UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega projekta

ČETRTA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

September, 2017 Tadea Slekovec

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega projekta

ČETRTA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

The fourth industrial revolution

Kandidat: Tadea Slekovec

Študijski program: Ekonomske in poslovne vede

Študijska usmeritev: Elektronsko poslovanje

Mentor/ica: dr. Simona Sternad Zabukovšek

Jezikovno pregledal/ a: Katja Kokol Marko

Študijsko leto: 2016/2017

Maribor, september 2017

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici, dr. Simoni Sternad Zabukovšek, ki me je ob pisanju diplomskega projekta spodbujala. Zahvaljujem se Zavarovalnici Sava, še posebej mag. Borutu Celcerju za opravljen intervju. Zahvaljujem se svoji družini, partnerju in prijateljem, ki so me med pisanjem diplomskega projekta spodbujali in bodrili.

POVZETEK

Diplomski projekt obravnava pojem industrijske revolucije, natančneje zadnje, četrte industrijske revolucije. Četrta industrijska revolucija obravnava tako napredek v tehnologiji kot napredek v programskih opremah. Pojem zajema vsa področja našega življenja, tako osebno kot poslovno. V sodobni zgodovini obstaja več industrijskih revolucij, ki so druga na drugo vplivale posredno in tudi neposredno, sem vsako obdobje posebej opredelila časovno, prostorsko ter tehnološko. Poudarek sem dala četrti industrijski revoluciji, saj je to obdobje, v katerem se trenutno nahajamo. Diplomski projekt zajema tudi programsko opremo kot so CRM in ERP sistemi, ki so v poslovnem svetu zmeraj bolj popularni za nadzor nad poslovanjem. V praktičnem delu diplomskega projekta sem opravila intervju s predstavnikom Zavarovalnice Sava, v katerem smo govorili o napredku tehnologij. Predstavili so nam, kako so v svoji zavarovalnici uvajali nove tehnologije v svoje poslovanje in kako lahko le-te vplivajo na samo poslovanje.

Ključne besede:

Četrta industrijska revolucija, ERP, CRM, tehnologija, napredek, Industry 4.0, Zavarovalnica Sava

ABSTRACT

Diploma project presents the concept of an industrial revolution, more specifically the last, fourth. The fourth industry revolution deals with both advancement in technology and progress of software. The term covers all areas of our lives, both personal and professional. In our modern history there are several industrial revolutions that influenced one another directly and indirectly, I will separately defining time, space and technology for all of them separately. I put a special emphasis on the fourth industrial revolution, since this is the period of time we are in right now. The diploma project also includes software such as CRM and ERP systems, which are increasingly popular in the business control. In the practical part of the diploma project, I conducted an interview with Sava Insurance Company, where we discussed the progress of technologies, how they introduced technologies to their business, and how the new technologies can influence the business itself.

Key Words:

Fourth Industrial Revolution, ERP, CRM, Technology, Progress, Industry 4.0, Sava Insurance Company

i

1 UVOD 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN PODROČJA OBRAVNAVE 1 1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE RAZISKAVE 1 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE 2 1.4 PREDVIDENE METODE 2

2 ZGODOVINSKI PREGLED 3

2.1 PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA 3 2.2 DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA 5 2.3 TRETJA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA 7

3 ČETRTA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA 11

3.1 OPREDELITEV IN ZNAČILNOSTI 11 3.2 TRENDI, KI SPREMLJAJO ČETRTO INDUSTRIJSKO REVOLUCIJO 15 3.3 VARNOSTNI VIDIK 16

4 NOVE TEHNOLOGIJE NA TRGU 19

4.1 TEHNOLOGIJA 19 4.2 UPORABA TEHNOLOGIJE 20

5 NOVE TEHNOLOGIJE V SLOVENSKIH PODJETIJ 22

5.1 PREDSTAVITEV ZAVAROVALNICE SAVA 22 5.2 ANALIZA INTERVJUJA 23

6 SKLEP 25

LITERATURA IN VIRI 26

KAZALO SLIK SLIKA 1: ČASOVNI PRIKAZ INDUSTRIJSKIH REVOLUCIJ ................................................................................. 3 SLIKA 2: PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA ................................................................................................... 4 SLIKA 3: PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA - DELAVCI OTROCI ..................................................................... 5 SLIKA 4: PRVA MODERNA ŽARNICA ............................................................................................................. 7 SLIKA 5: PRVI PLC RAČUNALNIK ................................................................................................................... 8 SLIKA 6: 30 LET MOBILNIH TELEFONOV ..................................................................................................... 10 SLIKA 7: INDUSTRIJA 4.0 ............................................................................................................................. 11 SLIKA 8: IOT ALI INTERNET STVARI ............................................................................................................. 13 SLIKA 9: SLEDENJE INTERNETU STVARI ...................................................................................................... 14 SLIKA 10: MANIPULACIJA DNK ................................................................................................................... 15 SLIKA 11: NOD32 ........................................................................................................................................ 17

ii

SLIKA 12: NOVI LOGO ZAVAROVALNICE SAVA ............................................................................................ 22

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema in področja obravnave

Tematika diplomskega projekta so vse industrijske revolucije moderne civilizacije. Napravili bomo pregled vseh, posebej pa se bomo posvetili četrti (zadnji) industrijski revoluciji, ki jo imenujemo tudi Industry 4.0.

Prva industrijska revolucija se je začela v Veliki Britaniji leta 1760, in sicer s premikom iz fizične proizvodnje na strojno. Sledili sta še druga industrijska revolucija, z razvojem parnega stroja, ki je nadomestil premog ter tretja, z razvojem interneta ter prvih računalnikov. Četrta industrijska revolucija pa se je pojavila z razvojem pametne tehnologije in razvojem računalništva v oblaku.

Ukvarjali se bomo tudi o varnosti podatkov, ki so v zadnjem časovnem obdobju bolj izpostavljeni kot v katerem koli drugem časovnem obdobju do sedaj.

Na koncu diplomskega projekta bomo preverili tudi, kako so se nekatera slovenska podjetja odzvala na uvajanje novih tehnologij v svoje poslovanje ter kako je to vplivalo na njihovo končno poslovanje. Zanimalo nas bo predvsem, kako so uvedbe potekale in ali so bile spremembe pozitivne ali negativne.

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

S pomočjo diplomskega projekta želimo ugotoviti, kaj četrta industrijska revolucija pravzaprav predstavlja v sodobnem času in kako je od nje prišlo. Zanima nas, kako so industrijske revolucije vplivale na vsakdan današnjega časa ter kakšne bodo posledice morebitne robotizacije. Analizirali bomo tudi eno izmed mnogih podjetij v Sloveniji, ki so v zadnjem času sprejela novosti in prešla iz fizičnega na »on-line« poslovanje.

Cilji diplomskega projekta so:

- Opredelitev in zgodovinski pregled industrijskih revolucij . - Natančna opredelitev četrte industrijske revolucije. - Tehnologija, ki je bila povod za četrto industrijsko revolucijo. - Predstavitev uvajanja novih tehnologij v podjetja. - Z intervjuji ugotoviti ali se zaposleni v podjetju XY strinjajo z uvedbo in ali so jim

spremembe olajšale poslovanje.

V diplomskem projektu bomo preverili naslednji hipotezi:

- H1: Prejšnje industrijske revolucije so vplivale na zadnjo. - H2: Podjetja so na novo uvedeno tehniko in tehnologije sprejela in le-te so jim

olajšale delo.

2

1.3 Predpostavke in omejitve

V diplomskem projektu izhajamo iz dejstva, da je tehnološki napredek olajšal naše življenje. Zanima nas, ali začetki industrializacije izpred več kot 250 let res lahko vplivajo na dogajanje danes.

Predpostavljamo, da so vsi udeleženci, ki so bili intervjuvani v sklopu diplomskega projekta to storili s privolitvijo.

Predvidevamo, da so intervjuji, opravljeni v sklopu diplomskega projekta, realni in se osebe, ki so bile intervjuvane, zavedajo, da njihove izjave v intervjujih nikakor ne vplivajo na njihov položaj v podjetju.

Diplomski projekt bomo omejili predvsem na dva dela: splošni zgodovinski pregled vseh revolucij ter uvajanje nove tehnologije splošno in na primeru izbranega podjetja.

Raziskovalno gledano se bomo omejili na en intervju.

1.4 Predvidene metode

Diplomski projekt bo razdeljen na dva dela. V teoretičnem delu bomo ob pomoči strokovne literature, stališč in trditev raznih avtorjev uporabili metodo deskripcije ter pri tem upoštevali pravila citiranja. Ta metoda bo uporabljena predvsem na začetku diplomskega projekta, bolj konkretno v zgodovinskem pregledu industrijskih revolucij ter pri teoriji uvajanja novih tehnologij v podjetje.

S pomočjo metode spraševanja bomo intervjuvali nekaj zaposlenih v izbranem podjetju, ki je pred kratkim uvedlo nove tehnologije in tako poskušali analizirati njihovo mnenje o tem, koliko se je poslovanje v zadnjih desetletjih spremenilo ter kako spremembe vplivajo na sedanje poslovanje. Starost izspraševanih ni vnaprej določena. Uporabili bomo primarne in sekundarne vire, pridobljene iz domače in tuje literature, spletnih virov in dokumentarnih videev.

3

2 ZGODOVINSKI PREGLED

Za boljše razumevanje diplomskega projekta bomo najprej opredelili industrijske revolucije, pogledali, kako so si v zgodovini sledile in kakšne posledice so imele na takratno industrijo. Zanimajo nas tudi posledice industrijskih revolucij, ki jih občutimo še danes. Na sliki 1 je prikazan hiter zgodovinski pregled industrijskih revolucij.

Slika 1: Časovni prikaz industrijskih revolucij

Vir: (Trinton, 2017)

2.1 Prva industrijska revolucija

Prva industrijska revolucija, ki se je pričela v 18. stoletju, je bila obdobje, v katerem se je pretežno agrarna, podeželska skupnost v Evropi in Ameriki začela pomikati proti industrijski in bolj urbani družbi. Pred začetkom revolucije so se manufakture nahajale predvsem v domovih ljudi, kjer so uporabljali ročna orodja ali osnovne stroje. Prva industrijska revolucija se je pričela v takratni Veliki Britaniji, kjer je večina ljudi živela v majhnih podeželskih skupnostih, njihova življenja pa so bila povezana pretežno s kmetijstvom. Ljudje so v tem času doma pridelovali večino svoje hrane ter izdelovali lastna oblačila, pohištvo in drugo.

Veliko dejavnikov je vplivalo na vlogo Velike Britanije pri industrijski revoluciji. Najpomembnejši izmed njih pa je bilo dejstvo, da so imeli odlične depozite premoga, ki je bil izjemnega pomena za revolucijo. Velika Britanija je bila takrat tako politično stabilna kot tudi vodilna kolonialna sila na svetu. Ko so se po svetu pričele pojavljati zmeraj večje zahteve po dobrinah, so prodajalci potrebovali bolj finančno učinkovite metode proizvodnje, kar je posledično vodilo k vedno večji želji po mehanizaciji (History.com, 2009).

Prva industrijska revolucija (1784)

Druga industrijska revolucija (1870)

Tretja industrijska revolucija (1969)

Četrta industrijska revolucija (2010)

4

Slika 2: Prva industrijska revolucija

Vir: (Panchak, 2013)

Na sliki 2 je prikazan primer prve tovarne, v kateri so vidni stroji ter zapolnjenost prostora. Za delovne pogoje je bilo slabo poskrbljeno, ljudje so delali v nehumanih okoliščinah, prav tako pa preveč ur v dnevu.

Izumitelji so iznašli naprave, delujoče na paro, premog ali vodo. V tem času so se pojavile prve tovarne, ki so omogočale, da se je proizvodnja premaknila izven domov. Hrana, oblačila in ostale materialne dobrine, so postale bolj dostopne, posledično pa tudi bolj poceni. Z iznajdbo parnega stroja in parne lokomotive je prodaja po svetu postala realna možnost. V tem času so se zgodila tudi preseljevanja, saj so se ljudje preseljevali iz kmetij v mesta. Za ta čas je bilo značilno izkoriščanje delavcev, še posebej otrok, nekateri izmed njih so bili stari komaj 5 let. V tem obdobju se pojavijo tudi prvi sindikati, ki so bili ustanovljeni predvsem zaradi ogorčenosti družbe nad izrabljanjem otrok. Novi zakoni so zahtevali boljše pogoje, določali so minimalno starost delavcev, itd. (Channel, 2014).

Medtem ko je industrializacija prinesla večjo količino in bolj raznoliko ponudbo manufakturnih dobrot ter izboljšanje življenjskih pogojev določenih udeležencev, je hkrati prinesla slabšanje delovnih in življenjskih razmer revnega prebivalstva in delavskega razreda.

Prav tako se je v tem času začela razvijati telekomunikacijska tehnologija. Začetek postavljamo v leto 1837, z iznajdbo telegrafa. Do leta 1866 so bili telegrafski kabli položeni čez Atlantik. V tem času je bilo opaziti tudi porast bančništva in industrijskih investitorjev, v letu 1770 je bila v Londonu ustanovljena tudi borza.

Velika Britanija je z zakoni poskusila blokirati izvoz lastnih tehnologij in delavcev izven meja, vendar pri tem niso imeli preveč uspeha. Kmalu se je znanje razširilo iz Velike Britanije v Belgijo, Francijo in Nemčijo ter v Združene Države Amerike (ZDA). Do začetka 20. stoletja je ZDA postala vodilna industrijska sila na svetu (History.com, 2009).

5

Slika 3: Prva industrijska revolucija - delavci otroci

Vir: (Industrial revolution, 2017)

Slika 3 prikazuje majhne otroke, ki so začeli delati ob 5. uri zjutraj, delali so lahko več ur

skupaj, najpogosteje do 19. ure popoldan. V tem času so smeli le dvakrat za pol ure

počivati, in sicer za zajtrk in večerjo.

2.2 Druga industrijska revolucija

Približno pol stoletja pred 1. svetovno vojno se je zgodila revolucija v telekomunikacijah,

transportu in težki industriji. Druga industrijska revolucija je del velike industrijske

revolucije in naj bi se začela z Bessemerjevim procesom1 in končala z masivno

proizvodnjo. Začela naj bi se v ZDA, se razširila po Evropi do Japonske in nato še drugje

po svetu. Trajala naj bi od leta 1870 do 1914.

V ZDA, kjer se je začela, se je zgodila med hitro širitvijo ozemlja, saj je s pridobitvijo

velikega prostora nastala potreba po infrastrukturi, transportu in komunikaciji čedalje

bolj očitna. V izobilju so imeli ogromna naravna bogastva, katerih surovine so omogočale

boljšo in večjo industrijo. Druga industrijska revolucija se je dogajala med valom

priseljevanja ljudi iz drugih držav v ZDA, ki so primarno iskali zaposlitev. Transportacija je

bila nadgrajena z vlakom, s čimer je postala bolj dostopna in cenovno ugodna

(Economics, 2016).

1 Postopek pridelave jekla, v kateri se ogljik, silicij in druge nečistoče s pomočjo oksidacije odstranijo iz staljenega surovega železa z brizgom zraka v nagibni retorti (Bessemerjev pretvornik ).

6

V Letu 1895 je Edwin L. Drake, upokojeni železniški strojevodja, naletel na zanimivo

odkritje: našel je nedotaknjen podzemni depozit utekočinjenega naftnega derivata. Z

odkritjem motorja z notranjim zgorevanjem in hkratnim odkritjem prvih naftnih vrtin v

Severni Ameriki, se je pričela vedno hitrejša pot do sodobnih avtomobilov.

2.2.1 Revolucija elektrike in telefona

Istočasno, kot se je zgodilo odkritje naftnih derivatov, se je na tržišču pojavila nova vrsta

energije - elektrika. Dandanes se elektrika uporablja na mnogo načinov:

- Za delovanje gospodinjskih aparatov.

- Za delovanje tovarne.

- Za ulično razsvetljavo in drugo.

Telegraf, ki so ga iznašli v sredini 19. stoletja, je s pomočjo električne energije hitreje, bolj

učinkovito in natančno prenašal sporočila, sprva med podjetji, nato pa še med

prebivalstvom. To je podjetjem omogočalo sprejemati naročila, nabavljati surovine in

drugo tako, kot bi imeli vse na dosegu rok.

Naslednik telegrafa je telefon, zgodba katerega je zelo znana po svetu. Začetni načrt za

telefon je bil izdelan že daljnega leta 1831 s strani Michaela Faradaya, vendar je trajalo

še dodatnih petinštirideset let, da je prišlo do udejanjenja ideje. Alexander Graham Bell,

na Škotskem rojeni učitelj gluhih na Bostonski Univerzi, je ugotovil, da lahko, namesto

pik in črt, telefon prenaša človeški glas preko električnega vodnika do druge slušalke.

Zahvaljujoč tej iznajdbi ima telefonske aparate večina populacije sodobne družbe (The

Gale Group, 2013).

Na tem mestu je treba omeniti tudi iznajditelja Thomasa Alva Edisona (1847-1931), ki

velja za enega najbolj prepoznanih iznajditeljev po svetu, saj je s svojo inovativnostjo

odkril nove načine uporabe elektrike v vsakdanjem življenju. Ob koncu svojega življenja

je bil Edison zaslužen za več kot tisoč iznajdb, nekaj tudi kot rezultat sodelovanja z ljudmi,

ki so bili pri njem zaposleni. Ena izmed njegovih najbolj znanih iznajdb je žarnica, ki je še

dandanes nepogrešljiv vir svetlobe v življenju sodobnega človeka. Pomembno je omeniti

tudi, da je bil Edison zaslužen za iznajdbo gramofona, in sicer leta 1877, čeprav ga na trgu

ni bilo mogoče zaslediti še kakšno desetletje. V tem času se je izumitelj ukvarjal s

pridobitvijo patenta za električno žarnico in po nekaj preizkusih mu je uspelo dodelati

originalno idejo ter tako trgu predstaviti sodobno električno žarnico, katero je kasneje

začel (v svojem podjetju) masovno proizvajati. V času od 1880 do 1890 je Edison

izpopolnil gramofon in razvil predhodnika sodobne kamere in alkalni akumulator

(Biography.com, 2016).

Na sliki 4 je predstavljena izboljšana električna žarnica, ki jo je leta 1897 dokončal Edison.

Preden je izgorela, je lahko gorela približno 13,5 ur. Kasneje je bil ta čas podaljšan do 40

ur.

7

Slika 4: Prva moderna žarnica

Vir: (Brown, 2017)

Nikola Tesla, še en genij tega časa, je bil sprva zaposlen pri Edisonu, kasneje pa je delal

za izumitelja Georga Westinghousa, ki je sam zaslužil bogastvo z iznajdbo zračne zavore2,

ki je bila uporabljana v železniškem prometu.

Mnoge izume, ki so se začeli pojavljati v drugi industrijski revoluciji, še dandanes

uporabljamo v vsakodnevnem življenju. Vse od telefonov, računalnikov, transporta, pa

do industrije in poslovanja, se je začelo v tem obdobju.

2.3 Tretja industrijska revolucija

Tretjo industrijsko revolucijo je nekoliko težje uvrstiti v časovno obdobje, saj nikjer ni konkretno zabeleženo, kdaj se je začela. Splošno obstaja prepričanje, da se je pričela leta 1969 z izumom prvega PLC-ja (Programmamble Logic Controller), kar lahko grobo prevedemo kot prvi digitalni računalnik. Tretja industrijska revolucija je prinesla nove računalniške sisteme, ki so pričeli avtomatizirati produkcijo dobrin na trgu.

Znano je, da so človeški izumi dodobra izčrpali zaloge fosilnih goriv, na katera so se zelo zanašali že od začetka prve industrijske revolucije. Posledica tega je dejstvo, da je človeštvo, v svoji želji po vedno novih izumih, začelo uničevati zemljo. Povzročili smo podnebne spremembe, taliti so se začeli ledeniki na severu in jugu, sledilo je izumrtje mnogih živalskih vrst. Tretja industrijska revolucija pa je, v odgovor na spremembe v družbi, prinesla s seboj zeleno tehnologijo, kot so varčne žarnice, sončne celice in drugo.

2 Zračna zavora ali sistem zavore s stisnjenim zrakom je vrsta zavore za težka vozila, v katerih pritisk stisnjenega zraka pritisne na bat, kar omogoča nadzor pritiska na zavorni ploščici.

8

Če pogledamo malo dlje nazaj, v leto 1837, je to čas, v katerem je Charles Babbage predstavil prvi generalni mehanski računalnik imenovan Analitični stroj (ALU). ALU je imel možnost žigosanja kartic ob prihodu in odhodu iz službe, osnovno kontrolo procesov in nekaj malega spomina. Zaradi tega ALU velja za prvi računalnik namenjen splošni rabi (ComputerHope, 2017).

Slika 5: Prvi PLC računalnik

Vir: (Institut, 2017)

Na sliki 5 je prikazan PLC z izumiteljem Dave-om Emmettom, v letu 1971. Prvi električni binarni računalnik Z1 je nastal v Nemčiji med letoma 1936 in 1938 ter velja za funkcionalni moderni računalnik. Koncept modernega računalnika, kot ga poznamo danes, je bil prvič predstavljen leta 1936 in je postal podlaga za teorijo informatike in računalnikov kot takih.

Colossus, kot se je imenoval prvi programirani računalnik, je bil predstavljen leta 1943. Nastal je predvsem v namene pomoči angleški vojski, da bi prestregla kodirana sporočila nemških vojakov v 2. svetovni vojni. Leta 1942 so na Univerzi Iowa končali izdelovanje prvega digitalnega računalnika ABC (Atanasoff-Berry Computer).

Prvi komercialni računalnik je podjetje IBM predstavilo leta 1953, imenoval pa se je 701. MIT je čez dve leti, leta 1955, predstavil prvi računalnik z RAM sistemom in grafiko. Prvi namizni računalnik za masovno proizvodnjo je bil leta 1964 izdan pod imenom Programma 101 v New York-u.

Prvi prenosni računalnik je bil s strani podjetja IBM širši javnosti predstavljen septembra 1975. Računalnik je tehtal skoraj 26 kilogramov. Imel je 5 inčni zaslon. Prvi računalnik znamke Apple je prišel na trg 1976, in je stal 666,66 takratnih ameriških dolarjev.

Prvi osebni računalnik je prišel na trg leta 1981 iz podjetja IBM, imenovan IBM PC, katerega kodno ime je bilo, in še vedno je, Acron. Za tem je prišel leta 1992 na trg prvi multimedijski računalnik (ComputerHope, 2017).

9

Tretja industrijska revolucija se je fokusirala predvsem na razvoj računalnikov in s tem interneta ter ostalih IT 3 pripomočkov.

V tem času lahko zasledimo prve zasnove sodobnih ERP4 in CRM5 programov, kot so SAP in podobni. Podjetje SAP je leta 1972 začelo svojo pot v Nemčiji. Pet vizionarjev, ki so želeli olajšati opravila v poslovanju, ima trenutno, petinštirideset let kasneje, na svoji spletni strani več kot 300.000 uporabnikov in se razvijajo hitreje kot doslej (SAP, 2017).

Bill Gates je ustanovil svoje podjetje, Microsoft, 4. aprila 1975, skupaj s svojim prijateljem Paul Allenom. Leta 1980 je Microsoft sklenil pogodbo s podjetjem IBM, kar jim je omogočalo, da so se na računalnikih podjetja IBM nahajali njihovi operacijski sistemi. Microsoftovi najbolje prodajani artikli so prav računalniški operacijski sistemi, zbirka programa Microsoft Office, igralne konzole Cbox, linija zabavnih iger, glasb in zgoščenk ter iskalnik Bing (Anonimen, 2017).

V tem časovnem obdobju, natančneje leta 1973, je podjetje Motorola izdelalo prvi prototip sodobnega telefona. Izdelal ga je višji inženir Martin Cooper. Telefon je tehtal 1,1 kilograma in je meril 228.6 x 127 x 44.4 mm, polnitev telefona je trajala 10 ur, z enim polnjenjem pa so se lahko pogovarjali 30 minut. Leta 1983 je podjetje Motorola na tržišče lansiralo prvi komercialni prenosni telefon pod imenom Motorola DynaTAC 8000x, cena le-tega pa se je gibala okoli 2.639 angleških funtov.

Leta 1997 je podjetje Nokia izdalo telefon imenovan Nokia 6110, ki je imel že nekatere nove funkcije (Goodwin, 2017):

- Tri igre: kača, spomin in logika. - Kalkulator, uro in koledar. - Pretvornik valute. - Deloval je lahko kot pozivnik. - Možnost nastavitve profila. - Na voljo je bil v štirih barvah.

Na sliki 6 je prikazanih 30 letni razvoj mobilnih telefonov, od prvega prenosnika, ki je veliko večji kot so sodobni telefoni.

3 Information Technology ali informacijska tehnologija.

4 Enterprise resource planning ali načrtovanje virov podjetja.

5 Customer relationship management ali upravljanje odnosov s strankami.

10

Slika 6: 30 let mobilnih telefonov

Vir: (Times, 2015)

11

3 ČETRTA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

V zadnjem času se vse pogosteje srečujemo s pojmi kot so Industrie 4.0, Smart Factory in podobnimi. V prejšnjem poglavju smo pisali o tem, kako je prva industrijska revolucija uvedla parni stroj, druga tekoči trak, tretja računalniško krmiljenje strojev, v pričujočem poglavju pa se bomo posvetili četrti industrijski revoluciji, ki pa poveže IT poslovne informacijske sisteme preko omrežij in lastnih terminalov. Na sliki 7 so prikazane skupine novih tehnologi, ki se pojavljajo v zadnjem času.

Vir: (Brodnik, 2015)

3.1 Opredelitev in značilnosti

Kot vse prejšnje industrijske revolucije, ima tudi četrta svoje značilnosti in tehnologije, ki so posebej značilne za to obdobje.

Za četrta industrijsko revolucijo je, v primerjavi z njenimi predhodnicami, značilen hitrejši razvoj. Vsa tehnološka odkritja v tem času si delijo skupno lastnost: izkoriščajo vse bolj prisotno moč digitalizacije in informacije. Ta odkritja se imenujejo megatrendi, ki pa jih lahko, za lažje razumevanje, delimo na: fizične, digitalne in biološke.

3.1.1 Fizična skupina

Megatrendi se pojavljajo v štirih različnih oblikah (Schwab, 2016):

- Avtonomna vozila Avtonomna vozila so bolj pogosto imenovana »vozila brez voznika«, to so lahko tovornjaki, brezpilotna letala in čolni. Hkrati z razvojem tehnologij umetne inteligence, se razvija tudi zmogljivost teh tehnologij.

Slika 7: Industrija 4.0

12

- 3D-tiskanje

3D-tiskanje ali »proizvodnja z aditivnimi postopki« pomeni, da 3D tiskalnik risbo modela oblikuje plast za plastjo. Tehnologija je tako napredovala, da ga lahko uporabljamo za majhne predmete, kot so medicinski vsadki, do velikih, kot so vetrne turbine. Ta način tiskanja je trenutno omejen na avtomobilsko, letalsko, vesoljsko in medicinsko industrijo.

- Napredna robotika Pred časom je bila robotika strogo omejena na specifične panoge, na primer avtomobilske, v zadnjih letih pa so se med drugim razširili tudi na področje zdravstva, vse od mikro operacij do preciznega kmetijstva. Napredki na področju senzorjev omogočajo, da se roboti zmeraj bolj odzivajo na svoje okolje in se nanj istočasno prilagajajo. Vsaka naslednja generacija omogoča vse večji poudarek na sodelovanju.

- Novi materiali Na današnjem trgu se zmeraj bolj pogosto pojavljajo novi materiali, ki so lažji, močnejši, bolj prilagodljivi. V zadnjem času so na voljo tudi pametni materiali, ki so samo obnovljivi ali samočistilni. Najbolj znani od teh so Nano materiali, ki so 200-krat trdnejši od jekla, tanjši od človeškega lasu ter izjemno učinkoviti pri prevajanju toplote in elektrike.

3.1.2 Internet stvari

IoT ali internet vseh stvari je eden izmed produktov, ki jih uvede četrta industrijska revolucija. V bistvu je to odnos med stvarmi (izdelki, storitvami itd.) in ljudmi, ki omogočajo razne povezane tehnologije in platforme. IoT daje poudarek predvsem na povezanosti raznih tehnologi (računalniki, pametni telefoni, tablice itd.) in interneta. Ene izmed najbolj znanih IoT platform na svetu so (Meola, 2016):

- Amazon Web Services, - Microsoft Azure, - ThingWorx IoT platform, - IBM's Watson, - Cisco IoT Cloud Connect, - Salesforce IoT Cloud, - Oracle Integrated Cloud, - GE Perdix.

Z razvojem IoT se pojavlja vprašanje varnosti in zasebnosti med uporabniki in podjetji. Število napadov na te platforme vzporedno s pojavi novih tehnologij na trgu, iz dneva v dan narašča. Ena izmed najbolj občutljivih tehnologij so novi pametni avtomobili, infrastrukture in v nekaterih primerih srčni spodbujevalniki. Zaradi tega se določena podjetja zmeraj bolj osredotočajo na razvoj zaščite (Meola, 2016).

13

Ena izmed najbolj znanih, in v zadnjem času tudi zmeraj bolj popularnih, platform je BitCoin. To je veriga podatkovnih blokov, ki omogočajo lažje trgovanje na spletu, onemogočajo »dvakratno« potrošništvo ter so lažje izsledljivi.

Platforma, na kateri bazira na primer Uber, je klasični pokazatelj, kako uničujoča zna biti tehnologija, saj omogočajo marsikatero ponudbo (vse od pranja do parkiranja, prenočišč in tako dalje), posledica katerega pa je, da »klasične« službe kot so taksi, pralnice in hoteli, postajajo zmeraj bolj nepotrebni. Ta platforma ponuja storitve na bolj dostopen in stroškovno ugoden način (Schwab, 2016).

Vir: (IOT, 2017)

Na sliki 8 je prikazan krog, znotraj katerega je razvidno razvidno, da se lahko na IoT povežemo iz katerekoli naprave. Poveže se lahko kdorkoli, kjer koli, ne glede na to, kaj prodaja oz. katere storitve izvaja. Prav tako ni pomembno, kakšen program uporabljamo ter v kakšne namene uporabljamo IoT.

IoT lahko uporabljamo s pomočjo različnih povezav. V osnovi jih ločimo na 3 osnovne dele:

- Radio-frekvenca. - Brezžična povezava. - Satelitska povezava.

Vsaka izmed teh povezav ima svoje prednosti in svoje slabosti. Vse tri povezave so odvisne druga od druge, saj se med seboj povezujejo, kar je prikazano na sliki 9.

Slika 8: IoT ali internet stvari

14

Slika 9: Sledenje internetu stvari

Vir: (Postscapes, 2017)

Zgoraj na sredini je prikazana satelitska povezava, do katere lahko dostopamo preko mobilnih telefonov in v oblaku. Spodaj levo je radio-frekvenca, desno pa brezžična povezava, do katere lahko dostopamo preko raznih terminalov.

3.1.3 Biološka skupina

To je skupina, ki bazira na genetiki. V zadnjem času je to omogočilo zmanjševanje stroškov in poenostavitve določanja zaporedja genov. Za primer lahko navedemo projekt Človeški genom, ki je trajal več kot 10 let in je stal 2,7 milijarde USD. Namen projekta je raziskati genetsko bazirane bolezni in jih s pridobljenim znanjem poskusiti izkoreniniti.

Na sliki 10 je prikazan klasični problem biološke skupine napredka, ki se imenuje manipulacija DNK. S tako manipulacijo bioloških virov bi si ljudje lahko ustvarjali otroke »po meri«, omogoča pa tudi zdravljenje genskih napak, zaznavanje genskih napak pri zarodkih itd.

15

Slika 10: Manipulacija DNK

Vir: (Behance, 2017)

V biološko skupino spada tudi sintetična biologija, ki je s pisanjem DNK omogočila prilagajanje organizmov po meri. Tu lahko izpostavimo termine, kot so na primer: »otrok treh staršev«, ki omogoča staršem, ki nosijo določene genetske napake, da jih odstranijo ter nadomestijo z genetskim zapisom tretje osebe. S to tehnologijo je mogoče tudi zdravljenje raka. Za zdravljenje se je mogoče odločati na podlagi rezultatov genetskega zapisa tumorja.

Če izhajamo iz dejstva, da se različne tehnologije medsebojno povezujejo, lahko izpostavimo, da se tehnologija 3D-tiskanja in medicina zmeraj bolj povezujeta. Proces imenovan biotiskanje omogoča, med drugim, tudi tiskanje kože, kosti in srca.

Ravno na tem področju zaznavamo največje napredke, hkrati pa se postavljajo vprašanja o istovetnosti človeka, etiki, znanju in pravici, ki si jo do genetskega tiskanja lahko pridružujemo, preden začnemo s tem vplivati na prihodnje generacije (Schwab, 2016).

3.2 Trendi, ki spremljajo četrto industrijsko revolucijo

Eden izmed največjih trendov četrte industrijske revolucije je pametna tehnologija in IT rešitve, ki so izboljšale možnost dostopanja do poslovanja in podatkov potrebnih za poslovanja, kjerkoli že smo. To imenujemo informatika v oblaku.

Informatika v oblaku je v kratkem času drastično spremenila poslovanje in način razmišljanja v poslovnem svetu, saj se koristi poslovanja konstantno izboljšujejo in nadgrajujejo. Informatika v oblaku je cenovno bolj ugodna in izjemno primerna za današnji svet, v katerem se stvari zelo hitro spreminjajo. Nekatere izmed prednosti poslovanja v oblaku so (izid.si, 2017):

- fleksibilnost, - obnovitev podatkov,

16

- avtomatske posodobitve programske opreme, - brez dragih investicij, - sinergija, - dostop ne glede na lokacijo, - brez izgubljenega časa, - varnost.

V zadnjem času so se začele izjemno razvijati tudi IT rešitve, kot so: CRM in ERP, ki omogočajo, da poslovanje poteka bolj gladko, zmanjšuje stroške, hkrati pa veča dobiček zaradi boljše porazdelitve dela.

CRM program (angl. Customer Relationship Management) je pojem za programsko opremo, ki omogoča določanje strategij in tehnologij, ki pomagajo podjetjem oz. poslovnežem, da bolje kontrolirajo in analizirajo življenjskih cikel odjemalca oz. stranke. Pomaga tudi pri pridobivanju novih strank in hkrati ohranjanju že obstoječih. Z enim klikom dostopajo do »profila« strank, kar pa posledično daje zaposlenim, ki se s stranko ukvarjajo, prednost, saj poznajo zgodovino nakupov, želje in skrbi dotične stranke (Ehrens, 2014).

ERP (angl. Enterprise Resource Plannig) je, tako kot CRM, programska oprema, le z drugačnim namenom. Medtem ko CRM omogoča kontakt s strankami oz. odjemalci podjetja, ERP pomaga pri drugih vidikih poslovanja. ERP program pa je integrira v vse faze poslovanja od načrtovanja, proizvodnje do marketinga, managementa ter tako avtomatizira dogajanje v ozadju podjetja (Beal, 2017).

3.3 Varnostni vidik

Z zmeraj hitrejšim razvojem tehnologij pa nastaja tudi zmeraj več nevarnosti, ki pretijo na vse uporabnike novih tehnologij. Prav iz tega razloga so nekatera podjetja še zmeraj v dilemi ali prevzeti novost in slediti trendom ali pa ostati »na varnem« in ne stopiti v korak s časom. Proti nevarnostim, ki so zmeraj bolj pogoste, so se hkrati začele razvijati tudi zaščite, tako imenovani protivirusni programi ali programi za zaščito pred zlonamerno programsko opremo.

Da bi dobro razumeli, na kakšne načine se podjetja zaščitijo pred nevarnostmi, moramo najprej dodobra razumeti, kaj sploh predstavlja nevarnosti. To so programi, ki imajo načeloma zgolj en sam namen: pridobiti ali ukrasti podatke uporabnikov. Med najbolj znanimi virusnimi programi so (Marovt, 2016):

- Skrivna vrata – so ukazi v določenem zaporedju, ki ga po navadi izdelajo sistematski inženirji.

- Trojanski konj – program skritih ukazov, ki se izvršijo ob izpolnjenem določenem pogoju.

- Časovna bomba – je vrsta trojanskega konja, ki se sproži v določenem trenutku. - Logična bomba – je tudi vrsta trojanskega konja, le da ta izbriše določene

datoteke, ko pride do nekakšnih zaporednih ukazov.

17

- Računalniški virus – je najbolj znana zlonamerna programska oprema, ki se jo pogosto zamenjuje z vsemi ostalimi zlonamerni programi.

- Računalniški črv – je program, ki se zasidra v aktivnem pomnilniku. - Ribarjenje – na tak način pogosto napadejo bančne sisteme na spletu. Napravijo

točno kopijo spletne strani z vsemi podatki. - Vohunski programi – so programi, ki zbirajo podatke o spletnih navadah

posameznika in nato te podatke posredujejo avtorju. - Škodljiva programska oprema – vsebuje veliko aplikacij, ki povečujejo tveganje

za uporabnika. - Lažna sporočila – se pogosto pojavljajo v obliki elektronske pošte in prejemnike

opozarjajo na neobstoječe računalniške viruse. - Nezaželena e-pošta – pošiljanje pošte večjim številom posameznikov.

Razvoj protivirusnih programov se je začel med leti 1980 in 1990. Protivirusni programi v tem času niso bili učinkoviti, vendar tudi sami zlonamerni programi niso bili tako sofisticirani. V časovnem obdobju pred četrto industrijsko revolucijo (1990-2000) se je v Španiji ustanovilo podjetje imenovano Panda Security (prej Panda Software) pod vodstvom Mikel-a Urizarbarrena, v istem obdobju se je na Madžarskem pojavil prvi protivirusni program, imenovan Pasteur. V letih od 2000 do 2005 se je področje protivirusnih programov začelo hitreje razvijati. V letu 2007 je AV-TEST v svoji evidenci že imel 5.490.960 zlonamernih programov samo v omenjenem letu. Obdobje od leta 2014 do sedaj imenujemo »rast naslednje generacije«, kar preprosto pomeni, da se, poleg vedno novih virusov, pojavljajo tudi potrebe po vedno novih protivirusnih programih (Wikipedia, 2017).

Na sliki 11 je eden izmed bolj popularnih protivirusnih zaščit NOD32. Med drugim so popularni McAfee, Norton, Avast itd.

Slika 11: Nod32

Vir: (ESET Nod 32, 2017)

18

3.4 Okoljevarstveni vidiki

Zaradi zmeraj večjega pritiska na okolje s pospešenim razvojem sveta in vedno večje populacije na Zemlji, se mnoga podjetja usmerjajo v okoljevarstvo. To preprosto pomeni, da se trudijo iznajti čimbolj čisto tehnologijo, ki bo imela čim manjši vpliv na okolje. To sicer ni nova ideja, se pa pospešeno razvija v zadnjem času, ko smo v svetu začeli opažati negativni vpliv na okolje.

Uporaba vodika namesto naftnega goriva se je začela razvijati bolj in bolj nemirnega stanja trga z nafto. V Avstraliji so znanstveniki že razvili prvi prototip vozila na vodikov pogon. Nekateri menijo, da bi energijo lahko začeli črpati iz sončne energije, tako bi imelo vsako domovanje svoje črpališče.

Mreža v velikosti kovanca je senzor, ki zaznava klimatske spremembe ter na ta način pomagal gospodarstvu. Podoben sistem je že postavljen v San Diego in v Benetkah, kjer ti senzorji pomagajo ohranjati že tako občutljiv in ranjen ekosistem.

Vsi vemo, da drevesa proizvajajo kisik, ki ga za življenje potrebujemo vsa živa bitja. V prihodnosti pa naj bi drevesa, in določeno grmičevje, ki raste v bližini tovarn, čistila zrak. To naj bi omogočala bakterija, ki so jo razvili na britanski univerzi York.

Oceanski roboti naj bi se premikali po morskem dnu in od tam pošiljali podatke v baze. Skupaj s prečiščevalci vode naj bi to pripomoglo k ohranjanju čistosti morske vode in povečanju količine pitne vode (BT, 2007).

19

4 NOVE TEHNOLOGIJE NA TRGU

S pojavom četrte industrijske revolucije so se pojavile nove tehnologije na trgu, hkrati pa

so se pojavili tudi novi načini uporabe teh tehnologij. Ne moremo reči, da so te nove

tehnologije namenjene zgolj uporabi med najbogatejšimi, saj se razvoj premika na vsa

področja poslovanja.

4.1 Tehnologija

V zadnjem času zaznavamo znatno padanje cen računalnikov, ki pa so tudi zmeraj hitrejši.

Omeniti moramo SSD disk, ki je načeloma dražji od navadnega HDD diska, vendar je

veliko hitrejši, saj računalnik z SSD diskom od vklopa do vzpostavitve operacijskega

sistema potrebuje le pičlih 10 sekund.

Navidezna resničnost je še ena izmed novosti sodobnega časa. Uporabljamo jo lahko s

pomočjo očal, ki so jih začela proizvajati razna podjetja (Sony, HTC, Samsung, Facebook

in Microsoft). Zaenkrat pa je na trgu premalo raznovrstnih vsebin (iger, aplikacij, filmov),

ki bi osmislile nakup. Na tem mestu lahko omenimo še obogateno resničnost. Ta

predstavlja dodajanje virtualnih ali navideznih elementov v našo okolico, ki jo gledamo

skozi objektive naših telefonov. Prednost le-te je predvsem v tem, da ne potrebujemo

drage opreme, če bi jo želeli uporabljali. Ena izmed idej obogatene resničnosti je iskanje

cevi v zidu, navodila za sestavljanje pohištva itd. (Virtual reality, 2017).

V zadnjem času je velik korak naprej napravila tudi avtomobilska industrija, ki je začela

uvajati avtonomna vozila. Avtonomna vozila ne rabijo voznika, lahko pa med seboj

»komunicirajo«. Namen tega je drastično zmanjšanje prometnih nesreč na cesti in

znatno povečati pretočnosti prometa. Slabost je predvsem ta, da tako ljudje postanemo

bolj dovzetni za vdore in smo s tem izpostavljeni nevarnosti namenskih prometnih nesreč

(Bullis, 2011).

Ena izmed bolj kontroverznih tehnologij, ki so se pojavile v zadnjem času, pa so

skeniranje prstnega odtisa ali skeniranje šarenice za nadomeščanje kode PIN ali vzorcev.

Pravzaprav lahko rečemo, da se na tak način izraža zmeraj večja zaskrbljenost javnosti

nad kontrolo, ki jo ima sistem nad ljudmi (Triggs, 2016).

V zadnjih mesecih se pojavljajo dostavne storitve, pri katerih vlogo kurirjev opravljajo

brezpilotni letalniki. V ZDA jih preizkušajo podjetja Amazon, 7-Eleven, v Evropi pa

podjetje DHL. Pred kratkim je v bližini Slovenije letalnike začelo preizkušati tudi podjetje

DPD (Tomšič, 2016).

Zaradi podjetji kot je na primer Uber, ljudje zmeraj bolj pričakujejo, da jim bo vse

dostopno na zahtevo preko mobilnih telefonov. V zadnjem času se na mobilnih telefonih

namreč pojavljajo aplikacije, ki omogočajo prevoze, dostavo hrane in celo najem

stanovanja (DeMers, 2016).

20

Tudi področje bioničnih okončin je v zadnjem času doživelo velik razvoj, saj le-te

omogočajo večjo gibljivost in tako omogočajo skoraj normalno življenje ljudi, ki so zaradi

bolezni ali česa drugega izgubili možnost celostnega gibanja. Omogočajo pobiranje s tal

ali celo gibanje in obračanje s pomočjo zaznanih možganskih valov (Rebecca Boyle,

2017).

Najbolj tipične tehnologije našega časa so definitivno pametne tehnologije. To so

tehnologije, ki so se začele razvijati v zadnjem času. Ena izmed njih je 3D tiskanje, ki smo

ga omenjali že poglavju o mega trendih. 3D tiskanje je uporaba določenega materiala za

nek artikel. Na tak način smo danes sposobni narediti že skoraj vse, od majhnih objektov

do celotnih sob. V prihodnosti nameravajo to tehnologija uporabljati v vesolju. Naslednja

tipična tehnologija sodobnega časa je uporaba misli za kontroliranje elektronike, v največ

primerih jo uporabljamo za kontroliranje računalniške miške in tipkovnice. Naslednji

veliki prelom v tehnologiji je napredna robotika. Zahvaljujoč napredni računalniški

tehnologiji ter novim programski opremi so v svetu začeli razvijati nove robote, ki se

obnašajo in reagirajo skoraj človeško (Lee, 2013).

4.2 Uporaba tehnologije

Iz dneva v dan se uporaba takšne in drugačne tehnologije povečuje, zmeraj bolj

postajamo odvisni od nje in jo uporabljamo za dokončevanje raznolikih opravil v

vsakdanjem življenju. Tehnologijo implementiramo v vsak del našega zasebnega in

poslovnega življenja.

Brezpapirno poslovanje je ena novejših tehnologij, ki se pojavlja v zadnjem času. Ideja in

zasnova sicer nista novi, vendar je popularnost v zadnjem času narasla. Če pogledamo z

vidika hitrosti in zmanjševanja pritiska na naravo zaradi odpadnega materiala – zmeraj

več podjetij uporablja naprave kot so tablice in pametni telefoni za nadomeščanje velike

količine papirja. To hkrati pomeni tudi, da se računi, ki jih podjetje prejema, prejemajo

prek spleta in da se večina računov ter samo vodenje podjetja premika na splet (Carga,

2015).

Spletno poslovanje je ena izmed novih tehnologij, ki je v zadnjem času v porastu med

majhnimi in srednjimi podjetji. Obstaja dve različni programski opremi:

(1) Oprema bazirana na spletu in

(2) Oprema bazirana na namizju.

Oprema bazirana na spletu je preprosta za uporabo, lahko jo uporabljamo na katerikoli

napravi. Uporablja jo večina podjetij, saj je preprostejša za uporabo. Ker ni potrebno

nalagati posebnih gonilnikov je hitrejša, cenejša, podatki pa se pa shranjujejo na

oddaljenem serverju (Ramey, 2013).

Uporaba tehnologije v komuniciranju je v mnogočem olajšala sodobno življenje. Tako

lahko recimo pošljemo elektronsko sporočilo ali faks v le nekaj sekundah, prejemnik na

21

drugi strani pa lahko enako hitro odgovori na naše sporočilo. Ena izmed takih je tudi

platforma Facebook.

Nove tehnologije so pustile pečat tudi na področju izobraževanja. Tako lahko dandanes

dostopamo do celih knjižnic preko mobilnih telefonov ali tablic, študiranje je postalo lažje

z uvedbo spletnih učilnic, ki omogočajo dostop do zapiskov posamičnih predmetov, kar

v preteklosti ni bilo mogoče.

22

5 NOVE TEHNOLOGIJE V SLOVENSKIH PODJETIJ

V empiričnem delu diplomske naloge sem se odločila za malo bolj oseben pristop, kot je v navadi. Izbrala sem intervju. Odločila sem se za podjetje Zavarovalnica Sava d.d., ki je pred kratkim uvajalo nove tehnologije v poslovanje. Opravljanje intervjuja mi je omogočil gospod mag. Borut Celcer, pomočnik uprave Zavarovalnice Sava d.d., odgovoren za Sektor informacijske tehnologije. Intervju sem opravila 23. junija 2017, med 9 in 9.45 uro.

5.1 Predstavitev Zavarovalnice Sava

Zavarovalnica Sava se je v letu 2016 preimenovala iz Zavarovalnice Maribor, po tem, ko so opravili združitev z Zavarovalnico Tilia in hrvaško družbo Velebit osiguranje ter Velebit životno osiguranje. Sedež podjetja je ostal na Cankarjevi ulici 3, v Mariboru. Z združitvijo so pridobili mnoge prednosti, novosti in ugodnosti. Začeli pa so tudi razvijati nove programe in tehnologije, ki so omogočili lažji prehod v združitev. Omogočili so večjo stabilnost in zanesljivost družbe. Med drugim so vpeljali brezpapirno poslovanje, sklepanje zavarovanj prek spleta in prijave škod v »on-line« obliki.

Poslanstvo podjetja je neprestan napredek in ustvarjanje kakovostnega življenja. Svojim zaposlenim in zavarovancem želijo omogočiti dosego potencialov. Kot druga največja zavarovalnica v Sloveniji se zavedajo svoje pomembnosti in družbene odgovornosti.

Njihova vizija je stremljenje k sodobnemu, v družbo usmerjenemu trajnostno naravnanemu podjetju. Zavedajo se, da so središče njihovih aktivnosti stranke, za katere je treba razviti kakovostne in konkurenčne rešitve.

K srcu so si vzeli vrednote družbe, saj živijo in delujejo pod sloganom »Nikoli sami«. Na tak način poslujejo tako z zaposlenimi kot s strankami in tudi do okolja v katerem delujejo. Njihove vrednote so (Sava, 2016):

- spoštljiv, pošten in iskren odnos, - strokovnost, - etično in pregledno poslovanje, - dostopnost in odzivnost, - odgovornost.

Slika 12: Novi logo Zavarovalnice Sava

(Sava, 2016)

23

5.2 Analiza intervjuja

5.2.1 V zadnjih letih je tehnologija doživela velik razvoj. Kako je, po Vašem mnenju, to vplivalo na razvoj podjetja?

»Tehnologija je omogočila, da so se nekateri postopki v podjetju začeli odvijati na drugačen način. Zgodilo se je že, da kakšne procese preoblikujemo tako močno oz. na koncu ugotovimo, da proces ni več potreben. Se pravi, da določene procese tako optimiziramo oz. avtomatiziramo, da niso več potrebni ali ne obstajajo več. To pa vpliva tudi na druge udeležence v podjetju, kot je prodajna mreža, stranke itd.«

5.2.2 Vsako podjetje ima svoje zahteve, kar se tiče raznih tehnologij, programov. Tudi vsak zaposleni ima svoje želje in pričakovanja. Kako ste ustregli vsem?

»To je včasih težko oz. skoraj nemogoče. Nekateri si želijo eno, drugi drugo. Kot primer je nek proces, ki ga je prej nekdo opravljal peš, sedaj pa je avtomatiziran. Teh zadev je v takem procesu ogromno, včasih se tudi izkaže, da je bilo delo prej opravljeno. To dejstvo pa lahko močno vpliva na usode ljudi.«

5.2.3 Vsi se zavedamo, da uvajanje novih tehnologij v veliko podjetje, ki ima ogromno premičnih delov (zaposlenih), zelo zahtevno. Kako ste vi pristopili k tem težavam, ko se določeni upirajo spremembam?

»Ljudje načeloma ne marajo sprememb in to je dejstvo. Dejstvo je tudi, da ni vsaka sprememba sprememba na dobro. Ljudje zapadejo v nekakšno rutino, nekatere stvari se naučijo na pamet, jih obvladajo in se začnejo počutiti suverene. Dostikrat se zgodi tudi, da se ljudje ne zavedajo vseh premičnih delov. Recimo, da ima prodajalec eno orodje, s katerim prodaja, ne zaveda pa se procesov, ki se odvijajo v ozadju. Ne zaveda se, na primer, računovodstva ali drugih komplikacij, ki lahko nastanejo.«

5.2.4 Izobraževanje je eden izmed pomembnih faktorjev pri uvedbi novih tehnologij oz. programov v podjetju. Ali ste pri izobraževanju ljudi uporabili kakšne posebne pristope?

»Za Sklepanje preko spleta (v nadaljevanju SPS) smo zaposlene na zavarovalnici dolgo učili, pripravljali in izobraževali. Je ena izmed ključnih zadev v vsaki zavarovalnici oziroma v podjetju, ki ima prodajni proces. Če ni prodaje, ni računovodstva, ni škod. Prodajni proces ustvarja odhodke, prihodke, stroške itd. Pri SPS-u smo se potrudili, da bi bil kar se da uporabniku prijazen. To pomeni, da smo ustvarili program, ki je dokaj avtomatiziran, intuitiven, nekako logičen. Pomembno je, da komplicirane zadeve znotraj narediš karseda preproste.«

5.2.5 Glede na vedno večjo avtomatizacijo poslovanja, me zanima, kako ste vi odreagirali na zmanjšanje števila delovnih mest?

»Podjetje vedno teži k nekim ciljem, ki niso nujno skladni z željami in cilji zaposlenih. Ko se to zgodi, poskušamo s prerazporeditvami zaposlenih znotraj podjetja, z nekakšnimi

24

»Mehkimi prijemi oz. metodami« kot temu pravi popularna fraza. Zaposlenim nudimo prekvalifikacijo in jim s tem omogočimo prehod na drugo delovno mesto, kjer je pač to potrebno. Te stvari poskušamo izvajati kar hitro in na prijeten način, da so predvsem naše stranke zadovoljne in ne čutijo takšnih sprememb.«

5.2.6 Kot študente e-poslovanja so nas učili da pri uvajanju takšnih programov obstaja več različnih pristopov, ki imajo svoje prednosti in slabosti. Kakšen pristop ste vi izbrali? (Pristop velikega poka, fazni pristop ali kombinacija obeh)?

»V 80-90% smo uporabili Big Bang, v preostalih procentih pa faznega. V tem trenutku je SPS samo v Sloveniji, v prihodnosti pa ga nameravamo še začeti uvajati na Hrvaškem.«

5.2.7 Za konec, bi želeli še sami kaj dodati na temo teh novih tehnologij?

»Razvoj tehnologije traja že leta in leta. Industrija (kakršnakoli) želi napredek, dobiček, kar jih tudi ohranja pri življenju. Če že govorimo o tem, lahko opazimo, da se na borzah ne govori o podjetjih, ki so tekom tega časa prenehala delati ali delajo s trenutno izgubo. Prav tako se ne govori o tehnologijah, ki so jih podjetja prenehala izdelovati ali so jih nadomestile druge, bolj varčne in atraktivne tehnologije.«

25

6 SKLEP

V uvodu smo si zadali cilj, da ugotovimo, ali je četrta industrijska revolucija posledica prejšnje ter ali nove tehnologije olajšajo ali komplicirajo poslovanje. To temo smo si izbrali predvsem zato, ker smo se želeli sprehoditi skozi človeško zgodovino, ugotoviti kje se je vse začelo in kaj lahko pričakujemo v ne tako daljni prihodnosti. Želeli smo definirati vse industrijske revolucije in ugotoviti, katere tehnologije so tiste, ki omogočajo lažje delovanje.

S pomočjo del različnih avtorjev smo ugotovili, da se je četrta industrijska revolucija začela že veliko prej, kot smo si predstavljali, preden smo izbrali temo. Med sprehodom skozi zgodovino prve industrijske revolucije smo ugotovili, da so bile vse naslednje neposredno in posredno povezane z njo. Torej, če prve industrijske revolucije ne bi bilo, danes ne bi bili tam, kjer smo. S tem smo potrdili prvo hipotezo, ki smo jo postavili v začetku pisanja.

V drugi hipotezi smo si zadali vprašanje, ali na novo uvedene tehnologije pozitivno vplivajo na poslovanje podjetja in jim lajšajo delo. V sklopu analiziranja intervjuja, ki smo ga opravili v Zavarovalnici Sava d.d., smo ugotovili, da je večina novih tehnologij, ki jih uvajamo v podjetja pozitivnih, a s seboj prinesejo tudi negativne posledice. Ali so to upiranje zaposlenih, spremembe poslovanja, izgubljanje delovnih mest zaradi vedno večje avtomatizacije, robotizacije, na tem mestu ne moremo ne potrditi, ne zavrniti.

V sklopu analize intervjuja smo ugotovili, da podjetja uporabljajo različne in kombinirane metode uvajanja novih tehnologij. Vse je odvisno od tehnologije, ki jo uvajajo, trenutka, ki ga ujamejo itd. Nove tehnologije so zmeraj predstavljale tveganje, ki ga podjetje mora sprejeti. Če izziva ne sprejmejo, namreč obstaja možnost, da izgubijo na konkurenčni prednosti ali pa celo poslujejo negativno.

Eden izmed ciljev diplomskega projekta je bil, da natančno opredelimo četrto industrijsko revolucijo in kaj ta pomeni za prihodnost samega poslovanja. To se je izkazalo za večji izziv, kot smo si na začetku predstavljali. Izziv je predstavljalo predvsem pomanjkanje podatkov na spletu in splošnih virov. To smo uspeli odpraviti s pomočjo intervjuja, ki smo ga opravili ter z lastnimi zapiski, ki smo jih pridobili tekom izobraževanja.

Menimo, da je industrijska revolucija pozitivna sprememba v našem vsakdanjem in poslovnem življenju. Tekom razvoja, ki lajša življenje, smo iznašli tudi tehnologije, ki si jih nikoli nismo mogli predstavljati. Pomembno je, da razvijamo okolju in človeku prijazne tehnologije, saj s tem zmanjšujemo pritiske na okolje hkrati pa zmanjšamo pritiske na zaposlene v podjetjih, kar se odraža ne le v večji produktivnosti, ampak tudi v pozitivnem poslovanju podjetij in držav.

26

LITERATURA IN VIRI

Aamer, M. (2010). Pridobljeno 1. avgust 2017 iz https://www.slideshare.net/maamer/ms-dynamics-sure-step-2010-4828024

Anderegg, T. (2000). ERP : A-Z implementer's guide for success. ZDA: Eau Claire (WI) : Resource Publishing. Pridobljeno 1. Avgust 2017

Anonimen. (2017). History of Microsoft. Pridobljeno 29. marec 2017 iz Wikipedia.org: https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_Microsoft

Beal, V. (2017). ERP - enterprise resource planning. Pridobljeno 11. april 2017 iz Webpedia: http://www.webopedia.com/TERM/E/ERP.html

Behance. (2017). Pridobljeno 1. avgust 2017 iz https://www.behance.net/gallery/6482809/DNA-manipulation-vector-illustrations

Biography.com, E. (2016). Thomas Edison Biography. (A&E Television Networks) Pridobljeno 29. marec 2017 iz The Biography.com website: http://www.biography.com/people/thomas-edison-9284349

Brodnik, U. (2015). SpicaBlog. Pridobljeno 1. avgust 2017 iz Industrija 4.0: http://blog.spica.com/slo/industrija-4-0/

Brown, M. (2017). Edison Perfects Light Bulb. Pridobljeno 29. marec 2017 iz The day in Tech History spletna stran: http://thisdayintechhistory.com/10/21/edison-perfects-light-bulb/

BT. (2007). Dnevnik. Pridobljeno 4. september 2017 iz Nove tehnologije, ki bodo rešile svet: https://dnevnik.si/225698

Bullis, K. (2011). MIT Technology Review. Pridobljeno 6. september 2017 iz How Vehicle Automation Will Cut Fuel Consumption: https://www.technologyreview.com/s/425850/how-vehicle-automation-will-cut-fuel-consumption/

Carga, M. (2015). Delo. Pridobljeno 4. september 2017 iz Brezpapirno poslovanje se začne z urejenimi dokumenti in pravili: http://www.delo.si/gospodarstvo/infrastruktura/brezpapirno-poslovanje-se-zacne-z-urejenimi-dokumenti-in-pravili.html

Catalyst. (2017). Pridobljeno 1. avgust 2017 iz https://catalyst.com/about/

Channel, B. (2014). Pridobljeno 28. Marec 2017 iz Youtube: https://www.youtube.com/watch?v=OF7-vN-aLOM

27

ComputerHope, S. (2017). When was the first computer invented. Pridobljeno 29. marec 2017 iz ComputerHope.com: http://www.computerhope.com/issues/ch000984.htm

DeMers, J. (2016). Forbes. Pridobljeno 4. september 2017 iz 7 Technology Trends That Will Dominate 2017: https://www.forbes.com/sites/jaysondemers/2016/11/16/7-technology-trends-that-will-dominate-2017/#377c85b94a51

Economics. (2016). What Was The Second Industrial Revolution? Pridobljeno 29. marec 2017 iz World Atlas: http://www.worldatlas.com/articles/what-was-the-second-industrial-revolution.html

Ehrens, T. (2014). TechTarget. Pridobljeno 11. april 2017 iz customer relationship management (CRM): http://searchcrm.techtarget.com/definition/CRM

ESET Nod 32. (2017). Pridobljeno 4. september 2017 iz ESET: https://www.eset.com/si/domaci-uporabniki/izdelki/antivirus/

Goodwin, R. (2017). Know Your Mobile. Pridobljeno 30. marec 2017 iz Know Your Mobile spletna stran: http://www.knowyourmobile.com/nokia/nokia-3310/19848/history-mobile-phones-1973-2008-handsets-made-it-all-happen

History.com, S. (2009). Industrial revolution. Pridobljeno 28. Marec 2017 iz History.com: http://www.history.com/topics/industrial-revolution

Industrial revolution. (2017). Pridobljeno 29. marec 2017 iz Woodsboro eagles tehnology: http://www2.wisd.net/archive/industrialtech/MANUFACTURING/INDUSTREV.htm

Institut, T. . (2017). Histor of PLC. Pridobljeno 29. marec 2017 iz tesla-institute spletna stran: http://www.tesla-institute.com/index.php/programmable-logic-controllers-plc/history-of-plc

IOT. (2017). Pridobljeno 1. avgust 2017 iz http://iot.intersog.com/

izid.si. (2017). Informatika v oblaku. Pridobljeno 11. april 2017 iz Izid.si: http://izid.si/zunanja-informatika/

Lee, K. (2013). Inhabitat. Pridobljeno 4. september 2017 iz How 7 Smart Technologies are Tackling New World Problems: http://inhabitat.com/how-7-smart-technologies-are-tackling-new-world-problems/

Marovt, T. (2016). DKUM. Pridobljeno 11. april 2017 iz Varnost elektronskega poslovanja: https://dk.um.si/Dokument.php?id=104917

28

Mazij, M. (2005). CEK EF. Pridobljeno 13. julij 2017 iz UVAJANJE ERP REŠITEV IN KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA : http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/mazij1906.pdf

Meola, A. (2016). Business Insider. Pridobljeno 4. september 2017 iz What is Internet of Things (IoT)?: http://www.businessinsider.com/what-is-the-internet-of-things-definition-2016-8

Panchak, P. (2013). Landmarks in Time: Leadership & Management During the Industrial Revolution [SLIDESHOW]. Pridobljeno 28. marec 2017 iz Industry Week: http://www.industryweek.com/leadership/landmarks-time-leadership-management-during-industrial-revolution-slideshow#slide-0-field_images-66162

Postscapes. (2017). Pridobljeno 4. september 2017 iz IoT Technology Guidebook: https://www.postscapes.com/internet-of-things-technologies/

PWC. (2017). Pridobljeno 1. avgust 2017 iz https://www.pwccn.com/en/services/consulting/catalyst-collaborative-services.html

Ramey, K. (2013). Use of technology. Pridobljeno 4. september 2017 iz SMALL BUSINESS SOFTWARE FOR IMPROVING BUSINESS EFFICIENCY – ONLINE BUSINESS TECHNOLOGIES: https://www.useoftechnology.com/small-business-software/

Rebecca Boyle, B. D. (2017). Popular Science. Pridobljeno 4. september 2017 iz Deka “Luke” Arm: http://bestofwhatsnew.popsci.com/deka-luke-arm

ResearchGate. (2012). Pridobljeno 1. Avgust 2017 iz https://www.researchgate.net/publication/236935942_Comparative_Study_of_ERP_Implementation_Methodology_Case_Study_Accelerated_SAP_VS_Dantes_Hasibuan_Methodology

Salesforce. (2015). Pridobljeno 1. Avgust 2017 iz https://www.salesforce.com/eu/crm/what-is-crm.jsp

SAP. (2017). SAP: A 44-year history of success. Pridobljeno 29. marec 2017 iz sap.com: https://www.sap.com/corporate/en/company/history.html

Sava, Z. (2016). Zavarovalnica Sava. Pridobljeno 26. avgust 2017 iz O nas: https://www.zav-sava.si/sl-si/o-nas/

Schwab, K. (2016). Četrta Industrijska revolucija. Švica: World Economic Forum®. Pridobljeno 11. April 2017 iz http://assets.cdnma.com/8475/assets/Cetrta-industrijska-revolucija.pdf

The Gale Group, I. (2013). The Second Phase of the Industrial Revolution: 1850–1940. Pridobljeno 29. marec 2017 iz Encyclopedia:

29

http://www.encyclopedia.com/history/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/second-phase-industrial-revolution-1850-1940

Times, E. (2015). 20 years of the mobile phone in India: One call that started it all. Pridobljeno 30. marec 2017 iz blog.economictimes.indiatimes.com: http://blogs.economictimes.indiatimes.com/et-commentary/51120/

Tomšič, M. (2016). SiolNET. Pridobljeno 4. september 2017 iz 2017: Tehnologije, ki bodo spremenile svet: http://siol.net/digisvet/novice/2017-tehnologije-ki-bodo-spremenile-svet-432413

Triggs, R. (2016). Android Authority. Pridobljeno 6. september 2017 iz How fingerprint scanners work: optical, capacitive, and ultrasonic variants explained: http://www.androidauthority.com/how-fingerprint-scanners-work-670934/

Trinton. (2017). Industry 4.0. Pridobljeno 30. marec 2017 iz Trinton innovation: https://www.tritoninnovation.com/industry40/

Vinšek, N. (2012). Pridobljeno 1. Avgust 2012 iz https://dk.um.si/Dokument.php?id=50530

Virtual reality. (2017). Pridobljeno 6. september 2017 iz What is Virtual reality: https://www.vrs.org.uk/virtual-reality/what-is-virtual-reality.html

Wikipedia. (2017). Wikipedia. Pridobljeno 11. april 2017 iz Antivirus software: https://en.wikipedia.org/wiki/Antivirus_software#History