»Moj pogled na prihodnost

specialnih knjižnic v digitalni dobi«

Igor Zemljič

Inštitut za novejšo zgodovino

Prihodnost se zdi obetajoča,

skrbi pa nas sedanjost...

“The best way to predict your future is to create it” (Abraham Lincoln)

Knjižnice leta 2000

Učenje leta 2000

Velika nihanja v številu specialnih knjižnic

0

50

100

150

200

250

300

Leto 1955 Leto 1960 Leto 1971 Leto 1974 Leto 1983 Leto 1989 Leto 1995 Leto 2000 Leto 2005 Leto 2010 Leto 2012

Največje specialne knjižnice leta 2012

Razmere leta 1974 (241)

241 specialnih knjižnic (223 s katalogom)

20 za široko javnost 221 za ožji krog

zaposlujejo 138 knjižničarjev

Skupna zaloga: 1.431.000 knjig

Letni prirast: 45.367 naslovov

Skupna izposoja: 119.877 izvodov knjig

Razmere leta 1983 (223)

223 specialnih knjižnic (84 s čitalnico) 38 javnih

zaposlujejo 182 knjižničarjev (130 bibliotekarjev)

Izposodijo 537.828 knjižničnih enot gradiva

212.489 knjig

310.911 serijske publikacij

755 rokopisov

13.673 neknjižnega gradiva

Vrste izposojenega gradiva leta 1983

knjige

serijskepubl.

rokopisi

neknjižno

Razmere leta 1989 (274)

274 knjižnic (223 s katalogom) 38 javnih

120 s čitalnico

zaposlujejo 213 knjižničarjev

1 knjižnica nad 250.000 knjig

15 % nad 10.000 knjig

18 % med 5.000 in 10.000 knjig

13% med 3.000 in 5.000 knjig

15 odstotkov med 2.000 in 3.000 knjig

21% med 1.000in 2.000 knjig

Razmere leta 2000

138 specialnih knjižnic (84 s čitalnico) 38 javnih

zaposlujejo 268 knjižničarjev (155 bibliotekarjev)

V zalogi 2.788.000 knjig

Letni prirast 84.000 knjig

Obisk in izposoja v specialnih knjižnicah med

letoma 2000 in 2012

0

100,000

200,000

300,000

400,000

500,000

600,000

700,000

800,000

900,000

Leto2000

Leto2001

Leto2002

Leto2003

Leto2004

Leto2005

Leto2006

Leto2007

Leto2008

Leto2009

Leto2010

Leto2011

Leto2012

Primerjava med letoma 2000 in 2012 (113)

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

I K V Z ZD D Brez odziva

Znanost (knjižnica onkološkega inštituta)

Kultura (knjižnica Slovenskega šolskega muzeja)

Javna uprava (knjižnica Državnega zbora)

Gospodarstvo: (Knjižnica Telekoma Slovenije)

Zdravstvo: (Knjižnica Ginekološke klinike)

Čeprav so si na videz specialne

knjižnice zelo podobne, dejansko

obstajajo velike razlike med njimi:

RAZLIČNA DELOVNA PODROČJA:

Znanost

Kultura

Javna uprava

Gospodarstvo

zdravstvo

Velike razlike med

specialnimi knjižnicami

Različni financerji

Različne stroke

Različne informacijske potrebe

uporabnikov

Različne vloge in pomen znova

inštitucij

Država ima za financiranje specialnih

knjižnic zelo splošna merila

VPRAŠANJE NI:

„KAKŠNA BO PRIHODNOST KNJIŽNIC?“

TEMVEČ:

„KAKŠNA NAJ BO PRIHODNOST KNJIŽNIC?“

ali še bolje:

KAKŠNA NAJ BO PRIHODNOST KNJIŽNIC IN

KNJIŽNIČARJEV?

Vprašati se moramo:

A so lahko knjižničarji brez knjižnice?

Kaj pa knjižnice brez knjižničarjev ?

Naša naloga je pomagati uporabnikom!

R. David Lankes: „Misija“ knjižničarstva

Izboljševanje družbe z omogočanjem distribucije

znanja v naši družbi

Na kak način to doseči?

kako distribuirati/omogočati dialog znanje

za doseganje cilja moramo spremeniti podobo

knjižnic, da ne bodo cenjene le po fondih ampak

predvsem po kredibilnosti in intelektu bibliotekarjev.

Za prihodnost knjižnic so nujni: BIBLIOTEKARJI in njihova pripravljenost in usposobljenost za

nove metode iskanja in rabe znanja;

Vse pogostejše so namreč zahteve po NATANČNEJŠIH PODATKIH in razvijajo se metode za določanje vloge knjižničnega dela

Vse večji del informacij je v digitalni obliki in KNJIŽNICE LAHKO IGRAJO pomembno nalogo pri njihovem nastajanju, urejanju in »osmišljenju«.

IZOBRAŽEVANJE in učenje uporabnikov (bo)sta osnovni knjižnični nalogi

KNJIŽNICA kot prostor bo še naprej pomembna, a ne nujna,

HRANJENJE gradiva bo centralizirano

KNJIŽNIČNI PROSTOR bo pomemben raziskovalcem le če bodo v njem dobil kakovosten prostor za učenje in delo in možnost za pogovore, srečevanja ali druženja.

POLITIKE AVTORSKIH PRAVIC in PROSTEGA DOSTOPA bodo pomembno vplivale na prihodnost knjižnic

Knjižničarji se že dolgo zavedamo

pomembnosti trenutka

že leta 2010 smo govorili o prostem dostopu do znanja

In še leta 2012 smo še težko našli sogovornike, ki bi nam pomagali sestaviti vizijo prihodnosti

(založniki so se prepirali o bralnikih in obljubljali eno e-knjigo v naslednjem letu, IZUM ni natančno vedel, če je izposoja E knjig njihova naloga, bralci pa so le izjemoma posedovali kak IPAD)…

Sodobni uporabniki imajo tri zahteve:

hiter dostop do gradiva

enostavno uporabo

občasno pomoč knjižničarja

Knjižnica ni stavba, ampak

- Predvsem zbirka dostopnega gradiva

- in knjižnične storitve

Kakšna naj bo torej prihodnost ?

V prihodnosti bodo knjižnice verjetno šle po

dveh poteh: Iz fizične v virtualno knjižnico, kjer

ne bodo pomembni številčni kazalci fizičnega obiska in števila nabavljenih knjig

Knjižnica ostane prostor knjig, a knjižnica ne sme biti skladišče knjig ampak stičišče uporabnikov (znanstvenikov, strokovnjakov, odločevalcev)

Ray Oldenburg imenuje knjižnico tretji prostor:„neither work nor home, a universally accessible space where users are free to congregate and fraternize without feeling like loiterers.“

“I see libraries of the future, those that survive, as

acting like high-tech services companies, mini

Googles focused on a particular demographic and

physical footprint. Like Google providing, as best it

can, a massive variety of services, I see the

research library doing the same.

This Google Model would require more than the cool

Google offices and transparent walls. Instead, it

needs small, agile teams focused on doing really

good work and recognizing the value created by

supporting a broad constituency.“ Elijah Meeks

Čitalnica v Welch Medical library

Muzeji knjig?

A niso to prazne knjižnice že danes ?

Osnovna delovna področja specialnih

knjižnic

omogočanje dostopa do (znanstvenih) informacij

zagotavljanje informacij o obstoječih (tudi brez

dostopa)

integracija različnih katalogov za lažje brskanje po

informacijah – t.i. discovery tools

kakovostna medknjižnična izposoja

Izobraževanje

Diseminacija znanstvenih informacij:

diseminacija znanstvenih informacij ki jih knjižnica

hrani, naroča in obdeluje

diseminacija znanstvenih informacij o odprtem

pristopu

razširjanje ostalih informacij, novic, zanimivosti

blogi, socialna omrežja;

mailing liste;

ciljno pošiljanje informacij posameznim skupinam

uporabnikov;

organizacija raznih dogodkov, predavanj, delavnic

...

Izobraževanje

ključno področje za umeščanje knjižnice znotraj ustanove

prenesti relevantna znanja in veščine, ki jih posjedujemo, a so potencijalno koristne uporabnikom

organizacija predavanj/delavnic gostujočih predavateljev

Ustvarjanje, izbor in razširjanje izobraževalnih gradiv za samoučenje

“It is a shared goal among colleagues nationwide to promote good information learning skills,”

“how to identify quality information, to instill new academics with how to think about information, about its quality, to teach the 'tricks of the trade,' so to speak, in assessing accuracy.”

Knjižnica kot prostor

čeprav se fizični prostor knjižnice precej spreminja,

ne smemo pozabiti pomena prostora knjižnice v

dojemanju njenih uporabnikov

potencial fizičnega prostora knjižnice:

Osrednje zbirno mesto v inštituciji

Kraj srečanj, druženj in zamenjevanja informacij, idej…

Prostor za študij in skupinsko delo ali razprave

prostor za organizacijo dogodkov (izobraževanj,

predavanj…)

prostor primeren za promocijo inštitucije (organiziranje

stalnih ali začasnih razstav, reprezentativen prostor za

snemanja, intervjuje itd.)

Je pa tudi res:

Zaključek

raziskovanje potreb uporabnikov

upoštevanje njihovih potreb in predvidevanje novih

osmišljanje storitev

sodelovanje z ostalimi knjižnicami in sorodnimi

inštitucijami

ustvarjanje informacijskih potreb!

aktivnost namesto pasivnosti

na znanju temelječa samozavest

management in marketing

Hvala za Vašo pozornost!

e-naslov: Igor.Zemljic@inz.si