oblika dav nih spodbud in olajaav v sloveniji, kitajski in ... · zpdpl zakon o porezu na dobit...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Oblika davčnih spodbud in olajšav v Sloveniji, Kitajski in Srbiji na primeru podjetja X

Form of tax incentives and reliefs in Slovenia, China and Serbia in

the case of company X

Kandidatka: Karmen Kovač

Študijska usmeritev: Računovodstvo, revizija in davščine

Mentor/ica: izr. prof. dr. Lidija Hauptman

Jezikovno pregledala: Alenka Fujs, univ. dipl. slov.

Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, avgust 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se vsem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali pri nastajanju mojega diplomskega seminarja.

Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Lidiji Hauptman za sprejem mentorstva in za vse nasvete in napotke pri pisanju.

Zahvalila bi se tudi staršem, ki so me podpirali in verjeli vame tekom celotnega študija.

Hvala.

POVZETEK

Davek od dobička pravnih oseb in z njim povezane davčne olajšave in spodbude so zelo pomembne tako za posameznika oziroma podjetje, kot tudi za državo. Davčne olajšave in spodbude pa se med posameznimi državami nekoliko razlikujejo.

Slovenski Zakon o davku od dohodka pravnih oseb je nekoliko prijaznejši od podobnih zakonov ostalih držav, saj omogoča raznolike davčne olajšave in spodbude. Prednost je predvsem v tem, da spodbuja zaposlovanje mladih, zaposlovanje ljudi s posebnimi potrebami in tudi vlaganje v raziskave in razvoj, s čimer želi država znižati stopnjo brezposelnosti. Večje zanimanje za investitorje predstavlja Republika Srbija. Njihove davčne olajšave in spodbude omogočajo popolno oprostitev plačila davka od dobička. Najmanj davčnih olajšav in spodbud pa ponuja Kitajska. Tuji investitorji se za poslovanje v njihovi državi odločijo predvsem zaradi velikega trga in poceni delovne sile in ne zaradi davčnih olajšav in spodbud.

Ključne besede: davčne olajšave, davčne spodbude, davek od dohodka pravnih oseb, davčna stopnja, davčna osnova, davčni zavezanci.

ZUSAMMENFASSUNG

Die Einkommenssteuer und mit denen verbundene Steuervergünstigung und Steueranreizerung sind sehr wichtig für Personen bzw. Firmen und auch für Staat. Die Steuervergünstigungen undSteueranreizerung sich vom Staat zu Staat unterscheiden. Slowenischen Gesetz für Einkommenssteuer ist freundlicher von anderen Stäten, weil er erlaubt unterschiedene Steuervergünstigen und Steueranreizerung. In erste Linie unterstüct Beschäftigungen von Jungen, Beschäftigender Manschen mit Behinderungen und eben so Investitionen in Forschung und Entwicklung. so will die Staat Arbeitslosenquote herabsetzen. Grossere Interesse für die Investoren ist Republic Serbien. Ihre Steuervergünstigen und Steueranreizerung ermöglichen vollständige Befreiung von der Einkommensteuer. Am wenigsten Steuervergünstigen und Steueranreizerung ermöglicht uns China. Fremde Investoren entschiede sich für chinesischen Markt, wegen grössen Markt und billige Arbeitskräfte und nicht wegen Steuervergünstigen und Steueranreizerung.

Schlüsselwörter:die Steuerentlastung, der Steueranreiz,die Einkommensteuer, die Steuersatz, die Steuerbemessungsgrundlage, die Steuerzahler.

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................... 1

1.1 Opis področja in opredelitev problema ........................................................... 1

1.2 Namen, cilji in hipoteze .................................................................................. 1

1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................... 2

1.4 Predvidene metode raziskovanja .................................................................... 2

2 DAVČNE SPODBUDE IN OLAJŠAVE V REPUBLIKI SLOVENIJI, REPUBLIKI SRBIJI IN NA KITAJSKEM .................................................................................................................... 3

2.1 Oblike davčnih olajšav in spodbud .................................................................. 3

2.2 Zgodovinski razvoj davčnih olajšav in spodbud v Republiki Sloveniji ................ 4

2.3 Davčne spodbude in olajšave v Republiki Sloveniji .......................................... 5

2.3.1 Olajšave iz Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji (ZDDPO-2) 6

2.3.2 Davek od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji............................................ 6

2.3.3 Davčna olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj .................................... 12

2.3.4 Davčna olajšava za investiranje .............................................................. 13

2.3.5 Davčna olajšava za zaposlovanje ............................................................ 14

2.3.6 Davčna olajšava za zaposlovanje invalidov ............................................. 16

2.3.7 Davčna olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju 18

2.3.8 Davčna olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ....... 19

2.3.9 Davčna olajšava za donacije ................................................................... 21

2.4 Davčne spodbude in olajšave v Republiki Srbiji ............................................. 22

2.4.1 Olajšave iz davka na dobiček pravnih oseb v Srbiji (ZPDPL) .................... 22

2.4.2 Splošno o davku od dobička pravnih oseb .............................................. 23

2.5 Davčne spodbude in olajšave na Kitajskem ................................................... 28

2.5.1 Olajšave iz davka na dobiček pravnih oseb na Kitajskem ........................ 28

2.5.2 Splošno o davku od dobiček pravnih oseb ............................................. 29

2.6 Sklepne ugotovitve ....................................................................................... 31

3 PREDSTAVITEV PODJETJA X.................................................................................. 32

3.1 Predstavitev podjetja X ................................................................................. 32

3.1.1 Vizija, poslanstvo in cilji ......................................................................... 33

3.1.2 Zaposleni ............................................................................................... 33

3.2 Olajšave iz Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji 2010‒2015 (ZRPPR1015) 34

3.2.1 Spodbude in olajšave za zaposlovanje.................................................... 35

3.2.2 Spodbude in olajšave za investiranje ...................................................... 36

3.3 Primer izračuna davčne olajšave za zaposlovanje in za investiranje po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji ...............................................................................38

3.4 Primer izračuna davčne olajšave v Sloveniji, Srbiji in na Kitajskem .................40

3.5 Sklepne ugotovitve ........................................................................................43

4 SKLEP ...................................................................................................................44

VIRI IN LITERATURA .....................................................................................................47

KAZALO SLIK

Slika 1: Področja dejavnosti podjetja X .........................................................................32 Slika 2: Območje Pomurskega zakona ..........................................................................34 Slika 3: Davčne olajšave in spodbude obravnavanih držav ............................................44 Slika 4: Davčne olajšave in spodbude obravnavanih držav ............................................45

KAZALO TABEL

Tabela 1: Amortizacijske stopnje v Republiki Sloveniji ..................................................11 Tabela 2: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj ....................................................................................................................................12 Tabela 3: Primer, ko podjetje koristi davčno olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj ..13 Tabela 4: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za investiranje........................14 Tabela 5: Primer, ko podjetje koristi davčno olajšavo za investiranje ............................14 Tabela 6: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za zaposlovanje .....................15 Tabela 7: Primer, ko podjetje koristi davčno olajšavo za zaposlovanje ..........................15 Tabela 8: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za zaposlovanje invalida, po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo ..................................................................16 Tabela 9: Primer, ko podjetje koristi davčno olajšavo za zaposlovanje invalida, po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo ..................................................................17 Tabela 10: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za zaposlovanje invalida s 100% telesno okvaro ...................................................................................................17 Tabela 11: Primer, ko podjetje koristi davčno olajšavo za zaposlovanje invalida s 100% telesno okvaro .............................................................................................................18 Tabela 12: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju ...........................................................................................19 Tabela 13: Primer, ko podjetje uveljavlja davčno olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju ...........................................................................................19 Tabela 14: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ..............................................................................................20 Tabela 15: Primer, ko podjetje koristi davčno olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ..............................................................................................20 Tabela 16: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za donacije ..........................21 Tabela 17: Primer, ko podjetje koristi davčno olajšavo za donacije ...............................22 Tabela 18: Amortizacijske stopnje v Republiki Srbiji .....................................................26 Tabela 19: Davčna stopnja na Kitajskem .......................................................................29

Tabela 20: Davčna olajšava za zaposlovanje invalidov ................................................. 40 Tabela 21: Primer izračuna davčne olajšave za Slovenijo ............................................. 41 Tabela 22: Primer izračuna davčne olajšave za Kitajsko ............................................... 42 Tabela 23: Primer izračuna davčne olajšave za Kitajsko ............................................... 42

SEZNAM OKRAJŠAV

ZDDPO-2 ‒ Zakon o davku od dohodka pravnih oseb

ZPDPL ‒ Zakon o porezu na dobit pravnih lica

ZRPPR1015 ‒ Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010‒2015

The Law of PRC on EIT- Enterprise Income Tax Law of the People's Republic of China

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Vsaka država za svoj obstoj in opravljanje svojih nalog in funkcij nujno potrebuje denarna sredstva. Ta sredstva označujemo kot proračunska sredstva. Dejstvo je, da želi vsaka država zagotoviti prihodke v državnem proračunu, kar pa je mogoče samo s primernim sistemom.

V primerjavi s prejšnjimi obdobji so današnji davčni sistemi bolj demokratični in se v dveh značilnostih bistveno razlikujejo od prejšnjih: danes lahko posameznik izbira, kje bo živel in plačeval davke (včasih tega ni mogel) in davki danes ne pomenijo absolutne obveznosti kot nekoč, temveč gre samo za obveznost deliti dohodek z državo (Kranjec 2003, str. 53).

Načelo dobrega davčnega sistema je, da se davki pobirajo po pravičnem merilu. To pomeni, da so vsi državljani obdavčeni v skladu s svojimi gospodarskimi in davčnimi sposobnostmi. V preteklosti je to predstavljalo, da so države uvedle raznolike oprostitve in olajšave. Danes pa država to ne dovoljuje. Država uporablja oprostitve in olajšave za doseganje različnih gospodarskih in političnih ciljev (Kranjec 2003, str. 42).

1.2 Namen, cilji in hipoteze

Namen diplomskega dela je poglobljena predstavitev in analiza davčnih olajšav in spodbud, ki jih države Republika Slovenija, Republika Srbija in Kitajska ponujajo gospodarski družbi X. Ugotoviti želimo, ali so davčne olajšave, ki jih prejme podjetje, sploh smiselne oziroma pomembne pri odločitvah o zaposlovanju in investiranju.

Cilji:

- spoznati in ugotoviti namen davčnih spodbud in olajšav; - spoznati in se seznaniti z zakonsko podlago davčnih spodbud in olajšav v

Republiki Sloveniji, Republiki Srbiji in na Kitajskem; - spoznati oblike davčnih olajšav in spodbud v vseh treh obravnavanih državah (v

Republiki Sloveniji, Republiki Srbiji in na Kitajskem); - ugotoviti in raziskati, katera od obravnavanih držav nudi ugodnejše in

primernejše davčne spodbude in olajšave.

2

Hipoteze:

H1: Trdimo, da so davčne olajšave v Republiki Srbiji za podjetje ugodnejše kot v Republiki Sloveniji.

H2: Trdimo, da je z ugodnejšimi davčnimi olajšavami in spodbudami Republika Srbija za investitorje zanimivejša kot Republika Slovenija.

H3: Trdimo, da od vseh obravnavanih držav ponuja Kitajska podjetjem največ različnih vrst davčnih olajšav in spodbud.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da bodo vse informacije in podatki, katere bomo pridobili, zanesljivi, ustrezni, verodostojni in resnični. Predpostavljamo tudi, da se pravna podlaga za davčne olajšave in spodbude bistveno ne spreminja.

Ena od omejitev diplomskega dela je primanjkljaj strokovne literature v knjižnici s področja srbske zakonodaje, zato se bomo v celotni nalogi omejili le na davčne olajšave in spodbude.

Glavna omejitev diplomske naloge je, da podjetje, za katerega primerjamo oblike davčnih spodbud in olajšav, ostane anonimno. Podjetje se ukvarja z razvojem in proizvodnjo elektronskih sklopov za končne izdelke na področjih malih gospodinjskih aparatov, električnih orodij, bele tehnike, avtomobilske industrije ipd.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Diplomsko delo je poslovna raziskava, saj bomo med seboj primerjali davčne olajšave in spodbude v Republiki Sloveniji, Republiki Srbiji in na Kitajskem.

Pred začetkom izdelave diplomske naloge smo poiskali vire, s katerimi smo si pomagali pri samem izvajanju naloge in s katerimi smo dobili boljši in podrobnejši vpogled v obravnavano področje.

V diplomski nalogi bomo uporabili metodo kompilacije, s pomočjo katere bomo povzemali pomembnejše podatke in ugotovitve avtorjev domače in tuje strokovne literature, člankov in komentarjev. Pri sklepih pa bomo uporabljali predvsem induktivno- deduktivno metodo.

3

2 DAVČNE SPODBUDE IN OLAJŠAVE V REPUBLIKI SLOVENIJI, REPUBLIKI SRBIJI IN NA KITAJSKEM

Pobiranje davkov po pravičnem merilu je eno glavnih temeljih načel davčne politike ter da naj davki državljane zadevajo po davčni in njihovi gospodarski sposobnosti, ne pa, da bi upoštevali še druge dodatne okoliščine. Vsak davčni sistem bi mogel biti zelo enostaven, če bi bilo načelo pravičnosti (enakomernosti in splošnosti) edino pravilo za veljavne davčne sisteme. Davčni zakoni ter davčni sistemi postajajo v resnici vedno bolj zapleteni, saj javne institucije skušajo z davčno prakso in zakonodajo uveljaviti različnejše namene na vseh področjih politike. Davčne olajšave in davčne oprostitve so v zadnjem času postale zelo priljubljeno sredstvo za zagotavljanje različnih ciljev (političnih) v številnih državah (Kranjec 2003, str. 54).

Fiskalne olajšave in oprostitve (davčne spodbude) so instrumenti fiskalne politike, s katerimi se dosega učinek socialne in ekonomske politike. Davčne spodbude in olajšave znižujejo davčno obveznost. S tem se želi pospeševati ter spodbujati dejavnost in razvoj določene panoge, ki jo pravne osebe opravljajo (Kostanjevec 2002, str. 7).

Socialni, ekonomski in občasno tudi tehnično-davčni razlogi terjajo od države, da uvede davčne olajšave in oprostitve za posamezne davčne zavezance. Davčne olajšave in oprostitve pa morajo biti pri davčni načelih enakomernosti in splošnosti upoštevane. Določeni predmet ali določena oseba je popolnoma ali deloma oproščen davčne obveznosti, ker mu zakon ne prizna nobene davčne sposobnosti ali vsaj ne polne. O davčnih ugodnostih govorimo takrat, kadar neki zakon kljub obstoječi davčni sposobnosti daje popolno olajšavo ali oprostitev (Kostanjevec 2002, str. 7).

2.1 Oblike davčnih olajšav in spodbud

Davčne olajšave so v sodobnem davčnem sistemu razčlenjene. Literatura pozna kar nekaj vrst skupin, predvsem jih pa lahko delimo v dve ali več skupin. Pojavljajo pa se velikokrat kot (Škof 2007, str. 125):

- olajšava v ožjem smislu- kar pomeni, da je odbitek obdavčljive osnove pred izračunom,

- znižanje davka- pomeni dejansko znižanje davka ko se le-ta ugotovi po obdavčljivi osnovi

- nižja davčna stopnja- država obdavči zavezanca z nižjo stopnjo, kot je običajna. To pa z namenom, da bi stimulirala razvoj določene dejavnosti.

davčne spodbude so oblika negativnih davkov, ki dejansko davčno obremenitev zmanjšujejo. Investicijske olajšave in pospešena amortizacija sta najpomembnejši davčni spodbudi. Tudi inflacija deformira prikazovanje realnega dobička ter vpliva

4

tudi na efektivno obdavčevanje. Kapitalski dobički, amortizacija in zaloge so postavke, ki so še vedno pod vplivom inflacije. Amortizacija je lahko manjša od realne ekonomske amortizacije, če ni revalorizacije osnovnih sredstev. To ima za posledico nerealno izkazovanje dobičkov oziroma umetno napihovanje davčne osnove. Zelo pomembno je vrednotenje zalog, porast vrednosti pomeni povečanje dobička ter obveznost davka. Na primer nabave so v začetku leta podcenjena v inflacijski razmerah in ob koncu leta zato dobiček precenjen. Ko se v obračunskem letu metoda obračunavanja zalog spremeni, je v Sloveniji potrebno pojasniti razloge za spremembo v davčnem zapisu in prikazati vrednost učinka spremembe (Kostanjevec 2002, str. 12).

Kot osnova za uveljavitev davčne olajšave se lahko davčne spodbude nanašajo na (Kostanjevec 2002, str. 12):

- dobiček, - vlaganje v kapital, - stroške dela, - prihodke od prodaje, - druge stroške, - uvoz, - izvoz.

Davčne spodbude se lahko razčlenijo na (Kostanjevec 2002, str. 12):

- davčne olajšave, - odbitke pred obdavčljivo osnovo, - davčne prihranke, - znižanje davka, - davčno povračilo, - davčne počitnice.

2.2 Zgodovinski razvoj davčnih olajšav in spodbud v Republiki Sloveniji

Od sredine 80-tih let vlade niso kazale posebnih namenov bodisi za zoženje ali razširjanje davčne osnove, vendar pa so se v praksi davčne osnove v večini držav znatno znižale med leti 1950 in 1985 kot rezultat številnih davčnih izdatkov, ki so jih države uvedle z namenom pospešitve ekonomske rasti, izravnave inflacije ali z namenom zadovoljitve interesov vplivne skupine. Od sredine 80-tih let je večina držav OECD, sledeč finančnemu ukrepu Velike Britanije iz leta 1984 in davčni reformi ZDA iz leta 1986, razširila davčno osnovo v naslednjih 10-tih letih kot del strategije razširitve davčne osnove. Različne davčne spodbude so bile omejene ali celo ukinjene v Avstraliji,

5

Avstriji, na Finskem, v Nemčiji, Islandiji, na Irskem, Nizozemskem, Norveškem, Portugalskem, v Španiji, na Švedskem in v ZDA (Kostanjevec 2003, str. 53).

Preden je Slovenija leta 1991 reformirala davčni sistem so se davčne stopnje določale na mnogih mestih, po nekaterih podatkih so podjetja plačevala 47 vseh prispevkov in davkov. Kot glavni podjetniški davek se omenja davek od dobička pravnih oseb. Z davčno reformo po letu 1991 je bil uveden fiskalni sistem, ki smo ga lahko primerjali z razvitejšimi državami. Na področju davčnih sistemov so se od osamosvojitve dalje spreminjali posamezni deli zakonodaje od spreminjanja stopenj in prav tako davčne olajšave in spodbude (Davčni sistem 2014).

2.3 Davčne spodbude in olajšave v Republiki Sloveniji

Konec leta 1990 in v začetku leta 1991 je bil v sklopu prvega dela davčne reforme Republike Slovenije sprejet nov Zakon o davku od dobička pravnih oseb. S to reformo smo dobili novo ogrodje davčnega sistema, ki se postopno prilagaja razvitejšim zahodnim in evropskim državam (Jovanovič 2001, str. 573).

Tudi v Sloveniji želijo spodbujati razvoj prestrukturiranja in gospodarstva z različnimi olajšavami pri davku od dobička pravnih oseb. Nizko stopnjo DDPO imamo tudi v Sloveniji, saj od leta 1995 znaša 25%. Davčne počitnice za novoustanovljena podjetja smo imeli tudi pri nas do konca leta 1993, saj so bile v prvem letu poslovanja v celoti pravne osebe oproščene plačila davka od dobička, drugo leto 66% ter tretje leto 33%. Na demografsko ogroženih območjih v Sloveniji so imele novoustanovljene pravne osebe še večje ugodnosti, saj so bile prva tri leta oproščene davka od dobička v celoti. Tovrstne olajšave pa so se začele šele s poslovnih letom uveljavljati, za katero je na demografskem ogroženem območju zavezanka izkazala vplive na razvoj malih podjetij in njihovo ekspanzijo v začetku 90- tih let v Sloveniji (Kostanjevec 2002, str. 287).

Zakon davka od dobička pravnih oseb je zamenjal Zakon o davku od dohodka pravnih oseb- ZDDPO-1. 1.1. v začetku leta 2005 se je ta zakon začel uporabljati.

Obsežnejša reforma davčnega sistema, ki je bila leta 2006, je prišel v veljavo nov Zakon o davku od dohodka pravnih oseb ZDDPO-2. Glavni, poglavitni razlogi za sprejem zakona so bili naslednji: doseganje ciljev (pomembni predvsem z vidika razvoja), ki izhajajo iz strateškega dokumenta in obsegajo področje ekonomske politike, na podlagi spoznanj rešitev je potreba po spremembi ob izvajanju ZDDPO- 1 ter komentarji zavezancev in javnosti (strokovne) ter sprejem novejših rešitev zaradi spremenjene zakonodaje, predvsem računovodskih standardov in dokončna implementacija direktive Sveta 90/434/EGS (Jerman in Odar, 2008, str. 16).

6

2.3.1 Olajšave iz Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji (ZDDPO-2)

V nadaljevanju bomo predstavili slovenski Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in se podrobneje seznanili z vsemi davčnimi olajšavami in spodbudami. Davčni zavezanci možnost olajšav izkoriščajo ter s tem davčno osnovo znižujejo.

2.3.2 Davek od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji

a) Davčni zavezanci

Davčni zavezanci so pravne osebe domačega (razen Republike Slovenije in lokalnih skupnosti) in tujega prava pa tudi družbe oziroma združenja oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti in niso zavezanci za dohodnino. Zavezanci so v davčnem pomenu rezidenti in nerezidenti (Revija IKS 2/16, str. 43).

Rezidenti so, če imajo sedež v Sloveniji, pa tudi če imajo kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji, sedež pa v kaki drugi državi (Revija IKS 2/16, str. 43).

Minister, pristojen za finance, določi način ugotavljanja kraja dejanskega delovanja poslovodstva. Pri tem se pa upošteva (ZDDPO-2 2015, 5. čl.):

- da je kraj dejanskega delovanja poslovodstva kraj, kjer se sprejemajo ključne upravne in poslovne odločitve, ki so potrebne za vodenje poslovanja,

- ali kraj, kjer se določajo dejanja, ki jih bo opravila oseba kot celota, ter da se za ugotavljanje upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine posameznega primera.

Zavezanci rezidenti so obdavčeni po svetovnem dohodku, kar pomeni, da v davčni obračun morajo vključiti vse dohodke, ki so jih kjerkoli v svetu dosegli, tudi v svojih poslovnih enotah v tujini (Revija IKS 2/16, str. 43).

Nerezidenti so tiste osebe tujega prava, ki v Sloveniji ustvarjajo prihodke v poslovni enoti oziroma prek nje ali pa dosegajo le posamezne dohodke (Revija IKS 2/16, str. 43).

V kraj dejanskega poslovanja prav tako sodi poslovna enota nerezidenta. Po zakonu ZDDPO-2 je to kraj, preko katerega ali v katerem nerezident ali v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Republiki Sloveniji. Med poslovne enote se uvršča (ZDDPO-2 2015, 6. čl.):

- rudnik, kamnolom, delavnica, tovarna, podružnica, pisarna ali drug kraj, kjer se izkoriščajo ali pridobivajo naravni viri;

- postavitve ali montaže, projekt gradnje, gradbišče ali nadzor v zvezi z njimi, če posli trajajo dlje oziroma dejavnost kot 12 mesecev.

7

Posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta se prav tako obravnava kot poslovna enota nerezidenta. Posrednik običajno uporablja pooblastilo s katerim sklepa pogodbe v imenu nerezidenta (ZDDPO-2 2015, 6. čl.).

Za poslovno enoto nerezidenta se ne šteje kraj poslovanja, če nerezident (ZDDPO-2 2015, 7. čl.):

- prostore uporablja le za razstavljanje ali dostavo blaga ali dobrin ter za skladiščenje dobrin, ki mu pripadajo;

- zaloge blaga ali dobrin vzdržuje, ki mu pripadajo, le zaradi predelave s strani druge osebe;

- kraj poslovanja vzdržuje le zaradi nakupa blaga ali dobrin ali zbiranja informacij zase;

- kraj poslovanja vzdržuje le zaradi opravljanja kakršnekoli druge dejavnosti oziroma poslov pripravljalne ali pomožne narave zase;

- kraj poslovanja vzdržuje le za kakršnokoli kombinacijo dejavnosti oziroma poslov iz prvih petih točk pod pogojem, da so posli kraja poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalne ali pomožne narave.

b) Davčne oprostitve

Društva, zavodi, verske skupnosti, ustanove, zbornice, politične stranke, reprezentativni sindikati in druge pravne osebe, ustanovljene za opravljanje nepridobitne dejavnosti, so davčni zavezanci, vendar davka ne plačujejo. Ker pa so davčni zavezanci, morajo sestaviti davčni obračun. Če poleg nepridobitne dejavnosti opravljajo tudi pridobitno, so njihovi dohodki, doseženi z opravljanjem pridobitne dejavnosti, obdavčeni (Revija IKS 2/16, str. 43).

c) Davčna osnova

Osnova za izračun davčne obveznosti je dobiček, ki je presežek prihodkov nad odhodki. Za ugotavljanje dobička se priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi (ZDDPO-2 2015, 12. čl.).

c1) Prihodki

Izvzem dividend in dohodkov, ki so podobni dividendam

Zavezanci opredeljujejo znesek prihodkov od udeležbe v dobičku, ki se nanaša na prejete dividende oziroma druge deleže (odslej dividende) iz dobička, in znesek prihodkov, ki se nanaša na prejete dividendam podobne dohodke. Slednji so (Revija IKS 2/16, str. 46):

8

- dobiček v zvezi z vrednostnimi papirji in krediti, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku izplačevalca,

- dobiček, rezerve iz dobička in osnovni kapital, kolikor se je oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička ob prenehanju izplačevalca,

- skrite rezerve, ki so bile ugotovljene ob prenehanju izplačevalca (iz davčne osnove prejemnika premoženja se izvzamejo le, če so bile že obdavčene pri izplačevalcu),

- vrednost delnic ali poslovnih deležev, zmanjšana za njihovo emisijsko vrednost in sorazmerni del kapitalskih rezerv, izplačana ob izključitvi ali izstopu delničarja, družbenika ali člana izplačevalca,

- izplačilo na podlagi rednega zmanjšanja osnovnega kapitala izplačevalca, kolikor se je oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička,

- izplačana vrednost pridobljenih lastnih delnic ter lastnih poslovnih in drugih lastnih deležev, zmanjšana za njihovo emisijsko vrednost in sorazmerni del kapitalskih rezerv,

- dobiček, prenesen na podlagi podjetniške pogodbe v skladu s 533. in 534. členom Zakona o gospodarskih družbah,

- prikrito izplačilo dobička.

Tako pri prejetih dividendah kot pri dividendam podobnih dohodkih zavezanci iz davčne osnove izvzamejo prejete prihodke, in ne obračunanih. Če prihodke pripoznajo v enem davčnem obdobju, prejmejo pa v naslednjem ali naslednjih, jih iz davčne osnove izvzamejo v davčnem obdobju, v katerem so jih prejeli. Izvzamejo pa jih lahko le, če do dividende vključili v prihodke (Revija IKS 2/16, str. 46).

Prejemniki lahko dividende in njim podobne dohodke izvzamejo iz davčne osnove, če je izplačevalec (Revija IKS 2/16, str. 46):

- zavezanec za davek, - za davčne namene rezident v državi članici EU in poleg tega zavezanec za enega

od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupni sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU,

- rezident kake druge države in zavezance za davek, primerljiv z davkom od dohodkov, vendar ne sme biti rezident države s seznama držav z nižjo davčno stopnjo, ki ga objavlja Ministrstvo za finance.

Izvzem dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev

Zavezanci opredelijo polovico prihodkov na podlagi dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranosti (Revija IKS 2/16, str. 47).

9

Pogoji, ki jih mora zavezanec izpolnjevati so, da (Revija IKS 2/16, str. 47):

- je imetnik delnic, poslovnega deleža ali glasovalnih pravic v velikosti najmanj 8%,

- ta udeležba traja najmanj 6 mesecev, - polni delovni čas je v tem obdobju nepretrgoma za zaposlovalo vsaj eno osebo.

Izpolnjeni morajo biti vsi trije pogoji. Pomembno je, da zavezanec posluje vsaj 10 let po ustanovitvi, sicer mora ob prenehanju ( razen če preneha v skladu s VII. poglavjem ZDDPO-2) povečati davčno osnovo za neobdavčeni del dobička iz preteklih 5 davčnih obdobij (Revija IKS 2/16, str. 47).

Izvzem prihodkov od nepridobitne dejavnosti

Zavezanci, ki so od nepridobitne dejavnosti oproščeni plačila davka, za opravljanje katere so ustanovljeni (denimo zavodi, društva ali ustanove), opredelijo prihodke od te dejavnosti. Znesek prihodkov od pridobitne dejavnosti se všteje v davčno osnovo (Revija IKS 2/16, str. 45).

c2) Odhodki

Za ugotavljanje dobička se upoštevajo odhodki, ki so v izkazu poslovnega izida ugotovljeni v skladu z računovodskimi standardi oziroma Zakonom o računovodstvu.

Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da (ZDDPO-2 2015, 29. čl.):

- niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,

- imajo značaj privatnosti, - niso z običajno poslovno prakso skladni.

Davčno nepriznani odhodki so (ZDDPO-2 2015, 30. čl.):

- dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička; - odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let; - stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo, oddih, šport

in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost; - kazni, ki jih izreče pristojni organ; - davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba; - davek na dodano vrednost, ki ga zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja davek

na dodano vrednost, ni uveljavil kot odbitek vstopnega davka, čeprav je imel to pravico po zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost;

- obresti; - donacije;

10

- podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam zato, da nastane oziroma ne nastane določen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da se hitreje ali ugodneje opravi ali se opusti določeno dejanje.

Nekateri odhodki, skladno z 31. členom ZDDPO-2 (2015), pa so delno davčno priznani, in sicer v vrednosti 50 %. To so stroški reprezentance in stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora.

d) Davčna stopnja

Davek od dohodka pravnih oseb se plačuje po stopnji 17% od davčne osnove (ZDDPO-2 2015, 60.čl.).

Investicijski skladi (ustanovljeni po zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje) bodo plačali davek po stopnji 0% od davčne osnove, če so do 30. novembra 2015 razdelili najmanj 90% poslovnega dobička leta 2014 (Revija IKS 2/16, str. 43).

Pokojninski skladi (ustanovljeni po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), zavarovalnice, ki izvajajo pokojninske načrte, za katere sestavljajo ločene davčne obračune, in družbe tveganega kapitala, ki sestavljajo ločene davčne obračune za dejavnost izvajanja dopustnih naložb, imajo prav tako poseben položaj. Kot davčni zavezanci sestavljajo davčne obračune, v katerih ugotovijo davčno osnovo, vendar davka ne plačajo, saj je zanje predpisana davčna stopnja 0% (Revija IKS 2/16, str. 43).

Poseben položaj imajo tudi zavezanci, ki poslujejo v ekonomski coni. Če imajo ustrezno odločbo davčnega organa, lahko uveljavljajo posebne davčne ugodnosti (Revija IKS 2/16, str. 43).

e) Amortizacija

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin (v nadaljevanju amortizacija) se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja in najvišjih amortizacijskih stopenj (ZDDPO-2 2015, 33. čl.).

Amortizacija se obračunava posamično in sredstva, ki se amortizirajo, ter začetek obračunavanja amortizacije določajo predpisi in računovodski standardi (ZDDPO-2 2015, 33. čl.).

11

Tabela 1: Amortizacijske stopnje v Republiki Sloveniji

Amortizacijske skupine Najvišje letne amortizacijske stopnje v %

1. Gradbeni objekti, vključno z naložbenimi nepremičninami.

3

2. Deli gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin.

6

3. Oprema, vozila, mehanizacija … 20 4. Oprema za raziskovalne dejavnosti in deli opreme.

33,3

5. Strojna, računalniška in programska oprema.

50

6. Večletni nasadi. 10 7. Osnovna čreda. 20 5. Druga vlaganja. 10

Vir: Uradni list RS, št. 82-3258/2015

Iz zgornje tabele lahko razberemo, da najhitreje zastara strojna, računalniška in programska oprema, ki ima dobo koristnosti dve leti. Najdaljšo dobo koristnosti pa imajo gradbeni objekti, vključno z naložbenimi nepremičninami, saj se amortizirajo po stopnji treh odstotkov letno.

f) Davčna izguba

Davčna izguba je ugotovljena negativna razlika med davčnimi prihodki in davčno priznanimi odhodki. Za davčno izgubo davčnega obdobja lahko zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih letih, pri čemer se najprej zmanjša za izgubo starejšega datuma. Takšno pokrivanje izgube ne sme presegati tekoče ugotovljene davčne osnove. Pokrivanje izgub ni dovoljeno v primerih združitve davčnih zavezancev in pri obdavčevanju na podlagi skupinskega davčnega izkaza (Čok 2002, str. 44).

Po 36- členu ZDDPO-2 lahko zavezanec pokriva davčno izgubo iz preteklih let (od vključno leta 2000) z zmanjševanjem davčne osnove vsako leto le do polovice davčne osnove (Revija IKS 2/16, str. 66).

Davčne izgube iz preteklih let pa ne more uporabiti za zmanjšanje davčne osnove, če se v tekočem davčnem obdobju lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca neposredno ali posredno spremeni za več kot 50% glede na stanje lastništva na začetku davčnega obdobja in hkrati že dve leti pred spremembo lastništva ne opravlja dejavnosti ali dve leti pred spremembo lastništva ali po njej bistveno spremeni dejavnost (Revija IKS 2/16, str. 66).

12

2.3.3 Davčna olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj

Tu zavezanci uveljavljajo davčno olajšavo za raziskave in razvoj v velikosti 100% vlaganj v notranje raziskovalne in razvojne dejavnosti ter nakup raziskovalnih in razvojnih storitev. Vlaganja v notranje raziskovalne in razvojne dejavnosti vključujejo stroške materiala, storitev in dela ter nakup raziskovalno- razvojne opreme. Vlaganja v raziskovalne in razvojne (zunanje) storitve pa vključujejo stroške pogodb z zunanjimi strokovnjaki in raziskovalci oziroma z raziskovalno- razvojnimi organizacijami, ki izvajajo raziskovalno- razvojne projekte in programe (Revija IKS 2/16, str. 66).

Zavezanci, ki želijo uveljaviti tovrstno olajšavo, morajo imeti vlaganja opredeljena v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu oziroma programu, po katerem je kasneje mogoče preverjati skladnost s projektom oziroma razvojnim programom (Revija IKS 2/16, str. 66).

Olajšave ne morejo uveljavljati za vlaganja v raziskave in razvoj, ki s financirani z nepovratnimi sredstvi iz proračuna RS ali EU. Če so posamezni projekti financirani delno z lastnimi sredstvi, delno pa s sredstvi iz proračunov, olajšavo lahko uveljavljajo za del, ki ga financirajo sami. Neizkoriščeni del te olajšave lahko prenašajo v naslednjih 5 davčnih obdobjih (Revija IKS 2/16, str. 66).

Zgled 1: Primer izračuna davčne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj

Podjetje A, ki deluje v Sloveniji in se ukvarja s predelovalno dejavnostjo je ustvarilo 3 milijona EUR prihodkov in 2 milijon EUR priznanih odhodkov. Od tega zneska 500.000 EUR odpade na investicije v raziskave in razvoj.

Pri prvem primeru se podjetje ni odločilo, da bi koristilo davčno olajšavo za raziskave in razvoj, v drugem primeru pa je podjetje A upoštevalo najvišjo dovoljeno davčno olajšavo.

Tabela 2: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj

Opredelitev Vrednost v EUR Davčno priznani prihodki 3.000.000 Davčno priznani odhodki 2.000.000 Davčna olajšava 0 DAVČNA OSNOVA 1.000.000 Davek (17%) 170.000 Dobiček po obdavčitvi 830.000

Vir: Lastni izračun

13

Tabela 3: Primer, ko podjetje koristi davčno olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj

Opredelitev Vrednost v EUR Davčno priznani prihodki 3.000.000 Davčno priznani odhodki 2.000.000 Davčna olajšava* 500.000 DAVČNA OSNOVA 500.000 Davek (17%) 85.000 Dobiček po obdavčitvi 915.000


*znižanje davčne osnove v višini 100% zneska, vendar največ v višini davčne osnove.

Iz tabele lahko razberemo, da je davčna korist za podjetje A pri vlaganju v raziskave in razvoj 85.000 EUR.

2.3.4 Davčna olajšava za investiranje

Gre za olajšavo za investiranje v opremo, ki pa se izključuje z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (Revija IKS 2/16, str. 67).

Olajšava za investiranje lahko doseže 40% zneska vlaganj (tudi finančnega najema) v opremo in v neopredmetena sredstva, neizkoriščeni del pa lahko zavezanci prenesejo v naslednjih pet davčnih obdobij (Revija IKS 2/16, str. 67).

Olajšave ne morejo uveljaviti za (Revija IKS 2/16, str. 67):

- pisarniško opremo in pohištvo (razen za računalniško), - motorna vozila (razen za osebne avtomobile na električni ali hibridni pogon,

avtobuse in tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam Euro 6), avtobuse na hibridni ali električni pogon ter

- vlaganja v stvarne in druge sorodne pravice na nepremičninah (zlasti stavbne pravice) in dobro ime.

Tudi za olajšavo za investiranje po 55.a členu ZDDPO-2 velja, da opreme oziroma neopredmetenih sredstev, za katere so zavezanci olajšavo uveljavili, ne smejo odtujiti pred potekom 3 let od leta uveljavitve oziroma pred potekom amortizacijskega obdobja, če je to krajše od 3 let ( npr. pri računalnikih) (Revija IKS 2/16, str. 67).

Olajšave ne morejo uveljaviti zavezanci za del vlaganj v neopredmetena sredstva in opremo, financirano z nepovratnimi sredstvi iz proračunov lokalnih skupnosti, RS ali EU (Revija IKS 2/16, str. 67).

14

Zgled 2: Primer izračuna davčne olajšave za investiranje

Podjetje A, ki deluje v Sloveniji in se ukvarja s predelovalno dejavnostjo je ustvarilo 3 milijona EUR prihodkov in 2 milijon EUR priznanih odhodkov. Podjetje je investiralo 300.000 EUR v opremo podjetja.

Pri prvem primeru se podjetje ni odločilo, da bi koristilo davčno olajšavo za investiranje, v drugem primeru pa je podjetje A upoštevalo najvišjo dovoljeno davčno olajšavo.

Tabela 4: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za investiranje



Tabela 5: Primer, ko podjetje koristi davčno olajšavo za investiranje



*znižanje davčne osnove v višini 40% investiranega zneska, vendar največ v višini davčne osnove.

Iz tabele lahko razberemo, da je davčna korist podjetja A z investicijo 300.000 EUR 20.400 EUR.

2.3.5 Davčna olajšava za zaposlovanje

Zavezanec, ki na novo zaposli osebo, mlajšo od 26 let, ali osebo, starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj 6 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi, lahko uveljavlja znižanje

15

davčne osnove v višini 45 % plače te osebe, vendar največ v višini davčne osnove (ZDDPO-2 2015, 55.b čl.).

Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po prvem odstavku, če zaposli osebe za nedoločen čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih. Olajšava se lahko uveljavlja za prvih 24 mesecev zaposlitve teh oseb v davčnem letu zaposlitve in naslednjih davčnih letih do poteka 24 mesecev (ZDDPO-2 2015, 55.b čl.).

Zgled 3: Primer izračuna davčne olajšave za zaposlovanje

Podjetje A, ki deluje v Sloveniji in se ukvarja s predelovalno dejavnostjo je ustvarilo 3 milijona EUR prihodkov in 2 milijon EUR priznanih odhodkov. Podjetje je 1.1.2015 zaposlilo osebo starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo 6 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje in v obdobju 24 mesecev ni bila zaposlena. Podjetje je v letu 2015 osebi izplačalo skupaj 500 000 EUR bruto plače.

Pri prvem primeru se podjetje ni odločilo, da bi koristilo davčno olajšavo za zaposlovanje, v drugem primeru pa je podjetje A upoštevalo najvišjo dovoljeno davčno olajšavo.

Tabela 6: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za zaposlovanje



Tabela 7: Primer, ko podjetje koristi davčno olajšavo za zaposlovanje



*znižanje davčne osnove v višini 45% plače te osebe, vendar največ v višini davčne osnove.

Iz tabel lahko razberemo, da znaša davčna korist podjetja A pri zaposlitvi enega delavca 38.250 EUR.

16

2.3.6 Davčna olajšava za zaposlovanje invalidov

Zavezanci, ki zaposlujejo invalide, vpišejo 50% obračunanih bruto plač invalidov ne glede na stopnjo invalidnosti ter 70% obračunanih bruto plač invalidov s 100- odstotno telesno okvaro ali gluhih oseb. Po Dursovem pojasnilu 4200- 116/2012-2 se v znesek olajšave vštevajo bruto plače invalidov (brez prispevkov delodajalca) in nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca, ne vštevajo pa se drugi dohodki iz delovnega razmerja (Revija IKS 2/16, str. 67).

Zmanjšanje davčne osnove zaradi zaposlovanja invalidov je trajno, zato tudi ni pomembno, kdaj so se zaposlili pri zavezancu (Revija IKS 2/16, str. 67).

Zgled 4: Primer izračuna davčne olajšave za zaposlovanje invalidov po zakonu, ki ureja poklicno rehabilitacijo

Podjetje A, ki deluje v Sloveniji in se ukvarja s predelovalno dejavnostjo je ustvarilo 3 milijona EUR prihodkov in 2 milijon EUR priznanih odhodkov. Podjetje je 1.1.2015 zaposlilo invalidno osebo, po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo. Podjetje je v letu 2015 invalidni osebi izplačalo skupaj 400.000 EUR bruto plače.

Pri prvem primeru se podjetje ni odločilo, da bi koristilo davčno olajšavo za zaposlovanje invalidov, v drugem primeru pa je podjetje A upoštevalo najvišjo dovoljeno davčno olajšavo.

Tabela 8: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za zaposlovanje invalida, po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo



17

Tabela 9: Primer, ko podjetje koristi davčno olajšavo za zaposlovanje invalida, po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo



*znižanje davčne osnove v višini 50% plače, vendar največ v višini davčne osnove.

Iz tabele je razvidno, da znaša davčna korist podjetja A, ki zaposli enega invalida po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo 34.000 EUR.

Zgled 5: Primer izračuna davčne olajšave za zaposlovanje invalidov s 100% telesno okvaro

Podjetje A, ki deluje v Sloveniji in se ukvarja s predelovalno dejavnostjo je ustvarilo 3 milijona EUR prihodkov in 2 milijon EUR priznanih odhodkov. Podjetje je 1.1.2015 zaposlilo invalidno osebo s 100% telesno okvaro. Podjetje je v letu 2015 invalidni osebi izplačalo skupaj 400.000 EUR bruto plače.

Pri prvem primeru se podjetje ni odločilo, da bi koristilo davčno olajšavo za zaposlovanje invalidov, v drugem primeru pa je podjetje A upoštevalo najvišjo dovoljeno davčno olajšavo.

Tabela 10: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za zaposlovanje invalida s 100% telesno okvaro



18

Tabela 11: Primer, ko podjetje koristi davčno olajšavo za zaposlovanje invalida s 100% telesno okvaro



*znižanje davčne osnove v višini 70% plače, vendar največ v višini davčne osnove.

Iz tabele je razvidno, da znaša davčna korist podjetja A, ki zaposli enega invalida s 100% telesno okvaro 47.600 EUR.

2.3.7 Davčna olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju

Podjetje, ki z dijakom ali študentom sklene učno pogodbo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja olajšavo v velikosti izplačanih nagrad, vendar največ 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za vsak mesec praktičnega dela (Revija IKS 2/16, str. 68).

Zgled 6: Primer izračuna davčne olajšave za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju

Podjetje A, ki deluje v Sloveniji in se ukvarja s predelovalno dejavnostjo je ustvarilo 3 milijona EUR prihodkov in 2 milijon EUR priznanih odhodkov. Podjetje je sprejelo dijaka po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju. Vajenec od podjetja prejme plačilo v višini 700 EUR na mesec. Dijaka smo zaposlili za obdobje enega meseca.

Pri prvem primeru se podjetje ni odločilo, da bi koristilo davčno olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, v drugem primeru pa je podjetje A upoštevalo najvišjo dovoljeno davčno olajšavo.

19

Tabela 12: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju



Tabela 13: Primer, ko podjetje uveljavlja davčno olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju

Opredelitev Vrednost v EUR Davčno priznani prihodki 3.000.000 Davčno priznani odhodki 2.000.000 Davčna olajšava* 312,89 DAVČNA OSNOVA 999.687,10 Davek (17%) 169.946,80 Dobiček po obdavčitvi 830.053,20 *znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Povprečna mesečna bruto plava v mesecu juniju 2016 v Sloveniji je znašala 1.564,49 EUR.

1.564,49 * 0,2 = 312,89

Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo v skladu s predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje, se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 172 evrov za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca (Uradni list RS, Št. 76/2008).

Dijak, ki je zaposlen v podjetju A dobi plačo v višini 700 EUR in se v davčno osnovo všteje razlika med njegovo plačo in zgoraj omenjenih 172 EUR (700€ - 172€ = 528€).

2.3.8 Davčna olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Davčna olajšava je namenjena delodajalcu, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja. Podatek vpišejo tisti, ki financirajo pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja svojih zaposlenih in so pristopili k pokojninskemu načrtu pri pristojnem davčnem uradu. Izvajalec

20

pokojninskega načrta ima lahko sedež v RS ali v državi članici EU (Revija IKS 2/16, str. 68).

Olajšavo lahko uveljavljajo delodajalci, ki financirajo pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja svojih zaposlenih tako, da zanje delno ali v celoti plačujejo premijo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (Revija IKS 2/16, str. 68).

Največji znesek premije, ki prinaša davčno olajšavo, je 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje posameznika, vendar za leto 2015 ne več kot 2.819,09 EUR (Revija IKS 2/16, str. 68).

Zgled 7: Primer izračuna davčne olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Podjetje A, ki deluje v Sloveniji in se ukvarja s predelovalno dejavnostjo je ustvarilo 3 milijona EUR prihodkov in 2 milijon EUR priznanih odhodkov. Podjetje je vsem zaposlenim plačalo premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje v višini 700 EUR. Plačane premije ne presegajo največjega dovoljenega zneska.

Pri prvem primeru se podjetje ni odločilo, da bi koristilo davčno olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, v drugem primeru pa je podjetje A upoštevalo najvišjo dovoljeno davčno olajšavo.

Tabela 14: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje



Tabela 15: Primer, ko podjetje koristi davčno olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje



21

*premija ne presega največjega dovoljenega zneska in se upošteva celoten znesek; če pa bi plačane premije presegale dovoljen znesek bi pa priznali 24% od danega zneska.

2.3.9 Davčna olajšava za donacije

Tu zavezanci uveljavljajo olajšavo za izplačila (v denarju in v naravi) za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno- izobraževalne, zdravstvene, ekološke, športne, religiozne in splošnokoristne namene. Olajšavo lahko uveljavljajo le za izplačila rezidentom RS ter drugih držav članic EU in EGP (razen Liechtensteina), ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje naštetih dejavnosti kot nepridobitnih. Še vedno torej velja, da humanitarna pomoč, nakazana Rdečemu križu ali Karitasu, prinaša olajšavo, pomoč posamezniku, ki ga je doletela naravna nesreča, pa ne. Znesek olajšave ne sme presegati 0,3% obdavčenega prihodka. (Revija IKS 2/16, str. 68).

Poleg zmanjšanja davčne osnove po prvem odstavku, lahko zavezanci uveljavljajo olajšavo za izplačila (v denarju in naravi) za kulturne namene in za izplačila društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu dodatno zmanjšanje davčne osnove do zneska, ki ustreza 0,2% obdavčenega prihodka. Tudi to olajšavo lahko uveljavljajo le za izplačila rezidentom RS ter drugih držav članic EU in EGP (razen Liechtensteina), ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje naštetih dejavnikov kot nepridobitnih (Revija IKS 2/16, str. 68).

Neizkoriščen del te olajšave lahko uveljavljajo v naslednjih 3 letih.

Zgled 8: Primer izračuna davčne olajšave za donacije

Podjetje A, ki deluje v Sloveniji in se ukvarja s predelovalno dejavnostjo je ustvarilo 3 milijona EUR prihodkov in 2 milijon EUR priznanih odhodkov. V letu 2015 je podjetje dalo 100.000 EUR v dobrodelne namene registrirani neprofitni organizaciji.

Pri prvem primeru se podjetje ni odločilo, da bi koristilo davčno olajšavo za donacije, v drugem primeru pa je podjetje A upoštevalo najvišjo dovoljeno davčno olajšavo.

Tabela 16: Primer, ko podjetje ne koristi davčno olajšavo za donacije



22

Tabela 17: Primer, ko podjetje koristi davčno olajšavo za donacije



*0,3% obdavčenega prihodka , vendar največ do višine davčne osnove.

3.000.000 * 0,003 = 9.000

Davčna korist podjetja A za dane donacije znaša 1.530 EUR.

2.4 Davčne spodbude in olajšave v Republiki Srbiji

Republika Srbija se je v letu 2006 odcepila od državne skupnosti Srbije in Črne gore ter postala neodvisna država. Davek od dobička državi ne predstavlja večjih pomembnih prihodkov.

2.4.1 Olajšave iz davka na dobiček pravnih oseb v Srbiji (ZPDPL)

V nadaljevanju bomo predstavili zakon, ki ureja obdavčitev davka od dohodka v Srbiji. Zakon se imenuje Zakon o porezu na dobit pravnih lica (ZPDPL). Zakon je nasledil Zakon o porezu na dobit preduzeća iz leta 2001.

Kot vsak drug zakon je tudi zgoraj omenjeni srbski zakon doživel kar nekaj pomembnih sprememb; zlasti v letih 2004, 2010 in 2012.

V letu 2004 je prišlo do kar pomembnih sprememb in dopolnjevanj zakona. Sprejete so bile naslednje spremembe in dopolnitve (ZPDPL 2004):

- podrobno so definirani vsi odhodki, vsi so priznani davčno; - stroški materiala in nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga se

obračunava po FIFO metodi; - razširi se pojem amortizacije osnovnih sredstev; dodane so amortizacijske

skupine, po katerih se izračunava; - globe in penali se definirajo kot davčni odhodki in so davčno priznani; - davčna stopnja se je v istem letu avgusta znižala iz 14 % na 10 %; - pri davčnih spodbudah je dodana pravica do davčnega odtegljaja za vlaganje

v osnovna sredstva v malih podjetjih v vrednosti do 40 % naložb;

23

- dodana je nova davčna olajšava v višini 80 % za osnovna sredstva za podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostmi kmetijstva, ribištva, proizvodno tkanin, krzna, usnja, kovin, strojev in opreme, računalnikov, električnih aparatov, medicinskih instrumentov, motornih vozil, prevoznih sredstev in kinematografske proizvodnje.

V letu 2010 so se spremenile naslednje določbe zakona (Udruzenje racunovodja i revizora grada Beograda 2014):

- zakon v svojem naslovu spremeni besedo »organizacija« v besedo »pravna oseba«;

- odstrani se olajšava za zaposlovanje novih delavcev za nedoločen čas, s katero podjetja izgubijo pravico do uveljavljanja zmanjšanja davka od plač v znesku 40 % bruto plače za obdobje dveh let.

V letu 2012 so bile sprejete naslednje določbe zakona (ZPDPL 2012):

- povišanje davčne stopnje iz 10 na 15 %; - prenehale so veljati nekatere davčne spodbude.

2.4.2 Splošno o davku od dobička pravnih oseb


Po Zakonu o porezu na dobit pravnih lica (ZPDPL) je davčni zavezanec vsaka organizacija, (t. i. društva, zadruge, javna podjetja) ki ustvarja prihodke s prodajo proizvodov na trgu ali opravlja storitve proti plačilu (ZPDPL 2015, 2. čl.).

Davčni zavezanec je rezident Republike Srbije, ki je opredeljen kot pravna oseba, ustanovljena na njenem ozemlju ali pa ima sedež uprave na tem ozemlju (ZPDPL 2015, 2. čl.).

Davčni zavezanec je tudi nerezident Republike Srbije, ki preko svoje stalne poslovne enote na ozemlju države ustvarja dohodek in ima sedež uprave zunaj ozemlja države (Poreski vodič 2016).

Stalna poslovna enota je vsako stalno mesto poslovanja, preko katerega nerezident opravlja svojo dejavnost. Za stalno poslovno enoto se štejejo naslednje oblike (Poreski vodič 2016):

- podružnica, - obrat, - poslovalnica, - mesto proizvodnje, tovarna ali delavnica,

24

- rudnik, kamnolom ali drugi kraj izkoriščanja naravnih energetskih virov.

Med stalno poslovno enoto ne sodijo naslednje oblike (Poreski vodič 2016):

- prostor, namenjen zalogam dobrin ali blagu, ki pripadajo davčnemu zavezancu nerezidentu za namen razstavljanja, dostave ali skladiščenja,

- prostor, namenjen zalogam dobrin ali blagu, izključno za namen predelave v drugem podjetju,

- prostor, namenjen za nakup blaga ali zbiranja informacij za davčne zavezance nerezidente, prav tako za namen kakršnekoli druge dejavnosti; pomožne ali pripravljalne narave.

b) Davčna osnova

Davčno osnovo definiramo kot obdavčljivi dobiček, ki je izkazan v izkazu poslovnega izida, ki je bil izdelan v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSR) in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) ter domačo zakonodajo. Pravne osebe, katere ne uporabljajo MSR oziroma MSRP, dobiček ugotavljajo na način, ki ga predpiše Ministrstvo za finance (ZPDPL 2015, 6. čl.).

c) Prihodki

Med prihodke za določanje davčne osnove se priznajo le tisti, ki so v skladu s pravno veljavno zakonodajo. Med davčno priznane prihodke ne štejemo naslednje prihodke (Poreski vodič 2016):

- prihodki, ki jih davčni zavezanec zasluži od udeležbe v dobičku in dividend, ki ga rezident prejme od drugega rezidenta;

- prihodki, ki jih zavezanec ustvari iz naslova obresti od dolžniško vrednostnih papirjev, izdanih s strani države, avtonomne pokrajine, lokalne samouprave ali Narodne banke Srbije;

- prihodki, ki so nastali na podlagi neizkoriščenih dolgoročnih rezervacij, ki niso bile priznane kot davčno priznani odhodki v davčnem obdobju, v katerem so bile oblikovane;

- prihodki, ki so nastali zaradi davčno nepriznanih odhodkov.

Zaloge nedokončane proizvodnje, polproizvodov in dokončanih izdelkov, zmanjšane za stroške njihovega proizvajanja, se prav tako upoštevajo kot davčno priznani prihodki (Poreski vodič 2016).

d) Odhodki

Odhodki v zneskih se priznajo za določitev obdavčljivega dobička, določenih v bilanci stanja v skladu z MSR in MSRP ter predpisi o računovodstvu in reviziji, razen odhodkov, za katere je z Zakonom o davku o dobička pravnih oseb predpisan drugačen način določanja (ZPDPL 2015, 6. čl.).

25

Davčno nepriznani odhodki v skladu s 7. a členom ZPDPL (2015) so naslednji:

- stroški, za katere ne obstajajo dokumentirani dokazi, - popravki vrednosti posameznih terjatev oseb, katera so istočasno dolžniki, - darila in prispevki, dani političnim organizacijam, - darila, katerih prejemnik je povezana oseba iz 59. člena ZPDPL, - obresti nepravočasnega plačila davka, prispevkov in drugih javnih dajatev, - stroški davčnega prekrškovnega postopka in drugih postopkov, stroški postopka

prisilne izterjave davkov in drugih dolgov, ki se vodijo pri pristojnem organu, - denarne kazni, izrečene od pristojnih organov, penali in pogodbene kazni, - zamudne obresti med povezanimi osebami, - stroški, ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti.

Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga se vrednotijo po metodi tehtanih povprečnih cen ali po metodi FIFO (first-in, first-out).

Odpravnine in denarne dajatve zaposlenim na podlagi upokojitve ali prenehanju delovnega razmerja se priznajo kot davčni odhodki v davčnem obdobju, v katerem so bili izplačani (ZPDPL 2015, 8. čl.).

Odhodki, ki so delno priznani po 15.členu ZPDPL (2015) so naslednji:

- izdatki oziroma donacije za izobraževalne, znanstvene, zdravstvene, verske, humanitarne, športne, okoljevarstvene namene in izdatki za namen socialne zaščite, se priznajo kot odhodek v višini do 5 % vrednosti vseh prihodkov,

- izdatki za naložbe s področja kulture (vključno z izgradnjo kinematografov) se priznajo v višini do 5 % vrednosti odhodka v skupnih prihodkih,

- članarina gospodarskih zbornic, sindikatov in združenj se prizna kot davčni odhodek v višini 0,1 % vseh prihodkov,

- izdatki za oglaševanje in propagando se kot davčni odhodki priznajo v višini 10 % vseh prihodkov,

- Reprezentativni stroški se priznajo kor davčni odhodki v višini 0,5 % vseh prihodkov.

e) Amortizacija

Amortizacija osnovnih sredstev je priznana kot davčni odhodek, kadar je doba koristnosti osnovnih sredstev daljša od enega leta. Naravni viri se ne amortizirajo, ki se ne porabljajo, in neopredmetena sredstva, razen dobrega imena (goodwill). Z zakonom je določenih pet amortizacijskih skupin, ki so prikazane v naslednji tabeli (ZPDPL 2015, 10. čl.).

26

Tabela 18: Amortizacijske stopnje v Republiki Srbiji

Amortizacijska skupina Stopnja amortizacije (v %)

SKUPINA I • Parkirišča, mostovi, ceste in avtoceste,

marine, športni objekti, stavbe itd.

2,5

SKUPINA II • Letala, osebna vozila, ograje, pisarniška

oprema, neopredmetena sredstva, dvigala itd.

10

SKUPINA III • Avtobusi, blagajne, kalkulatorji, tiskalniki itd.

15

SKUPINA IV • Telefonska in telegramska oprema, rezervni

deli za letala, oprema za črpališča nafte itd.

20

SKUPINA V • Programska oprema in računalniki,

videokasete, DVD-ji, CD-ji, uniforme, panoji, avtomobili za najem, taksiji itd.

30

Vir: ZPDPL (2015, 10. čl.)

V Pravilniku (2016) o razvrščanju osnovnih sredstev po skupinah in načinu določanja amortizacije so natančno opredeljena vsa osnovna sredstva. V diplomskem delu navajam le nekaj izbranih osnovnih sredstev. Osnovna sredstva iz prve skupine, t. i. nepremičnine, se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja za vsako davčno obdobje posebej. Osnovna sredstva iz ostalih skupin se amortizirajo po metodi padajočega časovnega amortiziranja.

V primeru nakupov osnovnih sredstev veljajo posebna pravila med povezanimi osebami določanja amortizacijske osnove, ki mora biti ena izmed nižjih vrednosti transferne cene ali nabavne cene po načelu »izven dosega roke« ( ZPDPL 2016, 60., 61. čl.).

f) Davčna stopnja

Stopnja davka na dobiček je proporcionalna in enotna ter znaša 15 % (ZPDPL 2015, 39. čl.).

g) Davčne spodbude in oprostitve

Zaradi uresničevanja ciljev gospodarske politike z vidika stimuliranja gospodarske rasti se zavezancem zagotavljajo davčne spodbude. Srbija uporablja dve vrsti davčnih pripomočkov za spodbujanje gospodarskega razvoja, in sicer davčne oprostitve ter davčne spodbude. V nadaljevanju predstavljamo obe vrsti (ZPDPL 2015, 41. čl.).

27

- Davčne oprostitve

Davčne oprostitve predstavljajo celotno oprostitev plačila davka od dobička. Teh so oproščene neprofitne organizacije, ki so definirane kot pravne osebe, katerih glavni namen ni ustvarjanje dobička, ampak sledijo drugim določenim ciljem. Zakon navaja, da so neprofitna organizacija tiste, ki v letu, za katero se odobri oprostitev, ustvarijo presežek prihodkov nad odhodki do 400.000 dinarjev (3.190,21 evrov)1. Ob tem veljajo naslednji pogoji:

- dobiček se ne deli med ustanovitelje, člane, direktorje, zaposlene in z njimi povezane osebe;

- osebni dohodek zaposlenih, direktorjev in z njimi povezanih oseb ne sme presegati zneska dveh povprečnih letnih plač za davčno obdobje, v katerem bo organizacija uveljavljala davčno oprostitev;

- organizacija ne razdeljuje svojega premoženja med lastnike, člane, direktorje, zaposlene in z njimi povezane osebe;

- organizacija nima vzpostavljenega monopola ali prevladujočega položaja na tržišču (ZPDPL 2015, 44. čl.).

Neprofitna organizacija je dolžna voditi evidenco prihodkov in odhodkov doseženih na tržišču. Prav tako mora v davčni bilanci posebej izkazati tako dosežene prihodke (ZPDPL 2015, 44. čl.).

Plačil davka od dobička so oproščene tudi organizacije, ki izvajajo poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ter njihovo delovno usposabljanje glede na sorazmerni delež invalidnih oseb od vseh zaposlenih v organizaciji (ZPDPL 2015, 44. čl.).

- Davčne spodbude

Davčne spodbude za vlaganje lahko izkoristi podjetje, ki v davčnem obdobju vlaganja v nabavo osnovnih sredstev za nedoločen čas zaposli najmanj sto delavcev. S tem si pridobi pravico do oprostitve plačila davka od dobička za obdobje desetih let. Ampak ob tem velja pogoj, da je druga oseba v osnovna sredstva, ki so potrebna za opravljanje dejavnosti v podjetju, vložila 1.000.000 dinarjev (7.975,53 evrov)2. Za vlaganja v osnovna sredstva se šteje tudi vlaganje v povečanje osnovnega kapitala (ZPDPL 2015, 50. čl.).

Če podjetje, ki uveljavlja takšno davčno spodbudo, v obdobju desetih let zmanjša število zaposlenih, mora davčnemu organu povrniti celotni znesek že uveljavljene oprostitve (ZPDPL 2015, 50. čl.).

1http://sl.coinmill.com/CSD_EUR.html#CSD=400000 2http://sl.coinmill.com/CSD_EUR.html#CSD=1000000

28

Prav tako podjetje, ki v obdobju davčne oprostitve iz naslova zaposlovanja preneha delovati ali preneha z uporabo ali odtuji osnovna sredstva, obenem pa v osnovna sredstva ne vloži istega zneska, ki ga je pridobilo z njihovo odtujitvijo, izgubi pravico do uveljavljanja oprostitve plačila davka. S tem mora tudi povrniti znesek že uveljavljene oprostitve (ZPDPL 2015, 50. g čl.).

h) Davčna izguba

Davčna izguba nastane zaradi presežka odhodkov nad prihodki. Veljavna zakonodaja (ZPDPL) določa, da se davčna izguba lahko prenaša na račun presežka prihodkov nad odhodki v naslednja davčna leta, vendar ne več kot v naslednjih petih letih. V primeru spremembe pravnoorganizacijske oblike organizacije ali oddelitev in razdružitev organizacije se davčna izguba v naslednja leta prenese sorazmerno. Organizacija je dolžna to sporočiti Davčni upravi (Poreski vodič 2016).

2.5 Davčne spodbude in olajšave na Kitajskem

Kitajski davčni sistem je relativno mlad, saj se je reformiral sredi 80-tih let prejšnjega stoletja na pobudo domačih podjetij, predvsem zato, da bi se reguliralo poslovanje tujih proizvodov in tujih investicijskih podjetij. Značilno je, da ne obstaja zgolj en zakona, ki bi urejal določeno davčno področje, ampak se zakoni in področja vedno prepletajo. Regulacijo davčnega področja in posebna pravila v veliki meri urejata Ministrstvo za finance (Ministry of Finance) ali Državna davčna administracija (Administration of Taxation). Najpogostejše pravnoorganizacijske oblike NTI za Kitajsko tržišče so kitajsko-tuja pogodbena naložba, kitajsko-tuja lastniška naložba in podjetje v popolni tuji lasti. Poleg teh treh oblik večina tujih podjetij na Kitajskem najprej odpre predstavništvo, t. i. predhodno investicijo. Med zgoraj naštetimi oblikami so kitajske pravne osebe zgolj kitajsko-tuje naložbe in podjetja v popolni tuji lasti (Wholly Foreign Owned Enterprise). Podjetje v popolni tuji lasti se lahko ustanovi kot družba z omejeno odgovornostjo, za katero velja, da ne potrebuje kitajskega družbenika. Družba omogoča lastnikom samo nadzor nad poslovanjem podjetja in lažje odločanje, kot če je v lastništvu podjetja prisoten kitajski družbenik (Deloitte 2013b).

2.5.1 Olajšave iz davka na dobiček pravnih oseb na Kitajskem

Zakon, ki ureja davek od dobička na Kitajskem, se imenuje »Enterprise Income Tax Law of the People's Republic of China« (v nadaljevanju The Law of PRC on EIT). Podrobneje bomo predstavili pomembne določbe iz tega zakona v nadaljevanju.

29

2.5.2 Splošno o davku od dobiček pravnih oseb


Davčni zavezanci so vsa podjetja in druge organizacije, ki imajo dohodke na ozemlju Ljudske Republike Kitajske (The Law of PRC on EIT 2007, 1. čl. ).

Podjetja so razvrščena v rezidenčna in nerezidenčna podjetja. Izraz »rezidenčno podjetje«, kot je navedeno v tem zakonu, pomeni, da je podjetje ustanovljeno v skladu s kitajskim pravom na ozemlju Kitajske ali je ustanovljeno v skladu z zakonodajo tuje države (regije), vendar pa je upravljanje na ozemlju Kitajske. Izraz »nerezidenčno podjetje«, kot je navedeno v tem zakonu, pomeni podjetje, ki je ustanovljeno v skladu z zakonodajo tuje države in dejansko upravljanje ni na ozemlju Kitajske, vendar ima organe in ustanove na ozemlju Kitajske ali pa nima organa oz. poslovne enote na ozemlju Kitajske, vendar pa ima dohodke, ki izvirajo iz Kitajske (The Law of PRC on EIT 2007, 2. čl.).

V primeru, da nerezidenčno podjetje vzpostavlja poslovno enoto na ozemlju Kitajske, mora podjetje plačati davek od svojih dohodkov, ki izvirajo iz ozemlja Kitajske in zunaj območja države. Če pa podjetje nima poslovne enote na območju Kitajske ali njihov dohodek nima povezave z podjetjem znotraj tega območja, plača podjetje davek od dohodka, ki izvira znotraj območja Kitajske (The Law of PRC on EIT 2007, 3. čl.).

b) Davčna stopnja

Zakonsko določena davčna stopnja za podjetja znaša 25 %.

Kitajska pa nima samo splošne davčne stopnje. V veljavi so tudi različne davčne stopnje. Te so odvisne od samega podjetja oz. od njihove industrije. V spodnji tabeli so prikazane davčne stopnje.

Tabela 19: Davčna stopnja na Kitajskem

Stopnja davka (v %) Opis

25 Splošna stopnja davka

20 Mala podjetja

15 Visoko tehnološka podjetja

Vir: China Tax Rates (2014)

http://www.worldwide-tax.com/china/china_tax.asp

30

c) Davčna osnova

Davčna osnova podjetja v davčnem letu je skupek celotnih davčno priznanih prihodkov in odbitnih postavk in dovoljenih prenesenih davčnih izgub iz preteklih let. Kot davčno priznane odhodke se všteva stroške, ki so povezani s poslovanjem podjetja, razen če zakon ne navaja drugače. Med davčno nepriznane odhodke spadajo naslednji odhodki (The Law of PRC on EIT 2007, 10. čl.):

- kapitalski dobički, kot dividende; nagrade izplačane vlagateljem, - plačilo davka na dobiček podjetij, - zamudne obresti za davke, - denarne kazni, kazni in izgube zaplenjenega premoženja, - izdatki za donacije, - izdatki za sponzorstvo, - izdatki za rezerve.

d) Prihodki

Skupni znesek dohodka v podjetju se nanaša na denarne in nedenarne dohodke iz različnih virov. To so (The Law of PRC on EIT 2007, 6. čl.):

- prihodki od prodaje blaga, - prihodki od opravljanja storitev, - dohodek iz prenosa premoženja, - kapitalski dobički, kot so dividende in nagrade, - prihodki od obresti, - prihodki od najemnin, - prihodki od licenčnin, - prihodki od prejetih donacij, - drugi prihodki.

Dohodki, ki so oproščeni davka, so naslednji (The Law of PRC on EIT 2007, 7. čl.):

- proračunska sredstva, - upravne takse in vladna sredstva, ki se zaračunavajo v skladu z zakonom, - drugi neobdavčeni dohodki.

e) Amortizacija

Amortizacija osnovnih sredstev v podjetju se izračuna na podlagi zakonodajnih določb in se sme odbiti pri izračunu davčne osnove od dohodka. V zvezi s katerokoli od naslednjih osnovnih sredstev amortizacije ni možno odbijati (The Law of PRC on EIT 2007, 11. čl.):

- osnovna sredstva, ki še niso v uporabi, med katerimi hiše in stavbe niso vključene;

- osnovna sredstva, ki so komercialno najeta;

31

- osnovna sredstva, ki se najamejo preko finančnega najema; - osnovna sredstva, za katere je bila amortizacija v celoti dodeljena, ampak so še

vedno v uporabi; - za osnovna sredstva, ki niso povezana s poslovanjem; - zemljišča, ki so posebej ovrednotena in veljajo kot postavka osnovnega sredstva; - druga osnovna sredstva, za katera se amortizacija ne upošteva kot odbitek.

f) Davčna izguba

Veljavna kitajska zakonodaja Enterprise Income Tax Law of the People's Republic of China določa, da se lahko davčna izguba prenaša na račun presežka prihodkov nad odhodki v naslednja davčna leta, vendar ne več, kot v naslednjih petih letih. Podjetje ne more nadomestiti izgube svojih čezmorskih poslovnih organov z dobičkom svojih domačih poslovnih organov v konsolidiranem izračunu davkov na dohodek podjetij (The Law of PRC on EIT 2007, 17. čl.).

g) Davčne olajšave in spodbude

Spodbudi za zaposlovanje, ki jih navaja kitajski zakon, sta (The Law of PRC on EIT 2007, 30. čl.):

1. davčna olajšava za zaposlovanje prikrajšanega delavca (invalida),

2. davčna olajšava za raziskovanje in razvoj novih tehnologij, novih izdelkov.

Davčni zavezanec lahko uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, in sicer (The Law of PRC on EIT 2007, 30. čl.):

- davčno olajšavo za zaposlovanje, ki se uveljavlja v obliki zmanjšanja davčne osnove v višini dveh plač.

2.6 Sklepne ugotovitve

Davčne olajšave in spodbude so zelo pomembne tako za podjetja kot tudi za državo. Za podjetja predstavljajo zmanjšanje davčne obveznosti, za državo pa sredstvo za doseganje ekonomskih, socialnih in političnih ciljev.

Davčne olajšave in spodbude se med državami močno razlikujejo. Nekatere države ponujajo več različnih vrst davčnih olajšav in spodbud, druge manj. V diplomskem seminarju smo se z njimi podrobneje seznanili, in sicer smo obravnavali davčne olajšave in spodbude v Sloveniji, Srbiji in na Kitajskem. Z velikim presenečenjem lahko trdimo, da največ olajšav in spodbud ponuja prav naša država, Slovenija. Manj predpisanih jih ima Srbija, še manj pa na Kitajskem. Kljub temu pa so za investitorje

32

nekoliko bolj zanimive davčne olajšave in spodbude Republike Srbije, saj Srbija omogoča popolno oprostitev plačila davka.

3 PREDSTAVITEV PODJETJA X

Izbrano podjetje X spada v Pomursko regijo. Z namenom krepitve razvojne politike v Pomurski regiji ter usklajenega nastopa države in regije pri reševanju razvojnih problemov v regiji, je bil pripravljen Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji, ki je v veljavi tudi za naše izbrano podjetje. Vsebino tega zakona bomo predstavili v nadaljevanju poglavja.

3.1 Predstavitev podjetja X

Podjetje X je bilo ustanovljeno leta 1996, ko se je pričela proizvodnja elektronskih regulacij za male gospodinjske aparate in električna orodja. Poslovodstvo je nato postopoma v skladu s strategijo pridobivalo vedno nove kupce, s čimer se je poslovanje podjetja X le še krepilo in tako ima podjetje danes približno 81 kupcev, za katere proizvaja približno 750 različnih elektronik (Letno poročilo 2015).

Podjetje X se ukvarja z razvojem in proizvodnjo elektronskih sklopov za končne izdelke na področjih malih gospodinjskih aparatov, električnih orodij, bele tehnike, avtomobilske industrije in drugih področjih. Njihovi kupci so svetovno priznana imena, s katerimi že vsa leta gradijo dolgoročen partnerski odnos (Letno poročilo 2015).

Slika 1: Področja dejavnosti podjetja X

Vir: Letno poročilo (2015)

33

Svojo dejavnost podjetje X uspešno širi tudi v tujino. V okviru matičnega podjetja delujeta dve hčerinski družbi (Letno poročilo 2015):

- Podjetje X Serbia (ustanovljeno leta 2004), - Podjetje X China (ustanovljeno leta 2007).

3.1.1 Vizija, poslanstvo in cilji

- Vizija

Družba X želi biti tudi v bodoče ena izmed vodilnih družb na področju razvoja in proizvodnje raznovrstnih elektronskih regulacij. Vsi zaposleni želijo s kupci in dobavitelji podjetja vzpostavljati, nenehno nadgrajevati in poglabljati dolgoročne partnerske odnose (Podjetje X 2016).

- Poslanstvo

Globalno delovanje, razvoj in proizvodnja kvalitetnih elektronskih regulacij na vseh svetovnih tržiščih (Podjetje X 2016).

- Cilji

Cilji, h katerim stremi podjetje X, so (Podjetje X 2016):

- fleksibilnost družbe pri prilagajanju vedno novim zahtevam trga, - stalno izboljševanje poslovnih procesov, - kakovost proizvodov, - strokovnost, izkušnje in znanje zaposlenih, ki so akumulirani v proizvodih

njihove družbe, - zadovoljstvo zaposlenih v podjetju, - odgovornost do družbe in okolja, v katerem živimo in delamo.

3.1.2 Zaposleni

V podjetju X je zaposlenih nekaj več kot 300 delavcev. Zavedajo se, da njihovi uspešnost in prilagodljivost zahtevam kupcev temeljita na znanju, zato se osredotočajo na dodatna usposabljanja in izobraževanja zaposlenih (Podjetje X 2016).

Osnova za izdelavo kvalitetnih izdelkov je visoka strokovna usposobljenost zaposlenih v vseh fazah razvojnega in proizvodnega procesa. Ob formalni izobrazbi sta za izvajanje posameznih delovnih operacij izjemno pomembni praktična usposobljenost in pripravljenost za pridobivanje novih znanj (ibid.).

Poleg kvalitetnega končnega izdelka je podjetju X pomembna tudi skrb za varno delovno okolje in ustrezen odnos do naravnega okolja. Ob sodelovanju svojih in

34

zunanjih strokovnjakov skrbijo, da so vsi zaposleni teoretično in praktično usposobljeni za varno delo na delovnih mestih, za delo s kemikalijami in ravnanje ob izrednih dogodkih (ibid.).

3.2 Olajšave iz Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji 2010‒2015 (ZRPPR1015)

Vlada je Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015 podaljšala še za dve leti. Zakon tako velja do konca leta 2017.

Z namenom krepitve razvojne politike v Pomurski regiji ter usklajenega nastopa države in regije pri reševanju razvojnih problemov v regiji je bil pripravljen ta zakon, ki se je začel izvajati s 1. 1. 2010. S sprejetjem Zakona je bil vzpostavljen institucionalni in finančni okvir za interventno ukrepanje na območju Pomurja (poleg statistične regije Pomurje so bile v okvir zakona zajete še 3 občine iz območja UE Ormož, skupaj območje 30 občin) (ZRPPR1015 2009).

Slika 2: Območje Pomurskega zakona

Vir: Uradni list RS, št. 31/2013

Zakon je določil naslednje ukrepe razvojne podpore:

- program spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010‒2015,

35

- spodbude za zaposlovanje, - davčna olajšava za investiranje, - prednostna obravnava programov in projektov iz Pomurske regije pri

kandidiranju za sredstva iz nacionalnih programov, programov evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja na področjih (ZRPPR1015 2009, 3. čl.).

3.2.1 Spodbude in olajšave za zaposlovanje

Spodbude za zaposlovanje, ki jih ureja uredba, so:

1. davčna olajšava za zaposlovanje ob zaposlitvi prikrajšanega delavca za najmanj 12 mesecev in

2. povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost delavca ob zaposlitvi prikrajšanega delavca najmanj za dve leti (ZRPPR1015 2009, 5. čl.).

- Spodbude za zaposlovanje

Davčni zavezanec lahko uveljavlja dve vrsti spodbud za zaposlovanje, in sicer:

- davčno olajšavo za zaposlovanje, ki se uveljavlja v obliki zmanjšanja davčne osnove v višini 70 % stroškov prikrajšanega delavca. Pri tem se upoštevajo: bruto plača in prispevki delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo, uvedeni v skladu z zakoni, ki urejajo to področje;

- povrnitev plačanih prispevkov delodajalcem za socialno varnost za zaposlitev prikrajšanega delavca za dve leti (ZRPPR1015 2009, 5. čl.).

- Olajšave za zaposlovanje

Davčno olajšavo za zaposlovanje lahko uveljavlja podjetje (oziroma zavezanec po zakonu), če zaposli prikrajšanega delavca za nedoločen čas ali najmanj za 12 mesecev. Davčna olajšava se lahko uveljavlja največ za prvih 12 mesecev po zaposlitvi. Prikrajšani delavec je brezposelna oseba, opredeljena v prvem odstavku 7. člena uredbe (ZRPPR1015 2009, 5. čl.).

36

3.2.2 Spodbude in olajšave za investiranje

Davčni zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za 70 % investiranega zneska za nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva v Pomurski regiji, vendar največ v višini davčne osnove in do maksimalne dovoljene višine državnih pomoči (30 % upravičenih stroškov naložb za velika podjetja, 40 % za srednja podjetja in 50 % za mala podjetja) (ZRPPR1015 2009, 6. čl.).

Za »začetno investicijo« se šteje (ZRPPR1015 2009, 6.čl.):

- vzpostavljanje novega obrata, - širjenje obstoječega obrata, - diverzifikacija izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki, - sprememba proizvodnega procesa v obstoječem obratu.

Davčni zavezanec torej lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove le za opremo in neopredmetena sredstva, ki spadajo pod »začetne investicije«.

Zavezanec ne more uveljaviti davčne olajšave za vlaganje v opremo in neopredmetena sredstva, opredeljena v drugem odstavku 55. a člena ZDDPO-2 in drugem odstavku 66. a člena Zakona o dohodnini ZDoh-2.

Tako se za nove začetne investicije v neopredmetena sredstva in opremo ne štejejo naložbe v (ZDDPO-2 2015, 55.a čl.):

- pisarniško opremo, razen računalniške opreme in pohištvo, - motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na električni ali hibridni pogon,

tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI in avtobusov na električni ali hibridni pogon,

- usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva in dobro ime. Če bi se dikcija v ZDDPO-2 spremenila, bi to vplivalo tudi na izvajanje te uredbe.

Za nove začetne investicije v opremo se prav tako ne šteje nakup prevozne opreme v sektorju transporta (ZRPPR1015 2009, 6. čl.).

Nakup zemljišča in gradnja objekta nista upravičeni strošek pri olajšavi za investiranje, saj to ni niti investicija v opremo niti v neopredmetena sredstva (ZRPPR1015 2009, 6. čl.).

Davčni zavezanec (investitor) mora prispevati k investiciji v neopredmetena sredstva in opremo lastna sredstva najmanj v višini 25 odstotkov vrednosti investicije (ZRPPR1015 2009, 6. čl.).

37

Davčna olajšava se lahko uveljavlja le za sredstva, ki so kupljena od tretje osebe po tržnih pogojih in se amortizirajo.

Zavezanec, ki opremo pridobi na podlagi finančnega najema z obvezo nakupa sredstev po poteku pogodbe, lahko prav tako uveljavlja davčno olajšavo.

Sredstva morajo biti priznana kot opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena sredstva podjetja in morajo vsaj pet let ostati v velikem podjetju in tri leta v srednjem podjetju in malem podjetju, ki je prejelo državno pomoč, ter se morajo uporabljati v tem podjetju. Roki začnejo teči po dokončanju investicije, to je usposobitvi za uporabo. Tudi če se oprema pridobi na podlagi finančnega najema, začnejo roki teči po usposobitvi za uporabo in ne šele po odplačilu zadnjega obroka, s čimer pride do odkupa (ZRPPR1015 2009).

Če zavezanec odsvoji ali prenese sredstva iz Pomurske regije pred potekom navedenih rokov, mora za znesek davčne olajšave povečati davčno osnovo (ZRPPR1015 2009). Davčne olajšave za investiranje po panogah niso omejene, veljajo torej za vse dejavnosti, razen tistih, ki so posebej navedene v zakonu (ZRPPR1015 2009). Pri davčni olajšavi za investiranje v Pomurski regiji je treba upoštevati, da se davčna olajšava lahko uveljavi le pri obračunu za tisto davčno obdobje, v katerem je bila investicija izvedena. Morebitna neizkoriščena olajšava po tej uredbi (zaradi prenizke davčne osnove) se ne more prenesti v naslednje davčno obdobje. Podjetje ima možnost uveljavljati davčno olajšavo v istem letu, v katerem investira, če ima dovolj visoko davčno osnovo. Če po izvedbi investicije na koncu leta podjetje nima tako visoke davčne osnove, da bi lahko v celoti uveljavilo olajšavo, jo lahko v manjšem deležu, in sicer največ v višini davčne osnove in do maksimalno dovoljene višine po pravilih državnih pomoči. Če pa zavezanci ne bi uveljavljali olajšave po uredbi za Pomurje, lahko uveljavljajo splošno investicijsko olajšavo po 55. a členu ZDDPO-2 in 66. a členu ZDoh-2. Ta je sicer nižja, a je prenosljiva, ker omogoča zavezancu, da lahko za neizkoriščeni del olajšave zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja (ZRPPR1015 2009, 6. čl.).

38

3.3 Primer izračuna davčne olajšave za zaposlovanje in za investiranje po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji

Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji oz. t. i. Zakon o Pomurju je na področju zaposlovanja in investiranja delodajalcem prinesel nekaj ugodnosti, ki jih uveljavljajo tudi v podjetju X. Skladno s tem smo se odločili bolj podrobno razdelati, kakšen je način izračuna olajšav in spodbud oz. kakšen je lahko finančni učinek aktivnosti, ki jih je država namenila Pomurski regiji kot sredstvo za izboljšanje trenutnega gospodarskega položaja.

Po podatkih, pridobljenih s strani strokovnih sodelavcev podjetja X, in na podlagi strokovne literature ugotavljamo, da ima Pomurska regija in posledično tudi podjetje X zaradi slabše konkurenčnosti in velike brezposelnosti, trenutno več možnosti za spodbude in olajšave, kot pred letom 2010, ko zgoraj omenjeni zakon še ni veljal. S spodaj navedenimi primeri želimo pokazati, da so finančni učinki zakona relativno ugodni, vendar pa delodajalec pri tem navaja, da zaradi omejitev glede ciljnih skupin spodbud in olajšav mnogokrat ne morejo uveljavljati.

Zgled 9: Primer izračuna davčne olajšave za zaposlovanje

Podjetje A, ki deluje v Sloveniji in se ukvarja s predelovalno dejavnostjo je ustvarilo 3 milijona EUR prihodkov in 2 milijon EUR priznanih odhodkov. Davčna osnova podjetja znaša 1 milijon EUR in uveljavlja davčno olajšavo za enega delavca z bruto plačo 1.000 EUR.

Opredelitev Leto 2010 Leto 2016 Brez koriščenja olajšav

(v EUR) Upoštevanje olajšav

(v EUR) Brez koriščenja olajšav


(v EUR) Davčno priznani prihodki

3.000.000 3.000.000 3.000.000 3.000.000

Davčno priznani odhodki

2.000.000 2.000.000 2.000.000 2.000.000

Davčna olajšava 0 8.400 0 8.400 DAVČNA OSNOVA 1.000.000 991.600 1.000.000 991.600 Davek 200.000

(1.000.000*0,2) 198.320 (991.600*0,2)

170.000 (1.000.000*0,17)

168.572 (991.600*0,17)

Dobiček po obdavčitvi

800.000 801.680 830.000 831.428


Zgornja tabela nam prikazuje, koliko znaša davčna osnova podjetja A brez koriščenja davčne olajšave za zaposlovanje leta 2010 in 2016 in koliko znaša z upoštevanjem olajšave v obeh letih. Prav tako lahko iz tabele razberemo koliko znaša davčna korist za

39

podjetje pri zaposlitvi enega delavca. Davčna korist podjetja A leta 2010 pri zaposlitvi enega delavca znaša 1.680 EUR (801.680€ – 800.000€). V letu 2016 pa znaša davčna korist podjetja A pri zaposlitvi enega delavca 1.428 EUR (831.428€ - 830.000€).

Zgled 10: Primer izračuna davčne olajšave za investiranje

Podjetje Z, ki deluje v Sloveniji in se ukvarja s predelovalno dejavnostjo je ustvarilo 6 milijona EUR prihodkov in 2 milijon EUR priznanih odhodkov. Podjetje uveljavlja davčno olajšavo za investicijo, vredno 1 milijon EUR. Davčna osnova podjetja znaša 4 milijone EUR.

Opredelitev Leto 2010 Leto 2016 Brez koriščenja olajšav


(v EUR) Brez koriščenja olajšav


(v EUR) Davčno priznani prihodki

6.000.000 6.000.000 6.000.000 6.000.000

Davčno priznani odhodki

2.000.000 2.000.000 2.000.000 2.000.000

Davčna olajšava 0 700.000 0 700.000 DAVČNA OSNOVA 4.000.000 3.300.000 4.000.000 3.300.000 Davek 800.000

(4.000.000*0,2) 660.000 (3.300.000*0,2)

680.000 (4.000.000*0,17)

561.000 (3.300.000*0,17)

Dobiček po obdavčitvi

3.200.000 3.340.000 3.320.000 3.439.000


Iz zgornje tabele lahko razberemo, koliko znaša davčna korist podjetja Z z investicijo 1 milijon EUR v letu 2010 in 2016. Edina razlika med letom 2010 in 2016 je višina davčne stopnje. Leta 2010 je znašala davčna stopnja 20%, leta 2016 pa se je zmanjšala v primerjavi z letom 2010, ter znaša 17%. Davčna korist podjetja Z za investicijo znaša leta 2010 140.000 EUR (3.340.000€ - 3.200.000€). Leta 2016 pa znaša davčna korist 119.000 EUR (3.439.000€ - 3.320.000€).

40

3.4 Primer izračuna davčne olajšave v Sloveniji, Srbiji in na Kitajskem

V nadaljevanju bomo predstavili primer izračuna davčne olajšave za zaposlovanje invalidov, saj je to edina davčna olajšava, katero lahko primerjamo v vseh treh izbranih državah.

Tabela 20: Davčna olajšava za zaposlovanje invalidov

Davčne spodbude in olajšave

Slovenija Srbija Kitajska Za zaposlovanje

invalidov Davčna osnova

se zniža za znesek 50 % ali 70 % izplačanih

plač

100 % davka od dobička

Davčna osnova se zniža za dve plači zaposlenega

Podjetje X in tudi hčerinske družbe v skupini uveljavljajo olajšave za zaposlovanje invalidnih oseb, imajo pa družbe različno število zaposlenih in različne letne prihodke, kar vpliva na izračun olajšav. Skladno z navedenim bomo v nadaljevanju, za bolj jasen prikaz razlik med posameznimi lokacijami, predstavili namišljen primer, in sicer bomo predvidevali, da imajo družbe v vseh treh obravnavanih državah – v Sloveniji, Srbiji in na Kitajskem – enako število zaposlenih in enake prihodke.

Predpostavili bomo, da imamo podjetja A, B in C. Vsa tri podjetja se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo, podjetje A v Sloveniji, podjetje B v Srbiji in podjetje C na Kitajskem. Vsa tri podjetja imajo zaposlenih po 400 delavcev, od tega po 10 invalidov. V poslovnem letu x so imela vsa tri podjetja skupne prihodke v višini 2.000.000 evrov in skupne odhodke v višini 1.600.000 evrov. Vprašanje je: Koliko znaša davčna olajšava za zaposlene invalide v slovenskem, koliko v srbskem in koliko v kitajskem podjetju? Vsi zaposleni invalidi v vseh treh podjetjih so imeli enako plačo v višini 600 evrov.

Vrsta invalidnosti:

- Od skupno 10 zaposlenih invalidov jih je bilo 7 zaposlenih po zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in trije, ki jim je priznana 100 % invalidnost.

41

Primer izračuna davčne olajšave za zaposlovanje invalidov za podjetje v Sloveniji

Tabela 21: Primer izračuna davčne olajšave za Slovenijo

Zaporedna številka

Št. Invalidov

Vrsta olajšave

Plača zaposlenih v

€

50 % plače

70 % plače

1. 7 C 50.400 25.200 -

2. 3 D 21.600 - 15.120

Skupna davčna olajšava (C)

25.200

Skupna davčna olajšava (D)

15.120

Vir: Lasten izračun

Legenda:

C: invalid (po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov)

D: invalidna oseba s 100-odstotno telesno okvaro ali gluha oseba.

Iz zgornje tabele lahko razberemo, da znaša olajšava za enega zaposlenega invalida (po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov) 3.600 evrov. Ob predpostavki, da je plača posameznega invalida 600 € mesečno, znaša skupna letna plača sedmih invalidnih oseb, ki so v podjetju A zaposleni skladno z določili Zakona o poklicni rehabilitaciji, 50.400 €. Ker olajšava znaša 50 %, pomeni to 25.200 € oz. 3.600 € na invalida.

Za zaposlovanje invalida s 100-odstotno okvaro telesa ali gluho osebo znaša olajšava 5.040 evrov. Izračun prav tako temelji na podpostavki, da je mesečna plača invalidne osebe 600 €. Ker ima podjetje A zaposlene 3 osebe za katere lahko uveljavlja to olajšavo, predstavlja skupni letni strošek njihove plače 21.600 €. 70 % olajšava v tem primeru pomeni 15.120 € oz. 5.040 € na invalida.

42

Primer izračuna davčne olajšave za zaposlovanje invalidov za podjetje na Kitajskem

Tabela 22: Primer izračuna davčne olajšave za Kitajsko

Zaporedna številka

Št. Invalidov

Vrsta olajšave Plača zaposlenih v

€

Dve plači zaposlenega

1. 10 Za zaposlovanje invalidov

72.000 12.000

Skupna davčna olajšava

12.000


Za zaposlovanje invalida znaša olajšava 1.200 evrov. Izračun prav tako temelji na podpostavki, da je mesečna plača invalidne osebe 600 €. Ker ima podjetje C zaposlenih 10 oseb, za katere lahko uveljavlja to olajšavo, predstavlja skupni letni strošek njihove plače 72.000 €.

Primer izračuna davčne olajšave za zaposlovanje invalidov za podjetje v Srbiji

Tabela 23: Primer izračuna davčne olajšave za Kitajsko

Zaporedna številka

Št. Invalidov

Vrsta olajšave Plača zaposlenih v

€

100 % davek od dobička

1. 10 Za zaposlovanje invalidov

72.000 60.000

Skupna davčna olajšava

60.000


43

Za zaposlovanje invalida znaša olajšava 6.000 evrov. Tudi ta izračun temelji na podpostavki, da je mesečna plača invalidne osebe 600 €. Ker ima podjetje B zaposlenih 10 oseb, za katere lahko uveljavlja to olajšavo, predstavlja skupni letni strošek njihove plače 72.000 €.

3.5 Sklepne ugotovitve

V tem poglavju smo ugotovili, da v vseh treh državah obstajajo različni predpisi po regijah, ki urejajo davčne olajšave in spodbude. V Republiki Srbiji in na Kitajskem trenutno na področjih oziroma v regijah, kjer sta podjetji locirani, ni zakonsko določenih posebnih olajšav in spodbud.

V Sloveniji pa so za Pomurje, ki je najslabše razvita regija v naši državi, z Zakonom o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 uvedli določene ugodnosti za delodajalce na tem območju. V Srbiji in na Kitajskem v to smer že razmišljajo, vendar pa podobnih možnosti še nimajo.

Ker je matično podjetje ali sedež izbranega podjetja X v Sloveniji, v Pomurju, in ker imajo zaradi omenjenega zakona (ki je podaljšan do leta 2017) možnost posebnih davčnih olajšav in spodbud, smo te posebnosti v diplomskem seminarju še posebej opisali in jih utemeljili z dodatnimi primeri, saj se delodajalci se teh spodbud in olajšav redno poslužujejo. Podali smo dva primera davčne olajšave, na področju zaposlovanja in na področju investiranja.

Prav tako smo opisali in podali primer za davčno olajšavo za zaposlovanje invalidov, saj je to edina davčna olajšava, katero lahko primerjamo v vseh treh izbranih državah. Ugotovili smo, da največjo davčno olajšavo za enega invalida ponuja država Republike Srbije. Olajšava znaša kar 6.000 evrov na enega zaposlenega invalida. Najmanjšo davčno olajšavo za eno zaposleno invalidno osebo pa ponuja Kitajska, kjer ta olajšava znaša 1.200 evrov.

Iz tega lahko povzamemo, da je Republika Srbija najbolj prijazna do delodajalcev, saj ponuja najbolj ugodne davčne olajšave in spodbude na področju zaposlovanja invalidov.

44

4 SKLEP

V diplomskem seminarju smo primerjali davčne olajšave in spodbude za podjetje X v Republiki Sloveniji, Republiki Srbiji in na Kitajskem. Posebno pozornost smo namenili davčni zakonodaji na področju obdavčevanja dobička.

Na splošno ugotavljamo, da je zakonodaja na področju davčnih olajšav in spodbud delavcem in delodajalcem v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji v primerjavi s Kitajsko bolj naklonjena. Delodajalci imajo na voljo več različnih možnosti, vendar pa so formalnosti za pridobitev in končno poročanje oziroma dokazovanje dolgotrajne, kompleksne in zahtevajo veliko resursov. Poleg tega so pogoji za pridobitev in prijavo oziroma kandidaturo za uveljavljanje davčnih olajšav in spodbud velikokrat »nerealni«. Na Kitajskem zakonodaja ponuja manj davčnih olajšav in spodbud, vendar pa so pogoji za njihovo pridobitev in ostale formalnosti ustreznejši v primerjavi z Slovenijo in Srbijo.

Kljub manjšim možnostim za davčne olajšave in spodbude pa je Kitajska na trgu še vedno konkurenčna predvsem zaradi cene delovne sile, ki sicer hitro raste, ampak je v primerjavi s Slovenijo in Srbijo še vedno nižja. Poleg tega ima Kitajska velik trg in posledično tudi večje povpraševanje, kar se tudi kaže v masovni proizvodnji, ki pa vedno bolj deluje v skladu s filozofijo »proizvedeno na Kitajskem, prodano na Kitajskem« in se končni izdelki več ne uvažajo v Evropo v tolikšni meri.

Slika 3: Davčne olajšave in spodbude obravnavanih držav

Vir: Lastna izdelava

45

Slika 4: Davčne olajšave in spodbude obravnavanih držav

Vir: Lastna izdelava

Na podlagi zgornje tabele lahko trdimo, da je največ davčnih olajšav in spodbud na voljo v Republiki Sloveniji, ampak da niso tako ugodne kot v Republiki Srbiji. Zato lahko potrdimo našo prvo hipotezo, ki je trdila, da so davčne olajšave v Republiki Srbiji bolj ugodne za podjetje kot v Republiki Sloveniji.

Prav tako lahko potrdimo našo drugo hipotezo, ki pravi, da je z ugodnejšimi davčnimi olajšavami in spodbudami Republika Srbija za investitorje zanimivejša kot Republika Slovenija. Vse več podjetij se odloči za širitev proizvodnje oziroma poslovanja na območja nekdanje Jugoslavije. Motiv za širitev proizvodnje je običajno širitev trga na lokalni ravni in kombiniranje proizvodnih faktorjev, ki cenovno in kvalitetno prinesejo konkurenčnejši proizvod ali storitve, ki jih je moč tržiti regionalno ali celo globalno. Glede na število in vrednost slovenskih investicij v jugovzhodni Evropi ta gospodarstva očitno ponujajo ustrezno okolje.

Zadnja hipoteza trdi, da od vseh obravnavanih držav (Republika Slovenija, Republika Srbija in Kitajska) Kitajska ponuja podjetjem največ različnih vrst davčnih olajšav in spodbud. To hipotezo moramo opustiti, saj je iz zgornje tabele lepo razvidno, da ima najmanj davčnih olajšav in spodbud ravno Kitajska. Podjetja pa se niso odločila seliti na Kitajsko zaradi davčnih olajšav in spodbud, ampak predvsem zaradi nizkih stroškov dela, nizke cene energije in velikega trga. Eden od razlogov je tudi ta, da so kupci obravnavanega podjetja X šli na Kitajsko.

Moramo pa omeniti, da se vse bolj širi strah, da Kitajska ne bo več »zlata jama« svetovnega gospodarstva, saj njena gospodarska rast pada. Stroški dela so se po letu 2004 skoraj potrojili, strmo pa so se dvignile tudi cene energije.

Ob teh ugotovitvah in spoznanjih lahko sklenemo, da davčne olajšave in spodbude niso bistven razlog ter poglavitno vodilo, da podjetja začnejo s poslovanjem v drugih državah. Bistvenega pomena je predvsem zagotavljanje konkurenčnosti in zadovoljstva kupcev, kar vpliva na strateške odločitve glede lokacije poslovanja. Pri tem pa seveda zakonodajna določila glede ustanovitve podjetja in dnevnega poslovanja ter določila o spodbudah in olajšavah v določenih primerih morda pomagajo pri odločitvi. Pri podjetju

46

X nismo dobili občutka, da bi razne spodbude in olajšave na ravni države, v kateri se odločajo poslovati, vplivale na končno odločitev. Vendar pa dejstvo, da lahko v določeni državi pridobiš olajšavo za investicije v višini 100%, medtem ko v drugi državi do slednje sploh nisi upravičen, mnogokrat dejansko vpliva na končno odločitev.

47

VIRI IN LITERATURA

1. Bratina, B., Jovanovič, D. (2002). Podjetniško in davčno pravo: zapiski predavanj.

2. Čižman, M., Tomšič Drobež, M., Gliha, G., Hieng, R., Kocjančič, P., Prislan, B., Prusnik, M., Zupančič, M., Zupančič, V.(2016). IKS 02. Letno poročanj nepridobitnih organizacij. Obračun davka od dohodkov. Revija za računovodstvo, davščine in finance.

3. Čok, M., Prevolnik Ruper, V., Stanovnik, T., Cirman, A.( 2002). Javne finance v Sloveniji. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

4. Davčni sistem. (2014). Pridobljeno 20. avgust 2016 iz Wikipedije: https://sl.wikipedia.org/wiki/Dav%C4%8Dni_sistem.

5. Drobnič, R. (2010). Izvajanje zakona o Pomurju: spodbude za zaposlovanje in davčne olajšave v Pomurju. Denar: revija o davkih, 20 (6), str. 6–9.

6. Enterprise Income Tax Law of the People's Republic of China. (2007). Pridobljeno 15. avgust 2016 iz Wikipedija: https://en.wikisource.org/wiki/Enterprise_Income_Tax_Law_of_the_People%27s_Republic_of_China.

7. Hauptman, L., Kokotec Novak, M., Čokelc, S. (2010). Davčno računovodstvo. Maribor: Univerza v Mariboru. Ekonomsko poslovna fakulteta. Katedra za računovodstvo in revizijo.

8. Jovanovič, D., Kobal., A. (1971). Program usposabljanja za vodje računovodskih servisov. Davki in druge dajatve: davki kot najpomembnejša vrsta javnih prihodkov. Ljubljana: Much.

9. Kordež, B. (2011). Od znižanja davka na dobiček in novih olajšav ne kaže preveč pričakovati. Pridobljeno 17. avgust 2016 iz Razgledi.net: http://www.razgledi.net/2011/12/01/od-znizanja-davka-na-dobicek-in-novih-olajsav-ne-kaze-pricakovati-prevec/.

10. Kostanjevec, B. (2002). Davčne spodbude in harmonizacija mednarodnega davčnega prava. Maribor: Pravna fakulteta.

11. Kranjec, M. (2003). Davki in proračun. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Dav%C4%8Dni_sistem

https://en.wikisource.org/wiki/Enterprise_Income_Tax_Law_of_the_People%27s_Republic_of_China

https://en.wikisource.org/wiki/Enterprise_Income_Tax_Law_of_the_People%27s_Republic_of_China

http://www.razgledi.net/2011/12/01/od-znizanja-davka-na-dobicek-in-novih-olajsav-ne-kaze-pricakovati-prevec/

http://www.razgledi.net/2011/12/01/od-znizanja-davka-na-dobicek-in-novih-olajsav-ne-kaze-pricakovati-prevec/

48

12. Poreski vodič. (2016). Zakon o porezu na dobit pravnih lica. Pridobljeno 16. julij 2016 iz Poreski vodič.com: http://poreskivodic.com/poreski-vodic?id=29:p-dobit&catid=2.

13. Pretvornik valut. (2016). Pridobljeno 20. julij 2016 iz Tecaj–Evro.si: http://tecaj-evro.si/pretvornik-valut/RSD/.

14. Slovenija. (2003). Dizi davki: zbirka neuradno prečiščenih besedil Zakona o davčnem postopku, Zakona o davku od dobička pravnih oseb, Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca. Ljubljana: Davčno izobraževalni inštitut.

15. Službeni glasnik RS, 116/2004 in 99/2010. (2010). Pravilnik o načinu razvrstavanja stalnih sredstev po grupama in načinu utvrđivanja amortizacije za poreske svrhe. Pridobljeno 14. julij 2016 iz Paragraf.rs: http://www.paragraf.rs/propisi/pravilnik_o_nacinu_razvrstavanja_stalnih_sredstava_po_grupama_i_nacinu_utvrdjivanja_amortizacije_za_poreske_svrhe.html.

16. Službeni glasnik RS, 142/2014. (2014). Pridobljeno 30. julij 2016 iz urrgb.com: http://urrgb.com/index.php?topic=6065.0.

17. Službeni glasnik RS, 25/01, 80/02. (2012). Zakon o izmenama i dopunama zakona o porezu na dobit pravnih lica. Pridobljeno 30. julij 2016 iz parlament.gov.rs: http://www.parlament.gov.rs/upload/archive/files/lat/pdf/zakoni/2015/3436-15%20lat.pdf.

18. Službeni glasnik RS. (2016). Zakon o porezu na dobit pravnih lica. Pridobljeno 16. Julij 2016 iz RAS Razvojna agencija Srbije: http://siepa.gov.rs/sr/index/investirajte/zakoni/porez-na-dobit-pravnih-lica.html.

19. Stanovnik, T. (2002). Javne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

20. Škof, B., Wakounig, M., Tičar, B., Kobal., A., Jerman, S., Ferčič, A. (2007). Davčno pravo. Maribor: Pravna fakulteta in Davčno-finančni raziskovalni inštitut.

21. Uradni list RS 31/2013. (2013). Uredba o kriterijih in pogojih ter načinu uveljavljanja spodbud za zaposlovanje in davčne olajšave za investiranje v Pomurski regiji v obdobju od 2010 do 2015. Pridobljeno 14. julij 2016 iz Uradni list Republike Slovenije: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2010-01-0112.

http://poreskivodic.com/poreski-vodic?id=29:p-dobit&catid=2

http://poreskivodic.com/poreski-vodic?id=29:p-dobit&catid=2

http://tecaj-evro.si/pretvornik-valut/RSD/

http://tecaj-evro.si/pretvornik-valut/RSD/

http://www.paragraf.rs/propisi/pravilnik_o_nacinu_razvrstavanja_stalnih_sredstava_po_grupama_i_nacinu_utvrdjivanja_amortizacije_za_poreske_svrhe.html

http://www.paragraf.rs/propisi/pravilnik_o_nacinu_razvrstavanja_stalnih_sredstava_po_grupama_i_nacinu_utvrdjivanja_amortizacije_za_poreske_svrhe.html

http://urrgb.com/index.php?topic=6065.0

http://www.parlament.gov.rs/upload/archive/files/lat/pdf/zakoni/2015/3436-15 lat.pdf

http://www.parlament.gov.rs/upload/archive/files/lat/pdf/zakoni/2015/3436-15 lat.pdf

http://siepa.gov.rs/sr/index/investirajte/zakoni/porez-na-dobit-pravnih-lica.html

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2010-01-0112

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2010-01-0112

49

22. Uredba o kriterijih in pogojih ter načinu uveljavljanja spodbud za zaposlovanje in davčne olajšave za investiranje v Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015. (2010). Ljubljana.

23. ZDDPO-2. (2015). Zakon o davku od dohodka pravnih oseb. Uradni list RS, št. 82-3258/2015. Pridobljeno 16. julij 2016 iz Uradni list Republike Slovenije: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4687.

24. ZRPPR1015. (2009). Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010‒ 2015.

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4687

oblika dav nih spodbud in olajaav v sloveniji, kitajski in ... · zpdpl zakon o porezu na dobit...

Documents