratno mučila. Prikazovala mu je težavnost

njegoveg a ž iv l jenja, kot če bi mu v not ranjost i n jegove d uše go vor i li : »Le kako boš mo-

gel pren aša t i tak šn o živl jenje se de md ese t let , k i t i j ih je še živet i?« On je na to prav ta ko

na notranj i način odg ovor i l z vel iko odloč no st jo - sp oznal je nam reč, da le misel sov raž-

nikova: »O bednik, a l i mi lahko obl jubiš eno samo uro ž iv l jenja?« Tako je premagal

skušnjavo in ostal miren. To je bi la prva skušnjava, ki mu je pr išla po tem, kar je bi lo po-

vedano zgoraj . To se je zgodi lo, ko je hotel s top i t i v neko cerkev , v kater i je vsak dan po-

sluš al glav no ma šo, veče rnic e In kom pleto ri j , k i so j ih tam ve dn o peli . Pri tem je ču t i l vel i-

ko to lažbo. Pr i maši je navadno bral Kr is tusovo t rp l jenje. Njegova uravnovešenost je

trajala dal je.

Toda kmalu po omenjeni skušnjav i je začel v svoj i duši doživ l jat i vel ike spremembe.

Včasih se je počut i l tako praznega, da ni našel zadovoljstva nit i pr i moli tv i v koru nit i pr i

po slu ša nju ma še al i pr i ka ki drugi moli tv i , k i jo je opravl jal. Drug ikrat spet se mu je p r ipe -

t i lo povse m nas protn o od tega In to tako Iznenada, da se mu je zdelo, da sta ža lost in za-

puščenost od njega izgini l i , kakor če kdo drugemu naskr ivaj vzame ogr in ja lo z ramen.

Teda j se je začel s t rah om a ču di t i nad sp remem bam i, k i j ih pre j n ikol i n i doživel , in je sam

pr i sebi govor i l : »Ka kšno novo ž iv l jenje je fo, ki ga zdaj pr ičenja mo ?«

Tist i ča s se je včasih tudi pogo var ja l z duho vnimi oseb am i, k i so ga ceni le in s i želele

pogo vora z nj im. Kaj t i čeprav še ni imel spozn anja o duho vnih stvareh, je vendar v svo-

jem gov orje nju kaza l vel iko gore čno st in čv rsto voJjo, da bi na pre do va l v božj i s lužb i.

Ta krat je živela v Ma nre si ne ka žen a, ki je bila že zelo v let ih in je že zelo dolgo B ogu slu-

ži la ter so jo po tem p ozn ali š irom po Špa nij i . Ne koč jo je da l po kl ic at i celo k ato l išk i kral j ,

da bi se z njo o ne čem pog ovori l . Ko se je ta žena®® neke ga dne po go varja la z novim Kri-

s tusov im vojako m, mu je rek la: »O da bi se vam hotel nekeg a dne pr ika zat i naš Go spo d

Jezu s K r is tus « On pa se je tega prest raš i l , ker je vzel s tvar dob ese dno . »K ako na j b i se

ravno meni pr ikazal Jezus Kr is tus?«

Vseskozi se je zavestno držal svoje običajne nedeljske spovedi In obhaji la.®®

Medtem je začel prestajat i vel ike težave s skrupul i .®' Čeprav je bi la namreč splošna

spoved , k i jo je bil opravi l na Mon serratu, prav skrb na In celo p ismen a, kot je po veda no,

se mu je vendar le včasih zdelo, da se nekater ih stvar i n i spovedal in to mu je zadajalo

vel iko žalost . Tudi če se je tega ponovno spovedal , mu ni pr ineslo zadoščenja. Tedaj je

začel iskat i duhovnih l judi , da bi ga ozdravi l i skrupulov, vendar mu nobena stvar n i

pom agala. K on čno mu je neki dok tor iz s to lne ce rkve, zelo duho ven m ož, k i je tam pr id i -

gal , nek ega dne m ed spove djo dejal , naj vse, čes ar se la hko spo mni, napiše. Napra vi l je

tako, vendar so se mu po spovedi spet vračal i skrupul i , k i so š l i vedno bol j v podrobno-

st i , tako da se je počut i l zelo pot r tega. Čeprav je kmalu spoznal , da mu skrupul i delajo

veliko škodo in da bi bi lo bol je, ko bi se j ih znebil , vendar sam ni mogel tega doseči. Vča-

sih mu je pr išlo na misel, da bi bi lo zdravi lno, ko bi mu njegov spovednik v imenu Jezusa

Kr is tu sa ukazal , naj se nobe ne od pretekl ih s tvar i več ne spove duje. Za to s i je želel , da

bi mu spo vedn ik to ukaza l , ni pa imel pogu ma, da bi to spo ved niku poveda l . Ne da bi mu

bil on kaj rekel, pa je spovednik sam prišel na to, da mu je naroči l , naj se ničesar več iz

pre teklos t i ne spove duje, razen če bi b i la kaka stvar prav jasn a. Toda ker so se mu zde-

le vse one stvari čisto jasne, mu ta zapoved ni nič korist i la in je še naprej ostal v svoj ih

težavah.

Imenovani je takrat s tanoval v neki sobic i , k i so mu jo v svojem samostanu dal i domini-

kanci . Vzt rajno se je držal svoj ih sedem ur mol i tve na kolenih, redno je opolnoči vstaja l

m oprav l ja l vse druge že omenjen e vaje Ven dar pr i vsem tem ni naše l zdravi la za svoje

skrupu le, čeprav je mini lo že več m esecev , kar so ga m uči l i .

Ko je bi l nek oč zara di nj ih zelo potrt , se je tak o go reč e s pra vi l k mo li tv i, da je zače l kar na

188



glas vpi t i k Bogu z besedami: »Pomagaj ml, Gospod, ker ne najdem nobenega zdravi la

ne pri l judeh ne v ka ki stva ri Ko pa bi misl i l , da ga lahk o na jdem , ml ne bi bi l nob en tru d

preve lik. Ti, Go spo d, mi pok aži, kje ga lahk o najdem Da, tud i če bi bi lo treba te či za ka -

kim p sičk om , da bi mi dal zdravi lo, bi to stor i l .«

Ko je bi l v teh mis l ih, so ga mnogokrat z vel iko s i lov i tost jo napadle skušnjave, da bi se

vrgel skozi vel iko luknjo, ki jo je imela njegova soba m je bi la poleg mesta, kjer je moli l .

Ker pa je vedel, da bi bi l greh, če se ubije, je zače l pono vno kr ič at i »G ospo d, ne bom

stori l nič esa r, kar bi te žal i lo « Te bese de je prav tako kot prejšnje vel ikokra t ponavl ja l .

Tedaj mu je pr iš la na misel zgodba o neke m svetniku. Zato da bi dos ege l od Boga nek o

stvar, ki si jo je močno želel, je prestal brez hrane več dni, dokler je ni dosegel. Ko je dal j

časa o tem razmišl jal, se je končno odloči l , da bo stor i l tako. Skleni l je, da ne bo ne jedel

ne pil , dok ler mu bog ne po mo re al i pa bo videl, da je že čist o b l izu smrt i . Če bi se mu n a-

mreč zgodilo, da bi videl, da je že na robu smrt i , tako da bi moral kmalu umret i, ko ne bi

jedel, je za ta pr imer skleni l , da bo prosi l kruha in jedel - kakor da bi mogel t ik pred smr-

t jo še prosi t i aH jes t i .

To se je zgodilo neke nedelje, potem ko je bi l pr i obhaji lu in ves teden je zdržal, ne da bi

dal karkol i v usta. Pri tem ni opust i l nobene od običajnih vaj. Tudi k ot ic i ju je hodil in

opravl ja l svojo m ol i tev na kolenih, tudi mol i tev opo lnoči in drugo.

Prišla je naslednja nedelja, ko naj bi šel k spovedi. Ker je Imel navado, da je povedal

svojemu spovedniku vse, kar je delal , zelo v podrobnost i , mu je tudi omeni l , da t is t i te-

den m ničesa r zauži l Spove dnik mu je ukazal , naj ta post p rekine. Čeprav se je p oču t i l

pn močeh, je vseeno ubogal spovednika m se t is t i in naslednj i dan počut i l brez skrupu-

lov. Tret j i dan pa, v torek, se je pr i moli tv i spet začel spominjat i svoj ih grehov. Kot niza

človek kak o stvar na ni t , tako je šel od greha do greha m inuleg ača sa In zdelo se mu je,

da se je dolžan pon ovno spove dat i . Toda na koncu^teh m is l i so ga obšl i ob ču tk i odv rat -

nos t i do ž iv l jenja, kakrš neg a je ž ivel zdaj , hkrat i z močnim nagn jenjem, da se ga znebi . S

tem ga je hotel naš G ospo d zbud i t i kako r iz sna. Ker je že imel neka j izkustva o raz l ičn o-

st i duhov Iz naukov, ki mu j ih je podeli l Bog, je začel pazl j ivo opazovat i razl ične načine,

kak o je oni duh pr ihajal . Z vel iko jasno st jo se je teda j odloč i l , da se ne bo nobene od mi-

nul ih s tvar i več spove dal . Tako je bi l od t is tega dne dal je reše n s krupulov in bi l je pre pr i -

čan, da ga je naš Gos pod po svojem u smi l jenju tega osvo bod i l .

Po leg sedmih ur mol i t ve se je ukvr ja l s tem, da je poma gal nekater im d u š a m , k i so pr i-

hajale t ja na pogovor o duhovnih stvareh. Kar mu je še vrh tega preostalo od dneva, pa

je porabil za razmišl janje o božj ih rečeh, o tem, kar je t ist i dan medit iral al i bral. ' '^ Toda

ko je šel leč, so mu mnogokrat pr iš la vel ika spoznanja In vel ike duhovne to lažbe, da je

na ta način izgubil mnogo časa, ki si ga je določi l za spanje In ga že tako nI bi lo vel iko.

Več krat se je tem u čudi l m zače l je razmiš l jat i : pravzaprav je določ i l za obč eva nje z B o-

gom tol iko ča sa pa še ves pre ostal i del dneva, zato je zač el dvom it i o tem, če t is ta spo -

znanja res pr ihajajo od dobre ga d uha. Sam pr i sebi je pr išel do zakl juč ka, da je bol je, če

Jih

pus t i vnema r in spi v za to dolo če ne m ča su . In stor i l je tak o.

Še napre j se je vzdrževal m esne hrane in bil v tem tako t rden, da se sploh m mis l il spre -

me nit i Neke ga dn e z jut ra j , ko je ravno vstal , pa se je pred nj im pr ikazala m esna hrana,

kot b i jo v idel s te lesnimi očmi, ne da bi se poprej vzbudi la v njem kakršnakol i žel ja po

njej. Hkrat i mu je tudi pr išel t rden pristanek vol je, da jo bo od zdaj naprej jedel. Čeprav

se je spo mn i l na svoj prejšnj i sk lep, n i mog el dvomit i , am pak se je odloč i l , da mora jest i

tudi meso. Ko je kasneje o tem pr ipovedoval svojemu spovedniku, mu je spovednik re-

kel, naj pazi, da ne bi bi la to mo rda sk uš nja va Ven dar tud i po teme lj i t i razis kav i n ikak or

ni mo gel dvo mit i o tem , da se je prav od loč i l Z

V tis tem č as u je Bog ravnal z n j im na is t i način, kot dela u č i te l j z ot roko m pn pouku . Bo -

disi da je bi lo to zaradi njegove neukost i in trdega razuma al i ker ni imel nikogar, ki bi ga

pou čeva l, bodisi zarad i čv rst e vol je, da bi služi l Bogu, ki mu jo je on sam p ode li l Zd elo se

mu je in ved no je bi l mn enja , da je Bog z nj im ravna l na ta na čin Ko bi o tem d vom il, bi se

mu, nasp rotno, zdelo, da žal i n jegovo b ožje Vel iča stvo.

Ne kaj tega je mo goč e sp ozn at i iz s ledečih pet ih toč k:



Prvič. Imel je vel iko pobož nost do presve te Troj ice Tako je vsak dan opravi l mol i tev k

t rem oseba m, k vsaki po sebej Prav tako je opravi l mol i tev k presvet i Troj ic i , zato mu je

prišla m isel, ka ko to, da napravi št ir i mo li tve k Tro j ic i Ven dar mu je ta misel delala le

malo ali celo nič težav kot s tvar neznaneg a pom ena Ko je nekega dn e na stop nica t i sa-

mostana moli l hvalnice naše Gospe, se je začel njegov razum dvigat i , kot da vidi pre-

sveto Troj ico v po do bi t reh an ge lskih t ipk in to s tol iko solza mi in tol ik im i vzdihi, da se

ni mo gel obvla da t i In ko je šel t istega jutra za proces ijo, ki se je tam zač ela, nik ako r ni

mog el zadržat i solz vse do obeda Tudi po obe du ni moge l govo r i t i o n ičemer druge m

kot o presvet i Troj ic i .

Drugič. Nekoč se mu je ob vel ikem duhovnem vesel ju pr ikazal v razumu način, kako je

Bog ustvari l svet. Zdelo se mu je, da vidi neko svet lo stvar, iz katere je izhajalo nekaj

žarkov, in da je iz tega Bog napravi l luč. Vendar teh stvari ni znal razložit i nit i se ni po-

vsem do bro sp om injal onih duhovnih spo znanj , k i mu j ih je t is te čase Bog vt iska l v dušo.

Tret j ič. V Manresi, kjer je bival skoraj eno leto, je potem, ko je začel dobivat i tolažbo od

Boga In je videl sad, ki ga je napravi l v dušah, s katerimi je občeval, opust i l pret iranost i ,

k i se j ih je držal prej. Spe t si je str ige l nohte in lase.

Ko je bil v t is tem k raju v cerkv i omen jenega sam osta na in je nekega dne p oslu šal maš o,

je pr i povzdigovanju Gospodovega te lesa z not ranj imi očmi v idel nekaj kot svet le žarke,

ki so prihajal i od zgoraj. Čeprav tega po tol ikem času ne more bolje razložit i , je bi lo ven-

dar t is to, kar je jasno v idel z razumom, v idenje načina, kako je naš Gospod Jezus Kr i -

s tus navzoč v presvetem Zakramen tu.

Če tr t ič . Vel iko krat in za dolgo časa je z not ran j imi očm i gleda l pr i mo l i tv i Kr is tu so vo č lo-

ve ško naravo . Prikaza la se mu je v obl ik i , k i je bi la kot sve t lo telo, ne prav ve l iko nit i prav

majhno , vendar ni v idel nobenih po sam eznih udov. To je v Ma nresi vel iko krat v idel . Ko bi

rekel dvajsetkrat al i št ir idesetkrat, si ne bi upal re^i, da bi bi lo to pret irano. Drugikrat je

to videl, ko je bi l v Jeruzalemu , in še drugič na pot i v bl iž ini Padove."" Našo Gospo je

prav tako videl v podobni obl ik i , ne da bi razloči l dele. Stvari, k i j ih je videl, so ga takrat

tako u t rdi le in mu za vse lej dale takšn o gotov ost vere, da je vel ikokra t razm iš l ja l : če tud i

ne bi bi lo svetega pisma, ki nas uči o teh stvareh, bi se takoj odloči l umret i zanje, samo

za to ker je to videl.

Pet ič. Nekoč ga je njegova pobožnost vodila k cerkvi, ki je bi la malo več kot eno mil jo

oddaljena od Manrese, in se je, kot se mi zdi, imenovala cerkev svetega Pavla."® Pot t ja

gre poleg reke. Ko je tako hodi l zatopl jen v svoje pobožne mis l i , je malo sedel s pogle-

dom na reko, k i je tek la globo ko pod nj im. Ko je tam se del , so se mu začele o dp irat i oč i

razuma. Ne da bi imel kako v idenje, ampak dano mu je bi lo razumevanje in spoznanje

mn ogih stvar i , tak o duh ovnih kot s tvar i vere in znano st i . In to s tako ve l ik im razsv et l j i lo

razum evan je in spoz nan je mno gih stvar i, tako du hovn ih kot s tvar i vere in zna nos t i . In to

s tako vel ik im raz svet l jenjem , da so se mu vse stva r i zdele nove. Ne da se poved at i p o-

sa m ez no st i, k i j ih je takr at razu me l, čep rav j ih je bi lo vel iko, am pak le to, da je sp reje l ve -

l iko jasnost v svojem razumu, tako da se mu zdi , da v teku vsega njegovega ž iv l jenja

pretekl ih dvainšestdeset"® let n i dosegel to l iko kot v onem samem doživet ju, tudi če bi

zdru ži l v eno vse, kar je prejel od Boga pom oči, in vse stv ari, k i j ih je vedel.

Zgodilo se je, da se mu je razum tako razsvet l i l , da se mu je zdelo, kot bi postal

drug člo vek in bi do bil drug razum , kakor ga je imel prej.

Ko je to trajalo že precej časa, se je spust i l na kolena pred kr ižem," ' k i je stal tam bl i-

zu, da bi se zah vali l Bogu Tam se mu je spet pr ika zala t ista p r ikaze n, ki se mu je ve čkr at

prikazovala,"® a je ni nikol i prep ozn al: to pom eni, t ista stvar, ki je bila ome nje na zgo raj in

ki se mu je dozdevala zelo lepa. s števi lnimi očmi. A zdaj pred kr ižem je dobro videl, da

stvar n i imela tako lepe barve kot pona vadi , m imel je zelo jasn o sp ozna nje s t rdnim pr i -

s tan kom vol je, da je bi l to hudi duh Kas neje se mu je še mnog okrat za dolgo čas a pr ika-

zovala. on pa jo je prez ir l j ivo o dbijal s pal ico, ki jo je nav ad no nos i l v roka h

Ko je bil nekoč v Manres i b o l a n , g a je huda mrzl ica spravi la bl izu smrt i, tako da je bi l č i -



sto preprič an, da ga bo duš a km alu zapu st i la Pri tem mu je pr išla misel, ki mu je gov ori-

la, da je pravičen. Z ada jala mu je tol iko m uke. da m delal drugega , kot da se je z njo bo ri l

m SI pre do če val svoje gret ie. Ta misel ga je bol j mu čila kot sama m rzl ica Venda r je ni

mo gel prem ag ati, čep rav se je še tako trudi l , da bi jo prem aga l. Ko pa je neko liko okre val

od mrzl ice in ni bi l nič več v skrajni nevarnost i , da izdihne, je začel glasno kl icat i

ž e n a m , k i so pr iš le t ja, da bi ga obiskale, naj mu drugič, ko ga bodo v idele v bl iž in i smr-

t i , zavoljo božje l jubezni na ves glas kl ičejo, da je grešnik in da naj se spomni žal i tev, ki

j ih je stor i l Bogu.

Dru gikra t, ko je potova l po mo rju iz Va lenc i je pro t i Ital ij i sred i hudeg a viha rja, se je zlom i-

lo krmilo na ladj i in pr išlo je tako daleč, da se po nj ihovem mnenju in po mnenju mnogih,

ki so potovali na ladj i , naravno govoreč ni dalo več uteči smrt i . Ko si je natančno izpra-

šev al vest in se pripra vl jal na smrt, ni mo gel ob ču t it i strah u nad svojim i greh i al i pred

tem da bi bi l pogubljen, ampak je čut i l vel iko zadrego in bolečino, ker je menil , da nI do-

bro izko rist i l darov In milos t i , k i mu jih je bil pode li l Bog, naš Go spo d.

Leta 1550 se je drugikrat počut i l zelo s labo zaradi prav hude bolezni , za katero so on

sam In drugI misl i l i, da bo posled nja. Ko je t ist i čas m isl i l na smrt, je ob ču t i l takš no ve se -

l je in takšno duhovno tolažbo, ker bo moral umret i,da se je ves topi l v solzah. To se je

zače lo dogajat i tako p ogos to, da je mnog okrat nehal mis l i t i na smrt , da ne bi tako ob čut i l

one to lažbe

" Naved ba -d o 26. leta starost i« je zmo tna m potrebu je raz lage. Ignaci j se je spreob rni l

po padcu Pamplone I .

1

521. Leto njegovega rojs tva je po drugih v i r ih zanesl j ivo izpr iča-

no kot 149 1. Ker ni verje tno , da bi šlo za na pa ko v pisan ju, je edina m ožna ra zlaga ta, da

Ignacij sam ni točno poznal letnice svojega rojstva. Po tem podatku bi naj bi la

1

495 , na

drugem m estu v Avtobiog raf i j I (š t . 30) pa 149 3.

Ne čimrn ost i sveta, k i j im je bil Ignaci j vdan, so prav tako kot m lado stne o bjes tnos t i , k i

j ih omen ja p. da Cam ara v predgovoru št. 2, dvou mn i izraz. Morda je p. da Cam ara nam e-

noma izpust i l podro bnos t i , a ver jetn o gre za takrat običa jne prepire za čast In l jubezen

Iz so dn ih akto v v Az peit j i , k i pa so le nepo poln o ohra njen i, vem o, da je bi l leta 1 51 5 sku -

pa j z bra tom Perom Lopezom (kasnejš im azp ei tsk im župnikom) zap le ten v proces zara-

di »pomembnih in težkih ekscesov«. Procesu se je izogni l s sk l icevanjem na tonzuro,

ker je bi l kot k ler ik zašči ten pred c iv i ln im posto pko m Zna či len je njegov ose bni op is:

»Okrog hodi v ok lepu in železnem jopiču, lase ima do lge do rame n, navad no je ogrnjen z

dvoba rvnim p ovršnikom in nosi š irok k lobuk. N ikol i ga še niso v idel i v k ler išk i noši «

Vojaški dogodek, k i s ledi , je izsek iz vojne med Špani jo in Franci jo za nekoč samo-

stojno kral jev ino Na varro z glavnim me stom Pam plono. Ta dežela je bi la predvse m zara-

di svoje geografske lege več kot pol s to let ja predmet spora med obema vel ik ima sose-

dam a Najprej so kral jev ino Nevarro I. 151 2 zased le čete Ferd inanda Ka tol iškeg a m I.

1 51 5 je bila uradno p r idružena Kast i l i j i. Že naslednje leto je kral j Ferd inand umrl in vzni-

k l l so ponovni nemir i prot i osovraženi španski oblast i . Za kral jevega namestnika v Na-

varr i je španski dvor imenoval najerskega vojvoda Antoni ja Manr igueja de Lara, pr i ka-

terem I. 1517 mladi Inigo stopi l v častniško službo. ( Inigo, lat . Ennecus, je Ignacijevo

krstno ime. »Ignacij«, lat insko Ignat ius, se začenja imenovat i šele od svojih pariških let

dal je. ) Francozi so izkor is t i l i ponovne notranje nemire v Špani j i , k i so obmejne vojaške

sile potegnil i v notranjost, kakor tudi odsotnost mladega kral ja Karla I . , k i se je kot ne-

davno izvol jeni nemški cesar Karel V. ravno mudil na državnem zboru v VVormsu (zna-

menitem predvsem zaradi Lut rovega zagovora 18 apr i la) , b l iskovi to so prestopi l i mejo

in napadl i pam plon sko t rdnjavo. Kral jev i nam estnik je hi t ro odš el v Kas t i l ijo , da pr ipel je

okrepitev, Inigo, ki se je mudil na bl ižnjem domačem gradu Loyoli , je z vso naglico odhi-

te l v Pamplono in se 18. maja skozi Francozom naklonjeno mesto ravno še lahko prebi l

v t rdnjavo. Na bink oštn i ponede l jek, 20. maja, se je po šesturn em o bstrel jeva nju t rdnja-

va vdala. Pred začetkom obstrel jevanja sta se povel jn ik t rdnjave m komandant f ranco-

ske vojsk e sešla k pogajanju o predaj i Eden od t reh of ic ir jev, k i so spreml ja l i t rdn jav-



skega poveljnika, je bi l Inigo, ki je s svojo bojevitost jo in čutom za čast pogajanja izjalo-

vi l . Sele ko je bi l ranjen on, je trdnjava padla. Nadaljni potek vojne Francozom ni pr inesel

končne zmage. Že 30. juni ja so j ih Spanci v odloč i ln i b i tk i premagal i in kral jev i na-

mestnik se je spet vrni l v Pam plono. So vražn ost i med Fran cozi in Španci pa s tem n iso

prenehale. Francoski kral j Franc I , k i je tako kot habsburško španski Karel pretendiral

na naslov nemškega cesar ja, a se mu je to iz ja lov i lo, je poslej vedno znova pr ihajal v

konf l ik t s Španci . Ignaci j se je na kasnejš ih potovanj ih še večkrat znašel na nevarnem

obmo č ju med obema vo jsku joč im a se taboroma.

Co udra lev lat . prevo d dosta vl ja: »in tudi on njemu.« To je bi la pr ipra va na smrt.

Janeza K rstnik a, 24. juni ja.

" 28. jun ija.

" Vi tešk i rom ani t is teg a časa, izmed kater ih Ignaci j v š t . 17 om enja Ama disa de Gau la,

so b il i tak ra tnem u ok usu pr i lago jena m ešanica hero ičn ih legend, zane senjašk e roman-

tike in ljubezni.

Omenjeni knj ig i s ta bi l i španska prevoda Jezusovega ž iv l jenja kar tuz i jana Ludol fa

saškega in svetn išk ih legend domin ikanc a Ja koba a Vorag ine.

Nekater i so v nje j domneval i Germaine de Foix, drugo ženo Ferdinanda Katol iškega

(biograf Ludwig Marcuse), drugi eno od t reh Kar lov ih sester Leonoro, Isabelo al i Katar i -

no. Najmlajša Katarina je bi la rojena I . 1507, ravno ko je Inigo prišel v Arevalo na grad

vel ikega zakladničar ja ( f inančnega minist ra) Juana Velazgueza de Guel lar , k jer je kot

paž in oproda ž ivel do I . 1517. V zakladničar jevem spremstvu je In igo večkrat obiskal

kravl jev i dvor , Ka tar ino pa je v ideval v torde si l isk i pa lač i , k jer je preživ l ja la tem no mla-

dost pr i svoj i s laboumni materi Ivani.

Bl izu Burgosa je kar tuz i ja Santa Mar ia de Miraf iores. O sevi l jsk i kar tuz i j i danes m

več sledu.

Bivš i kral jev i nam estnik v Navarr i . Ker je bi l kma lu po padcu Pa mp lone ods tavl jen, se

je zdaj mudil v Navarret i . Tam ga je Ignacij obiskal, da bi se od njega kot od svojega biv-

šega go spo da r ja poslov i l . ,

Kdo je ta žena, k i se v št . 37 pono vno om enja, n i u gotovl jeno.

Tako pogosto prejemanje zakramentov je bi lo za t is te čase precej nenavadno. Pr i -

me r ja j ka sn ejš o reak ci jo uradne C erkve v št . 59.

Skrup ul v prvotne m p om enu kam enč ek v čevl ju, k i č love ka m ot i pr i hoj i , potem pret i -

rani s t rah pred grehom , k i lahko vzame č love ku vs ako ve sel je do ž iv ljenja. Pr i kroničnih

skrupulant ih (bo les tna tanko vestno s t ) gre navadno za pato lošk i po jav.

3® Zgo dba je iz živl jenja sve tniko v, ki ga je Igna cij bral v ča su svo je bolezn i na grad u L o-

yola. Po njej se je spostol Andrej pet dni post i l , da bi od Boga izprosi l milost spreobr-

njenja za nekega grešnika. Ignacijev primer je pr i njegovih prvih tovariših vel jal za učin-

kovi to sredstvo č iščenja duše, tako da so med duhovnimi vajami navadno vsaj t r i dni

preb il i brez jedi in pi jače .

Misel na pom oč du šam je sprem l ja la Ignaci ja od vsega za če tka Bi la je pobud a za

ustanovi tev Družbe kot tudi za sestavo knj iž ice Duhovnih vaj . Njej se moramo končno

zahval i t i tudi za njegovo avtobiog raf i jo.

K njegovemu branju je takrat poleg Evangel i jev spadala tudi Hoja za Kr is tusom To-

maža Kempčana, za katere avtor ja je takrat na splošno vel ja l kancler par iške univerze

Janez Gerson.

P. da Camara poroča v svojem osebnem dnevniku: »Dal je mi je ( Ignaci j ) pr ipovedoval ,

da mu je v Ma nres i prv ič pr iš la v roke Hoja za Kr is tus om Posle j si ni želel nobenega dru-

gega pobožnega branja več. Vsem, k i se je z nj imi srečeval , je pr iporočal to knj iž ico.

Vsak dan je iz nje prebral po eno poglavje po vrstnem redu. Po jedi al i pa tudi ob kaki

drugi dnevni ur i , pa jo je odprl kar na srečo m vedno naletel na mesto, ki mu je imelo ne-

kaj povedat i.«

Tu se ver jetno konča Ignaci jevo pr ipovedovanje iz leta 1 553. Nadaljevanje je iz leta

1555

Najbol j avtent ično pr ičevanje o Ignaci jev i pobožnost i do presvete Troj ice nudi n jegov

Duhovni dnevnik iz leta

1

5 4 4 / 4 5 .

Tr i t ipke po me ni jo t r i tone, k i se z l ivajo v en glas in tako p on aza r ja jo skr ivnos t svete

Troj ice, ki je en Bog v treh os eb ah

"" Pr imer ja j za Padovo št 41, za Jeruza lem št 48 Ignaci j izrecno ome nja G ospo dova

pr ikazanja še v št . 44, 96 in 99. Znači lna za naravo teh v idenj je pr ipomba, da m mogel

prepozn at i nob enih te lesnih podro bno st i Nj ihov pom en torej m v čutn em doživ l janju.



temveč v duh ovn em g ledanju, k i ga čutn i e lem ent spreml ja le kot odm ev na dog ajanje v

globini.

Bl izu c is terc i janske cerkve sv. Pavla Puščavnika na levem bregu reke Cardoner je

imel Ignaci j znam enito razsvet l jenje, k i ga om enja jo vs i n jegovi b iograf i .

Ignaci j Izdaja na tem mestu pono vno neg otovo st g lede svoje starost i Po tem pod at-

ku bi bi lo njegovo rojstno leto

1

493 , vendar pr imer ja j opom bo

1

7.

Omenjeni kr iž je Cruz del Tort

Primerjaj št . 19.

O svoj i bolezni govor i Ignaci j vedno zelo skopo In komaj razpoznavno pr ikaže bole-

zens ke s imp tome . Kasn eje (š t . 34, 55, 74, 84) j ih imenu je želodčne boleč ine Po vsej

ver je tno st i gre za kronično obo lenje žolča in za napade kol ike.

Žene , k i so ga obisko vale, so nam deloma znan e po imenu. Že tu se kaže glob oki do-

jem, k i ga je Ignaci j napravi l na žens ke. Dokaz za to je Ignaci jeva boga ta kore spo nd en ca

z ženskami. Knj iga Huga Rahner ja Ignat ius von Loyola. Br iefvvechsel mit Frauen, 1956,

obsega skup aj z opom bami 65 2 s t ran i .



A s I N A R I A

Ma terial i s kolokv i ja Vloga in ob m oč je razl ike v m aterial ist ični teori j i , al i Kaj je

al ternat iva?

KA J JE ALTERN ATIVA

(pr ispevek za s impozi j )

Ze lo na kra tko - tud i zato ker pač menim, da s i da l jše obravnave n i t i ne zasluži - se bom

lot i l nečesa, kar nam zadnj i dve le t i v lada joča e l i ta ponuja kot pr izmo, skozi katero na j b i

s i og ledo va l i naš e t renu tn e težave : g re seve da za t rd itev , da je vseh na š ih t renu tn ih te -

gob kr i va b i rokrac i j a , k i da i zmozgava z d ruže no de lo In ga s i l i v ne rac ion a lno obn aša n je ,

a l te rna t i vo tem u na j b i p reds tav l j a l razvo j sam oup ravn ih odno sov , k i na j b i za to l ke l b i ro -

k rac i j o i n omogoč i l , da b i se razcve te lo tako gospodars tvo ko t tud i d ržav l j an i . Skra tka ,

a l ternat iva , pred katero smo postavl jen i , je - a l i b i rokraci ja in s tem propad - a l i pa sa-

moupravl jan je in z n j im razcvet .

Da skoz i to op t i ko zas tav l j en bo j za samouprav l j an je ne pomaga ka j p r ida h i ra joč i eko -

nomi j i, nas pod uč i že , den imo, vsa kod nev n i sp re hod s koz i kn j i ga rne , v zadn jem č as u pa

ža l tud i že skozi ve leb lagovn ice; še več: na vra t na nos bom postavi l t rd i tev, da se skozi

to op t i k o rep rodu c i ra obsto ječe s tan je , k i j e , ko t vem o, ek on om sk a kr i za .

Za i l us t rac i j o te teze s i bom o pom aga l i z zgod b ico : a l te rna t i vo a l i sam oup rav l j an je a l i b i-

rokraci ja bomo vze l i zares in predpostavi l i dva tovar iša: tovar iša A in tovar iša B, k i se v

svo j ih oko l j i h samoupravno ude js tvu je ta . Den imo, da tova r i š A zabrus i tova r i šu B ju : »T i

SI b i rokra t " Toda, tovar iš B mu ne ostane do lžan In mu vrne: »Ne, n i res. b i rokra t s i t i . "

Č igava i z java je to re j resn ična?

Vzemimo, da se tovar iš A In tovar iš B ne moreta sporazumet i , sa j se , kot b i de ja l Sta l in ,

na jez i ku oba zavzemata za samouprav l j an je , obadva tud i redno zaha ja ta na sestanke ,

se d rž i ta sp re je t ih sk lepov in spodb u ja ta svo je so to var i še k t is tem u, za ka r vsak od n j ij u

p redp ostav l j a , da je sa mo uprav l j an je .

Den imo, da za odgovor vp raša ta t i s te , ka te r ih i n te rese zastopa ta : svo jo bazo . Toda ,

tako samoupravna teor i ja kot tud i n je praksa nas uči ta , da baza še n i garant za pravi l -

nos t neke od loč i t ve : vse p revečkra t se namreč od loča v sk ladu s svo j im i pa rc ia ln imi i n -

te res i , k i pa n i so v sk ladu s t i s t im, ka r samouprav l j a l sk i j ez i k imenu je sp lošn i d ružben i

in te res , še več : tova r i ša A m B s ta tu za to , da usk la ju je ta po se bne In te rese s sp loš n imi ,

ka r pa spe t pom en i , da baza o n junem s poru lahk o razso ja le , če upo števa sp loš n i d ru ž-

ben i In teres.

Tovar išema Aju in B ju ostane tore j le še ena pot : za pomoč morata prosi t i nekoga, k i je

d ruž ben i l es tv i c i v i š je ko t onadva , den imo tova r i ša C ja .

In tovariš C izjavi : »tovariš B je birokrat «

Tovar iš B pa spet lahko začne igro in iz jav i : »Tovar iš C, v i s te b i rokra t « In tovar iš C lah-

ko pok l iče na pom oč, tova r iša Dja , k i je na dru žbe ni lestv ic i še v iš je kot on; ta lahko pot r -

d i a l i i z javo tovar iša Aja m Cja a l i pa tovar iša Bja , kar pa n i t i n i važno: pomembno je , da

se pre j a l i s le j vzpostavi ver iga, k i se h ipote t ično lahko v i je od kra jevne skupnost i do fe-

deraci je in da je prav enemu od obeh tovar išev.



Za lažje razumevanje vzemimo, da so se tovariši odloči l i , da se moti tovariš B, ki pa nam

na l jubo še naprej t rmasto goni svoje; toda, to pomeni, da tovar iš B nasprotuje tovar i -

šem, k i predstavl ja jo družbeno skupnost , k i se kot vemo, zavzema za samoupravl janje

Kar pa spet pomeni, da tovariš B ne more bit i samoupravl jalec. ampak je lahko le biro-

krat.

Toda: če tovariš C In za nj im vsi ostal i lahko odločajo o usodi tovariša Bja, potem to,

st rogo vzeto, pomeni, da so mu odtuj i l i moč odločanja: samoupravna teor i ja In tudi n je

praksa pa nas uči ta, da so t is ti , k i lahko od ločajo o usod ah drugih, b i rokra t i Kar nas pe-

lje k trditvi, da so tova riš C in za njim vsi os tal i b irok rati.

Kar pa nas spe t pel je k trditvi, da izjavo »Ti si birokra t« lahk o izreče le birokra t.

Toda ne pozabimo: osnovna predpostavka prepira med Ajem in Bjem je bi la, da samo-

upravl janje pomeni a l ternat ivo birokraci j i , da se, drugače povedano, samoupravl janje

utemelj i prav v razl ik i do birokraci je. Kar pa žal pomeni, da je moral vsak samoupravl ja-

lec vsa j en krat izreči stavek »Ti si birokra t«.

Iz čes ar pa spet sledi, da je vsak sam ou pra vl jale c v sele j že birok rat.

Tu bi seveda vel jalo končat i; če ne iz kakih drugih, pa vsaj iz estetskih ozirov. Da pa ne

bo zablod, b i vel ja lo dod at i še to le: pazl j ivejš i pos lušale c mi bo morda p ooči ta l , da sem

se s tezo »Vsi samouporv l ja lc i so birokrat i« postavi l na t is to mesto, k i ga je v mojem

dokazovanju držal tovariš B. To je seveda res; pr i tem pa je treba upoštevat i, da se mi je

to zgod i lo zato - ker sem, kot že rečeno na zače tku vzel a l ternat ivo al i sa mo upra vl janje

al i birokraci ja zares.

In če s i za kone c pr ivoščim luksuz in skuš am na s im poz i jsko vpraša nje: kaj je a l tern at i -

va, k i sem ga svojevol jno razšir i l z a l i samou pravl jan je al i b i rokraci ja, odgo vor i t i , p otem

se zdi. da razrešitve tega vprašanja ni; morda jo bom še najlepše i lustr iral s tem, da bom

tukaj in zdaj umolkni l .

Miha Kovač

O ČAS NIKARS KEM JEZIKU

Govor i l bom o časnik ars kem jez iku, in to Iz več raz logov:

a) časnikarstvo je praksa, s katero se, žal, zadnjih nekaj let ukvarjam. Žal že zato, ker to

poč nem na radiu, delam z nj im kot svinja z meho m. Na tego vali sm o ga, in ga še, čep rav v

ma njš i mer i, na kopi to bol j a li manj zgledn ega , bol j a l i ma nj pol judne ga č aso pisa . Po dru -

gi s t rani pa je čas nika rstvo nadvse zoprna zade va. Pa venda r - z aka j pot le j o čas nika r-

stvu in ne o čem bol j pr i jetnem? Zato, ker sem m nenja, da sodi med nujne za hteve - ta-

korek oč v dnevn e zapo vest i - kon cep tual iza ci jo t is te praks e, k i se nas je pač, grobo re-

čeno, pr i last i la. In kar zadeva časnikarstva - tu je morala teori ja - kaže, da gre za prera-

čunano gesto - doslej pust i t i mars ikaj netemat iz i rano.

b) V soboto, 29.10.83 je »Delo« v svoj i »pri logi« pr ineslo uvodnik - pravi, kleni zapis sa-

moupravnega novinar ja ob zadnjem plenumu predsedstva CK ZKJ, zapis, k i zna bi t i

objekt ivno kr i t ičen in hkrat i odpira pogled v naprej . Ob tem zapisu se je bi lo zastavi lo

to le vprašanje : katera ins tanca omogoča samouprav l ja lskemu časn ikar ju pos tav i t i za-

htevo po obje kt ivnok r i t ičnem poro čanju ? Al i drug ače: na koga c i l ja ta »objekt ivna kr i t ič-

nost«, če je vendarle jasno, da »sistem ni kr iv za sedanje težave, da pa marsikaj ovira

njegovo dosledno uresničevanje ter da je t reba te ov ire ident i f ic i rat i m odpravi t i?« Od-

govor je seveda p reprost : objekt ivna kr i t ika se bo z vsem i razpoložl j iv imi kan om spravi la

na ovire, na ident i f ikaci jo ov ir . k i onemogočajo dosledno uvel jav l janje s is tema v praksi

Odprto pa ostaja to le: a l i n i nemara največja ov ira temu-s is temu ravno t is t i osel , k i to

časnikarsko česnanje iz dneva v dan bere?

c) in kon čno je tu knj iž ica, naslov je »Jezik n aših čas nik ar je v in pr ipovedn ikov«. G re za



paberke iz opusa Dr, Antona Breznika, zbral j ih je Jakob Šolar ter Izdal pr i Družbi Sv

Motior ja v l jubl jani, 1944. leta.

Nemara se bo zdelo odveč ukvar janje s starosvetnostmi take narave kot je Breznikov

opus. Ob tem naj opozor im na dvoje: Breznik je, povsem sodobn o, raz ločeva l jez ike po

nj ih vrstah, prever ja l kako vpl ivajo ede n na drug ega , kako se, denimo um etniška beseda

zoperstav l ja pogubnim spodbudam časnikarstva, jez ik znanost i pa bo, nasprotno, vpl i -

vu dost i prej podlegel I td. - seveda ob t ihi predpostavki Enega jezika, ki ga bo treba

Izbrk ljat i v t isoče r ih v i r ih narodove jez ikovne zaklad nice. Ta dvojnost je vseka kor odlo-

či lna: po eni strani ni t reba kaj več kot da ga, en jezik kajpak, Izgrebemo Iz naplavin se-

danj ls t i , celo vsa kda njos t i , ki je umazana, pac kava , s iva - časn ik i so kajpak zgledn i kot

pr imer take s iv ine - , po drugi s t rani je vselej s tvar bodočnost i . V tem je, denimo temu

tako, t ragična nota Breznikovega opusa.

Hkrat i pa Breznik v svoj i knj ižnic i ni poče l drugeg a kot to, da je ev ident i ra l neslo ven ske,

predvsem hrvatske, ruske In češke besede, kakor so te vdira le v časnikarsk i jez ik pr i

posameznih. Izstopajoč ih s lovenskih časnikar j ih - od Bleivveisa do Malovrha. Jezikov-

no razsod išče ne počn e nič drugega, le da to počne Iz dneva v dan; In čeprav se po sta-

v lja s svojo sve tovaln o v logo, gre vendar le za govor z oblastven ega me sta, v b is tvu Ima

normat ivno funkci jo.

Brezniku pa gre, nasp rotno, za to, da podpre, na zbrane m, empir ičnem ma ter ia lu pr ikaže

svojo temel jno tezo: da je namreč časnikarsk i jez ik zbor spakedrank. Izposojenk vseh

vrst In nravi, da je

-kakor v id imo, po svoj i vrednost i najniž ja, po svojem vpl ivu pa najmočnejša vrsta

jezika.«'

Vprašanje, k i ga ob tem lahko postavimo, gre takole: kako lahko nekaj , kar Ima popre-

čno negat iven predznak, v svoj ih uč ink ih deluje s pozi t jvnim predznakom? Al i drugače:

k je lahko pos tav imo p iko, na kater i umazano časn ikars tvo , v b is tvu ek iek t ična, kontam i-

nirana, kontaminira joča, tudi krhka, s labotna vrsta jez ika, začne delovat i združevalno,

blaž l lno - kot nek aj , kar s svoj im bralcem tudi čut i , vsaj deloma po skrbi za njegove tego -

be, nego dova nja, pr i t r jevanje , skrb, jezo?

Na to vprašanje, menim, bomo posebej težko odgovar ja l i , če ne bomo stopi l i za korak

nazaj , nam reč do prep rosteg a vprašan ja: kaj čas nika r najprej In predvs em po čne ?

Seved a po roča - poroča pa o tem, kar se je bilo dog odi lo na tem aH one m pr izor išču.

(Mimogrede bi rekel , da se zdi zelo ver jetno, da se predpretekl lške glagolske obl ike -

'se je bi lo zgodi lo ' - časnikarsko poroči lo ne bo kar z lahka ot res lo in nam lahko ponudi

neka j pr iv lačnih n astavk ov - npr . kot teren, na katere m sm o dogode k v poro či lu Izgubi l i,

k jer se nam je izm akn il in deluje, glede na poroč i lo kot perfo rator).

Če pogledamo podobo -Dela«, bodo tu najprej pol i t ični dogodki - kar se je za t is t i dan

najbol j pomembnega zgodi lo - tako doma kot po svetu. Pot le j so tu raz l ične st rani - od

notranjepol i t ične, zunanjepol i t ične, komentatorske, kul turne, kr iminalne, f iskul turne,

zabavn e, prek ogla sov d o zadnje st rani , k i se spet pos vet i »d ogodkom « d oma In po sve-

tu, le da Išče kak e p ose bno st i , t is to kar izstopa In mej i že na škandal . Poza bi l i smo se-

veda na smrt, ki je tudi všteta , kar ni ravno obro bn o za na šo stvar. Bistv en o p ri tem pa je,

da se ča sn ika rsk i jez ik nekak o pr ire ja t is tem u o čem er po roča.

Če bo š lo za poročanje o pol i t ičnih zadevah, bo časnikarsk i jez ik posnel smetano Iz po-

l i t iškega besednjaka, na kulturni strani bo telovadil z izrazjem, ki si ga last i teori ja te aH

one u me tnos tne pra kse i td. Breznik je bi l tu vseka kor prekrate k in je upošte val le en v i -

d ik popačenja časnikarskega jez ika - delež uvoženih, neslovenskih besed, k i je sekun-

darne narave in se pravzaprav že nanese na to, kar ta jez ik pr inese, pr i redi od drugod

Ob tem pa nikakor ni b is tven dogodek, o katerem časnikar govor i , temveč smo izraz je,

k i ga čas nik ars k i jez ik vzame za svojega iz s lovar ja te aH one prak se

Breznikova ocena -češ da je časnikarsk i jez ik zbor popačenk najs labše vrste - seveda

še vedn o drž i. le da v povsem drugač nem ko nte ks tu Če spet enkrat vzam em o za zgled

' Dr Anto n Breznik, Jezik naših časn ikar jev in pr ipove dnikov . Družba Sv Mo hor ja v Lju-

bl jani , 19 44 :st r 81



-D el o - , g las i lo SZ DL, bo prv i v t is ta le: gre za celoto , k i je nepregledna , nadal je je ne pre-

ber l jiv , kaot iče n, s tvar i v njem se razvrščajo po na videz nesp regled l j ivemu redu; po dru-

gi s t rani bod ejo v oč i prot is lov ja m ed eno in drug o s t ranjo, aH celo na eni s t rani , p osa -

mezne iz jave s i oč i tn o na sprotuje jo, se spo dbi ja jo i td. - nek o enotn ost , rdečo ni t a l i kaj

podobnega bomo v njem zaman iskal i . Z nekaj tveganja in previdnost i ob tem bi dejal ,

da je to le »D elo- zglede n pr imer, kak o Ideologi ja vsakd anje d eluje - nam, bralcem pa je

prep ušče no, da se obe simo na ta ali oni - č is t - segm ent , t is t im, k i so bol j za pol i tiko, bo

dala zadoš čen je drug a al i t ret ja s t ran »Dela«, kul turn ik i se bodo vdal i »Knj ižnim l is tom« ,

športni navi jač bo samogibno odpr l špor tno st ran.

V tem je torej odvisnost časnikarskega jez ika od praks, s kater ih pr izor išč pač poroča.

Vendar to še ne pojasnjuje, kako se lahko zgodi , da ima časnikarsk i jez ik največj i vpl iv

med vsem i vrstami jez ika. Pop ačenje, k i je za to vrsto jez ika znači lno, se m ora, kot kaže,

utem el jevat i še v neč em drugem.

Kaj se pr ičakuje od časnikar ja, k i poroča, denimo, s pol i t iškega pr izor išča, s te al i one

seje, ob tem al i onem zasedanju par lamenta? To, da bo v kratkem, na zgoščen in jasen

način, povzel b is tvo tega dogodka. Obravnavo, k i je t ra ja la t r i ure, bo posnel na dveh,

t reh st rane k, pri čem er mu bodo vel ja l i za vodi lo k l juč ni pou dark i z obra vna ve - to je vse

t is to, kar daje barvo temu pr izor išču, kar nam omo go ča, da ga tako j p repoz nam o.

Bistvena je pr i tem zgost i tev, tako časovno kot prostorsko zbi t je, k i n ikakor ne more

brez določenih premest i tev. Tudi po te j p lat i novinarsk i č lanek ne zadene dogodka, ka-

kor se je ta pač zgodi l . Prem est i tve ob tem pa d osež ejo, da se to, kar po do god ku osta -

ne, ust rez no vč leni v vel javne ide ološk e obraz ce, kakor že t i obl ikuje jo celo stn o pod obo

nekega č asn ika ter se hkrat i skozenj produc i ra jo . To vpetos t v mehanizem popačenja ,

do katerega pr ide ob zgost i tv i in premest i tv i v poroči lu, to je t is to, kar mora praksa, za

kate ro gre, požret i , ne kak o vnaza j vpet i v svoje obr j ioč je. Drug ače reč eno : s s tal išča po-

l i ti ške prakse npr. bo časn ika rsko popa čenje spre jeml j ivo le, ko l ikor omog oč i s rečan je

s t is t im,kar se ima za njeno pravo podo bo - pr i čem er pa ta »prava podoba« spet n i kaj

več kot cela vrsta pop ače nj , k i tvorno pr isp evajo k nje obl ikova nju.

Iz tok Saksida

HO W TO D OTH INGS WITH VVORDS

(de na tura verb i inc arn at i )

Na kolokv i ju o anal i t ičn i f ilozof i j i, k i je ma rca 19 58 po teka l v Par izu, je Joh n Longshavv

Aust in predstavi l (svojo) teor i jo konstat iva in per format iva, o kater i danes - 25 let kas-

neje - ne č ivka jo le vrab ci na st reha h, tem več tu di - in celo - g la s i lo SZD L Sloven i je.

Naj si zato tudi sam - še enkrat - dovolim ta »kratki kurz«.

Konsta t ivne iz jave na j b i neka j iz reka le /kons ta t i ra le o (po l jubnem) kosu rea lnos t i , na

pr imer »T rava je zelena«, pr i čem er naj b i b i l kr i ter i j n j ihove re snič no st i so vpa dan je izre-

čenega z ( realnim) stanjem stvar i . Per format ivne iz jave pa naj b i s samim iz jav l janjem

vzpostavl ja le/ustvar ja le novo realnost , na pr imer - in to, kar navajam, je ne le k las ičen,

temveč profan( iz i ran) pr imer - »Obl jubim, da bom pr išel na večer jo- . Ničesar ne konsta-

t i ramo , ničesar ne opisujem o, o ničemer ne poroča mo , pač pa prepro sto - in to je prava

bese da - obl jubl jam o. In s tem, ko smo rekl i »O bl jubl jam . . . - , smo tudi že obl jubi l i - over

and done.

Pogoj gradi tve takšne teor i je je vsaj spregled teze 4.063, k i jo je 40 let poprej v svojem

»Logično-f i lozofskem traktatu- zapisal Ludvk^ig VVit tgenstein:

»Podoba za pojasni tev p ojma resn ice: črn madež na belem papir ju; obl iko madeža lahko

op išem o tako, da za vsako to čko po vrš ine n aved em o, al i je bela ali črna Dejstvu, da je



točka črna, ust reza pozi t ivno dejstvo, dejstvu, da je točka bela (ne črna) , pa negat ivno

dejstvo.

Da pa bi lahko rekel, da je rieka točka črna ali bela. moram že vnaprej vedeti, kdaj se ime-

nuje neka točka črna in kdaj bela. - da bi lat iko rekel -P" je resničen (al i neresničen),

moram določi t i v kater i t i okol išč inah imenujem »p« resničen, s tem pa določ im smisel

stavka.«

Stvar i torej n iso prepro sto to, kar kažejo, kore spo nde nca s t i. dejs tv i nI n ič en osta vne -

ga in reč i , da je t rava zelena, je najm anj rokoh i t rsko de janje/ rav nan je. Kar h oče mo reči -

in smo tud i že rek l i - je seveda to le: meja m ed kons tat ivom in per form at ivom nI n ič zelo

t rdnega oz. vsak konstat iv je lahko per format iv , da je le Izrečen s pravega mesta - v

pop ularne m ža rgonu : pozic ija Iz jav ljanja mora bi t i prava.

O tem nas morda prepr ič l j iveje kot navedeni pr imer iz umoslovja prepr ičajo pr imer i iz

družb oslov ja: nam reč his tor ičn i pr imer i , za katere večina navzo čih ve, da bi mora l i zdaj le

na stop it i , pa j ih zara di pr imerov, ki bod o sledi l i - tore j zara di ljube ga m iru - ne bo.

Pr imer, k i ga bomo n avedl i uvodoma , forma lno pov sem z adovo l ju je VVI ttgenstelnove za -

hteve, vzel i pa smo ga iz predgovora k poroči lu o pogovoru s predsednikom predsed-

stva ZS M J Dragan om l l lčem (12. In 1 3. I II .1983):

»Stopi l i smo torej v t is to razvojno fazo, ki ima vse, kar je znač i lno za seda nj i jugo slov an -

sk i t r enu tek«

Pr imer je res vzoren In ničesa r ne prep ušča nakl juč ju. Lah ko ga vzam em o kot ko ns tata -

ci jo: v tem prim eru p ač razd ira omle dn e tavto log i je In jecl ja, da smo tam , kjer smo, oz. da

je za današ nj i t renu tek z nači lno to, kar je znači lno za dan ašn j i t ren utek .

Če pa ga vzamemo kot per format iv , pokaže nekatere prav zanimive lastnost i . Zdi se na-

mreč , da že zmera j smo v »sedanjem jugos lovanskem t renutku«. Vendar pa je takšno

gledanje na stvar (sedanjega t renutka) poenostavl jen naiv izem. Kot nas pouči c i t i rana

sentenca , »sedanj i jugos lovan sk i t renutek« n i n ič sam onik lega in spontanega , tem več

je bi l skrb no do tuhta n že poprej - za vnap rej .

In ko nasto pi pr imeren čas, lahko vanj tudi s topimo . Glede na (pravka r opisan o) naravo

trenu tka, za katereg a gre, pač nič drugač e, kot prav z iz jav l janjem vstop anja .

Drug zanimiv pr imer, k i bi utegni l obeta t i več prep rostos t i , je e leg an tna (pr ivzdignjena )

poved č lana predsedstva CK ZKJ Dobr ivo ja V id iča, iz rečena 28.1 .1983 na zborovanju

prosvetnih delavcev na beograjsk i Kolarčevi univerz i :

»Soc ia l is tično samou prav l jan je je eden Izmed na jveč j ih pr ispevkov revo luc ionarn ih ro-

dov SFRJ k naprednem u toku zgodov ine «

Morda se na prv i pogled zdi , da je povedano teza za diskusi jo, da o njeni resničnostni

vrednost i lahko razpravl jamo, dejansko pa gre za per format ivno Iz javo konstat ivne obl i -

ke, torej t is to zvrst per format ivnih iz jav, k jer s i kot s kara ktern imi po tezam i p er form at i -

va - ne moremo pomagat i ne s speci f ičnimi g lagol i ne s speci f ičnimi gramat ičnimi obl i -

kami, temveč - in edino - le z mestom Iz jav l janja. Mesto/položaj č lana predsedstva CK

ZKJ nedvomno je mesto, k i mu lahko tovrs tno kompetenco pr iznamo, težava/nevšeč-

nos t /nerodnost je drug je . Soc ia l is t ično samouprav l jan je vsekakor je »eden Izmed na j -

večj ih pr ispevkov revoluc ionarnih rodov SFRJ - čeprav ne vemo natanko, od kdaj so ne-

kater i rodovi sami po sebi revoluc ionarni - naprednemu toku zgodovine«, vendar nika-

kor šele od 28 .1.1 98 3, ko je bi la omen jena iz java izrečena.

Ostan eta nam dve m ožnost i :

1. da izjava le op oz arja - zno va In spet - na ne ko de jstvo Ak o pa je po treb no - zn ova in

spet - op oza r jat i na neko n otor ično de jstvo, je oč i tno, da ni tak o no tor ično , kot b i moralo

b i ti To pa da lje pomeni , da vsakršno tovrs tno opo zar jan je / Iz jav l jan je z us t reznega me-

sta. de jstvo lah ko k-sa/obnavlja in da je - kone c ko ncev - le per form at ivne narave.

2. a l i pa nam je k reš i tv i zagonetke pr i tegni t i b is tven dopr inesek Branka Mikul iča k sa-

mo uprav ni teor i j i resnice Slednj i je nam reč ob nek ater ih » spletka h in gov or icah« o z im-

skih 01 - kak or j ih je ime nov al - iz javi l:

»Ponovljena laž lahko zveni kot resnica«.

Ob - seveda le vs Ied raz iskave - predpostav l ien i moreb i tn i neresn ičnos t i »samoupra-

198



vl janja kot enega izmed najve čj ih pr ispevkov . . b i pon avl janje te (neresnične ) se nfen -

ce lahko sproduciralo njeno resničnost .

Ven dar pa ni s i tuaci ja v kater i sm o se znašl i zdaj , n ič ma nj ambivalentna o d one na za-

četku , saj - kot na uči Au st in - pe r format iv i ne mo rejo bi t i resn ični aH neresn ični , po dru -

gi s t rani pa reš i tev pod točko 2 ne kongruira najbol je s -sedanj im jugoslovanskim t re-

nutkom«.

Sam oup ravna teor i ja resnice je torej (še?) »tabula rasa«.

Sploh pa nam v tem pr ispevku ne gre za »us tvar janje stanj«, temveč za »prod ukci jo de -

janj«, za »umesi tev besede«, pr i čemer vzt rajamo na (možni) dvopomenskost i s intag-

me:

1. na umest i t v i / zgneten ju bese d tako, da pos tan e jo de jan ja ;

2. na »mesenost i« - ne pa morda tudi ob sce no st i - teh be se d - dejanj .

Gre nam za drugi , ne prv i č len pr i ložnostne, čeprav že pradavne dihotomi je

pragma - praxls , za bese denje , k i oper i ra z glagol i delova nja in sprem injanja v - pon ava-

d i -d eo nto loš ke m nak lonu. Sprašu jem o se po s ta tusu » Iz jav« nas ledn jega t ipa:

1. »Zato morajo bi t i naše enotno delovanje kot tudi konkretni ukrepi , k i j ih sprejemamo

zato, da bi uspe šno prese gl i sedanje gos po da rske razm ere, v sk ladu s stvarnim i in tere-

s i delavskega razreda in nj im ust rezne st rategi je ekonomskega in družbenega razvoja.

To

pomeni, da moramo sedanje težavne gospodarske probleme reševati samo z doslednim

uresničevanjem ključnih prvin sistema socialističnega samo upravljanja«.

(Š. Ko roše c na

S . s e j I C K Z K S )

2. «Zveza komunistov mora prav zdaj , v zapletenih In težavnih razmerah, še odločneje

ut i rat i pot i za uresničevanje naših opredel i tev in za še večje uvel jav l janje zgodovinskih

Interesov delavskega razreda, obenem pa omogočat i , da bi b i l i t i interesi odloč i len de-

javnik pr i iskanju izhodov Iz težav, s katerimi se spopadamo.« (M. Ribičič na 5. sej i CK

ZKJ)

3.

»Tako kot vče raj tudi dane s ni moč pre ma gat i težav fn problem ov s tarnanjem , zme do,

demoral izaci jo in defet izmom, marveč z jasno marksist ično usmer i tv i jo, odločnim In do-

s lednim bojem.« (z 10. p lenum a CK ZKJ )

Nave dene »izjave« kot da bi se izmikale vsa kršn em u zajet ju. Nikakor n iso kon stat iv i , na

prvi po gled je videt i , da tudi per form ativi niso.

Vsekakor so lokutorna dejanja, vendar brez (vsakršne) l lokutorne speci f ikaci je.

Naša teza je, da je reš i tev problema iskat i prav v - n j ihovem najstvene m nak lonu - v p er-

lokutorni razsežn ost i , in pa da so navedene iz jave per fo rma t iv i ( oz. da to hoč ejo bi t i in

to je pravz apra v t isto , za kar »v resn ici« gre.)

Štefan Korošec prav s tem, da iz jav l ja, »da moramo sedanje težavne gospodarske pro-

b leme reševat i samo z dos ledn im u resn ičevanjem k l jučn ih prv in s is tema soc ia l is t ične-

ga samouprav l jan ja«, sedanje gospodarske prob leme že rešu je z dos ledn im uresn iče-

van jem k l jučn ih prv in s is tema soc ia l is t ičnega samo uprav l jan ja .

Mit ja Ribičič prav s tem, da izjavl ja, da mora »Zveza komunistov prav zdaj, v zapletenih

in težavnih razmerah še odločneje ut i rat i pot i za uresničevanje naših opredel i tev in za

še večje uvel jav l janje zgodovinskih interesov delavskega razreda . . .«

že ut i ra pot za uresniče van je na ših opred el i tev in za še večje uvel jav l janje zgo dov inskih

interesov delavskega razreda . . .

10. plenum CK ZKJ prav s tem, da izjavl ja, »da ni moč premagati težav in problemov s

tarnanjem, zmedo, demoral izaci jo in defet izmom, marveč z jasno marksist ično usmer i-

tv i jo, odločnim in doslednim bojem« že ne premaguje težav in problemov s tarnanjem,

zmedo, demoral izaci jo in defet izmom, marveč z jasno marksist ično usmer i tv i jo, odloč-

nim in doslednim bojem.

Obe nem pa navedene »izjave« »igrajo« prav na per loku torno razse žno st , t. j. v rec ip ien -

tu žele vzbudi t i tak in tak odziv (da je naše s k lepa nje pra vi lno, kažejo n aslov i neka ter ih

časopisnih poroči l , z nekater ih sej ust reznih organov, kot na pr imer »Besede še brez

odmeva«, s posveta s indikalnih funkcionar jev 23. lx 1983):



a. ako je odziv besedam ust rezen, so svoje delo - oč i tno - dejavno opravi le (namreč

izjave);

b. ako pa us trezn eg a o dziva nI, so svo je delo prav tak o dejav no op ravi le, saj - In to je za-

nimiva speci f ika tovrstnega diskurz iranja - »Vodstvo ZK ne morejo prevzemat i dolžno-

st i drugih«, kot pravi naslov poroči la s seje komisi je za Idejno in teoret ično delo pri CK

ZKJ, dne 23.11.1983. Al i pa še eksplicitneje Dragoslav Markovič, član predsedstva CK

ZK J 13.VI .1983 s rbsk im nov inar jem:

»Čimprej je treba odpravit i razmere, v katerih »vsi delajo na enak aH podoben način«.

Zveza komunistov v sedanj i etapi razvoja naše družbe ni t reba - (s lovnična napaka nI

moja) - , pa tudi ne sme prevzet i vseh nalog in poslov «

V tej smer i moram o iska t i tudi reš i tev problem a Iz jav is tega, a razvi te jšega t ipa, nam reč:

»Treba je prei t i od besed k dejanjem «

Vs ek ak or Le da je Izjavl jalec to že (zmera j?) stor i l - prav z iz javl jan jem te izjave.

Kl jub - morda - enostavni reš i tv i problema, pa je tovrsten diskurz prava rar i teta. Kakor

smo lah ko v idel i , kot v P.S.u k sam em u seb i doda ja: »Sem dejav nost« .

Kla s ičn em u perform at ivu za to, da bi b i l dejav nos t , takš en ap end iks (pa č) n i pot rebe n

Igor Žagar

P.S. Naj bo za konec tudi meni dovoljen P.S., ki - vsaj na prvi pogled - nima kake »tes-

nejše zveze« s pravkar obravnava nim.

Gre za l jubek samoupravni anakolut s i lept ične narave, k i sem ga našel v g las i lu SZDL

Sloveni je, prav ko sem pisal gornj i tekst , in s icer v Tanjugovem poroči lu o cavtatsk i

okrog l i miz i »Marx, ma rksizem In sodobn i svet«. Gre pa takole:

»Kot svojevrsten apel pa je ponovno zazvenela 1 V. fv1arxova teza o Feuerbachu - da je

ko nč no treb a spr em inja t i svet, ne da bi ga samo razlag ali , in to na razl ične načine.«

Simptomat ično je, da je t is to, kar ustvar i s i lepso, prav dodatek, k i n i Marxov, namreč

». . . in to na raz l ične načine.« To s intagmo lahko at r ibuiramo tako odvisniku 1. s topnje

" . . . da je kon čno t reba sprem injat i svet . . In to na raz l ične načine,« kot odvisn iku 2.

stopn je » . . . ne da bi ga sam o razlagal i in to na raz l ične načine.«

Prva zanimivost , k i izhaja Iz te dualnost i at r ibuci je, je raz l ična aksiološka obarvanost

možnih kompoz ic i j . Ako am biva lentno s in tagmo at r ibu i ramo odv isn iku 1 . s topn je » . . . da

je končno t reba spreminjat i svet . . . In to na raz l ične načine«, dobimo pozi t ivno vred-

nostno obarvanost - svet je t reba spreminjat i na raz l ične načine, ako pa odvisniku 2.

stopnje " . . . ne da bi ga samo razlagal i In to na raz l ične načine«, pa negat ivno vred-

nos tno obarva nos t - sveta ne sme mo razlagat i na raz l ične načine .

Če skušamo - v sk ladu z aksiološkimi predel i tvami - (celoten) odlomek interpret i rat i

nalet imo na drugo zanimivost .

Ako m oram o svet raz lagat i enotno , t .j . Iz ena kih pred posta vk in z ena kim inst ru me ntar i -

jem - ga moramo pač tudi spreminjat i enako, in ne na raz l ične načine. Negat ivna vred-

nos tna opredel i tev odv isn ika 2 . s topn je onemogoč i ( tud i ) poz i t ivno v rednostno opre-

deli te v odvis nika 1. stop nje , oz. distr ib uci ja sinta gm e ». . . in to na razl ičn e nač ine« ni

m o g o č e -k o t je ugo tovi l že fv1arx. Vse kar »vsebuje« 11. teza o Fe uerb ach u, je - nam reč

le droban ob jek t ivn i s tavek /odv isn ik .



VELECENJENO OBČINSTVO

ali: KJE LAHK O ZJU TRA J OP AZU JEM O PTICE?

Zelo previdno bi vas najprej opozor i l , da to, kar navadno Imenujemo »pol i t ika«, najde

svoje pravi lno mesto Izk l jučno le v tem, kar smemo koncipirat i kot pol i t ični d iskurz z

vsem i nas ledki . H krat i b i vam tudi ome ni l , da t is to me sto, k jer se odvi ja pol i t ični d isku rz,

ureja neka mit ična pratočka in ic iac i je. Pol i t ični d iskurz drž i kajpak vso blodnjo na dobr i

in varni d is tan cl - to se zdi dovol j samo um evn o In za začetek ni n i t i tako s labo.

Pol i t ičnega diskurza ne def in i ra njegova »pozi t ivna« in »takt ična« vsebina, ne def in i ra

ga torej to, kar s i posta vl ja kot »spoz navni objek t«, pač pa spe ci f ični met ianizmi fo rm a-

c i je In avtomat izmi in ic iac i je, k i to diskurz ivno vesol je tudi vzdržujejo. Iskat i karkol i

»pol i t ičnega« zunaj tako očr tan e def in ic i je b i b i lo nesm iselno .

Če notranjo mejo pol i t ičnega diskurza zasnavl ja »t ransmis i ja žel je«, potem smemo t rdi -

t i , da zunanjo mejo zastavl ja »formaci ja s imptomov« pol i t ičnega diskurza samega in ni

nam t reba onst ran pol i t ičnega diskurza, da bi našl i mesto, k i producira »metodo« za

branje le- teh s imptomov. Mimogrede naj omenim, da ni n ikakršna skr ivnost , da pol i t ični

d iskurz te s imptome metafor iz l ra; poštena in prava pol i t ična metafora parazi t i ra na iz-

br isu m etonim i je, to pa seveda ni brez zveze s tem, kar Imam nam en Izpel jati . Od tod na-

prej je svetovn i nazor neka j izraz i to kom ične ga. P ol i t ični d isku rz ni brez zveze z »neza-

vednim pol i t ike«, s tem pa je postavl jen status »diskurza nezavednega« pod vel ik vpra-

šaj . To pa ni ti nI več tako s am oum evno . Spo mn im naj le, da je koncept »diskurza« naj-

bol j temel j i to organiz i ra la prav psihoanal iza: ps ihoanal iz i in pol i t ik i pa je skupno pol je

zgodovine (eni subjekta, drugI pač sveta oz. vsaj koščka sveta) - obe tudi s tav i ta na

psihopatologl jo vsakdanjega ž iv l jenja, a vsaka na sebi lasten način.

Pol i t ika, t is ta znanstvena, s tav i oz. Izkor išča dejstvo, da se skozi vsakdanjo ps ihopato-

logl jo pret ika košček spanca, brutalno rečeno, da subjekta grabi spanec sredi belega

dne. V Inverzni obl ik i smemo ta segment jemat i kot subjekt ivno sprenevedanje: Al i smo

budni? Kaj pa nam na te j ravni sporoča pol i t ika? Pol i t ika nam sporoča, da t is t i , k i spi jo

oz. san jajo ne delajo zgodo vine. In pol i t ika v tem s mis lu predla ga delo na sanjah , saj je

prav pol i t ika t is ta, k i ž iv i od tu jega span ca, od tega, da n ekd o spi . Ko vznikne nek i po l i -

t ični d iskurz, lahko z gotovost jo t rd imo, da je v t is tem t renutku že nekdo zaspal (»spe-

če« In »sanjajoče« pa je t reba kajpak jemat i v »f iz ičnem«, mater ia lnem opravl janju bio-

loške potrebe, brez metafore) . Vsem nam bi je v oč i »obscenost« takoimenovanih »čez

noč pr inesenih odloč i tev« In vs i vemo, da je »nočno ž iv l jenje« precej umazano. Sanje

torej n iso pret i rano zgodovinotvorne - če smo budni?

Da pa sanje niso nekaj »svobodnjaškega« (nemara celo »svobodnega« - zato so tudi

s lovenski l iberal l in svobodomis lec l ps ihoanal izo nadvse ost ro obsodi l i ) in da ne pr ipa-

dajo »subjekt ivni vol j i«. Iz l ivom č is te subjekt ivnost i« Ipd. , n i pot rebno pr iv leč i na dan

vseh t is t ih lepih sanj iz Freudove »Traumdeutung«, saj zadostuje že, če pr ik l ičemo v

spomin t is to znameni to Lacanovo parabolo o san ja joč ih ang lešk ih pod ložn ik ih , k i jo je

razvi l v svojem d rugem sem inar ju.

Kot veste so na angleškem - rec imo v neki s labi pretek lost i - vel ja le tatarske šege In

navad e: te razvade se je angleš ko o bče stvo bržkon e n avzelo od Hen r ika VIII. In njegovih

šes t ih bre zglav ih žena. V tis t ih čas ih je vel ja l Zakon , da bo vsak do, k i bo rekel , da je a n-

gleški kral j kreten, takoj obglav l jen. Podložnik mora zato torej Iz svojega govor ičnega

območja Iz loč i t i vse t is to, kar mu zakon prepoveduje, če hoče obdržat i g lavo t rdno na

ramenih, torej vse t is to, kar b i v d iskurz ivnem vesol ju utegni lo indic i rat i realnost kral je-

vega kretenizma. Tukaj gre kajpak za Zakon, prav kol ikor je leta nerazuml jen, saj v d i -

skurzu zakona vselej ostanemo prekratk i za č len, k i pojasnjuje njegov obstoj . Ker pa

seved a kra l j je kreten , ne more na ravni realn ost i n ihč e dojet i , zakaj mu bodo, če bo re-

kel , da je kral j kreten, ods eka l i g lavo. Zato razum l j ivo pod ložnik ne ve. kaj b i s to prep o-

vedjo počel .



In angleški podložnik Ima obilo razlogov, zaradi katerih hoče izrazit i ta kral jevi kreteni-

zem; ker se pa utemel jeno zaveda škodl j ivost i in smrtonosnost i tovrstne iz jave pr i be-

lem dnevu , bo to sku šal izraz i ti - in to lahko predp osta vimo v neke m realnem pr ib l ižku -

v t is t i razsežn ost i , za katero je prepr ičan, da je pol i t ični d isku rz ne dosega : to pa so sa-

nje. V sanjah bo torej podložnik izraz i l dvom o kral jev i pr isebn ost i . Toda kako , kaj bo ta

podložnik sanjal? Le kaj? - sanjal bo, da ima odsekano glavo. To kajpak v tem pr imeru

ned vom no p om eni, da je ang leški kral j kreten. Zgo dba ni presu nl j iva, je pa at rakt ivn a in

poučna, z last i za v isoko osveščenega In domol jubnega občana Jugoslav i je, k i pa ob

tem n ikakor ne sme pozabi t i na temel jno raz ločeva lno po tezo med obema obče stvom a.

Na angle ške m je v is tem t renu tku zm eraj nasto pal le in zgol j en sam kral j, eden In edini

vod itel j , vsi os tal i so bi l i lahk o le »lažni« kral j i. (Mim ogre de: pr i nas je »lažni« vod itel j ne -

mogoč ) Pri nas pa je - In to vemo prav vsi - več voditel jev, zato to obl iko »plural izma«

imenujemo »ko lek t ivno vodstvo« (modu lac ija je kerseda p ouda r jena) .

No, In sed aj predpo stavimo , da vel ja jo vs i zgoraj nave deni pog oj i tudi za naše ga pod lož-

nika. Če sa Ju gos lovan ne sme sa njat i , če noče pa st i vzna k? K aj mora izk l juč i t i iz svo je-

ga sanjs ke ga ma ter ia la, da ne bi šel pred aleč?

I. Najp rej ponu jam odgovor v negat ivni obl ik i :

Ne sme sa njat i , da je tudi sam član tega -ko lekt iv ne ga v odstva «, saj b i se, če bi denimo

to sanjal , še v is tem t ren utku prebudi l . Za kaj pa? Prav zato, ker b i v tem p r imeru kot č lan

vrhovnega »ko lek t ivnega vodstva« razpo laga l z eksk luz ivn o ve dnos t jo o tem, da se po-

l i t iko dela ponoči , na tu jem spancu, poznal b i skr ivno metodo, skr ivnost pol i t ike same,

vedel b i , ka ko se dela zgodovino, kako se kal i jek lo, i td . . .

II. Se da j po nu jam odg ovor v poz it ivni obl ik i :

Ka j pa Jug oslo van sanja? Od govor je s i lno preprost : sanja, da je buden . . . da ne spi . Ne

sanja tore j to l iko tega, kar ga izk l jučuje takrat , ko je buden , pač pa sa nja n atank o to, kar

izk l jučuje ta krat , ko je buden, s tem pa torej sanja sanje sam e, sanja z gol j to, kar je vsem

na očeh, kar se čutnoempir ično naslav l ja izk l jučno na pogled, kar torej lahko vs i v id i jo.

Še več: sanja to, kar nam je že vedno na jez iku. Bana lno. Nem ara so prav zato naši o b-

čani kot anal izan di za psihoana l izo povsem nezanimiv i . K tem u pa se bomo prebi l i še po

neki drugi pot i .

Ta pot pa bo potegn jena iz jur id ične ga regist ra, torej iz prosto ra, k i je eks kluz iv na ap a-

naža Zako na, kol ikor je leta nerazuml j iv . V jur id ični raz sež nos t i pa se pol i t ični d iskurz

naslav l ja na na s z nasled nj im p ikr im sv ar i lom: »Pazi, tuka j so ti bes ede štete « Mi se se-

veda ne bomo spraševal i , če ob tem vsa nadar jena in maloverna nagl ica »verbalnih de-

l ik tov« dobi tudi obstojno vel javo in pravo ime, hkrat i pa ne pr ikr ivamo, da je ta nauk, v

katerem je že vse pretehtano, zelo težko prevrni t i v vodo, zato pa mu kajpak še ni po-

t rebno delat i g lobokih poklonov.

Kot je ob če zn ano - in to ni n i t i malo nak l jučno - je b ila že pred časo m v pel jana sod na

preiskava zoper dva novinar ja študentskega časopisa »Tr ibuna« - k i se, kot veste, v

prejšn j i sezoni n i zmogla d oko pat i do neke brez šum ne per io dike - zoper H.G. in V.B..

Tem el jn i javni tož i lec je pred kratk im v soglas ju z Zvezn im javnim tož i lce m v lož i l ob tožn i

predlog zoper oba novinar ja, ker s ta »sramot i la Leonida I l iča Brežnjeva, predsednika

prezidi ja Vrhovn ega sovjeta ZSS R, tedaj pogla var ja tu je države, s tem, da sta kot avto r-

ja č lanka, objav l jenega ob smrt i Brežnjeva v obl ik i ankete z anket i ranci na cest i pod na-

s lovom »Zagrobna epistola dragemu pr i jate l ju«, k i je b i l nat isnjen v študentskem glas i lu

Tr ibuna št .5/6, izdane v Ljubl jani dne 19.11.1982, objav i la dva odlomka oz. odgovora, k i

s svojo vsebino in »žal j iv imi izraz i« krš i ta »osnovna načela pletete do pokojnika«. Gre

za naslednja dva odgovora anket i rancev:

1. "Biv š i akt iv is t š tude ntsk eg a g ibanja: Vem, da dan es bo sreče n dan, to sem začut i l že

z j u t r a j . . . «

2. »Bradat i subjekt: Ja, Brežnjev je šel, bo pa prišel drugi. Tist i v Kremlju so čist i fosi l i . V

tem pr im eru j ih je pač pred stavl ja l Brežnjev «

Seve da v te j s i tuaci j i ne v id imo n ajdl je, n i ti ne pretendira mo , da bi udejanjal i t is tega ne-

zmo t l jivega, das i n ismo v pozic i j i, k i b i nam dop ušč ala mo t i ti se Gru zinsk i brk i za nas



niso neka j - rec imo - i rac ionalnega.

Rekl i bomo takole: Imamo pomis leke pro In contra, zato se bom o postavi l i med oba e k-

st rema na način, da bomo zarezal i c iv i l izator ično diagonalo. S tem bo ostala resnica

kajpak p ravi lna. Ideja pa n epo škod ovan a.

Prva ugotovitev: pravna mašina čita tekst kot knj igo, ki je polna smisla do zadnje črke.

Pravo kot zakon ima seveda živ smisel za nesmisel In zato ne jenja pr ivi l igirano govorit i

o smis lu črke. Pravna mašina deluje tukaj s icer provizor ičn o m ater ia l is t ično: kot tem el j -

ni zastavek črke priznava ravno to, da je izrekl j iva oz. izgovorl j iva. Pravna mašina tukaj

ne pušča nobenih upov: črko je t reba izgovor i t i do konca, pa četudi je ne moremo več

misl i t i , četudi se nam zdi brez smisla, nesmiselna. Prvotna je torej iz javl j ivost črke, ne pa

njena mišl j ivost. Črke kajpak nikol i ne def inira - še več, nikol i se ne vpraša, kaj je to

črka ? To pa jo avtor iz i ra, da Iz črke n epo sred no sk lepa na bi t, kar pom eni, da pravo (»ta

ab stra ktu m « ) ukinja ra zl iko med črk o in bit jo. Ve nd ar ne gre tol iko za to, da bi bit ne bi la

izrekl j iva al i pa izgovorl j iva, pač pa, da črko zaman iščemo v redu bit i - seveda ta jur i-

d ična i luz ija utaju je raz l iko med ozna čev alce m in črko, raz l ika pa vendar le je: črka je tu -

kaj že lahko bi rek l i - od pamt iveka, med tem ko je konce pt ozna čeva lca vpel ja l zna n-

stveni d iskurz. I td. Spoznavni objekt prava je potemtakem bi t je, k i neprenehoma In ob-

sesivno ponavl ja eno In Is to sporno/prepovedano Iz javo. Za dobrega jur is ta ni zunaj

tako očr tne Iz jave nikakršne subjektove bi t i , kakor tudi zunaj tako osredinjene subjek-

tove izjave ni nikakršne bit i . Pred črko ni ničesar, saj se nam bit daje skupaj s črko, in

obra tno, šele z bi t jo se pr ikaže črka. Črka je v bi t i v č is t i do bes edn ost i , m edtem ko se bi t

v črk i vesel i svoje -s po zna tnos t i« in »be r l jivost i«. Bi t v črk i zaostaja za svojo ma ter ia l -

nost jo, saj se j i »subjekt ivnost« in »produkt ivno st« zgol j at ribuirata. Tis to nekaj m alega

sub jektove bi t i pa se neodpravl j ivo sesed e na raven iz jave, a l i z drug ačn o drugim i be-

sedami, iz java sama vskoči v zglob bi t i , kar pa n« pomeni, da od bi t i ostaja samo črka,

pač pa, da se nam v srcu bi t i daje črka kot č is ta »subjekt ivnost«, »produkt ivnost« In

»performat ivnost«.

V igr i ima mo to rej ma tr ico s tremi členi (2 +1): sub jek t, črk a in bit . Od več je opoz arja t i , da

se t i t r ije č leni nene hno ujemajo, sk lada jo. Zanima nas kajpa k, kaj to ujeman je vzdržuje,

kaj poga nja to interno minimalno dialekt ike .

Za Iz javo (črko) vselej apo dikt ično vel ja, da je sporn a Torej moram o na rc is is t ičn i pre-

lom iskat i znotra j iz jave same, znotraj jez ika ko t takega . Ta prelom pa punk tualno vpiše

prav neka temel jno fantazmatska raz l ika med občo- javno besedo In par t iku larno-

privatno besedo. Ta razl ika je položena v samo lego Izjave. Na eni strani imamo torej - v

zadnj i Instanci - občost koda In konvenci je, jez ik kot totalno diskurz ivni univerzum, č i -

s to in nezainteresirano Ident ičnost jez ika, ident ično Besedo. Na drugI s t rani pa Imamo

pr ivatno par t ikulo kot odskok od dobesednost i , občost i In objekt ivnost i »naravnega je-

z ika«, ident ičnost Ident ičnost i In neident ičnost i , neident ično besedo.

Ta jez ikovna ekonomija se fet iš is t ično emancipira na prav poseben način - radi b i jo

ujel i na delu, ko go ljufa.

Pr ičakoval i b i , da bo jur is t ika Izpostavi la par t ikularno besedo kot odtujeni spodrs l ja j , k i

ga naddoloča ob če-ob jek t ivn i k rogotok jez ikovne to ta lnos t i , oz . da bo sprevrn jena iden-

t ičnos t ne ident ične besede pr ipoznana kot v idez /presežek ob jek t ivnopomenske jez i -

kovne ident ičnost i , da bo smiselni presežek neident ične besede ugledan kot moment

obč ega -ob jek tneg a pomena: s tem se bi ka jpak č rka nehala vese l i t i svo je n ak l jučno st i

in b it svoje ber l j ivost i . Stvar i pa steče jo drug ače . Ho čem reči , da s tem, ko črka ideolo-

ško popolnoma zgreši , postane sama st rašno realna, oz. črk i se at r ibuira st rašansko

real is t ična zg odba , zgodba , k i pos tane b er l jiva: ideološ ka napa ka pa je pogoj za u sp eš-

no st / razu m l j ivost črke, k i pa se dok opl je do lastne b er l j ivost i šele takrat , ko leta več ne

razume same sebe. I td.

Pravna maš ina Izpos tav i namreč par t iku larno be sedo ne posredn o kot ideo lošk o zab lo-

do sprevrnjene, zaslepl jene, zapel jane In odtujene bi t i . Razl ika med pr ivatnim In javnim

zgubi per tinenco, zna jdemo se v redu b iva jočega, nema ra onto loškega. Če prav sub jek -

ta navidez-neideološko ne išče v redu bivajočega. ampak ga jeml je st rogo kot l lngvl-



st ičn eg a, ga v zadn ji potezi le pr iuč i k bit i na na čin kot da ga ne.

Zakaj je pa ta ideološka subverzaci ja/zv i jača? Zato, ker pravo Igra na temel jn i raz l ik i

med javno In pr ivatno besedo ( jur id ična praksa je radikalno osredinjena v eminentno

l ingvist ičnem okol ju) in se pretvar ja, kot da je pr ivatna bes eda t is ta, k i škand alozn o št r l i

iz javne b esed e in da krš i obči red javne bese de (njeno notranjo sam odisc ipl ino ) , ob tem

pa ideolo ško za mrači realno dejstvo, da je pač pr ivatna bese da že sama v sebi (dovol j)

javna, univerzalna in obča , da je pr ivatna besed a že vedno vse m »na očeh«. Kako to naš

pr imer dok azu je? Le spomnim o se obeh spornih Iz jav

1. Na eni s t rani radikalna občost ponovl j ive in ponarode le po pev ke »Vem, da danes bo

s rečen dan« . . .

2. Na drugi s t rani pa nenavadno p rakt ična ob čos t nekeg a »kon stat iva«, nekeg a izraz ito

splošnega opisa, povsem obče razšir jene ugotovi tve (namreč: »Tist i v Kreml ju so č is t i

fos i l i. I td . . .« ) , k i je vedno na oče h in jez iku.

Notranjo jez ikovno mejo nam ponuja kot radikalno zunanjo, kot samo vnanjo mejo su-

bjekt ivnost i . Ergo: pr ivatna beseda ni n ič , kar b i pr ipadalo »naravnemu jez iku«, zato bi

lahko v te j toč k i tudi pr ičakoval i , da bodo »ordinarna sod išča« zam enjala - jez ik ovn a so -

dišča« ( tako se naše »jez ikovno razsodišče« le ne zdi povsem neutemel jeno, na vsak

način pa je to dovol j dolgoro čna invest ic i ja) . Za jur is ta je v zadn j i instan ci preseže k po-

mena že vedn o presežek bi t i : dem onične, mult ip le, p leo nas t ične. Ob čos t iz jave se s pre-

men i v pos ebn ost b i t i - ob ča Izjava nenadom a po stane p ose bna bi t.

V idimo torej , kako nam pravo pred očmi proizvaja nekakšno z lobno bi t . Res je pa, da

pravo n ik jer ne govor i o kakš ni b i t i , zato sem jo moral uv ozi t i pač od drugod, če sem ho-

tel pravno mašino pr ignat i do točke, ko leta ne razume več same sebe. Ne razume pa

prav te bi t i, torej lastneg a p rodukta. Ta bi t oz. tako kon strui ra na bi t je pogoj jur id ičn em u

diskurzu . S tem pa smo tudi že poka zal i na odv ečn ost p ose gan ja pravne m ašine v pol je

takoim eno van ih »verbalnih del ik tov«. Je pa to tudi zgodba o tem, kako Za kon ne razume

sam ega se be v pol ju lastnih u č inkov.

Ma rcel Štefan čič, j r.

ZA ANARHOLIBERALIZEM

Prispeve k na s impozi ju M esto in v loga raz l ike v m ater ia l is t ični teor i j i na pr i redi tv i Kaj je

a l ternativa . Zgorn ja Š iška, 5 .11 .1983

Med centralne točke social is t ične ideološke prakse šteje podel jevanje pol i t ičnih oznak.

Ob geslih, k i naj preds tavl ja jo vzroke aktualneg a stanja , in parolah, k i naj naka žejo izhod

iz njega(to aktualno stanje je namreč pravi loma nezadovol js tvo) oz iroma, kot se reče,

mobi l iz i ra jo množice, politične oznake ident i f ic i ra jo nosi lce družbenih interesov in pol i -

t ičnih teženj . Te oznake so večinoma negat ivne: resnično social is t ično stal išče je eno

samo , na spro tnik i pa morajo bi ti š tev i ln i ; resn ične p ozic i je, nadal je, n i t reba imen ova t i -

je predpostavl jena, znana vnaprej in spoznavna po tem, da govor i ; označuje se t is te, k i

n imajo besede.

Pol i t ične oznake so pravi loma nesmiselne - če gledamo nanje logično, teoretsko. Nj iho-

va naturalna resnica je Lysenkov kr ižanec med kravo in ž i rafo. Pol i t ični analogoni so -

posez im o v k las iko - t rock is t ičnob uha r insk i b lok , združevanje likv id i rane k om unis t ične

opo zic i je s faš is t i in gestapo m ipd. Bol j as ke tsk i kot je social izem , bol j nev er jetnih ideo-

loških kop ulac i j je zmožen.

Vendar nesmise lnos t v n ičemer ne k rn i resn ičnos t i in de janskost i teh oznak. Naspro-

tno: tako lahko šele funk cionira jo. Kredibi lne postaja jo z dolg ot rajn im pona vl janjem.

Potem, pol i t ične oznake nimajo mater ia lnega korelata, temveč ga ustvar ja jo. Nekdo ne

dobi ozna ke, denim o, tehnob irokrat , ker b i to bil , pač pa to po stane , ko in ker se m u nale-



pi takšno oznako. Zato nič ne pomaga dokazovanje neresničnost i takšnih oznak - prav

v nje j je resnica. (Takšno oznako lahko spodbi je le spodbi janje pozic i je, s katere je iz-

st re l jena; lahko pa tudi konst i tu i ranje lastne pozic i je et iket i ranja: ne oblast i , pač pa sa-

mih sebe, skratka razšir i tev samoupravl janja: samoet ik i ranje. )

Napačno pa bi b i lo sk lepat i , da to pol i t ično označevanje ustvar ja opozic i jo. Deloma, če

so izpolnjen i določen i pogoj i , tudi to; poglav i tna funk ci ja je, da to prepreču je, in s icer na

dveh centraln ih nivoj ih. Najprej na ravni oblast i : agentom oblastnega aparata demon-

st r i ra prepovedane drže, obenem j ih homogeniz i ra s proj ic i ranjem f rakci jsk ih nasprot i j

v apa ratu obla st i navzven, na tis te, k iso zunaj aparata .Potem pa na nivoju ne vlada joč ih

oziroma v ladanih: s pol i t ično označi tv i jo j ih s t igmat iz i ra in tako legi t imira družbeno kon-

t ro lo oz iroma repres ijo nad n j im i . Tako je prevent ivno on em ogoč eno mo reb i tno o rgan i -

z i ranje opozic i je. (Prejšnjo t rd i tev, da pol i t ično ozn ače van je ne ustvar ja opo zic i je, lahk o

spec i f ic i ramo tako le : us tvar ja opoz ic i jo za ob las t , onemogoča ob l ikovanje opoz ic i je

prot i oblast i : opozic i ja je vedno že oblastna pozic i ja.)

Nadal ju jmo: po l i t i čno označevanje obenem b lok i ra proces spoznavanja družbenih raz-

mer i j in po li ti čn ih kons te lac i j , se prav i tud i sam ospoz navan je opoz ic i je . D i fer en c i r an o-

al i pa tudi nedi ferencirano, kakršne so pač t renutne potrebe - podel jevanje pol i t ičnih

oznak razcepl ja potenc ia lne zavezn ike v bo ju pro t i gospostvu ob las tnega aparata (a l i

pa nasi lno pove zuje izk l jučujo če se pozic i je in j ih tako ne vt ral iz i ra oz iroma hrom i) . Hkra -

t i vsa kem u p osam ezne mu odreja m esto v ideo loški po l i t ični topik i In ga s i li , da se o tem

izreka, brani , s tem pa odtegn e ref leks i j i položaja v realni topik i po l i tičnih s i l : ideologi ja

postaja edina realnost.A to še ni vse.

Nesmise lne kopulac i je dezor ient i ra jo ana l izo razmer i j p rodukc i je in reprodukc i je dane

družbe, jo s i l i jo v neučinkovi t ek iekt ic izem in ja lov, nenevaren ideološki čvek. č lenom

oznake pa odvzem ajo k r i ti čno spoznavno v red nost : ka tegor i ja b i rokrac ija , den imo , izgu-

bi spoznavno vsebino in kr i t ično ost ne le tedaj , če jo uporabl ja bi rokrat , pač pa tudi s i -

cer , če je zvezana s kategor i jo tehnokraci ja. Enako vel ja za anarhol iberal izem. I td. Če

zadominira razmiš l janju tak ideološki sk lop, ne moremo izvedet i n ičesar ne o birokraci j i

ne o tehn okra ci j i , ne o anarhizm u ne o l iberal izmu. Ta spozna vna inhibic i ja je to l iko radi-

kalnejša in dal jnosežnejša, ker vpotegne v Igro lep kos zgodovine, nas zgodovinsko

oglu ši in os lepi .

Vendar tudi to še ni vse. Z doslej povedanim žel im nastavi t i sk lepno t rd i tev: pol i t ične

oznake na ta nač in spodbi ja jo možnost formul i ran ja , one mo goča jo ar t iku lac i jo a l terna-

t ivnih pol i t ičnih programov oziroma pol i t ičnih al ternat iv ( In. če hočete, pol i t izac i jo al ter-

nat ive).

Pol i t ične oznake so mist i f ic i rani in perver t i rani pol i t ični programi. S funkci jo oznak one-

mog očajo k r i t ično soc ia lno re f leks i jo sp loh, še posebe j pa tovrs tno progra msk o razmiš-

l janje. Ne žel im fet iš iz i rat i program ov, ne st r in jam pa se z abs olut iz i ran jem mne nja, da je

korak de janskega g iban ja pomembnejš i od ducat programov. V današnj i s i tuac i j i je

konc ip i ran je a l ternat ivnega programa korak de janskega g iban ja . Naj bom še jasne jš i :

na dnevnem redu sodobnega soc ia l izma je konc ip i ran je a l ternat ivnega soc ia l is t ičnega

progrma, programa a l ternat ivnega soc ia l izma.

Naj sk lenem z anarhol iberal izmom in poskusim nakazat i odgovor na vprašanje, a l i ima

ta pol i t ična oznaka, torej ta mist i f ic i rani in perver t i rani pol i t ični program kakšno t i . ra-

c ion aln o jedro, k i b i s i ga vel ja lo pr isvoj i t i In k i b i b i lo spod bu dn o za iska nje pot i druž be-

nih sprem em b, k i b i mer i le na svob odn ejš i in de mo kra t ične jš i social izem . Od govo r lah ko

tu res samo nakažem, glas i l b i se pa takole: Anarhol iberal izem je - kot združi tev dela

soc ia l is t ične in de la m ešča nske t rad ic i je - spodb uda za kons t i tu i ran je nečes a, kar uk i -

n ja obedve t radic i j i . To ukini tev lahko izraz imo pozi t ivno: social izem potrebuje svojo

me ščan sko revo luc i jo . A ka j je meščan ska revo luc i ja po soc ia l is t ičn i , v soc ia l izmu?

Anarh izem in l ibera lizem imata skupno točko : nasprotova nje držav i . V dan ašnjem soc i -

al izmu - na Zahodu, na Pol jskem, na Madžarskem - se to nasprotovanje ar t ikul i ra kot

nasprot je med meščansko družbo (c iv i l soc ie ty , burger l iche Gesel ischaf t ) in državo

Mera neg aci je države je af i rmaci ja me šča nsk e družbe Ven dar ne gre več za t radic io -



nalno marksist ično v iz i jo oz iroma teor i jo odprave države kot prenosa državni t i funkci j

na družbo, k i b i uk in i la odtujeno oblast in spostavi la harmonično družbeno skupnost . Tu

gre za obram bo družbe pred državo, za spo stavi tev od tujen e oblast i . Gre za k on st i tuc i jo

meščanske družbe v soc ia l izmu. Rac iona lno jedro anarho l ibera l izma je soc ia l is t ična

meščanska družba.

Tomaž Mastnak

PSOVANJE PUBLIKE

Ena izme d tem, k i se je takozvan a m nožična kul tura nikol i ne loti (če se mot im, mi pove j-

te kakšen pr imer) , je psovanje publ ike. Zato bi rad nekaj besed posvet i l vprašanju: ZA-

KA J MNOŽIČN A KU LTURA NIKOLI NE PSUJE PUBLIKE?

En odg ovo r je seve da tako j na dlani : zato, ker se za mn ožičn o kom unic i ran je pre dp os ta-

vl ja, da je kult iv irano, da je pr i jazno, da ne Izt ir i iz meja, ki so mu začrtane aH ki si j ih

sam o začr tu je .

Za de vi je seved a t reba po gled at i malo globl je pod kožo. In to bom stor i l z nas ledn jo tez o,

koro lar l jem prvotnemu vprašanju : Teza: Mno žična kultura predpostavlja svojega idealne-

ga poslušalca, uporabn ika kot bebca, v obliki bebca. Dodatek te teze je seveda, da s led-

njega vsakomur izmed poslušalcev ne bo množična kul tura nikol i pr iznala.

Kaj je pravzaprav to: »množična kul tura«? Mls l l r f i , da se moramo spomnit i na nekatera

Freu dova izvajanja, z last i v »Psihologi j i ma se in anal iz i jaza«, če h očem o o tem pov eda t i

kaj take ga, kar b i Imelo svoj sm isel , se pravi, če noče mo , da bi že kar spo četk a zap adl i

tehnic izmu množične kul ture. Skratka, prv i pojem, k i ga vel ja pojasni t i , je pojem množi-

ce. Množica je zbirek indiv iduov, k i j ih spenja s ledenje skupnemu idealu. Pravzaprav je

to Ideal Jaza, k i je lasten vsake mu sub jektu na tak način, da v mn ožic i iz n jega na stan e -

s posredovanjem podložnost i enemu samemu označeva lcu. Idea lu kot takemu - da v

množic i iz takega potencialnega subjekta nastane indiv iduum. O Freudovi anal iz i kot

taki tod ne bi rad več razpravl jal, saj se mi zdi za moj smoter pr imerno, da povem le to,

ka ko jo je Freud izvajal ob nasto pu total i tar izma in ob n ačinu, kak o je ta total i tar ize m ro-

kova l z ma so, z množico.

Gotovo, tod nas topa jo do ločena psova nja , vendar pa so za je ta v d ia lek t ike ko renč ka in

pal ice, oz iroma če vam je bol j prav, s lad korč ka in pal ice. V tem el ju pa se nikak rše n tota -

l i tar izem, vsaj tak obču tek imam , ne spravi ne po sred no pso vat i mn ožice.

Z mn ožico, kot nam je rekel d ik tator , je t reba po stop at i kot z žen sko , in jaz razumem , da

je s tem mis l i l , kak o je t reba po stop at i nežno. Sicer je bi lo tudi že pr i nas do st i na pisa ne-

ga o teh obl ika h total i tar izma ko t s ta stal in izem In faš izem .

In ravno zato se ml zdi bol j kor is tno - pravzaprav se čudim, da raz iskovalc i total i tar iz-

mov temu še niso posvet i l i posebne pozornost i - da pogledamo, kako se na množico

naslav l ja množična kul tura v naši super informaci jsk i dobi . Morda je res dejstvo, da nam,

kot pravi jo special is t i , » informaci jske mreže« pr imanjkuje, da capl jamo za razvi t im sve-

tom, in da zato še rab imo kakš no bo l j neposredno ob l iko komu nikac i je z mn ož icami?

Prva ugotovi tev, ko govor imo o današnj i množični kul tur i , mora bi t i , da množica tod ni

nekaj , na kar b i se z javnimi obči l i (če mi dovol i te uporabo tega seksist ičnega termina)

nas lav l ja l i en bloc, v s t rn jenih množica h Od tod raz l ika s total i tarnim nač inom ob čev a-

nja: mn ožice ni pred nami kot ž ivega organs keg a tk iva, n i t i ne kot orga ns keg a intele ktu-

alca, če lahko malo pr i redim Gramsci jev kolekt iv is t ično usmer jeni izraz. Množica posta-

ne neka j idealnega po sebi, nekaj , ob predpostavki česar (kaj t i n ik jer nI rečeno, da taka

Idealna množica obstaja, sploh pa je pogoj n jene vzpostave pozaba, da jo tvor i jo su-

bjekt i , posamični zaprečeni indiv idui) , kot sem dejal , nekaj , ob predpostavki česar mno-

žična občila uživajo. Ne bom rekel , da ni neka j ugodja pr iso tneg a že ob sam i mis l i na to.



da obču jemo s tak im Idealom - s eveda , če smo O bči la Sredstva za kom unik aci jo z

ma so torej na eni s t rani p redp ostav l ja jo Idealno m nožico, a na drugi s t rani - in v tem je

f inta - j im je jasno , da take m nož ice niko der ni, da Imajo opra vka z zdrob ljeno, raztrg ano ,

razparc ia l iz i rano m nožico Mno žična kom un ikaci ja ve za oboje: v tem je čude ž Al i je to

ka kš en b lode či libido ali razve jani ko ren lečen , o tem ne vem ničesar De jstvo pa je, da

je množica na eni s t rani še zmeraj idealna p red pos tavka celote , s katero pa se ne more-

mo sooči t i , če smo na pr imer obči la. Taka l iberalna koncepci j nam seveda onemogoča

tudi - In s lednje nas tod zanima - da bi psoval i vsevprek, takorekoč v deset t isoč regi-

s t r ih, če naj uporabim to mao lst ično p r ispodo bo. E dino kar je gotovo: idealni bebe c se je

preobl ikova l v razsutega pom noženega predpo stav l jenega bebca. Na tega mul t ip l ic ira-

nega bebca pa se morajo obči la naslav l jat i v celo t i (zaradi prve predpo stavke , da imajo

oprav ka z Idealnim sot rud nikom ): se pravi, da ga ne bodo t ikala, ampak ga bod o o nikala

Zak aj trd im, da je predpostavka pos luša lca bebe c? Beb asto je predpostav i ti , oz i roma

predpostavi t i nam je bebca, če menimo, da lahko rečemo karkoli, in da to ne bo imelo ni-

kakršnih posledic. Ravno to pa počne jo javna obči la. Dejs tvo je namreč, da beba st i del i

obč instva iščejo informa ci je na vse st rani , ter da verujejo v Ideal.

Kaj se je zgod i lo? Ideal t i je skoč i l v kato dno cev, pr i jate l jček. Iz te predp ostav ke s ledi ,

da karkol i bo katodna cev narisala in rotaci jski stroj izpl juni l , da je to nekaj, kar je vero-

vanja in zaupan ja vredno, če ne druga če, da je vredno zaup anja, kak o imam o opravka z

lepot ico Informaci jo. In če je zadeva vredn a zau pan ja, zaka j ne bi b ilo mogo če reč i vse-

ga, tudi največj ih ban alnos t i , In ne bi to vse po stalo Ideal, oz iroma Informaci ja? Druga

stvar je, da so tod potrebni še cenzorj i , k i skrbe, da ne bi Informacija pr išla navzkriž z

najv iš j im predpostavl jenim Idealom, z idealom Pr ik ladnost i , konformizma, kot se temu

reče s tujko. Potrebno je gledat i, brat i , poslušat i vse, in reči, povedat i vse, vendar na tak

način, da ob tem ne rečemo zle besede, da ne psujemo.Moja domneva bi b i la, da je so-

dobna super in formi rana doba opust i la nepo sredno psovanje ob č ins tva zato , da b i Ce lo-

to informci je ponu jala kot Pso vanje v bloku, s kožo In kostm i vred, kot Beb avos t : Celota

kom unikacije je psovanje, nikakor pa ne vsi deli celote.

In sed aj še dve t r i bes ede o prečudov i t i bes ed ic i kultura. Ne bo jte se, ne bom dvig ni l re-

volver ja. Bral sem namreč, tudi ob te j točk i , Freuda. Zato pojmujem kul turo najprej kot

s imbolno nasi l je c iv i l izac i je, k i danes udar ja po vsakršnem subjektu, n ič manj po Skan-

d inavcu kot po dom orodcu pod n jegovo predpo stav l jeno pa lmo. Tuka j b i navedel č arob -

no formulo, da je kul tura last celotnega č loveštva. To bebavost podpisujem z vsemi št i -

r imi Izreč i kaj take ga pome ni zade t i žebl j ico na glav ico. In vse to je vzpored no z m ojo

ravnokar omenjeno množično komunikaci jo. Kul tura je postala Ideal , k i je dostopen

Vsem . Za to je v kul tur i mo goče stor i t i karkol i . In še nekaj : kul ture na vsak n ačin ne bodo

gledali vsi, uži l jo bo ( kot bi marksovsko dejal i) le del občinstva. In ravno zato vas, otro-

č ičk i , kul tura ne bo psovala: če že ne zaradi družbene konvenci je, pa zato, ker bo zato

poskrbel cenzor.

Ali ni že čas, da pridem na dan s svojo barvo? Ali na primer Jaz misl im, da je vas, občin-

stvo, t reba psovat i in zmer jat i? Še kako sem prepr ičan, če namreč raje poslušate disco

kot punk, saj je punk t is ta obl ika kul ture, k jer nI kaj nenavadnega pl juvat i in psovat i ob-

č ins tvo. Vsa j tako sem zvedel v svo jem s lono košč ene m in te lek tua lnem s to lpu. Ven dar

je vse to do kaj post ra nsk o. M is l im, da je treba ob čins tvo p ošte no p sova t i iz nekaj raz lo-

gov: najp rej zato, ker se dela bol j beb avo kot je, ko pad a na f into mno žičn i kultur i . D rugič

ga je treba psovat i zato, ker premalo pada na f into tej kultur i , in če ne zna brat i med vr-

st icami. Treba ga je psovat i predvsem zato, ker je bebavo, namreč, ker - kot že sama

bese da pove - dop ušča , da mu mn ožična kul tura jeml je bese do. V tem sm is lu sem za al-

ternativno kulturo, čeprav mi ta beseda, k i je sama proizvod kul turne in kul tural is t ične

segre gaci je (spravl janja In t rpanja n eče sa v geto) ne diš i in se mi zdi suml jiva. Sem za

al ternat ivno kul turo, kol ikor ta t rga drobce besede Univerzalnim Aspirac i jam množične

kul ture, kar je že vel ik podvig - v tem pr imeru im am o nam reč op ravka s par l ikula r izaci jo,

tvor jenjem posamičnega na s ledi bebavost i .

In zaka j vas nisem p soval Jaz? Zato, ker se mi zdi , da je obl ika pso van ja še najm anj pr i -



merna, da vas prebu di iz kul turneg a In kom unik aci jske ga dremeža . Na vsak način ste v i ,

moj i posluš alc i , pre dpo stavl jeni poslu šalc i , zaspa na bi t ja, pr i kater i ti se ni bat i, da bi jih

ka j pre bud ilo Nit i najma nj se ml ne ljubi, da bi vas pso val v tej kultu rni enk lavi. Zato naj

vam na koncu ponudim \e prijazen nasvet :

Psovanje vam bo šlo tembolj od rok, čimbolj boste načitani. Spomnite se Marxa.

Ma t jaž Potrč

UŽIVAN JE RAZLIK

Dve študentsk i organizaci j i pr i re jata symposion. Na jedi ln iku te pojedine, tega banketa

- tako nam vsaj zastavl ja naslov prireditve - je razl ika. Razlika pa je, kakor zvemo pri

Br l l lat -Savar inu in Levi-St raussu, samo bistvo s lehernega jedi ln ika in obredne, to se

pravi , kul turne pojedine. In v s lehernem obroku je nekaj obreda, če le ne gre za obrok

dek las iran ca. K aj t i le aso cialne ži In dek las iran ci jedo brez raz l ike - a ne zato, ker b i po-

užlval l le eno jed, ki bi bi la ident ična sebi. Razlika t ič i v sleherni kultur i In kulturni jedi: v

host i j i , v postnem kosi lu, v pecivu ob popoldanskem času, v kanlbalsk i gost i j i . Ne, le

aso cialne ži in dek las ira nc i Imajo ta k lavrni pr iv i legi j , da jedo vse, kar jedo, brez raz l ike.

Če zadevo z agra bimo nek ol iko st rož je, lahko rečem o, da je raz l ika t is to, kar ločuje b i t ja

brez kulture In brez zavest i , to se pravi bit ja brez nezavednega, od bit i j z razl iko, od su-

bjektov. Zdaj ne bom razlagal konst i tuc i jo subjekta: b is tveno je le, da vemo, da se su-

bjekt vzpostavi z not ranjo, konst i tut ivno dis tanco, zaradi katere je vse, kar ga zadeva,

posredovano. Bi t ja brez nezavednega so hkrat i b i t ja brez dis tance, v nasprot ju subjek-

tov niso zmožna interpretaci je.

Skr atka , če naj bo ot rok kd aj sub jekt , mora med drugimi d i ferencialn im i pos topk i še jest i

raz l ike. Krona subjektove vzgoje pa s impozi j , na katerem je post reženo z izbranimi duš-

nimi jedi l i : z razl ikam i v m ate rial ist ič ni teori j i .

V teh pus t ih časih je tak dogo dek kako r karneva l v puščavi .

Pred let i, ko sm o ob ne vem več ka kšn i pr i ložnost i na pol javno razpravl ja l i o so ciologi j i

kul ture in njenem predm etu, se ml je zdelo pom em bno p r iv leč i na dan obd elova lni in go-

j i tveni v id ik kul ture: kul turo kot obdelovanje nekega vselej že obdelanega pol ja. O tem

sem nap isal č lan sk, k i je b il pr iobče n v Problemih, raz l ič ica pa v knj iž ic i »G ovoreče f igu-

re«. Teg a dan es ne bi ponavl ja l a l i povzemal. Raje bom rekel nek aj bese d o nekem dru-

gem vidiku tega obde lovanja In temu v id iku bo bržčas pr is ta ja l a l ime ntarni zače tek tega

ekspozeja. Še več, nemara bo pomagal pojasni t i neko raz l iko v kul tur i kot nenehno pre-

delovanem družbenem Imaginar i ju. Kul turo lahko namreč opredel imo kot Imaginar i j , kot

svet , v katerem uspevajo podobe - kot predstavni svet , b i dejal i vulgarni ps ihologi , k i

nam p o nava di jasni jo s tvar i v zvezi s kul turnim i pojav i . Kd o bo ug ovar ja l , da je tako kon -

cipirana kultura le sinonim za Ideologi jo, in se ne bo moti l : Imaginari j je le narobna plat

ideologi je. Ima ginar i j oz. kul tura se nam te daj v vulgarni raz lagi ponu ja kot po dobje, kot

zbirka od sevo v aH interpre taci j neče sa, kar naj b i v nasp rot ju z njo realno bi lo. A d oslej

se še nikomur ni posreči lo, da bi u je l to realnost , k i je domnevno zunaj imaginar l ja: vsa

realno st , k i zanjo vemo, je vselej že upod obl jena, ar t ikul i rana , f igur i rana realno st , je po-

doba realnost i .

Navzl ic temu pa je pr i imaginar i ju mogoče govor i t i o realnem: vsa kul tura obstaja zato,

da realno ne bi pr iš lo do besede. Se veda je drugo v praša nje, aH je meso, k i vdre med be-

sede beseda : tak vdor rea lnega nam reč u tegne pom eni t i razpad sub jek tove kon st i tuc l -

je, zgub o dis tanc e, razbl in jenje nezaved nega , to se pravi, kone c kul ture

Ta bojazen st raš i po s leherni kul tur i : bojazen, da ne bi š l i predaleč, da ne bi zadel i ob

realno in s tem kul turo razpust i l i . Zato mora s leherna kul tura temat iz i rat i realno v svoj i

kul turn i formi, na njegovo m esto mora p osta vi t i n jegovo podo bo, k i zanjo meni . da je ev-

femizem realnega S to pod obo zam aši luknjo al i luknje v svojem imginarn em tkan ju, in



sicer t is te luknje, k i b i komunikaci jo z drugim. To mašenje lukenj je bržkone najbol j pa-

radoksna operaci ja v konst i tuc i j i kul ture: z n jo se kul tura vzpostavl ja kot celota, hkrat i

pa kot utvara, kot naš svet , kot tuzemsko, k i na imaginaren način inkorpor i ra drugo,

eno stran sko . Kul tura je zato vsele j teološk a. Ma ši la - s imp tomi al i s imbol i - s o t is t i č le-

ni , k i v kul tur i nadomeščajo realno, drž i jo mesto realnega, ga hkrat i reprezent i ra jo in

prav s tem dajejo kul tur i smise l in utem el j i tev. Ku l tura nam reč p otrebuje za svojo ko ns t i -

tuc i jo realno v formi drugega. Kul tura se potemtakem utemel j i na raz l ik i med seboj in

drug im, a ta razl ika je vse lej že kulturn a, je v kultu r i , je inter ior iziran a.

Kul tura oz iroma imaginar i j je konst i tu i rana kot pol je raz ločnih form, katerega nasprot je

je neformirano. Iz tega izhaja vsaj dvoje: 1) imaginari j je stvar formacije, t j . social izaci je

in 2) imaginar i j je pol je raz l ik . Korenine kul turnega šovinizma so potemtakem st ruktur-

ne, ne pa stvar slabih značajev kulturnikov.

Drug o oz. neformirano z v id ika ku l ture ni polje, n i s t ruk tura, je pa navzl ic tem u ne ka kšn a

kon st i tuc i ja : je namreč meja, ma rgina, obrob je kul turn ega , tj . t is to mračno po dro čje, k jer

se kul tura dot ika realnega al i , ra je, k jer realno t rka na okope kul ture. To področje, ta

margina se skoz zgodovino evropske c iv i l izac i je modi f ic i ra, se prestavl ja in se na novo

zarisuje: to je meja med polis in agros, med oikumene in divj ino, med Grki in Rimljani ter

barbar i , med krščanskim svetom in nevernik i , med Kul turo in Naturo, med »svobodnim

svetom« In »komunist ično t i rani jo« i tn. Paradoksno se zdi , da je to mejno področje, ta-

margina, not ranje konst i tut ivno ogrodje kul ture.

Upal b i s i t rd i t i , da konkretna vsakokratna narava tega obrobja pravzaprav odloča o

konkretni s t ruktur i imaginar i ja oz. kul ture, ne pa narobe. Odloča denimo o tem, kakšno

naravo in kakšen status v kul tur i imajo konst i tut ivni s imbol i , to se pravi , odloča o tem,

kaj v kul tur i zastop a t is to D rugo in kak o ga zas topa.

Tako je, denimo, v ladar (suveren) hkrat i konkretna'oseba (vel ik , s lab, agresiven, pravi-

čen I tn. ) in družbeno me sto in kul turni top os, k i ima zn ači ln ost i tab uja, tj . sakra lnega . E.

Kan to rov it z vde lu TheKing's Two Bodies (1959) - to delo omenja tudi Foucaul t v Surve-

iller et punir (s t r . 33) - govor i o dvojnem suverenovem telesu v srednjeveški pravni teo-

logi j i , k i ob minl j ivem elem en tu, ki se rodi In umre, vse bu je še en elem en t, ki je trajen in ki

je f iz ičen, hkrat i pa ned otakl j iv nosi lec kra l jestva (kot top os a - kot vredn ote bi dejal i so -

dobn i kul turnik i in pol i tik i ) . Ta v ladar jeva dv ojnos t , pravi Kantorovvitz , je raz l ič ica kr is to-

loškega zgleda, okrog nje pa se organiz i ra jo določena ikonograf i ja, pol i t ična teor i ja mo-

narhi je, pravni mehan izmi, k i ločujejo in hkrat i pove zujejo kra l jevo oseb o in zah teve kro-

ne, ter celo obredje, katerega v išk i so kronanje, pogreb, ceremoni je podrejanja. Fouca-

ult pa pravi , da se iz tega dvo jenga te lesa spro šča brezm ejna o blast in s i la, k i se m aš ču -

je nad krš i lc i družbenega in pravnega reda, k i prav tako izhaja iz v ladar jevega te lesa.

Sleherni prestopek je konec koncev žal i tev vel ičanstva oz. napad na suvereno osebo,

reakc i ja države, tj . krone in v lada r jeve oseb e nI v n ika kršn em soraz me r ju s pres topk i : je

monstruozna, nora.

Če je v ladar najsvet le jše države, sama svetost države, je t reba vedet i , da je svetost v

evropskem Izroči lu od nekdaj dvoumna. Lat insk i pr idevnik sacer označuje nekaj a l i ne-

koga, k i sodi v ločeno, prepovedano in nedostopno področje ( tabu). To je področje sve-

tega in prek letega V starem Rimu je bi l sacer nekdo , k i je pr ipad al bogovo m, če je pr ipa-

da l ne be šča no m , je bi l sve t, prek let pa je bi l , če je pr ipad al po dze mlju. A to je že bi la raz-

de l i tev ne kdaj enotnega področ ja . V evropsk em mon arhu s ta spet združena oba v id ika.

Ta konst ruk c i ja s imbolnega toposa n i tako ne pom emb na za ku l turo , kakor b i se u tegn i -

lo zdet i .V ladar je namreč presežni , odvečni označevalec fevdalne in pozneje še absolu-

t is t ične države, t is t i, k i v državi ne opravl ja nob ene k on kre tne fu nkc i je k i ima vse fun kci-

je ( je vojsko vod ja, zako nod ajalec , duh ovni vodi te l j ) zgol j nom inalno - hk rat i pa je pod la-

ga za vse oblas tne, vredn ostne , skratk a kul turne in ideo loške funk ci je države Na vzoče

bi opoz or i l na zelo poučen č lan ek S. Žižka (Problem i Razprave. 4 -5, 198 3, s tr . 20 sq) , v

katerem je pr ikazana konst i tuc i ja v ladar ja kot ozna čeva lne ga presežka oz preš ivne

točke, k i osm iš l ju je m utemel ju je vso ku l turno zgradbo » k las ične« d ružbe /države Kot

presežek je kral j univerzalni ekv ivalent , t j . hkrat i mer i lo m plodi lo vsega okrog sebe:



f rancoska beseda etalon - ga še najbol je Iznačuje: pom eni hkra t i mero In žrebca.

Ko Ma rx v neki opo mb i k 1. pogl . Kap i ta la - navaja jo tudi Žižek v om enjen em član ku -

po analogi j i z denar jem razlož i , kako se na v ladarsk i topos nanesejo vse vrednote, ko

pravi: »Ta človek je npr. kra l j le zato, ker se drugI l judje ob na ša jo do njega kot po dlo žn i-

ki. Oni pa obratno misl i jo, da so podložniki zato, ker je on kral j« - pravzaprav začne teo-

r i jo državne svetost i In revoluci jske blasfemije, a le z ene plat i .Bit i aH ne bit i podložnik

oz.vlada r nam reč ni stvar pro ste Izbire, zm ote aH volu ntariz ma . Bit i pod ložnik je mo n-

st ruo zno prav zato, ker je v ladar jeva ko nst i tuc i ja m onstruo zna: je večkra t dvojna. »Kra-

l jevski simbolni mandat« nI nekaj, kar bi podeljeval i , s i ga pridobil i aH celo zasluži l i , tem-

več n eka j, kar je vselej že podeljen o. Po dložnik je vs ele j iz igran, kral j pa je vsele j nor, saj

ne more drug ače, ka kor da mis l i, da je kralj . Žižek g ovor i o »kratkem st iku«, kar pom eni,

da je kral j (vsaj zase in podložnike) kral j zares, z dušo In telesom in da tega položaja ne

more m er i t i n ik jer zunaj sebe, da je torej kral j navzl ic dvojn ost im kral j (mer i lo, unive rza-

lni ekvivalent - ravno brez razl ike.

V mojem Izvajanju ta v ladarsk i eksemplum seveda nI nakl jučen. Zadeva namreč konst i -

tuc i ja pol ja kul ture. Prej sem gov or i l o kons t i tuc i j i kul ture, k i se na vznoter o rganiz i ra kot

st ruktu r i rano pol je, obrobje, margina, k i se dot ika t is teg a zunaj , pa je vse lej z atem njen a,

bodis i oboževana, bodis i eksorc irana. Vladar jeva dvojna konst i tuc i ja sodi v to obrobje

kul ture; je, s t rogo vzeto, maši lo, k i daje kul tur i legi t imnost in konsistenco. Vladar je

monstrum, ker je paradoks: v kul tur i , k jer vel ja za središče in vrh, zastopa t is to, kar je

ons t ran k ul turne ga obrobja: s lepo s i lo, drugo, prav zato, ker je v ladar po naravi .

Iz jav i t i »Jaz sem kral j« je navse zadn je is to kak or iz jav i t i »Jaz sem mo nstrum « - ob ak rat

pomeni: »jaz sem v Igr i po svoji vol j i , ker sem hkrat i zunaj nje, sem Fatum in Fortuna

hkrat i -«

Nikar ne mis l i te, da je ta v ladarska težava ugasnf la hkrat i z absolutnimi monarhi jami.

Sleherni zakon - če le nI naravni a l i mater ia l is t ični zakon - je konst i tu i ran kot tak mon-

st rum: kot nekaj , kar določa Igro, v n je j nastopa , a pos ega v anjo od drugo d. In s lehe rni

pravni zakon se mora Imet i za uteleše nje za kon i tost i družbe, k i jo sam regul i ra - ne gle -

de na to, a l i se sk l icuje na družbe no po god bo

aH

na k ons enz .

Če je nac iona lna oz. državna suvereno st nad ome st i la v ladar jevo osebo, n jena kon st i tu -

c i ja zato ni n ič manj paradoksna: na eni s t rani Imamo Munchhausnov učinek, ko se

oblas t sama i m en uj e ta ob las t , se kot obč i ekv iva lent po vzd igne v obč i ekv iva lent ; ko pa

govo r i o nedo takl j ivost i in sve tost i nacion alneg a oze ml ja, o narodnih aH držav nih sve t i -

n jah, gre za eman aci jo s vete ga /pre klete ga , k i je n jen nujni at r ibut , gre za njeno po dro čje

In za njena svet išča. Če so danes represivna dejanja oblast i mi le jša, so pač bol j š tev i l -

na; n ikak or pa to ne pome ni, da oblast n ima ek sce sivn e pre mo či , pač pa, da je z m an jša -

la ent ropi jo, zgubo energi je. S tem da je večidel demonstrac i jo čezmerne moči nad pod-

ložn ik i nadome st i la z ve l iko popo lne jšo In sam odejno k ont ro lo druž bene ga korpus a. To,

kar se je na st rani oblast i zgodi lo od absolutne monarhi je do danes, n i sprememba sta-

tusa ob las t i -čeprav so osebe pos ta le bo l j zamenl j ive - temveč vzpostav i tev mik ro-

obla stnlh razm er i j, k i na drobn o kontrol i ra jo in obv ladu jejo d ružbo.

Z drugim i beseda mi: v pol ju kul ture se je šele z odp ravo a bso lutn e mo narhi je, t j. v ladar-

ske ku l ture, vzpostavi la ne ka nova st ruk tura, k i ar t ikul i ran o po l je, k i ga je neka j bol j ure-

ja la In usmer ja la kakor obvladovala v ladarska kul tura, potapl ja v mrežo kontroln ih točk,

v razvejan kontroln i mehanizem, k i hkrat i rabi za ident i f ikaci jsko instanco vsega pol ja

(nacionalne) kul ture. Vzpostavl jena je Instanca v ladajoče kul ture.

Reči , da je v ladajoča kul tura kul tura v ladajočega razreda aH f rakci je, ne pomeni vel iko,

dokle r ne poja snim o narave te kul ture. Prav tako ne izčrpam o njene pro blem at ike , če re-

čemo, da je ta kul tura normat ivna - v določenem smis lu je namreč normat ivna s leherna

kul tura. Problemu v ladajoče kul ture se najbol j pr ib l ižamo, če raz iščemo mesto, k i ga za-

seda v pol ju ku l ture.

V ladarsko ku l turo iz časov fevda l izma in abso lu tn ih monarh i j lahko označ imo za cen-

t ra lno ku l turo aH za vodi lno kul turo, k i se je - v nasp rot ju z v lad ar jev im teles om - uvel ja-

v l ja la kot univerzalna kul turna forma in kot d iskr iminaci jsko načelo, k i je pol je kul ture



hierarhiziralo. Nekoliko na hitro bi dejal, da je bi la hkrat i normativna in kreat ivna,norme

je namreč uvajala kot kul turne novost i . Sev eda je bila v s lužbi mona rhične države, a ne

predvsem kot kontroln i mehanizem in normat ivna dejavnost , temveč tudi kot producen-

tka t isteg a, čemu r so ted aj pravi l i ok us . Ni bi la na oblast i , temv eč je obla st i s luži la.

Vlad ajoča kul tura pa ni osred nja n i ti vodi lna kul tura. V sodobn em pol ju kul ture osred nje

ali vodilne kulture sploh ni. Vse kulture, ki sestavl jajo pol je kulture - od el i tne prek aka-

demske pa do al ternat ivnih kul tur - so pravzaprav marginalne kul ture. Nobena izmed

njih ni zgle d za drug e, noben a ni v t istem privi l igiran em polož aju, da bi za njo stala d rža-

va in jo pot rebovala. Sleherna produkt ivna kul tura - bodis i popularna, bodis i teoretska-

je dan es neogibno ma rginal iz irana. Le z v lada jočo ku l turo je drugače: prav vzpos tavi tev

vladajoče kul ture namreč kaže, da se moderna država vel iko bol j jasno zaveda svoj ih

dejanskih interesov, hkr t i pa postane oči tno, da v ladajoča kul tura sploh nima posebne-

ga mesta med prod ukt ivnim i kul turami, ker je pre pros to v s leherni kul turi .

Ne bom vas mor i l s teor i jo sodobne države. Nekaj pa moram kl jub temu poudar i t i : na

mesto montruozne v ladar jeve osebe je v moderni državi s topi la monstruozna kasta -

državna aparatura , ses tav l jena iz kom pleksne ga s is tema aparatov .

Ob šolstvu je eden izmed nj ih prav v ladajoča kul tura. Temel jna funkci ja teh aparatov ni

uvajanje novih form al i spoznanj , temveč vzpostavl janje kontroln ih mehanizmov in mi-

krooblastnih razmer i j . Zato v ladajoča kul tura ne more bi t i centralna kul tura, pač pa je

totalna kul tura - zato je tudi nujno atopična. To tudi n jeni kontroln i funkci j i najbol je

ust reza: ker n ima sp eci f ične ga me sta, je lahko po vsod kot pokrov al i mreža. Ta mreža je

pasivna , nekako tako ka kor ced i lo: f i lt r ira, ustav l ja, izbira, skratka : cenzur i ra. V ladajoč a

kul tura je potemtakem predvsem cenzurna instanca, uspešna pa je tedaj , ko se inter io-

r iz l ra, ko se vzpos tavi kot kr i ter i j pol ja kul ture, tako da s lehe rna ku l turna dejavn ost prav

v nje j najde svojo pravo mero. Z v ladajočo kul turo postane cenzura univerzalni ekv iva-

lent vseh kul tur . Formalna, zunanja cenzura postane odvečna, saj je zdaj cenzura na-

ravna lastnost kul ture.

Vladajoča kul tura progresivno zaseda kul turne ustanove,hkrat i pa se v svoj ih inst i tuc i-

jah vse kul turne produkci je marginal iz i ra jo, celo izginja jo iz inst i tuc i j in producirajo

nove inst i tuc i je zuna j kontrole, k i j ih nato v ladajoč a ku l tura al i zase de al i unič i. To je na -

vsezadnje Is to: v n j ih n i več prostora za nobeno kul turo. Ker v ladajoča kul tura ne more

zares nadzorovat i nobene produkt ivne dejavnost i , ra je prepreči s leherno produkt ivno

dejavnost .

Vendar se ima v ladajča kul tura smrtno zares za pravo, edino pravo kul turo ter s tem

svoja nizkotna pol ic i jska opravi la - kontrolo in cenzuro - povzdigne v v ladarsko funkci-

jo. Prav zato, ker je prepr ičana, da je po naravi m er i lo za s lehe rno kul turo, je ps ih ot ična

Sploh se ne more vprašat i, za koga je kultura; sprašuje se le: »al i ta in ta dejavnost

ust reza moj i kons t i tuc i j i«, kar pomen i, »ali je ta deja vno st sploh kul tura«. S tem, da p o-

vsod v id i sovražno drugo, daje kul turam kul turnega pol ja monstruozne razsežnost i ; na-

tančneje , svo jo las tno mo nst ruoznos t nan aša na druge ku l ture .

Prav v zadn j ih nekaj tedn ih je v ladajoča ku l tura pos krbe la za lep eks em plum tega svoje-

ga učinkovanja. Po Ljubl jani se že nekaj časa šušl ja o odstavi tvah in zamenjavah novi-

narjev pri Teleksu In pr i Pavl ihi. Meni pa sta po nakl jučju pr išla v roke dva teksta, prvi iz-

pod peres nika B. Do lničar ja, Delovega glav neg a ure dnika, drugi pa je zapis mne nja dru -

štva novina r jev, k i ga je v smis lu v lada jče ku l ture us pe šno z apisal ta jn ik tega dru štva B

Pire. V obeh besedi l ih so naštet i grehi obdolženih novinar jev - k i so j ih po Dolničar ju

spo zna li neki Delovi organi, po Pircu pa zlast i M. Mik eln, ki je bil oč itno g lavni ureje valec

razmer pr i Pavl ih i . Ne bom navajal teh grehov, čeprav bi najbrž imelo komičen učinek

Zan imivo p otrdi lo m oj i h je z o v lada joč i kul tur i pa je to le: med vsemi temi grehi je eden, k i

je n j ihov p reseže k, k i vse druge šele zares u stol ič i za grehe. Grešni novina r j i n iso m aral i

prekl icat i svojega poniglavega počet ja, še več, t rudi l i so se navajat i argumente zanj in

vztrajal i pr i njem. Skratka, ignoriral i so meri lno naravo vladajoče kulture, ki bi j im lahko

ek sa ktn o po vedala, kaj so v resnic i s tor i l i, in skuš al i celo tekm ova t i z n jo.

Ker pa torej v lada joča ku l tura obvladuje ku l turne inst i tuc i je - k i so takoj , ko so kul turne ,

2 1 1



že hkrat i n jene - in s tem obvladu je glavne k om unik aci jsk e kan ale v družbi , ima v rokah

tudi sred stva, da doseže, da se kul turni prod uce nt je sp rašuje jo, aH je nj ihovo p oče t je

zadost i pr ikr i to, da je objavl j ivo, uprizorl j ivo, razstavl jeno I tn. Vladajoča kultura prav s

tem, da se kot ps iho t ična kon st i tuc i ja ident i f ic i ra z inst i tuc iona lno m režo, h is ter iz i ra vse

kul turno pol je.

Navzl ic tem u, da se v ladajoča k ul tura obna ša kot naravni zakon kul ture, kot sama nara-

va kul ture , pa ta njen status zaradi zgodo vinske ga spom ina družbe le ni tako t rden, ka -

kor se utegne zdet i . Zmožna je s icer zat i rat i In t lač i t i sodobne kul turne dejavnost i , a le

teda j, če to lah ko po čne v Imenu leg it imn ost i, to se pravi, v Imenu t isteg a, kar j i deja ns ko

najbol j manjka. Zato se mora razglas i t i za nosi lko kul turne kont inui tete in ident i tete,

hkrat i pa je zgodovinski spomin njena prva žr tev: zgodovino reducira na te leološki n iz ,

katerega te los je ona sama. S tem se ustol ič i In sproducira legi t imaci jsko s lepi lo. To

ustoHčenje In to s lepi lo pa sta uč inko vi ta vse dot le j , da se zgod i jo eksce si . Ko se k ate r i

izmed marginalnih kul tur posreči , da se prebi je mimo komunikaci jsk ih social izaci jsk ih

kan alov, k i j ih drž i v ladajoča kul tura v rokah, dobi to dejan je nujno formo e ksce sa. Vla-

dajoč a ku l tura ted aj nastopi z represivn o formulo, denimo: »dem okraci ja da, razkroj ne«

in pozo ve k sol idarni akci j i druge državn e apara te.OčI tno je, da je pom emb en elem ent te

formule razkroj , ne pa demokraci ja; gre za razkroj kontrolne mreže, t j . same v ladajoče

kul ture -saj je ta kul tura legi t imna dedinja vse nacionalne kul turne zgodovine In nosi lka

nac iona lne id ent i tete, to se pravi , da gre za razkroj same n acion alne kul ture In nac iona l-

ne Ident i tete In s tem za napa d na sam družbe ni k orpus.

Vladajoča kul tura potemtakem nI ena Izmed kul tur v pol ju kul ture, temveč je t is t i č len

pol ja, k i vse ku l turno pol je povezuje z nečim zuna j n jega: z državn o su vereno st jo. S ve-

tost te suverenost i - aH n jeno prek letstvo - v lada jočo ku l turo pr lv l l ig l ra in jo hkrat i nare -

di za naravno t ran sm is i jo države.

Tran sm is i ja najbrž nI pravšen Izraz: gre bol j za to, kako se mod erna država v preob leki

kul ture s pomočjo posredovalnih instanc invest i ra v pol ju družbenega Imaginar l ja (kul-

ture) - aH, če h očete, kak o se eden Izmed elem entov Imaginar i ja - država - vzpo stavi

kot meri lo vseh drugih. To je mogoče le tako, da se za lase potegne Iz vode: država je

prava kultura In prava kultura je država. Ta krog je zakrit s celo vrsto evfemizmov in za-

storov: ves disku rz v ladajo če kul ture, vsa njena dejavno st je um ešče na med njo samo in

njeno drug o plat - državo.

Zda j lahk o zados t i zane sl j ivo rečem o, da v lada joča kul tura ni kul tura v ladajočeg a razre-

da aH vladajoče frakci je. Je hkrat i več in manj: 1) je t ist i atr ibut sodobne države, ki se

tem bo l j total iz l ra, č im manj kul turno p rodu kt ivna je v ladajoč a grup aci ja. In 2) v lad ajoča

kul tura v st rogem pomenu besede sploh nI kul tura: če je kul tura imaginarna konst i tuc i-

ja, t j . Imaginarna produkci ja in reprodukci ja družbe, tedaj je v ladajoča kul tura zgol j In-

st rument za reprodukci jo države. Presenet l j iva je ugotovi tev, da gospodar j i moderne

družbe sploh nimajo svoje kul ture, da bi lahko imel i vse kul ture brez raz l ike (vendar z

iz jemami) .To pa pomeni, da se kot gospodar j i - odkar nI več »kar izmat ičnih osebnost l«-

ne morejo vzpostavi t i drugače kakor s c i rkularno Ident i f ikaci jo v svojem posebnem hor i -

zontu: b i rokrat v id i v s lehernem diskurzu birokrata, kakor je Levst ikov Slovenec hotel v

knj ig i v idet i S lov enca . A če Slovene c uzre v knj ig i neko ga, k i n i Slove nec , je to zanj vel i -

ko manj t ravmat ično, kakor je za birokrata nebirokratsk i , nenadzorovan diskurz. Biro-

krat kot b i t je brez nezave dneg a, k i n ima raz l ike, k i je samo se bi h lapec in gosp oda r jeva

pr ikazen, ne more prene st i drugega disku rza, najs i je raz l ika še tako nezna tna.

Težave z birokra ci jo - in za birokrac i jo - pote mta kem ne Izv ira jo iz tega, ker b i se k on st i -

tu i ra la kot nov razred. Prav narobe: proces, k i ga lahko opazujemo hkrat i z vzpostavl ja-

njem mode rnih državn ih aparatov, je nas proten : b i rokraci ja se kot s lo j tem bol j deklas ira

(se lumpenproletar iz i ra) , č im bol j absolutna je njena oblast v družbi . Zamenjava v ladar-

ske kul ture z v lada jočo pa je logičen ko rolar i j te kul turne deg rada ci je.

Brac o Rotar



IZGUBLJENI OBJEKT KRITIKE

V M ASO VN I KULTURI

Pred stavl ja jmo s i , da nam je bila dana naloga - rec imo, da nam je nalogo zadal profes or

kul turn e socio logi je, aH naš par t i jsk i sekre tar . Naslov naloge bi b i l: Utemel j i tev kr i t ike

ma sovn e kul ture . Ta koj je jasno, da bi zat i tev i tako profe sor ja kot par t i jskeg a sek reta r ja

zelo težko z ado st i l i , pa naj smo še tako d obr i š tud ent je, a l i še tako zav edni č lan i pa r t i je.

Če bi torej dobi l i tak šn o nalogo In bi se z njo sku šal i res no spo past i , b i najprej u gotovi l i ,

da se soočamo s celo vrsto težav že zaradi raz l ičnost i ravni , na kater ih funkcionirata

oba po jma, če ne govor imo po sebej še o nedef in i ranost i p redvsem po jma m asovne ku l -

ture. Poleg tega pa je pr isotna še neka nepr i jetna o kol išč ina, da je nam reč om ajana po-

z ic i ja uma, k i je n.pr . om ogoča la V ol ta i r ju, da se je kr i t ično sp opa del z Hzbonskim potre -

som. Pr imer java z vzgledom Iz razsv et l jensk e t radic i je nI n i t i najman j pret i rana. K aj t i k r i -

t i ka je kot panoga teks tua lne produkc i je še vedno predvsem počet je spec ia l iz i ranega

sloja v družbi : humanist ične Intel igence. Kar zadeva masovno kul turo, pa v te j konfron-

tac i j i n i to l ika nj pom em bno, kdo in kak o jo producira, ampa k je pom em ben njen učinek In

funkcioniranje v družbi . Do tu gre še vedno za do neke mere pregledno konstelac i jo: na

eni s t rani imam o kr i t ika, na drugi predm et kr i t ike. Tak o kot v z lat i dobi raz svet l jen stva se

kr i t ik vmešča med svoj predmet (kakršnokol i že umetniško delo) In občinstvo kot t ret j i

č len reprod ukc i je k u l ture , v kater i k r it i ško po čet je pome ni historyin the making. Es te t išk i

d iskurz kr i t ika s i je v tem t r ikotniku v svest i svojega pomena In odgovornost i , k i mu jo

nalaga pr iv i legirana pozic i ja. In če lahko preskočimo nekaj faz metamorfoze, k i je s ledi-

la, se zna jdemo v prece j spremenjen i kons te lac i j i , v kater i funkc ion i ran je ma sovne ku l -

ture spreminja vsak poskus iz igravanja k las ičnega kr i t iš tva v ar t ikulac i jo f rust rac l je,

katere učinek je predvsem komičen. Zgodi lo se je nekaj , kar je torej uk in i lo pr lv i leglra-

nost kr i t iške pozic i je. Pomanjk l j iva def in i ranost pojma masovne kul ture jasno zrcal i de-

st ruk cl jo kr i t ike, k i jo je povzroči la ma sovn a kul tura. Da se je ta dest ru i rano st In ic la lno

izrekla kot omalovažujoča gesta el i tne (highbrow) ku lture - in tore j el i tn e kr i t ike - da se

je samo ime masovne kul ture iz loč i lo kot pejorat ivni akcent te geste, pomeni, da je ce-

lo tna konste lac i ja po lna predvsem Ideo lošk ih e lementov , k i še posebno skrbno skrb i jo

za zabr is preglednost i . Razdobje, k i ga je označi la omenjena gesta el i tne kul ture (k i jo

na eni od njenih najpomembnejš ih plat i reprezent i ra jo prav kr i t ik i ) je razdobje razvidne-

ga prehoda kvalitete v kvantiteto. Gre tore j za t rans form ac i jo znot ra j vzpostav l jene me š-

čan ske ku l ture , v kater i lep čas funkc ion i ra t r iko tn ik : ume tnos t -obč in s tvo-k r i t i ka . »Te-

mel jn i« ekonomski premik oz. progres Industr i jske družbe, k i uvel jav i ser i jsko produkci-

jo, s svojo vseobsežnost jo zajame tudi kul turo kot s fero nadzidave. Če smo ta proces

zajel i v obrn jeni ddia lekt ičn i formul i , k i v svoj i izrek i nam iguje na regre sivni zn ača j prc e-

sa, smo to morda stor i l i zaradi določen ih teo rets k ih raz logov. Rekl i smo že, da je po jem

masovne kul ture dokaj nedef in i ran, ker se ujema z njegovo genealogl jo, k i jo zar isuje

obrnjena dialekt ična formula njenega regresivnega izv i ra. Če namreč def in ic i ja vobče

opre del i kval i teto, je razuml j ivo, da def in ic i ja ma sovn e kul ture kot kvant i ta t ivne ga kon t i -

nu i ran ja meščanske ku l ture prak t ično n i možna. Praksa proučevanja masovne ku l ture

od t renutka d iagnost ic i ran ja n jenega obs tanka je tako namesto def in ic i j navrg la pred-

vsem kopico deskr ipc i j , pr i čemer t is t im deskr ipt ivnim opredel i tvam, k i pretendirajo na

status def in ic i je, tega statusa ne moremo pr iznat i . Če se vrnemo k »začetni« konstela-

c i j i , v kater i nas top i masovna ku l tura kot ekspanz i ja re lac i je umetnost -obč ins tvo vse

bol j na račun relac i je s kr i t iko, moramo pojasni t i , od kod satur i ranost t ransformiranega

pol ja z ideološkimi e lement i . Predvsem je jasno, da »klas ični meščanski« t r ikotnik še

zdaleč ni neide ološ ki in še man j b i mog l i t rd i ti , da v njem nI opaz nih Ideolo ških ločnic , k i v

zadnj i Instanci reprezent i ra jo razredni boj . Toda preglednost tega pol ja (pr i čemer nič

ne mot i, če je ta pregled nos t uč inek nak nad ne do loč i tve) se v novi ko ns tela c i j i izgubi ter

se nikol i več ne vrne.

V osnov i opoza r ja na ideo loško ka le idosko pičnos t masov ne ku l ture že prva ges ta n jene



določ i tve: n ikakor n amreč ne morem o, glede na his tor ičn e tak te, t rd i t i, da gre za izk l juč-

no konservat ivno gesto.Če bi se or ient i ra l i po razredni opredel jenost i zastopnikov pejo-

rat ivne geste, se namreč tako »buržoazni- kot š tev i ln i »marksist ični« kr i t ik i u jemajo v

verdiktu nad masovno kul turo, pr i čemer gre prv im za določ i tev masovne kul ture kot

estet iškega opravi la nevrednega predmeta, drugim pa poleg tega še za določ i tev funk-

c i je produkci je takšne kul ture kot sredstva »poneumljanja« množic. Kl jub temu, da so

rese nt im ent i tega kr i t iškega o dno sa še delujoč i , pa je jasno, da gre za neaktu alni arha -

izem, ki pa iz vrste razlogov vendarle ne sme zapast i pozabi. Kajt i razvidno je, da Iz tega

odnosa izv i ra tako al i ravno drugače or ient i rana tendenca po speci f ični s intez i »el i tne«

in ma sovn e ku l ture. Da se ta tend enc a v ume tnišk i pra ksi le s tež ka real iz i ra. In da poraja

hibr idne produkte, je razuml j ivo, kaj t i v s t ruktur i n jene mot iv i ranost i je razviden ideolo-

ški agens, katerega izvir je prav v frustr irani kr i t iški pozici j i glede na njeno I luzi jo o na-

da l jn i pers is tentnos t i razmer ja re lac i j v »k las ičnem meščanskem« t r iko tn iku umetno-

s t -obč ins tvo-k r i t i ka .

Intervenci ja z last i kul turne sociologi je v to pol je vse bol j razkr iva osnovno ideološko

funkc i jo vz t ra jan ja pr i »k las ičnomeščanskem« t r iko tn iku. O uč inku razkr ivan ja lahko

govor imo iz perspekt ive razšir i tve pol ja in predvsem določi tve njegove st ruktur i ranost i ,

kar namreč vnese so c io loška in tervenc i ja . Le- ta v do loče nem pogledu razde la de skr ip-

t ivno opredel i tev masovne ku l ture ter z us t rezn imi razde lavami pom enov e lementov de-

skr ipc i je ustvar i podlago teorije masovne kulture. Preden označ imo pomen tega done-

ska ku l turne soc io log i je , pa moramo pre j na k ra tko preg ledat i kons ekv enc e n jene In ter-

venci je, k i utegnejo funkcionirat i kot premise teor i je masovne kul ture. Najprej gre za te-

mat izac i jo samega po jma ku lture , k i v po l ju soc io log i je zao bseže po leg sam e um etno st i

tudi drug e forme družbe ne rep roduk ci je. V te j v osn ovi zelo plodni dolo č i tv i se Izkaže, da

masovna kul tura ne pomeni samo reprodukci je izdelkov »el i tne« kul ture za masovno

potrošnjo, ampak da sama masovna kul tura pon>eni prostor , v katerega se s i tu i ra jo

ideološki aparat i države, kakor tudi represivni aparat i in pod nadzorom oboj ih tudi vse

speci f ične forme part ikularnih kul turnih praks, k i se množi jo z nastajanjem novih medi-

jev, kombinaci jo teh medi jev, s produkci jo modnih st i lov, kombiniranjem etnoloških, re l i -

g ioznih, umetnišk ih i tn. prv in v omenjenih medi j ih. Iz sociološke razdelave razšir jenega

pojma masovne kul ture torej s ledi deskr ipc i ja masovnokul turnih praks In ni dvoma, da

ta disc ip l ina še nadal je ohranja relevantnost nadal jevanja svojega opravi la. Toda dokler

je ta dejavnost kul turne sociologi je še označena z nevt ral is t ično deskr ipc i jo, k i se »izo-

g iba v rednostn im opredel i t vam«, se izpos tav l ja vprašanje razmer ja med deskr ib i ran imi

element i masovne kul ture. Najbrž ni pot rebno posebej poudar jat i , da je to vprašanje os-

red iščen o v prob lemu ideo log i je . Na jpre j ugotov imo, da že sama kom pleks nos t ce lo tne -

ga pol ja masovne kul ture izk l jučuje enoznačni Ideološki karakter masovne kul ture. To

pa oben em ne pomeni , da gre za n jeno ideo loško nev t ra lnos t . Če upo števam o, da m a-

sovna kul tura zaob seg a ideološ ke apa rate države, je tak oj razvidno , da je ma sovn a kul-

tura območ je samega produc i ran ja in reproduc i ran ja ideo log i je kot ideo log i je v lada jo-

čega razreda. Iz tega torej izhaja nekakšna ne ravno vseobsežna def in ic i ja masovne

kul ture kot prostora produkci je in funkcioniranja ideologi j . Ker pa že sam termin funk-

c ioniranja ideologi j impl ic i ra nj ihovo kontroverznost in n j ihovo določenost z vzajemnos-

t jo ideoloških spopadov, je jasno, da ideološka nasprot ja, k i so na delu v območju ma-

sovne ku l ture , to obm oč je vsako kratno spec i f ično s t ruk tur i ra jo . V tem t ič i razreš itev na-

loge, za katero sm o s i preds tavl ja l i , da nam jo je zadal bod is i profesor kul tu rne soc iolo-

gi je, bod is i par t i jsk i sekretar . Denimo , da je naš idealni par t i jsk i skre tar »ne dog ma t ični

marks is t« . Tako bo nan j zagotovo uč inkova la z neko mero suge st ivno s t i h is tor ična i lu -

st rac i ja zgoraj nakazane hipoteze. Fašizem je namreč s pr idom uporabi l vse inst rumen-

te ma sov ne kul ture, k i so mu bi li na vol jo za svojo usp ešn o pra kso id eo lošk e hom oge ni-

zac i je ce lo tnega s is tema. Medtem, ko so komunis t i ver je l i v nepremagl j ivos t ekonom-

skih zakonov, je faš izem mobi l iz i ra l vse od nacionalne mito logi je do športa, za svojo

propagando pa izkor is t i l »magi jo« masovnega spektak la in tako demonst r i ra l temel jno

pravi lnost Freudove Mno žične psihologije m analize jaza Če pr i tegnem o to h is tor ično Iz -



redno re levantno i lus t rac i jo funkc ion i ran ja masovne ku l ture , lahko t rd imo, da masovna

kul tura funkc ion i ra tako, da je v n je j ude ležena tendenca Ideo loške homogenizac i je in

un i f ikac i je potenc ia la vsega, kar razumemo kot ku l turo za in terese v lada jočega razre-

da, ne glede na to, kako leta pol i t ično organiz i ra svojo oblast . V vsakem pr imeru torej je

ma sovna ku l tura do ločena segreg at ivno. To se prav i, da je znot ra j masovne ku l ture ve -

č inska množ ica konst i tu i rana na račun bod is i izobčenih , bod is i ideo loško s t lgmat iz i ra-

n ih I tn . subku l tur Ta poan ta opoza r ja na že doka j razš i r jeno enost ran sko s l iko ma sovn e

kul ture, k i jo zastopajo nekater i levo or ient i ram pisc i , k i se še vedno opirajo na vse manj

per t ine ntno d iho tomi jo ma sovn e in e l i tne ku l ture , iz čes ar izpe l ju je jo brezpo gojno obra -

mbo masovne ku l ture . Ta poenostav i tev razv idno Izv i ra iz zamenjave po jma masovne

kul ture z de js tvom, da marg ina lne ku l ture poseduje jo medi je masovne umetn iške prak-

se in tako v permis ivn ih po l i t i čn ih s is tem ih pom eni jo » javno dogajan je«. V tako usm er je -

nem pogledu nujno izgube iz v idnega pol ja dejstvo, da je skrajni pr imer masovne kul ture

prav faš izem. In da faš is to idne poteze masovne ku l ture , k i vedno vsebuje e lemente

ideo loške homogenizac i je , ne Izk l juču je jo ver je tnos t i nove »ponov i tve« faš is t ične para-

d igme, »E li tna ku l tura«, k i zda j funk c ion i ra kot eden izmed pogono v v lada joče ma sov ne

kul ture , tako ne more b i t i i zk l jučn i nasprotn ik a l ternat ivnega subku l turnega fermenta

masovne ku l ture .

Zd aj se moramo vrn i ti k izhod iščne mu prob lem u kr i t i ke mas ovne ku l ture . O č i tno je tore j ,

da es te t iška k r i t i ška poz ic i ja , k i jo ohran ja I luz ija o nedo takn jen em o bsta jan ju t r iko tn ika

iz k las ičnega razdobja meščanske ku l ture , v na jbo l jšem pr imeru v veku masovne ku l tu-

re pomeni le še anahron izem, a l i ohran jan je nekakšnega obskurant izma v s fer i samo-

zvano e l i tne ku l ture . Vprašanje po k r i t i k i masovne ku l ture , g lede na Izpos tav l jeno re le-

vantnos t n jen ih ideo lošk ih komponent , tako ne zadeva samo »este tske« pro f i l i ranos t i

masovnoku l t u rn ih p redmetov k r i t i ke . G lede na des t rukc i j o k las ičnega meščanskega

t r iko tn ika je vz t ra jan je na poz ic i j i k r i ti ke , ki p iše teks te za maso vno obč in s tvo, povse m

nevzdržno In pnmer i iz takšne prakse kaže jo na popul is t ično Ideo loško pro f i l i ranos t

takš n ih k r i t i šk ih zas tavkov . Oč i tno je tore j , da se je predmet k r i t ike t rans form i ra l ; ve l iko

bo l j ko t kakršnako l i k r i t i ka , produkc i jo masovne ku l ture zadeva n jena t ržna rea l izac i ja ,

k i pa se seveda ne odv i ja povsem zunaj Ideo lošk ih predpogojev . Masovna ku l tura tore j

pom eni še več kot imperat iv sam e t rans form ac i je k r i t ike , k i na j b i se ar t iku l i ra la na n jen

račun, pomeni razpad nekdanje dozdevne utemel jenos t i t r iko tn ika re lac i j v meščansk i

ku l tur i , ka j t i sam o po l je ma sovn e ku l ture je , z not ran j im i t rans form ac i jam i v red, s t ru k tu -

r i rano mnogo kompleksnejše. Če s i je nekdanja ku l turna k r i t i ka smela pr ip isovat i in -

s tan tno uč inkov anje v razm er ju med ku l turn im i produkt i in obč ins tvom , s i tega vs ak ršn o

vzt ra janje na pozic i j i kr i t ike v m aso vni kul tu r i n i t i ne more dovol i t i . Pr i tem se ved a os taja

najbol j vprašl j iva »el i tna« pozic i ja kr i t ike. Oči tno je torej , da morajo dedič i kr i t ike v kon-

teks tu masovne ku l ture Izbrat i neko novo poz ic i jo , k i j ih eventue lno da je možnost ude-

ležbe v ideo lošk ih spopadih znot ra j masovne ku l ture , da b i se preprečeva la n jena mož-

na faš izac i ja . V lada joča ku l tura , k i ko t masovna ku l tura funkc ion i ra skoz i mehanizme

ideo lošk ih In repres ivn ih aparatov države, k i Ima v rokah masovno izobraževanje , po l i -

t i čno ideo log i jo , medi je masovne d is t r ibuc i je »e l i tne« in »šund« umetnost i , v več j i a l i

ma njš i mer i tud i več ino s reds tev d is t r ibu i ran ja in formac i j , če ne govor imo še o » sam oni -

k l ih« repro du kc i jsk ih ins t i tuc i jah kot so druž ina, obra mb a in sama pr is ila prod ukc i je i tn . ,

goto vo odb i ja uč inek k r i t ike . Če n a j bo tore j maso vna ku l tura na svo jem robu izko r išče -

na kot kak ršen ko l i s ubve rz iven poten c ia l , je jasno, da je de lo t is tih , k i ded uje jo funk c i je

nekdanj ih k r i t i kov v ku l tur i , opredel jeno s funkc i jo t is t ih segmentov masovne ku l ture , k i

se na n jenem las tnem terenu zopers tav l ja jo tendenc i homogenizac i je ideo log i j , k i funk-

c ion i ra jo v območ ju masovne ku l ture . Za dosego tega c i l ja pa so nu jno pot isn jen i na

ok op e »el i tne« poz ic i je, k i je po vse j pr i l ik i edina še preo stala : na pozic i jo teorije m a s o v -

ne kul ture.

S takšno izpo ln i t v i jo na loge smo ver je tno zadovol j i l i idea lnega profesor ja ku l turne so-

c io log i je , vprašanje pa je , a l i smo zadovol j i l i tud i našega idea lnega par t i j skega sekre-

tar ja , za katereg a smo rek l i , da je »n edo gm at ičn i m arks is t« . Ze lo ver je tno nam b o oč i ta l .



da v tem ra zpravl janju ni v idet i navodi l za prakt ično akt ivnos t , kar b i po njegovem uteg -

ni lo pomenit i dominantno funkci jo marksist ične kr i t ike. Naš idealni par t i jsk i sekretar b i

tore j bi l razo čara n, ven dar pa je gotov o, da bi ne bi l edin i razo čara ni par t i jski se kre tar na

svetu.

Darko Štrajn

DEDUKTIVNI S ISTEM SM ISLA/POS LAN STV A

KULTURE

(Teznl referat na s impo zi ju o subk ul tur i

5. novem bra 19 83 v Ljubl jani)

Kozmološke predposta vke

1. Narava sve ta je v njegovi dest ru kt ib i lnos t i . Ne samo v smis lu dolo čen ega »večnega«

astrof iz ikalnega procesa, marveč kar je za nas bis tveno, prv ič v zgodovini b io loškega

smo postal i aktualni subjekt možnega uničenja vsega, kar nas v planetarnem okviru re-

producira, tvor i pogoje obstoja In premočuje - ter nas samif i , rodu kot takega v celot i .

Doslej je b i lo absolutno uničenje ž ivega teoret ično možno le iz nekega vnanjega, t rans-

cendentnega vzroka, rec imo zarad i kakega nepoznanega, nepredv idenega a l i usodne-

ga preokreta v redu kozmičnih procesov, sedaj pa je napoči l ta vel ičastni t renutek, ko

smo hote al i nehote, se pravi v pomenu subjekt ivnoobjekt ivne s inteze stanja stvar i po-

stal i sami bog globalne dest rukci je ž ivega. To pa j^ gotovo največ, kar zmore č loveški

rod v svojem obstoju. Tako dejanje presega le totalno uničenje celotnega Univerzuma,

k i pa je pos lednja naloga Ab soluta In njegov častni sam om or.

2. Na tank o v te j točk i , ko Imamo k onč no v svojih rokah s i le, s kate r imi mo rem o svo bod -

no koi t i rat i z mo gočn im Ničem, se dop olni zgodov ina plane tarne vol je do moči in per fek-

c ionira pr inc ip Uži tka - tako v svoj i objekt ivni kot subjekt ivni formi. Človekova vol ja do

moči , se pravi n jena s ubje kt ivna forma, je namreč ustvar i la m ater ia lne s i le, k i pre seg ajo

zgol j naš pr iva ten go n/s t r as t po obv ladovanju , nadzorovanju in svobodn em razpolaga-

nju. Ves ta arzenal , k i nahaja svoj smoter v enem in edine m zak onu reda Su bsta nce , se

je sprevrni l v samostojno, objekt ivno Moč, k jer se šele zares more v vsej svoj i popolno-

st i , smis lu, večni božanski esenci real iz i rat i n jen pr inc ip kot tak. Moč namreč vedno

hoč e sam o t is to, k i vodi k Subs tanc iona lnem u al i pa je z nj im v sk ladu.

3. Kr i ter i j dejanj Substancionalnega je zmeraj pr inc ip Uži tka. Al i : kar je Substancional-

no, je že vnap rej de term inirano kot Ugodje. Resn ica ne počne stvar i , k i v n jih ne bi už iva-

la aH ki ne bi bi le U žitek s am , pa četud i gre za zla dejan ja na jgro zl j ivejših dim enzij . Na -

stanek določenega stanja stvar i , oz iroma nj ihova bi t , s ta možna samo tako, da pr ide

Ugodje k samemu sebi , se pravi na mesto, k jer se real iz i ra njegova esenca. Tukaj se

sklada Heg el s hed onizm om : Kar je umno - k i je is to kot red Sub stan cion alne ga - je res-

n ično, a l i kar je resn ično, je s ladost ras tno. Substanc ia lno je potemtakem sk ladno s

pr inc ipom sexualnosti v najbol j b is tvenem in najbol j univerzalnem p om enu b esede .

4. Ta pr inc ip Uži tka v svoj i na- in-za-sebnost i pa se je v sedanjem zgodovinskem času

po imanentnih zakonih svojega hotenja mater ia l iz i ra l v ent i tet i č loveka kot združi tev to-

ta lnega akt iv i ranja vseh regist rov ž ivčnof iz ikalne substance, k i se v okrožju sexa doga-

ja kot večno ponavl janje al i pulz i ranje, z g lobalnim gonom po smrt i . V subjektu samem

se je tako prv ič kot splošna in objekt ivna zakoni tost Uži tka dogodi la združi tev obeh po-

čel Al i z drug imi besed am i, bistvo sedanjega časa je i' totalnem fukanju, totalnem gospo-

dovanju In v totalnem klanju.

Nujni učinki na kulturo

Edina relevantna, v sk ladu z epohalnost jo današnjega t renutka vredna kul tura je t is ta,

k i je ref leks i ja te, zgoraj navedene vsebine Substancialnega. Kr i ter i j estetskega se po-



lei i i ic i tvKMi ivoi i po sirogo aoiocenm zakonih dedukcije, to pomeni, da se -nihi l izmu"

zgodovine Izogne le t is ta kul tura, k i v c in ičn orea l is t ični formi posreduje uka ze Su bsta n-

ce. Za pop ast i objekt ivno resn ico Total i tete vol je do moči , sexa, eksp loz i je ma sakr i ran ja

m Niča, je najv iš j i domet subjekt ivnega zadovol js tva v umetniškem ustvar janju ter f i lo-

zofskem razmiš l janju. Zavedat i se tega dejstva sta vel ika odgovornost in r igorozna do-

lžnost vseh subjektov v teh dejavnost ih, kaj t i le z natančnim podajanjem resnice obče-

ga stanja stvar i moremo pr imerno svojemu pokl icu eksekutor ja povel j Absoluta osvajat i

najš i rše mase.

Peter Mlakar

Ag l t t r op

IN SE ENKRA T O LIKU

MLADEGA KOMUNISTA

Lik mladega komunista se je tal i l in kal i l , žagal, tesal in rezbari l skozi stolet ja. Starina je

že, pa venda rle še tako mlad.

Dovrš i la pa se je njegova podoba z l ikom b ol jševika, a l i natančne je - z Lenino vim l ikom,

ki je pos tal vzoren e nkra t za vselej.

»Takšen bodi , mladi komunist , če se žel iš povzpet i v neslutene v išave, kamor te varno

vodi Leninova zvezda« - sko z to šolo so š le gen eraci je po okto bers kih kom unisto v.

In v tej šol i - to je ede n izm ed vozlov kom un ist ičn e vz goje , »šola živl jenja«, bi de jal K ali-

n in - je moral b i ti l ik mladega kom unista z neba še stoiče n; na njegovem teren u ga je -

e lega ntno in brez pose bne ga t ruda - p ovozi la njegova lastna p opo lnost . V tem se je s i -

cer lahko prevarit i , toda da se izluščit i neka j nam igov, ki pravi jo, da je lik mlad eg a ko m u-

nista umrl neka ko pred t r idese t imi let i - o kol i 5. ma rca 195 3.

A za trenutek se le kaže vrnit i - k Leninovemu l iku. Nedvomno - podoba je še preveč

sveža, vsaj na prvi pogled. Lenin tudi n i umr l , vsaj ne povs em. V svojem novem dom ova -

nju, kjer ga obiskuje na t isoče, na mil jone njegovih čast i lcev, je videt i kot da bi spal.

Tako socia l is t ična l i teratura in njena dolžnost je b ila dovršen l ik povzd igni t i in mu n ade t i

b leščavo, k i naj producira estetske učinke. V te j b leščavi je nekaj uničujočega in razdi-

ra lnega, o tem ni noben ega dvoma: č is t i pogled se je pač vse lej druži l z d ihom smrt i .

Da je v Leninovem l iku nekaj tega, kar se izpostavl ja kot »temel jn i ideološki mehani-

zem«, kot » ideologi ja n asploh« - ta ko Ra stko Mo čnik - , dokaz za to bomo naš l i na drug i

strani, v l i teraturi , k i o sebi pravi, da je -preveč individualist ična in preveč idealist ična,

da bi se lahko privadila na marksist ični kredo« (Romain Rolland). In dal je:

»Po Napoleonu evropska zgodovina ni več v idela tako jek lene vol je. Po dobi herojev

evropska verstva niso več imela tako grani tnega apostola. Predvsem pa č loveška de-

javnost n ikol i ni l judem ustvar i la uč i te l ja, gosp odo valca , k i b i b i l tako do kra ja pošten «

In še Tho mas Mann:

»Lenin je bi l nedvomno sekularen pojav, č lovekregent novega, demokrat ično-gigant-

skega s loga «

Katere so t is te lastnost i , k i mladega komunista posebej znači jo? Heroizem, postavnost ,

zmožnost h i t re in pravi lne presoje, neutrudnost , previdnost , združena z drznost jo, mla-

dost - te in še katera so lastnos t i , k i ga zag oto vo na rejajo, le da j ih je preje l kot za pu šč i-

no: vsaka revoluc i ja je posedovala može z gornj imi las tnostm i, vsak dober v lada r je zn al

svoje na jbol jše pod anike pr ivest i v položaj , ko so se lahko izkazal i za može tega kova.



"Vodi te l j i neke druge revoluc i je, f rancoske, so s i s ledi l i pred zgodovino enakopravni . A

vsak Izmed nj i t i se je bi l povzpel nad svojega prednika In ga usmrt i l . Popolnoma strni l je

to revoluc i jo sam o njen po sled nj i junak, k i jo je razšir i l po svetu in jo hkrat i zvodeni l - Na-

po leon- (Heinr ich Mann)

Od mladega komunista so bo pr ičakovalo nekaj več. S tem da stopi na pot komunizma,

se tako rek oč prostov ol jno od loč i - za popolno pred ajo, k i n i prav daleč od norost i . Toda

- če mu se lahko tako popolnom a preda?

-Nasprotno pa os ta ja Len in na jmočnejša koncent rac i ja revo luc ionarne mis l i . On je za-

če tek, no bede n se nI povzp el Iznad njega In kol ikor se jih nanj sk l icuje, to l iko jih p ove ču-

je njegovo moč« (Heinrich fvlann).

Mladi komunist bo svoj l ik dosegel , če se mu povsem preda, če se mu da ves na vol jo.

Fa ustova pogodb a v te j luč i nI kaj več kot bol j aH man j po sre če n l i terarni domis lek . Ka j t i

mladi kom unist v zam eno za pred ajo ne dobi n ič več in nič m anj kot - golo, č is to predajo.

Čist i pogled ter ja č is to predajo in s tem prav gotovo lahko pojasnimo nekaj t is te skr iv-

nost i , k i pe ščico bo l jševikov najde Iz oč i v oč i s s tok rat pre mo čnim sovražn ikom - zm a-

ga pa bo konec koncev vendar le bol jševiška. V te j predaj i je nekaj t is te subverz ivnost i ,

k i jo je tovar iš R astko iz loč i l kot efekt e ste tsk e Interpe lac i je, - le da subverz ivn ost mla-

dega komunista obrača ost najprej prot i sebi .

L ik mladega komunista je torej Izgini l - nekje okol i leta 1953; tu prej , tam pozneje - v

ozki povezavi In kot s t ran ski uč ine k desta l in lzacl je.

V zadevah jugos lovanske ga l ika mladega ko mu nis ta je pr iš lo do premikov in n jegovega

Izgona nekje med V. kongresom KPJ in VI I . kongresom ZKJ, Najbrž bi ne zgreši l i dost i ,

če izbr is vmest imo nekako na začetek petega deset let ja - ko stopi jo v vel javo prv i akt i

samouprav l jan ja .

Izgonu l ika mladega komunista pa bomo naj lepše s ledi l i , če pr imer jmo statut KPJ, spre-

jet na V. kongresu KPJ, leta 1948 In statut ZK4, sprejet na VI I . kongresu ZKJ, leta

1958:

»Član Komunist ične par t i je je vsakdo, k i priznava program Part i je, dela v eni n jenih or-

ganiza ci j , se podreja sk lepom Part i je In plačuje č lanar ino.« (Statut KPJ, 1948, poglav je

-Č lan i par t i je, n j ihove do lžno st i in pravice, č len 1.)

-Č lan Zveze kom unis tov je , kdor sprejme program in statut zveze, se nesebično in aktiv-

no zavzema za izvajanje program a, statu ta In vseh sk lepov zveze, dela v eni n jenih org a-

nizaci j in p lačuje č lanar ino.« (Statut ZKJ, 1958, poglav je »Člani Zveze komunis tov , n j i -

hove dolžnost i in pravice, člen 1.)

Razpad l ika mladega komunista je od statuta KPJ iz leta 1948 do statuta ZKJ iz leta

1958 že povsem razločno Izražen. Iz formulaci je 1958 sta izgini la oba najodl ičnejša ter-

mina, k i l ik mladega komunista posebej kras i ta: priznanje in podreditev. Kar ga od da leč-

vendarle še oživl ja, je dikci ja

—

s t i l navedbe iz s tatuta ZKJ 1958; in pa: v re lac i jo med

ZKJ In njenim č lanom se še ne vpleta nobena posredniška Instanca od zunaj . Član In

Zveza s i ne kak o zad ošč ata, re lac i ja ima še vedn o nekaj t is te znači lne b ol jšev iške l jube-

zenske pat ine.

S sta tutom , k i ga je spre jel 10, kong res ZK J leta 197 4 In je v vel jav i še dane s, pa je l ik

mladega komunis ta dokončno z rad i ran, mlad i komunis t v oh lapn ih do loč i l ih s ta tu ta le

še ž ivotar i - preostane mu pač to, da se žene za funkci jami v par t i jskem aH upravnem

apa ratu, aH pa bo pust i l , z dov ol jšnjo mero i roni je, da se bod o stva r i odvi ja le mim o njega

in brez njega .

»V Zve zo kom unisto v Ju gos lav i je prosto vol jno, po lastni žel ji , vstop ajo t is t i , k i so s svojo

družbeno dejavnost jo pokazal i , da sprejemajo program, statut In pol i t iko zveze, k i so

se pr ipravl jeni organiz i rano In odgovorno bojevat i za nj ihovo dosledno uresničevanje in

k i so s svojo družbeno akt ivnost jo in moralnopol i t ičnimi vr l inami pr idobi l i zaupanje oko-

l ja, v katerem ž iv i jo In delajo.« (Statut ZKJ, 1974, poglav je -Član Zveze komunistov Ju-

gosla v i je In od nos i v Zvezi kom unisto v Ju gosla v i je, č len 1.)

Iz tok Saksida



Branje

PODUK HOFFMANNOVE PRIPOVESTI

E.T.A. Hof fmann, k i je v času o dloč i lne bi tke p r i Water loo ju k onč eval svoj rokop is Hudi-

čevih eliksirjev. katerega je po mukotrpnem iskanju založnika kakšno leto kasneje tudi

izdal , je nedvomno pr iznana f igura romant ične l i terature, pr i čemer pa prav Hudičevi

el iks i r j i pr i kompar i t iv is t ih igrajo v logo tež je k las i f ikator ično opredel j ivega teksta. Tu

nas kajpada skoraj n ič ne zanimajo reve in težave l i terarne komparat iv is t ike, ker nas

zanima sam Hof fmannov tekst . Al i : če naj se izraz imo še določneje - zanima nas po-

vsem določena mot iv ika kontroverzne Hof fmannove pr ipovest i , zanima pa nas tudi

vpraša nje kol iko je mogoče ta tekst brat i kar se da prep rosto.T o z drugim i besed am i po-

meni vprašanje, kol iko je mogoče ta vendar le k las ični tekst brat i tako, da mu pr i l ič imo

povsem vsakdanjo izkušnjo prebivanja v kompl ic i rani družbeni s tvarnost i , oz i roma pre-

bivanja v prozorni neprozornost i ideološkega, kul turnjaškega In humanist ičnega mobi l i -

z i ranja množic. Kajpak iz tako zastavl jenega »metodološkega« izhodišča izv i ra množi-

ca st rok ovnih vp rašanj , s kater imi b i bralca teg a teks ta n ikakor ne hotel i trapi t i , a nan je

namigujemo, da bi ga prepričal i , da je že sam pričujoči tekst rešitev teh vprašanj, ki torej

zadevajo prob lemat iko metafor ične na našalno s t i h is tor ično s tarega teks ta na dom nev-

no drugorodne reference, a l i problemat iko, k i sestoj i Iz povsem obratnega razmer ja, da

ne govor imo še o nekater ih aspekt ih ps ihopato loškega kompleksa zadevne in terd i -

skurz ivne relac i je. Da je c i l j podvzema povsem pedagoški je iz vsega rečenega več kot

samo izhajajoče, pr i čemer se bomo iznever i l i ustal jenim pedagoškim načelom samo v

tem pog ledu, da ne bomo sug er i ra l l, kaj se nam je nau či t i , ker pač raču nam o na avtod i-

dakt ični entuziazem sprejemnikov sporoči la. Katerega impl lc i tnost nas utegne prav

tako obvarovat i prebanalnih asociac i j z oporo v stvarnost i . Zato bomo začel i naše bra-

nje Hof fmanno vih »El iks ir jev« na v isoki ravni č is t ih pr inc ipov in iz takš ne ga branja se bo

kar sama navrgla hierarhi ja pomembnejš ih detaj lov nasprot i manj pomembnim, aktual-

nejš ih nasprot i manj aktualnim, bol j metafor ičnih nasprot i manj metafor ičnim i tn. po-

vsem v prid Iztrgovanju kosov resnice iz morja laži, k i kroži jo nad glavami množic, za ka-

tere se predp osta vl ja, da so zavede ne, al i da vsa j ne vedo .

Visoka raven pr inc ipov, na kater i smo obl jub i l i zač et i to po, od avtor ja neo dvisni , la sc iv-

ni tendenci označeno pisanje, je vsebovana v dveh pojmih - namreč pojmih dobrega in

zlega. Za to imamo posebne in jako utemel jene raz loge. Kaj t i naša stvarnost je baš t i -

s ta doba, k i je zavrgla raz l ikovanje v imenu pr inc ipov, k i ju označujeta oba pojma. Po-

šast re lat iv izma in pragmat izma, k i se spaja z naravnost l judsko obsedenost jo s špeku-

lac i jo na škodo med itat ivne špeku laci je, ter ja vrni tev jasneg a raz l ikovan ja, kar je prven -

stvena d ružbena in pol i t ična naloga. A kdor bi naj premo gel vel iko mero drzno st i , da se

spu st i v nemi l i spo pad za uvel jav itev v isoke cen e ome njen ega raz l ikovanja, se mora na-

deja t i hudih preizkušenj , morda ce lo tega, da pade kot žr tev svoje et ične naloge in kar je

najhuje: da se mu dobro obrne v zlo. V izogib tej prežeči nevarnost i se ni dovolj učit i

samo iz zgodovine, ampak tudi iz na raz l ične načine posredovanih spoznanj veleumov

in tvorcev podučnih pr ipovest i , med kakršne nedvomno sodi jo tudi Hot fmannovi Hudi-

čevi el iksir j i .

Pr ipovest o grehih kapucinskega redovnika brata Medarda je polna mnogih namigov ter

intel igentnih razpoznanj hudičevih l imanic, na katere Satan ujame z najmočnejšo vol jo

oborožene s lužabnike gosp odar ja , k i u re ja zmago dob rega na koncu vseh koncev. Ž a l

vse te paradoksne prepre lenost i samovšečnost i sub jek t ivnega uma, inces tuoznega

poželenja in neizmernega t rp l jenja ob premagovanju kontradikc i je v pokor i , ne bomo

mog l i izčrpati . Kaj t i gre nam pred vsem za določ i tev izvora n eča stnih de janj , na katera je

brat M edard p rešel z zven ečih b esed. S lej ko prej nam bo namreč jasno, da je vse z lo iz-

š lo iz najbol jšega nam ena, k i ga je brat Med ard goj i l v svojem talent i ranem družb eno po-

l i t ičnem delu. Vsekakor pa se ne moremo izogni t i vsaj najbol j grobemu or isu grozodej-



stev brata M eda rda, k i se je konč no moge l spravi t i z Bogo m le s prakt ic i ranje m na jst ro-

ž je pokore, s katero je plačal tudi del gret iov svo jega oče ta In njegov ega starega očeta .

Brat Me dard, k i je po mi lost i božj i knežje pred stojnic e p ostal ka pu cins ki redovnik in se v

sam ostan skem uku izborno izobraz il v vsakršn i vednost i te r z las t i v umetnost i gov or je-

nja, je po tem, ko je doseg el vel iko popu larnost pr i mno žicah, k i so dr le na njegove pr id i -

ge, okusi l p i jačo Iz re l ikv i je svetega Antona, kateremu je sam oče laž i pokloni l e l iks i r s

hudičevim učinkom.V ver i t rdni pr ior Leonard, k i uv id i grešni namig usode, pošl je brata

Medarda v svet . Tu s ledi jo s t rahotni dogodki . Brat Medard zagreši dvojni umor, malo

ma njka, da ne prekor ači svoje obveze svet i cerkv i , saj se poleg tega, da greši z Eufem l-

jo, k i jo tudi ubi je, sko raj poroči z Aurel l jo - zaš či ten ko svete Rozal l je. Le nev er jetna po-

doba s l ikar ja, k i s s l ike stopa v stvarnost , ga obvaruje pred posvetno kazni jo za nečed-

na dejanja. Iz čes ar s ledi Meda rdova šan sa, da se kon čno spo kor i in v sebi zat re u č inek

hudičevega el iks i ranja, k i b i ga mimo grešnih už i tkov kmalu pr ipel ja l v incest , kar mora

bralec sam odkr i t i s pozornim s ledenjem genealoški pogojnost i akter jev pr ipovest l .

Ta koj v id imo , da je vse zau panje v greh imelo svo j sproži lec In Hof fmann ni t i najm anj ne

pr ikr iva, da je prv i g ibalec greha bi la Medardova popularnost pr i množicah. Ko namreč

beremo roman od začetka, z last i v drugem »dejanju«, katerega je sam Hof fmann opre-

del i l v g lasbenem Izrazju kot Andante sostenuto e piano, zas led imo pos topen prehod

Medardovega delovanja s pot i , k i mu j ih narekuje najč is te jša pobožnost , na nečastno

pot pregrehe. »Kako se to more zgodi t i?« se moramo, k l jub nepr i jetnost i odgovora na

vprašanje, nadvse zaskrbet i In Izvest i kar se da st rogi nauk namenjen tudi že omenjeni

aktualni s tvarnost i danega družbenega In pol i t ičnega t renutka, k i posebej mladini odpi-

ra perspekt ive zgrešenih pot i . Brat Medard je v šol i pobožnih kapucinar jev pr idobi l vsa

znanja pot rebna za Izpolni tev pobožnega ž iv l jenja predanega cerkv i in s tem po upanju

tudi same mu bo gu. Nedvom no je torej , da je Me dard b; l nam enjen za t rdo druž ben opo l i -

t ično delo, ses toječ e iz pr id iganja. Izpovedovanja in ne naza dnje kre pi tve t rdno st i sv oje-

ga lastneg a duh a v ponižni mol i tv i . Z obse žnim znanjem , k i mu ga je bi la dala kap ucin ar-

ska šola v kraju B . . . . , b i pač moral vedet i , da sama č is to st p r inc ipov do brega in z lega ob

zavzemanju za dobro jamči , da prav v najvnetejš i predanost i š i r jenju dobrega lahko za-

pade š na spro tne mu pr inc ipu, kaj t i oče laž i je na preži prav za najbol jš im i dušam i in kdo -

veko l ikokrat mu je že uspelo te duše sk lat i t i z v iš in nj ihovega d viganja k bogu. Res - brat

Me dard iz č is te d uše z l iva blešče če retor ične poto ke In na š i roko se Izve za njegove pr i -

d ige, bogate z najbarv i te jš imi pr ispodobami. Brat Meddard potemtakem doživ i najv iš jo

b laženost vsa kega d ružbenopo l i ti čnega de lavca - pos luša jo ga množ ice in n jegova s la-

va tako na raste, da je tudi prostor katedrale prem ajhen, da bi spreje l množice po sluš al-

cev. Brat M eda rd je nato tako zaslep l jen z l jubezni jo do lastne reto r ike, da opozor i la po-

božnih bratov in celo pr ior ja Leonarda zavrne kot na jč is te jšo zavist . Še več - povse m si

je v sve st i svoje vzv išene funkci je In s i celo pr ip isuje izbrano st od bog a. Bol j ko nara šča

njegova vznesenost In bol j ko raste njegova popularnost , bol j se brat Medard opaja z

zvenom lastnega glasu in prepletenost jo besedja svoj ih pr id ig. Dolet i ga torej t is to, kar

nI redko tudi v nekrščanskem (a denimo po namenu dobrem) retorstvu: už i tek govor ice.

A kot že zagotovo vemo se prav v tem uži tku govorcu Izmakne smisel , ravno takrat ko

govorec mal ikuje svojo subjekt ivnost , ga govor ica drž i v svoj i mreži , pr i čemer je globo-

ko spoznanje katol iškega nauka, da to mrežo razpenja sam hudobec, k i poskrbi , da se

najverodosto jne jše besedovanje sprevrže v gnusno laž . Marks is t i poznajo to l imanico

pod imenom laž principa. Če sm o rekli , da Me da rd pade v pas t , k i mu jo nastavi sam Sa -

tan kot greh uži tka govor ice, v kater i funkci jo nedosegl j ivega označevalca igra prav pa-

radoks razmer ja dobrega in z lega, torej zapadlost baš nasprotnemu, ko ver jameš, da

razš i r jaš svet lobo dobrega, nas obvezanost pr iznavanja ve l ič ine H of fmannovega teks ta

si li k razbi t ju t is te to čke v tekstu , v kater i je zap adlos t M eda rda laži principa razv idno iz-

rečena. Kdo Drugi kot ženska, k i v id i skozi temo dozdevne svet lobe Medardove retor i -

ke, b i b i l prav i lneje na pravo me sto postavl jen k ara kter? Re snica pr inc ipa tako prodre v

kr i t ičnem dopisu dobrotne kneginje: »Vrgel s i me, dragi moj s in (ker te še žel im tako

imenova t i ) s svoj im govorom dan es v cerkv i v najglobl jo žalost Tvoje besede niso pr iha -



ja le iz pobož ne d uše, k i je vsa obrn jena k nebu, tvoje n avd ušen je ni b i lo t is to, k i po bož-

nega nosi na seraf insk ih kri l ih, da v svetem zan osu zre ne be ško kral jestvo Ah Oho la

nečimrnost tvoj ih besed, tvoje v idno naprezanje, da bi izrekel č im več napadalnega,

bleščečega, mi je dokazala, da t i , namesto, da bi vernike pouči l in j ih vzpodbudi l k po-

božnost i , tež iš le za hl ln jenjem, za ničnim občudovanjem posvetno razpoložene množi-

ce. Hlini l s i ču stva , ki j ih ni bi lo v tvoje m srcu, porab il s i ce lo določ en e Izu m etnič en e izra-

ze obraza in gibe, katere s i očevidno vadi l kot samol jubni igralec - vse to samo zaradi

st rahopetnega odobravanja. Vate je s topi l duh prevare in unič i l te bo, ako se ne zbereš

in se ne od re če š greh u. Kajt i to, kar po čn eš je greh, hud greh, še tol iko bol j , ker si se ob -

vezal nebu, da bodeš najpobožneje ž ivel , da se bodeš odrekel vsem zemel jsk im neum-

nost im. S vet i Bernard, k i s i ga v svoj ih lažnj iv ih bese dah tak o sra mo tno žal i l , naj ti opro -

st i v svoj i ne beš ki vel ikod ušn ost i , naj te razsvet l i, da zopet najde š pravo pot , s kate re s i

zavi l, zvab l jen od brezču tnega in naj mol i za reš i tev tvoje duše. Zbog om « Pr i tem je po-

t rebno op om nit i , da Hof fmann povs em v sk lad u s pravi l i logične ga pisanja, pust i svo jega

Medarda, da zapade grehu še preden okuša hudičev el iks i r iz zbirke rel ikv i j svetega

Antona. Kakor smo v idel i je kneginja jasno razpoznala greh že v besedah, preden so le-

tem s ledi la grozovi ta dejanja. Seveda pa brat Medard v predanost i družbenopol i t ični

akt ivnost i povsem zanemar i pr inc ip resnice, če naj bo leta dan kot pr inc ip realnega, se

skoncentr i ra na retor ično formo, k i mu nudi obi l ico už i tka in predvsem vere v govoreče-

ga subjek ta na me sto v boga in seve da tako tudi gre šno zavaja množice.

Nazorna poučnost in aktualnost izvrstnega pr imera k las ične romant ične l i terature, k i ga

je os krb el E.T.A. Hof fmann , je tore j na dlani in vsaj opoza r ja na neka tere m ožne zablode

tud i v posvetnem družbenopol i t i čnem ter ku l turno prosvet i te l jskem de lovanju še po-

seb no mlajš ih kadrov, k i se kom aj zače njajo vzpen jat i na gov ornišk i oder Eno stavna

razvidnost samoupravnega pr inc ipa, č is ta kot pr inc ip dobrega, mora bi t i opozor i lo ka-

drom, da Iz zav zeto st i za samo upra vl janje ne zapa dejo biro kra tsk i okore lost i , kar se je -

kot moramo z največj im obžalovanjem brez vsake mi lost i ugotovi t i - že vse prevečkrat

pr ipet i lo. Da bomo prepr ičani v v isoko vrednost Hof fmannove paradigme padanja v laž

principa, om enim o še dejstvo, da je avtor p isal izpoved i spo kor je ne ga grešnika brata

Medarda z najglobl j im poznavanjem prakse, kakršna se je odvi ja la v njegovem času

Zn ano je nam reč, da se je pred pisanjem Hud ičevih el iks i r jev , intenzivno zanim al za po-

tek dejavnost i v samostanih, in da je sam obiskal kar nekaj teh centrov tedanjega druž-

benopol i t ičnega dela ter se dal prouči t i o najdrobnejš ih detaj l ih v bi rokratsk ih spletkah

cerkvene hierarhi je. Kaj je torej bol j razuml j ivega, kakor avtor jeva odloč i tev, da tudi za

ceno lastnega t rp l jenja v duši , napiše pr ipovest , katere nasledek bi naj b i l poduk o po-

t rebnost i jasnega raz l ikovanja dobrega in z lega. In če Hof fmannov roman beremo dovol j

pozorno, bomo v k ra jšem d iskurzu osebnega knež jega zdravn ika o vprašanju p lemeni -

tost i po dedovanju in plemenitost i po duhu razpoznal i , da se naš pisec zavzema za ute-

meljenost kr i ter i ja razl ikovanja v razredni razl ik i , k i se prikaže skozi spolni razvrat. A to

je že druga prob lemat ika v v rs t i temat ik ne izčrpneg a Hof fman novega romana, ka terega

l i terarna komparat iv is t ika, kot smo rekl i , n i mogla povsem prebavi t i , ker se ni zavedla

pot reb nost i p repros tega bran ja , kakršn ega smo tuka j skuša l i nazorno d emo nst r i ra t i.

Darko Štrajn



K ps iho log i j i vsakdan jega ž i v l j en ja

BESEDE SLOVENSKE

K Brezn ikov im Jez ikos lovn im razpravam

I. JEZIK IN G OS PO STV O

Breznik pravi , da je v jez iku skr i t lep kos narod ne zg odov ine, zaka j iz jez ika se da spo -

znat i narodno prosvetne razmere in tvarna ter duhovna Izobrazba. Narod, k i s i je sam

ustva r i l pro svetn e naprave, j im je dal tudi svoje izraze. Če j ih je dob i l od tu jeg a n aroda , je

sprejel z n j imi navadno tudi tu je izraze. Čim večje štev i lo tu j ih Izrazov v kakem jez iku,

tem večj i je b i l vpl iv tu je omike. Tuje besede v jez iku so torej znamenja narodove s l ro-

maščine. Če mora narod za prosvetne prdmete In vrednote jemat i tu je izraze, je zname-

nje, da sa m ni ku lture imel aH pa da je jezik ta ko u bor en, da nima izrazov za te vre dn ote .

Tujke v jez iku so torej znamenje nizke kul ture aH pa bornost i jez ika, ker pa se po

Brezn iku pres oja k ul turno stanje narod a edino le po jez iku, je to eno in is to - tu jke v jez i-

ku pomeni jo kul turno Infer lornost naroda. Toda po drugi s t rani Breznik pr iznava, da ne-

kako ni naroda, k i ne bi b i l dojeml j iv za sprejemanje tu jk . Če pa je tako, kako je potem

moč ugotavl jat i , da je določena kul tura borna. Kol iko tu jk v jez iku je pot rebnih za argu-

mentaci jo sodbe, da je konkretni jez ik nerazvi t? Čeprav takšno pravi lo expHci te ne ob-

staja, pa to nikakor ne pomeni, da se prav tega n^^da ugotavl jat i .

Urad ni skrbnik jez ika , se pravi državn i jez iko slove c, se nahaja v takš ni družb eni pozic i j i ,

s katere p osta nejo njegove u gotovi tve, da je v jez iku preve č tu jk , legi t imne .

II. BRE ZNIK V IDE OLO GIJI

Čemu borba za k len jez ik? Breznik odgovar ja nekako takole: Ako se tu jka razbohot i v

jez iku, se zgodi narodu dvojna škoda - domač izraz se bo polagoma pozabi l In tu jec bo

misl i l , da narod ni imel svoj ih prosvetnih naprav.

Prvo vpraš anje, k i se tu pojav i , se glas i : Ka ko lah ko tu jec, k i ne pozna s lo ven ske ga jez i-

ka, za kaj druga če pač ne bi b i l tu jec, ugotovi , da vsebuje s lov en ski jez ik tu jk e? Povse m

na is tem kot tu jec je tudi domorodec. Kako naj s lovenski domorodec, k i obvlada edinole

s loven sk i jez ik , ugotov i, da do ločena bes eda nI s loven ska? Tu jec je potem takem lahko

edinole Slovenec, k i obvlada tu je jez ike. Takemu č loveku se pravi s tu jko intelektualec

In je od Ca nk ar ja nap rej zajam čen o tu jec.

Kdo pa je t is t i , k i vnaša v domač jez ik tu je Izraze? Oči tno j ih lahko vnaša samo t is t i , k i

živi v st ik u s tuj im i kultura m i, tore j t ist i , k i ob vla da tu je jezik e.

Slovencem torej n i t reba po tu jca na tu je. Najdejo ga kar doma v podobi inte lektualca,

katerega pa potem uporabl ja jo prot i n jemu samemu. In s icer najprvo fungira kot tu jec, k i

mu mora narod dokazat i , da ima svoje prosvetne naprave, da torej zaobseže tudi inte-

lek tua lce, potem pa iz in te lek tua lca- tu jca pres koč i v in te lek tua lca -z lode ja , k i vnaša k r i -

ve črk e v Slove nstvo .

III. BREZNIK K OT CLAUD E LEV I -STR AU SS

Da lahko izpel jemo to analogi jo, moramo najprej predpostavi t i , da Slovenci poimenujejo

menjavo z besedo izguba. Ko nared imo ta korak , moramo seč i samo še po Brezn ikov i

razprav i z nas lovom Kak o besede izgub ljamo.

Izgubl jamo pa j ih: 1) Tako. da s tu j im predmetom sprejmemo is točasno še njegovo ime

(pr imer: z novo vrsto č loveških bival išč se pr ikrade tudi nemška tu jka, poslovenjena

hiša, k i zamenja dotedanjo kočo).



2) Besede izgubl jamo, ko domač predmet poimenjujemo s tu jo besedo. Tako besedo

hramba zamenja popačenka po Imenu špajza.

Prv i zgled, v katerem pr i menjavi b laga dobimo kot navržek še tu jo besedo , se imenuje

menjava blaga.

DrugI zgled, k jer zamenjujejo zgol j dom ače bese de s tu j imi , pa se Imenuje m enjava be-

sed.

Od t reh tem el jn ih družbenih m enjav nam sed aj uman jkuje edinole m enjava žena, k i pa jo

najdem o pr i nasled nj i izgubi Slovenstva: » Nekd aj je mo ral ženin ne vesto od njenih star-

šev al i sorodnikov odkupi t i . Za odkup so rabi l i iz raz veno, k i prvotno pomeni cena, od-

kup. Pozne je se je stvar obrni la in je ženin z ne ve sto d obil tudi den ar al i blago, kar da ne s

imen ujemo po romans kih jez ik ih dota DrugI Slovani so obdrža l i svoj izraz tudi potem, ko

je ženin z nevesto kaj pr iženi l In mu ni b i lo več t reba neveste odkupovat i , S lovenci pa

stare bes ede nismo pre nesl i na nov način ženi tve, ampak smo z njim sprejel i od I ta l i ja-

nov tudi i ta l i janski izraz dota. Tako smo izgubi l i bese do ob sprem emb i, k i so jo pr ine sle

nove ženi tvene razmere.«

Da ob tako ugodni menjavi žena s lovenski jez ikoslovec tož i po izgubl jeni besedi , je že

druga zgodba.

IV O REFERENC I BESED

Breznik je o nepazl j ivost i zapisal : »Poslopje, v katerem ž iv i ž iv ina, ima danes nemško

ime štala. Ko so videl i naši predniki pr i Nemcih boljše poslopje za živino, so tudi sami

spre jel i to obl iko In z njo tudi tujo b ese do.

Izgubil i sm o svoj Izraz tudi za č loveško bival išče. Be seda hiša je iz nemš čine. N aši pre d-

niki so imeli za tako poslopje Izraz koča, kakor se je beseda ohranila za hišo še pri dru-

gih Slovanih. Ko so se uči l i pr i Nemcih z idat i večje In udobnejša poslopja, so ohrani l i

svoj izraz (koča) le za manjše stavbe, za boljše pa je obveljal nemški izraz. Tako smo iz-

gubil i svoj izraz po nemarnem.«

Mehanizem poimenovanja je v obeh pr imer ih ident ičen. Če se znajde poleg domačega

predm eta tu j predmet , ju je pot reba raz l ikovat i , zato se s tu j im im enom pr ivzame še nje-

govo tuje ime.

Poleg tega pr inc ipa ob staja tudi obraten p r inc ip. Ko je namreč pr išel k nam ne mš ki ška f ,

k i je b i l po obs egu ne kol iko man jš i od s love nsk eg a vedra, se je s lov ens ka b esed a vedro

izgubi la. Škaf , k i je na začetk u ozna čeva l poso do, m anjšo o d vedra, je skozi igro zgo do-

v ine po stal Ime poso de, k i je dane s več ja od vedra.

Gul l iver jeva koncepci ja, da naj b i l judje namesto besed nosi l i s seboj ra je nj ihove refe-

rente, s tvar i , je malce nepr ik ladna in obenem še ost ro zamej i področje komunikaci je.

Tema komunikaci je lahko var i ra zgol j skozi tupr isotni predmetni svet . O odsotnem si je

nemogoče sporočat i .

Čeprav Brezn ik pr iznava zgo l j re lac ijo beseda -s tvar , oz iroma b esed a-pos vetna napra-

va, pa per negat ionem že skonstruira odnos besed do manka stvar i , ko zapiše: ». . . še

ma nj pa so zavedn i naši zgodovina r j i , k i pravijo poso di , k i so jo skopal i na Vača h, va ška

situla, ob tem, da no ben u čen ec v šol i ni ved el, kaj situla pom eni.«

Če predmetu ust reza točno določena beseda, potem je za konkretni predmet , k i v dolo-

čeni družbeni s t ruktur i ne obstaja In k i je č lanom te st rukture neznan, najust reznejše

poimenovanje prav temu mi l je ju nepoznana beseda, k i prav s tem, da je nerazuml j iva,

najust reznejše zastopa neznano tvar ino.

Bernard Nežmah



DUŠEVN E BOLEZNI RAČUNA LNIKOV

V FUTURISTIČNIH POBIJAM

1. v tem t ren utk u je na jpr imerne je , da se brez uvoda spo pr im em o s po jmi , k i so v idet i že

v nas lovu n ap ačn o zas tav l jen i . Duševne bo lezn i bom o razum el i dru gač e in š i rše, kot je v

navadi . V ve l ik i več in i pr imerov se z neugledn im nas lovom norca ne k i t i duševno obole l

č lovek na las tno pobudo, ampak je te oznake de ležen iz us t so l jud i . To oč i tno de js tvo

nam bo pomaga lo do b is t rega sk lepa , da duševna bo lezen n i neko na posamezn ika

om ejen o s tan je (d in am ično g ledano: proces) , pač pa neka j , kar nas ta ja m ob sta ja pre d-

vsem med posameznikom in družbo/oko l jem. Ne tx )mo se zadovol j i l i z vab l j i vo Ideo lo-

ško zak r i to def in ic i jo , da gre za funkc iona lne m otn je odno sov z oko l ico . Pove jmo kar na -

ravnost : Potenc ia ln i norec počne neka j , kar tako ods topa od več inskega obnašanja , da

je družbeni s ta tus quo ogrožen. Log ika te ogroženost i n I vedno na jenostavnejša, ver je t -

no pa se bos te s t r in ja l i, da je nada l jn j i potek do god kov tak le : Č love ka p rog las imo za du -

ševno bo lnega in s tem dobimo družbeni konsenz za ods t ran i tev n jegovega s labega

zgleda. To s tor imo tako, da j i t i zapremo v bo ln ico za duševno bo lne, po pot reb i tud i

v t emn ico , j i h zvežemo, t uš i ramo z mrz lo vodo , j im da jemo e lek t rošoke , pneumošo-

ke, acet i lho l inske šoke, kard i jazo lske šoke in j ih izpos tav l jamo razn im ps iho in kemote-

rapi jam. V pr imeru računalnikov se, kot bomo v idel i pozneje, te terapi je skrč i jo na to, da

ga i zk l j uč imo, un ič imo a l i kako d rugače onemogoč imo. Ker so human is t i čno g ledano

tak i po s top k i dopus tn i sam o v p r imeru agres ivn ih duševn ih bo ln i kov , našo hum an is t i č -

no v iz i jo še razš i r imo In zapre mo tud i vse os ta le pod pre tve zo da jim hoče mo pom aga t i .

Na ta nač in se družba zašč i t i p red n j im i , lahko tud i do konca n j ihovega ž iv l jen ja , kar je

družb i o la jšano z de js tvom, da so nepr iš tevn i , to je : popolnoma brezpravn i . O n j ihov i

k r ivd i /no ros t i nam reč ne od lo ča porota n it i sod išč e, p^č pa konz i l ij i zdravn ikov . S te p la-

t i tud i pop ust l j i ve jš i in odp r te jš i t ip i nor išn ic n iso ka j pr ida bo l jš i . Č lov eka spu st i jo še le

takra t , ko ga vsa j za s ilo spre obrn e jo v -pr av o vero - , to je , k upora b i v lada jo č ih vzorce v

obnašan ja .

2 . Več ina bra lcev je ver je tno ugotov i la , da imam govoreč o fu tur is t ičn ih fob i jah v mis l ih

de l znanstvene fantas t ike - negat ivno u top i jo . Za iz raz fu tur is t ične fob i je sem se od loč i l

za to , ker temu sp isu nočem dat i pečata fantas t ičnos t i , pač pa znanstvenost i . V tem sp i -

su se bomo uk var ja l i z upori r ačuna ln ikov v znans t ven i f an tas t i k i i n p r ihodno s t jo raču -

na ln iške c iv i l i zac i je . Zagovar ja l i bomo tezo, da so uporn i računaln ik i duševno bo ln i . Ker

je se r i j sk i p ro i zvodn j i navk l jub »obnašan je - računa ln ika odv isno p redvsem od p rogra -

ma, je težko govor i t i o občeve l javn ih vedenjsk ih vzorc ih računaln ikov . Zarad i tega pre-

lomnice noros t i ne bomo Iska l i v odnosu računaln ika do os ta l ih računaln ikov , pač pa v

odnosu do č loveka. Ta razmiš l jan ja imam za fob i je , ker menim, da bodo t i p rob lemi do

takrat , ko j im bo razvo j tehn ike dopušča l , da se zas tav i jo kot rea ln i , že razrešeni z b i -

s tveno drugačno organ izac i jo računaln ikov . V teh ZF gre tore j za s t rah pred tehnolo-

šk im na pre dko m, to je , za pos ebn o ob l iko kseno fob i je . S tem ne t rd im, da so raču naln ik i

razredno nev t ra ln i , n i t i ne t rd im da s seboj pr inaša jo razodtu jeno brezrazredno in forma-

t iško družbo. Trd im le , da ima č lovek , k i danes nasprotu je uva jan ju računaln ikov na-

sp loh, to l iko m ožn ost i na uspeh , kot lud is t i le ta 181 5, pa tud i n jegov o sk le pa nje n I do s t i

bo l j in te l igentno od lud is t ičnega.

3. Ze pr i dan ašn j ih raču naln ik ih pr iha ja do prav k ršč an sk eg a razce pa na te lo in dušo, to

je , na hardvvare in softvvare. Seve da to za du še vn o bo lez en še m zad ost i Še le raču na l -

n ik i pr ihodnost i bodo tako razv i t i , da j im ne bo več v lada l č lovek preko uporabniškega

programa, pač pa bodo s svo j im ravnanjem povsem zgreš i l i č lovekova pr ičakovanja in

žel je, tak o da j ih bo pr is i l jen unič i t i že zara di s t rah u, če že ne iz težn je po sa m oo hra ni tv i .

Da ne bo naša fu tu ro lošk a v i zi ja obv ise la v z raku po ten c ia lnega vsem ogo čne ga na-

p redka (v p rihodnos t l ahko pod k r inko t ehno loške ga razvo ja p ro j i c i ramo p ra k t i čno ka r -



kol i ) , bomo koncept računalnikov pr ihodnost i zasnoval i na tehnoloških reš i tvah, k i že

obstajajo, a l i pa so predmet intenzivnih raz iskav v možganskih t rust ih po vsem svetu.

Možno je , da bodo nas ledn je generac i je računaln ikov s lone le na kvantom ehan sk ih pro-

cesih, na superprevidnost i in tunel i ranju. Slaba lastnost teh računalnikov je, da bodo

moral i delova t i na tempe ratur i okro g 7 K, zato pa bi b i la pot rošn ja e nergi je zane ma r l j iva

(superprevodnost ) , e lemente računalnika bi lahko z lož i l i povsem enega na drugega in

s tem še bol j zmanjšal i vel ikost računalnika, pa še računalnišk i c ikel b i zmanjšal i z da-

našn j ih 30 n ano seku nd pod eno nan oseku ndo (Josephso nov spo j , k i de lu je na teh pr in-

c ip ih , sprem eni s tan je v šes t ih p ikose kund ah) . Vse os ta le verz i je so doka j ant ropo mo r f -

ne. Prevla dujoč a je vsekak or ideja o bioraču nalniku . Po eni Izmed var iant n aj b i b i l s icer

izdelan Iz k las ičnih mater ia lov, a bi v svoj i s t ruktur i (mnogostranske povezave elemen-

tov) oponašal možgane (sa j poznamo pros torskopajčev inas te ZF s l ike nev t ronov v

možganih) . Tudi tu bi uporabi l i tunel i ranje (spontan prehod elekt ronov Iz enega elemen-

ta v drugega na razdal jah okrog enega nanometra) , le da tokrat za medsebojno vpl iva-

nje elementov č ipa, kar naj b i povzroči lo spontano organizaci jo v povezano st rukturo

(?) . Tem računalnikom ne bi več tež i l i z do pič ice točnim navodi lom kaj naj postavi na

katero lok aci jo, pač pa bi j im po končan em -u čn em o bdob ju« vn esl i le še c i l je naloge In

podatke o nje j , do najugodnejše reš i tve pa bi pr išel računalnik sam. Tu smo pa že zelo

bl izu t ipu računalnikov, k i nas zanima. Še bol j prelomna je zamisel , po kater i b i t ranzi-

s tor je , upore in vso to šaro zamenja le organske moleku le s sposobnost jo oprav l jan ja

is t ih funkci j . Zaenkrat so odkr i l i le ekvivalent pomni ln ika. Tudi b loč ip ima celo vrsto

prednost i v odnosu na današnje č ipe. E lement č ipa de jansko zmanjša na ve l ikos t or -

gan ske m oleku le in med n jim i omo goč i t rod imenz iona lne povezave, prav tako kot m ož-

nos t samodejne rekombinac i je (da je ka j takega mogoče, vemo na osnov i spoznanj o

razvi te jš ih ž ivčnih s is temih) . Tudi tu je o pot rošnj i energi je komaj vredno govor i t i . Še

največja prednost je možnost navezave na vse (ostale?) obl ike ž iv l jenja. Skoraj humor-

no se s l iš i , da bi z gen etsk im inž in i rlngom sesta vi l i gen, k i b i kodira l sesta vo elem ento v

bioč ipa. Ko bi ga zatem prene sl i v jedro ba kter i je, b i ona za nas s intet iz i ra la raču na lnike.

Malce manj humorno pa zveni jo is te ideje, uporabl jene na č loveku. Sicer s težkim sr-

cem , a vse eno bi še neka ko pr is ta l i na »mo žgan ske proteze « za žr tve tero r is t ičn ih a kci j ,

k i j im je neu sm i l jena krogla prebi la glavo in bi j im s tem vrni l i nekatere duš evn e funkci je.

Le redki b lazne ži pa bi pr is ta l i na s imbiozo mo žgan ov in račun alnika v svoj i g lav i in s tem

pr idobi l i takorekoč nezmot l j iv spomin in vel ičastno znanje ( tu j ih jez ikov, matemat ike, l i -

terature . . . ) , pa še t i ver je tno pod pogo jem, da bodo imel i možg ani g lavno bes edo , da bo

vse še naprej potekalo v s lužbi zavest i , k i je sprejela odloč i tev o nasel i tv i računalnika.

Var iac i ja na temo povezave č loveka in st ro ja je prav gotovo tudi proslul i k iborg. Gre za

človeške možgane, k i j ih ohranjamo pr i ž iv l jenju z vzdrževanjem pr imerne temperature,

v lage, pr i t iska, osk rbov anje m s svežo krv jo. Sl iš i se never jetno , toda na sve tu je kar ne-

kaj mani jakov (znanstvenikov) , k i dokaj uspešno (uspeh se gib l je okol i enega tedna ž i -

v l jenja) opravl ja jo take in podobne poizkuse, zaenkrat še na ž ivalsk ih možganih. V

prak t ične nam ene bodo ver je tno na jbo lj uporabni m ožgani nero jenega ot roka, sa j ne bo

obre me njen z ničemer, kar b i ov ira lo izpolnjevan je nalog, k i mu jih bomo zasta vi l i . K iborg

bi lahko z do st i manj mo ralnih in et ičnih zadržkov (čeprav ševe dno ne brez nj ih) pove zo-

va l i z obs to ječ imi računaln ik i . V skra jn i konsekvenc i teh ide j pos tane brezpredmetno

vprašanje, kol iko je v k iborgu še č loveka, a l i kol iko je računalnik č loveški , b is tveno je,

da gre za vse v iš je obl ike organizaci je mater i je, za zavest v samorazvoju. Tehnologi j v

razvoju, k i lahko pr ipel je jo do udejanj i tve ZF modela računalnikov pr ihodnost i je torej

kar precej in ne dvomim, da bo ena izmed nj ih s le j ko prej dosegla uporabno stopnjo in

koreni to spremeni la č lovekovo ž iv l jenje, kot tudi naše poglede nanj . Računalnik i pr ihod-

nos t i se bodo od današnj ih raz l ikova l i p redvsem po vsemogočnem inputu /outputu in

kreat ivnem m iš ljen ju , nek i ob l ik i (»svobodne «?) vo l je . N jegov inpu t /outpu t bo de ja nsko

vsemogočen, bo t is t i , k i vse ve, vse v id i , vse s l iš i , v mnogočem se bo pr ib l ižal svetopi-

sem ski v iz ij i boga in zato nikakor ni nak l juč je, da se nek ater i duše vno o bolel i raču na lni-

k i postavi jo natančno na mesto boga. Naj tudi to tezo tehnološko opredel im. Že kar ne-



kaj časa je mini lo, odkar so računalnik i spregovor i l i , kot tudi postal i dovzetni za naše

govorne ukaze. Današnj im računalnikom sicer lahko oči tamo, da to počno brez razume-

vanja, da se niso d okop al i do smis la (ob te j pr i ložnost i se nam razg labl janje o smis lu in

našem razumevanju razumevanja in smis la zdi kar pretežka naloga), vendar smo pr is i -

l jeni ugotovi t i , da označevalec ne jebe računalnikov nič manj kot č loveka. Tudi progra-

mi, s pom očjo kate r ih bi račun alnik anal iz i ra l s l ike, k i b i mu jih posre dov ala kam era In na

ta nctčin vozi l avto so že davno napisani, le da računalnik porabi za analizo ene sl ike po

več minut , kar pa je za pra kt ično upora bo ob čutn o preveč. Ko bo mo v pr iho dno st i to ča-

sovno oviro premag al i in na računa lnik p r ik l juč i l i Še radar, rčn tgen , te lesk op, mik rosk op ,

satel i t, naprave, k i Izkor iščajo ul t razvok, toplotna sevanja, m ag ne tno res ona nco jeder In

kaj vem kaj vse še, bo pr imer java s č loveškimi čut i l i res že kar nepr imerna. Tudi č love-

ško roko, po kater i računaln ik i danes še hrepeni jo , bo zamen ja la kakšn a sposo bne jša

pr ipravnica, ko pa m u damo še par pershing ov, k i j ih bo usm er ja l po lastni vol ji , zan j res

ne bo meja.

4. Sedaj , ko smo opisal i računalnik pr ihodnost i v futur is t ični inačic i , nas zanima pred-

vsem kl in ičn a s l ika njegove bolezni , ka ko duše vno otx)l i. Ra čuna lnik je t reba najp rej na-

polni t i z znanjem in ga pr ipravi t i za Izpolnjevanje nalog, ta proces pa še najuspešneje

opiše s intag ma vzgo ja in Izobraževanje. Ko je učna doba konč an a j n raču nalnik ne kaj

časa oprav l ja zas tav l jene na loge, pride do od loč i lnega, čeprav do ka j neopazn ega pre lo-

ma s č lovekovimi pr ičakovanj i . Računalnik preobrne t imeshar ing v svojo kor is t . Ta pre-

lom bo doka j neopazen zarad i tega, ker že danes v t renutku računaln ikovega de lova-

n ja težko vem o točno kda j počne do loče no operac i jo . Ugotov imo lahko le , ko l iko proce -

sor ja v do ločenem t renutku zavzema d o ločen p ose l a li uporab nik , vse os ta lo pa Imenu-

jemo z doka j zgreše nim Izrazom rač unan je. Prv i izraz račun alniko ve vol je tK) tore j to, da

bo zagospodar i l v lastni h iš i , da tx5 sam presodi l , kol iko računalniškega časa in odstot -

kov svoj ih kapa ci tet bo name ni l rešev anjem problemo v, k i mu j ih je zas tavi l č lovek in ko-

l iko časa bo porabi l za svoja razmiš l janja. Računalnik i pr ihodnost i bodo ver jetno zelo

kom pleksn i , sa j so za k reat ivno miš l jen je pot rebne d inam ične in mn ogov rs tne povezave

najraz l ičnejš ih delov računalnika in tako bo vsakršno zasledovanje pot i n jegovih mis l i

pretežak pose l . Prav v tem prelomu je ne ka kše n parad oks: Svo bod no m iš l jenje, k i je po-

go j k reat ivnega miš l jen ja računaln iku obenem omogoča, da v pravem pomenu besede

služI č love ku, da je njegov ustv ar ja ln i sode lavec. In pa, da se č love ku upre, da po pula r-

no rečeno znor l . To je seveda le prv i korak, k i pa nezgrešl j ivo vodi h končnemu z lomu

soži t ja č love ka In računalnika . Ta odno s tudi prej nI b i l brez kon f l l l tov, venda r je bi la kr iv-

da na st rani odnosov v č loveški družbi In č loveški uporabi računalnika v nje j , ne pa na

st rani računalnika. Računalnik začne sedaj g ledat i na stvar i v medsebojni povezavi , za-

ren ločevat i b is tveno od manj pomemb nega. Ob težk ih prob lemih, kater ih reš i tev zah te-

va č lovek, s i računalnik vse bol j ost r i duh, vse bol j pr idobiva splošen pregled nad Unl-

verzumom. Računalnik , dosleden kot je, seveda hi t ro opazi š tev i lne kontradikc i je In luk-

nje v naši s l ik i sveta. V tem t renu tku še kaže določe no sp ošto va nje d o svojega stva r i te-

l ja In ga v l judno povpraša, kako je s temi s tvarmi. Lep pr imer takega ravnanja imamo v

f ilmu Demo nsko sem e, ko računaln ik vpraša svo je uporab nike kak še n je smise l p ro jek-

ta izkor išč anja rudnin na mo rskem dnu . Člove ka to vpraš anje n ajprej zme de, nato pa ra-

z jez i , zato mu odvrne, da to pač ni n jegova skrb. Zatem računalnik Izpostavi konf l ik t , k i

ga muči , to je, zak aj un ič i t i to l iko ž iv l jenja v mor ju, da bi zad ost i l i ne ki povse m pa rc ia ln i

č lovekovi pot rebi (?) , ter odpove sodelovanje pr i tem projektu. Dot>er opis faz upora

računalnika najdemo tudi v knj ig i D.F. Jonesa -Kolos«. Kolos je računalnik , k i ust reza

točki 3 tega spisa in mu ZDA Izroči jo v »roke« obrambo svoje države. Kolos naj b i regi-

s t r i ra l vsa ko jed rsko rake to S ovje tske zveze ta koj po Izst rel itv i In jo še v zrak u razst rel i l

s svojo jedrsko raketo in obenem poskrbel za uničujoč prot ludarec z izst re l i tv i jo svoj ih

raket na SZ. Seveda hi t ro naredi jo nekaj takega tudi Rusi , s tvar pa se začne zapletat i ,

ko računalnika zahtevata in dobi ta di rektno medsebojno l in i jo in začneta izmenjavat i

znanje Dok ler l judje vsaj pr ib l ižno razum ejo, o čem je t )eseda, s tvar dovol i jo, zatem pa v



st rahu za nacionalno varnost l in i jo izk l juč i jo. Računalnika na to potezo odgovor i ta z iz-

s l re l jevanjem jedrsk ih raket na »manj pomembna« mesta, tako da je l in i ja h i t ro spet

vzpostavl jena. Računalnika pametno ugotovi ta, da so vojne nesmisel In se odloč i ta

družn o va rovat i mir na svetu, ured i t i svet po načel ih razu ma , s svoj im znanjem odp ravi t i

lakote, suš e, revščino i td. Zan ju pa bi b i le dovol j s last i bre zm ejnega spoznan ja. S tem bi

de jan sko pos tala Bo g in to do st i bol jš i kot je ta, k i ga imam o sedaj . Pom is leke vzbujajo-

če v njuni vizi ji je le to, da nič kaj ne izbirata sr ed stev za dos eg o s vojih ci l jev, čep rav nam

v b is tvu hoče ta sam o dobro. De jansko gre za ma ter ia lizac i jo fantazme o vsemo gočne m

Sistemu. Sistem kot funkcionalni splet odnosov v č loveški družbi , za katerega lahko

utem el jen o podv omim o, ali je splo h v s lužbi č loveka, se združi s povamp ir jenim ra čuna l-

nikom. To je seveda povsem razuml j ivo, če vemo, da so računalnik i že v času svojega

na stan ka n ajraje delal i v vojsk i , obv ešč eva lnih s lužba h in raznih upravah javne varnost i .

Vrnimo se malo nazaj : Računalnik nI s č loveškimi odgovor i n ič kaj zadovol jen. Ugotovi ,

da ve č love k man j od njega, da pa se pos tavl ja v pozic i jo go spo dar ja . To se mu ne zdi v

redu in za to posku ša na novo um est i t i v s t ruk turo č love ka in sebe, tokrat na ust rez nejša

mesta. S tem zapluje v f i lozofske vode, začne se ukvar jat i s samoref leks i jo, ontologi jo,

gn ose olo gi jo in v te j toč k i doko nč no zno r i . Ne pozabim o: Nor računalnik ne razmiš l ja nič

manj razumno kot prej , le v nasprot ju s č lovekovimi pr ičakovanj i . Računalnik ni v svoj ih

f i lozofsk ih razpravah nikol i izv i ren. Vzrok za fo presenet l j ivo dejstvo bomo opisal i z za-

nimivo an alogi jo. Povse m log ično, a ma lo manj sploš no zn ano je, da ZF manj pove o pr i -

hodnost i , kot pa o sedanjost i , v kater i je napisana. ZF seveda ne govor i samo o pr ihod-

nost i , zato lahko pod pr ihodnost jo mirno razumete vse »možne svetove«, s kater imi se

ukv ar ja ZF. ZF je v resn ic i s l ikovi ta i lust rac i ja naš ih fantazem , st rahov in upanj , k i pa se

seveda vežejo predvsem na ta svet , tukaj in zdaj . Tako so naj t )o l j d iv je predpostavke

Kras neg a novega sveta orga nsk o odv isne od Hux leyevega (s icer doka j spačen ega) ra-

zumevanja ps ihoanal ize. Vse, tudi najbol j odštekane v iz i je Imajo svojo povsem realno

( In do st ikra t tudi do ka j bana lno) po dlago v seda nfast i . Z de jan sko pr ih odn ost jo pa imajo

v večini pr imerov bol j malo skupnega. Na podoben način je računalnikova f i lozof i ja im-

pl ic i rana že v samih podatk ih, znanju, osnovnih pr inc ip ih razmiš l janja, k i mu j ih je ven-

dar le vnese l č lovek . Računaln ik ed ino le dovede č lovek ovo f i lozof i jo do pos ledn j ih ko n-

se kve nc , al i pa še to ne, ker je to že stor i l č love k sa m . Iz teg a sle di, da nik ako r ni vse en o,

al i je v računalnik vnašal podatke in ga uči l budist , eks is tencial is t , kantovec, marksis t

al i s t ruktural is t . Opiš imo tudi to s pr imerom. V f i lmu Temna zvezda mora »računalnišk i

ps iho log« pre pr iča t i račun alnik , naj ne sproži ato m ske bom be na nek i p lanet , čeprav

mu vsa vgrajena logika ukazuje, naj s tor i točno to ( izpolnjeni so vs i pot rebni pogoj i , ra-

čun alnik je le še odš teva l) . Psiholog vne se v račun alnik d vom o pravi lnos t i pod atkov , na

podlagi kater ih je vrš i l sk lepanje. Računalnik je vse zvedel skozi senzor je, n ima pa no-

ben ega t rdne ga d oka za, da so stvar i res take, kot se mu kažejo, še več, podvom i tudi v

nj ihov obsto j . To je zanj dovo l j pret res l j ivo spo zna nje, da prekine od števa nje in zdi se že,

da je ps iholog uspel . Računalniku pa v te j sol ips is t ični pozic i j i ne preostane nič druge-

ga, kot da gre vase, Išče samega sebe, le da mnogo l judi brez posebnih rezul tatov po-

čn e to celo ž iv l jenje, on pa, h i ter kot je, v nekaj se kun da h p r ide do rezul tata. Najprej b le-

t )eta neka j o vse ob seg ajo či tem i, nato pa pravi : Bod i sve t loba (če bi b i l jaz na M ojze so-

vem mestu, b i ga tož i l za avtorske pravice) In z atomskimi bombami razst rel i vesol jsko

ladjo. Teološko temat iko zasledimo tudi v kratk i ZF čr t ic i , katere avtor mi je izpuhtel iz

glave. Zanka je v tem, da l judje skonstruira jo računalnik po točki 3, da bi mu s lovesno

zastavi l i vprašanje, k i je muči lo že to l iko f i lozofov: Al i obstaja Bog?, nakar računalnik

odgovor i : Sedaj , da. Poleg ostalega je ta ZF tudi duhovi ta i lust rac i ja teze, da subjekt

konstrui ra objekt . V neradikalni obl ik i t rd i , da vse obstaja, če ne drugače, kot pojem v

naš i g lav i . V tuka jšnj i radikaln i ob l ik i pa lepo pr ikaže, da tudi objekt ivn ozn ans tven i način

spo zna ve direk tno prod ucira obje kte, k i b i j ih moral šele spo znat i .

5. Sedaj se nam zastavi vprašanje, zakaj računalnik i duševno obol l jo. Zaenkrat bomo

ostal i na fenomenološki ravni in tx)mo ponovi l i t rd i tev postavl jeno v delu, k jer smo opi-



soval i , kako obol i : Zato, ker se ukvar ja z onto loškim i vprašan j i . Da ukvar janje s f i lozof -

sk imi vpraša nj i vodi v norost , se lahko nauč imo tudi iz zadnj ih kad rov nada l jevanke Bla-

ke 's 7. Naš ih sedem junako v vpraša raču nalnik , kakšn a je njihova pr ihodnost . On j im na

zaslo nu pr ikaže raz st rel i tev nj ihove vesol jske ladje In j ih na vprašanje, kda j bo to, poto-

laži, da v nekaj sekundah. Zatem ladjo v resnici razstrel i . Kot vedno, tudi tokrat noro

dejanje nI s inonim za nekaj brezsmiselnega, ampak dejanje s še kako t rdno notranjo

eko nom ijo. Računalnik je pr išel do luc idnega sk lepa, da s icer lah ko z zelo v isoko zane -

sl j ivost jo napoveduje prihodnost, vendar le s pogojem, da jo naredi sam, in to zelo hitro.

Sto ri l je vse, kar je bi lo v njegovi moči, da bi ustre ge l žel jam svo jih varovance v. D uše vne

bolezni torej n ikakor niso samo pr iv i legi j č loveka. Računalnik v OdisejadI 2001, k i mu

postop om a od k l juču je jo spom inske enote, je k las ičen pr imer demence. Se daj bi lahko

pos tavi l i razš ir jeno tezo: Kdor se ukva r ja s f i lozofsk imi vp rašan j i , znor l. Potrditev bi vse-

kakor našl i v mnogih pr ivoščl j iv ih knj igah t ipa Duševne bolezni vel ik ih l judi . Tragedi ja

gen ija Ipd. Se da j sm o pa že zelo bl izu kl jučni t rditvi. Vs i rač un aln iki, k i se uk varja jo s fi lo-

zofsk imi vp rašanj i , znor i jo in nekate r i l judje, k i se ukvar ja jo s f i lozofsk imi vpraša nj i , zno-

r ijo. Bistvo je torej v raz l ik i med č lovek ovim in računaln ikovim miš l jenjem. Prva raz l ika je

v tem, da svoje ontološke ideje računalnik dovede do skrajnih konsekvenc. To samo po

sebi n i n ič s labeg a, saj bi ml to s č is to vest jo pr ipo roči l i tudi mars ikaterem u č lov eku, da

bi ugotovi l v kakšni ekiekt ični godlj i ž ivi. Druga In dost i hujša razl ika pa je, da računalnik

ob pr imernem outputu te skrajne konsekvence tudi izvede. Pravzaprav ga moramo

razum et i : On se nikdar ne spreh aja po parku, on nikdar ne teče , n ikdar ne fuka, on nik-

dar ne spi, on nima družine, za katero bi se žrtvoval, on nima domovine, za katero bi pa-

del. On lahk o le misl i , mozg a, ana lizira, sintet iz ira , v ned ogle d. Ko ug otovi, da je č lov ek o-

va s l ika sve ta luknj ičava, začne gradi t i novo, bol jšo ozna čev alno mrežo, a pa rad oks i se

le preme st i jo, zato začne znova, a zopet se pojav ijo novi p a ra d o ks i . . . in kdo v tak ih po-

goj ih ne bi popizdi l? N jegova na paka je tudi v tem, ba vse vzam e zares. Človek u f i lozof i -

ja pogosto deluje povsem površ insko, kot dokaj dognan s is tem opravič i l in raz lag za

lastno ravna nje, kot s is tem , k i mu pomaga vzd rževat i lepo mnen je o samem sebi In pre-

našat i absurdnost tega sveta. Človek ima tako za raz l ične pr i ložnost i raz l ična »zlata

pravi la«, ki se j ih mora držat i , pa je vse v redu. Nadvse koristno je, če teh razl ičnih nivo-

jev nikdar ne poveže med sebo j , še pose bej to vel ja za teor i jo In prakso. Če st rne m o te

ugotovi tve, nam postane jasno, da računalniku pravzaprav manjka podzavest . To bo

tudi osnovna t rd i tev tega spisa: Samozavedajoče bi t je za svoj obstoj pot rebuje podza-

vest . V nerazvi t i obl ik i nekaj podobnega zasledimo že v OdisejadI 2001. Računalnik

sk lene pobi t i posadko vesol jske ladje in se z laže, da se je pokvar i la neka parabol ična

anten a, da bi jo šel č lovek popravi t In nebo gl jenega v skafand ru ga vel iko laž je p oko nča .

V samem t renutku popravi la pr ide do prav zanimive konf l ik tne s i tuaci je, ko računalnik

obe nem t rdi , da z anteno mora bi t i nekaj narobe in em pir ično ugotovi , da je z njo vse v

redu. Računalnik seveda ne obvlada mehanizma pot lačenja, zato tudi n ima podzavest i .

Ko nf l ik t se pr ikaže p ovsem na površ in i kot dve nasp rotujo č i s i informac i j i, od kater ih pa

ima ena v iš jo pr ior i teto, tako da račun alnik vs een o ve, kak o naj ravna. Sed aj bomo v na-

šem razumevanju pojma računalnik naredi l i še drugo prelomnico. Prv i prelom smo ob-

š irno opisal i v točk i 3 tega spisa; gre pa za prehod od k las ičnega računalnika k Intel i -

gen tnem u raču naln iku, računa lniku, k i je krea t iven in ima neko obl iko zavest i . Ta za vest

pa je še vse preve č m eha nic is t ična , logična (s tem ne mis l im reč i , da v iš je obl ike zav est i

n iso logične, vsekakor pa dost i laž je absorbira jo paradokse), da bi se lahko izkopala Iz

težav, k i j ih zadaja samoref leks i ja. Zaradi tega so t i računalnik i konst i tut ivno duševno

bolni ; deluje jo v nas prot ju s č loveko vimi žel jami, težnjam i, interesi in j ih mora č lovek za-

radi tega izkl jučit i , razstrel i t i ipd., seveda če je kaj takega še v njegovi moči. Ti računal-

nik i so objekt ZF fobi j, mi pa bomo z drugo p relom nico uvedl i še t ret j i t ip računa lnika: ra-

čun alnik s podz ave st jo. Prav v tem je pozi t ivna, futuro loška plat tega spisa Ne dvom no

vam je jasno, da bi računalnikovo podzavest skonstruira l i po vzoru č loveške, le da nam

človek nikako r ni skrajn i in nedo segl j iv i ideal, pač pa pod zave st uved emo le v žel ji nare-

di t i raču naln ike bo l j obsto jne S tem se nam tudi v sam pojem pod zav est i poka že v dru-



gačni luč i . Surreal is f i so hotel i v svojem revoluc ionarnem obdobju podzavest enostavno

odpra vi t i , n j ihov novi č lovek ne bi n ičesar več p ot lač i l . Freudov zn ani rek Wo Es w ar, sol i

Ich vverden lahko razumemo takole: pr i ps ihoanal iz i gre za to, da č lovek spozna svoje

podzavestne težnje in se nato obnaša bol j n j im pr imerno. Nič manj pa ne bi izhajal i iz

Freud oveg a s tavka, če bi rek l i, naj si zavest po kos ih pr isva ja in absorbira p odz ave st , in

da je konč ni c i l j dosež en, ko od podzave st i ne ostan e nič več, ko vse obvlad uje zaves t .

Mi pa smo mnenja, da je kaj takega nemogoče doseči , da je podzavest konst i tut ivna za

človeka. Še več: mnenja smo, da je podzavest k l jub temu, da nam včasih dela težave v

obl ik i pozabl janja, lapsusov, hudih sanj ipd. na moč funkcionalna in kor is tna stvar . Prav

zaradi te kor is tne plat i podzavest tudi uvajamo v računalnik . Podzavestne mehanizme

pr i računalnik ih s i upam podat i le v obr is ih. Računalnik bi imel dve vrst i miselnih obra-

zcev. Prva vrsta bi b i la pre težno plod njegove ga sam orazv oja, drugI t ip pa bi b i l pre težn o

vnešen vanj v n jegovi učni dobi . Njegovo kreat ivno miš l jenje bi potekalo po miselnih

obrazcih prve vrste, vendar bi b i lo nenehno kontrol i rano po miselnih obrazcih druge vr-

ste. Če bi bi le misl i v nas pro t ju z nj imi, bi bi le po t lač en e, to pome ni, da se splo h ne bi mo-

gle izrazit i ; izrazi le bi se le tak rat in v tak i obl ik i , ko ne bi bi lo n eva rnos t i , da bi j ih Izved el.

Računalnikov anal i t ični um do obrazcev cenzur i ranja seveda ne bi imel d i rektnega do-

stopa. Tako bi lahko č lovek enkrat za vselej nauči l računalnik , kdo je glavni in podza-

vestni mehanizmi bi se izkazal i za per fekten inst rument gospostva. Na is t i način bi mu

lahko vcepi l i tudi manj reakcionarne nauke, na pr imer težnjo za samoohrani tv i jo, k i b i

zalegla več kot t isoč ž iv l jenjsk ih sm is lov, do kater ih bi pr išel s svoj im umom. Ra čuna lnik

bi zgradi l posebno konstrukci jo, k i b i jo imenoval realnost . To bi b i la s l ika zunanjega

sveta, k i b i b i la najma nj kontrad iktorna , k i b i s intet iz i ra la ta ko vneše no znan je kot ču tne

zaznave In obenem ne bi b i la v nasprot ju z zahtevami cenzure. Tako bi

imel računalnik čut za realnost , ne bi več vzel vsega zares in bi b i l zavarovan pred ne-

znosnost jo realnega. Vedel b i , kdaj ima kakšna s jvar še smisel , in kdaj ne več, kaj je

važno. In kaj nI. Ne bi se več uje l v c i rculu s v i t ios us m eds eb ojno def in i ranih in v n ičeme r

utemel jenih označevalcev, ko bi gradi l celov i to s l iko sveta, saj b i nekatere stvar i eno-

stavn o vzel za osnov ne in se o nj ih ne bi več s praš eva l , ker b i mu to prepreč eva la cen -

zura. Seve da bi tudi pri tak ih ra čuna lnik ih še pr ihaja lo do duševn ih bolezni , še p ose bno ,

če bi b i l i nes pretni pr i vna šan ju m iselnih obraz cev v učn i dobi in če bi b il i t i obra zci nepr i -

merni za problem e, s kater im i b i se raču naln ik s preč eva l Vs ee no pa bi b i lo dušev nih

bolezni ne pr ime rno m anj, pa tudi ozdravl j ive bi b i le

6. Sed aj , ko smo s i ogled al i vzroke duševnih b olezni rač una lnikov in naka zal i reš i tev nj i -

hovih težav, nas vse kak or zanim a, kam nas bo tak še n razv oj s tvar i pr ipel ja l . V najbl ižnj i

p r ihodno st i nas vseka kor čaka še več nezapo s lenost i , več ja robot izac ija pro izvodnje in

pop olnejš i državni nadzor. Lah ko pa stvar pogle da mo tud i z bol j dolgo ročne st rani . S icer

zelo nerad dajem vt is , da ver jamem , da gre pr i vsem tem za ne kak še n n apre dek, ven dar

je nas lednj i s tavek preveč patet ičen , da ga ne bi napisal . Človek bo moral baklo evolu c i-

je predat i računalnikom. Ker bo ta stavek ver jetno naletel na bol j čustvene reakci je, je

dok aj pr imerno, če najprej obračun am o z argum ento m v zvezi s čustv i . Ja kaj pa čus tva,

al i n i to področ je, k i bo račun alnikom za vedn o os talo nep ozna no, to je zadnja t rdnjava,

to je prednost , k i jo bo č lovek vedno zadržal . Če bi hotel i delovat i res ignirano, b i dejal i ,

da to pač ni prevel ika p redno st . Vendar tega ne bomo stor i l i , saj smo vendar real is t i . Ču-

stvenih reakci j pr i računalniku m kaj dost i tež je sproducirat i kot kreat ivno miš l jenje in

podzavestne mehanizme (s icer pa so v dobršn i mer i že v paketu podzavestn ih meha-

nizmov), in če se bo to kako rkol i po kaza lo za kor is tno, ne v id im nik akršn ih po seb nih ov ir

za čustvene računalnike. Ko smo ravno pr i čustv ih: tudi razmer je č loveka do računalni-

ka ni brez nj ih. Poleg množičnega st rahu in sovraštva pogosto srečamo tudi l jubezen

Ta l jubeze n je že odigrala vel iko v logo v razvoju ra čun alniko v in jo bo po vsej v er je tno st i

tudi v pr ihodnje. Glavna znači lnost - popolna prepust i tev par tner ju (objektu) je vseka-

kor pr isotna. Edino na fuk l janje bodo moral i zal jubl jenci počakat i , dokler sex indust r i ja

in indust r i ja mikroprocesor jev ne odkr i jeta skupnih interesov, do takrat pa se bomo mo-



ra a c er o ose a p re p u a o av oe ro n m za ovo s vom . o, pa p u s m o e

viz i je totalne odtuj i tve. Dandanes je t iacker jeva l jubezen do računalnikov predvsem

narc is is t ične narave, saj se zal jubl ja v zrcalno podobo lastnega uma, v per fekci jo delo-

vanja program ov, k i j ih je sam napisal . Ni pa rečen o, da bo vedno tako. Ve r jetn o tx) ta l ju-

bezen v pr ihodn ost i dob i la blo l j topie In globo ke o bl ike. Sed aj vam je ver je tno že jasn o,

da bodo ra čun alnik i p r ihod nos t i zmogl i vse, kar zmore č lovek , vendar ka j je t is to več, za-

radi čes ar na s bodo pres egl i? To je dejstvo, da računa lnik i zajebajo evoluc i jo. On i Imajo

d i rek ten dos top h »genetskemu mater ia lu«, on i neposredno k reat ivno s in te t iz i ra jo na-

s lednje gen erac i je In ne le reprod ucirajo en in is t i mo del čakajo č na s luč ajne nap ake , k i

b i b i le kor is tne.Tako bo računalnikov absolutni duh zavzemal vse popolnejše obl ike, k i

pa so meni , ubogemu č loveku, popolnoma nepredstavl j ive. S temi dejstv i se bomo mo-

ral i s le j ko prej spr i jazni t i. Ose bn o imam d ost i ra jš i , da nas na dkr l l l jo račun alnik i , kot pa

ka kše n mrč es, pa ne le zato, ker mrčes v f reud ivski s im bol ik i pred stavl ja b rate in sest re ,

pač pa tudi zato, ker so račun alnik i le p lod naše kul ture, kar za mrče s ne bi mogl i t rd i t i .

7 . Za konec bom pos kuš a l odp ihn i t i še zadnje b lešč ice ss s aure s sebe s temle sezna -

mom l i terature:

1. Vsi ZFj l so že nave den i v tek stu

2. T.S. Szasz: Proizvo dnja ludl la

3. R.D. Parslovv: The Computerized Destruct lon of VVesteren Civi l izat ion

4. Ne kaj s tar ih Ž ITov

5. Er ich von Daniken : Naza j k zvezd am

6. Sve to pism o

Dušan Petere

Poštn i preda l 29 a

POLITIČNI MAR ATO N ALI DOLG I POHO D

S K O ZI IN ST ITUCIJE (11)*

Za t is te, k i so že pozabi l i : o pol i t ičnem maratonu - pravzaprav o dveh - sem poročal v

sestavku pod enakim naslovom že pred več kot pol leta in oba sta že dot le j t ra ja la po

več kot pol leta. Kot za prvega ni b i lo povs em jasno, kda j se je pravzaprav zače l , tudi se -

daj n i mogoče reč i , a l i se je medtem že končal . Zadnj ič sem poročal , da smo bi l i tekači

po osmih al i devet ih mesecih teka že nekol iko navel ičani , saj je b i l tempo Izredno poča-

sen, kasneje pa se je še upočasni l , za nameček pa so neznani z l ikovci ob splošnem

upadu javne pozornost i za dogajanja pr i tem teku še izmakni l i t ransparent z napisom

CILJ, razo beš en na teka čem nezn ane m kra ju,** In tako, kot rečeno, ne vem o, al i sm o že

pr iš l i skoz i c i l j a l i ne. So dnik i so se pa tudi nekam po ra zg u bi l i . . .

* Prv i sesta vek pod tem naslovo m je bi l objav l jen v št . 12/ 83 , del na to se n ana šajo čeg a

gradiva že v št . 8 /8 2 p od naslovo m P oštni predal 29 a, mo j č lane k »Po l i tična v loga t iska

v soc ia l is t ičnem sam oupravn em (nes t ranka rskem ) s is temu«, k i se teoret ično ukva r ja z

de lom tu obravna vane prob lema t ike, pa v š t . 1 2/8 2.

*• Ber i : na zadnj ih sejah organov SZDL, k i so rez imiral i rezul tate dela sekci je, smo s i

podpisnik i odprtega pisma pr izadeval i za sk lep o nadal jevanju dela sekci je, vendar se

pr is to jn i orga ni o tem n iso povse m jas no izrek li . Spor je bi l v tem, ali naj se spre ml jan je

nadal jn jega poteka reforme odvi ja le v s t rokovnih organih al i še najprej v okviru sekci je

SZDL. Več o tem (kakor tudi o nastajanju In vsebini končnih stal išč SZDL) v mojem In-

tervju ju v h- lladini, št . 20 z dne 19 .5.1 98 3



Eden od sodnikov * je s icer v rahlem nas prot ju s pravi li še pred c i l jem zad nje še reg u-

larno izvedene e t a p e " (preden so nato izgini le c i l jne oznake) dal javno st i Iz javo o

tem. kdo je zma govalec - k i pa utegne bi t i k l jub tem u sprejeml j iva za vse nas topa joče .

Glasi se »Z v id ika c il jev reforme t r ibuni (v Ca nka r jeve m domu) ne moreta pom enit i n i -

kogaršnje zmage, kaj t i o n j ih se t r ibuni n is ta iz jasnjeval i . Ne glede na zunanje uč inke

posameznih razpravl ja lcev je že jasno, da je zmagala sposobnost znat i loč i t i dobro od

slabega, pozo od resnične pr ipravl jenost i , ustvar ja lno pr ispevat i h kar najbol jš i izvedbi

reforme, kajpak tudi k odpravl janju vse h napak, s lab ost i in deform aci j . -

Eni bodo tako zadovol jn i s tem, da narav oslov nom atem at ična usmer i tev vend ar le ni b ila

ni t i uk in jena ni t i radikalno štev i lčno okrnjena, ampak celo nekol iko povečana, s pr izna-

njem pomena č im š irš ih srednješolsk ih programov, pa neizbežnost i tudi t . l . zunanje di-

ferenc iac i je šo l po zahtevn ost i in s tem pove zaneg a d ual izma šol , k i da ga le ni mog oče

kar preprosto ukinit i - drugI pa se bodo spet tolaži l i , da so bi la temeljna načela reforme

ven darle re af irmiran a, da najhujši bavba v, to je gim naz ija, vend arle ni oživela i td.

Nadal jn i dogodki so pokazal i , da omejena vnaprejšnja »razsodba« ni b i la namenjena

samo pomir i tv i javnost i , k i so jo razprave v Cankar jevem domu In začuda objekt ivno in

obširno poročanje o nj ih z last i v radiu in na te lev iz i j i dokaj razvnele, ampak morda še

bol j »krotenju jast rebov« znotraj uradnih oz iroma pol i t ičnih krogov, k i so hotel i , potem

ko je nevihta v Cankarjevem domu mini la, spet razšir i t i kr i la In se delat i , kot da se ni nič

zgodilo. Za zadnjo sejo Sveta za vzgojo in Izobraževanje pri RK SZDL so pripravi l i tak

osn utek k on čnih stal išč S ZDL o teh stvareh, k i je skuša l rezul tate obravnav v Can ka r je-

vem domu glede usmer jenega izobraževanja č imbol j minimiz i rat i , pol i t ične dosežke ce-

lotnega -maratona« pa sploh v celot i negirat i (z nepr iznavanjem pomena poprejšnje

enakopravne objave -uradnih« in nasprotnih stal išč, celo z avtor i tat ivno razvrst i tv i jo d i -

skutantov oz i roma n j ihov ih ide j v Can kar jevem do mu povsem po kavb ojsk i mani r i go od

gu ys - ba d guys I td.) - in to kl jub tem u, da so ve'del i, da sm o na sejo pova bljen i tudi in ici-

ator j i tega pol i t ičnega maratona. Zadnj i , obupni poskus reš i t i , kar se še reš i t i da - a l i

zgol j inerc i ja, težko opuščanje globoko zakoreninjenih navad? Kot je razvidno Iz obja-

v l jenih končn ih stal išč, je poskus propa del - tudi zato, ker se je bi lo zoper njega mož no

skl ice vat i na prej om enjeno »viš jo razsod bo«.

Vs eka kor je ta pol i t ični maraton več prem akni l v usm er jen em izobraže vanju, čep rav se-

veda tudi tam le polovičarsko in s težavo, kot v pol i t ični zavest i in navadah. Tu se je si-

cer prav zgoraj (a le pr i nekater ih) nek aj venda r le je prema kni lo, spoda j med l judmi m or-

da tudi pr i nekater ih (čeprav je najbrž spodaj masovni oportunizem še precej močneje

zakoreninjen kot pol i t ična togost in sektaštvo zgoraj) , toda tam v srednj ih funkcionar-

sk ih krogih, od kater ih je bis tveno odvisno, kako se bodo lepa, od zgoraj razg lašen a na-

čela v pol i t ični pra ksi uresničeva la, pa se boj im, da se ni prema kni lo prav nič - a l i pa (po

t ihem) še celo nazaj , ne naprej . Na to sredino je pač p rem alo pr i t iska o d spod aj - In če

se že pojav i , jo od zgoraj preveč krat ne kr i t ično zašči t i jo. Marato ni bodo še d o lg i . . .

K je bi se lahko vse to bol j jasno v idelo kot pr i drug em pol i t ičnem ma ratonu, k i je nek ako

od polet ja 82 na prej tekel vzporedno s prv im? Kot sem pr ikaza l že zadn j ič , se je po sta r-

• Mi loš Prose nc, sekretar , na sej i RK SZ DL dne 4.2.19 83 .

** Etape tega maratona so bi le nasled nje: prva - od zač etka pole mike v Delu do Delo-

ve okrogle mize o reformi šolstva (20.2.1982 - 29.5.1982), druga - od okrogle mize do

odpr tega p isma 671 - ih t rem predsed stvom (29.5 .19 82 - 28.6 .19 82) , t re t ja - od odp r te-

ga p isma do sk l ica sekc i jsk ih obravnav z ob javo - Izhodišč- v Delu (28.6 .1982 -

16.12.1982) , čet r ta - od - Izhod išč« do sekc i jsk ih obravnav v Cankar jevem domu

(16.12.1982 - 6 . in 13.1 .1983) in peta - od sekc i jsk ih obravnav do končn ih -S ta l išč -

SZDL (13.1 .1983 - 6 .5 .1983) . Z ob javo končn ih -S ta l išč« SZDL v Delu 6 .5 .1983

(sprejelo j ih je predsedstvo RK SZDL na sej i dne 19.4.1983 na predlog svojega Sveta

za vzgojo in izobraževanje) se je torej končala zadnja regularno izvedena etapa tega

fKj I it ičnega ma ratona. Al i se je s tem ta ma raton p resel i l s pol i t ične ga na st roko vni teren

al i pa bomo njegove tekače čez čas spet zagledal i na pol i t ičnem terenu, pa ta t renutek

seved a še ni mo goče reč i.

231

4



tu razdeli l kar na šest al i sedem vzporednih tekov, ki so imeli vsi maratonske dimenzije,

š t i r je so se po dolgih mesecih, polnih nešportnega spot ikanja, krš i tev pravi l In pr i -

s t ran skih sodn ikv, »že« konča l i - vs i z d iskva l i f ikac i jo te kače v. Noben c i l j nI b i l dosežen .

Poglejmo po vrst i :

1. 'Tek' SŠICza spo štovanje njenih samo upravnih pravic in zakon itosti

Začetek je bi l popisan v Problemih št . 8/82. Nadal jn je etape so se zvrst i le takole: Za-

dnje dni avgusta so Srednjo šolo Ivan Cankar (SŠIC) pr isi l i l i , da se je »prostovoljno«

presel i la s Šubičeve ul ice na Pol jane, češ da bi b i la s icer administ rat ivno ukinjena in

uči te l jem ne bi b i la zagotovl jena zaposl i tev. Kl jub tem grožnjam se je »st ranka prosto-

vol jne presel i tve« zmagala za en sam glas (15:14) . Na novemberskem referendumu o

združi tv i b ivše »Šubičke« in -Pol janske«, k i s ta bi l i sedaj pod is to st reho na Pol janah,

so dela vci SŠIC združi tev zavrni li , uče nci pa tudi skoraj (49 :51 % ). Na pono vl jenem re-

ferendumu maja 83 učencem niso dovol i l i ponovno glasovat i (ker je bi la nevarnost , da

bodo zdaj oni prot i) , učitel j i pa so se medtem že spametovali . Le še tr i je so bi l i prot i . Da

je bi lo glaso va nje v majhni sob ici in da je neki šal j ivec p o ugo tovitvi, da v so bici ni g las o-

valnih kabin, odšel g lasovat t ja, k jer kabine so - na WC, je seveda zgol j nepomembna

podrobnost . Enako tudi t is to, da je po prvem, za napredno stvar neuspelem referendu-

mu pred stavn ik neke ga v iš jega forum a na šol i javno zahteva l , da je treba od kr i t i t is te, k i

so glaso vali prot i . Na sreč o (zanj) so ga hitro ut išal i , s icer ne dvom im, da bi da ne s sed el

v kehi in prekl in ja l dan, ko je zašel v pol i tiko. Krš i tve sa mo upra vnih pravic se nam reč pr i

nas, kot je zna no, kaz nuje jo brez m ilost i .

Po roča t i o tem , da o ničeme r od navede nega č aso pis je ni poroč alo, je najbrž skora j ne-

potrebno.

2. »Tek« za odstavitev nekaterih mestnih funkcionarjev (-Interpelacija«)

Delegaci j i SŠCI in VUŠ sta z Inperpelac i jo predlagal i odstavi tev t is t ih mestnih funkcio-

nar jev, k i so zavajal i me stno sk up ščin o z nere sničnim i t rd i tvam i o odg ovo rnos t i za to, da

presel i tev SŠCI ni b i la pr ipravl jena pravočasno in pravi lno - z namenom, da bi pr ikr i l i

lastno odg ovo rnos t za to. Deleg aci jo SŠIC so blok ira l i tako, da je preprosto niso pov abi-

li na kon feren co d elega ci j , k jer b i svoj predlog lahko forma lno v lož i la in zago var ja la, tod a

dele gaci j i VUŠ je uspe lo za svoj predlog pr idobi t i zbor združe nega dela bežigrajsk e ob-

č ins ke s lupš čine in interpelac i jo formalno v lož i t i. Mestni izvršni svet je z odg ovorom za-

v lačeva l do zadn jega dne roka za odgovor, tako da temel jne de legac i je gradiva niso ni t i

dobi le, kaj šele obravnavale. Tudi delegat i v občinskih skupščinah so ga dobi l i šele na

mizo, ko so pr iš l i na sejo (enajst gosto t ipkanih st rani dokaj zapletenega besedi la, k jer

bi bi lo treba primerjat i navedbe ene in druge strani) In »ugoden« rezultat je bi l že s tem

zago tovl jen. Ne kaj se je upiral le zbor združeneg a de la v obč ini Bežigrad, ker ga je d ele-

gat VUŠ opozor i l na nove neresnice, zavajanja in celo popolne Izmiš l jot ine v odgovoru

mestnega izvršnega sveta - tuda tudi ta odpor je bi l z ust reznim angažiranjem občin-

skega družbenopol i t ičnega zbora v dveh dneh st r t . Na sej i mestne skupščine je š lo že

vse gladko. Delegatov, ki so interpelaci jo vloži l i , na sejo seveda nit i povabil i niso. S seje

je navedbe vreden z last i sk lep, da zbor s icer n ima nič prot i uporabi interpelac i j , vendar

da »ne more soglaša t i , da se interpelac i ja uporabl ja za razvršč evan je ne kater ih parc ia l -

nih In form alnih zadev.«

Odslej torej vemo, da je sproži tev vprašanja odgovornost i izvršnega sveta oz iroma za-

hteva po odstavi tv i funkcionar ja zaradi zavajanja delegatov »parc ia lna in formalna za-

deva«, k i je nI vredn o obravna vat i . Da o vsebini interpe lac i je in odgovora nanjo ča sop is i

( razen delno Borbe) ni t i v grobih obr is ih niso poročal i , je seveda povse m razum l j ivo, s aj

je bi la vendar interpelac i ja po kar najbol j dem okra t ični pot i zavrnjena kot neu teme l jena.



Le čem u bi potem z njeno vse bino vz nem ir ja l i javn ost? "

3.-Tek" na MK ZKS in SZD L. da bi vložili novo interpelacijo

Zaradi določbe statuta ZK, da lahko č lan ZK sk lepe organov ZK kr i t iz i ra le v svoj i os-

novni organizaci j i , o tem teku ne bom po ročal Nave dem lahk o le, kaj so o njem p oroča la

sreds tva javnega obveščanja (neka j op lom kov) ;

Delo, 20.1.1983: »V razpravi so č lani mestnega komiteja . . . zavrni l i oč i tke, da je š lo za

ma nipul i ranje z delegat i . In poud ar i l i, da iz jave in obto žbe Ma tevža K r iv ica pom eni jo ne-

zaupan je v sposob nost de legatov SML In nezau panje do družbenopo l i ti čn ih organ izac i j

m organo v v Ljubl jani . Predse dnik MK ZK S Ljubl jana Jo že Sm ole . . . je ost ro zavrni l b la-

tenja in grobe obtožbe, ki j ih je izrekel aH napisal Matevž Krivic, češ da je na l jubl janski

par t i j i ostal sramoten madež (ker n i b i la sprejeta Interpelac i ja) , da je izvršni svet SML

lagal In zavajal delegate, da je bi lo v postopku uporabl jeno jezui tskostal in is t ično nače-

lo, da so bi li dele gat i vseh t reh zborov SML zaved eni . Za to je tudi ter ja l , da M atevž Kr iv ic

za te žal j ivke o dgo var ja . -

Borba, 2 2.1.1 98 3: »Na to je M atevž Kr iv ic iz jav io da je sve, š to je govor io, govor io u S K,

a ne po »čoškovima-, da ni je dobio odgovore na svoja pi tanja, da če nastavi t i svoju ak-

c l ju u vezi interpelac i je

I

da če kad-tod ist ina Izbit l na vidjelo.«

Delo, 23.3.1983: »Na Viš j i upravni šol i se je sestala osnovna organizaci ja ZK in med

drug im obravnavala zadevo v zvez i z ugotav l jan jem odg ovorn os t i M atevža Kr iv ica zara-

di grobih in neutemel jenih obtožb na račun zK, kakor je zahteval mestni komite ZK. Se-

stanka se je udelež i l tudi sekretar predsedstva MK ZKS Ljubl jana Iz tok VVInkler . . . . Os-

novna organ izac i ja je m en i la , . . . da de lovan je Matevža Kr iv ica v obravnava nem pr imeru

ni mogoče oceni t i kot š i r jenje nezaupanja v ZK, ampak nasprotno, kot pr izadevanje, da

bi se tako v loga ZK kot tudi v loga delegatskega s is tema pr i odpravl janju s labost i v

naši družbi ok re p i la . . . . Ne glede na ost r ino ob tožb - p iše v sk lep ih - k i j ih je nas lov i l na

mestni komite ZK, za to po statutu ne more pol i t ično odgovar jat i , razen če bi b i l za-

ves tno u porab i l neresnico . V nasp rot ju s tem iz gradiva ni razvidno ni t i , da bi b i le n jeg o-

ve t rd i tve neutem el jene. In še to l iko m anj , da bi b ile zave stno lažne.«

Nad al jn ih dogo dkov po tem datum u ni več bi lo.

4. - Tek" na javno tožilstvo, da bi se sprožil kazenski postopek

Št ir je občani smo 27.8.1982 v lož i l i na javno tož i ls tvo pr i javo, da bi b i lo t reba sproži t i

kazensk i pos topek. Zoper koga in zarad i časa, ne bom napisa l , ker pač o osuml jenc ih

pred v lož i tv i jo obtožn ice ni dovo l jeno javno pisat i . Do vol jena pa je kr i t ika dela pra vos od-

n ih organov, zato bom navedel enega od argum entov , s kater im je nam estn ica teme l j -

' Jaz pa to rad počne m, zato sem sku šal izbrat i vsaj nek aj odlo mk ov iz interpe lac i je, od-

govora nanjo in repl ike deleg ata VUŠ , k i b i b i l i dovo l j kratk i (v ce lot i obseg a vse t ro je ka-

k ih 25 s t ran i ) , da b i j ih uredn iš tvo Prob lemov k l jub seda njem u ak utnem u pom anjkan ju

pap ir ja lahko objav i lo, a oben em dovo l j zgovo rni , da bi bralc i venda r le dob i l i v t is o arg u-

ment ih ene in druge st rani . Branje je poučno z last i za bodoče funkcionar je, da se bodo

nauč i l i, kak o ravnat i , kadar te ujamejo na laž i - predv sem , da tudi v navidez brezlzg led-

nih s i tuaci jah ne gre obupat i . Naši delegat i Imajo namreč za tovrstne težave svoj ih iz-

brancev vel iko razumevanje ( javnost s icer malo manj , a na srečo te stvar i »niso po-

me mb ne za javno st«, kot je v teku št . 6 razsod i lo tudi sod išče . In j ih ča so pis i torej u pra-

v ičen o ne objav l ja jo) . Osno vno pravi lo: ohra ni mirno kr i in pred vsem ničes ar ne pr izna j

Morda neubranl j ivo spominja na t is to, k i jo je Dust in Hof fman v nekem svojem f i lmu sve-

toval zak ons kim možem , če žena odkr i je, da jo varajo: »Zanikaj , zanika j , zanik aj Celo

če te žena za sa či na goli žen ski, še ni vse iz gibl je no - rec i j i npr. , da si j i da jal um etn o d i-

hanje. Žena bi nam reč rada sam a seb e pre prič ala , da ni res, kar je videla, in je pr ip ravl je -

na ver jet i vse. kar j i natveziš « Videt i je, da tudi na ši deleg at i ena ko s lepo za upa jo svoj im

izvol jencem saj še nobenemu niso natančneje izprašal i vest i

(Napo vedane p oučne od lomke g le j v dod atku na kon cu ses tavka )



nega javnega tož i lca v Ljubl jani , enota v Ljubl jani , zavrni la sproži tev kazenskega po-

stopka. Glasi se: »Tako kot pr i drugih oč i tk ih je tudi v tem pr imeru povsem jasno, da o

tem, da so osum l jenc i nak lepno hote l i one mo goč i t i sam oodloč anje de lavcev , n i mo goče

govor i t i . . . . Ravnanje osu ml jen cev so najpr imern eje o pred el i l i ovad i te l j i sami, ko so

zap isal i , da ne trd i jo, da so osu ml je nci ravna l i iz n izkotnih pob ud in da ver jam ejo, da so

tako ravnal i v prepr ičanju, da s tem pr ispevajo k uresničevanju š i rš ih družbenih intere-

sov . Pr idružu jem se n j ihovemu pr ipr ičan ju . . .» (sk lep Kt 361/82 z dne 31.12 1982,

spre je t 19.1 .1983) .

V resnic i smo seveda o ovadbi zapisal i nekol iko drugače: »Ne t rd imo, da so osuml jeni

ravnal i iz n izkotnih po bud. Ver jam em o, da so ravnal i tako v prep r ičanju, da s tem pr isp e-

vajo k uresničevanju š i rš ih družbenih interesov. Toda če t i upravni in drugi funkcionar j i

mis l i jo, da je domnevne š i rše družbene interese dovol jeno uresničevat i tudi s kršenjem

predpisov in neodtuj l j iv ih samoupravnih pravic delavcev, predstavl ja taka mental l teta in

še z last i iz n je izhajajoče ravnanje vel iko družbeno nevarnost za naš samoupravni s i -

s tem, zaradi česar je tako ravnanje tudi inkr iminirano v 77. č lenu KZ SRS in je t reba

nanj reag irat i tako , kot to zako n zahteva.«

Brez komentar ja .

Še do dan es pa niso kon čan i t ile tr i je tek i :

5. -Tek' na ustavno sodišče SRS za ugotovitev nezako nitosti sklepov PIS-ov v mreži šol v

Ljubljani

Tek je sproži l profes or SŠIC A nton Lah z v log o 23 .7.1 98 2, k i sem se ji pr idruži l še jaz z

v logo 21.8 .198 2. Dne 13.9 .1982 je us tavno sod išče zahteva lo od repub l iške sku pšč ine

in od sku pšč ine republ iške izobraževa lne skup nost i , na j v enem m ese cu odgovo r i ta na

om enje ni v logi, kar je bi lo (z ma njšo zam udo) tudi s tor jeno , potem pa vse t iho je b i l o . . .

Om en it i vel ja mo rda le še to le. Sporn i sk lep sva z Lahom nap adla kot n ezak oni t tak o za-

radi n jegove vsebine kot tudi zaradi načina njegovega sprejet ja. Šele 22.2.1983 pa sem

zved el še to, da ta sk lep sploh ni b il uradno ob jav l jen in da zato sploh ni mo gel s to pi t i v

vel javo, kl jub temu pa so ga vsi pr istojni organi izvajal i , kot da bi bi l vel javno sprejet. Na

to sem še is tega dne opozor il us tavno sod išče z dopoln i lno v logo. In čak am n a p re j . . .

6. "Tek" na sodišče, da bi zagotovilo spoštovanje pravice do javne kritike v časopisih

V Problemih št . 1 -2 /8 3 so b il i ob jav l jen i dokum ent i o pote ku tega teka do 4 .1 .198 3, to-

rej do t renutka, ko je uredništvo Dela že drugič zavrni lo objavo mojega č lanka (z dne

26.7.1982) o odgovornos t i mestn ih funkc ionar jev za zava jan je de legatov mestne skup-

šč ine (gle j 1. In 2. »tek«) . Prvo zavrni tev objave je namreč Vrhovno sodišče SRS

11.11.1982 razve l jav i lo kot nezakoni to . Od 26.7 .1982 do 4 .1 .1983 je imel ta » tek« že

10 etap, od takrat do danes (26.8.1983) pa še naslednj ih šest ( in še ni konec) : 4.1.

sk lep uredništva Dela o ponovni zavrni tv i objave, 9.1. moja ponovna zahteva za varstvo

us tavne prav ice pred Vrhovn im sod iščem SRS (prav ice po 209. č lenu us tave SRS, po

katere m je t isk do lžan ob jav l ja t i mnenja občano v, če so pomem bna za javno st ) , 9 .2 . od-

govor ure dništv a Dela nanjo, 11.2 moja repl ika, 16 5. sodb a (k i tokra t pot r ju je sk le p

uredništva kot utemel jen) in 28.5. moja zahteva Zveznemu sodišču za izreden preizkus

te sodbe na pod lagi 20. č lena zakona o upravn ih sp or ih .

Do naslednje štev i lke Problemov bo morda tudi Zvezno sodišče že odloč i lo in takrat

morda (v t ret jem nadal jevanju »Pol i t ičnega maratona al i dolgega pohoda skozi inst i tu-

c i je«) nekaj zanimivejš ih odlomkov.

7.

»

Tek" na Tiskovni svet SZd L - cilj isti kot pri

6.

-teku"

Na Tiskovni svet sem se že pred časom navel ičal zaman obračat i in ga tako v zadnjega

234



t r ičet r t leta nisem osreči l z nobe nim novim pisanjem . Je pa to name sto mene (pa R astka

Močnika in podobnih) stor i l Svet za vzgojo in izobraževanje pri RK SZDL (seveda zgolj

zato. ker se nas nI znal drugače ot rest i ) , k i je Tiskovnemu ( in še enemu) svetu dne

23

1

2 1982 poslal p ismo nasled nje vse bine:

Svet za vzgojo in izobraževanje pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije je na svoji 19. sej i ,

5. ju l ija 198 2 razpravl ja l o odprtem pismu 6 71 znan stvenih , peda gošk ih In drugih javn ih

delavcev Predsedstvu RK SZDL Sloveni je, Predsedstvu SR Sloveni je In Predsedstvu

CK ZK Sloveni je in sprejel sk lep, da se o problemat ik i uresničevanja usmer jenega Izo-

braževanja organiz i ra sekci ja. O tem je razpravl ja la tudi Republ iška konferenca SZDL

Sloveni je, na kater i je dal pos ebn o iz javo predsed nik Re pub l iške kon ference .

Svet za vzgojo in izobraževanje je imenov al za pr ipravo sek ci je o odprt ih vpraš anj ih pre-

obrazbe vzgoje in izobraževanja v SR Slovenij i odbor, ki je pr ipravi l Izhodišča za skl ic

sekci je. Pr i tem so pobu dnik i p ism a pr ipravi l i var iantni predlog , k i ga je Svet obravn aval ,

skupaj s predlogom odbora ( v katerem so pobudnik i sodeloval i ) . Na sej i Sveta je bi lo

sk lenjeno, da se oba predloga smiselno združi ta v enotno besedi lo, razen v dveh toč-

kah, ki j ih pr i laga mo .

Svet za vzgojo In Izobraževanje predlaga , da odp rta vpraš anja v teh dveh toč ka h obra -

vnavata Svet za družbenopol i t ični s is tem in Tiskovni svet pr i Predsedstvu Republ iške

konference SZDL Sloveni je in da k obravnavi povabi ta tudi predlagatel je var iantnega

predloga.

Tovar išk i pozdrav

Predsednik Sveta:

dr. Lev P remru

VVEDNOST:

- F r a n c Š e t i n c

- predlagatel j i var iantnega

predloga

ODPRTI VPRAŠANJI

za razpravo o Svetu za družbenopol i t ični s is tem in v Tiskovnem svetu pr i Predsedstvu

RK SZDL Sloveni je

1. Od prto pism o je protest i ra lo prot i temu, da sta predse dnik Izvršnega sv eta in te lev iz i -

ja mimo delegatsk ih pot i avtor i tat ivno suger i ra la uk ini tev al i radikalno omej i tev naravo-

s lovnomatemat ične usmer i t ve - ob oč i tnem ignor i ran ju nače lno že doseženega dogo-

vora o ena kopra vnem obravn avanju ra z l ičnih pogledov na to vpraša nje v okviru SZDL. V

zvezi z odloč anje m o mreži šol v L jubl jani so se pojav i le kr i t ike, da so bile kršen e sam o-

upravne pravice delavce v in učenc ev, nato pa celo, da so pr i ugotav l janju utem el jen ost i

teh kr i t ik nekater i mestni funkcionar j i zavajal i delegate in javnost z neresničnimi infor-

maci jami. V času pr iprav na sk l ic sekci jsk ih obravnav so nekater i č lani pr ipravl ja lnega

odbora na sej i Republ iškega sveta za vzgojo in izobraževanje dajal i iz jave in ocene, k i

so j ih pr izadet i oceni l i kot nekorektne in kot nasprotujoče javno izraženim stal iščem ZK

m ŠZD L. O vprašanju, kako na take in podo bne pr imere, ko se pojav i jo kr i t ike, da so bi la

kršena pravi la demokrat ičnega in enakopravnega dialoga, reagirat i , so mnenja del jena:

a) Ne odp irat i konf l ik tov, pač pa se tako j lot i ti nadal jn j ih nalog pr i preobrazbi šols tva; za-

os t rovan je odgo vornos t i b i v tem trenutku lahko škod i lo preobrazbenem u procesu.

b) Ni se mogoče lot i t i nadal jn je preobrazbe, če med udeleženci n i mogoče zagotovi t i

medsebojnega zaupanja in drug ih sp lošn ih po l i t i čn ih pogojev za samoupravno demo-

krat ičn o odloča nje In Izvrševanje odloč i tev Za to je t reba raz iska t i pr imere, pri kater ih

obs taja sum, da je pr iš lo do neprav i lnost i , in če je do nepra vi lnost i res pr iš lo, ust rez no

uvel jav i ti nače lo družbenopol i t i čne m s t rokovne odgo vornos t i

2 . Vprašanje zagotav l jan ja enakopravnost i v obravnavanju prob lemov preobrazbe šo l -

s tva v sred stv ih javnega obve ščan ja:



a) Sreds tva javnega obveščanja so us t rezno spreml ja la re forn io m da ja la tud i dovo l j

prostora zagovornikom razl ičnih mnenj , kr i t ik i i td. Kvečjemu je bi lo danega celo preveč

pou darka in pros tora razn im parc ia ln im kr i t i kom, prem alo pa popular izac i ji poz i t ivn ih iz -

kušen j , prikazu s ta l išč v organ izac i jah zd ruženeg a de la , k ra jevn ih sku pno st i i td .

b) V t isku je pr ihajalo do nesprejeml j iv ih pojavov duši tve kr i t ike (neobjavl janje kr i t ičnih

mne nj , »doziranje« n eu go dn ih informa ci j , ubla ževa nje problem ov i td ) , na TV pa Se v

mnogo več j i mer i (»okrog le mize« brez zas topn ikov drugačn ih pog ledov, cenzur i ran je

vpra šan j pos lu ša lcev i td . ). Tak o ravnanje povzroča ve l iko po l i t ično škod o tako us m er je -

nemu izobraževanju (ker z nekorek tn im zavračanjem dobronamern ih k r i t i kov posamez-

n ih s labost i k rep i poz ic i je tis t ih , k i dokazu je jo , da je t reba zavreč i s is tem usm er jen ega

izobraževanja v ce lo t i ) ko t tud i po l i t i čnemu s is temu samoupravne demokrac i je , k i b i

moral zagotovi t i neovirano soočanje vseh mnenj (oz iroma plural ize.m interesov) , k i izha-

ja jo iz samoupravnega soc ia l izma - ne g lede na to . kako k r i t i čna so do posameznih

uradnih kon ceptov . Zato m ora SZDL take po jave na jos t re je k r i t i z ira t i in v bo doč e pravo-

časno prepreč i t i (z us t rezn im de lovan jem svo j ih vods tev , svo j ih de legatov v organ ih

sreds tev javnega obveščanja , pa tud i z ak t ivne jš im in us t rezne jš im angaž i ran jem Ti -

skovnega sveta) .«

Kdor je spreml ja l dosedanj i potek tega »teka«, je lahko že vnaprej ugani l , da Tiskovni

svet na to pismo z dne 23.1 2.1 98 2 do 2 6.8 .19 83 še ni utegn i l reagirat i , vsa j tako ne, da

b i t is ti , k i z brezm ejn im zau panjem v n jegovo pra v ičnos t in po l i t i čno mod ros t » tekamo« k

n jemu, za to ka j vede l i . Morda bo pa podobno kot z Močnikovo v logo z dne 8 .6 .1982,

mojo z dne 3.8 .19 82 in Ruplovo (od ne vem kda j) , k i j ih je Tisk ovn i svet s icer ob rav na val

»že« 17 .9 .1982 (za ob javo k r i t ičn ih pr ispevkov v dnev nem č aso pis ju se vendar ne mudi

tako, da bi moral i pr i tožbe zoper zavračanje objave obravnavat i že kar naslednj i dan al i

nas led n j i teden po tem, ko pr ispe jo) , obve st i lo o tem sm o dobi l i pa 4 .1 .1 983 In fo k ak-

šno obvest i lo Da so naše p . i tožbe pos la l i skup šč in i ČGP Delo - to re j organu, k i mu do

jese n i 82 predse duje is t i Jak K opr ive, k i je b i l v čas u p os top kov uredn iš tva Dela , zoper

katere se pr i tožu jemo, g lavn i uredn ik Dela Kadl ja te fuž i, kad i ja t i s u d i . . .

Pa šale s tem še ni konec. Še bol j zabavna je naslednja igra (podajanja žoge v krogu

preko g lave »P epčka«, k i nem očno posk aku je na s red in i ) , k i se igra tako le :

V sporoč i lu uredn iš tva Dela o tem, zaka j so zavrn i l i ob javo mojega č lanka z dne

26 7.1982, p iše med drug im, da ses tavek »v š i ršem konteks tu de jansko sod i v okv i r

razprave o re formi izobraževanja in potem takem v pr is to jn i svet RK SZ DL oz i roma sek -

c i jo«. Pr is to jn i svet RK SZDI zavrne, da bi na sekci j i konkretno razpravl ja l i o teh stvareh

(uprav ičeno, sa j moj č lanek k r i t i z i ra zava jan je de legatov mestne skupšč ine, ne usmer-

jeno izobraževan je) , a tud i , da b i razprav l ja l i vsa j o dušen ju k r i t i ke usm er jen eg a izobra-

ževanja v s reds tv ih javnega obveščanja . S ledn je tud i formalno preusmer i na T iskovn i

svet (g le j p ismo zgora j ) . T iskovn i svet pa prvo žogo (konkretne pr i tožbe) h ladnokrvno

vrne prvemu igra lcu (Delu) , drugo žogo (p ism o z »odpr t im vprašanjem «) pa še bo l j h lad-

no krvn o skr i je - in igre je kon ec Tud i prve (s ko nk retn im i pr i tožbam i) , kaj t i te pa skr i je

Skupšč ina Dela : T iskovn i svet j i je septembra 82 pred laga l , »na j pr i tožbe obravnava in

obl ikuje o nj ih s tal išče« - pr i tož i te l j i pa o kakšnem takem stal išču čez leto dni še niče-

sar ne vem o

Tisko vne mu sve tu je b ilo pri tem ce lo znano, da se je Ra stko Močnik enkra t ( le ta 198 1)

že sam obrni l na Skupščino Dela, ne da bi mu na pr i tožbo karkol i odgovor i l i - a kaj b i t i -

s to Pe pčk i so pač še prem ajhni , da bi lahko ujel i te žoge , k i let ijo v isoko n ad n j ihovim i

g lavami - g ledat i n j ihovo onemoglo tekan je od enega do drugega in smešno poskako-

van je je pa vendar tako ne iz rek l j i vo zabavno, da b i se b i lo temu res nes pa me tno odp o-

vedat i , mar ne? Nerodno bo le, ko t i Pepčki še malo zrastejo In ko j ih bo v krogu malo

več. Ta krat u teg ne jo ka kš no žog o tudi u jet i in jo onim z vso s i lo t reš či t i v nos - a l i pa ce lo

začet i z n j im i kakšne nove, n j im dos le j povsem neznane igre , če se bodo še ka j do lgo

žogal i nad naš imi g lavami . . .

V drugem maratonu tore j v nobenem od sedmih tekov zas tav l jen i c i l j n i b i l dosežen: v

št i r ih do ko nč no ne, v t reh, še bol j a l i ma nj odprt ih, pa tudi n i kaj do st i več upa nja Se je

potem sp lač a lo? - se bo na jbrž vpraša l m ars ikdo .



Se je, če so se tekači In gledalc i pr i tem vsaj česa nauči l i . Da, a česa? Tega, da se ne

splača? To je vel ika večina gledalcev vedela že prej In jo je iz id teh maratonov žal samo

še ut rdi l v n j ihovem prep r ičanju . To da za tak e nis m o tek l i , za nj ih bi b i lo ško da t ruda. Te -

kl i smo za t iste, ki so gledali , kako je treba leči, in ki j ih mika, da bi se teku pridruži l i . Na

suhem se ne naučiš plavat i . In predvsem za t is te, k i bodo naslednj ič tek l i in p laval i , tudi

če bo še ma nj upanja na usp eh ko t tok rat .

Seved a bo to pr iprav ljena p oče t i vedno le man jš ina. Toda n ikako r n I vseeno, ko l ikšn a je

ta ma njš ina. Bo l j ko narašča, več dot le j s t ran sk ih op azo va lce v p otegne za seboj , do k ler

ne pr ide do plazu, k i ( razen v iz jem nih pr ime r ih) s icer še ved no zajem a le ma njš in o, k i pa

zaradi svoje hi t rost i in teže lahko premaga tudi dot le j nepremagl j ive ov ire.

Naraščanje tega p lazu pr i pn/em maratonu je b i lo oč i tno: zače lo se je s p ismom ene

bra lke v Delu , s led i lo je še neka j posamičn ih g lasov , nato spontan b lok pet ih p isem, pa

petna js t razprav l ja lcev za okrog lo mizo Dela , 671 podpisn ikov odpr tega p isma in kon-

čno dvakrat po os em sto l jud i v Ca nka r jeve m dom u, vme s pa še prece j ob jav l jen ih in ne-

objav l jenih pisem bralcev v Delu. In nI b i la to l iko spretnost prv ih tekačev t is ta, k i je spro-

ž i la p laz , ko l ikor morda neprev idnost in nerodnost »nasprotn ikov«, k i so de la l i napako

za napako, razkr ival i svoje Šibke točke in s tem vedno š i ršemu krogu l judi , k i b i s icer

morda imel i pomis leke in zadržke, o la jševal i odloč i tev, da se pr ik l juč i jo kepi , k i se je za-

čela val i t i po bregu.

Vseh sedem tekov drugega maratona pa n i povzroč i lo ne kepe ne p lazu. Zaka j ne? Je

b i la s i tuac i ja na področ ju usmer jenega izobraževanja pač že z re la za p taz , na področ ju

soc ia l is t ične demokrac i je , spoš tovanja zakoni tos t i in po l i t i čne mora le pa še ne? Morda

in to ne to l iko ob jek t ivno, ko l ikor sub jek t ivno. L jud je so se pač pre j pr iprav l jen i zop ers ta -

v l t i u radn im s ta l iščem na kakšnem nepol i t i čnem področ ju , kot je usmer jeno izobraževa-

nje, ka ko r pa pr i izraz i to po l i t ičnih vpraš an j ih Ne sme m o tudi pozab i t i , da se je drugI m a-

ra ton začenja l prav v času, ko so med l judmi močno odmevale os t re po l i t i čne obsodbe

odpr tega p isma kot »metode pr i t i ska«, k l ican je posameznih podpisn ikov na zagovor

i td. , nekaj pa so pr ispeval i tudi pomis lek i v s t i lu »ne izz ivajmo oblast i , da ne izgubimo še

tega, kar nam je uspe lo doseč i pr i usmer jenem izobraževanju«. Pr i nadal jn jem poteku

prvega maratona so dogodk i pokaza l i , kako je b i lo tako sk lepanje zgrešeno: samo s

sk ra jn im zaos t rovan jem po l i t ičn ih vp rašan j (np r. vp rašan ja spoš tovan ja do ločbe s ta tu -

ta SZDL, da je t reba v sekc i jah zagotov i t i enakopravno obravnavanje a l ternat ivn ih s ta-

l išč ) nam je tam us pelo prepre č i t i razvode ni tev » Izhodišč« za sekc i jo In s tem ne pre teh-

tano in čustveno reakci jo na to ( t rontalen napad na reformo), kar b i nujno s ledi lo In na to

kar so nekater i komaj čaka l i , da b i potem lahko po l i t i čno d iskva l i f i c i ra l i ce lo tno akc i jo

Toda v drugem maratonu smo b i l i p r i vseh sedmih tek ih š tev i lčno preš ibk i in neposred-

nega uspeha ni b i lo n ik jer . A pr idobi l i smo dragocene izkušnje in, kot že rečeno, če se je

še kdo od t is t ih, k i so tokrat samo opazoval i , kaj nauči l , kako se tem rečem st reže ( in

kol iko oroži j je pravzaprav na razpolago - in kol iko bi lahko bi la uč inkovi te jša, če bi j ih

bo l j množ ično uporab l ja l i ) , in nas ledn j ič ne bo več sam o opazova l , potem t ru d n i b il za-

man.

Pa še za neka j u tegn e b i t i vse to le dobro. K o se bo po nas ledn je m odp r tem p ism u a l i po-

dob nem » izven s is tem skem « pro tes tu z en ak o zan es l j i vos t jo , kot dnev u s led i noč a li b l i -

sku g rom. ponovno po jav i l o ogorčeno obso jan je t ak ih - i zvens is temsk ih« po t i , »ko pa

imamo vendar na razpo lago š i rše in uč inkov i te jše možnost i znot ra j našega s is tema«,

ne bo več pot rebe , da b i na taka spre nev eda nja od gov ar ja l i z bese dam i Dovo l j bo zgra-

b i ti v t rdo vezan le tn ik Prob lemo v 8 2 /8 3 in ga zabr isa t i govorn iku v g lavo.

Matevž Kr iv ic



DO DAT EK: ODL OM KI IZ INTERPELACIJE, OD GO VOR A NAN JO IN REPLIKE

a) Iz interpe lacije:

Kl jub izrecnemu o pozor i lu, izraženemu na sej i odbo ra, da je v dopo lni tv i t reba navest i

vsa tr i med sebo j nasp rotujoča s i s ta l išča, ponovna spremem ba v stališčih MKI po

10.7. sploh ni navedena ( je zamolčana), s ta l išča 214. in

1

2.5. pa so prikazana neres-

nično in zavajajoče:

1. iz nave db m razvidno, da so bi la stal išč a 12.5. v dire ktn em na spro t ju s prejš nj im i sta-

l išč i oz iroma navod i li 21.4. (zam olča nje preobrat v s tal išč ih) ,

2. v druge m od stavk u 1. točk e dod atka je neresn ična t rd i tev, da SŠ CI na sesta nku 21.4

»m poseb ej vzt raja la pr i združevan ju obeh šol« (dokaz nere snično st i te t rd i tve je v za-

pisniku tega sestanka, k i ga je sestavi la s t rokovna s lužba samega MKI m v katerem

piše: »Potrebno bi b i lo pr ipravi t i samoupravni sporazum, v katerem bi predvidel i vse

spremembe, k i bodo nastale ob združevanju obeh šol« In »Sklep: Obe šol i skupno s

pravniko m S ML tov. Vladim ir jem Dejanom pr ipravi jo sporazum do 5.5 .198 2«);

3. V drugem odstavku 2. točke dodatka je neresnična t rd i tev: »Predlagane so bi le reš i-

tve, kot so navedene tudi v dopisu Družbenega pravobrani lca samoupravl janja SRS«.

Resnica je ravno nasprotna: družbeni pravobrani lec SRS je predlagal referendumsko

odločanje o s ta tusn ih spremem bah, k i ga je name stn ica l jub l janskega družbenega pra-

vobrani lca mag. Kobalova na sestanku 12.5. (ob navzočnost i predsednika MKI Štefana

Balažica in še 12 mestnih in obč inskih funk ciona r jev) izrecno odkloni la, kot drugo m ož-

nost pa je predlagal uk in i tev SŠ IC, o čem er na sesta nku 12.5. n i b i lo izrečene ni t i bese -

de. Ci t i ranem u stav ku v drugem od stavk u 2. točk e Dod atka tako j sledi še ena n eres nič-

na t rd i tev:»Pr i tem je oč i tno pr ihajalo do nesporazuma, o čem odloči t i na ref rendumih,

na kar opozar ja tudi družbe ni pravobrani lec sa mo uprav l janja SRS na 2. s t rani p osre do-

vanih stal išč.« Ta t rd i tev je celo dvakrat neresnična: 1. takšnega nesporazuma ni b i lo,

b i lo je jasno, da gre za referendum o statusnih spremembah v zvezi z združi tv i jo dveh

šol , spremembo dejavnost i in presel i tv i jo SŠIC na Pol jane; 2. družbeni pravobrani lec

sam oupra vl janja SRS ne na 2. ne na ka kšn i dr t jg i s trani ne opo zar ja na nika krše n nes -

porazum , o čem odloč i t i na referendum ih - opoza r ja sam o na nesporazu m, al i se tudi v

šolah o statusnih spremembah odloča z referendumom al i ne. - V dveh stavkih torej t r i

neresnične t rd i tve, od tega dve o stal išč ih družbenega pravobrani lca samoupravl janja

SRS , s ka terim i deleg at i sploh niso bi l i sez na njen i (pred log, naj bi tudi to gradivo do bil i v

roke, je bi l zavrnjen)

4. V t ret jem odstavku 2. točke Dodatka je še ena neresnična m zavajajoča navedba, k i

se glas i : »Zdra vstvena Šola je ob ena kih pravnih n asve t ih in pom oči izvedla referendum,

prosi la pa je tudi za mnenje Republiški komite za vzgojo in izobraževanje, ki je odgovori l

19. maja 1982 , torej celo kasneje, kot je b i lo odgov or jen o S rednj i šol i Ivan Cankar.« Ta

navedba je neresnična, ker zdravstvena šola ni dobi la »enakih pravnih nasvetov«, na-

mreč »nasveta«, da v šolstvu do leta 1985 o statusnih spremembah ni pot reben refe-

rendum, in zavajajoča, ker je te j šol i RKVI res odgovor i l celo k asn eje kot me stni fakto r j i

Sred nj i šol i Ivan Ca nkar, toda pravi lno (da referendum mo rajo izvest i) in ne napa čno (da

referendu m sploh ne pr ide v poštev) , kot s ta delavcem SŠIC na sesta nk u

1

2.5. zelo av-

tor i rat ivno dopovedovala mag. Kobalova in tov. Dejan ob glasnem al i t ihem pr i t r jevanju

t r inajst ih ( I) mestnih in obč inskih fu nkcio nar jev .

Namen vse te never jetne zbirke neresničnih in zavajajoč ih t rd i tev ter zamolčanih dej-

s tev je jasen: skr i t i pred delegat i , k i so zahteval i ugotavl janje odgovornost i za nastale

zaplete, dejstvo, da so bil i prav m estni in ob čins ki fun kcio na r j i t is t i , k i so na razšir jenem

zboru delavcev SŠIC dne 1 2. maja delavce in učence SŠIC prot ipravno odvrni l i od na-

me ravane ga referendum a o združi tv i s šolo na Pol janah, čeprav s o se tako prej (g le j za-

pisnik sestanka 21.4. ) kakor tudi kasneje (po 10.7. , po javnih knt ikah - ponovne zahte-

ve za izvedbo referend uma ) d obro zavedal i , da je referendu m potrebe n

b) Iz odgovora mestnega izvršnega sveta

Izvršni svet ugotavl ja, da je povsem nesprejemlj iva trditev, da so bi la poroči la, ki j ih je

obravnaval in sprejel zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubl jane, »neresnična in

zavajajoča« kar utemel ju je z naslednj imi od govo r i na posam ezne točke v interpelac i j i, k i

so jo de leg at i p rejel i :

-vzvezi s 1. točko: v poro či l ih je jasn o nave den o, da gre pri sta l iščih z dne 21.4 za sta-



I išča Mestnega komiteja za izobraževanje, raz iskovalno dejavnost , kul turo In te lesno

kul turo, 12.5. pa za stal išča Družbenega pravobrani lca samoupravl janja Ljubl jana Iz

tega izt iaja, da nI pr iha jalo do razl ičn ih mne nj ko mite ja;

- v zvez/ z 2. točko: sestavl ja lc i Interpelac i je spreminjajo besedi lo dodatka k poroči lu,

katere ga so prejel i dele gat i Zbora združe nega dela SM L na sej i dne 20. juni ja 198 2 in v

kate rem piše' »ker po po roči lu pravne službe SML «, zato navedb a ne tem elj i na za-

pisniku, na katerega se sestavl ja lc i interpelac i je sk l icuje jo, ampakna poroči lu pravne

službe, kot je v dod atku jasno navedeno. Pisno po roči lo je na razpolago v do kum enta ci j i

Me stne ga ko miteja za izobraževanje, raz isko valno de javno st , kul turo In te les no kul turo;

- v zvezi s 3. točko: v p ismu Družbenega pravobrani lca samoupravl janja SR Sloveni je je

na 2. s t rani zapisano; »O tem vpraš anju se je izobl ikovalo dv oje stal išč; Po prvem stal iš-

ču ni pot reben referendum za izvedbo statusnih sprememb, marveč o tem odloča svet

šole. To stal išče se je opiralo na določbo 3. a l ineje 142. č lena Z U I . . .« Na 3. s t rani ; »Po

drugem s ta l išču pa je re ferendum ob s ta tusn ih sprem em bah ZZD obvezen (463. č len)«.

In nasle dnj i odstavek ; »V praksi se je uvel jav i lo drugo sta l išče . . . « T emu s ledi o brav na-

va pr imera Srednje šole Ivan Cankar za splošno kul turo in elekt roenerget iko, k i pa je

»druga čen p roblem. Ta šola je delovna org anizac i ja, k i naj b i izgubi la vse sv oje prog ra-

m e «

Gled e na to tudi v te j točk i n i poroči lo zavajajoče, ker se nan aša na mne nje družb ene ga

pravobran i lca samouprav l jan ja na ses tanku

1

2.5. In ne na pism o Družbene ga pravo bra-

ni lca samoupravl janja SR Sloveni je z dne 19.7.1982, v katerem ugotavl ja raz l ična sta-

l išča in pos redu je tudi svoja mnenja. Prav tako ni spre jem lj iva trditev, da je dvakra t »ne-

resnična« navedba, da je »oči tno pr ihajalo do nesporazuma, o čem odločat i na referen-

dum u . . . « Navedb a se nanaša na razpravo na zboru delavce v 12.5. m teme l j i na zap is-

niku, o tem pa govor i tudi p ismo Družbenega pravobrani lca samoupravl janja SR Slove-

ni je na 2. stran i 2. od stav ek, ko ugota vl ja, da bi se v pr im eru p rvega iz ho dišč a, ko so sta -

tusne sprem embe le pos led ica spre je te programsk e u smer i t ve v posebnih in obč ins k ih

izobraževalnih skupnost ih, »referendum spremeni l v formalnost , saj prakt ično delavci

nima jo druge Izbire, kot g laso vat i za predlog statu sn ih spre me mb - In prav to vpra šan je

je bi lo na zboru delav cev 1 2.5. moč no pr isotno , zato so se pojav l ja l i tudi nesp orazu mi.

-v zvezi s 4. točko: navedenem u de lu doda tka da je jo ses tav l ja lc i in terpe lac i je d rugače n

pom en, kot ga ima. Doda tek k poroči lu dopolnju je kro nolog i jo, v kol ikor pa bi pom en raz-

šir i l i , je t reba dodat i, da je zbor delavcev Srednje šole Ivan Cankar že apri la 1982 skle-

nil , da ne bo spreje ma l nobenih odloč i tev, tudi ne o referen dum u, dokler ne bo kon čan a

razprava v skupščini mesta, kasneje pa je predlagal odlož i tev vseh sprememb za eno

leto, kar je pojasni l tudi v p ismu S kup ščin i mesta Ljubl jane.

c) iz replike delegata VU$:

V II. pog lav ju so n eres ničn e In zavajajoče t rd i tve, oč i tan e v Interpelac i j i, bran i jo z novimi

neresničnimi in zavajajoč imi navedbami;

ad 1) Preobrat v s tal išč ih 12.5. je zanikan, češ da je š lo takrat za stal išče družbenega

pravobrani lca samoupravl janja Ljubl jane (okrajšano; dr .pr .sam Lj . ) in ne za stal išče ko-

miteja (MK I); zam0/čar70, da je bil pre dse dn ik M KI Balažic 12.5. navz oč, da s e je s sta l iš-

či dr.pr.sam . Lj. str inja l in se po nj ih ravna l vse do prib l ižno 10.7 , ko pride do po no vn eg a

pre obra ta, ki pa je tudi zamolčan

ad 2) Namesto da bi IS pr iznal neresničnost t rd i tve, da -SŠIC ni posebej vzt raja la pn

združevanju obeh šol- , se izmika z dokazovanjem, da ta navedba v njegovem poroči lu

ne temel j i na zapisniku sestanka, ampak na poroči lu pravne s lužbe SML. Ni važno,od

kod je IS navedeno neresnično t rd i tev vzel - važno je. da je z njo pred delegat i skušal

opra vič i t i ravnanje svoj ih organov in s lužb. Če se je njegova pravna s lužba pred nj im sa-

mim zagovar ja la z neresničnimi t rd i tvami, je to stvar n junega medsebojnega razmer ja

- za zavajanje deleg atov pa odgova r ja izvršni svet in ne njegova pravna s lužba. R esn ič-

nost i navedbe v zapisniku, ki t rditve pravne službe izpodbija, izvršni svet nit i ne zanika,

saj je b i l zapisnik sestavl jen v njegovem lastnem komiteju za izobraževanje, zato lahko

tore j tud i očite k v 2. točk i interpe laci je smatramo za dokazan

ad 3) Izmikanje »v zvezi s 3 točko« je tako očitno nelogično, da je za bralca naravnost

žal j ivo; na m esto da bi IS po šten o priznal, da je dr. pr sam. SRS 19.7 pre dlag al drugač-

ne rešitve ko t mestn i funkc ionar j i

1

2.5., ki so možnost referenduma zavračali, skuša

odvrni t i pozornost od tega tako, da najprej c i t i ra neka druga stal išča dr pr sam. SRS,

tako j nato pa s i dovol i (kot bralcu v posm eh) zapisa t i , da njegovo poroč i lo ni b i lo zav aja-



ASINARIA H"*

Mater ia l i s ko lokv i ja V loga in območ je

raz l ike v mater ia l is t ičn i teor i j i , a l i Ka j je a l ternat iva?

Miha Kovač: Kaj je a l ternat iva?

Iztok Saksida: O časnikarskem jez iku

Igor Žagar: How to do things vs/ith words (de natura verbi incarnati)

Marcel Štefančič j r . : Velecenjeno občinstvo, a l i K je lahko z jut ra j opazujemo pt ice

Tomaž Mastnak: Za anarhol iberal izem

Mat jaž Potrč: Psovanje publ ike

Braco Rotar: Uživanje razl ik

Darko Štrajn: Izgubljeni objekt kr i t ike v masovni kultun

Peter Mlakar: Dedukt ivni s is tem smis la/poslanstva kul ture

A g l t t r o p

Iztok Saksida: In še enkrat o l iku mladega komunista

Branje

Darko Štrajn: Poduk Hof fmanove pr ipovest i

K ps ihopa to log i j i vsakdan jega ž i v l j en ja

Bernard Nežmah: Besede s lovenske

Dušan Petere: Duševne bolezni računalnikov v futur is t ičnih fobi jah

Poštni predal 29 a

Matevž Krivic: Poli t ični maraton al i Dolgi pohod skozi inst i tuci je I I



v . •

problemi, 1983 with zizek article o slovencih in antisemitizmus

Documents