plodnost na po^vite za proizvodstvo na tutun vo … 58/tutun 2008 7-8 (3).pdf · ishrana na tutunot...

166

PLODNOST NA PO^VITE ZA PROIZVODSTVO NA TUTUNVO REONOT NA SVETI NIKOLE

Valentina PelivanoskaInstitut za tutun - Prilep

VOVED

UDC 633.71Tutun/Tobacco, Vol.58, No 7-8, 166-178, 2008Institut za tutun - Prilep, R. Makedonija

ISSN 0494-3244

UDK: 631.452:633.71(497.732)Izvoren nau~en trud

Plodnosta e edna od najva`nitekarakteristiki na zemjodelskite po~vi. Taane pretstavuva konstantna golemina i semenuva vo zavisnost od intenzitetot naeksplotacijata, erozivnite procesi kako iod izborot i primenata na agrotehni~kitemerki.

Trgnuvaj}i od faktot deka po~vatapretstavuva nezamenlivo sredstvo za proiz-vodstvo na zemjodelski kulturi, kontrolatana plodnosta na po~vata i nejzinoto odr`u-vawe treba da bide imperativ na naukata izemjodelskata praksa. Ovaa obvrska e u{tepogolema poradi faktot {to Republika

Makedonija e agrarna zemja i {to nejzinataidnina e vo zemjodelskoto proizvodstvo.

Vo svetinikolskiot reon se proizve-duva zna~ajno koli~estvo na sitnolisenaromati~en tutun. Zemaj}i ja vo vid tesnatapovrzanost na po~venite karakteristiki soproizvodstvoto na tutun so visok prinos ikvalitet, razbirliva e potrebata od konti-nuirano ispituvawe na "kondicijata" napo~vata. Vrz osnova na takvite istra`uvawa}e se utvrdi fakti~kata sostojba i, sporedniv, }e se prezemat soodvetni agrotehni~kizafati so cel da se obezbedi stabilenprinos i dobar kvalitet na tutunot.

Terenskite ispituvawa vo svetini-kolskiot tutunoproizvoden reon bea izvr-{eni vo 2007 godina, na krajot od vege-tacioniot period na tutunot. Zemaweto naprobite be{e izvr{eno spored upatstvotoza zemawe i podgotovka na po~veni prime-

MATERIJAL I METOD NA RABOTA

roci za agrohemisko ispituvawe (Jakovljevi},et all., 1995). Od terenot bea zemeni vkupno29 po~veni probi od pova`nite mesnosti ilokaliteti vo koi e koncentriran pogole-miot del od proizvodstvoto na tutun.

167

Tabela 1. Pregled na zemeni po~veni probi za agrohemiski analizi od svetinikolskiottutunoproizvoden reon

Table 1. Review of the soil samples for agrochemical analyses of Sveti Nikole tobacco producing region

Na po~venite probi im se ispitanislednive pokazateli: sodrìna na humus(%), vkupen azot (N %), odnos na C/N (presmet-kovno), rN reakcija na po~vata vo N

2O i KCl,

sodrìna na karbonati (CaCO3 vo %),

sodrìna na lesno dostapen fosfor (P2O

5 vo

Klasifikacija na po~vite spored sodrìnata na humus vo %

mg/100 g po~va), sodrìna na lesno dostapenkalium (K

2O, vo mg/100 g po~va) i mehani~ki

sostav na po~vata.Rezultatite od napravenite analizi

se tolkuvani spored slednive klasifikaci:

V. Pelivanoska: Plodnost na po~vite za proizvodstvo na tutun vo reonot na Sveti Nikole

168

Klasifikacija po C:N vo humusot na po~vite

Klasifikacija na po~vata spored sodrìnata na vkupen azot vo %

Spored sodrìnata na karbonati,po~vite se grupirani vo slednive grupi:

0% Beskarbonatni 0 - 5% Slabo karbonatni5 - 10% Sredno karbonatni >10% Silno karbonatni

Klasifikacija na po~vata spored sodrìnata na karbonati

Klasifikacija na po~vata spored rN-vrednosta vo H2O

Tutun/Tobacco 1992, N0 1-6, 29-46

Klasifikacija na po~vata spored sodrìnata na fosfor(AL-metod) po Filiposki - Jeki}

Tutun/Tobacco, Vol.58, No 7-8,166-178, 2008

169

Klasifikacija na po~vite spored sodrìnata na kalium (AL-metod) vo mg K2O/100 g po~va

Sodrìna na humusREZULTATI I DISKUSIJA

Klasifikacija na po~vite po mehani~kiot sostav spored Vigner

Spored Kulakovski, citirano po(@ivkovi} i \or|evi}, 2003), humusot e edno odtrite "vode~ki svojstva na po~venata sredi-na koi go odreduvaat stepenot na nejzinataplodnost". Tokmu poradi toa, odreduvawetona sodrìnata na humusot zaedno so odre-duvaweto na rN vrednosta se naj~esti anali-zi na po~vata, a zgolemuvaweto na sodrìnana humus vo orani~niot horizont e edna odnajva`nite zada~i na zemjodelstvoto.

Od podatocite za sodrìnata na hu-mus vo ispituvanite po~veni primeroci(Tabela 2) moè da se vidi deka od vkupniot

broj probi 65,52% se so sredna sodrìna nahumus, a so niska sodrìna se edna tretinaod probite, t.e. 31,03%. Po~vite koi imaatdobra sodrìna na humus se zastapeni sonezna~itelen procent (3,45%).

Vo literaturnite podatoci, koi setemelat na dolgogodi{ni eksperimentalniistraùvawa, se naveduva deka po~vite sopomala sodrìna na humus se dobra sredinaza proizvodstvo na kvaliteten sitnolisenaromati~en tutun (Atanasov, 1972,Dimitrov, 2005).

Tabela 2. Sodrìna na humus na po~vite vo svetinikolskiot tutunoproizvoden reonTable 2. Humus content in soils of Sveti Nikole tobacco producing region


170

Spored obezbedenosta na po~vata sohumus i soznanieto za potrebite na tutunotod ovaa po~vena komponenta, ispituvanite

po~vi se dobra sredina za proizvodstvo nakvaliteten sitnolisen aromati~en tutun.

Azotot e eden od najva`nite i neza-menlivi elementi koj go diktira i prinosoti kvalitetot na tutun. Tokmu poradi toa,pove}e avtori od oblasta na mineralnataishrana na tutunot se soglasuvaat so stavotdeka azotot e element na koj bez ogled napotencijalnata plodnost na po~vata, klimat-skite uslovi, sortimentot kako i drugiteuslovi na proizvodstvo, treba da mu seposveti posebno vnimanie.

Vo golem broj na istraùvawa skoroi da nema razliki vo konstatacijata zavlijaneto na azotot vrz zgolemuvaweto naprinosot na tutun, no isto taka nesporen efaktot deka visokite koli~ini na ovoj ele-ment vlijaat vrz smaluvawe na procentotna visoki klasi i vrz vlo{uvawe na

Sodrìna na vkupen azot

kvalitetnite karakteristiki na surovinatakako {to se zgolemuvawe na sodrìnata nabelkovini i vkupen azot i smaluvawe nasodrìnata na jaglenihidrati.

Spored prezentiranite podatoci(Tabela 3), po~vite vo svetinikolskiot reonse od sredno do visoko obezbedeni so azot.So sredna sodrìna na azot se 51,72%, dobrasodrìna imaat 27,59% i so visoka sodr-ìna na azot se 20,69% od probite.

Bidej}i ispituvanite po~vi se dobroobezbedeni so ovoj hranliv element trebavnimatelno da se pristapuva pri negovotodozirawe i vnesuvawe vo po~vata. Na{apreporaka e |ubreweto na tutunot da se vr{iso pomali dozi i po pat na prihranuvawe, nonajdocna so vtoroto okopuvawe na tutunot.

Tabela 3. Sodrìna na vkupen azot vo po~vite od svetinikolskiot tutunoproizvoden reonTable 3. Total N content in soils of Sveti Nikole tobacco producing region


171

Vrednost na odnosot C : N vo humusot

Ovaa vrednost e od golema va`nostne samo za ishranata na rastenijata tuku iza mnogu drugi odnosi koi vladeat vo po~-vata. Sodrìnata na jaglerod vo organskatamaterija se dviì pome|u 50 i 54%, a na azot4-6%. Jasno e deka odnosot pome|u edniot idrugiot element }e se menuva vo granicite10-11 : 1, a za obrabotlivite po~vi toj naj-~esto iznesuva 10 (Popovi} @., 1895). Gole-mata sodrìna na jaglerod i malata sodr-ìna na azot doveduva do razvivawe na mik-roorganizmi koi go usvojuvaat kislorodot ipritoa predizvikuvaat redukcioni uslovi,

koi vlijaat vrz dostapnosta na oddelnihranlivi materii za rastenijata. Kogaodnosot na jaglerodot sprema azotot vohumusot e vo granicite do 10, ili pomalkuod 10 toj e povolen za ishranata na raste-nijata, bidej}i stepenot na obezbedenost narastenijata so azotna hrana e dobra.

Spored prezentiranite podatocimoè da se konstatira deka site ispituvanipo~vi imaat povolen odnos na jaglenorodotsprema azotot. Od niv so mnogu visok odnosna C:N se 10,34% od probite, so visok se41,38% i so sreden 48,28%.

Tabela 4. Odnos C : N vo humusot na po~vite vo svetinikolskiottutunoproizvoden reon

Table 4. C : N ratio of the humus in soils of Sveti Nikole tobacco producing region


172

Vo svetinikolskiot tutunoproizvo-den reon, pogolem del od ispituvanite po~vise beskarbonatni (55,18%), slabo karbonatnise 27,58%, a sredno karbonatni 17,24%(Tabela 5).

Po~vite bez karbonati ili so niska

sodrìna na karbonati imaat polo{ifizi~ki, hemiski i biolo{ki svojstva.Podobruvaweto na svojstvata na po~vata sepostignuva so vnesuvawe na |ubriwa sopovisoka sodrìna na kalcium.

Sodrìna na karbonati

Tabela 5. Sodrìna na karbonati vo po~vite od svetinikolskiot tutunoproizvoden reonTable 5. Carbonates content in the soil of Sveti Nicole tobacco production region


173

Reakcija na po~veniot rastvor

Reakcijata na ispituvanite po~vi odsvetinikolskiot tutunoproizvoden reon sedviì od slabo kisela do umereno alkalna.Spored klasifikacijata, ovaa golemina sedviì vo dijapazon od 6,01 do 8,40 i napolnoodgovara za normalen rast i razvoj na tu-

tunskoto rastenie. Vo procentualen iznos,20,69% od po~vite se slabo kiseli i istotolku se neutralni, 55,17% se slabo alkalnii 3,45%, odnosno samo edna proba imaumereno alkalna reakcija.

Tabela 6. Reakcija na po~vata (rN vo N2O) vo svetinikolskiot tutunoproizvoden reonTable 6. pH reaction of the soil (pH in H

2O) in the Sveti Nikole tobacco producing region

Sodrìna na fosfor

Po~vite vo reonot na Sveti Nikoleimaat razli~na obezbedenost so fosfor,koja se dviì od ekstremno niska doekstremno visoka. So ekstremno niska iniska sodrìna na fosfor se 5 probi ili17,24 %, so sredna sodrìna 8 probi ili27,59%, so dobra sodrìna 13,79%, dodekaso visoka i so ekstremno visoka sodrìnase 41,38% od ispituvanite probi.

Na po~vite so ekstremno niska i

niska sodrìna na dostapen fosforprepora~livo e da se vr{i |ubrewe sopogolemi koli~ini nafosforni |ubriwakako {to se superfosfat ili amoniumdifosfat, dodeka na visoko i ekstremnovisokoobezbedenite po~vi treba da seizostavi |ubreweto vo period od 2-3 godini,ili da se |ubri so zna~itelno poniski dozina fosforni |ubriwa.


174

Tabela 8. Sodrìna na dostapen kalium vo po~vite od svetinikolskiot tutunoproizvoden reonTable 8. Potasium content in soils of Sveti Nikole tobacco producing region

Tabela 7. Sodrìna na dostapen fosfor vo po~vite od svetinikolskiot tutunoproizvoden reonTable 7. Phosphorus content in soils of Sveti Nikole tobacco producing region

Od prezentiranite podatoci za sodr-ìnata na kalium, moè da se konstatiradeka probite se mnogu dobro obezbedeni soovoj hranliv element. Nema po~veni probiso ekstremno niska, niska i sredna sodrì-na na kalium. So visoka se 2 probi ili 6,90%,a ostanatite 93,10% od po~vite se soekstremno visoka sodrìna na kalium.

Sodrìna na kalium

Bidej}i po~vite se bogato obezbedeniso ovoj hranliv element prepora~livo e voperiod od 2-3 godini da izostane |ubrewetoso kaliumovata komponenta od mineralnite|ubriwa (N:P), ili da se |ubri so mineralni|ubriwa vo koi aktivnata materija nakaliumot e procentualno pomalku zastapena.


175

Od prikaànite podatoci moè da sevidi deka najgolemiot broj na probi se soilovi~esta struktura (65,52%), pri {tolesno ilovi~esti se 6,90%, sredno ilovi-~esti 13,79% i te{ko ilovi~esti 44,83%.

Glinestite po~vi se zastapeni so34,48%. Od niv, lesno glinesti se 9 probiili 31,03%, a 1 proba, odnosno 3,45%, imate{ko glinesta struktura.

Tabela 9. Zastapenost na po~vite po teksturni klasiTable 9. Participacion of soils by textural classes

Tutunot vo ispituvaniot reon se od-gleduva naj~esto bez navodnuvawe. Po~viteso pogolema koli~ina na fizi~ka glina ima-at pogolema mo} na vpivawe i zadrùvawena voda vo sebe. Vo su{ni uslovi, koi {to sekarakteristi~ni za ovoj reon, pote{kitepo~vi podobro go snabduvaat tutunskotorastenie so voda, {to ima pozitiven efektvrz negoviot normalen rast i razvoj.

Zastapenost na po~vite po teksturni klasi

Z A K L U ^ O C I

Vrz osnova na rezultatite odizvr{enite istraùvawa za sodrìnata nahranlivite materii vo po~vite odsvetinikolskiot tutunoproizvoden reon,moàt da se donesat slednive zaklu~oci:

Ispituvanite po~vi se karak-teriziraat so sredna do niska sodrìna nahumus, sredna do visoka sodrìna na azot ipovolen odnos na C:N.

Site ispituvani po~vi imaat rNreakcija vo granicite pome|u 6,01 i 8,40 i na-polno odgovaraat za proizvodstvo na tutun.

Po~vite od ovoj tutunoproizvodenreon imaat prete`no alkalna reakcija(73,4%). Neutralna reakcija imaat 24,47%,

a silno kiseli se 2,13% od probite. Karbonatite se prisutni kaj

pribli`no 50% od ispituvanite probi, aostanatite 50% se beskarbonatni.

Spored sodrìnata na fosofor,po~vite se razli~no obezbedeni. 41,38% seso visoka i ekstremno visoka sodrìna, a17,24% se so ekstremno niska i niska sodr-ìna na fosfor.

Po~vite od svetinikolskiot reonse mnogu dobro obezbedeni so kalium.

Spored zastapenosta na teks-turnite klasi, 65,52% se so ilovi~estatekstruktura, a glinestite po~vi se zasta-peni so 34,48%.


176


177


178

SOIL FERTILITY IN THE TOBACCO PRODUCING REGION OF SVETI NIKOLE

V. PelivanoskaTobacco Institute-Prilep

SUMMARY

Production of a good-quality tobacco raw is closely related with soil fertility. Investigationspresented in this paper were carried out in the region of Sveti Nikole. 29 soil samples were takenfrom some major localities and sites known for tobacco growing.

According to the results, investigated soils were with medium to low content of humus,medium to high nitrogen content and favorable C : N ratio. reaction (pH) ranged between 6.01 and8.40. The content of available phosphorus ranged from extremely low to extremely high, while thatof potassium was extremely high. The soils in Sveti Nikole region are considerably fertile andtherefore some reduction of fertilizers quantities is recommended, particularly of their content ofactive potassium.

Author’s address:Valentina PelivanoskaTobacco Institute-PrilepRepublic of Macedonia

L I T E R A T U R A

1. Atanasov, D., 1972. T t noproiz-vodstvo. Plovdiv.

2. Bogdanovi}, M. et al., 1996.Hemiske metode ispitivanja zemlji{ta. JDZPZ,Beograd.

3. Grupa avtori, 1966. Priru~nik zaispitivawe zemqi{ta. Metode istra`iva-wa hemiskih svojstava zemqi{ta. Beograd.Izdava~: Jugoslovensko dru{tvo za prou~a-vawa zemqi{ta.

4. Donev, N., 1982. Prepor ki pot t noproizvodstvo. Institut po t t na it t novite izdeli®. Plovdiv.

5. Dzami}, R., 1996. Praktikum izagrohemije.Berograd - Zemun

6. Jakovlevi}, M., Pantovi}, M.,Blagojevi}, S., 1995. Praktikum iz hemijezemlji{ta i voda. Beograd-Zemun.

7. Pantovi}, M., 1985. Praktikum izagrohemije. Beograd.

8. Pat~e, L., Uzunoski, M., 1966.Proizvodstvo na tutun. Skopje.

9. Pelivanoska, V., Trajkoski, J.,1997. Agrohemisko ispituvawe na po~vite vonekoi tutunoproizvodni reoni vo isto~niot

del na Republika Makedonija. Tutun 1 - 6 str.25 - 33, JNU Institut za Tutun - Prilep.

10. Popovi}, @., 1895. Agrohemija ifertilizacija. Roljoprivredni fakultet, Zemun,Beograd.

11. Resulovi}, H., 1969. Pedolo{kipraktikum. Univerzitet u Sarajevu, Sarajevo.

12. Resulovi}, H., et al., 1971.Metode istra‘ivanja fizi~kih svojstava zemlji{ta.JDZPZ, Beograd.

13. Uzunoski, M., 1985. Proizvod-stvo na tutun - Skopje.

14. Filiposki, K., Trajkoski, J.,Pelivanoska, V., Naumoska, M., 1992.Prednosta na tutunskite po~vi vo hidro-sistemot “Prilepsko pole” - Prilep. Tutun/Tobacco vol 42 No 1-6, 29-46, Institut za tutun- Prilep.

15. Filiposki, K., Pelivanoska, V.,Trajkoski, J., 2004 . Praktikum poagrotehnika na tutunot. Institut za tutun -Prilep.

16. @ivkovi} i \or|evi}, 2003.Pedologija. Geneza, sastav i osobine zemlji{ta.Poljoprivredni fakultet Beograd.


plodnost na po^vite za proizvodstvo na tutun vo … 58/tutun 2008 7-8 (3).pdf · ishrana na tutunot...

Documents