m_j_za iv godina ss za zaednicite_krivi.cdr

Milica PETRU[EVSKA

Suzana CVETKOVI]

Milica PETRU[EVSKA

Suzana CVETKOVI]

MAKEDONSKI JAZIKI

MAKEDONSKA LITERATURA

SO KOMUNIKACII

ZA IV GODINA

za paralelkite so albanski i turski jazik

MAKEDONSKI JAZIKI

MAKEDONSKA LITERATURA

SO KOMUNIKACIIZA SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIEZA SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE

ZA IV GODINA

za paralelkite so albanski i turski jazik

CIP - . , 811.163.3 (075.3), : IV / , . - : , 2010. - 127 . : . ; 30 ISBN 978-608-226-134-81. , []COBISS.MK-ID 84280842

:-

:

:

: -

:

: ,

: 2.800

. 22-4474/1 09.08.2010

VOVED

U~ebnikot po makedonski jazik i literatura za IV godina reformirano gimnazisko obrazovanie za u~enicite od drugite zaednici e izraboten spored Nastavniot plan i programa dadeni od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija.

Imaj}i ja predvid kompleksnosta na predmetot u~ebnikot e podelen na dva dela Jazik i Literatura.

Nastavnoto podra~je jazik gi sodrì slednite sodrìni: stilistika, dijalektologija, leksikografija, frazeologija i onomastika.

Vo nastavnoto podra~je Literatura zastapeni se vidovi i ànrovi vo sovremenata literatura, sovremeni makedonski romansieri, dramski avtori, sovremeni lirski poeti ~ii dela ostavija traen beleg vo ponovata makedonska literatura.

Za da go zadrìme Va{eto vnimanie se potrudivme sodrìnite da gi prisposobime za Vas kade {to }e moète sami da razmisluvate, rezonirate i donesuvate sopstveni zaklu~oci.

Po sekoja obrabotena tema moète da si go proverite svoeto znaewe i da go zapametite ona {to e najsu{testveno za taa sodrìna. Vakviot na~in na rabota }e Vi pomogne da dojdat do izraz Va{ite kreativni sposobnosti, odnosno da dadete svoi viduvawa od oblasta na literaturatai jazikot.

Informaciite se optimalno dozirani i se vo korelacija so vozrasta i sposobnostite na u~enicite. U~ebnikot ovozmoùva efikasno nadgraduvawe na ve}e steknatite znaewa i pridonesuva za individualno i kreativno usovr{uvawe na u~enikot.

Avtorite

J A Z I K

? MORFOLOGIJA

? Prosti glagolski formi? Zapoveden na~in

? Sloèni glagolski formi? Minato neopredeleno svr{eno i nesvr{eno vreme? Idno vreme? Moèn na~in? Glagolski konstrukcii so IMA I SUM

? SINTAKSA? Zavisnosloèni re~enici

? Zavisni odnosni re~enici? Zavisni posledi~ni re~enici? Zavisni uslovni re~enici? Zavisni dopusni re~enici? Zavisni iskazni re~enici

? Direkten i indirekten govor

? LEKSIKOLOGIJA I FRAZEOLOGIJA? Poim na zborot? Osnovni tipovi leksi~ko zna~ewe na zborovite? Leksikata spored procesot na obnovuvawe? Leksikata spored potekloto na zborovite? Leksikata spored formata i spored sferata na upotreba? Frazeologija

? Klasifikacija na frazeologizmite

7

MORFOLOGIJA

Prosti glagolski formi

Ima pove}e prosti glagolski formi: sega{no vreme, minato opredeleno nesvr{eno vreme, minato opredeleno svr{eno vreme, zapoveden na~in i dr.

Zapoveden na~in e prosta glagolska forma so koja se iskaùva direktna ili indirektna zapoved.

Formi za iskaùvawe direktna zapoved ima samo vo 2 l. ednina i vo 2l. mnoìna.

Na primer: Marijo, otvori go prozorecot.

Indirektna zapoved se iskaùva so pomo{ na ~esti~kite da i neka i formite za sega{no vreme.

Na primer:Toj neka go otvori prozorecot.

Formite za direktna zapoved se obrazuvaat vaka:Glagolite od a - glagolska grupa i glagolite od e - i i - glagolska grupa ~ij

op{t del zavr{uva na samoglaska se obrazuvaat so nastavkite j - (za ednina) i jte (za mnoìna).

Primer: ~itaj - ~itajte; pej - pejte; stoj - stojte i sl.

Glagolite od e - i i - glagolska grupa ~ij op{t del zavr{uva na soglaska se obrazuvaat so nastavkite i - ( za ednina) i te - ( za mnoìna).

Primer: nosi - nosete; jadi - jadete; odi - odete i sl.

Ve`bi za na ~as

Poso~i gi glagolite {to se upotrebeni vo zapoveden na~in vo slednava pesna:

ZAPOVEDEN NAÎN

ZAVR[I GO ZAPO^NATOTO DELO

Ako si polegnal ve}e -stani!Odnovo trgni,odnovo po~ni,uporno,spokojno,ta bez stravizvi{i se i slej seso beskone~noto!

Samo zavr{i go zapo~natoto delo!Sakaj!I sozdavaj!Kovi!Preoraj ja zemjata,nebotoimoreto!

Samo zavr{i go zapo~natoto delo!I tvoeto ubavo delov ubavina neka zra~i!Vtkaj go vo nego na srceto siot ar vrel i podari mu go, svesno, ivotot cel!

8

Sloèni glagolski formi

Sloèni glagolski formi se: minato neopredeleno vreme, predminato vreme, idno vreme, minato-idno vreme, idno prekaàno vreme, moèn na~in i glagolski konstrukcii so sum i ima.

Minato neopredeleno vreme se obrazuva od sega{noto vreme na pomo{niot glagol sum i glagolskata l-forma.

Na primer:

ednina mnoìna ednina mnoìna

1 l. sum padnal sme padnale sum ~ital sme ~itale 2 l. si padnal ste padnale si ~ital ste ~itale 3 l. padnal padnale ~ital ~itale

Minato neopredeleno vreme se obrazuv a i od nesvr{eni i od svr{eni gla-goli.

Na primer:

Taa go ~itala romanot ,,Papokot na svetot od Venko Andonovski.Taa go pro~itala romanot ,,Papokot na svetot od Venko Andonovski.

Formata ~itala e upotrebena vo minato neopredeleno nesvr{eno vreme, a formata pro~itala vo minato neopredeleno svr{eno vreme.

Vo tretoto lice ednina i mnoìna se izostavaat formite od pomo{niot glagol sum, a zna~eweto e izrazeno samo preku glagolskata l-forma.

So minato neopredeleno vreme se iskaùva minato dejstvo {to se vr{elo ili se izvr{ilo vo vreme koe ne e to~no opredeleno. Ovaa glagolska forma naj~esto iskaùva nezasvedo~eno dejstvo, odnosno dejstvo koe se odvivalo vo otsustvo na govoritelot: Mi kaàa deka toj zaminal.

Sepak, formite za prvo lice ednina i prvo lice mnoìna pravat izvesni otstapuvawa od ova zna~ewe i ozna~uvaat zasvedo~eno dejstvo: Jas pove}epati sum zboruval za toa; Nie sme odele ~esto na ribolov.

MINATO NEOPREDELENO VREME

9

So minato neopredeleno vreme se iskaùva minato dejstvo {to se vr{elo ili se izvr{ilo vo vreme koe ne e to~no opredeleno.

Formite za predminato vreme se obrazuvaat so pomo{niot glagol sum vo minato opredeleno nesvr{eno vreme i glagolskata l-forma.

So idnoto vreme se ozna~uvaat dejstva {to }e se vr{at ili }e se izvr{at po momentot na zboruvaweto.

Minato idno vreme iskaùva minato dejstvo koe se opredeluva kako idno od gledna to~ka na nekoj drug minat moment.

Koi glagolski formi se sloèni?Kako se obrazuvaat formite za minato neopredeleno vreme?

Poso~i gi formite za minato neopredeleno vreme vo sledniov tekst:

Edno vreme ìveele dvajca bra}a. Duri bil ìv tatko im, rabotele kako }e re~el toj: koj odel na ~iflikot, koj so ovcite. Koga umrel tatko im, pogole-miot se storil doma}in, a pomaliot rabotel od utro do mrak. Mnogu go slu{al brata si i retko doa|al doma. Golemiot ni{to ne rabotel, samo si sedel doma, pre~ekuval prijateli, si imal arni kowi, zagari i sokoli za na lov i si pominuval gospodski.

Od narodnata prikazna: Brat brata ne rani, te{ko na onoj koj go nema

Idno vreme se obrazuva so ~esticata }e i sega{no vreme od glagolot.

Na primer:

ednina mnoìna ednina mnoìna

1l. }e odam }e odime }e padnam }e padneme2l. }e odi{ }e odite }e padne{ }e padnete3l. }e odi }e odat }e padne }e padnat

So idnoto vreme se iskaùvaat dejstva {to }e se vr{at ili }e se izvr{at po momentot na zboruvaweto, odnosno vo idnina: Utre }e odime na ekskurzija.

Pokraj osnovnoto zna~ewe, idnoto vreme ima i drugi, sporedni zna~ewa:a) So idnoto vreme moè da se iskaùva zapoved:]e stane{, }e se izmie{ i }e odi{ na u~ili{te!b) So formite za idno vreme se iskaùva i pretpostavka:Po s izgleda, denes }e zavrne do`d.

? Zapomni!

? Proveri gi svoite znaewa!

? Zada~a

IDNO VREME

10

v) So idnoto vreme se iskaùvaat i minati dejstva:Si do{ol doma doma}inot i {to }e vidi: na ku}nata vrata katanec.g) So formite za idno vreme se iskaùva i uslov za izvr{uvawe na

dejstvoto:U~enicite koi redovno u~at }e postignat solidni rezultati.d) So idnoto vreme se iskaùvaat i dejstva {to se povtoruvaat:

Toj }edojde doma, }e ja ostavi ~antata, }e si gi izmie racete, }e ru~a i }e sedne da ja napi{e doma{nata zada~a.

Idnoto vreme se obrazuva i od svr{eni i od nesvr{eni glagoli.

Pronajdi gi i poso~i gi re~enicite vo koi ima formi za moèn na~in vo sledniov tekst:

Bikot zdogleda zajak koj kako strela bega{e niz poleto, pa mu zavide na brzinata. Koga edna{ se sretnaa, mu re~e:

- Sekoja ~est koga si tolku brz! Ti bi moèl da mu izbega{ i na najopasniot neprijatel! Vo ìvotot ni{to drugo ne bi sakal, samo da sum brz kako tebe. Toga{ bi moèl da se spasam od sekakov neprijatel.

Luda e tvojata elba, prijatele! Jas bi ja dal svojata brzina za tvoite ostri i silni rogovi. Podobro bi bilo da se bori{ so neprijatelot, otkolku celiot ivot sramno da bega{ pred nego.

Narodna prikazna

Mo`niot na~in, isto taka, e sloèna glagolska forma. Se obrazuva so ~esti~kata bi i l-formata od glagolot:

Na primer: ednina mnoìna

1l. Jas Nie2l. Ti bi do{ol Vie bi do{le3l. Toj Tie

Od dadeniot primer se gleda deka mo`niot na~in ima edna forma za site tri lica vo ednina (jas, ti, toj bi ~ital) i edna forma za site tri lica vo mnoìna (nie, vie, tie bi ~itale). Toa zna~i deka za mo`niot na~in e svojstvena gramati~kata kategorija broj (ednina i mnoìna), no kaj nego otsustvuva gramati~kata kategorija lice (prvo, vtoro, treto lice).

Ve`bi za na ~as

BIKOT I ZAJAKOT

MO@EN NAÎN

-

11

Sepak, vo formite za ednina, poradi prisustvoto na l-formata, mo`niot na~in ja razlikuva gramati~kata kategorija rod (ma{ki, enski, sreden rod). Vo mnoìna, pak, mo`niot na~in ima ista forma za trite roda:

Na primer: ednina mnoìna

m.r. Toj ma` bi ~ital Tie maì`.r. Taa ena bi ~itala Tie eni bi ~italesr. r. Toa dete bi ~italo Tie deca

So mo`niot na~in se iskaùvaat mo`ni, no i posakuvani dejstva ili, pak, dejstva ~ie izvr{uvawe zavisi od opredeleni uslovi.

Na primer:

a) Jas bi moèl da tr~am. (mo`no dejstvo).b) Jas bi sakal da tr~am. (posakuvano dejstvo).v) jas bi tr~al ako ne vrne do`d. (uslovno dejstvo).

1. Vo stihovite od pesnata Koga }e porasnam pronajdi gi glagolite {to se upotrebeni vo idno vreme i opredeli na koe lice se odnesuvaat.

Mamo, koga }e porasnam,do vi{no nebo skala }e pravam,me|u najsvetlite yvezdi }e se ka~ami racete vo niv }e gi stavam.

Vo pazuvite svoi }e nasipam yvezdi,vo xebovite - kometi }e smestam,}e se spu{tam potem i site deca -so yvezdeni darovi }e gi ~estam!

A za tebe, mamo, podarok }e simnam,najubav, najsvetol - mese~inata!Sakam da ti vratam za qubovta tvoja,za griàta, majko, za dobrinata!

Alvaro JUNKE (Argentina)

2. Galgolite: gleda, pravi i pee izmeni gi vo site tri lica vo ednina i vo mnoìna vo idno vreme.

Ve`bi za na ~as

KOGA ]E PORASNAM

12

GLAGOLSKI KONSTRUKCII SO SUM I IMA

Vo makedonskiot standarden jazik pomo{ni glagoli se sum i ima. Pomo{niot glagol ima se upotrebuva i so formata za negacija nema.

Glagolot sum, kako {to ve}e vidovme vleguva kako sostaven del na pogolem broj sloèni glagolski formi. Me|utoa, i glagolot sum i glagolot ima vleguvaat vo sloèni glagolski konstrukcii so glagolskata pridavka: Jas sum legnat; ti ima{ videno. Pritoa, pomo{niot glagol gi opredeluva site gramati~ki kategorii, a pridavkata se sveduva na ~ista oznaka za glagolskoto dejstvo i taa voop{to ne se menuva.

Na primer:

imam noseno ; (sega{no vreme)imav noseno; (minato opredeleno vreme)sum imal noseno; (minato neopredeleno vreme)bev imal noseno; (predminato vreme)}e imam noseno; (idno vreme)}e imav noseno; (minato idno vreme)}e sum imal noseno; (idno prekaàno vreme)bi imal noseno. (moèn na~in).

Vo zavisnost od formata na pomo{niot glagol, vakvite konstrukcii ozna~uvaat minati, sega{ni i idni dejstva vo odnos na momentot na soop{tuvaweto:

a) imam dojdeno (dejstvo izvr{eno vo minatoto s do momentot na soop{tuvaweto);

b) imav dojdeno (dejstvo {to se izvr{ilo do eden odreden moment vo minatoto);

v) }e imam dojdeno (se pretpostavuva izvr{uvawe na dejstvo vo idnina).

Vo vakvite glagolski konstrukcii se upotrebuva i negacijata od pomo{niot glagol ima so formata nema: nemam dojdeno, nema{ ~itano, nemate noseno i sli~no.

Koi glagoli se pomo{ni glagoli vo makedonskiot jazik?Kakvi dejstva ozna~uvaat glagolskite konstrukcii so - sum i - ima?

Napi{i tri re~enici vo koi }e upotrebi{ glagolski konstrukcii so SUM i tri re~enici vo koi }e upotrebi{ glagolski konstrukcii so IMA.

? Proveri gi svoite znaewa

Ve`bi za na ~as

13

SINTAKSA

ZAVISNO SLO@ENI REÊNICI

ZAVISNI ODNOSNI REÊNICI

CAROT I KO[ULATA

Vo damne{ni vremiwa ìveel nekoj car koj ~esto se razboluval. Eden den carot gi povikal slugite i im rekol:

- ]e mu dadam polovina od carstvoto na onoj {to }e me izle~i.Se sobrale site mudreci, lekari i u~eni lu|e i po~nale da razmisluvaat kako

da najdat lek i da si go izlekuvaat carot.Mu teknalo na mudrecot koj bil najstar:- Da pronajdeme vo carstvoto ~ovek koj e zdrav i sre}en. Nemu }e mu ja zememe

ko{ulata {to ja nosi na grbot i }e mu ja dademe na carot da ja oble~e. Bez somnenie toga{ carot na{ }e ozdravi.

Dolgo vreme slugite barale niz carstvoto ~ovek koj e zdrav i sre}en. No, kolku i da barale, takov ~ovek ne na{le.

Lav TOLSTOJ

Koe e zna~eweto na istaknatite re~enici vo ovoj tekst? Vo kakov odnos se nao|aat tie vo sostavot na sloènata re~enica?Na koi nejzini delovi se odnesuvaat?

Vo dene{ni vremiwa iveel nekoj car koj ~esto se razboluval.

]e mu dadam polovina od carstvoto na onoj {to }e me izle~i.

Zabeleùva{ deka zavisnata re~enica: koj ~esto se razboluval se odne-suva na zborot car od glavnata re~ernica, a zavisnata re~enica: {to }e me izle~i se odnesuva na zborot onoj od glavnata re~enica.

Vo nekoi slu~ai vakviot vid zavisni re~enici moàt da se odnesuvaat na celata glavna re~enica.

Na primer:

zavisna glavna re~enica re~enica

Razmisli

Sogledaj!

Koj sedi pod kru{a,

toj jade kru{i.

14

Zavisnite odnosni re~enici imaat pove}e zna~ewa.

a) Koj se trudi, postignuva uspeh.

(trudbenik)

Podmet

Zavisna odnosna re~enica: Koj se trudi go sodrì podmetot, bidej}i so nea e ozna~en vr{itelot na glagolskoto dejstvo vo glavnata re~enica. Ottuka i mo`nosta celata zavisna re~enica (Koj se trudi) da se svede samo na podmet so {to sloènata re~enica (Koj se trudi, postignuva uspesi) bi postanala prosta (Trudbenikot postignuva uspesi), a sepak, ne bi go izmenila bitno svoeto prvobitno zna~ewe.

Vakvite zavisni odnosni re~enici se vikaat podmetski odnosni re~enici.

b) Elenot ima{e rogovi {to li~ea na granki

(granesti)

(atribut)

Elenot ima{e granesti rogovi.

Vo ovaa sloèna re~enica zavisnata odnosna re~enica ({to li~ea na granki) go dopolnuva predmetot vo glavnata re~enica, odnosno zborot r o g o v i i ozna~uvaj}i edno negovo svojstvo, vr{i uloga na atribut. Vo vakov slu~aj celata zavisna odnosna re~enica moème da ja svedeme samo na atribut (granesti) so {to sloènata re~enica bi postanala prosta (Elenot ima{e granesti rogovi) bez pri toa bitno da go izmeni svoeto prvobitno zna~ewe.

Zavisnite odnosni re~enici {to vr{at atributska slu`ba se vikaat atributski odnosni re~enici.

? Zapomni!

Re~enicite {to se odnesuvaat na nekoj del od glavnata re~enica ili na cela glavna re~enica se vikaat zavisni odnosni re~enici.

Sogledaj!

15

v) V~era dolgo go ~ekav ~ovekot {to e na~alnik na gradot.

Ovde zavisnata re~enica: {to e na~alnik na gradot, ne samo {to poblisku go opredeluva predmetot vo glavnata re~enica, tuku i celosno go zamenuva pa zatoa i celata zavisna odnosna re~enica moè da se svede na predmet ({to e na~alnik na gradot = gradona~alnikot) so {to sloènata re~enica i vo ovoj slu~aj bi postanala prosta, (V~era dolgo vreme go ~ekav gradona~alnikot), a bez bitno da go izmeni svoeto prvobitno zna~ewe.

Zavisnite odnosni re~enici koi poblisku go opredeluvaat predmetot vo glavnata re~enica, a ~esto celosno go zamenuvaat se vikaat odnosni pre-dmetski re~enici.

Zavisnite odnosni re~enici zapo~nuvaat ili se svrzuvaat za glavnata re~enica so:

a) odnosnite zamenki: {to, koj (koj{to), ~ij, (~ij{to);b) zamenskite pridavki: kakov {to, kolkav {to;v) zamenskite prilozi: kade {to, kako {to, kolku {to i dr.

a) Dojde inkasatorot koj{to naplatuva za potro{enata struja.b) Koj prv }e stigne na celta, toj }e go osvoi zlatniot medal.

Ako zavisnata odnosna re~enica stoi po glavnata re~enica, odnosno po re~enicata od koja zavisi, od nea ne se oddeluva so zapirka, no ako zavisnata odnosna re~enica stoi pred glavnata re~enica, me|u niv se pi{uva zapirka.

êsto zavisnite odnosni re~enici moàt da se najdat kako vmetnati vo sostavot na sloènata re~enica i vo takov slu~aj i pred i po zavisnata odnosna re~enica se pi{uva zapirka.

Na primer:

[trkot, {to izgradi sedelo na na{iot oxak, ovaa godina ne dojde.

Koi zavisni re~enici se vikaat odnosni? Koi zavisni odnosni re~enici se:

a) podmetski?b) atributski?v) predmetski?

So koi zborovi se svrzuvaat ovie re~enici za re~enicata od koja zavisat? Vo koi slu~ai ovoj vid zavisni re~enici se oddeluvaat so zapirka od re~enicata od koja zavisat?

INTERPUNKCIJA NA ZAVISNITE ODNOSNI REÊNICI

Sogledaj!

Proveri gi svoite znaewa

16

Podvle~i gi zavisnite odnosni re~enici vo slednive sloèni re~enici:

Po{tarot mi go donese pismoto {to go ispratil tatko mi.Posebno me zaraduvaa pozdravite {to mi gi isprati majka mi.

Zaokruì ja bukvata pred sloènata re~enica vo koja nema zavisna odno-sna re~enica.

a) Taa ve}e gi pro~ita site knigi {to & gi dade nastavnikot po makedonski jazik.

b) Nastavnikot po makedonski jazik n# izvesti deka najdobar e sostavot na na{ata drugarka Valentina.

v) Vo vozduhot lebdea lastovi~kite ~ij cvrkot dopira{e do na{ite u{i.

Kaì tri sloèni re~enici vo koi zavisnite odnosni re~enici za re~enicite od koi zavisat }e bidat povrzani so:

a) Odnosna zamenka,b) zamenska pridavka,v) zamenski prilog.

Sabota. Vedro son~evo utro. Jas i moite drugari trgnavme kon vrvot na bliskata planina. Po dolgo pe{a~ewe tolku mnogu se izmoriv, taka {to odvaj di{ev. Drugarite predloìja da se odmorime. Sednavme da jademe. Bev tolku mnogu gladen, {to izedov s# {to ponesov od doma.

Okolu 16 ~asot se iska~ivme na vrvot od planinata. Site bevme tolku sre}ni, {to po na{ite lica se razleva{e nasmevka. Doma se vrativme docna. Nozete me bolea tolku mnogu, taka {to odvaj stoev. Bev tolku izmoren, {to vedna{ zaspav.

V.V.

[to ozna~uvaat istaknatite re~enici vo ovoj tekst? Vo kakov odnos se nao|aat tie vo sostavot na sloènata re~enica?

ZAVISNI POSLEDI^NI REÊNICI

PRO[ETKA

Zada~i:

Proveri gi svoite znaewa!

17

Po dolgo pe{a~ewe tolku mnogu se izmoriv, taka {to odvaj di{ev.

posledica od dejstvoto iskaàno so

glavnata re~enica

Zna~i, so zavisnata re~enica: taka {to odvaj di{ev e ozna~ena posledicata od ona {to e prethodno kaàno so glavnata re~enica. Faktot {to nekoj od u~esnicite vo pro{etkata odvaj di{el, doa|a kako posledica na zamorot od dolgoto pe{a~ewe po strmnite strani na planinata.

Ili: okolnosta {to toj pri po~inkata izel s {to ponesol od doma e posledica {to e predizvikana od gladot.

Vakvite vidovi re~enici se vikaat zavisni posledi~ni re~enici.

Karakteristi~ni svrznici za ovoj vid zavisni re~enici se: {to i taka {to.

Bev tolku izmoren, {to vedna{ zaspav.

glavna zavisna posledi~na re~enica re~enica

pri~ina posledica

Zna~i, posledicata iskaàna so zavisnata re~enica proizleguva od pri~inata sodràna vo glavnata re~enica. Taka, na primer, vo poso~enata re~enica pri~inata za toa {to raskaùva~ot vedna{ zaspal, se sodrì vo nezavisnata re~enica (izmorenosta), a posledicata, pak, odnosno brzoto zaspivawe e sodràna vo zavisnata re~enica.

Zavisnite posledi~ni re~enici sekoga{ doa|aat po glavnata re~enica i od nea redovno se oddeluvaat so zapirka.

? Zapomni!

Sogledaj!

Zavisni posledi~ni re~enici se onie so koi e ozna~ena posledicata predizvikana od dejstvoto iskaàno so prirokot vo glavnata re~enica, odnosno vo re~enicata od koja zavisat.

Sporedi!

18

Koi re~enici se vikaat zavisni posledi~ni? So koi svrznici se svrzuvaat tie za glavnata re~enica? Koga se oddeluvaat so zapirka od re~enicata od koja zavisat?

Usno dopolni gi so po edna nezavisna re~enica slednive zavisni posledi~ni re~enici.

__________________________________, taka {to toj film go gledav po vtor pat.____________________________________, taka {to mnogu ku}i padnaa.

Dopolni gi nezavisnite re~enici so po edna zavisna posledi~na re~enica.

Tolku mnogu mi se dopadna taa kniga, __________________________________________________________________________________________________.

Na sestra mi & ja raskaàv sodrìnata na knigata tolku interesno,____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________.

Nastanite vo taa kniga bea taka slikovito predadeni, ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________.

- Stanke, ~edo, - po~na so neobi~no neèn roditelski glas ~evlarot Boris. Ako me saka{, }e me poslu{a{.- Da ~ujam, tate!- Te vetiv, ~edo, na Axi Stefka bankarot. Za sina mu \or|ija. - Za \or|ija ve{terot! Jas za nego da se omaàm?! Ako treba }e

umram, ama za \or|ija ne odam.- Ama, slu{aj Stanke, slu{aj ~edo! pak po~na Boris. Mladiot axija

samo tebe te saka. Ete, }e bide{ axiica, bogata{ka snaa i ena. ]e pliva{ vo bogatstvo, ako se omaì{ za \or|ija. A i nam }e ni pomogne{, ako otide{ za nego. Imam dolg na banka kaj nego nad sto iljadi, ta ne ni vtasuva celiot na{ imot za polovina. Ako ne se soglasi{, u{te utre }e n# isfrli na ulica. Razmisli, ~edo, rtvuvaj se za tvoite roditeli i za brat~iwata.

Stanka dolgo razmisluva{e. Du{ata & se razbranuva. Sepak se re{i da se rtvuva za petminata svoi najmili. Pribra sili i re~e:

- Neka bide taka, ako poinaku ne moè.Na Boris mu se simna teòk tovar od grbot.

ZAVISNI USLOVNI REÊNICI

NEKA BIDE TAKA


Ve`ba!

Spored Stale POPOV

19

[to e iskaàno so istaknatite re~enici vo ovoj tekst? Kako se vikaat zavisnite re~enici od vakov vid?

]e pliva{ vo bogatstvo, ako se omaì{ za \or|ija.

(uslov pod koj bi se izvr{ilo dejstvotovo glavnata re~enica)

zavisna uslovna re~enica

a) ]e pliva{ vo bogatstvo, ako se omaì{ za \or|ija.b) Bi plivala vo bogatstvo, koga bi se omaìla za \or|ija.

v) ]e pliva{e vo bogatstvo, da se omaè{e za \or|ija.

Po {to se razlikuvaat uslovnite re~enici vo ovie tri primera?

So prvata re~enica: ]e pliva{ vo bogatstvo, ako se omaì{ za \or|ija e iskaàn uslov za ~ie ispolnuvawe ne postojat pre~ki, odnosno postojat realni mo`nosti za izvr{uvawe na dejstvoto iskaàno so prirokot vo glavnata re~enica. Zatoa takviot uslov se vika realen uslov.

Za razlika od prvata re~enica, vo vtorata re~enica: Bi plivala vo bogatstvo, koga bi se omaìla za \or|ija, iskaàn e uslov za ~ie ispolnuvawe postoi izvesna nesigurnost, kolebawe, a sepak negovoto ispolnuvawe e mo`no pa zatoa takviot uslov se vika moèn uslov.

Vo poslednata re~enica: ]e pliva{e vo bogatstvo , da se omaè{e za \or|ija e iskaàn uslov za ~ie izvr{uvawe ne postojat nikakvi mo`nosti, za{to ve}e odnapred se znae deka uslovot i dejstvoto iskaàno so prirokot vo glavnata re~enica se vo sprotivnost. Ovoj uslov e nerealen.

Eve u{te tri primera vo koi se iskaàni tri razli~ni uslova:

Realen uslov: Ako gi znae{ odgovorite na postavenitepra{awa, }e go poloì{ voza~kiot ispit.

? Zapomni!

Razmisli!

Sogledaj!

Zavisni uslovni re~enici se onie so koi e iskaàn uslov pod koj bi se vr{elo ili bi se izvr{ilo dejstvoto ozna~eno so prirokot vo glavnata re~enica.

Sogledaj!

Razmisli!

20

Moèn uslov: Koga bi gi znael odgovorite na postavenite pra{awa, bi go poloìl voza~kiot ispit.

Nerealen uslov: Da gi znae{e odgovorite na postavenite pra{awa, }e go poloè{e voza~kiot ispit.

Zavisnite uslovni re~enici se svrzuvaat so slednive svrznici za re~e-nicata od koja zavisat: ako, da, ako da, koga bi i dr. i naj~esto se oddeluvaat so zapirka.

Kako se vikaat zavisnite re~enici so koi e iskaàn uslovot pod koj bi se vr{elo ili izvr{ilo dejstvoto ozna~eno so prirokot vo glavnata re~enica. Kolku tipa uslov ima? [to se iskaùva so sekoj od niv? So koi svrznici se svrzuvaat ovie zavisni re~enici?

Usno dopolni gi so po edna zavisna uslovna re~enica ovie re~enici.

Kupi vesnik ________________________________________________]e ti podaram ~asovnik, ______________________________________

___________________________________________ }e ima{e mnogu pe~urki. ___________________________________________ bi go pominal zimskiotraspust na Popova [apka.

]e dojdam kaj tebe ____________________________________________.

Be{e posledniot den od starata godina.Makar {to s# u{te ne be{e razdeneto, tatko mi me razbudi i mi

re~e:- Dojde posledniot den vo godinata. Na polno}, vo dvanaeset ~asot }e

treba da zasviri{ i zatrubi{. Ili saka{ sega da sviri{?- Jas svirnav so svir~eto, a tatko mi zatrubi. Iako ne be{e stasana

Novata godina, nie si ja ~estitavme.- Ne gledam nikakva razlika, - mu rekov na tatko mi.- Taka izgleda, - mi odgovori toj. Pri s# {to ne gleda{ nikakva

razlika, sepak razlika postoi. Zatoa, na prviot den od godinata treba da bide{ ~ist. Odi i iskapi se.

Go poslu{av, iako negoviot predlog ne mi se dopa|a{e mnogu.

Vilijam SAROJAN

[to e ozna~eno so istaknatite re~enici vo ovoj tekst?

ZAVISNO DOPUSNI REÊNICI

SPROTI NOVA GODINA


Ve`ba

Sogledaj!

21

Go poslu{av, iako negoviot predlog ne mi se dopa|a{e mnogu.

Ako se rakovodime od zavisnata re~enica, ne se o~ekuva da se izvr{i dejstvoto iskaàno so prirokot vo glavnata re~enica, me|utoa, sepak, toa dejstvo se izvr{uva. Toa zna~i deka zavisnata re~enica dopu{ta da se izvr{i i dejstvoto koe ne se o~ekuva pa poradi toa ovoj vid zavisni re~enici se vikaat dopusni (koncesivni) re~enici.

Eve u{te nekolku primera:

Makar {to be{e eden, ne se napi voda.Pri s# {to mi stude{e, ne go oblekov paltoto.

Zavisni dopusni (koncesivni) re~enici zapo~nuvaat ili se svrzuvaat za re~enicata od koja zavisat so slednive svrznici: iako, makar {to, pri s# {to, i pokraj toa {to i dr.

Ovoj vid zavisni re~enici moàt da stojat i pred i po re~enicata od koja zavisat i osven vo mali isklu~oci tie se oddeluvaat so zapirka.

Koi re~enici se vikaat zavisni dopusni (koncesivni)? So koi svrznici zapo~nuvaat ili se svrzuvaat so re~enicata od koja zavisat? [to e karakteristi~no za pravopisot kaj ovoj vid re~enici?

Napi{i nekolku sloèni re~enici. Vo sekoja od niv edna od oddelnite re~enici da bide zavisna dopusna.

? Zapomni!

Razmisli!

Zavisni dopusni (koncesivni) re~enici se onie {to dopu{taat da se vr{i ili da se izvr{i dejstvoto ozna~eno so prirokot vo glavnata re~enica i pokraj toa {to toa dejstvo e vo sprotivnost so dejstvoto izrazeno preku glagolot vo zavisnata dopusna re~enica.


Zada~a

22

ZAVISNI ISKAZNI REÊNICI

PESNA ZA RIBITE

Velat deka ribite zimegledaat niz mrazot.Sakaat da znaatkakov e svetot nadvor od jazot.

A majkata riba,koja ima o~i ve{ti,moè da vidi nadvormnogu ne{ta.

Malite ribi,koi s u{tene progledale niz mrazot,ne veruvaatdeka u{te eden svetima nadvor od jazot.

Slavko JUG

[to ozna~uvaat istaknatite re~enici vo stihovite na ovaa pesna? Koj del od glavnata re~enica tie dopolnuvaat?

Velat deka ribite gledaat niz mrakot.

prirok vo glavnata zavisna iskazna re~enica re~enica

Ne veruvaat deka u{te eden svet ima nadvor od jazot.

prirok vo glavnata zavisna iskazna re~enica re~enica

Istaknatite re~enici vo stihovite na ovaa pesna go dopolnuvaat prirokot vo glavnata re~enica i go prodolùvaat iskazot {to e zapo~nat so nego pa zatoa i se vikaat iskazni re~enici.


Sogledaj!

23

Eve u{te nekolku primera:

Toj dobro znae{e deka tri dolari ne bea golema suma za takvo silno ku~e. Razbra oti cenata na ku~iwata molskavi~no skokna poradi golemata pobaruva~ka.

Xek LEMON

Zavisnite iskazni re~enici se vo tesna vrska so prirokot, odnosno so glagolot vo glavnata re~enica koj, re~isi, sekoga{ e so nepotpolno zna~ewe poradi {to se ~uvstvuva negovo nadopolnuvawe, a toa se postignuva tokmu so zavisnite iskazni re~enici.

Zavisnite iskazni re~enici za re~enicata od koja zavisat se vrzuvaat so slednive svrznici: deka, oti, da, {to i dr.

Bevme sigurni deka denes nastavnicite }e ispra{uvaat.

glavna re~enica zavisna iskazna re~enica

Deka denes nastavnicite }e ispra{uvaat, bevme sigurni.

zavisna iskazna re~enica glavna re~enica

Zavisnite iskazni re~enici naj~esto doa|aat po re~enicata od koja zavisat i vo takov slu~aj ne se oddeluvaat so zapirka. Poretko, zavisnite iskazni re~enici mo`at da bidat i pred glavnata re~enica i toga{ od nea se oddeluvaat so zapirka.

Koi re~enici se vikaat zavisni re~enici? So koi svrznici se vrzuvaat za glavnata re~enica? Koga zavisnite iskazni re~enici se oddeluvaat so zapirka od glavnata

re~enica?

? Zapomni!

Zavisni iskazni re~enici se onie {to go dopolnuvaat prirokot vo glavnata re~enica i go prodol`uvaat iskazot {to e daden so nego.

Sporedi!


24

Otkrij gi i povle~i gi zavisnite iskazni re~enici vo sledniov tekst:

Odej}i, zabele`av gnezdo. Vo gnezdoto ima{e pet jajca. Qubopitstvoto me natera da gi zemam. Vedna{ znaev deka gre{am. Se po~uvstvuvav vinoven. Znaev deka storiv edna nepravda sprema divata patka. Edno zlo, koe, mo`ebi, ne treba{e da go storam. Setiv deka vo mene se vseluva taga, mi go zatvori srceto. Me stega siot. Vedna{ gi vrativ jajcata, no, mi se ~ine{e deka e ve}e docna. Ne treba{e da gi dopram. Taa }e naseti deka nekoj doa|al tuka.

(Izvadok od raskazot Gnezdo) Spored Vidoe PODGOREC

Zada~a

ZNAEV DEKA ZGRE[IV

25

DIREKTEN I INDIREKTEN GOVOR

GORDELIVEC

Nekoj ~ovek bil po drva vo gorata. Otkako gi nabral, gi naramil i trgnal kon gradot da gi prodava. Drvata bile mo{ne dolgi, pa zatoa toj postojano i mo{ne silno vikal:

Vardete se! Vardete se!Eden gordelivec, koj vo toj mig minuval po ulicata, ne sakal da se trgne

nastrana, pa drvata mu gi zaka~ile ali{tata i mu gi skinale. Gordelivecot se nalutil i go dal ~ovekot na sud za da mu gi plati ali{tata.

Koga do{le pred sudijata, toj gi pra{al nekolku pati da mu objasnat kako se slu~ila taa rabotaa. No, drvarot postojano mol~el.

Sudijata mu rekol na gordelivecot: [to si mi go dovel ovoj nem ~ovek? Nitu slu{a nitu zboruva!

Ne e nem, gospodin sudija, samo taka se pravi! rekol gordelivecot.A, od kade znae{ deka ne e nem? pra{al sudijata.Pa... koga gi nose{e drvata po ulicata, vika{e na siot glas: Vardete se!

Vardete se! objasnil gordelivecot.Taka, zna~i? Pa koga vikal ~ovekot, zo{to ne si se trgnal da ne te zaka~at

drvata? mu rekol sudijata na gordelivecot i go oslobodil ~ovekot so drvata.Narodna prikazna

Vo prikaznata Gordelivec zborovite na drvarot, gordelivecot i sudijata se predadeni onaka kako {to tie gi izgovarale, odnosno direktno.

Direkten govor e onoj {to se predava so to~no naveduvawe na tu|ite zborovi.

Eve u{te nekolku primera:Starata baba, namurtena, vedna{ ja otvorila ustata i go pra{ala

devoj~eto: Ajde kaì, koi meseci se ubavi, a koi lo{i vo godinata!Devoj~eto odgovorilo: Zlatna babo, site meseci se od ubavi poubavi,

nema lo{ mesec vo godinata!Me|utoa, zborovite {to gi izgovoril drvarot, gordelivecot i sudijata vo

prikaznata Gordelivec, kako i onie {to gi izgovorile babata i devoj~eto vo izdvoenite primeri, moème i da gi preraskaème so drugi, svoi zborovi, a pri toa mislata da ostane nepromeneta.

Na primer: Babata go pra{ala devoj~eto koi meseci vo godinata se ubavi, a koi lo{i.

Devoj~eto odgovorilo deka site meseci se od ubavi poubavi i deka nema lo{ mesec vo godinata.

Preku ovie re~enici zborovite {to gi izgovorile babata i devoj~eto gi preraskaàvme so svoi zborovi, odnosno gi predadovme indirektno.

Indirekten govor e onoj {to se predava so na{i zborovi, odnosno indirektno - so preraskaùvawe na tu|ite zborovi.

Koga tu|ite zborovi gi preraskaùvame so svoi, odnosno koga direktniot govor go pretvorame vo indirekten, ~esto gi upotrebuvame zborovite d a, d e k a i o t i.

26

INTERPUNKCIJA VO VRSKA SO DIREKTNIOT I INDIREKTNIOT GOVOR

Primeri:

a) Zlatna babo, site meseci se od ubavi poubavi, nema lo{ mesec vo godinata! odgovorilo devoj~eto.

b) Zlatna babo , odgovorilo devoj~eto, site meseci se od ubavi poubavi, nema lo{ mesec vo godinata!

v) Devoj~eto odgovorilo: Zlatna babo, site meseci se od ubavi poubavi, nema lo{ mesec vo godinata!

Od navedenite primeri doa|ame do slednive zaklu~oci vo vrska so interpunkcijata pri upotrebata na direktniot i indirektniot govor:

1. Vo pismenoto iskaùvawe koga se sluìme so direkten govor, tu|ite zborovi sekoga{ gi stavame vo navodnici.

2. Ako me|u tu|ite zborovi ima vmetnati zborovi za pojasnuvawe, tie se stavaat me|u zapirki.

3. Koga tu|ite zborovi doa|aat po zborovite na raskaùva~ot, pred niv stavame dve to~ki.

êsto, namesto navodnici, pred direktniot govor stavame crti~ka. Vo takvi slu~ai tu|ite zborovi gi pi{uvame sekoga{ vo nov red i so po~etna golema bukva, a navodnicite gi izostavame.

Na primer:

Decata v~udonevideno zjapaa vo nepoznatoto devoj~e. Najposle Valter se re{i i pra{a:

- Kako ti e imeto?- Mo, - odgovori devoj~eto.- A od kade doa|a{?- Doa|am od Azra, - odgovori Mo.- [to e toa Azra? pra{a Oto.- Azra e planeta odgovori Mo.- Da ne dojde od Mars? pra{a Valter.- Ne znam kako ja narekuvate na{ata planeta, - re~e Mo. Nie ja vikame

Azra.- No ti, sepak, izgleda{ kako ~ovek, - zabeleà somnitelno Oto.- Nie po s# sme im sli~ni na lu|eto odgovori Mo. Toa go znam od u~i-

li{teto.

(Izvadok od Devoj~eto Henri VINTERFELTod planetata Azra

Ako direktniot govor e postaven vo vid na pra{awe, (Kako ti e imeto? A od kade doa|a{? [to e toa Azra? Da ne dojde od Mars? ) go vikame direktno pra{awe. Na krajot od direktnoto pra{awe go pi{uvame znakot pra{alnik (?).

)

27

Prepi{ete gi ovie basni vo svoite tetratki i postavete gi potrebnite interpunkciski znaci za odbele`uvawe na direktniot govor.

SE PROMENIL

Si se promenil mu rekle na volkotsega si ubav, ~ist.Da, vlaknoto go smeniv rekol tojno umot mi e ist.

NA TRKA

Dali }e bide{ prvGo pra{ale zajakot pred edna trka.Mo`ebi rekol tojnekoe ku~e ako me brka.

Boro SITNIKOVSKI

? Ve`bi i zada~i

28

LEKSIKOLOGIJA I FRAZEOLOGIJA

Leksikologijata e nauka {to go prou~uva zborot kako element na leksi~kiot sistem, negovata smislovna strana, vrskite i odnosite so drugite zborovi, potekloto, zastapenosta, upotrebata i stilskata iskoristenot.

Vkupniot zbir na zborovi [to im pripa\aat na eden narod se vika leksika, re~eni~ki fond ili re~nik na jazikot.

Leksikologijata se deli na nekolku poddisciplini:

a) Semantika - nauka za smislovnata, odnosno zna~enskata strana na zborovite;

b) Etimologija - nauka za nastanuvawe i razvitokot na oddelnite zborovi;

v) Frazeologija - nauka za frazeologizmite, odnosno za postojanite zborovini sostavi;

g) Leksikografija - nauka koja se zanimava so principite za sostavuvawe re~enici i nivnoto prakti~no izveduvawe.

Zborot kako jazi~en element e najmala jazi~na edinica [to se ostvaruva kako posebna celost. Zborovite se sostaveni od pove]e glasovi. Mnogu retko zborot mo`e da ima samo eden glas, no i vo takov slu~ai toj pretstavuva posebna celost.

Na primer: Janko i Jana ~itaat, a Bojan gleda film.

zbor od zbor od eden glas eden glas

Osnovni tipovi leksi~ki zna~ewa na zborovite

Makar [to sekoj zbor vo jazikot e posebna edinka, sepak, sekoj zbor i spored formata i spored zna~eweto e vo tesna vrska so drugite zborovi. Vo zavisnost od toa dali konkretniot zbor ima edno ili pove]e zna~ewa, zborovite se delat na ednozna~ni i pove]ezna~ni.

Golem broj zborovi vo makedonskiot literaturen jazik imaat po nekolku zna~ewa i zatoa se vikaat pove]ezna~ni.

Na primer:

del od vrata ili del od teloto naprozorec ~ovek ili ivotnodel od avion del od avtomobil

krilo del od teloto na ptica glava del od knigaili insekt glaven ~len, glavadel od zgrada na semejstvoto i sl.u~esnik vo fudbal ilirakomet isl.

(Poim na zborot)

29

Pove]ezna~nite zborovi moàt da imaat direktno, odnosno osnovno zna~ewe i prenosno, odnosno metafori~no zna~ewe.

So direktnoto zna~ewe neposredno se izrazuva predmetot ili pojavata: u~ili[te, u~enik, raka i sl.

êsto na zborovite im se dava prenosno, odnosno metafori~no zna~ewe.

Sporedi!

Toj na prstot nose[e zlaten prsten, a vo gradite mu ~uka zlatno srce.

osnovno zna~ewe prenosno zna~ewe na zborot na zborot

Zaklu~ok

Zborovite naj~esto se upotrebuvaat vo svoeto osnovno zna~ewe, no moàt da bidat upotrebeni i vo prenosno zna~ewe.


{to prou~uva leksikografijata?{to podrazbira[ pod: semantika;

etimologija; frazeologija; leksikografija?

Vo [to e razlikata pome\u osnovnoto i prenosnoto zna~ewe na zborovite?Koi se leksi~kite zna~ewa na zborovite?

Za da moè svoite misli i ~uvstva da gi iskaè to~no, pecizno i jasno, ~ovekot treba da raspolaga so bogat leksi~ki fond. Tokmu zatoa e potrebno sekoj ~ovek postojano da go obnovuva i da go zbogatuva zborovniot sostav, odnosno da go zbogatuva jazikot.

Jazikot moè da se zbogatuva na razni na~ini me\u koi i slednive:

- So zborovi od narodniot jazik i toa od site na[i dijalekti (Blaè Koneski)

- So sinonimi, odnosno so zborovi koi imaat razli~na forma, a imaat isto ili sli~no zan~ewe.

Primeri: vselena kosmos; znak simbol; zboruva govori; doktor lekar; devojka - moma i dr.

LEKSIKATA SPORED PROCESOT NA OBNOVUVAWE

- - -

-

30

31

- So homonimi, odnosno so zborovi koi isto zvu~at i imaat ista forma, no razli~no zna~ewe.

Primeri: glava del od ~ovekovoto teloglava del od kniga

grad golema naselbagrad prirodna pojava

kosa alatka za kosewe trevakosa na glavata na lu\eto

- So antonimi, odnosno so zborovi sprotivni po zna~ewe.

Primeri: svetlina - mrak; blisku daleku;vistina laga; malku mnogu;zboruva mol~i i dr.

- So paronimi, odnosno so zborovi izvedeni od ist koren.

Primeri:gradigradba

izgradbadogradbaograduvanadgraduva i sl.

Paralelno so razvitokot na kulturata i na civilizacijata na lu\eto vo edno op[testvo se razviva i nivniot jazik. Za da zadovolat edni ili drugi potrebi vo izrazuvaweto, ~esto na mestoto od zastarenite zborovi lu\eto, a osobeno nau~nicite, umetnicite i jazi~arite sozdavale novi zborovi. Taka, vo procesot na obnovuvaweto na leksi~kiot fond vo jazikot do[lo do podelba na zborovite: na zborovi koi ve]e zastarele i na novosozdadeni zborovi. Zasta-renite zborovi se poznati kako arhaizmi, a novosozdadenite kako neologizmi.

Arhaizmi

Arhaizmite se zastarni zborovi koi so svojata forma i so svoeto zna~ewe ne se vo duhot na sovremeniot makedonski literaturen jazik, no i pokraj toa tie s u[te se upotrebuvaat vo sekojdnevniot govor na lu\eto, a prisutni se i vo delata na narodnata i umetni~kata literatura.

Primer: ekim - lekar, sobitie nastan, kujunxija zlatar, {najder - [iva~, kroja~, parahod - brod itn.

Arhaizmite se upotrebuvaat so cel da se istakne ne[to posebno za oprede-leno jazi~no podra~je.

Poseben vid arhaizmi pretstavuvaat istorizmite, odnosno zastarenite zborovi koi ve]e se isfrleni od upotreba i se zameneti so novi zborovi. Sepak, vo nekoi literaturni tekstovi, a osobeno vo narodnite umotvorbi, mo`at da se sretnat pove]e istorizmi: car, kmet, dvorjani i dr.

-

-

-

-

-

-

-

- -

-

grad

- -

Neologizmi

Paralelno so razvitokot na kulturata i civilizacijata kaj sekoj narod se ~uvstvuvala potreba od sozdavawe novi zborovi i izrazi so ~ija pomo[ lu\eto bi gi ozna~uvale novite poimi, pojavi, novite otkritija vo oblasta na naukata i tehnikata, novite op[testveni odnosi itn. Vaka novosozdadenite zborovi se vi-kaat neologizmi. Nivnoto ime doa\a od gr~kite zborovi neos nov i logos zbor.

Neologizmite gi istaknuvaat tu\ite, no i zastarenite zborovi od jazikot i znatno pridonesuvaat za ~istotata na sopstveniot jazik.

Neologizmite navleguvaat vo jazikot na eden od slednive na~ini:1.So prifa]awe na noviot predmet zaedno so tu\ite zborovi.

Na primer: kompjuter, mikser, soliter i sl. 2. Preku sozdavawe novi zborovi karakteristi~ni za sopstveniot jazik.

Na primer: streme`, stojali{te, vrabotuvawe, vrvica, zalez i sl.3. Preku davawe nova smisla na zborovite.Na primer: pajak (prevozno sredstvo [to sluì za otstranuvawe na

pogre[no parkiranite vozila), gluv~e (kaj kompjuterot), sneg ( pojava na ekranot od televizorot) i sl.

Neologizmite se vaèn izvor za zbogatuvawe na leksikata na eden jazik, no nivnoto prifa]awe zavisi od toa dali tie odgovaraat na normite i duhot na jazikot vo koj navleguvaat.

Nekoi neologizmi nao\aat [irok i brz priem vo govornata sre-dina, dodeka pak drugi bavno si probivaat pat ili duri vedna[ se zaboravaat.

Blaè Koneski

Ima dva vida neologizmi:

1. Prifatlivi neologizmi, odnosno zborovi i izrazi koi naukata gi prifa]a i koi ostanuvaat kako trajna svoina na lu\eto vo nivnoto usno i pismeno izrazuvawe na sopstvenite misli, ~uvstva i elbi.

2. Neprifatlivi neologizmi, odnosno zborovi i izrazi koi se javuvaat vo opredelen moment, traat kuso vreme, no niv naukata i praktikata ne gi prifa-]a, ne gi usvojuva i mnogu brzo gi otfrla. Takvite neologizmi naj~esto se zborovi i izrazi koi ne se vo duhot na na[iot jazik, a nastanale kako rezultat na elbite i stremeìte na nivnite tvorci da dadat svoj pridones za ~istotata na jazikot, za negovoto osloboduvawe od golemiot broj tu\i zborovi koi po razni pati[ta i vo razli~en vremenski period vlegle vo na[iot jazik. Noseni od èlabata da pomognat vo ~istotata na jazikot, mnogu lu\e, pred s, pisateli i drugi kulturni rabotnici, stranskite zborovi i izrazi gi zamenuvale so drugi, novi, doma[ni zborovi i izrazi pri ~ie sozdavawe ne se po~ituvani jazi~nite zakoni i duhot na jazikot. Zatoa takvite kovanki nemaat mesto vo literaturniot jazik i treba maksimalno da se izbegnuvaat.

Zapomni!

Arhaizam e zbor, odnosno izraz, jazi~na konstrukcija [to ne e vo duhot na sovremeniot jazik.

Neologizam e novosozdaden zbor so koj se zamenuva nekoj zastaren zbor ili se ozna~uva nekoj nov poim, novo dejstvo.

- -

32

Koi zborovi se vikaat: arhaizmi? neologizmi?Na koj na~in navleguvaat neologizmite vo eden jazik?Kolku vidovi neologizmi ima?

Zada~a

Zapi[i nekolku arhaizmi [to se karakteristi~ni za mestoto vo koe `ivee[.

Vo makedonskiot jazik, kako i vo site drugi jazici, navlegle mnogu zborovi od najrazli~no poteklo i stanale del od negoviot zboroven sostav. Nekoi od tie zborovi se zadr`ale vo upotreba i do dene[ni dni, a drugi, opstojuvale izvesno vreme i bile otfrleni ili zameneti so drugi zborovi.

Sepak, najgolem broj od zborovite [to ja so~inuvaat leksikata na makedonskiot literaturen jazik se od doma[no poteklo. Toa se zborovi koi poteknuvaat od staroslovenskiot i crkovnoslovenskiot jazik i so tek na vremeto preku narodniot jazik navlegle vo standardniot jazik. Ovie zborovi se vikaat crkovnoslovenizmi.

Crkovnoslovenizmite se zborovi od drugite slovenski jazici [to naj~esto bile upotrebuvani vo bogoslu`bite po crkvite.

Pojavata na na[ite prvi pisateli Joakim Kr~ovski i Kiril Pej~inovi] i nivnite dela pe~ateni vo po~etokot na XIX vek gi ozna~uvaat po~etocite na navleguvaweto na crkovnoslovenizmite vo makedonskiot zboroven sostav.

So delata na na[ite prerodbenici Dimitar i Konstantin Miladinovci, Grigor Prli~ev i drugi, no i vo delata na Krste Petkov Misirkov sre]avame mnogu crkovnoslovenizmi. Crkovnoslovenizmite gi koristat i mnogu na[i sovremeni pisateli [to pridonesuvaat za zbogatuvawe na jazikot.

Zborovi od tu\o poteklo

Osven zborovi od slovenskite jazici, vo makedonskiot jazik ima s u[te mnogu zborovi od tu\o poteklo: internacionalizmi, turcizmi, varvarizmi i dr.

Internacionalizmi

Internacionalizmite se zborovi koi vo sli~na forma postojat vo pove]e sovremeni jazici i imaat isto zna~ewe.

Primer: teatar, cirkus, radio, televizija, himna. higiena, gimnazija, sfera, opera, aerodrom, astronaut itn.

Mnogu internacionalizmi tolku se odoma]inile vo na[iot jazik, [to duri


LEKSIKATA SPORED POTEKLOTO NA ZBOROVITE

33

i ne gi ~uvstvuvame kako tu\i zborovi. Sepak toa ne zna~i deka po sekoja cena treba da go zbogatuvame sopstveniot jazik so internacionalizmi. Naprotiv, treba da ja koristime sekoja mo`nost standardniot jazik da go zbogatuvame najmnogu so zborovi iscrpeni od narodnite govori, a tu\ite zborovi da gi koristime samo koga tie odgovaraat na duhot na na[iot jazik i koga nemame soodvetni zborovi za nivna zamena.

Turcizmi

Turcizmi se zborovi ili izrazi [to vodat poteklo od turskiot jazik. Nivnoto brojno prisustvo vo na[iot jazik e rezultat na petvekovnoto tursko ropstvo. Nekoi turcizmi se upotrebuvaat samo vo razgovorna forma, a drugi se na[le i vo literaturniot jazik.

Me\u drugite, turcizmi se i slednive zborovi: merak, }umur, }ebap, fener, saat~ija, jambollija i dr.

Varvarizmi

Varvarizmi se tu\i, stranski zborovi i izrazi [to ne se vo duhot na na[iot literaturen jazik, a sepak ~esto gi upotrebuvame kako vo usnoto izrazuvawe, taka i pri izrazuvaweto vo pismena forma.

Nieden jazik nema bez prisustvo na pogolem ili pomal broj tu\i zborovi. I vo makedonskiot literaturen jazik vlegle i se odoma]inile mnogu stranski zborovi prezemeni od narodite so koi sme imale vrska vo minatoto, a i denes.

Taka, na primer, od stransko poteklo se ovie zborovi: industrija, instrukcija, muzej, manifest i dr. (od latinskiot jazik); baklava, sarma, ~ivte, kur{um i dr. (od turskiot jazik) itn.

Isto varvarizmite se nadvor od gramati~kite i stilisti~kite normi na na[iot jazik, ne treba po sekoja cena da se otfrlaat od upotreba, no da ne se odi vo krajnosti pa da se koristat i toga[ koga za nivna zamena postojat doma[ni zborovi.

Preku varvarizmite vo delata na umetni~kata literatura mu se dava poseben beleg na vremeto, se otslikuva ambientot vo koj dejstvuvaat

Zapomni!

Crkovnoslovenizmi se zborovi od drugite slovenski jazici [to se koristele pri bogoslu`bite vo crkvite.

Internacionalizmi se zborovi so isto zna~ewe vo pove]e sovremeni jazici koi poteknuvaat od starogr~kiot ili od latinskiot jazik.

Turcizmi se zborovi [to vodat poteklo od turskiot jazik.Varvarizmi se tu\i (stranski) zborovi [to ne se vo duhot na na[iot

literaturen jazik.

literaturnite junaci, a preku niv se ismevaat i negativnostite vo op[testveniot poredok.

34


Koi zborovi se vikaat: crkovnoslovenizmi; internacionalizmi; turcizmi; varvarizmi?

Zada~a

Vo tekstot [to sleduva ima po nekolku crkovnoslovenizmi, internacionalizmi, turcizmi i varvarizmi.

Pronajdi gi i prepi[i gi vo priloènata tabela.Otkako zavr[i gimnazija, tatko mi zavr[i i medicinski fakultet i stana

lekar. Be[e mnogu blizok so lu\eto i tie go vikaa ekim. Toj postojano so sebe nose[e tabakera polna so droben tutun. êsto ode[e na teatar. Vo ve~ernite ~asovi pie[e kafe vareno vo malo xezve. Ponekoga[ ode[e kaj na[iot kom[ija - vreden ]umurxija. Kom[ijata ima[e sin mnogu li~en, no s u[te axamija. Negoviot sin ima[e adet da odi vo cirkus i me~tae[e da bide astronaut.

Tatko mi ima[e bogata biblioteka. Negovi omileni knigi bea Samo ota~estvo od slnce od Ante Popovski, Prostum od Kole â[ule Skazanie od iskona od Slavko Janevski i dr.

- Od ovie knigi doznavam za mnogu va`ni sobitija - vele[e toj. - Vo niv se opi[ani mnogu zlodelanija i mnogu interesni skazanija. Zatoa gi ~itam so posebno vnimanie.

crkovnoslovenizmi internacionalizmi turcizmi varvarizmi

35

LEKSIKATA SPORED FORMATA I SPORED SFERATA NA UPOTREBA

Klasifikacijata na leksikata, odnosno na re~ni~kiot sostav na eden jazik, mo`e da se vr[i i spored slednive dva kriteriuma:

a) Spored formata na op[teweb) Spored sferata na upotreba

Spored prviot kriterium, odnosno spored formata na op[tewe, leksikata na jazikot se deli na: razgovorna, kni`no - literaturna i ekspresivna, odnosno poetska leksika.

Razgovornata leksika se ostvaruva niz usnata forma na standardniot jazik.

Kni`no - literaturnata leksika se izrazuva niz pismena forma na jazikot vo umetni~kite dela na pisatelite pri [to tie koristat zborovi od nadvore[niot jazik, no i samite sozdavaat zborovi so koi go zbogatuvaat jazikot.

Kni`no - literaturnata leksika [to se koristi vo poezijata se odlikuva so pogolema ekspresivnost i slikovitost za razlika od onaa leksika [to e karakteristi~na za prozata.

Spored sferata na upotrebata se razlikuvaat slednive vidovi leksika: op[tonarodna, dijalektna, terminolo[ka, profesionalna i argonska.

Op[tonarodnata leksika ja so~inuva zborovniot fond [to se koristi vo narodnata i vo kni`no - literaturnata forma na jazikot.

Dijalektna leksika e onaa koja e prezasitena so dijalektizmi.Dijalektizmite se zborovi [to im pripa\aat na opredelen dijalekt,

odnosno [to gi upotrebuvaat lu\eto od opredelena teritorija na eden jazik.

Sogledaj!

pe~ka vo literaturniot jazik

pampur ]umbe

soba

vo prilepskiot vo bitolskiot vo skopskiot govor govor govor

So upotrebata na dijalektizmite se postignuva lokalen koloritet odnosno posebna jazi~na oboenost na iskazot. Dijalektizmite pomagaat i za tipizirawe i individualizirawe na li~nostite, kako i za zbogatuvawe na jazikot.

36

Golem broj dijalektizmi ima vo narodnite umotvorbi, no i vo nekoi dela na umetni~kata literatura.

Terminolo[kata leksika nao\a primena vo naukata, tehnikata i kulturata za to~no imenuvawe na predmeti, pojavi i poimi od ovie oblasti. Zborovite, odnosno terminite, [to slu`at za ovaa cel se zemeni od drugite jazici.

Profesionalna leksika e onaa so koja se slu`at lu\e od odredeni profesii: sportisti, yidari, ribari i sl.

@argonskata leksika opfa]a zborovi i izrazi karakteristi~ni za nekoi profesionalni ili socijalni grupi. @argonizmite, se vsu[nost, nepravilni jazi~ni izrazi poradi [to se i nerazbirlivi za onie koi ne gi koristat.


Spored koi kriteriumi se vr[i podelba na leksikata?Koi leksiki se del od:a) forma na op[tewe;b) sferata na upotreba?

37

FRAZEOLOGIJA

Vo sostavot na re~enicata dva ili pove}e zborovi moàt da se zdruùvaat i da obrazuvaat zborovni spoevi. Taka, na primer, so imenkata jabolko moàt da odat pove}e pridavki, glagoli i drugi vidovi zborovi.

Koga se zdruùvaat vo spoevi, zborovite naj~esto go zadrùvaat svoeto posebno zna~ewe, no vo nekoi slu~ai tie dobivaat i novo, prenosno zna~ewe.

Primeri:

V~era jas i Stamen vo {umata vidovme lisica. Stamen e golema lisica.

Ili:

Orevot e tvrdo ovo{tie i te{ko se kr{i so zabi.Tvrd e orev, ~udno ovo{tieti go kr{i{, toj zabi ti stro{il

(Wego{)

Zborovnite sostavi kako jazi~ni edinici se predmet na prou~uvawe na delot od leksikografijata {to se vika frazeologija.

Zborovnite sostavi, pak, {to imaat jazi~ni elementi se vikaat frazeologizmi ili frazeolo{ki izrazi.

Frazeologizmite se ogledalo na duhot, na kulturata i na istorijata na narodot {to gi sozdal i sluàt za iskaùvawe na sopstven stav za nekoj nastan, li~nost, soznanie i sl. So drugi zborovi re~eno preku frazeologizmite se iskaùva ivotnoto iskustvo na eden narod.

Frazeologizmite gi imaat slednite odliki:

a) tie se postojani, nezamenlivi, skameneti formi;b) imaat novo i edinstveno zna~ewe {to e ednakvo na zborovite;v) imaat posebna stilska vrednost, za{to so nivnata upotreba izrazot

e slikovit, metafori~en.

38

Na koj na~in se obrazuvaat zborovni spoevi? [to e frazeologija? Koi zborovni sostavi se vikaat frazeologizmi ili frazeolo{ki

izrazi? Zo{to slu`at tie? Koi odliki se karakteristi~ni za fraze-ologizmite?

[arena xamija - Tetovo

? Proveri gi svoite znaewa:

39

Klasifikacija na frazeologizmite

Frazeologizmite moàt da se rasporedat vo dve osnovni grupi: spored sleanosta i spored gramati~kiot sostav.

Spored stepenot na sleanosta ima tri grupi frazeologizmi: frazeolo{ki srastuvawa, frazeolo{ki edinstva i frazeolo{ki spoevi.

Frazeolo{kite srastuvawa se celosno nedelivi grupi od zborovi koi imaat novo zna~ewe. Vo ovaa grupa frazeologizmi oddelnite zborovi nemaat samostojnost, a svoeto zna~ewe go dobivaat vo sostav na frazeolo{kite izrazi kako celost.

Frazeolo{kite edinstva se poseben vid frazeologizmi koi nastanuvaat na toj na~in {to zborovite grupirani vo sostavi go zamenuvaat svoeto osnovno zna~ewe i dobivaat novo prenosno zna~ewe.

Primeri: Pavlovski ve}e e pritisnat do yid (mu nema izlez) stavi mu krst (zaboravi deka postoi).

Frazeolo{kite spojki se frazeolo{ki sostavi vo koi sekoj od sostavnite elementi si go zadrùva svoeto osnovno zna~ewe, a samo eden od elementite ima novo zna~ewe.

Primeri: toa majstor~e ima zlatni race.

Spored gramati~kiot sostav ima dve osnovni grupi frazeolo{ki izrazi:

? Frazeologizmi koi imaat struktura na prosta ili sloèna re~enica.

Primeri: Kru{a pod kru{a pa|a. Baral rogovi, gi izgubil i u{ite.

? Frazeologizmi koi imaat struktura na sintagma, odnosno zborovna grupa.

Primeri: Mladost ludost, prazni zborovi, dva-tri zbora.

? Vo kolku osnovni grupi moàt da se rasporedat frazeologizmite?? Kolku grupi frazeologizmi ima:

- Spored stepenot na sleanosta? - Spored gramati~kiot sostav?

? Proveri go svoeto znaewe:

40

LITERATURA

? Makedonskata literatura za deca

? Pojava, osobenosti i pretstavnici na literaturnite rodovi za deca? Lirika

? Osobenosti na lirikata? Vol{epstvata na detskata pesna

? Epika? Makedonskiot roman

? Drama? Makedonskata dramska literatura

? Osnovopolo`nici na literaturata za deca? Van~o Nikoleski? Slavko Janevski? Vasil Kunoski

? Makedonskata nauka za literaturata? Teorija na literaturata? Literaturna kritika? Istorija na literaturata

? Razvitok na sovremenata makedonska literatura? Pregled na anrovite? Petre M. Andreevski

? Kon romanot Pirej? Roman na ~ovekovata istrajnost i neiskorenlivost? Nebeska Timjanovna

? Ta{ko Georgievski? Crno seme

? @ivko ingo? Kratka sodr`ina na romanot Golemata voda? Srebrenite snegovi

? Goran Stefanovski? izvadok od dramata Haj - faj? Haj faj kratka sodr`ina

MAKEDONSKATA LITERATURA ZA DECA

Poimot literatura poteknuva od latinskiot zbor litera {to zna~i zbor (slovo). Ottuka, literaturata naj~esto se definira kako umetnost na zborot. Toa zna~i deka osnovnoto sredstvo so koe se sozdava literaturata e jazikot. Literaturata so pomo{ na jazi~ni sredstva sozdava eden svoj poseben svet koj se temeli na na{iot sekojdneven i realen svet. Vo taa smisla, literaturata se definira i kako imitirawe (podraàvawe) na stvarnosta, a vo toa imitirawe avtorite vnesuvaat svoi idei, zamisli i stavovi. Kako istozna~en poim za literaturata se upotrebuva i poimot knièvnost.

Avtorite koi sozdavaat literatura gi koristat svoite znaewa od ìvotnoto iskustvo, no istovremeno ja upotrebuvaat i svojata imaginacija. Literaturata, zna~i, se sostoi od postoe~koto (realnoto) i od zamislenoto (imaginarnoto). Kako i drugite umetnosti, literaturata zboruva za ~ovekot, za ~ovekovoto sfa}awe na ìvotot, za negovoto mesto vo svetot i taka ja zadovoluva ~ove~kata potreba za doìvuvawe i osoznavawe na svetot.

Literaturata vo osnova se deli na narodna literatura i umetni~ka literatura. Samoto ime ukaùva na toa deka narodnata literatura e tvore{tvo sozdadeno od narodot, od kolektivot, kako usno tvore{tvo. Umetni~kata literatura, pak, ja podrazbira literaturata koja e sozdadena od poedinci i koja ima karakteristi~ni estetski vrednosti. Pokraj toa, spored formata na izrazot, literaturata moè da se podeli na poezija i proza. Spored pripadnosta na rodot, pak, literaturata se deli na lirika, epika i drama.

Preku literaturata se ovozmoùva komunikacija me|u pisatelot i ~itatelot. Pisatelot gi izrazuva svoite idei, stavovi, ~uvstva, a ~itatelot gi obrabotuva so pomo{ na svoite emocii i sfa}awa za predmetot {to se obrabotuva vo konkretnoto delo. Sekoj ~itatel na svoj na~in go ~ita, go razbira i go sfa}a deloto. itatelot navleguva vo tvore~kata laboratorija na pisatelot i taka so svojot razum i so svoite emocii ja presozdava (prepro~ituva) negovata tvorba. Pisatelot i ~itatelot, zna~i, imaat svoe kreativno u~estvo vo sozdavaweto na literaturnite dela.

Za razlika od literaturata za vozrasni, makedonskata literatura za deca ima posebni osobenosti i posebno zna~ewe, no isti pretstavnici vo literaturni rodovi, a toa zna~i deka i literaturata za deca spored pripadnosta na rodot se deli na lirika, epika i drama.

Pojava, osobenosti i pretstavnici na literaturniterodovi za deca

43

LIRIKA

Vo anti~kiot period pod lirika se podrazbirala pesna pridruùvana so muzika, odnosno so muzi~kiot instrument lira. Ottuka poteknuva i poimot lirika koj vo tekot na istoriskiot razvoj na literaturata prerasnal vo literaturen rod so svoi osobenosti.

Najzna~ajni karakteristiki na lirikata se subjektivnosta i emocionalnosta. Preku lirskite pesni avtorot, odnosno lirskiot subjekt gi iskaùva svoite ~uvstva i misli, svoite subjektivni doìvuvawa predizvikani od slu~uvawata vo nadvore{niot svet radost, sre}a, nade`, taga, maka, bolka i sli~no.

Lirskite literaturni tvorbi se kratki poetski dela (so isklu~ok na lirskata poetska proza). Za poezijata e karakteristi~no toa {to taa e pi{uvana vo stihovi i vo strofi. Nivni osnovni pridru`ni elementi se ritamot i rimata.

Stihot pretstavuva organizirana poetska celina vo eden red. Stihot e sostaven od zborovi, a zborovite od slogovi. Slogovite moàt da bidat naglaseni (akcentirani) i nenaglaseni (neakcentirani). Vo zavisnost od brojot na slogovite postojat razli~ni vidovi stihovi. Stih od ~etiri sloga se narekuva ~etverec. Stih so pet sloga e peterec. Onoj stih {to ima {est sloga se narekuva {esterec itn. Najdolg stih e {esnaeseterecot {to e sostaven od {esnaeset slogovi. Vo zavisnost, pak, od ritmi~kite osobenosti razlikuvame silabi~en stih, tonski stih, silabotonski stih, skalest stih i sloboden stih.

Strofata e poetska celina sostavena od dva ili pove}e stihovi. Strofata sostavena od dva stiha se narekuva distih. Onaa strofa {to e sostavena od tri stiha se narekuva tercina. Strofata od ~etiri stiha e katrena.

Strofa od pet stiha e pentina. Strofata od {est stiha se narekuva sekstina. Koga strofata ima sedum stiha se narekuva septima. Strofa so osum stiha e oktava, a so devet stiha nona. Vo sovremenata poezija ima strofi i so pove}e od devet stiha.

Ritamot pretstavuva ramnomerno povtoruvawe na opredelen broj elementi od koi se sostaveni stihovite i strofite. Glavni osobini na stihot se ritmi~kite stapki i cezurata. Ritmi~ka stapka pretstavuva zbir, odnosno kombinacija od naglaseni i nenaglaseni slogovi vo eden stih. Vo zavisnost od brojot na naglasenite i nenaglasenite slogovi postojat pove}e vidovi ritmi~ki stapki: jamb, trohej, daktil, amfibrah, anapest i drugi. Cezurata e intonaciska pauza vo sredinata na stihot. Ritamot na edna lirska pesna moè da bide organiziran i preku povtoruvawe na eden stih, pa duri i na cela strofa.

Rimata e povtoruvawe i zvu~no sovpa|awe na slogovite na krajot od dva ili pove}e stihovi vo edna ili vo pove}e strofi: iva vpiva; ide bide; drugi slugi; tagi lagi; breme vreme i sli~no. Stihovite vo edna strofa moè da se rimuvaat razli~no: prviot i tretiot stih vtoriot i ~etvrtiot stih (abab); prviot i vtoriot stih tretiot i ~etvrtiot stih (affa) itn. Vo sovremenata poezija ~esto se izbegnuvaat vakvite pravila na rimuvawe. Se rimuvaat, na primer, prviot i sedmiot stih; vtoriot i pettiot stih; prviot i devettiot stih, vtoriot i {estiot stih itn.

OSOBENOSTI NA LIRIKATA

44

Najzna~ajni karakteristiki na lirikata se subjektivnosta i emocionalnosta.

Osnovni prepoznatlivi elementi na poezijata se: stih, strofa, ritam i rima.

Stihot e organizirana poetska celina vo eden red.Strofata e poetska celina sostavena od dva ili pove}e stihovi.Ritamot e ramnomerno povtoruvawe na odreden broj elementi od koi se

sostaveni stihovite i strofite.Rimata e povtoruvawe i zvu~no sovpa|awe na slogovite na krajot od dva

ili pove}e stihovi.

Koi se najzna~ajnite osobenosti na lirikata? [to iskaùva poetot preku lirskata pesna?

Definiraj gi osnovnite elementi na poezijata: stih, strofa, ritam, rima!

Pesnata za deca ne e polo{a od sekoja druga pesna, samo {to taa e poednostavna, prifatliva, poneposredno svrzana za ìvotot. Ponekoga{ taa prilega na male~ok nemirnik, kogo nikoj ne go sfa}a sosema seriozno, no vo ~ii blagorodni |avol{tilaci sakaat da uìvaat i najserioznite lu|e. îsta i primamliva kako igra, vo nea se vleguva lesno, odedna{ i bez posebni klu~ovi, a nikoga{ ne se izleguva, za{to nejzinite prostori se neome|eni i vol{ebni. Taa mu stanuva sostaven del na detstvoto, mig vo sonot i neophodno, nezamenlivo sredstvo vo sekojdnevnata igra; taa mu se pridruùva na detskiot govor i go osloboduva srceto od srame`livata stegnatost.

Za da bide takva, za da pozlati s do {to }e se dopre nejzinata ma|esna ritmika i melodi~nost, nejzinata ednostavna zborlivost i prostoto otkrivawe na ne{tata, na koi treba da im ja dade naj~istata boja i najsveòto zna~ewe taa bara cel ~ovek, celosen poet. Za{to i vo nea, kako i vo utrinskata kapka rosa, se ogleduva celiot svet. Nejzinata uloga da se svede na kakva bilo zada~a (obrazovna, vospitna, pou~na vo najgolemo zna~ewe na zborot).

[to e toa detska , a {to vozrasna poezija? Do koja granica edna pesna e detska ili za deca i dali taa ponatamu go gubi pravoto na egzistencija vo ìvotot na ~ovekot koj ve}e prestanal da bide dete.

Na tie pra{awa }e se obideme da dademe odgovor od prakti~na strana, poso~uvaj}i i nekoi konkretni primeri.

Vo ovaa Antologija na sovremena makedonska poezija za deca pomesteni se pesni od Ko~o Racin i Kole Nedelkovski, od Blaè Koneski i Aco [opov, iako nieden od ovie avtori ne se tretira kako detski poet. Pa, sepak, zastapenite pesni od spomenatite avtori ne se nerazbirlivi i za najmladite ~itateli, za

Zapomni!


Zada~a

VOL[EPSTVATA NA DETSKATA PESNA

45

koi i e nameneta antologijata. Vnatre{niot ivot na dene{noto dete e izrazito buen, bogat, ispolnet so neizmerlivo qubopitstvo i razigrana fantazija, te`neewa za prodor vo tajnite na ovoj svet i èlbi za èd za novi spoznanija. Spored toa logi~no e i neminovno pro{iruvawe na granicite {to gi opredeluvaat izvesni pesni kako detski . Ottuka i sostavuva~ot ja motivira opravdanosta {to, na primer, pesnite Tutunobera~ite od Ko~o Racin, ili Glas od Makedonija od Kole Nedelkovski, ili Mak od Blaè Koneski na{le mesto vo edna antologija na poezijata za deca.

Koga bi se obidele da dademe kusa karakteristika na zastapenite ~isto detski poeti vo ovaa kniga i, se razbira, pred s, na nivnite pesni, }e re~eme deka Slavko Janevski e novator i negovite stihovi se inicijatori na duhovnata igra na deteto; Vasil Kunoski, pokraj prioritetnite motivi prisutni vo eden del od negovoto tvore{tvo, vnesuva sveà humorna intonacija vo sovremenata makedonska poezija za deca; Van~o Nikoleski pi{uva za ona {to e neposredno predmet na detskoto sekojdnevie, no ne retko svoite motivi gi crpi kako od istoriskoto minato na makedonskiot narod taka i od riznicata na narodnoto tvore{tvo, vo {to donekade, mu se pridruùva i Vol~e Naum~eski, samo so podrugi izrazni fakturi; Lazo Karovski i Srbo Ivanovski se karakteriziraat so lirskata oboenost na stihot; Gligor Popovski dosledno se drì vo svetot na detstvoto, pa makar i kakva tema da izbere za sodrìnata na svojata pesna; Jovan Strezovski, Cane Andreevski, Miho Atanasovski, Evgenija [uplinova go zbogatuvaat sre}niot svet i detstvoto so novi i sveì pesni; osnoven beleg na poetskiot opus na Stojan Tarapuza e zgustenata metafori~nost, igralivosta i humorot; Ivan Ivanovski naj~esto vrz ve}e postojnite motivi gradi svoja vizija na poetsko viduvawe na svetot, dodeka Bo{ko Sma}oski prodira vo svetot na detskata du{a so svoite ne`ni, lirski i meko istkaeni stihovi.

Pesnata za deca ne bara nevozmo`nosti i ~uda, no i pokraj toa nejziniot motivski dijapazon e tolku {irok, neopfaten, bogat i {aren kolku {to e {iroko, neopfatno bogato i {areno i samoto detstvo. Poezijata za deca ne moè i ne smee da bide izolirana od ivotot, koj e poln so mravki i ptici, so bilki i cve}iwa, so radosti i tagi; samo {to deteto na toj svet okolu sebe gleda od svoj poseben agol, isprepletuvaj}i go realnoto so fantasti~noto no dobroto, spravedlivosta, humanosta toa e edinstvena cel na sekoj detski potfat vo sekoja nivna igra.

46

EPIKA

Epikata kako literaturen rod gi opfa}a literaturnite dela vo koi se raskaùva za nekogo ili za ne{to. Vo epskite literaturni dela naj~esto se raskaùva za nastani koi se slu~ile vo minatoto i koi se zna~ajni za nekoja li~nost ili, pak, za celoto op{testvo. Avtorot vo epskite dela se stremi kon objektivno prikaùvawe na nastanite za koi raskaùva. Na toj na~in preku epikata se sozdava edna slika za minatite vremiwa.

Epskite dela se pi{uvani i vo stih i vo proza. Osnovni elementi na sekoja epska tvorba se: kompozicija, tema, ideja,

fabula, dejstvo, opis, vreme, prostor, lik, narator.Samiot poim kompozicija gi podrazbira posledovatelnite delovi od

koi e izgradena edna epska literaturna tvorba.Kompozicijata, vsu{nost, e na~in na koj razli~nite elementi od

literaturnite dela (nastani, likovi, situacii, temi, motivi) se povrzuvaat vo edinstvena umetni~ka celina.

Temata e predmetot za koj se raskaùva i koj se obrabotuva vo epskoto delo. Temata gi opfa}a nastanite, likovite i problemite koi se pojavuvaat i se razrabotuvaat vo epikata. Temite vo epskite literaturni dela se raznorodni i raznovidni.

Idejata ja pretstavuva osnovnata zamisla na avtorot pri sozdavaweto na epskoto delo. Idejata ja pokaùva i celta na avtorot koja e i kakva e osnovnata poraka {to toj ja prenesuva do ~itatelot.

Temata i idejata se tesno povrzani me|u sebe. Tie se nedellivi i se vrzani vo edno cvrsto edinstvo.

Fabulata e niza od nastani od koi e izgradeno epskoto delo. Toa se najglavnite nastani koi me|u sebe imaat pri~insko-posledi~ni vrski. Preku niv se otslikuvaat osobinite na likovite.

Dejstvoto e slu~ka, nastan. Dejstvoto ja pretstavuva akcijata na likovite, toa {to likovite go pravat. Nema raskaùvawe bez dejstvo, odnosno nema epsko literaturno delo bez dejstvo.

Opisot e element na raskaùvaweto preku koj se pretstavuvaat prostorite, predmetite i likovite vo epskata tvorba.

Vremeto i prostorot se, isto taka, zadolìtelni sostavni elementi na raskaùvaweto. Sekoe raskaùvawe, odnosno sekoj nastan od raskaùvaweto, se odviva vo opredeleno vreme i vo opredelen prostor.

Likot e eden od osnovnite raskaùva~ki elementi. Vo tekot na raskaùvaweto toj se gradi so svojstva, odnosno so atributi (slab, debel, visok, nizok, lo{, dobar i sli~no). Likot se javuva vo raskaùvaweto vo najrazli~ni formi i so najrazli~ni ulogi. Poimot lik ne smee da se poistovetuva samo so poimot li~nost. Likot e i li~nost, no ne e samo li~nost. Vo basnite, na primer, kako likovi se javuvaat razni ivotni koi ne se li~nosti . No, likot ne mora da bide i samo ìvo su{testvo. Vo uloga na lik moè da se javi i nekoj predmet: jaèto so koe junakot preskoknuva nekoja bezdna e lik pomo{nik; zatvoreniot prozorec so re{etki e, isto taka, lik-protivnik za{to mu popre~uva na junakot da go izvr{i dejstvoto {to mu e dodeleno vo raskaùvaweto itn. Toa se takanare~eni neìvi ili neantropomorfni likovi.

Poimot narator zna~i raskaùva~. Naratorot raskaùva za dejstvata, nastanite, slu~kite; gi opi{uva mestata i likovite koi se del od literaturnoto delo. êsto kako naratori se javuvaat i samite likovi vo deloto. Postojat dva vida naratori: seznae~ki narator i kolebliv narator. Seznae~ki narator, koj u{te se narekuva seprisuten, e onoj raskaùva~ {to ima uvid vo site nastani

47

koi{to se del od raskaùvaweto. Toj gleda s i raskaùva za s. Kolebliviot raskaùva~ pokaùva izvesna nesigurnost vo odnos na ona {to go raskaùva ili, pak, nema uvid vo site delovi od raskaùva~kata struktura.

Vo epikata se raskaùva za nastani koi se slu~ile vo minatoto i koi se zna~ajni za nekoja li~nost ili, pak, za celoto op{testvo.

Osnovni elementi na sekoja epska tvorba se: kompozicija, tema, ideja, fabula, dejstvo, opis, vreme, prostor, lik, narator.

Poimot lik ne smee da se poistovetuva samo so poimot li~nost.

Vo kakva forma se pi{uvani epskite dela?Koi se osnovnite elementi na sekoja epska tvorba?[to e tema? [to e dejstvo? [to e opis?[to e lik? Vo kakvi formi moè da se javi likot?

48


Zapomni!

MAKEDONSKIOT ROMAN

Otsekoga{ talkavme i gi sledevme ~ekorite na posmelite od nas, vo site oblasti pa i vo literaturata. Prviot roman vo makedonskata literatura zna~e{e navestuvawe na edno novo vreme, nova prolet. Taa prolet ja ozna~i podolgata proza ili povest Ulica (1950), avtorot Slavko Janevski go najavi i prviot roman Selo zad sedumte jaseni (1952). So voodu{evuvawe majstorite na peroto ja prifatija ovaa forma kako tvore~ka opredelba. I nema zastoj. So brzo tempo se beleàt novi naslovi pred s sudbinski povrzani so ìvotot na napateniot n narod. Slednata godina (1953 g.) izleze od pe~at romanot Krpen ìvot na Stale Popov, i povesta Aramisko gnezdo na \or|i Abaxiev. Toa se godini na afirmacija na makedonskiot narod koj so krupni ~ekori odi napred.

Potoa sledat romanite Tole Pa{a od Stale Popov, Dve Marii i Mese~ar od Slavko Janevski, Ona {to be{e nebo od Vlado Maleski, Pobratimi od Jordan Leov, Pod usvitenost od Dimitar Solev, Sedum umirawa od Blagoja Ivanov i dr. Pisatelite od srednata generacija na ~itatelite im gi pretstavuvaat novite romani na Dimitar Solev, Simon Drakul, Meto Jovanovski, Srbo Ivanovski, Blagoja Ivanov.

Sledi romanot Pustina na \or|i Abaxiev, I bol i bes od Slavko Janevski, Belata dolina Simon Drakul, Kratkata prolet na Mono Samonikov od Dimitar Solev, potoa sledat romanite na Koce Solunski, Sotir Guleski. Sveìna vo makedonskata literatura }e vnesat mladite debitanti Ta{ko Georgievski, Petar [irilov, odnovo Slavko Janevski so Stebla i Tvrdoglavi , Vlado Maleski so Razboj , Kole a{ule so romanot Prostum , a potoa od pe~at izlegoa romanite na Meto Jovanovski, Branko Pendovski, Blagoja Ivanov, Ta{ko Georgievski, Petar [irilov, Metodija Fotev, Vlada Uro{evi}, Vladimir Kostov, Branko Varo{lija, Boìn Pavlovski, Jovan Strezovski.

Od najnovata generacija romansieri se pojavuvaat romanite na Dimitar Ba{evski, Mitko Maxukov i dr.

Makedonskiot roman tematski navleguva vo site pori na ìvotot. Ja slika sredinata na nastanite, najrazli~nite sloevi, no kako po nekoe odredeno pravilo, naj~esto i najvidno mesto zazema sudbinata na Makedonecot ~ij pat vodi niz pekolot, niz krvavite vrvici na istorijata, no sekoga{ vo racete na toj narod e me~ot na pravdata.

Tokmu od taa re{itelna borba na ìvot i smrt izrasnaa najubavite, najsilnite, najsmelite heroi na makedonskiot roman.

Prvite romani gi opi{uvaat denovite po Revolucijata, kolektiviza-cijata koja na seloto mu dava nov tek, a toa }e ostavi beleg vo site dela na Stale Popov. Duri i vo {estata decenija }e se po~uvstvuvaat stravotiite i posledicite od vojnata. Temata za voenite uàsi, obidite i nat~ove~kite napori da se preìvee vo dolgata odiseja na izma~uvawa i ponatamu e glavna tema na pisatelite Vlado Maleski i Slavko Janevski.

Generacijata pisateli vo koi spa|aat Dimitar Solev, Vladimir Kostov, Blagoja Ivanov, Koce Solunski, Boìn Pavlovski i drugi }e navestat eden nov ìvot vo gradskata vreva, so pomoderni uslovi, so urbana sredina, so civilizirawe na ~ovekot. @ivotot gi menuva lu|eto.

Za odbeleùvawe e i sozdavaweto na istoriskiot roman kaj nas. Nastanite od Ilindenskoto vostanie }e najdat mesto vo romanite na \or|i Abaxiev, Stale Popov, Jovan Bo{kovski, koi na svojot narod i na site slobodoqubivi lu|e vo svetot }e im ja otkrijat porakata i vistinata preku

49

solunskite gemixii za sudbinata na Makedonija. Za sudbinata na Makedoncite vo Egejska i Pirinska Makedonija po Gra|anskata vojna vo Grcija, progovorija romanite na Ta{ko Georgievski, Petar [irilov, Kata Rumenova Misirkova, nekoga{nite deca begalci od Egejskiot del na Makedonija.

Makedonskite prozaisti postojano go baraat modernoto, sovremenoto, bogatiot izraz obogaten so novi estetski vrednosti. Kolku i da se trudat da go vnesat modernoto, da ja prika`at edinkata kako li~nost vo centarot na pisatelovoto vnimanie, sepak, tatkovinata }e bide najsvetata tema, nepresu{en izvor i ve~na inspiracija na site pisateli.

Kakva tema naj~esto obrabotuvaat avtorite na prvite romani po osloboduvaweto?

Koi pisateli vo svoite dela go obrabotuvaat seloto so svoite dobri i lo{i strani?

Koj pisatel obrabotuva temi od `ivotot vo Egejskiot del na Makedonija?

Prviot makedonski roman e Selo zad sedumte jaseni (1952 g.) od Slavko Janevski.

Nastanite od Ilindenskoto vostanie }e najdat mesto vo romanite na \or|i Abaxiev, Stale Popov i Jovan Bo{kovski.

Kakva tematika obrabotuvaat pisatelite ~ie poteklo e od Egejskiot del na Makedonija?

Pro~itaj roman po sopstven izbor i daj svoe viduvawe za istiot na eden od narednite ~asovi.

Zada~a:


Zapomni !

50

DRAMA

Pokraj lirikata i epikata, dramata e tretiot osnoven literaturen rod. Pod poimot drama podrazbirame literaturna tvorba pi{uvana vo dijalo{ka forma vo koja nastanite, temite i ideite se prikaùvaat i se opi{uvaat isklu~ivo preku govorot i dejstvoto na likovite. Vo dramite se prikaùvaat nastani od minatoto, no i nastani od sovremenosta; nastani koi se zna~ajni za istorijata na eden narod, no i nastani koi se zna~ajni za edna li~nost, odnosno individua.

Dramite moàt da bidat napi{ani vo stihovi ili vo proza, no i kombinirani so stihovi i proza.

So dramite e tesno povrzan teatarot. Teatarot e gledali{te, odnosno zgrada vo koja ima scena na koja se izveduva dramata pred publika. Scenskata izvedba na dramata se narekuva teatarska pretstava. Dramite ponekoga{ se izveduvaat i na takanare~eni otvoreni sceni plo{tad, ulica, kale i sli~no. Teatarskiot reìser ja organizira izvedbata na dramata na scena vrz osnova na dramskiot tekst. Akterite se individui koi gi interpretiraat, odnosno gi glumat na scena ulogite na likovite vo dramata. Pokraj toa, zna~ajni elementi na teatarskata pretstava se scenografijata (postavenosta na objektite i predmetite na scenata), kostimografijata (oblekata na likovite) i drugo.

Osnovni strukturni elementi, odnosno belezi na dramata se: kompozicija, dramsko dejstvo, likovi, prostor i vreme, dijalog, monolog, prolog, epilog, ~in, slika, scena, didaskalii.

Kompozicijata na dramata e sloèna struktura. Dejstvoto na dramata se odviva niz pet osnovni kompoziciski etapi: ekspozicija, zaplet, kulminacija, peripetija, rasplet.

Ekspozicijata pretstavuva voved vo raskaùvaweto. Avtorot gi dava osnovnite podatoci za nastanite i za likovite za koi }e se raskaùva. Zapletot e eden vid nedorazbirawe, sudir, konflikt me|u likovite vo epskoto delo. Dejstvoto na likovite e naso~eno kon razre{uvawe na toj konflikt. Kulminacijata e najvisokata to~ka {to }e ja postigne konfliktot vo dramskoto dejstvo. Ottuka zapo~nuva razre{uvaweto na konfliktnata situacija, odnosno raspletuvaweto na zapletot. Peripetija e presvrt vo dejstvoto. Toa e neo~ekuvana slu~ka, odnosno nepredvidena prepreka pred koja }e se najdat likovite vo dramskata literaturna tvorba. Raspletot go najavuva krajot na dramskoto delo. Raspletot e, vsu{nost, razre{uvawe na konfliktot, odnosno eliminirawe na zapletot.

Dramskoto dejstvo e klu~en element na dramata. Samiot poim drama zna~i dejstvo. Pod dramsko dejstvo se podrazbiraat postapkite {to gi prezemaat likovite vo dramata.

Likovite se nositeli na dejstvoto na dramata. Preku nivniot govor i preku nivnite postapki avtorite gi prenesuvaat svoite temi, idei i stavovi do publikata. Ona {to go zaklu~ivme za likovite vo epskite tvorbi vaì i za likovite vo dramskite tvorbi.

Prostorot i vremeto se neophodni elementi za odvivawe na dramskoto dejstvo. Dejstvoto vo dramata se odviva na opredelen prostor vo opredeleno vreme. Vo taa smisla treba da se razlikuva prostorot i vremeto koi se prikaàni so dramskoto dejstvo od edna strana i prostorot i vremeto na teatarskata pretstava od druga strana.

51

Scena od dramata Begalka na Vasil Iqoski

Dijalogot e razgovor me|u dva ili pove}e likovi vo tekot na dramskoto dejstvo. Preku dijalozite se izrazuvaat temite, ideite, stavovite na avtorot na dramata. Dijalozite ~esto se koristat za iskaùvawe na raspoloènijata na likovite vo dramata.

Monologot gi pretstavuva razmisluvawata i stavovite na eden lik vo dramata. Likot moè da vodi monolog so sebesi, odnosno glasno da razmisluva ili, pak, da se obra}a na publikata.

Prologot i epilogot se dva strukturni elementi koi gi zaokruùvaat po~etokot i krajot na dramata. Prologot se javuva na po~etokot na dramata i ja informira publikata (gleda~ite, ~itatelite ili slu{atelite) za vremeto i prostorot kade {to }e se odviva dramskoto dejstvo. Epilogot e na krajot od dramata i vo nego se kaùva {to se slu~uva natamu so likovite po raspletot vo dramata ili se iskaùva porakata na avtorot.

înot, slikata i scenata se sostavni delovi na dramata. înot e edna zaokruèna celina vo dramata. înot se deli na sliki i sceni. Slika pretstavuva kratok vremenski del od dramata koj zaokruùva edno dejstvo na likovite. Scenata e zaokruèna celina na slikata koja zavr{uva so vleguvawe na novi likovi vo dramskoto dejstvo.

Didaskaliite se upatstva koi avtorot na dramata gi prenesuva do ~itatelite, akterite i do reìserot. Didaskaliite se davaat vo zagrada i so kurzivni bukvi. Vo niv avtorot naveduva podatoci za vremeto i prostorot (mestoto) na dejstvoto, za izgledot na scenata, za kostimite na akterite, za nivnite postapki i sli~no.

Dramata e literaturna tvorba vo dijalo{ka forma vo koja nastanite, temite i ideite se prikaùvaat i se opi{uvaat preku govorot i dejstvoto na likovite.

Dramite moàt da bidat napi{ani vo stihovi ili vo proza, no i

Zapomni!

52

kombinirani so stihovi i proza.Teatarot e gledali{te, odnosno scena na koja se izveduva dramata

pred publika.Osnovni strukturni elementi na dramata se: kompozicija; dramsko

dejstvo; likovi; prostor, vreme; dijalog; monolog; prolog, epilog; ~in, slika, scena; didaskalii.

? [to podrazbirame pod poimot drama?? Vo kakva forma se pi{uvaat dramite?? [to e teatar? [to e teatarska pretstava?? Koi se osnovnite strukturni elementi na dramata?? [to e dramsko dejstvo?? [to e dijalog? [to e monolog?

Pro~itaj edna drama po tvoj izbor. Pronajdi gi i poso~i gi dijalozite, monolozite i didaskaliite vo dramata.

Makedonskata dramska literatura ima dlaboki koreni i nejzinoto afirmirawe zapo~na pri krajot na devetnaesettiot i po~etokot na dvaesettiot vek, a e povrzano so imeto i deloto na Vojdan êrnodrinski. Toj vsu{nost e i osnovopolo`nik na makedonskata dramska literatura. Imiwata na Vasil Iqoski, Anton Panov i Risto Krle so svoite umetni~ki vrednosti }e ostanat zabeleàni. Toa se imiwa na isklu~itelni avtori na dela vo koi go ovekove~ija bitot na svojot narod, folklorot, govorot i s {to be{e vredno da se so~uva za generaciite po niv.

Sovremenata makedonska drama svojata afirmacija ja zapo~na so delata na Kole a{ule i Tome Arsovski.

So svoite drami Kole a{ule kako u~esnik na nastanite }e ja obraboti ve~nata tema na negoviot narod, odot po makite, bolkite i stradawata, no i neuni{tlivata verba vo idninata. Sudbinata na Makedonija mu be{e vo du{ata i vo delata. So temi od sovremeniot ìvot se dobliì na publikata i ostavi vidlivi tragi. Dramite na Kole â{ule Vejka na vetrot , Vitel , Crnila , Veda i drugi go trasiraa patot na sovremenata dramska literatura i odigraa zna~ajna uloga vo makedonskata knièvnost.

Tome Arsovski vo dramskata literatura se pojavi vedna{ po osloboduvaweto. Kako zrel avtor }e obraboti sovremeni temi. Od negovoto pero izlegoa dramskite tekstovi: Aleksandra , Gradinata na malite bogovi , Praznik na pticite , Cvet I ogan , [uma {to se smee , Mali lu|e , Kikot kraj rekata , Paradoksot na Diogen , Bumerang , Stotiot ~ekor , êkor do esenta i dr.

Tome Arsovski vo svoite drami naj~esto ja prikaùva edinkata vo sudir so sredinata, frlaj}i svetlina na mnogu mani vo op{testvoto. Vpro~em toa e na{ata realnost i na{eto sekojdnevie.

Zada~a

MAKEDONSKA DRAMSKA LITERATURA


53

So svojata pojava, so dolgoto opstojuvawe vo svetot na dramata, Arsovski ostavi beleg, vreden za spomenuvawe niz generaciite.

So dramska literatura se zanimavaa i mnogu makedonski prozaisti, romansieri i poeti ~ija glavna opredelba be{e romanot, raskazot, poezijata.

Avtorite od pomladata generacija vnesoa osveùvawe, ostvarija prisustvo na dramskite sceni vo Makedonija i Jugoslavija. Na vrvnata pozicija na majstorskoto oblikuvawe na dramskiot tekst se nao|aat imiwata na Goran Stefanovski i Jordan Plevne{.

Vo vtorata polovina od sedumdesettite godini, Goran Stefanovski so svoite drami koi }e gi navedeme vo slednoto pretstavuvawe na ovoj zna~aen avtor so talent i bogato intelektualno nivo, se prikaà vo prava svetlina, ja osvoi du{ata na ~itatelite i na qubitelite na dramata.

Jordan Plevne{ so dramite Eregon , Makedonski sostojbi i Jugoslovenska antiteza , obraboti temi od sovremenite nastani vo najbliskoto minato {to e del i od sega{nosta. Na svetlina ja iznese pravata vistina za sostojbata kaj nas i vo sosedstvoto. Negovata preokupacija e sudbinata na negoviot narod. Uspehot so ovie avtori na poleto na makedonskata dramska literatura e gordost i priznanie za sekoj Makedonec.

Sovremenata makedonska drama gi obrabotuva sovremenite zbidnuvawa, sovremeniot ìvot, povtorno odot po makite, bolkite koi se podnesuvaat poradi neuni{tivata èlba za sloboda. (Crnila , Vejka na vetrot )...

Pretstavnicite na pomladata generacija so majstorsko oblikuvawe na dramski tekst, so obrabotka na novi temi, vnesuvaat sveìna i interes kaj ~itatelite i qubitelite na dramata. Tie tekstovi se bliski do ~itatelite ili se vo sega{nosta. Vo sekoj slu~aj vistinskata sostojba na li~nostite, a preku niv i na svojot narod e naj~estata tema vo koja se prepletuvaat mnogu ne{ta {to treba da se iskorenat.

îi imiwa se povrzani so po~etocite na makedonskata dramska literatura?

Kakva tematika obrabotuvaat?So koi dela zapo~na sovremenata makedonska drama?Koi avtori ja so~inuvaat pomladata generacija?

Dramite na osnovopolo`nicite na makedonskata dramska literatura go obrabotuvaat ìvotot, borbata za opstanok, nasilijata, pe~albarstvoto i site tegobi {to ìvotot gi nosi so site adeti i obi~ai, so s {to e del od nivniot ìvot. Toa se bitovi drami vistinski odraz na ivotot na Makedonecot.

Razmisli!

Zapomni

54

OSNOVOPOLO@NICI NA LITERATURATA ZA DECA

Literaturata za deca vo Makedonija svoite po~etoci gi beleì vo tekot na Revolucijata, a poln rascut doìvuva po osloboduvaweto na na{ata zemja. Nejzini pretstavnici se: Van~o Nikoleski, Slavko Janevski, Vasil Kunoski i dr. So svoite poetski i prozni ostvaruvawa tie dadoa golem pridones vo razvojot i tvore{tvoto za deca iznesuvaj}i na videlina nastani {to go odbeleùvaat rasteòt vo slobodnata tatkovina. Vo nivnite prvi tvorbi se ~uvstvuva mirisot na barutot i ~adot. Porakite na takvite tvorbi odeknuvaa vo gradinite i u~ili{tata. Goleminata na prvite pisateli za deca e vo toa {to bea predvodnici na plejada mladi avtori koi poletno svoite poetski i prozni tvorbi im gi posvetija na decata.

Van~o Nikoleski e roden vo podkaraormanskoto selo Crvena Voda, Ohridsko na 10 juni 1912 godina.

Po~inal vo 1980 godina vo Ohrid.Svoite prvi objavi na poleto na literaturata Van~o Nikoleski gi pravi

kako u~enik vo Skopje. Rabotel kako u~itel vo Bitola i vo Ohrid. Kako u~itel pi{uva patriotski pesni. Se}avaj}i se na tie migovi, Van~o Nikoleski veli:

Pove}eto svoi prvi patriotski pesni gi pi{uvav od neophodna potreba. No tie pesni dolgo ne moèa i ne smeeja da vidat belo videlo. Vo okupiranata tatkovina od strana na bugarskite fa{isti da se pi{uva na makedonski jazik zna~e{e drskost i buntarstvo i za toa se ode{e v zatvor. Pa zatoa moite stihovi, pi{uvani na maj~in jazik, skrieni me|u koricite na izgu`vanata tetratka, dolgo leèa zakopani pod eden plo~est kamen zad koselskoto u~ili{te.

Mojot prijatel Boris Bojaxiski, i samiot u~itel vo toa vreme, ~esto me posetuva{e vo Kosel, pri {to toj mi ~ita{e od svojata proza, a jas nemu stihovi pi{uvani na makedonski jazik. Pi{uvaj! me hrabre{e toj. Na na{ite deca }e im trebaat tie stihovi. Nema ve~no da ostaneme pod ropstvo; eden den }e se oslobodime... Toa mi be{e najgolemata moralna potkrepa. Vo taa tetratka ja imav napi{ano i prvata verzija od poemata Mice i pove}e pesni so isklu~ivo patriotski duh .

Za vreme na Narodno-osloboditelnata borba, na slobodnata teritorija Debarce (i ne samo vo Debarce), koga nema{e ni bukvar, nitu kakva bilo druga kniga na makedonski jazik, stihovite na Van~o Nikoleski decata gi u~ea napravo od negovata tet

m_j_za iv godina ss za zaednicite_krivi.cdr

Documents