new 2010 jan.ourladyofmm.com/bozja beseda/oct-nov-dec-2014.pdfba, ne samo finančno, ker po-tovanje...

BOŽJA BESEDALeto 2014 Letnik 65 Okt/Nov/Dec

PREBUDITE SVET!Leto posvečenega življenja30. nov. 2014 - 2. feb. 2016

Wake up the world!Year of

consecrated life

The Word of GodBožja besedaSlovenian Religious quarterlyOctober-November-DecemberTrimesečnik izdajajo Slovenskimisijonarji (Lazaristi) v Torontu

Uredništvo in uprava:739 Brown's LineToronto, Ont. Canada M8W 3V7Tel.: (416) 255-2721

Glavni urednik in upravnik: Toni Burja CMe-mail: [email protected]

Tiska: Golla Graphics Inc.Etobicoke, Ontario, CanadaTel.: (416) 621-5945

Poverjeniki:Montreal: Rev. Franc Letonja CM3470 Blvd. St. Joseph,Montreal, Que., H1X 1W6Tel.: (514) 254-8286

ISBN 0406-9110

7. junij 2015, Procesija sv. Rešnjega Telesa na Slov. letovišču

5. in 6. september 2015, Baragovi dnevi v Clevelandu, Ohio

12. september 2015, Romanje v Midland

VSEBINA

Iz koledarjaPismo papeža Frančiška . . 97Zahvala g. Petra Opeke . . . 99Zahvala s. Dorice Sever . . . 100Zahvala p. Podgrajška . . . 102

Svetovni drobiž . . . . . . . . . 103

Od Atlantika do PacifikaIz Brezmadežne . . . . . . . . 107Pri Mariji Pomagaj . . . . . 108Iz Montreala . . . . . . . . . . . 113Iz Hamiltona . . . . . . . . . . . 116Baragovi dnevi . . . . . . . . . 118

Zahvale . . . . . . . . . . . . . . . . . 121

Voščila . . . . . . . . . . . . . . . . . 124

Za dobro voljo . . . . . . . . . . 136

Letna naročnina: $28.00Posamezna številka: $7.00ZDA $35.00 kan. dol. *EU in DRUGOD $43.00 kan dol. ** Menjavo denarja preračunajte sami

Božja beseda October/November/December 2014 • 97

Iz koledarjaIz koledarja

Prebudite svet! To je spodbuda, ki jo vsebuje pismo papeža Frančiška, na-slovljeno na vse posvečene osebe. Pismo našteva cilje, pričakovanja in obzorjate pobude. Navdihuje pa se pri smernicah, ki jih je sv. Janez Pavel II. zapisalv posinodalni apostolski spodbudi Posvečeno življenje. Ta je izšla leta 1996.

Cilji leta posvečenega življenja

Papež Frančišek tako posvečenim osebam nakaže tri prednostnecilje. V osnovi vseh treh je želja, da bi uresničili svojo poklicanost.Prvi cilj je »gledati na preteklost s hvaležnostjo«. Zavedati se svoje

zgodovine je nepogrešljivo, da bi lastno identiteto ohranjali živo, okrepiliedinost družine in občutek pripadnosti njenih članov. In prav tako, da ne bizapirali oči pred nedoslednostjo, ki je sad človeške slabotnosti in morda tudipozabe nekaterih bistvenih vidikov karizme. Drugi cilj je »živeti sedanjost znavdušenjem«. Le-to je pravzaprav naravna posledica ponovnega odkritjalastnega izvora. Zaobjema pa tudi življenje po evangeliju v polnosti in vduhu občestva. Evangelij mora biti ‘priročnik’ za vsakdanje življenje in zaodločitve, ki so jih posvečene osebe poklicane sprejeti. Tretji cilj pa je »spre-jeti prihodnost z upanjem«. Posvečene osebe se ne smejo prestrašiti številnihtežav, s katerimi se srečujejo v življenju, začenši s krizo duhovnih poklicev.Prav v negotovosti se uresničuje upanje, ki je sad vere v Gospoda, ki po-navlja: »Ne boj se, jaz sem s teboj.« Ne popustite skušnjavi številk in učinko-vitosti, še manj pa skušnjavi, da bi se zanašali izključno na lastne moči, takopapež Frančišek opozarja posvečene osebe. Zlasti mlajše med njimi pa spod-buja, naj bodo v tem letu protagonisti dialoga s starejšo generacijo. Njene iz-kušnje in modrost jih lahko obogatijo, sami pa ji lahko med drugim ponudijozagon in svežino svojega navdušenja.

Pismo papeža Frančiškaob začetku letaposvečenegaživljenja

98 • Božja beseda October/November/December 2014

Pričakovanja papeža FrančiškaDomišljija dejavne ljubezni ne pozna meja. Potrebuje pa navdušenje, da

lahko prinaša evangeljskega duha v kulture in najrazličnejša družbenaokolja. Znati posredovati radost in srečo vere, živete v skupnosti, zaradi spo-sobnosti privlačnosti, omogoči rast Cerkve. Ko papež Frančišek opisuje svojapričakovanja, izpostavlja predvsem željo, da bi Cerkev znala pokazati radostin srečo, ki izhajata iz Boga. Prav pričevanje bratske ljubezni, solidarnosti inmedsebojne delitve, kar v bistvu pomeni življenje po evangeliju, daje Cerkviveljavo.

Cerkev mora nadalje biti tudi »kovačnica prerokov«. Preroštvo je tisto, karzaznamuje posvečeno življenje. To mora »prebuditi svet«, spodbuja papežFrančišek. Preroki od Boga sprejmejo sposobnost opazovanja zgodovine, vkateri živijo, in interpretacije dogodkov. Razkrivajo zlo greha in krivice, kerso svobodni in ne odgovarjajo drugim gospodarjem, ampak samo Bogu.

Pismo papeža Frančiška v nadaljevanju poudarja, da ne pričakuje, da biposvečene osebe ohranjale pri življenju »utopije«. Vseeno pa morajo znatiustvarjati »drugačen prostor«, kjer se živi evangeljsko logiko podarjanja,bratstva, raznolikosti, medsebojne ljubezni. Biti morajo »strokovnjakiobčestva«. Idealen kraj, kjer se to lahko uresniči, so prav skupnosti, katerimpripadajo. Papež Frančišek glede tega izraža tudi željo, da bi bilo leto posve-čenega življenja priložnost za vedno tesnejše sodelovanje med različnimiskupnostmi na področjih sprejemanja beguncev, bližine ubogim, oznanje-vanja evangelija, ustvarjalnosti katehez, navajanja na molitveno življenje.

ObzorjaV pismu, namenjenem posvečenim osebam, sveti oče ne pozablja na po-

membno vlogo laikov, ki si z njimi delijo iste ideale, duha in poslanstvo. Letoposvečenega življenja namreč zadeva celotno Cerkev. Laike papež Frančišekzato spodbuja, da bi to pobudo sprejeli s celotno »družino« in tako skupajrastli ter odgovorili na klice Svetega Duha v današnji družbi. Sveti oče senato obrača tudi na posvečene osebe in člane bratstev ter skupnosti drugihCerkva. Spominja na skupno dediščino meništva in spodbuja srečanje različ-nih izkušenj. Ekumenizem posvečenega življenja je lahko v pomoč na boljprostrani poti naproti edinosti med vsemi Cerkvami. Zadnja spodbuda v be-sedilu pa se nanaša na brate v škofovstvu. Ti naj bodo skrbni, da v svojihskupnostih podpirajo različne karizme, pomagajo naj jim pri razločevanju,blizu naj jim bodo z nežnostjo in ljubeznijo. Predvsem pa naj Božje ljudstvoučijo o vrednosti posvečenega življenja, in sicer tako, da se bosta v Cerkvisvetili njegova »lepota in svetost«.

Vir: Radio Vatikan


Obilni sadovi skupnega delaDragi slovenski prijatelji! Na misijonsko nedeljo smo v našem združenju Akamasoa pripravili za-

hvalno sveto mašo ob 25-letnici dela med najbolj revnimi brati in sestrami,nato pa veliko rajanje tisočev otrok, ki so se rešili iz smetišča in s ceste. Zveseljem smo se spomnili vseh vas dobrotnikov v Sloveniji in po svetu, kiste nam omogočili, da smo ustvarili ”oazo upanja in Božje ljubezni” sredi gorjain hudega trpljenja.

Najhujše bolečine in drame so za nami. Kraj, ki je bil poln nasilja in izko-riščanja, se je spremenil v kraj molitve in hvaljenja Božje ljubezni s tisočimiotroci, ki danes živijo v čistih in lepih domovih. Danes je naše prvo prizade-vanje usmerjeno v to, da bi tem 12.000 otrokom, ki so se rešili smrti in vsegahudega, omogočili bolj dostojno življenje in jim v srca vsadili vero, upanje inljubezen. Posredovali smo jim evangeljskega duha, ki nam pravi: “Če so drugiimeli usmiljenje do tebe, tudi ti imej usmiljenje do drugih, če so tebi pomagali,tudi ti pomagaj.”

Božja ljubezen se mora vedno podarjati rodovom po vseh državah nasvetu. Kristusov evangelij živi v nas, zato se mora oznanjati in deliti tam,kjer so trpljenje, tema in brezupnost. Z nami so bili na praznovanju še dru-gih 25.000 ljudi, ki so iz teme prišli v luč, iz trpljenja in zaostalosti v napre-dek in iz žalosti v veselje. Vsako nedeljo, ko obhajamo sveto evharistijo vnašem misijonu, doživljamo veselje evangelija, ki že raste na dobri zemlji intudi v srcih naših bivših brezdomcev, ki zdaj živijo v srečnih družinah.

Dragi prijatelji misijonarjev v Sloveniji in po svetu, vedite, da ste bili zeloprisotni med nami. Močno smo bili povezani v molitvi in skupaj se zahvalje-vali Gospodu za vse dobrote in pomoči, ki smo jih prejeli od naših bratov insester iz vseh krajev Slovenije in tujine! Naj nas Kristusov Duh, ki je ogenj,poživlja tam, kjer živimo, delamo in molimo, da bi povsod čutili prisotnostBožje ljubezni, ki vse premaga in prenovi po Božji volji!

Prejmite lep pozdrav z Madagaskarja! Pedro Opeka CM


Po zvezdah velikih jo slutim,nocoj je svetla, svetla noč,v ledeni samoti jo čutim.

p. Cukale SJ

Ta poezija me je nagovorila sedaj, ko smo blizu božiču … pove nam, da ježivljenje sveto in svetlo.

Bog prihaja, živi z nami na tej zemlji, kjer postavi šotor svoje prisotnosti.On sam je postal kraj srečevanja s človekom, ima čuteče srce, se izenači znami in spreminja naš planet v Novo Zemljo.

On sam z leti spreminja našo zavest in zavedanje, da nam je vse podar-jeno in da smo odgovorni za dar, ki ga prejemamo. To seveda ni lahko vsvetu, ki ga zaznamujejo dobre in slabe stvari, rasna razlikovanja, zloba,revščina, nasilje in vojne… Dejstvo katerega se lahko veselimo je vera, da jeON z nami, prisoten v naši zgodovini in nam na ta način pokaže svojo usmi-ljeno naklonjenost, polno ljubezni do vsega, kar je ustvarjeno.

Od tod prihaja veliki dar Betlehemskega Otroka, prinaša nam duhovnomoč, ki nam pomaga, da se ne pogreznemo v svojo nemoč, obup in žalost,saj je njegova moč tista, ki ogreva in preoblikuje naša srca.

Rojstvo Božjega Sina se razodeva kot ponižen pristop do vsega kar jemajhno, nepomembno, skrito.

Zato smo povabljeni k služenju vsakemu človeku. V tem božičnem časunaj bi spoznali v obrazu naših bližnjih, posebno v obrazih najslabotnješih,podobo Jezusa, ki je ikona (sveta podoba) Božje Ljubezni.

Življenje v mojih misijonih (Arviat, Whale Cove) je bilo zaznamovanopredvsem s poučevanjem naših katehistov in laičnih pastoralnih delavcev. Potriletnem študiju so prejeli iz rok našega škofa dokument, ki jim daje možnostpastoralnega dela v misijonih, kjer ni stalnega duhovnika.

S tem je moje delo v Arviatu končano. Prišel bo misijonar, ki je po narod-nosti Poljak in bo nadaljeval delo v župniji.

Škof in moja provincialna predstojnica me pošiljata v misijona Whale Cove(Kitov Zaliv) in Chesterfield Inlet (Igluligaarjuk), kjer bom nadaljevala mojemisijonsko poslanstvo. Veselim se tega, ker bom lahko živela bolj umirjenoin kontemplativno prisotnost.

Nocoj je sveta, sveta noč


Najlepše doživetje leta, kise izteka, je bilo zame romanjev Baragovo deželo. Slovenciiz obeh naših župnij v To-rontu so me povabili. Imelasem privilegij spremljati našerojake na poti, rasti z njimi vobčudovanju in spoznavanjusvetniškega škofa FriderikaBarage. Priti iz Severa Kanadev Toronto je velika spremem-ba, ne samo finančno, ker po-tovanje veliko stane… priti iztihega sveta, kjer skoraj nevidiš množic, v avtobus, kjersi 4 dni blizu 47 romarjem, tepopolnoma spremeni. Z njimizačutiš korenine vere, domo-vino, prijateljstvo, plemenitobližino in veselje. Podarjeno tije nekaj, kar ti nihče v misi-jonu ne more dati. Zato semhvaležna našim ljudem, ki some v teh dneh razvajali inevangelizirali.

Spoznavati škofa Barago vokolju in deželi, ki mu je postala dom, odkrivati in vstopati v njegove sa-motne lesene cerkvice, ki so se ohranile do danes, spoznavati to, kar je ongledal, cenil in ljubil, vse to je pripomoglo tudi k temu, da smo imeli možnostspoznati njegovo duhovnost.

Njegovo prvo pastoralno pismo, ki ga je napisal svojim “duhovnim otrokombele rase in ljubljenim indijancem”, nam daje čutiti odgovornost in pastoralnoskrb očeta, katerega prevzema ljubezen do Boga in želja, da bi vsak njemuzaupan vernik, živel resno krščansko življenje, izpolnjeval zapovedi, po-sebno zapoved Ljubezni in tako rastel v katoliški veri.

Vera, češčenje, spostovanje in ljubezen so 4 temeljne ideje, ki jih škof Ba-raga obsežno razlaga z željo, da bi se zavedali, kako je Bog ustvaril vse zanas, nas same pa je ustvaril zase.

Bog si želi srce vsakega človeka, nič več in nič manj. Vera, katero spremljajodobra dela, spoštljivo vedenje v vsakem trenutku, ker je Bog vedno prisoten.

Lepo je bilo odkrivati lokalno cerkev v Marquettu, spoznati, kako siduhovniki te skofije želijo njegove beatifikacije in kako so pripravljeni živeti

s. Dorica Sever, Frančiškanka Marijina Misijonarka


isto duhovnost, čeprav v spremenjenih razmerah.Blagoslov nove kapelice, v kateri počiva je bil preprost. “Samo eno je potrebno”.

Ljubiti vse, kar Bog ljubi in Njega v vsem, kar nosi pečat Njegove Ljubezni.Najbolj pomembne stvari v življenju so najbolj preproste … To spoznamo

kadar se zavedamo iluzij in pričakovanj, ki nam jih narekuje naša sebičnost…potem nam lahko spregovori naš največji misijonar, ki je v mrazu in popol-nem predajanju samega sebe drugim, našel notranji mir in srečo, ki ju svet nemore dati.

Naj nas vse v novi prihodnosti vodi njegov zgled. Hvala vam za molitevin pomoč. Rada se vas spominjam in vas prisrčno pozdravljam.

s. Dorica Sever FMM, božič 2014

Dragi dobrotniki!

Na tej sliki se vidijo sadovi vaše darežljivosti, ki ste jolani (marca 2013) pokazali na misijonski tomboli, ko stesvoje darove namenili za razredno pohištvo naše novegimnazije v Malaviju.

Še enkrat, iskreno hvala za vašo prijazno podporo.Dobri Bog naj vam vašo dobroto obilno poplača!

Blagoslovljene praznike in srečno leto 2015.

p. Lojze Podgrajšek DJ

Mize in stoli - lesena oprema šole v Malaviju, za katero se p. Lojze zahvaljuje


Vir: Revija ‘Ave Maria’, LemontLjubljana • Na god sv. Frančiška,

4. oktobra 2014, je apostolski nuncijJuliusz Janusz razglasil imenovanjenovega ljubljanskega nadškofa inmetropolita. To je dotedanji frančiš-kanski provincial p. Stane Zore.Rojen je bil 7. septembra 1959 v Zno-jilah, župnija Sela pri Kamniku. Bo-goslovje je študiral v Ljubljani indiplomiral na Teološki fakulteti.Frančiškanski habit je oblekel 1. sep-tembra 1977, slovesne zaobljube jenaredil 4. oktobra 1984, mašniškoposvečenje je prejel v Ljubljani 29. ju-nija 1985. Do dneva točno 30 let poslovesnih zaobljubah je bil imenovanza ljubljanskega nadškofa in metro-polita. Bil je kaplan v Šiški, in rektorsvetišča na Sveti gori in na Brezjah termagister novincev. Za provincialaslovenske frančiškanske province Sv.Križa je bil izvoljen prvič leta 1998 zašest let, drugič pa leta 2010. Ško-fovsko posvečenje je prejel v ljubljan-ski stolnici v nedeljo, 23. nov. 2014.

Svet • Po svetu živi okoli 900.000članov moških in ženskih katoliškihredov. Mednje sodi tudi skorajtretjina izmed 415.000 katoliškihduhovnikov. Več kot dve tretjini re-dovnih članov je žensk. Predvsemženski redovi pa zlasti v zadnjih letihnajhuje občutijo opazno pomanj-kanje duhovnih poklicev. Tako vmoških kot tudi ženskih redovihzato enega izmed večjih problemov

predstavlja visoka povprečna starost.Vatikan • V nedeljo, 28. septembra,

je papež na Trgu svetega Petra sprejelostarele z vsega sveta. Srečanje jeimelo vodilo “Blagoslov drugega živ-ljenja”. Osrednji dogodek je bilo ev-haristično slavje, ki ga je vodil papežFrančišek. Srečanje je organiziral pa-peški svet za družino, z njim pa želiozavestiti pomen starejših ljudi vdružbi in Cerkvi. Srečanja se je udele-žil tudi zaslužni papež Benedikt XVI.

Rim • Pojasnjena je skrivnost o iz-voru babice papeža Frančiška po ma-terini strani. To je bila leta 1887 vsevernoitalijanskem kraju Cabella Li-gure rojena Maria Gogna, mati MarieElene Bergoglio, ki se je leta 1935 vArgentini poročila z železničarskimuslužbencem Josejem M. F. Bergo-gliom, sedanji papež Frančišek je bilnjun prvorojenec izmed petih otrok.

Berlin • Nedeljski “pohod za živ-ljenje” skozi središče mesta je podprltudi papež Frančišek. V pismu jepozval, da naj bo “kultura življenja šenaprej doma tudi v Nemčiji”.

Vatikan • Strokovnjak za islam p.Samir Khalil Samir je za Radio Vati-kan povedal, da grozovita dejanjapripadnikov Islamske države pome-nijo najnižjo točko v zgodovini isla-ma. Potrebna so odločnejša stališčaimamov islamskega ljudstva.

Dunaj • Središče Savdske Arabijeza medverski in medkulturni dialogje ostro obsodilo nasilje terorističnih

Svetovni drobižSvetovni drobiž


milic Islamske države. Očitno je, “dane govorijo v imenu islama”. Nasilnadejanja veliko bolj kažejo na to, danima pritlehna ideologija nič skup-nega s pravo vero. “Dejanja Islamskedržave obsoja in bo obsojala večina mu-slimanov kot tudi islamskih avtoritet.”

Abuja • Nigerijski dnevnik ThisDay je poročal, da je doslej iz seve-rovzhodne nigerijske zvezne državeBorno pred nasiljem teroristične sku-pine Boko Haram na jug pobegnilonajmanj 90.000 katoličanov. Mednjimi tudi 20 duhovnikov. Teroristiso izropali 14 župnij.

Abuja • Škofija Yola na severo-vzhodu Nigerije zaradi ofenzive isla-mistične teroristične milice BokoHaram zapira vse misijonske šole insemenišče. Ukrep je pojasnil škofStephen Dami Mamza: »Položaj vškofiji je zelo napet, prebivalci evakui-rajo svoje bližnje. Bojijo se, da bodo vmesto vdrli teroristi Boko Harama.«

Hong Kong • Nekdanji nadškof vtem mestu, kardinal Joseph Zen Ze-kiun, v pogovoru za Corriere dellaSerra papežu Frančišku odsvetuje,da bi obiskal Kitajsko, ker bodo “ma-nipulirali z njim”. Namesto da bi sesrečal “z nekaterimi pogumnimi kris-tjani”, se bo lahko sestal le z nezako-nito postavljenimi oziroma s tremiod Svetega sedeža izobčenimi škofi,ki mu jih bo predstavilo komunis-tično vodstvo. Na Kitajskem “ni sleduo dialogu” med Pekingom in Rimom,papežu zvesti škofje pa so “sužnji”.

Rim • Predsednik Italijanske ško-fovske konference kardinal AngeloBagnasco je Evropski zvezi na zase-danju njenega stalnega sveta očital,

da je odpovedala glede politike dobeguncev. Kljub pogumnim ukrepompomoči je letos v Sredozemskemmorju utonilo 1.800 beguncev. Ob temse moramo vprašati: »Kje je Evropa?«

Innsbruck • Škof ManfredScheuer in direktor Karitas GeorgSchärmer sta v pismu prosila vsežupnike in druge odgovorne osebepo župnijah pa tudi redovne skup-nosti, naj beguncem preskrbijo sta-novanja. Teh primanjkuje okrogtristo. Prošnjo sta podkrepila z mi-slijo papeža Frančiška: »Najhujša bibila globalizirana ravnodušnost.«

Dunaj • Dunajski nadškof kardi-nal Christoph Schönborn in pred-sednik Karitas Michael Landau staprebivalce avstrijskega glavnegamesta in Spodnje Avstrije povabila kdarovanju živil za tako imenovanoakcijo ‘Le + O‘ (Živila in usmeritev).Kardinal je poudaril, da je več kotmilijon prebivalcev Avstrije v stiski,veliko celo v hudi stiski, zbrana ži-vila pa bodo udejanjena ljubezen dobližnjega — “živi evangelij”.

Manila • Predstavnik filipinske Ka-ritas p. Emerson Luego je za AsiaNews povedal, da so na Filipinihobnovili več kot 30 cerkva in kapel, kiso bile močno poškodovane v tajfunuHaiyan novembra 2013. V njih jeznova mogoče opravljati bogoslužje.

Kijev • Iz vzhodne Ukrajineprihajajo zaskrbljujoče novice, daruski separatisti okrutno ravnajo sprotestantskimi (baptističnimi) ver-niki: mnogi morajo zapustiti svojedomove, prisvajajo si njihove cerkvein druge stavbe, prepovedujejo jimbogoslužje. Nekatere so celo umorili.


Razlog za takšno početje je tudi pre-pričanje, da je protestantsko krščan-stvo zahodno in nima mesta vruskem pravoslavnem svetu. Ukra-jinska baptistična skupnost šteje2.700 župnij s 121.000 člani.

Lvov • Grkokatoliška Cerkev vUkrajini je na škofovski konferencipredstavila izjavo voditeljem držav.V njej je prosila, naj pomagajo usta-viti prelivanje krvi v Ukrajini. Spom-nili so tudi na besede papeža JanezaPavla II., ki je v nekdanjem koncen-tracijskem taborišču Auschwitz-Bir-kenau dejal: »Za vojno niso odgovornile tisti, ki jo zanetijo, temveč tudi tisti,ki ne naredijo vsega, kar je v njihovimoči, da bi jo preprečili.«

Pariz • Zaradi oboroženega rus-kega poseganja na področje državeUkrajine in podpore ruskim separa-tistom na ukrajinskem vzhodu jefrancoski predsednik François Ho-llande ustavil izročitev prve vojaškeladje, ki so jo v Franciji zgradili za Ru-sijo, ki je vredna 1,2 milijarde evrov.

Rim • Nekdanji libanonski fi-nančni in gospodarski minister Da-mianos Kattar je 17. septembra obkoncu konference Mednarodne kari-tas o Bližnjem vzhodu v Rimu dejal,da bi obnova Sirije, če bi bilo takojkonec vseh bojev, stala 77 milijardevrov, trajala pa bi od 15 do 25 let.Potreba po človekoljubni pomoči ježe tako velika, da je ni več mogočeizpolniti. V to državo pa še naprejdovažajo tuje orožje.

Bejrut/Tripolis • Simpatizerji te-rorističnih milic Islamske države sopomazali cerkve v Libanonu in javnozažigali krščanska in islamska zna-

menja. V Tripolisu so popacali dvecerkvi, nek moški pa je zažgal križ.Libanonski minister za pravosodje jedejal, da takšna nestrpna dejanjaogrožajo javni mir in sožitje medkristjani in muslimani.

Fulda • Nemški škofje so na zase-danju svoje konference menili, da jevojaški poseg zoper teroristično mi-lico Islamske države (IS) neizogiben.Omejena uporaba nasilja je spre-jemljiva, dokler ne bo druge boljšestrategije.

Buenos Aires • Argentinska ško-fovska konferenca je katoličane po-vabila, naj ji pomagajo iskati v časuvojaške diktature (1976–1983) izgi-nule otroke. V Argentini še vednookrog 400 družin išče vnuke, ki so jihnjihovim biološkim staršem odvzeliv času nasilja. Po ocenah poznaval-cev naj bi se nasprotnikom politič-nega režima v času vojaške diktaturev Argentini v zaporih in mučilnicahrodilo najmanj 500 otrok. Te so ločiliod staršev (mater) in jih izročiliposvojiteljem.

Ankara • Turški predsednikReçep Tayyip Erdogan je papežaFrančiška 28. novembra gostil v svojinovi palači v Ankari. V njej je okrogtisoč različnih prostorov, zidava jestala dvakrat toliko, kot je bilopredvideno (pol milijarde evrov),predsednikovi nasprotniki so jomočno kritizirali, saj v njej vidijosamopašnost prvega moža Turčije.

Ankara/Tirana • Direktor turš-kega državnega verskega urada Is-mail Palakoglu je za agencijoAnadolu povedal, da bo Turčija v al-banski prestolnici zgradila največjo


mošejo na Balkanu. Imela bo štiri mi-narete, v njej bo prostora za 4.500vernikov, pripadali pa ji bodo še kon-ferenčna dvorana, razstavni prostorin muzej. Zidava nove mošeje je po-trebna, ker je dosedanja veliko pre-majhna, saj je kar 70% prebivalcevTirane muslimanov.

Vatikan • Svetovno znana Siks-tinska kapela v Vatikanu, še posebejMichelangelove (1475–1564) umet-nine, žarijo v novi osvetlitvi. Vanjo sonamestili 7.000 LED-žarnic, ki solahko prižgane tudi pri dnevni sve-tlobi, stroške v višini 1,9 milijonaevrov pa so pokrili nemška tovarnaOsram, ameriško podjetje klimatskihnaprav Carrier in Evropska komisija.Michelangelove mojstrovine so biledoslej precej “temnejše”, ker so bilaokna zaradi njihovega varovanjapred sončno svetlobo zaprta. Siks-tinsko kapelo letno obišče okrog šestmilijonov turistov.

Dunaj • Kardinal ChristophSchönborn je v listu Heute odločnonasprotoval zagovornikom pred-loga, po katerem bi z zakonom do-volili prost dostop do marihuane intako imenovanih ‘mehkih drog’, kerje v uporabo omenjenih vrst mamil“vprogramirano” seganje po trših innevarnejših mamilih.

Vatikan • Filadelfijski nadškofCharles Joseph Chaput je v pripravina osmo svetovno srečanje katoliškihdružin septembra 2015 v Filadelfiji zgeslom “Ljubezen je naše poslanstvo –družina je živa” povedal, da pričaku-jejo 15.000 udeležencev, več kot mili-jon pa pri predvideni papeževi maši.

Arottenburg • Nemški kardinal

Walter Kasper, nekdanji predsednikPapeškega sveta za edinost kristjanov,je v govoru pri maši v stolnici, s ka-tero je obhajal srebrni jubilej škofov-skega posvečenja, papeža Frančiškaoznačil za “resnični dar neba za Cer-kev v tem času”, saj ji prinaša zau-panje in zagon.

Washington • Pododbor za Cer-kev v Latinski Ameriki pri Ameriškiškof. konferenci je odobril denarnopomoč v vrednosti 1,7 milijona do-larjev za 112 projektov v LatinskiAmeriki. Njegov predsednik mons.Eusebio Elizondo (pomožni škof vSeattlu) je izrazil upanje, da bo tookrepilo in opogumilo ljudi, da bodorasli v veri in jo posredovali drugim.

Krakov • Katoliška Cerkev naPoljskem se je s spokornim bogo-služjem in javnim obžalovanjemopravičila žrtvam spolnih zlorab, kiso jih zagrešili duhovniki. »Osra-močeni in skesani prosimo za odpuš-čanje Boga in ljudi, ki so jih raniliduhovniki,« je v cerkvi Srca Jezuso-vega v Krakovu izjavil škof iz PlockaPiotr Libera. V imenu poljskih ško-fov je priznal, da so ti “pogosto zani-kali primere zlorabe ter jih zamolčevali,namesto da bi na prvo mesto postavljaliblaginjo otrok”. Spokornega bogo-služja se je udeležil tudi poljski pri-mas nadškof Wojciech Polak.

Celovec • Tiskovni urad krškeškofije je predstavil brošuro z naslo-vom Jakobove cerkve na Koroškem,v Sloveniji in Furlaniji. Brošura obse-ga 72 strani, v besedi in fotografiji ters preglednim zemljevidom pa preds-tavlja 27 cerkva, posvečenih apostoluJakobu.


Namesto običajnega poročila o mnogihdogodkih, objavljamo prispevek starejšežupljanke. Sicer pa moramo omeniti, daje nekaj posebnega bil obisk upokojenegaljubljanskega nadškofa dr. AntonaStresa, ki je vodil duhovno obnovo zabožič in bil na praznovanju med nami.Zelo smo mu hvaležni!

Božičnica za starejšeNa nedeljo, 21. decembra 2014 je

Vincencijeva konferenca (VK) prire-dila srečanje za starejše župljane.Zbralo se nas je okrog 40. Najprejsmo imeli litanije in blagoslov vcerkvi, potem srečanjev dvorani. Dosedanjipredsednik konferenceg. Jože Česnik, novapredsednica ga. MajdiRovanšek in kaplan g.Burja so s sodelavci vseorganizirali in vodili.Njihovi nasmejani obra-zi so kakor razsvetlilidvorano! G. Burja namje povedal, da se g. Čes-nik poslavlja kot voditelj konference,po tridesetih letih nesebičnega delain pomoči za starejše in bolnike. To jedolga doba in smo mu vsi hvaležniprav od srca, pa tudi gospe Danici,njegovi ženi, ki mu vedno stoji ob

strani in pomaga ter vsem drugimsodelavkam in sodelavcem. Kdo bimogel prešteti obiske, srečanja, be-sede tolažbe in druge pomoči za vsata leta? Iskrena hvala g. Česnik, najvam Bog povrne in vas drži zdra-vega in vedrega še naprej!

Delo g. Česnika prevzema gospaMajdi Rovanšek, ki jo lepo pozdrav-ljamo in smo veseli, da je pripravljenaprevzeti to odgvovorno nalogo.

G. Burja nam je nadalje povedal,da je g. Zrnec zelo oslabel. Čeprav bibil rad med nami, saj bi bil gotovoeden najstarejših, pa telesno nezmore. Vsi se dobro spominjamo,kako se je g. Zrnec trudil, da je našaskupnost delovala v dobro takoCerkve kot Slovenije in v dobro vsa-

kega člana župnije. G. Burja nam je pove-

dal, da mu tudi on po-maga. Omenil je, da vstarosti postajamo spetkot nebogljeni otroci, kipotrebujemo najbolj os-novno oskrbo. Tisti, kiob starosti prenašamonebogljenost, moramodarovati trpljenje vBožje namene. Kateri

nam pomagajo, pa naj se spomnijo,kako je bil tudi novorojeni Jezus ne-bogljen in potreben nege in ljubezni.Ta misel ima globok pomen: potr-pljenje od strani ljudi, ki nam poma-gajo ter ponižno sprejetje dejstva, da

Od Atlantika do PacificaOd Atlantika do Pacifika


se ne more vse vrteti prav okrognaših potreb.

Lepo število pevcev (največ pevk!)nas je razveselilo s tradicionalnimibožičnimi napevi. Sodelovali smo,kakor smo pač mogli, bolj s srcem,ker naša grla niso več kakor včasih.Prav lepa hvala celemu zboru ‘NašaPesem’, da so nam darovali svoje po-poldne. Potem je bil še dober prigri-zek – prav spodbudno srečanje.

Pohvala velja po mojem tudi zves-temu ministrantu Tomažu Pahulje, kiže precej let pridno pomaga pri bo-goslužju in mnogih prilikah. Ima padober zgled pri njegovem očetu An-dreju, ki je v naši cerkvi organist inpevovodja, saj ga vsi poznamo. Onpa tudi vedno pomaga pri ozvočenjuali kjerkoli je potrebno, na romanju vMidland ali sploh kjerkoli; pomagaše preden ga kdo prosi in tudi nepričakuje zahvale, čeprav jo brezdvoma zasluži! Torej, iskrena hvalain vsa čast družini Pahulje.

Naš srečanje se je malo zakasniloradi krsta, ki je sledil sv. maši alban-ske skupnosti. Ker sem prišla zgodaj,sem bila prisotna skoraj pri celi maši,ob koncu pa sem se zapletla v kratekpogovor s starejšim albanskim gos-podom. Rekel mi je, da bi želel, da bise mi Slovenci zavedali, kako so namoni hvaležni, da so našli zatočišče zaverske dejavnosti v naši lepi cerkvi.Jaz sem rekla, da pri tem nimam no-bene zasluge, da sem pa vesela toslišati. Ko že pišem te vrstice, mi jeprišlo na misel, da bi njegove besedehvaležnosti posredovala naši skup-nosti – storjeno!

Hvaležna starejša župljanka

Namesto običajnega poročila o mno-gih dogodkih, objavljamo nekaj iz zgodo-vine iz župnije Marije Pomagaj.

Pomen Kolaričevega prihodaMisijonarjenje lazaristov med imi-

granti v Kanadi je v skladu z mislijoin delom sv. Vincencija Pavelskega:"Oznanjati blagovest ubogim". Sloven-ski begunci 2. svetovne vojne so serazpršili po vsem svetu in se znašli vraznovrstni revščini. Duhovno so seizpostavili nevarnosti za svojo veroin krščansko življenje. Po Kanadi sonastajala naselja slovenskih skupno-sti. Kdo je bil bolj izpostavljen najra-zličnejšim nevarnostim in potrebenduhovne pomoči kot ti ljudje? Našisobratje so to uvideli, šli za njimi,prevzeli njihov novi način življenjain ostali z njimi. Tako vztrajno in po-žrtvovalno delujejo že več kot polstoletja.

G. Jakob Kolarič je s svojim priho-dom v Kanado (8. decembra 1948)odprl slovenskim lazaristom novopastoralno polje – apostolsko delomed izseljenci. G. Janez Kopač paima zaslugo, da smo to delo obdržali.

Naj omenim nekaj prvih pomem-bnejših dogodkov. 5.aprila 1949 je zamože in fante g. Jakob Kolarič usta-novil Društvo Jezusovega imena.30.julija je škof Rožman prvič obiskalslovenske vernike v Torontu. Kolaričje kot medsebojno vez ustanovil me-

PRI MARIJIPOMAGAJv Torontu

let župnije (1954-2014)


sečnik Božja beseda. Prva številka jeizšla 20. novembra 1949. Sledjič je ledobil stalni prostor za zbiranje. 7.no-vembra 1949 so začeli z nedeljskoBožjo službo v cerkvi Karmelske Ma-tere božje (Our Lady of Mount Car-mel) na 184 St. Patrick Street, Toron-to. Uporabljali so jo - plačevali so se-veda najemnino - vse do 24. okt. 1954.

V začetku 1950 so se torontski Slo-venci na treh sestankih - v januarju,marcu in aprilu - trdno odločili, da sipreskrbijo lastno cerkev. Zbrali sotudi prve dolarje. Poročilo cerkve-nega odbora, ki so ga na sestankih iz-volili, pove, da so 6. avgusta 1950 žeimeli zbranih $9.875,00. Za gradnjocerkve se je podpisalo 201 Slovenec.

V Torontu se je naseljevalo vednoveč naših ljudi. Ob koncu leta 1952 sojih v cerkveni skupnosti našteli 770,to je 183 družin: 629 odraslih in 141otrok pod 16. letom.

Kolarič je uvidel, da potrebuje stal-nega pomočnika. Od vizitatorja vPhiladelphiji je 13. junija 1951 dobilubežnika iz kitajskih misijonov, g.

Jožeta Časla. A mož je ostal v To-rontu le do aprila 1952. Kolarič ga jevrnil v Philadelphijo in zaprosil vizi-tatorja za g. Janeza Kopača. Tedaj stabila že tam kitajska begunca JanezKopač in Karel Wolbang.

Provincial Daniel Leary je Kolari-čevi prošnji ugodil. V avgustu 1952je Janez Kopač za stalno prišel v To-ronto. K Slovencem v Kanado jezačel zahajati tudi Karel Wolbang. Vjuniju 1952 je vodil zaprte duhovnevaje za žene in dekleta. 7.septembrasta oba kitajska misijonarja sprem-ljala romanje v Midland.

V bratskem sodelovanjuS prihodom g. Janeza Kopača je

sonce slovenski skupnosti lepše za-sijalo. Kopač je krepko prijel za delo.Kolarič se je nekoliko umiril.

G. Karel Wolbang se je kot članMisijonske družbe sicer vključil vameriško vzhodno provinco, a je po-gosto prihajal na pomoč sobratomav Kanadi. V slovenskih naselbinah jeprevzel skoraj vse misijone in od To-


ronta in Montreala do Winnipega vManitobi in še proti zahodu leto zaletom vztrajno misijonaril prav doleta 1959.

Kolarič in Kopač sta se že 12. okto-bra 1952 poslovila od ameriških so-bratov in se naselila v najeti hišiblizu cerkve Karmelske MatereBožje, na 210 McCaul St. Ameri-škemu vizitatorju sta ponovno zago-tovila, da želita biti pod njegovojurisdikcijo in imeti za svojega kra-jevnega predstojnika hišnega supe-riorja družbene hiše na 131Birchmount Rd., Scarborough (To-ronto). Začela sta voditi knjigo do-hodkov in izdatkov in imela skupnenabožne vaje. Na 210 Mc Caul St. statorej stanovala, uradovala, imelasobo za sestanke, odprla slovenskošolo in knjižnico. Slovenska šola jezačela delovati z mesecem januarjem1953. Pouk slovenščine so imeli obnedeljah popoldne in prav tako ve-rouk za otroke.

Nadaljevala sta s pobožnostmi, kijih je že vpeljal Kolarič. Ustanovilasta Misijonski krožek in zavzetoskrbela za bolnike, katerih število jetedaj naraslo do deset. Izdajala staBožjo besedo in Kolarič je obdržaluredništvo. Iz njegovega pisanja vBožji besedi veje skrb za versko innravno življenje slovenskih prise-ljencev. Obiskovala sta rojake, raz-tresene po Torontu, in skrbela zanove prišleke. Število teh je krepkonaraščalo prav do leta 1960. Priobilni zaposlitvi jima je iz Cleve-landa, Ohio, večkrat prišel na pomočškof dr. Gregorij Rožman.

10. februarja 1953 je nadškof, kar-

dinal James McGuigan ustanovilžupnijo Marije Pomagaj z uradnimimenovanjem v angleščini Our LadyHelp of Christians. Potem ko so do-bili izrecno dovoljenje za zidavo cer-kve, so 2. decembra 1953 začeli zdelom. Spodnje, kletne prostore sokmalu dogradili.

18. decembra 1953 jima je iz Phila-delphije prišel na pomoč in se zastalno naselil v Kanadi brat CirilVerdnik. Kolarič in Kopač sta ga iz-prosila od vizitatorja Learyja, bratVerdnik se je namreč po izgonu izKitajske zatekel k ameriškim sobra-tom vzhodne province. V Torontu jeopravljal službo zakristana, kuharjain oskrbnika. Ljudem je v potrebahin stiskah nesebično pomagal mate-rialno in duhovno.

Prva slovenska cerkevv Kanadi

Slovenci so zemljišče za svojo cer-kev kupili v februarju 1953. Začeli sograditi 2. decembra 1953. V enemletu so cerkev in pod njo dvoranozgradili in opremili. Torontski nad-škof, James kardinal McGuigan jecerkev Marije Pomagaj blagoslovilčetrto adventno nedeljo, 19. decem-bra 1954.

Cerkev Marije Pomagaj so gradilaslovenska srca, slovenski žulji in da-rovi. Prispevali so izključno le Slo-venci, ne le iz Toronta, ampak izrazličnih krajev Kanade in ZDA, zla-sti iz Clevelanda. Zato je prva slo-venska cerkev v Kanadi resničnocerkev Slovencev, pričevanje njihovevere in ljubezni do Boga in MatereBožje. Postala je simbol narodnega


ponosa in vidno znamenje slovenskepričujočnosti v Kanadi. KardinalMcGuigan je dal slovenskima dušni-ma pastirjema g. Jakobu KolaričuCM in g. Janezu Kopaču CM tervsem rojakom priznanje z najvišjopohvalo.

Sobrata sta 18. junija 1954 župnij-ski center dopolnila z nakupom hišenasproti cerkve, 594 Manning Ave.Iz blagajne Misijonske družbe sta zahišo odštela 13.300 dolarjev. Tu jebilo stanovanje sobratov in župnij-ski urad.

7. oktobra 1954 je generalni supe-rior Misijonske družbe William Slat-tery imenoval Jakoba Kolariča zazačasnega ravnatelja usmiljenih se-ster francoske province v Kanadi(Coaticook, Quebec).

V tistih letih so Slovenci iz domo-vine v trumah prihajali v Kanado.Slovenska skupnost v Torontu je šte-vilčno naraščala in priseljenci so senaseljevali po širni ontarijski metro-poli. Ob koncu leta 1954 so našteli240 družin in 1028 oseb. Župljani sov okviru župnijskih organizacij usta-

novili odbor za sprejemanje prihaja-jočih v Toronto. Pričakali so jih na že-lezniški in avtobusnih postajah, jimnudili skromno materialno pomoč,jim pomagali z nasveti, jim kazali potv mesto in v urade za zaposlovanjein jim poiskali dostojno in varno sta-novanje. To zadnje je bilo zelo po-membno. Duša vseh teh akcij je billazaristovski brat Ciril Verdnik.

Dušna pastirja sta šla rojakom na-proti in se skrbno posvečala bolnimin revnim. Za učinkovitejšo in orga-nizirano pomoč sta 11. septembra1956 ustanovila Vincencijevo konfe-renco. Ob neki priliki so za rojake vpotrebi nabrali 221 dolarjev, kar jebilo tedaj precejšnja vsota.

Dušna pastirja sta tudi začutila, daje za naraščajoče delo potreben vsajše en duhovnik. Iskala sta torej po-močnika. Vizitator (predstojnik slo-venskih lazaristov) g. France Jereb je1955 določil za Kanado mladega g.Andreja Jermana, sobrata v Argen-tini, nekdanjega misijonarja na Kitaj-skem. Jerman se je za prihodpripravil, a moral je prestati resno

g. Janez Kopač CM, škof Gregorij Rožman in g. Jakob Kolarič z ženami


operacijo. Ta ni uspela in blagi možje v Buenos Airesu 13. marca 1956umrl. Na njegovo mesto v Torontu sotedaj iz Philadelphije, Pennsylvania,poslali Jožeta Časla z namenom, dase pripravi za delo med rojaki vMontrealu. Naslednje leto je 28. majaza stalno prišel v Montreal.

V letu 1955 so v Torontu ponovnovzplamtele intrige proti sobratoma.Janez Kopač poroča ameriškemu vi-zitatorju Learyju 21. decembra 1955,da je ena od političnih skupin po-slala (tedanjemu jugoslovanskemu)vizitatorju g. Jerebu v Beograd pri-tožbo proti njemu in Kolariču. Jerebje pisanju nemodro verjel in sobratatrdo prijel.

Leta 1957 je slovensko skupnostzaznamoval važen dogodek, nakupSlovenskega letovišča. Oskrbela staga Jože Kastelic in g. Jakob Kolarič.

Proti koncu tega desetletja se jeslovenskemu Torontu sreča dobrotnonasmehnila. 29. avgusta 1958 je nebo

iz Slovenije prineslo Franca Sodja.Župnik Kolarič ga je sprejel kot du-hovnega pomočnika pri Mariji Po-magaj.

12. maja 1959 sta iz Argentine prišlik Mariji Pomagaj prvi sestri usmi-ljenki, s. Lidija Krek in s. Cecilija Pre-bil. Župnija je za sestre kupila hišopoleg cerkve. Nekoliko kasneje staprišli še s. Palmina Dvoršak in s. IvanaPrimožič. Sestre naj bi bile v pomočrazvijajoči se župnijski skupnosti.

Vizitator France Jereb pa je začelnačrtno klicati razpršene člane svojeprovince in jih radodarno pošiljal vKanado. 8. avgusta 1959 sta iz Čilaprispela g. Andrej Prebil in g. ToneZrnec. Sprejela ju je Marija Pomagaj.

Spričo rastočega števila sobratov,družbena rezidenca 594 ManningAve s prostori ni več zadostovala,zato so jo 15. aprila 1959 prodali in za27.500 dolarjev kupili v bližini pros-torno, popolnoma novo hišo 414Manning Ave. Tja so se preselili in

Pred cerkvijo za novo mašo g. Alojzija Ambrožiča


stanovali nekaj let. Župnijski urad pase je vselil v hišo, ki jo je poleg sestr-ske kupila župnija.

Za nakupovanje hiš sobratje nisoimeli dovolj svojega denarja. Poma-gali so si s posojili in darovi. Kakšniso bili njihovi dohodki? V letu 1952naj bi bila mesečna plača 50 dolarjev.V letu 1954 so trije sobratje (Kolarič,Kopač in br. Verdnik) mesečno za-služili 180 dolarjev. V letu 1959 so 4sobratje (Kolarič, Kopač, Sodja in br.Verdnik) mesečno dobivali 600 do-larjev. V tistem času je bil najvišjimašni štipendij 3 dolarje.

Nad Kolaričem so se začeli po-novno zbirati črni oblaki. Sam se jeodločil za umik. Njegov odhod jepredstojniško odločil slovenski -tedaj še jugoslovanski - vizitatorFrance Jereb. Kolarič je iz Torontaodšel v Avstrijo, na Koroško, 22.marca 1960. Ameriški vizitator Tag-gart se je odhajajočemu Kolariču za-hvalil za »generous efforts and zealwhich you have always expended du-ring your time in Toronto«.

V Kanado sta po Jerebovemodloku prišla še dva sobrata. 5.marca 1961 je iz Ekvadorja k MarijiPomagaj priromal g. Stanislav Boljkain jeseni 1962 iz Argentine g. JožeMejač. Določili so ga za župnika na-stajajoče slovenske župnije LurškeMatere božje v Winnipegu, Mani-toba. Iz Toronta jo je odšel ustanav-ljat 30. januarja 1963.

g. Tone Zrnec CM, v knjigi Slovenski lazaristi v Kanadi, 2002

(naslednjič se nadaljuje)

Namesto običajnega poročila o mno-gih dogodkih, objavljamo poročilo opraznovanju 50-letnice.

Zlati jubilejSlovenska župnija sv. Vladimirja je

obhajala zlati jubilej. Na pomembenjubilej je spominjala naslovna stranfarnega lista Oznanila. Med letomsmo jubilej nekajkrat omenili, pose-bej na Slovenski dan, 20. julija.Glavno slavje z zahvalno mašo jebilo v nedeljo 12. oktobra.

Zlati jubilej župnije ima svojeobrise že v zgodnjih petdesetih letih,ko so prihajali slovenski duhovnikipred veliko nočjo in božičem medmontrealske rojake; tudi škof Grego-rij Rožman jih je obiskal. Toda boljkonkreten začetek je bil 28. maja1957, ko je bil g. Jože Časl CM ime-novan za ‘dušebrižnika Slovencev vnadškofiji Montreal’. Njegov prihodje bil odgovor na prošnje rojakov, dabi imeli svojega duhovnika in tudilastno župnijo.

IZ ŽUPNIJESV. VLADIMIRA v Montrealu


Zavzeto delo g. Časlain vernikov je obrodiloprvi sad, ko je 22. avgusta1963 vodstvo nastajajočeskupnosti z duhovnikompodpisalo kupno po-godbo cerkve s slovaškoskupnostjo. 8.decembra jenadškof kardinal Légerimenoval g. Časla zaprvega župnika. Uradno,tudi pred civilno oblastjo,je župnija zaživela 1. januarja 1964, odtega dne vodi svoje knjige.

Večina rojakov je prišla v Montrealv petdesetih in prvi polovici šestde-setih let. V Montreal so prihajali izbegunskih taborišč v Avstriji. Ob pri-hodu so se težko znašli. Vse je bilonovo, jezika niso znali. Kljub zače-tnim težavam so z velikimi napori inžrtvami zbirali materialna sredstvaza nakup cerkve. Takrat je večinaSlovencev živela bolj v središčumesta, v bližini cerkve.

Smisel za skupnost jim je dajalpogum, da so leta 1965 kupili zem-ljišče, oddaljeno okrog 50 kilometroviz mesta. Tu si je skupnost uredilalepo in prijetno letovišče, kjer se vpoletnih mesecih še vedno zbirajo.

Ko so si opomogli, so se začeli pre-seljevati v druge predele mesta in vpredmestja, kjer so bili ugodnejši po-goji za nakup hiše. Oddaljenost odslovenske cerkve in stara zgradba, kije bila potrebna vedno novih in več-jih popravil in pomanjkanje parkir-nega prostora, so vodili k novemukoraku. Tako je skupnost 12. fe-bruarja 1982 kupila prostore, kjer jedanes župnijsko središče in na jesen

istega leta prodala dotedanjo cerkev.Po osemnajstih letih in s petim žup-nikom po vrsti se je skupnost prese-lila nekoliko bolj na vzhod izsredišča mesta, v bližino olimpij-skega parka.

Takoj po nakupu komercialnezgradbe so se začela obnovitvenadela, ki so trajala nekaj let. Novo leto1983 je skupnost dočakala v novihprostorih, v še neopremljeni cerkvi indvorani.

Konec meseca julija 1983 je prišelza župnika g. Franc Letonja CM, kiše vedno vodi župnijsko skupnost.11.septembra 1983 je mariborski škofdr. Franc Kramberger blagoslovilcerkev. Obnovitvena dela so pote-kala postopoma. Tako je cerkev do-bila leta 1986 klopi in leta 1988 novavitražna okna, delo akademskega sli-karja Janeza Kovačiča z Brezovice priLjubljani.

Za 25. obletnico blagoslovitve se-danje cerkve je spet prišel škof dr.Franc Kramberger. Z njim se je skup-nost Bogu zahvalila za milosti in bla-goslov in se priporočila za Božjevarstvo. Za zahvalno mašo in slavjesmo takrat povabili tudi montreal-

Somaševanje za zlati jubilej


skega nadškofa. Msgr. Christian Le-pine je prvi rezidencialni škof, ki jeobiskal našo skupnost. Z veseljem seje odzval. Po maši smo nadaljevalislavje v dvorani.

Zahvalna slovesnost Na zahvalno slovesnost smo se

pripravljali materialno in duhovno.Duhovno tridnevnico je vodil g.Pavle Novak CM, vizitator Sloven-ske province lazaristov. ČlaniDružbe delujejo med Slovenci vMontrealu od leta 1957 (in Torontuod 1948).

12. oktobra se je cerkev napolnilaza to pomembno slovesnost. Nad-škof msgr. Christian Lepine je vsto-pal v cerkev v spremstvu narodnihnoš, strežnikov, diakonov in duhov-nikov ob ubranem petju cerkvenegazbora. Na začetku maše je nadškofanagovoril in mu izrekel dobrodošlicožupnik Franc Letonja. Maša je bila vangleščini.

Nadškof je v pridigi med drugimdejal: »Družina ima velik pomen zadružbo. Kristjani gledamo na družinokot Cerkev v malem. Družino držijoskupaj, osmišljajo njeno življenje in deloin jo osrečujejo nesebična ljubezen, po-žrtvovalnost, odgovornost in delavnost,vera, zvestoba. Podobno je in bi moralobiti v življenju župnije in končno ce-lotne Cerkve.

Etnična župnija, slovenska župnija vMontrealu, ima pomen in smisel, kerimate svojo kulturo in svoj jezik. Pomenkulture in jezika ne bi smeli ocenjevatitoliko po številu tistih, ki so zaobjeti vneko določeno kulturo ali jezik. Vsakakultura in vsak jezik dodaja nekaj bi-

stvenega v mozaik življenja družbe inCerkve. Zato je prav in koristno, da na-daljujete z ohranjevanjem svoje kulturein svojega jezika.« Župnik se je obkoncu maše zahvalil najprej nad-škofu in nato vsem zbranim za sode-lovanje, za molitve, za pomoč.

Družabno srečanje Po maši smo se zbrali v dvorani

pod cerkvijo h kosilu, proslavi indružabnemu srečanju. Nastopili so:cerkveni pevski zbor, ki ga že nad tri-deset let vodi organist Franc Rogan,plesni skupini Marjetice (mlajša instarejša), skupina Rožmarin, ki na-stopa že 32 let, ter govorci.

Pred začetkom kosila je zbrane po-zdravila ga. Rozina Hozjan Rogan,predsednica cerkvenega odbora. Iz-razila je veselje in hvaležnost ob zla-tem jubileju vsem ne le za udeležbo,ampak za vsako pomoč in sodelova-nje skozi 50 let.

Nadškof msgr. Christian Lépine je vsvojem pozdravu nadaljeval z mislijopridige med mašo in med drugimdejal: »Skozi 50 let ste živeli svojo kulturoin ohranjali svoj jezik v okolju, ki ima dru-gačne kulture in jezike. Pri vaši zvestobikulturi in veri vam je bila v veliko pomočžupnija. Naj vam bo cerkev vaše župnijetudi v prihodnje vir duhovnih moči, dru-žabna srečanja pa naj to duhovno moč pre-sajajo v vsakdanje življenje.«

Vizitator g. Pavle Novak je izpo-stavil naslednje: »Z vašimi dušnimipastirji ste ustvarili v teh 50. letih lepožupnijsko skupnost, občestvo, ki je vam,ki ste prišli iz Slovenije, pomagalo, da stelažje zaživeli v novi domovini Kanadi, kivas je sprejela za svoje. Blaženi Anton


PRI SVETEMGREGORIJU V.v Hamiltonu

M. Slomšek je zapisal: 'Sveta vera bodivam luč, materin jezik pa ključ do zveli-čavne narodove omike.' Vera je luč, kinam sveti, kjerkoli smo in živimo. Mate-rin jezik pa je vrednota, ki jo gojite tudiv tujini. To je neprecenljivi dar in boga-stvo, ki plemeniti vas in okolje, v kateremživite.«

Veleposlanik Rep. Slovenije g.Marjan Cencen je župljanom čestitalob zlatem jubileju ter Slovenski žup-niji izročil Priznanje in zahvaloUrada vlade za Slovence v zamej-stvu in po svetu za neprecenljivovlogo pri ohranjanju kulturnega induhovnega izročila v Kanadi.

Župnik g. Franc Letonja je vstrnjeni obliki podal zgodovinskipregled dela in življenja župnije ziskreno zahvalo in priznanjem vsemduhovnikom, ki so delovali v žup-niji. Duhovnikova skrb, sodelovanjevernih z mero potrpežljivosti, sku-pno molitvijo, so bili pravi načinipremagovanja težav in odgovarjanjena nove izzive. Besedo zahvale je na-menil tudi ožjim sodelavcem duhov-nika. Vsem zbranim in še posebejžupljanom pa je zaželel, da bi skup-nost živela polno in odgovorno, ob-hajala verske slovesnosti, se zbiralak praznovanjem in družabnim prire-ditvam in se s hvaležnostjo oziralana prehojeno pot.

Slavje v dvorani smo zaključili zmislijo: “Naj vas lepe misli in doživetjadanašnjega praznovanja spremljajo, spod-bujajo in vabijo k zavzetemu življenju insodelovanju, da bomo tudi v prihodnje ob-hajali in se skupno veselili. Hvala vam inBog vam povrni. Bog plati!”

Franc Letonja CM, župnik

Namesto običajnega poročila o mnogihdogodkih, objavljamo poročilo o prazno-vanju 50-letnice.

Vinograd, ki je bogato obrodil

Pred 50 leti so Slovenci v Hamil-tonu zasadili prvo lopato v bivšemvinogradu svojega rojaka. Na tem vi-nogradu je zrastla in se razvija slo-venska župnija sv. Gregorija Ve-likega. V nedeljo, 28. septembra2014, je bil prazničen dan zahvale inveselja župljanov, ki so bili deležnisadov iz nastalega Božjega vino-grada. Okrog 500 ljudi se je zbralo,da proslavijo 50-letno duhovno, kul-turno in družabno življenje v župnijisv. Gregorija Velikega. Na ta prazniksmo se pripravili tudi s tridnevnico.Vsak večer nas je nagovoril eden odsalezijancev, gostov: g. Bogdan Ko-lar, g. Blaž Cuderman in inšpektor g.Janez Potočnik.

Slavnostna sveta maša je dalautrip velikemu dogodku. Vodil jo jesalezijanski inšpektor g. Janez Potoč-nik ob somaševanju petih duhovni-kov Salezijancev. Vstopno in za-

ključno procesijo duhovnikov in lai-kov je obogatil slikovit špalir vitezovreda sv. Kolumba /Knights of Co-lumbus/. Poskrbljeno je bilo, da sopri maši sodelovali vsi sloji župnije:od najstarejših ustanovnih članovžupnije pa do najmlajših. Dvojezičnapevska zbora sta bila v najboljsiformi za ta praznik. Za zaključek paso še posebej navdušili vse prisotne ssvojim petjem otroci slovenske šoleob spremljavi kitare.

Po maši, so se zunaj pred cerkvijozbrali vsi obiskovalci za skupinskofotografijo nato pa so se podali v slo-vesno pripravljeno dvorano na ko-silo. Sledil je kulturni program inprijateljsko druženje. V kulturnemprogramu so si obiskovalci na platnuogledali bogato zgodovino župnije,nato so spregovorili: Slovenski in-špektor g. Janez Potočnik, kanad-sko/ameriški inšpektor fr. Thomas

Dunne in novi veleposlanik Repu-blike Slovenije v Ottawi g. MarjanCencen. Popoldanski slovesnosti seje pridružil iz župnije Brezmadežnev Torontu lazarist g. Toni Burja. Vsigovorniki so poudarjali, da so naj-večji dar ljudje, ki so gradili in še gra-dijo župnijsko skupnost, ki ohranjato delovanje iz roda v rod. Za pes-trost kulturnega programa pa so po-skrbeli: ženski pevski zbor, mešanizbor, moški zbor Majolka. Programje zaključila s svojim plesom Fol-klorna skupina Venec pod vodstvomDavida Antolina.

Zaključno misel je podal župnik g.Drago Gačnik. Izrazil je hvaležnostvsem ljudem dobre volje, ki so pri-pomogli k pripravi in izvedbi zlategajubileja župnije. Zahvalil se je vsemžupljanom, gostom in prijateljem, kiso s svojo navzočnostjo obogatili naj-večji praznik v zgodovini župnije.

Ob tem jubilejnem dogodku ježupnija izdala posebno brošuro, kivsebuje pozdravna pisma različnihpredstavnikov, njen začetek delo-vanja, voščila prijateljev župnije inpodroben program nepozabnegapraznika v Hamiltonu.

Frank Novak


Po romanju na Baragove dneveoktobra 2013 v Duluth, smo se ta-kratni romarji srečali decembra 2013,da smo obujali spomine in si delilidogodivščine iz romanja. Navdušilismo se tudi za naslednje romanje, kije bilo letos v Marquette (Michigan)od 17. do 20. oktobra 2014.

Kot vsako leto, se je tudi letos po-vabilu odzvalo skoraj poln avtobusromarjev. Letošnje romanje in praz-novanje je bilo bolj pomembno zaradiotvoritve in blagoslova nove Bara-gove kapele v katedrali sv. Petra.

Člani organizacijskega odborasmo bili v rednem stiku z LenoroMcKeen iz BBA (Bishop Baraga As-sociation), diakonom John Vidmar-jem iz slovenske cerkve v Lemontu,Frenkom Bučarem iz Duluth, župni-kom Dragotom Gačnikom iz Hamil-tona in z našim kaplanom TonijemBurjem.

Vprašali smo se: “Kako naj pripra-vimo za naše romarje podroben innavdušujoč štiridnevni program?”

Hvala Bogu, da je s. Dorica SeverFFM (Frančiškanka Marijina misijo-narka) sprejela duhovno vodstvo napotovanju. Delo sestre je podobnoBaragovemu, saj je že 15 let misijo-narka med našimi kanadski Inuiti.Petje, molitev rožnega venca indruge molitve so se zvrstile. Na potipa nam je sestra tudi mnogokaj spre-govorila o njenem misijonskem de-lovanju.

V krajih, kjer je Baraga skrbel zaindijance, smo spoznali veliko zgo-dovinske vsebine in doživeli mnogospodbud za našo osebno vero. Navsakem postanku so nas krajevnizgodovinarji in prostovoljci toplosprejeli, večkrat tudi z vročo kavo inpecivom.

Med drugim smo o Baragi slišali,da je molil že ob 3h zjutraj, nav-dušeno in goreče pisal slovarje, ku-poval zemljo in pomagal graditimočne lesene hiše indijancem terimigrantom.

Obiskali smo ‘Baraga House’, kjeje Baraga tudi umrl. V arhivih BBA sinismo samo ogledali nekaj osebnihpredmetov Barage, ampak tudi pri-jeli njegove stvari, npr. njegovo brit-vico. V L'Anse smo obiskali ‘TheSnowshoe Priest Shrine’.

V St. Ignace smo v ‘Ojibwa Mu-seum’ poslušali zgovorno Indijankoo Baragovem močnem vplivu na in-dijance, pa tudi o žalostnih zgodbahindijanskih otrok v ameriških držav-nih šolah in domovih.

Ustavili smo se pri ‘Cross in theWoods’, kjer je največji leseni križ zbronastim kipom Jezusa. Tam smo siogledali razstavo različnih vrst oblekredovnikov in redovnic, ki so se no-sila skozi stoletja.

Ustavili smo se v božični trgoviniv Frankenmuth, kjer so nekaterinaših kupili božične okraske.

Baragova pokrajina je še posebej


Romanjev Baragovo deželo 2014


zanimiva. Peljali smo se mimo pro-padlega rudnika v Quincy in videlina stotine zapuščenih opečnih inkamnitih hiš. Ogledali smo si ve-ličastno slovensko cerkev iz rdečegakamna, ki so jo zgradili slovenski na-seljenci rudarske skupnosti iz Calu-met in okolice. Cerkev svetegaJožefa, ki je kasneje bila posvečenasv. Pavlu, je menda ena izmed prvihslovenskih cerkva v ZDA. Zgrajenaje v klasičnem baročnem stilu.David, potomec tamkajšnjih Sloven-cev, je vodil ogled in nam predstavilzgodovino ter še arhitekturo cerkve.Pri cerkvi so posebej dragocena inlepa barvna okna (vitraži), na katerihso napisi v slovenskem jeziku.Takšna cerkvev je vredna 10 milijo-nov. Ima tudi dvigalo, ki so ga neka-teri romarji uporabili, da so si vkletnih prostorih ogledali arhive. Obkoncu redne tamkajšnje maše smoposlušali cerkvene pesmi v slovens-kem jeziku, ki so jih peli tamkajšnjislovenski potomci. David nas je pri-jetno presenetil, ko nam je pripravil v

vrečkah kosilo za na pot in dodal do-mačo pečeno potico, ki jo je sam spe-kel po receptu njegove stare mame.

V Marquettu smo poslušali govorFr. Corey Litzner o Baragovemprvem pastoralnem pismu. V njem jeBaraga krasno pisal o veri, češčenju(adoraciji), spoštovanju, poslušnostiin ljubezni.

Nekega večera v juniju 2014 so os-tanke telesa škofa Barage prenesli izgrobnice (v kripti cerkve), v sarkofag(skrinjo) nove kapele škofa Barage.Tokrat pa smo mi bili prisotni pri slo-vesnem blagoslovu kapelice. Ob pri-sotnosti mnogih duhovnikov invernikov sta ga vodila ljubljanski po-možni škof Anton Jamnik in noviškof škofije Marquette John Doerfler.Slovenski Zbor Splendov iz Lemontaje po blagoslovu zapel čudovitopesem, prav tako pa nam je pelzvečer pri slovenski sv. maši.

Večerno mašo je vodil škof Jamnik.Ostal nam bo v spominu zaradi pri-jaznosti in navdušenja, saj se je pomaši zelo potrudil, da nas je čim več

Romarji torontskega avtobusa s škofoma

spoznal. Vzel si je tudi čas, da se jepri večerji ob posameznih mizah sli-kal s "svojimi ovčkami".

V soboto zvečer in nedeljo po-poldne nas je BBA pogostila zokusno samopostrežno večerjo. Kotpo navadi, so nas glasbeno zabavali‘Singing Slovenes’, oblečeni v narod-nih nošah. Slišali smo poročilo o pos-topku za beatifikacijo. Župljanislovenskih župnij v Toronto in naširomarji so tudi precej darovali v pod-poro Baragovega postopka.

V teh štirih dneh je bilo življenjena avtobus zelo pestro. Romarji solahko počivali, brali, gledali pokra-jino, prijazno klepetali, pa tudi mo-lili. Vmes smo prisluhnili mnogimšalam, poslušali ali peli pesmi Mar-jana Žejna in Johna Bernika na har-moniko. Bili smo na pokušnjilokalnih vin v Mackinaw Winery vPetoskey. Karel Kromar nam je mar-sikaj avdiovizualnega predvajal.Imeli smo vprašanja z nagradami zapravilen odgovor. Številni romarji sodelili svoje domače pecivo, prigrizkein pijače.

Mati narava kljub ‘mokremu vre-menu’ je bila prijazna s prikazomrdečih barv, mnogo mirne in tudi ne-

mirne obale ter s pričakovanimprvim snegom v sezoni.

Baraga še potrebuje čudež. Če bikdo želel dobiti Baragovo štolo, pokateri se je že enkrat ali večkratzgodil čudež, se lahko obrne na BBA.Sicer pa prosimo za vztrajno molitevza postopek Baragove beatifikacije.

Torej, našli smo odgovor navprašanje, zastavljeno na začetkutega članka: “Kako organizirati za-nimivo štiridnevno romanje?” Spripravo in podajo mnogo izobraže-valnih zanimivosti, z naročilom dvehvoznikov na avtobusnem podjetju, zmnogovrstno dejavnostjo na avto-busu, s številnimi zgodovinskimi inverskimi prelomnimi postanki, zdvemi postanki na Duty Free predmejo, z različnimi moteli (Manis-tique, Baraga, St. Ignace) in še z mno-gočem. Vse to pa z dobro voljo inBožjim blagoslovom. Bilo je zelolepo!

Načrti in pogovori za naslednje ro-manje v Cleveland 5. in 6. septembra2015 so že v teku. Veselimo se novihromarjev, posebej novih iz mlajšihgeneracij, da se nam pridružijo.

Odbor za Baragovo romanje: MartaDemšar, Karel Kromar in John Bernik


Pri blagoslovu nove Baragove kapele


ZAHVALAV ponedeljek, 8. septembra 2014 nas je za vedno za-

pustil Alojzij Galič v starosti 87. let. Rodil se je v Ve-likem Mlačevem pri Grosuplju, v Sloveniji.

Po drugi svetovni vojni je živel 3 leta v Celovcu vAvstriji, od tam pa se je podal na dolgo pot v Kanado.Bil je zelo veselega značaja in je zelo rad pel. Če so bilile trije ali štirje, ki so prepevali, se jim je pridružil.

Kmalu, ko je prišel v Toronto, je spoznal MilkoJenko. Po enem letu spoznanja, sta se poročila. Rodilase jima je hčerka Sylvia.

Zahvalimo se g. Toniju Burji za obisk v bolnici in podelitev zakramentasv. maziljenja, za molitve v pogrebnem zavodu, daritev sv. maše in pogrebneobrede na pokopališču.

Hvala organistu Andreju Pahulje in Anici Sluga za lepo petje, ministrantu,nosilcem krste, vsem, ki so ga prišli kropit v pogrebni zavod ter ga spremilina zadnji poti na pokopališče.

Zahvalim se vsem, ki so darovali za sv. maše, Dom Lipa in Kidney Fund.Lojze, počivaj v Božjem miru!

Žalujoči: žena Milka in hčerka Sylvia (Peter), vnukinji Sara (Brijan) in Dina(Dragoljub), pravnukinje Tayler, Tea, Urna, vnuk Braden, svak Mirko (Marija)in sorodstvo v Sloveniji.

ZAHVALADne 19. septembra 2014 se je od nas poslovil dragi

mož in oče Frank Gamze. Rodil se je 6. julija 1929 vvasi Jedlovnik pri Kungoti, v Sloveniji.

V Kanado je prišel leta 1956 in se zaposlil v tovarniNeilson-Cadbury Chocolate, kjer je delal 37 let do upo-kojitve. Po upokojitvi je doma v svojem kotičku radslikal (watercolor).

Zadnji dve leti mu je zdravje začelo močno pešati.Večkrat je rekel, da bi bil še rad z nami v družini.Zadnje dni življenja je bil vzet v Providence Health Care in je po desetih dne-vih podlegel težki bolezni.

Zahvaljujemo se g. Toniju Burji za obisk na domu, kjer mu je podelil za-kramente sprave, maziljenja in obhajila, za opravljene molitve v pogrebnemzavodu in na pokopališču. Hvala tudi Anici Mikolič in Julie Gruškovnjak, kista stregle pri obredih.

Zahvalimo se organistu in pevcem za lepo petje. Enako hvala tudi gospem,ki so priskočile na pomoč s kavo in pecivom.

Najlepša hvala tudi vsem, ki so ga obiskali v pogrebnem zavodu in bilipri pogrebni maši.

Žalujoči: žena Nežka, sin Richard in hčerka Lidija.

ZAHVALA

Po bogato razgibanem življenju in težki bolezni se jeposlovil od svojih dragih Lojze Žižek. Lojze se je rodil 8.aprila 1926 v Turnišču v Prekmurju, umrl pa je 11. okto-bra 2014 v Scarborough Grace Hospital.

Za mladega, zavednega Slovenca in vernega kato-ličana po vojni ni bilo mesta in varnosti doma. Da si jerešil življenje, ohranil zvestobo do vere in domovine, jepred dobrimi 60. leti pobegnil v Avstrijo in nato nadalje-val pot v Kanado. Po prihodu v Montreal se je srečal ssvojim očetom, ki je že desetletja živel in delal v novi domovini. Lojze se jezaposlil v rudnikih na severu Quebeca in Ontaria. Po nekaj letih se je vrnil vMontreal, opravil nekaj tečajev na univerzi in nato odrinil z ženo Ivankoproti Torontu. Ob delu in skrbi za družino se je predajal športu, predvsem no-gometu, v katerega se je zaljubil že na prekmurskih ravninah. Postal je tre-ner prvega Slovenskega nogometnega kluba v Torontu.

Bil je delaven in aktiven član slovenske župnije Marije Pomagaj v Torontu,kakor tudi v društvih, posebej še v Prekmurskem društvu Večerni zvon. Radje prepeval. Ustanovil in vodil je pevski zbor prekmurskih rojakov, ki jeredno prepeval pri mašah na prekmurski pristavi. Ta zbor je Lojzetu v slovona pokopališču zapel njemu ljubo pesem Oče naš.

Ko je zaživel Slovenski starostni Dom Lipa, se je pridružil in bil aktivenčlan. Veliko svojega časa, posebej še, ko se je upokojil, je posvetil za DomLipa. S prostovoljnim delom je naredil kar in kolikor je mogel, da bi se rojakiv Domu bolje počutili.

Rad je bral in spremljal dogajanja v domovini Sloveniji. Večkrat sta z ženoIvanko obiskala Slovenijo, Lojzetovo ljubljeno Slovensko krajino. Še letošnjopomlad je delal načrte za obisk domovine, toda bolezen je prekrižala nje-gove načrte. Številni udeleženci pri pogrebni maši so z navzočnostjo pove-dali, kako so cenili Lojzeta in njegovo ljubezen do slovenstva, do župnije,društev in Doma Lipa.

V težavah in neprijetnostih je dajal pogum sebi in drugim ter večkrat po-novil misel pesnika Avgusta Pavla: »Zdaj trda okoli nas kmica vladüje i slepanas megla sküšava... Nede tak vsikdar... Ne povesi obvüpano narod glavo... Stojmočno na svetih, starinskih tlej, v lepšoj bodočnosti vüpanje mej!« In prav to lepšobodočnost mu želimo kot večno nagrado za njegovo vero, dobroto, veliko-dušnost in ljubezen do svoje družine, prijateljev, skupnosti in vsega, kar je



lepo in plemenito v našem narodu.Zahvalimo se vsem, ki ste Lojzeta obiskali v času bolezni in vsem, ki ste

mu dajali pogum z molitvijo. Prav tako iskrena hvala vsem, ki ste se prišli odnjega poslovit v pogrebni zavod, k pogrebni maši in pogrebu, posebej šecerkvenim pevcem. Zahvala vsem, ki ste darovali za maše, za Dom Lipa inbolnišnico in za rože.

Bog povrni našim dragim duhovnikom za obiske, molitve, pogrebno mašoter besede spodbude in upanja ob slovesu.

Dragi Lojze, živel boš med nami, ker se je tvoja dobrota dotaknila naših src.Ohranili te bomo v spominu, v besedi in molitvi.

Žalujoča žena Ivanka in sin Marko z družino ter sorodniki v Kanadi in Sloveniji.

ZAHVALA

Po kratki bolezni se je v torek 25. novembra 2014 odnas poslovila naša draga žena, mama, hčerka, sestrain teta Mary Stefanyk roj. Skubic. Rodila se je v To-rontu 1. junija 1955.

Mary je v njenem kratkem življenju obogatila srcamnogih. Zato upamo, da bo pri Bogu prejela bogastvonebeške sreče.

Iskreno se zahvaljujemo gospodu Toniju Burji zaobisk naše matere v bolnišnici in podelitev zakramen-tov. Gospodu Tinetu Batiču smo hvaležni za molitve v bolnici in v pogreb-nem zavodu, daritev svete maše in molitev na pokopališču.

Lepo se zahvaljujemo gospodu Jožetu Oražmu in pevskemu zboru zanavdihujoče petje. Hvala imenovanim Samantha in Matthew Skubic,Majda Resnik, Mateya Bajec in Jessica McDermott za branje beril in prošenjpri maši.

Prisrčna hvala gospej Agati Žoldoš za molitev rožnega venca v cerkvi ingospej Mariji Soršak z njenimi pomočnicami za okusno kosilo. Hvala vsem,ki so prispevali pecivo in sadje za pogrebščino, darove za Dom Lipa, za svetemaše, cvetje ter za vse druge velikodušne darove.

Iskrena hvala gospej Millie Benič, prvi za pomoč, sosedi in prijateljici, kije pomagala ‘na vseh straneh’. Bog jo blagoslovi!

Hvala tudi vsem, ki ste našo mamo obiskali v pogrebnem zavodu.Vaša podpora, prijazne besede in molitve so nam pomagale v težkemčasu slovesa.

Žalujoči: mož Don, mama Ida, otroci Amanda in Michael, sestra Helen, bratLouie in njegova žena Jane, nečakinje Samantha, Theresa, Clara in Emily, nečakePhilip in Matthew ter sorodniki v Sloveniji.

ZAHVALAOb kratki hudi bolezni nas je prezgodaj, sredi živl-

jenja, v sredo, 26. novembra zapustila Lidija Huber,žena Jožeta Huber ter mati dvoje otrok, Roberta in Da-niela. Je hčerka Antona Eržena in pokojne mame Kris-tine Gorjup Eržen Cushing.

Zahvalimo se g. Toniju Burji za obisk v bolnici in vpogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo in drugemolitve. Hvala tudi pevskemu zboru in ministrantuter vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pomagali obslovesu.

Zahvalimo se vsem, ki so darovali za rože, svete maše in drugo. Hvalavsem, ki so se prišli poslovit od Lidije ter izrazit sožalje družini in svojcem.

Hvala ge. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za okusno hrano ter vsem,ki so darovali pecivo.

Lidija, z ljubeznijo si živela ter z ljubeznijo si darovala svoje življenje. Najte z večno ljubeznijo med angeli in svetniki osrečuje dobri Bog.

Žalujoči: mož Jože Huber, sinova Robert in Daniel, oče Anton Eržen, teta Silvija,teta Melita Stipanič z družino, prijatelji in znanci v Kanadi in Sloveniji.


Štirje od desetih otrok, ki so predstavljali žive jaslice pri M. Pomagaj

Spoštovani naročniki in bralci Božje besede,Naj vam bo leto 2015 bogato blagoslovljeno!

Hvala vam za razumevanje ob težavah za redno izhajanje revije.uredništvo


VinCenCijeVA kOnFeRenCAžupnije Brezmadežne

pozdravlja vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapuščene.Obljublja jim nadaljnjo pomoč in molitve.

Želi jim Božji blagoslov za božič in novo leto 2015!

ŽupnijskO OBČesTVOcerkve svetega Vladimira v Montrealu,

3470 Blvd. st. joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: 514-254-8286

vošči vsem dobrotnikom in rojakom v Kanadi ter drugod po svetuveliko pravega notranjega miru in veselja za božič,

v novem letu 2015 pa Božjega blagoslova in varstva!

Župnijsko občestvoBrezmadežne

739 Brown’s Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7

vošči vsem rojakom

polnost veselja in svetonočnega miruter zdravo, srečno in blagoslovljeno novo leto 2015


ŽupnijskO OBČesTVOMARije pOMAGAj v TOROnTu

želi vsem bralcem Božje besede mir in veselje božične noči,v novem letu 2015 pa blagoslov in srečo!

Duhovnik in župljani cerkvesv. GReGORijA VeLikeGA

na 125 Centennial parkway north, Hamilton, Ont., L8e 1H8Tel.: (905) 561-5971

voščimo obilo Božjega miru in blagoslova za božičter srečno in uspešno novo leto 2015!


kATOLiŠkA ŽenskA LiGApri Brezmadežni s čudodelno svetinjo želi

vsem rojakom, posebno ženam in materam,vesele božične praznike

in milosti polno novo leto 2015!

Drštvo siMOn GReGORČiČVošči vsem članom in prijateljem

ter vsem slovencem zares vesel božič in obilo lepih dni v letu 2015!

ČLAniCe kATOLiŠke Ženske LiGepRi MARiji pOMAGAj

Voščimo vsem župljanom, dobrotnikom in vsem, ki boste brali to voščilo:

Veliko Božje milosti in blagoslova za božič in v novem letu 2015!

128 • Božja beseda JOctober/November/December 2014

prijatelji, naj vam bodo srca polna miru in veselja božične noči!

srečno 2015!Želijo uslužbenci in odborniki

kRekOVA sLOVenskA HRAniLniCAin pOsOjiLniCA

747 Browns Line, Toronto, M8W 3V7 Tel.: (416) 252-6527611 Manning Ave., Toronto, Tel.: (416) 532-4746

e-mail: [email protected]: www.krek.ca

RIDLEyFUNERAL

HOMEželi vesel božič

in srečno novo leto 2015!

3080 Lakeshore Blvd. West(At 14th St.,) Etobicoke, Ont., M8V 1K3

George M. Nill416-259-3705

Community Funeral Preplanning Centrewww.ridleyfuneralhome.com


Upamo, da nas ne boste potrebovali,sicer pa naj bo blagoslovljen Božič

in srečno novo leto 2015!

www.catholic-cemeteries.comTel: (416) 733-8544

Assumption, Mississauga (905) 670-8801Christ the King, Markham (905) 471-0121

Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467Mount Hope, Toronto (416) 483-4944

Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822Resurrection, Whitby (905) 668-8912

Odbor, upravnik in uslužbenci želijovsem članom, njihovim družinam invsej slovenski skupnosti, da bi bili

božični prazniki napolnjeni z dobrotoin da bi bilo leto 2015 blagoslovljeno!

130 • Božja beseda October/November/December 2014 2014

FLeGAR pLAsTeRinG & CeRAMiCs LTD.Tony Flegar Tel.: (416) 458-5050

14 Wiarton Crt., Thornhill, Ontario, L3T 2p4

Vsem dragim rojakom in še posebej obiskovalcemmilosti polne božične praznike in blagoslovljeno leto 2015!

CIRIL in MILENA SORŠAK z družinoželita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem

blagoslovljen božič in uspeha polno novo leto 2015!

Vso polnost blagoslova božične noči ter srečno, veselo novo leto 2015 želi vsem domačim, prijateljem in znancem

MARy SIRK z družinami

ETOBICOKE SHEETMETAL

ETOBICOKE MECHANICAL

Družine Blas

želijo blagoslovljen božič in leto 2015!

Tel: 416-743-3522 Fax 416-740-364712 Taber Rd. etobicoke On M9C 3A4

Division of 398362 Ontario Limited


Milosti polne božične praznikein zdravo ter božjega blagoslova polno

novo leto 2015 vam srčno želi

MIJA FERKUL z družinamiTel.: (416) 255-2179

183 Beta Street, Toronto, M8W 4H5

Zobni zdravnikDr. A. P. KAČIČNIK z družino

vošči vsem slovenskim rojakom, posebno še svojim pacientom,vesele in blagoslovljene božične praznike

ter srečno, zdravo in uspeha polno leto 2015!Rosedale Medical Centre, 600 Sherbourne St., Suite 401,

(Bloor - Sherbourne subway)Toronto, Ont., M4X 1W4 Tel.: (416) 922-1161

Fax: (416) 960-3298 Email: [email protected]

ABC Fire Door Testing & Manufacturing Ltd.Obilo blagoslova za božič, zdravja in sreče v novem letu 2015

želijo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem

družine Mike in Bill stajanTel: (905) 891-1680 Fax: (905) 891-1631

920 Lakeshore Rd. e., Mississauga, Ont. L5e 1e1


Vesele božične praznike in srečno ter blagoslovljeno novo leto 2015 želi vsem prijateljem in znancem družina

DARKO & MARIA MEDVED

DRuŽinA sLAniČželi vsem prijateljem in znancemblagoslovljene božične praznike

ter srečno novo leto 2015!

Mississauga, Ontario

Slovenski okulistDr. Joseph Gasser, M.D.,F.R.C.S. (C)

Ophthalmologist (eye physician & surgeon)želi vsem jasnejše gledanje božičnih čudes in srečno leto 2015

28 Bartley Dr. (Eglinton & Victoria Park)Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149


Vsem znancem in prijateljem želi vesele božične praznike ter srečno novo leto 2015TRIGLAV ELECTRIC LTD.

Rudi Mihelič1529 Trotwood Ave., Mississauga, Ont., L5G 2Z8

Tel.: (905) 278-0284 * Cell (647) 504-7839 RUDy

Blagoslovljen božič in srečno leto 2015 želi podjetje

QuALiTy pAinTinG & DeCORATinGTop Quality ◊ Neat ◊ Precise

ViCTOR kRAMpeLj (905) 274-4640

1186 Haig Blvd. Mississauga On L5e 2M7

sLOVenskO LOVskOin RiBiŠkO DRuŠTVO

želi svojim članom in znancem blagoslovljen božičter uspešno novo leto 2015!

Odbor

DRuŠTVO VeČeRni ZVOn - eVeninG BeLLželi vsem članom in članicam društva,

prijateljem in obiskovalcem društvenih prireditev

blagoslovljene božične praznike ter uspeha polno novo leto 2015Odbor društva

ECRA/ESA700-2379

134 • Božja beseda JOctober/November/December 2014

jOŽe ŠkOF Z DRuŽinOvošči vsem znancem in prijateljem vesele

božične praznike ter srečno in zdravja polno leto 2015!

j. M. Die LiMiTeD899-909 pantera Drive, Mississauga, Ontario, L4W 2R95226 Timberlea Blvd, Mississauga, Ontario, L4W 2s5

Tel.: (905) 625-9571

siLVO TekAVČiČ z družinoželi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem

vesele božične praznike ter srečno novo leto 2015!

siLVO TiLe CO. LTD.61 Carson st., Toronto, Ontario, M8W 3s1

Tel: (416) 252-2444 * (416) 543-8089

Vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto 2015 želi vsem prijateljem in znancemKOMPAS EXPRESS AGENCIJA

Vaš center za cenena skupinska potovanja v domovinoali obratno; potni listi, najem avtov, income taxes,

prošnje vseh vrst itd.Dr. Karel Žužek, Robert Žužek, Peter Urbanc, notar

741 Bloor Street W. Toronto Tel: 416-534-8891

TOP GRADE MOLDS LTD.in družina Jožeta Slobodnika

želijo vsem Slovencem in prijateljemblagoslovljen božič in mirno leto 2015!

929 Pantera Dr., Mississauga, Ont., L4W 2R9


RiCHWAy COnsTRuCTiOn LTD.želi vesele in blagoslovljene božične praznike

ter srečno, zdravja polno novo leto 2015vsem sorodnikom, prijateljem in znancem

družina jOHn VRBnjAkTel. Bus.: 905-683-5150

23 east Dr., unionville, Ont., L6G 1A3 Tel. doma: (905) 477-3357

SALZBURG INTERIORS & FURNITURE LIMITEDŽELI VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2015!

KLAUS, JOSEF IN CHRISTINE DOMA (905) 791-0111

VSESLOVENSKI KULTURNI ODBORForum za kooperacijo in koordinacijo med slovenskimi organizacijami

Marjan Kolarič predsednikTel: 905-285-0979 E-pošta: [email protected]

770 Brown’s Line Toronto, Ontario, M8W 3W2Tel: 416-259-1430 Faks: 416-259-9210 www.theSlovenian.com

RADIO GLAS KANADKSIH SLOVENCEVOddaja preko CHIN FM 100.7 vsako soboto zvečer

od 8:00pm do 9:00pmPUBLIKACIJA GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV

Izide vsaka dva meseca z namenom informirati o dejavnostih v slovenskiskupnosti in prinašati novice iz Slovenije

INFORMACIJSKI CENTERje namenjen skupnosti, da razkaže in oglaša gradivo, ki je povezano

z dejavnostmi društva ali sámo društvo in organizacijo,odprt vsak četrtek od 6. do 9. ure zvecer in vsako soboto od 9. do 12. ure dopoldan

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2015vam iz srca želimo vsi sodelavci Vseslovenskega kulturnega odbora

Za dobro voljo


Prijatelj: "Ali boš šel na pogreb poko-jnega prijatelja?"

Slab prijatelj: "Ne bom!""Zakaj ne?""Ker tudi on ne bo šel na mojega."

***Skopuški oče za zajtrk reče otrokom:

"Kdor hoče jesti naj jé, kdor pa noče, mudam en evro."

"Hočemo evro!"Za kosilo ponovi isto: "Kdor hoče jesti

naj jé, kdor pa noče, mu dam en evro.""Hočemo evro!"Zvečer skopuški oče zavpije: "Kdor

hoče večerjo, mora plačati dva evra!"***

Pride skopuški mož domov in vesbesen pojamra ženi: "A veš, da se je po-cenil autobus za petdest centov?"

"Pa zakaj si potem jezen?""Zato, ker bom manj prišparal, ko

bom šel peš."***

Kaj naredi skopuški človek, ko ga zebe?"Se vsede zraven sveče."Kaj pa naredi, ko ga zelo zebe?"Prižge svečo."

***Učitelj verouka vpraša fantka: "Ali

misliš, da je Noe veliko rib ulovil, ko jebil v barki?"

Fantek: "Kako pa bi mogel, če je imelsamo dve glisti (črva)?"

***Fantek čaka na mamo, da pride iz tr-

govine. Človek se približa in vpraša:"Sin, mi lahko poveš, kje je pošta?"

Fantek: "Seveda! Samo pojdi naravnostpo tej ulici, dva bloka in zavij na desno."

Človek se dečku prijazno zahvali inreče: "Jaz sem novi pastor v mestu. Želelbi, da prideš v cerkev v nedeljo. Pokazalti bom, kako priti v nebesa."

Fantek mu odgovori s smehom: "Vime zafrkavate! Saj sploh ne veste, kakopriti do pošte!"

***Spovedanec: "Oče, malo sem lagal."

In doda: "A tudi po pravici sem govoril,pa se zgliha!" Klel in grdo sem govoril."In doda: "A tudi molil sem, pa sezgliha!" "Ukradel sem nekaj." In doda:"A tudi vbogajme sem dal, pa se zgliha!"

Duhovnik mu reče: "Bog te je ustva-ril, a hudič te bo vzel, pa se spet zgliha!"

***Žena možu: "Pri tebi sem kot Pe-

pelka: kuham, perem, ribam, brišem! Mož ženi: "Pa saj sem ti rekel, da boš

pri meni živela kot v pravljici!"***

Žena možu: "Za 15 minut grem k so-sedi. Ti pa vsake pol ure premešaj golaž!"

***"Ali si slišala, da je dimnikarja povo-

zil avto?""Obup! A sedaj še na strehi nismo več

varni?"***

Prometnik (policaj) ustavi voznika inmu reče: "Moral vam bom zaračunati 100evrov zaradi nedelujoče sprednje luči."

"Oh, super! Človek na servisu je hotelimeti 200 evrov!"

BOŽIČNE PRAZNIKE

vošči in

SREČNO LETO 2015

želi družina Ugovšek,

Toronto, Ontario

ADDRESS

Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • October 2014

BOŽjA BeseDA — THe WORD OF GOD, Religious quarterly period-ical, is published by slovenian Missionaries of st. Vincent, 739 Brown’sLine, Toronto, Ontario. printed by Golla Graphics inc. subscription ratesin Canada $28.00, in united states $35.00 us per year. Changes of ad-dress and undelivered copies should be sent to Bozja Beseda, 739 Brown’sLine, Toronto, Ontario, M8W 3V7.

KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICANAPREDNA, FINANčNO MOčNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIčNOSTI

747 Browns Lineetobicoke, OntarioM8W 3V7(416) 252-6527

611 Manning Ave.Toronto, OntarioM6G 2W1(416) 532-4746

VLOGE◊ Hranilne◊ Vezane◊ Čekovni račun◊ TFsAs

INVESTICIJE◊ RRsps/RRiFs◊ Delnice◊ Mutual Funds◊ Resps

POSOJILA◊ Osebna◊ Hipotečna◊ Gradbena◊ Line of credit

ZAVAROVANJE◊ Za potovanje◊ Hiše/Avtomobile◊ posojila◊ Hranilne vloge

DRUGE USLUGE◊ MasterCard◊ Online Banking◊ Menjava $us◊ Bančni avtomat(ATM)Website: www.krek.ca

HRANILNICA IN POSOJILNICA

725 Brown’s Line, Toronto, ON M8W 3V7Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871

TOLL FREE: 1-888-SCU-1742611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall

Tel: (416)531-847523 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia

Tel: (905)578-7511 www.sloveniacu.ca

V pomoč članom inSlovenski skupnosti.

Vabimo vas, da nas obiščete.

VAM NUDIVSE VRSTE BANČNIH USLUG

new 2010 jan.ourladyofmm.com/bozja beseda/oct-nov-dec-2014.pdfba, ne samo finančno, ker po-tovanje...

Documents