UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOKA FAKULTETA

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO SMER: FIZIKA IN TEHNIKA

DIGITALNA FOTOGRAFIJA -

KAKO DO OPTIMALNE SLIKE

DIPLOMSKO DELO

Mentor: Kandidat: izr. prof. dr. Slavko Kocijani Luka Novak Somentor: mag. Roman Vidmar

Ljubljana, avgust 2008

Zahvala

Zahvaljujem se svojemu mentorju dr. Slavku Kocijaniu in somentorju

mag. Romanu Vidmarju za podporo in sodelovanje pri diplomskem delu,

ter za njuno pomo in navodila, ki so me vodila pri tem diplomskem delu.

Zahvaljujem se tudi svojim domaim za podporo in spodbudo pri tudiju,

dekletu Alei Majster ter vsem, ki so mi omogoili, da postanem

profesionalni fotograf: novinarju Tomici uljiu za njegova prizadevanja

pri moji fotografski karieri, urednikom Mladine, eljku Stevaniu/IFP,

Mihi tamcarju/Indirekt.

Diplomo posveam vsem zagrizenim zaetnikom fotografije, pa tudi profesionalnim fotografom za e bolje poznavanje lastne opreme in vsem, ki jih to zanima.

I

POVZETEK

V diplomskem delu je s pomojo slik in ilustrativnih skic zdruen teoretini del s

praktinim. Vsi trmini, vrste aparatov, objektivi (namenski ali standardni), tip in

velikost tipala in ostali pripomoki so utemeljeni teoretino ter mestoma ponazorjeni

tudi s praktinimi primeri in slikami za bolje razumevanje.

Del diplomskega dela je posveen objektivu, razlagi njegovih sestavnih delov, njegovim

napakam in pomanjkljivostim. S pomojo MTF-diagrama (MTF funkcija prenosa

modulacije) je v diplomskem delu utemeljeno, zakaj je reproducirana slika drugana od

izvirnika. V poglavju Loljivost je dokazano, kje, kdaj in zakaj reproducirana slika ni

kakovostna. Diplomsko delo poleg tega nudi informacije o tem, kako prebrati MTF-

diagram, ki se nahaja na proizvajalevi spletni strani, ter kakne informacije nam ta

diagram nudi.

Kljuni dejavnik pri nekakovostno reproducirani sliki je zaslonka. Zaradi uklona

svetlobe se le-ta malce ukloni in rezultat tega je nejasna slika. Z MTF-diagramom

ugotovimo, pri katerem zaslonskem tevilu je objektiv najbolj oster. Dodan je e primer,

kako izvedemo lasten test objektiva. Z rezultati raziskovanja MTF-diagrama ugotovimo,

kako dobro se lahko objektiv kosa s finimi in z grobimi detajli, ter kdaj uporabimo

kateri objektiv (kontrast, ostrina). To dokazuje, da sliko naredi objektiv.

Poznavanje objektiva ne zadostuje za dobro sliko. Zato je v diplomsko delo vkljueno

e digitalno tipalo pri katerem lahko, e napano nastavimo nastavitve v aparatu,

kodujemo sliki, kar smo dokazali s prikazom primera, pri katerem je izbran napaen

format zapisa in napana nastavitev stiskanja. e aparat dopua monost fotografiranja

v nestisnjenem RAW-formatu, je to najbolja izbira. Z njim lahko kasneje spremenimo

parametre, na katere pri fotografiranju nimamo vpliva. V diplomskem delu je velik

poudarek tudi na digitalnem umu.

Zgoraj nateti dejavniki pripomorejo k temu, da nadaljnja obdelava slik s programskim

orodjem ni potrebna, ker e imamo optimalno sliko.

II

KLJUNE BESEDE: Zrcalno-refleksni aparat SLR, funkcija prenosa modulacije, globinska ostrina, barvno upravljanje, kontrast in ostrina, ISO-obutljivost, bliskavica, faktor izreza, digitalni um, piksel, Bayerjeva mrea.

III

Digital photography - how to make the best picture

SUMMARY

The diploma incorporates theoretical and practical parts with pictures, illustration

sketches and theory. All terms, types of camera, lenses (fixed and purposed), type and

size of digital sensors and other camera equipment is substantiated with theory, in some

parts even with practical examples and pictures for better understanding.

Part of the diploma is dedicated to lens, explanation of its component parts, its defects

and faultinesses. With Modulation Transfer Function there is substantiation for the

difference between the reproduced picture and the original. In the chapter Loljivost

(Resolution) we demonstrate why the reproduced picture is not of good quality. The

diploma also offers informations about how to read MTF graphs that can be found on

manufacturers web page and what kind of information can be obtained from it.

The most important factor of an unqalitative reproduced picture is the aperture. Because

of the diffraction the light slightly diffracts, causing softening and blurred effects on the

picture. The MTF graph enables us to establish by which f-number the lens provides the

sharpest effect. In the diploma there is added an example how to realize your own test

of the photographic lens. With the results of the MTF graph research we establish how

good the lens can compete with fine and rough details and when to use which lens

(contrast, sharpness). These elements demonstrate that lens is the key element that

makes the picture.

However good knowledge of the lens is not sufficient to make a good picture. Because

of this reason the diploma also includes the digital sensor. We discovered that by using

incorrect settings in the camera we can damage the picture, which we demonstrated by

furnishing an example of incorrect settings of selection type format and compression. If

the camera has the option of photographing in the uncompressed RAW format, this

seems to be the best option. With the RAW format we can later change all parameters

on that we had no influence while photographing. A large emphasis in diploma is also

pointed on the digital noise.

IV

The above stated factors contribute to the fact that further additional processing of the

picture with program tools is unnecessary, because we have already obtained the

optimal picture.

KEY WORDS: Single Lens Reflex SLR, Modulation Transfer Function, Depth Of Field, Color Management, Contrast and Sharpness, ISO Sensitivity, Flash, Crop Factor, Digital Noise, Pixel, Bayer Array.

V

KAZALO

AKRONIMI IN OKRAJAVE ..................................................................................... VIISLOVAR IZRAZOV ................................................................................................... VIII1 UVOD ............................................................................................................................ 12 OSNOVE FOTOGRAFIJE ............................................................................................ 3

2.1 Izbira opreme .......................................................................................................... 33 APARATI ...................................................................................................................... 6

3.1 Opis aparata ............................................................................................................ 73.2 Delovanje aparata ................................................................................................... 93.3 Funkcije aparatov .................................................................................................. 103.4 Delitev aparatov .................................................................................................... 12

4 OBJEKTIVI ................................................................................................................. 164.1 Objektiv ................................................................................................................ 164.2 Globinska ostrina .................................................................................................. 204.3 Gorina razdalja .................................................................................................. 244.4 Delitev objektivov ................................................................................................. 264.5 Loljivost .............................................................................................................. 414.6 Resolucija, kontrast in MTF-diagram ................................................................... 414.7 Iz pojma PSF in LSF do MTF .............................................................................. 524.8 Uklon .................................................................................................................... 534.9 Zaslonka proti velikosti piksla .............................................................................. 56

5 SVETLOBNA TIPALA DIGITALNIH APARATOV ............................................... 615.2 Bayerjev algoritem demosaicing ...................................................................... 645.3 Vzorec mikro le ................................................................................................... 655.4 Velikost tipala ....................................................................................................... 665.5 Velikost piksla nivo uma in dinamini razpon ................................................. 765.6 um digitalnih aparatov ........................................................................................ 78

6 BITNA GLOBINA ...................................................................................................... 836.1 Barvno zaznavanje ................................................................................................ 846.2 Barvno meanje z dodajanjem ali odvzemanjem .................................................. 856.3 Tipi slik ................................................................................................................. 866.4 RAW ..................................................................................................................... 886.5 Barvni prostor ....................................................................................................... 94

7 BLISKAVICA ............................................................................................................. 977.1 Merjenje svetlobe z bliskavico skozi lee (TTL) .................................................. 977.2 Vodilno tevilo ...................................................................................................... 987.3 Sinhronizacija bliskavice ...................................................................................... 99

8 NASVETI IN TEHNIKE ZA FOTOGRAFIRANJE ................................................. 1018.1 Nasveti ................................................................................................................ 1018.2 Skrivnosti dobrega fotografa .............................................................................. 106

10 ZAKLJUEK .......................................................................................................... 10811 LITERATURA IN VIRI .......................................................................................... 11012 PRILOGA ..................................................................................................................... I

12.1 Slovar izrazov ........................................................................................................ I12.2 Kompaktni disk ................................................................................................ XIII

VI

VII

AKRONIMI IN OKRAJAVE

SLR Single Lens Reflex, zrcalno-refleksni aparat

dSLR Digital Single Lens Reflex, digitalno zrcalno-refleksni aparat

ISO International Standards Organization, obutljivost filma/tipala

MTF Modulation Transfer Function, funkcija prenosa modulacije

RAW RAW digital negatives, digitalni negativ

L (Canon) Luxury, profesionalna linija Canon objektivov

LCD Liquid Crystal Display, zaslon zasnovan na principu tekoih kristalov

TTL, TTL II Through The Lens, merjenje svetlobe skozi objektiv

APS Advanced Photo System, novi filmski format (16 x 30 mm)

CF Crop Factor, faktor izreza ali mnoilnik gorine razdalje

FF Full Frame, dimenzija 35 mm fotografskega filma (36 x 24 mm)

TS-E Tilt and Shift, objektiv za spremembo naklona in vzporednega zamika

MP-E Macro Photo, objektiv za makro fotografijo

LD Low Dispersion, lee za zmanjanje barvne napake

UD Ultra Low Dispersion (Canon), lee za zmanjanje barvne napake

ED Ultra Low Dispersion (Nikon), lee za zmanjanje barvne napake

M Meridioinal lines, tangencialne rte

S Sagital lines, sagitalne rte

PSF Point Spread Function, funkcija raztrosa toke

LSF Line Spread Function, funkcija linijske razpritve

DOF Depth Of Field, globinska ostrina

PIXEL PICture Element, piksel, slikovna celica

PPI Pixels Per Inch, piksli na ino

DPI Dots Per Inch, toke na ino

A/D Analog to Digital, analogno-digitalni pretvornik

CoC Circle Of Confusion, toka konfuzije

SNR Signal-to-Noise Ratio, razmerje osnovnega signala in uma

CCD Charge-Coupled Device, CCD-tipalo

CMOS Complementary MetalOxideSemiconductor, CMOS-tipalo

CGA Color Graphic Adapter, velikost grafinega polja

EGA Enhanced Graphics Adapter, velikost grafinega polja

VGA Video Graphics Array, velikost grafinega polja

XGA Extended Graphics Array, velikost grafinega polja

VIII

SVGA Super Video Graphics Array, velikost grafinega polja

LAB L - lightness, a and b - color- opponent dimensions, barvni prostor

RGB Red, Green, Blue, osnovne barve rdea, zelena, modra RGB-modela

sRGB standard Red, Green, Blue, standard osnovnih barv RGB-modela

aRGB Adobe Red, Green, Blue, Adobe razvrstitev osnovnih barv RGB modela

CMY Cyan, Magenta, Yellow, procesne barve

CMYK Cyan, Magenta, Yellow, and key (Black), tiri procesne barve

JPEG Joint Photographic Experts Group, zapis slikovnega podatka

TIFF Tagged Image File Format, zapis slikovnega podatka

WB White Balance, temperatura beline

GN Guide Number, vodilno tevilo

EV Exposure Value, osvetlitvena vrednost

TCP/IP Transmision Control Protocol/Internet Protocol, protokol za nadzor

prenosa in internetni sklad protokolov

SLOVAR IZRAZOV Slovar izrazov je v prilogi diplomskega dela.

1

1 UVOD

Na moji poti do profesionalnega fotografa je bilo vloenega veliko truda. Zael sem s

slabo fotografsko opremo, filmskim fotoaparatom (zaradi lajega pisanja v diplomskem

delu uporabljam besedo aparat) Laica s fiksnim objektivom 50 mm, brez avtomatike za

izbiro hitrosti zaklopa in osvetljevanja. Ko sem osvojil nekaj osnov fotografiranja, sem

z njim naredil odline slike. Z leti izkuenj in novim digitalnim aparatom se je veliko

spremenilo. Zael sem fotografirati v temnih prostorih in preuevati svetlobo ter naine,

kako fotografirati v takih prostorih. Z vsakim korakom in s kasnejim preuevanjem

nastalih slik sem dopolnjeval fotografsko opremo, predvsem pa svoje fotografsko

znanje. Pri tem sem - z vedno boljimi objektivi - naredil vedno bolj kakovostne slike,

to raziskovanje pa je botrovalo tudi spoznanju, da je objektiv najpomembneji del

aparata in odloitvi, da jim v diplomskem delu namenim najve pozornosti.

Tma mi je dala veliko veselja pri fotografiranju in odkrival sem naine, kako v zelo

temnih prostorih brez dodatne osvetlitve narediti isto in uporabno sliko. Moj trud in

vloeno raziskovanje fotografije sta se obrestovala in postal sem profesionalni fotograf

za asopise Mladina, Indirekt, urnal ter imel objavljeno sliko v National Geographicu.

Na svoji delovni in raziskovalni poti sem sreal veliko ljudi, ki so fotografirali na njim

lasten nain (verjetno za lastne spomine), ki pa je bil po mojih izkunjah neustrezen

motilo me je predvsem fotografiranje z bliskavico oziroma bliskanje v zaprtih in malce

bolj mranih prostorih, kar v krogu prijateljev sicer ni teava, lahko pa do nje pride, e

se bliskavica uporablja na javnem prostoru, kot je na primer kulturna ustanova. Taken

nain fotografiranja po mojem mnenju kae na nepoznavanje osnov fotografiranja,

poleg tega pa se pri tem pojavlja tudi vpraanje, ali je tovrstno fotografiranje v skladu z

bontonom.

Temo sem izbral zaradi vse vejega zanimanja in razirjenosti digitalnih aparatov, tako

med profesionalnimi uporabniki kot amaterji. Prav tako postaja fotografija zelo

pomembna v unem procesu in fotografska dokumentacija je e skoraj obvezen del

podjetnikih, vzgojno-izobraevalnih, domaih in drugih arhivov. Zaradi tega je moj cilj

vkljuiti digitalno fotografijo v uni nart pouka Tehnike in tehnologije v osnovnih

olah, s imer bi se e uenci zaeli spoznavati z delovanjem aparata in osvajanjem

2

osnovnih fotografskih pojmov, kar bi kasneje lahko samoiniciativno nadgrajevali ali

pretvarjali v prakso ter tako raziskovali in izkoriali vedno veje monosti, ki jih nudi

digitalna fotografija, in polnili arhive.

V diplomskem delu poglabljam vdenje, ki sem ga pridobil z leti prakse. Raziskovalni

del temelji na teoriji, le-ta pa je podprta s sliko oziroma ilustrativno skico. Poleg

objektiva sem se poglobil tudi v digitalna svetlobna tipala in njihove pomanjkljivosti, ki

so: um, napano prikazane barve, izpis podatkov iz tipala v datoteko in napane barve

razvitih slik.

3

2 OSNOVE FOTOGRAFIJE

Danes motoristu ni potrebno vedeti, kako deluje njegov motor, pa tudi uporabniku

interneta ni potrebno znanje delovanja globalne mree in TCP/IP protokolov. Podobno

je s fotografijo; ni nujno poznavanje delovanja digitalnega aparata. e pa pogledamo z

drugega zornega kota, zna izkuen motorist v kritini situaciji najbolje izkoristiti

lastnosti motorja. Prav tako izkuen fotograf tudi s povprenim aparatom naredi bolje

slike, ker uporabi svoje poznavanje fotografije in opreme. Takrat ko veina fotografov v

slabih svetlobnih pogojih uporabi bliskavico, dober fotograf uporabi drugane

nastavitve aparata in ga optimalno izkoristi.

Tudi najbolji aparati ali udoviti motivi sami po sebi e ne naredijo dobre slike.

Pogosto je motiv pred nami videti aroben, ko pa pogledamo nastale slike, so lahko

drugane od priakovanj ali celo neuporabne. Dobra slika nastane ele, e se fotograf ne

osredotoi najprej na motiv, ampak najprej upoteva osnove fotografije. Vse, kar je

napisanega v diplomskem delu, so le osnove fotografije.

2.1 Izbira opreme

Skozi zadnja leta se je razvoj tehnike mono izboljal, tako pri kompaktnih kot tudi pri

profesionalnih digitalnih aparatih, in se e naprej razvija. Pri tako hitrem razvijanju tipal

in same ponudbe digitalnih aparatov kot smo mu pria v zadnjih letih, se je vse teje

odloiti, ker ne vemo kaj sploh potrebujemo. Nakup oziroma izbira fotografske opreme

je odvisna od vsakega posameznika, elja in namena uporabe konnega izdelka.

Na edini cilj je narediti takno sliko, kot jo vidimo - pa naj bo odlina ali zani. Vedno

predstavlja nek trenutek, ki ga vidi posameznik skozi svoje oi, torej objektiv. Pri

pregledu gledalec dobi predstavo, kako je bilo tam, eprav ni bil tam.

V sodobnem asu slika skorajda ni ve odvisna od samega aparata, saj so e skoraj vsi

odlini seveda le v dobrih svetlobnih pogojih. Za uporabo v slabih svetlobnih pogojih

pa je vredno razmisliti o digitalnem SLR-u (Single Lens Reflex zrcalno-refleksni

aparat).

4

Oprema, ki sem jo uporabil v diplomski nalogi, ni najnoveja, ampak zadostuje, da

naredim slike, kakrne elim, v vsakem trenutku. Uporabljam Canona 10D in 40D ter

Canon L objektive s spremenljivimi in fiksnimi gorinimi razdaljami. Moj slog se

izrazi z izbiro fotografske opreme in situacij, v katerih sem. Oprema pa ima razpon od

aparata, obutljivosti tipala, zaslonke, izbire objekta in kompozicije, izbire lui oziroma

tevila bliskavic ter konna selekcija nastalih slik.

2.1.1 Izbira opreme danes

Danes izbira opreme ni lahka odloitev, e posebej ob prvem nakupu. V trgovinah je na

voljo velika izbira razlinih aparatov, objektivov, dodatkov, razlinih tipov aparatov

digitalni kompaktni aparat, prehodni aparat (SLR-like-aparat, ki predstavlja most med

kompaktnim in dSLR-aparatom; prikaz slike v iskalu je podoben kot pri dSLR-aparatih,

vendar zamenjava objektiva ni mona), dSLR, z med sabo zelo razlinimi cenami ter z

novimi aparati, ki prihajajo na police. Izbira se zmanja z odloitvijo kupca, njegovimi

cilji uporabe ter namenom uporabe konnih izdelkov. Za zaetek povpraajte znance ali

si preberite fotografsko revijo za nasvete in razpololjive aparate. e vse, kar

fotografirate na vaih izletih in domaih zabavah, pristane v domaem albumu, vam

zadostuje e digitalni kompaktni aparat. e ste perfekcionist in mora biti vaa slika na

raunalnikem ekranu vsaj brez napak, e e ne odlina, posezite po digitalnih SLR-ih

in boljih objektivih. e nameravate razviti ali natisniti velike tiske oziroma posterje,

izberite opremo srednje velikosti digitalnega zadka formata 6 x 6 cm ali profesionalni

digitalni aparat z objektivi za profesionalno rabo.

Veina se odloa za kompaktne digitalne aparate, saj ne elijo s sabo nositi ogromnih

torb ali nahrbtnikov, ampak le majhen in lahek aparat za ep ali osebno torbico.

Po nekaj fotografiranjih na izletih, prireditvah, veerjah ali zabavah, boste e spoznali

nekatere lastnosti svoje opreme ter zaupali v svoje sposobnosti. e slike ne bodo

ugajale vaim oem, verjetno ne boste najprej odli v trgovino po aparat vijega

cenovnega razreda, ampak se boste poglobili v va aparat in prieli preizkuati njegove

zmogljivosti z uporabo ronih nastavitev. e se kljub temu kakovost ne izbolja, pa le

razmislite o boljem aparatu.

5

Najveja skrivnost je najti pravo razmerje med vlokom in elenimi izdelki, ob tem pa

ne gre pozabiti, da je ponavadi bolja oprema precej teja. Svetujem, da si naredimo

stvari preproste, dostopne in uporabne. e je oprema v breme, ni uitka pri

fotografiranju, e posebej pri delu za naronika, kjer je potrebno narediti dobre slike.

Vsekakor ne potrebujemo nekaj kilogramov teke opreme za kakovostno sliko.

Potrebno pa je znanje, kako iz te opreme potegniti najve in izkoristiti aparat do

skrajnih zmogljivosti. Za to je potrebna praksa in veliko fotografiranja v im ve

monih situacijah. Vsi aparati imajo prednosti in slabosti, zato bo v nadaljevanju

opisanih in predstavljenih nekaj osnovnih tipov aparatov, njihove lastnosti ter delovanje

aparata in fotografske opreme.

6

3 APARATI

Po letu 2000 smo v fotografiji doiveli velike spremembe. Prihod digitalne tehnologije

je pojme, kot so druinski, popotniki, amaterski in profesionalni fotograf, postavil

povsem na glavo. Prav tako to, kakno in katero opremo potrebuje fotograf. Vse skupaj

je prihod digitalne tehnike zainil e z dejstvom, da je danes, po osmih letih prihoda

digitalne tehnike med mnoice, fotograf lahko e skoraj vsakdo. Vsak s svojimi

zmonostmi, eljami, razmiljanjem in predvsem nainom vstopa med uporabnike

aparatov. Medtem ko so pred leti fotoamaterji in profesionalni fotografi veljali za tiste,

ki so svetovali o primernem nakupu aparata, lahko danes e vsak uporabnik interneta ali

digitalnega aparata razloi, kaj kupiti. Seveda pa ve mnenj prinese ve (bolj ali manj)

kakovostnih nasvetov in s tem povezan pravilni nakup. Po drugi strani pa je ena

poglavitnih sprememb v dejstvu, da smo v analogni dobi kupili aparat za pet, deset ali

e ve let in aparata nismo menjali, medtem ko je digitalna tehnika prinesla veliko

hitrejo zamenjavo aparatov in opreme. In tudi v lastni praksi se je pokazalo, da je drugi

nakup e blie nakupu primerneje opreme [1].

V dananji dobi govorimo preteno samo o aparatih, njihovih megapikslih, velikosti

LCD-ekrana, zoomu (objektivu s spremenljivo gorino razdaljo), objektivih in ceni kot

da bi bili to najpomembneji podatki, kar je dale od resnice. Fotografija se je razvijala

100 let in v tem asu razvila aparate in namenske filme za vsako situacijo. Aparatov ni

bilo toliko kot danes, ampak je vsak proizvajalec imel aparate za profesionalne in

neprofesionalne uporabnike. Predvsem so nudili paleto objektivov ter ohiij, v katera se

je vstavil namenski film za doloeno situacijo fotografiranja. Takrat se je govorilo bolj

ali manj le o filmih. e danes je na razpolago veliko filmov razlinih proizvajalcev:

barvni dia, barvni negativ, rno-beli, transparentni, filmi razline obutljivosti, filmi

namenjeni za tono doloeno fotografiranje, kot so portretiranje (za pravilen odtenek

koe), slikanje z bliskavico, slikanje pokrajine, namensko doloenih za fotografiranje v

prostorih z drugo temperaturo svetlobe in e bi lahko natevali. V dananji dobi pa se z

izbiro filma ne obremenjujemo, saj lahko pri digitalni fotografiji vse korekcije barv in

nezaelene uinke popravimo oziroma dodamo s programskimi orodji. Zato se je danes

smiselno posvetiti digitalnemu aparatu.

7

3.1 Opis aparata

Aparat je lepo oblikovana katla, v katero vstavimo film ali pa je v njem vgrajeno

digitalno svetlobno tipalo. Njegova glavna naloga je, da na film/tipalo spusti svetlobo.

Prvi aparati so bile tako imenovane camere obscure. To so bile rne sobe, malo pozneje

pa rne katle, ki so imele majhno luknjico, skozi katero je pronicala svetloba. Ta je na

zadnjo steno projicirala obrnjeno sliko, in e smo tja postavili na svetlobo obutljivo

snov (kot na primer srebrov bromid), se je slika zapisala. Od tod tudi izvira nastanek

imena fotografija (starogrko: foto svetloba, grafein pisati). Preprosta rna katla je

skicirana na sliki 3.1.

Slika 3.1: Camera obscura. Kako se preko luknjice preslika narobe obrnjen predmet.

Dananji aparati pa so vse kaj ve kot samo navadne rne katle. Kot prvo imajo zaklop

(slika 3.2), ki uravnava, kdaj in koliko asa bo svetloba padala na film/tipalo. Obiajno

se nahaja neposredno pred filmom/tipalom in je sestavljen iz dveh lamel oziroma zaves.

Slika 3.2: Zaklop digitalnega aparata Canon 10D.

8

Obstajajo tudi drugi zaklopi, na primer taki, ki so krono-srpaste oblike (tako kot

zaslonka) in se nahajajo v objektivu.

Vsak zrcalno-refleksni aparat ima zrcalo in pentaprizmo (slika 3.3); zrcalo je pred

zaklopom, pentaprizma pa nad zrcalom. Oboje skupaj ima funkcijo, da svetlobo, ki

pride skozi objektiv v aparat, preusmeri v iskalo, kjer gledamo vpadno svetlobo z

oesom. Svetlost slike v okularju je odvisna od najveje odprtine na objektivu; veja kot

je ta, svetlejo sliko gledamo.

Slika 3.3: Zrcalo je pred zaklopom, pentaprizma pa nad zrcalom. Zrcalo svetlobo, ki pride skozi objektiv

v aparat, preusmeri v iskalo, kjer gledamo vpadno svetlobo z oesom [2].

V aparatu je danes vsak kotiek nabit z elektroniko. Od te je e najpomembneja skozi

objektiv (TTL Through The Lens) elektronika, ki skrbi za to, da aparat oceni pravilno

osvetlitev filma/tipala na podlagi svetlobe, ki se je odbila od predmeta in nato prila v

aparat skozi lee v objektivu (slika 3.4). Pred izumom TTL-elektronike se je pravilno

osvetlitev vedno nastavljalo rono.

9

Slika 3.4: Rumeni arek prikazuje, kako potuje svetloba preko objektiva do okularja, zeleni arek pa

potovanje svetlobe preko polprepustnega zrcala na spodnje zrcalo, kjer se svetloba odbije na TTL tipalo

[3].

Tipala za zaznavo svetlobe so lahko nameena ali pod polprepustnim zrcalom, ali na

prizmi. V aparat vgrajeni procesor nato analogne podatke o vpadli svetlobi prerauna v

ustrezno kombinacijo asa osvetlitve in zaslonke.

3.2 Delovanje aparata

Kaj se zgodi, ko pritisnemo na sproilec?

1. Zaslonka (v objektivu) se zmanja na nastavljeno vrednost kajti ves as, ko

smo opazovali sliko, je bila postavljena na najvejo vrednost.

2. Zrcalo se dvigne v iskalu slika izgine, ker gre zdaj svetloba proti filmu/tipalu

in ne proti prizmi.

3. Odpre se zaklop. Pred sproenjem pokriva prva zavesa ves okvir (film/tipalo).

Po pritisku na sproilec se prva zavesa umakne in na film/tipalo pade svetloba

(slika 3.5). Po preteku asa osvetlitve zane prvi zavesi slediti druga, ki zaenja

prekrivati film/tipalo.

10

Slika 3.5: Zaklop. Prikaz kako potujeta zavesi ena za drugo.

4. Zdaj se zrcalo vrne v svoj spodnji poloaj in svetloba se spet preko njega in

prizme odbija v iskalo.

5. Zavesi zaklopa se postavita v prvotni poloaj, hkrati pa se v objektivu zaslonka

ponovno odpre na najvejo vrednost.

Kakovost slike je prvotno odvisna od kakovosti objektiva oziroma od le v njem.

Aparat s svojo elektroniko le pripomore, da lahko kontroliramo objektiv in da ocenimo

pravilno osvetlitev filma/tipala.

3.3 Funkcije aparatov

Sodobni aparati so z vso svojo elektroniko pravi tehnoloki udei. Zato ni udno, da

smo v vsej tej poplavi raznih funkcij malo bolj ali malo manj izgubljeni. V naslednjih

vrsticah zato preglejmo glavne pojme in funkcije sodobnih aparatov.

3.3.1 Osvetlitev

Koliina svetlobe, ki pade na film/tipalo, je odvisna od asa osvetlitve in zaslonke.

as osvetlitve je as, ko je zaklop odprt in svetloba pada na film/tipalo. Navaja se v

sekundah ali v delih sekunde (30 s, 2 s, 1/30 s, 1/500 s). Zaslonka pa je posebna naprava

iz srpastih ploic, ki v sredini oblikujejo luknjo v obliki kroga (natanneje poligona,

ker rob ni ravno kronica, temve je iz ve daljic). Pri tem se velikost luknje meri z

zaslonskim tevilom (f-number), emur kraje reemo zaslonka.

11

3.3.2 Zaslonsko tevilo

Zaslonsko tevilo je razmerje med gorino razdaljo in premerom odprtine. Tako na

primer zaslonsko tevilo 2,8 pove, da je gorina razdalja 2,8 krat veja od premera

odprtine. Zaslonsko tevilo 2,8 zapiemo s kratico f/2,8. Iz formule (v nadaljevanju pod

naslovom Objektivi) za izraun zaslonskega tevila sledi, da z veanjem odprtine

zaslonska tevilka pada (in obratno). Zaslonsko tevilko pri najveji moni odprtini

zaslonke imenujemo tudi svetlobna mo objektiva.

Kombinacija asa osvetlitve in zaslonskega tevila nam doloi, koliko svetlobe bo padlo

na film/tipalo. Vzemimo en tak par: 1/125 s in f/5.6. Ista koliina svetlobe bo padla na

film/tipalo pri drugi kombinaciji, kjer bomo zaslonko za toliko zmanjali, za kolikor

bomo as podaljali. Na primer: e hoemo prepoloviti odprtino zaslonke, moramo

podvojiti as. Ve o zaslonki v poglavju Objektivi.

3.3.3 Obutljivost filma/tipala

Tretja stvar, ki vpliva na pravilno osvetljen film/tipalo, je obutljivost. Bolj ko je

obutljiv, manje zaslonke lahko uporabljamo pri istem asu oziroma kraji as lahko

uporabimo pri isti zaslonki. Obutljivost filma/tipala se meri v ISO-tevilih

(International Standards Organization mednarodni standard za predstavitev

obutljivosti filma oziroma tipala v aparatu), dvakrat veje tevilo predstavlja dvakrat

vejo obutljivost in obratno. Manja tevila imajo manjo obutljivost, veja tevila pa

vejo. Pri bolj obutljivem filmu/tipalu lahko fotografiramo pri manjem deleu vpadle

svetlobe. Pri tem pa obstaja teava: veja kot je obutljivost, bolj se delci plasti na filmu

zdruujejo v zrna oziroma pri tipalih prihaja do vejega uma. Zato je optimalno

fotografirati na najmanji obutljivosti, ki si jo lahko privoimo v danih svetlobnih

razmerah

3.3.4 Povzetek delovanja aparata

.

Aparat je fotografski sistem. Na njega kot sredie se priklapljajo vsi ostali

fotografski deli: objektivi, bliskavice, stativ... Preprosteji aparati imajo programsko

avtomatiko, ki izmeri osvetlitev in njej ustrezno nastavi kombinacijo asa in zaslonke.

http://www2.arnes.si/~ljuad7/objektiv.html#Svetlobna mo

12

Veina dananjih aparatov deluje po sistemu TTL, TTL II, torej meri vpadlo svetlobo

skozi objektiv. Bolji, kot je aparat, ve monosti za razne izbire in nastavitve ima

fotograf

[4].

3.4 Delitev aparatov

Aparate loimo predvsem po tipu aparata, torej po velikosti svetlobnega tipala oziroma

formata.

3.4.1 Formati

Formati so odvisni od velikosti filma ali digitalnega svetlobnega tipala.

Delitev filmskih formatov:

noveji filmski format (APS Advanced Photo System) je velikosti 17 x 30

mm;

35 mm FF (Full Frame dimenzija fotografskega filma velikosti 36 x 24 mm)

format, je najbolj priljubljen osnovni format pri filmskih aparatih;

pri srednjem formatu je veja izbira in filmi so znani pod imenom 120; najbolj

popularni so formati 6 x 4,5 cm, 6 x 6 cm in 6 x 7 cm; za vsak aparat je potrebna

razlina rola, ki se giblje med 10 in 15 posnetki; tu imamo veliko veji

negativ kot pri 35 mm FF-formatu; je bolja izbira za velike tiske ali plakate

zaradi izkoristka na kakovosti in poveavi;

panoramski format 35 mm ali srednjega formata; pravi panoramski aparati imajo

razmerje filma 1 : 3 (trikrat iri v razmerju do viine); to pomeni dva posnetka

filma vzporedno; pri srednjem formatu pa sta dva filma 6 x 12 cm in pravi 6 x

17cm, ki je ve kot trikrat iri do viine;

veliko drugih formatov nudi "panoramske" posnetke ali tanke prirezane filme;

slika je ponavadi enaka standardni, le da je zgoraj ali spodaj odrezana v

panoramski format v pravem razmerju [5].

Delitev digitalnih formatov:

digitalni kompaktni format, ki ga lahko oznaimo kot 4 do 8x manji od 35

mm FF-formata, velikosti od 3 x 4,5 mm do 6 x 9 mm;

13

formati faktorja izreza oziroma mnoilnika gorine razdalje (CF Crop

Factor), tudi digitalni ASP, so manji od 35 mm FF-formata za 1,3-2x,

velikosti od 12 x 18 mm do 18 x 28 mm;

35 mm digitalni FF-format, enak standardu 35 mm filmskega FF-formata;

digitalni zadki 6 x 6 cm, velikosti srednjega formata.

3.4.2 Tipi aparatov

Ker diplomsko delo povzema digitalno fotografijo, se bom osredotoil samo na

digitalne aparate.

3.4.2.1 Kompaktni digitalni aparati

Kompaktni aparati ali tako imenovani nameri-in-sproi aparati, so idealni za slikanje z

minimalnim hrupom. Idealni so za fotografiranje potovanj in raznovrstnih zabav.

Prednosti:

je enostaven za uporabo in skoraj vsi modeli delujejo s popolno avtomatiko

(nameri-in-sproi) z vgrajeno bliskavico in zoom leo;

velika izbira razlinih proizvajalcev;

majhen, lahek in lahko prenosljiv;

na voljo so modeli za vsak ep (cenovno ugodni);

niso potrebni pripomoki ali dodatki, razen baterij;

slike se lahko naknadno obdelujejo s programskimi orodji;

Slabosti:

ceneji modeli imajo zelo slabe objektive;

ni monosti menjave objektivov;

omejeno na avtomatske nastavitve;

podoba, ki jo zajame objektiv, ni natanko ista podobi (slika 3.6), ki jo vidimo

skozi okular zaradi paralakse;

14

Slika 3.6: Paralaksa kompaktnih aparatov. Nekateri sodobni kompaktni aparati avtomatino odpravljajo

paralakso s spreminjanjem okvirja v iskalu v skladu z razdaljo objekta v iskalu [6].

ne ravno kakovostna slika;

pri vijih ISO-obutljivostih nastane veliko uma.

3.4.2.2 Digitalni zrcalno-refleksni aparat dSLR

Aparati tipa dSLR dovoljujejo kreativnost, saj lahko vse nastavimo rono. Vsebuje

merilnik jakosti svetlobe skozi objektiv, ki je potreben za pravilno nastavitev

osvetljenosti, a lahko vse uravnavamo rono. Mnoge ljudi odvrne od nakupa visoka

cena, zapletenost postopka in tea aparata. Z udobnostjo avtomatine izostritve slike in

avtomatine nastavitve asa, avtomatine nastavitve osvetlitve ter monost rone

nastavitve teh parametrov je taken aparat najbolji od vseh. Vsi modeli imajo e veliko

dodatne opreme, kar fotografu olaja delo.

Prednosti:

avtomatski dSLR-ji so preprosti za uporabo, tudi za tehnino manj podkovane;

ponavadi je vgrajena bliskavica kot standardna oprema;

ostrenje je avtomatsko;

aparat lahko uporabljamo kot nameri-in-sproi;

mona je menjava objektivov in pripomokov za objektive, bliskavice;

rone nastavitve so dobrodole za pridobitev znanja in razumevanja s tehnine

plati fotografije in idealno orodje za kreativno fotografijo;

izbira je raznovrstna tudi za plitke epe;

podoba je vidna skozi objektiv in ne prihaja do paralakse;

um je majhen pri visoki ISO-obutljivosti.

15

Slabosti:

so teji in robustneji;

cena je veliko vija kot pri kompaktnih digitalnih aparatih;

dragi so tudi pripomoki oziroma dodatna oprema.

16

4 OBJEKTIVI

Objektiv je srce aparata. Brez objektiva ne moremo narediti slike. To ni isto res v

cameri obscuri

4.1 Objektiv

ni objektiva, temve samo luknjica, ki prepua svetlobo. A na taken

nain danes tako ali tako nihe ve resno ne fotografira. V objektivu so namre lee, ki

prepuajo in lomijo svetlobo. Najenostavneji objektivi pri kompaktnih aparatih imajo

samo eno leo, najbolji objektivi SLR-aparatov pa so sestavljeni iz ve deset le, ki so

zdruene v ve skupin. e posebej veliko je le pri zoom objektivih, kjer je zaradi

spremenljive gorine razdalje potrebnih veliko prilagajanj in popravkov [7].

Objektivi za SLR oziroma dSLR-aparate so ostali enaki, saj je standard e vedno 35 mm

FF-format. Monost menjave objektivov je eden od preprievalnih dejavnikov za nakup

in uporabo dSLR aparatov, saj to povea vao kreativnost. e ste omejeni s finannimi

sredstvi, se raje odloite za malce slabi dSLR-aparat in bolje objektive. Kakovost

objektiva doloa ostrino, barve in svetlobno mo.

Objektiv je neke vrste zbiralna lea. Zbiralna lea zbere vse arke, ki prihajajo od

oddaljenih svetil, v eno toko, ki jo imenujemo gorie ali gorina toka. Razdaljo med

sredino lee in filmom/tipalom imenujemo gorina razdalja in jo oznaujemo z f

(merjeno v milimetrih), ko je objektiv izostren na neskonno. Ker ima zbiralna lea

napake, se le-te odpravijo z dodajanjem razlinih le in tako dobimo velene objektive

[8].

17

Slika 4.1: Slikovna razlaga pojmov.

Osnovni objektiv oziroma najbolj namenski objektiv je oblikovan tako, da je gorina

razdalja priblino enaka diagonali filmskega 35 mm FF-formata. Diagonala 35 mm

filma je 43 mm. Posledino pomeni, da je to 50 mm gorine razdalje objektiva. Gre za

standardni objektiv 35 mm FF-formata, ki pokriva priblino vidno polje naega oesa

pri gledanju naravnost.

V sklopu objektiva je tudi zaslonka. Zaslonka s svojo odprtino spreminja koliino

svetlobe, ki pada na film/tipalo. Od najbolj odprte zaslonke objektiva je odvisna

njegova svetlobna jakost. Definicija jakosti pa je razmerje med najvejo odprtino

zaslonke in gorino razdaljo [8]. e imamo objektiv 50 mm, potem vemo, da je premer

maksimalno odprte zaslonke 28 mm, iz tega lahko izraunamo, kako svetlobno moan

je objektiv.

2r = gorina dolina / zaslonsko tevilo.

zaslonsko tevilo = gorina dolina / 2r = 50 mm / 28 mm = 1,8

18

V tem primeru ima 50 mm objektiv svetlobno jakost 1,8 oziroma f/1,8.

Primer: imamo objektiv z gorino razdaljo 100 mm. Fotografiramo z zaslonskim

tevilom f/4 in iz tega lahko izvemo, kolikna sta takrat njen premer in njena povrina

(slika 4.2).

2r = gorina dolina / zaslonsko tevilo = 100 mm / 4 = 25 mm.

Slika 4.2: Premer zaslonke pri f/4.

Maksimalna zaslonka opisuje maksimalno mono odprto zaslonko in je poimenovana

kot tevilo f oziroma zaslonsko tevilo. Bolj kot je zaslonka odprta, bolj svetlobno

moen je objektiv. Objektivi pri zaslonkah (f/1, f/1,2, f/1,4, f/1,8, f/2,0, f/2,8) so vedno

tudi zelo hitri. Veje kot je vodilno tevilo zaslonke, poasneji je objektiv. Zaradi

manjega prepuanja svetlobe je zbiranje svetlobe slabe, kar posledino prinese

poasneje delovanje. Zaslonka je izraunana tako, da vsaka naslednja tevilka zaslonke

zmanja jakost svetlobe, ki pade na film/tipalo, za polovico. Zaslonka vpliva na

osvetlitev s svojo odprtino, hkrati pa tudi na globinsko ostrino.

Zaslonsko tevilo radi podajamo v lestvici, kjer vsako naslednje tevilo pomeni dvakrat

manjo odprtino. Ker ima odprtina priblino obliko kroga, premer odprtine pa je

sorazmeren polmeru, lahko po uporabi osnovnoolske matematike in formule za

ploino kroga vidimo, da dvakrat manji krog pomeni za koren iz dve manji premer.

19

(a) (b) Slika 4.3: (a) Premer zaslonke pri f/4. (b) Premer zaslonke pri f/5,6. e poznamo premera zaslonke,

lahko iz njunega razmerja izraunamo, za koliko se zmanja premer kroga in za koliko je manja

ploina.

Izraunajmo razmerje med premeroma zaslonke. Z zgornjim raunom lahko izraunamo

premer zaslonke, e poznamo gorino dolino objektiva in zaslonskega tevila. Tako je

pri objektivu z gorino razdaljo 100 mm pri zaslonki f/4 premer 25 mm, pri zaslonki

f/5,6 pa je premer 18 mm. Razmerje med njima je: 25 mm / 18 mm = 1,4 ali 2 (slika

4.3).

Zato serija zaslonskih tevil v bistvu predstavlja kroge, katerih ploina se razpolavlja.

Poglejmo si to lestvico: 1, 1,4, 2, 2,8, 4, 5,6, 8, 11, 16, 22, 32 (tevila se zaokroujejo).

Zaslonsko tevilo 1 predstavlja 2 krat vejo odprtino kot zaslonsko tevilo 1.4, 4 krat

vejo kot 2 in 8 krat vejo odprtino kot za 3 stopnje veje zaslonsko tevilo 2,8.

Po izraunu povrine ugotovimo, da se povrina zmanja za polovico.

S = * r2 / 4

Povrina pri zaslonskem tevilu f/4 je priblino 500 mm2, pri f/5,6 pa priblino 250

mm2. Razmerje med njima je 2; 500 mm2 / 250 mm2 = 2. Na slikah 4.4 se lepo vidi,

kako se povrina zmanja za polovico.

20

(a) (b) (c)

(d) (e) (f)

(g) (h)

Slika 4.4: (a-h) Primeri dejanske velikosti zaslonke 50 mm, f/1,8 Canon objektiva, kjer se za 1,4 krat

zmanja premer pri poveevanju zaslonskega tevila oziroma se za polovico zmanja povrina.

(a) f/2, (b) f/2,8, (c) f/4, (d) f/5,6, (e) f/8, (f) f/11, (g) f/16, (h) f/22.

Na primer: objektiv z gorino razdaljo 85 mm in maksimalno zaslonko f/1,2

imenujemo 85 milimetrski objektiv z zaslonko 1,2. Manje kot je zaslonsko tevilo,

veji in teji je objektiv s tem pa tudi draji.

4.2 Globinska ostrina

Globinska ostrina je e en pojem, ki je izredno pomemben v fotografiji. Z globinsko

ostrino doloamo zamegljenost v ozadju in svetlost slike ob pravilni nastavitvi asa.

Globinska ostrina je tisto obmoje na reproducirani sliki, kjer je na njej e sprejemljiva

ostrina tako kot najbolj oster del slike [9]. Veja kot je odprtina zaslonke (manja

zaslonska tevilka) pri isti gorini razdalji dobimo manjo globinsko ostrino, manja

ko je odprtina zaslonke (veja zaslonska tevilka) pri isti gorini razdalji dobimo

21

vejo globinsko ostrino. Pri manjih gorinih razdaljah je pri isti odprtini zaslonke

veja globinska ostrina kot pri daljih gorinih razdaljah. Slika 4.5 prikazuje globinsko

ostrino za objektiv Canon 50 mm z zaslonko f/1,8.

Slika 4.5: Globinska ostrina pri gorini razdalji 50 mm in zaslonkem tevilu f/1,8 (Canon 40D).

Pri razlini zaslonki pri istih svetlobnih pogojih izberemo ustrezen as osvetlitve. Bolj

kot je odprta zaslonka, kraji mora biti osvetlitveni as in obratno. Poleg svetlobe na

zaslonko oziroma as vpliva e nastavljena obutljivost ISO.

Globinska ostrina nam pove, koliko stvari bo na fotografiji ostrih glede na ostreni

predmet. Ostrina se razporedi na 1 / 3 pred glavnim predmetom in 2 / 3 za njim (slika

4.6). Na posnetku z veliko globinsko ostrino je poleg glavnega predmeta ostro vidna

tudi okolica, ravno nasprotno pa je pri posnetkih z majhno globinsko ostrino oster je

samo predmet v goriu, vse ostalo na posnetku pa je bolj ali manj zabrisano, nejasno,

neostro (slika 4.5).

22

Slika 4.6: Objektivi z razlinimi gorinimi razdaljami imajo razlino globinsko ostrino. Ostrina je

razporejena na 1 / 3 pred gorino ravnino in 2 / 3 za njo.

Na globinsko ostrino vplivamo na tri naine: z zaslonko, z gorino razdaljo in z

razdaljo od predmeta.

23

(a) (b)

(c) (d)

(e) (f)

(g) (h) Slika 4.7: (a-h) Razlina gorina razdalja. Isti predmet v goriu v ospredju in cerkev v ozadju. Da pa je

predmet v ospredju vedno enake velikosti, se je potrebno od njega oddaljevati v razmerju poveevanja

gorine razdalje. e opazujemo cerkev, lahko vidimo, kako se vea pri uporabi dalje gorine razdalje.

(a) 26 mm, (b) 56 mm, (c) 80 mm, (d) 112 mm, (e) 216 mm, (f) 320 mm, (g) 424 mm, (h) 640 mm.

24

Bolji aparati imajo poseben gumb za pregled globinske ostrine

4.3 Gorina razdalja

. Ko ga pritisnemo, se

nam zaslonka zaasno postavi na nastavljeno vrednost. S tem lahko skozi iskalo vidimo,

kako naa nastavitev vpliva na ostrino predmetov. Opazili pa bomo tudi, da pri manji

odprtini (veje zaslonsko tevilo) pride v iskalo manj svetlobe zaslon se zatemni. Pri

fotografiranju se to, kot smo e omenili, uravnotei z daljim asom osvetlitve.

Gorina razdalja objektiva doloa velikost predmeta na sliki. Veja je gorina

razdalja, veji je predmet na sliki pri fotografiranju na enaki razdalji od predmeta (slika

4.8). Objektiv ima v tem primeru manji vidni kot, torej dobimo oji izrez motiva na

sliki. irokokotni objektivi zajamejo iri vidni kot. Ko fotografiramo obmoje pri isti

razdalji s irokokotnim in tele objektivom, dobimo pri fotografiranju s irokokotnim

objektivom iroko vidno polje slike in posledino manje predmete na sliki. Ko pa

fotografiramo s tele objektivom, ponavadi fotografiramo le en predmet, ki je na sliki

zelo velik. irokokotni objektiv ima kratko gorino razdaljo in veliko globinsko

ostrino, teleobjektiv pa dolgo gorino razdaljo in majhno globinsko ostrino (slika 4.6).

25

(a) (b) (c)

(d) (e) (f)

(g) (h)

Slika 4.8: (a-h) Primeri slik z razlinimi gorinimi razdaljami.

(a) 26 mm, (b) 56 mm, (c) 80 mm, (d) 112 mm, (e) 160 mm, (f) 224 mm, (g) 320 mm, (h) 640 mm.

26

Pri objektivu ni pomembna samo svetlobna jakost, temve tudi loljivost. Meri se jo v

linijah na milimeter, ko jih lahko e ostro oditamo. Ravno zaradi ostrine so potrebne

korekture le. Ve o tem pri MTF-diagramu.

4.4 Delitev objektivov

Objektive delimo glede na dve glavni lastnosti: to sta svetlobna jakost in gorina

razdalja. Najbolj uveljavljena delitev pa je delitev po njihovem namenu oziroma

funkciji. Te delitve so namenjene fotografom s SLR-aparati, pri katerih lahko

zamenjujemo objektive. Podobno je tudi pri kompaktnih in prehodnih aparatih (SLR-

like). Tudi pri teh aparatih imamo dodatne lene sisteme, s katerimi podaljamo ali

skrajamo gorino razdaljo.

4.4.1 Razdelitev

Klasina razdelitev objektivov:

irokokotni oziroma kratkogorini z gorino razdaljo od 12 do 35 mm, kar

ustreza irokokotnim objektivom z vidnim poljem od 180 do 63 stopinj;

normalni oziroma standardni z gorino razdaljo od 45 do 55 mm, kar ustreza

normalnokotnim objektivom z vidnim poljem od 51 do 46 stopinj;

teleobjektivi oziroma dolgogorini z gorino razdaljo od 85 do 1200 mm, kar

ustreza ozkokotnim objektivom z vidnim poljem od 28 stopinj do 2 stopinji.

4.4.2 Fina delitev objektivov po namenu oziroma funkciji

To je zelo groba delitev. Zato pa je zanimiveja delitev po namenu oziroma funkciji.

Vsi podatki veljajo za 35 mm FF-format, zato je potrebno za digitalne SLR-aparate

pomnoiti z razlinim mnoilnikom gorine razdalje, kot jih narekuje tip aparata [10].

4.4.2.1 Super irokokotni

Super irokokotni objektivi zajemajo gorino razdaljo do 12 mm do 24 mm v 35 mm

FF-formatu. Pri manjem svetlobnem tipalu pa so prirejeni za mnoilne gorine

27

razdalje in so gorinice od 7 mm do 18 mm. Ti objektivi so namenjeni slikanju v

okolju z omejenim prostorom. 12 mm in 16 mm je ponavadi preve irok za splono

fotografiranje, razen e elimo vkljuiti e kaken element v kompozicijo in za objekte,

za katere elimo, da so zelo majhni in da ne pridejo do izraza. Pri 24 mm je slika jasna,

vendar ima e vedno iroko vidno polje in se ponavadi uporablja za razline situacije, na

primer za pokrajinske posnetke, tako da iz slike e vedno vidimo vse detajle in lokacijo.

Ponavadi se teh objektivov ne uporablja za portrete, saj popaijo sliko obraza (slika

4.9).

Slika 4.9: Popaen, nenaraven obraz. Gorina dolina 16 mm (Canon 30D).

4.4.2.2 irokokotni

Fotografi pogosto uporabljajo irokokotne objektive, ki zajemajo gorinice do 20 mm

do 35 mm pri 35 mm FF-formatu. Ti pridajo sliki bolj naravno perspektivo, toda

zajamejo ire vidno polje kot standardni objektivi.

28

4.4.2.3 Standardni

Standardni objektivi imajo gorino razdaljo 50 mm oziroma 55 mm in imajo vidno

polje kot ga ima nae oko. e vedno imajo pomembno vlogo, ker so kompaktni,

razmeroma majhni, svetlobno moni in hitri zaradi esar so idealni za slabe svetlobne

pogoje, vsakodnevno uporabo in portretno fotografijo pri manjih tipalih.

4.4.2.4 Teleobjektivi

Teleobjektivi imajo gorino razdaljo med 65 mm in 250 mm v 35 mm FF-formatu.

Njihova skupna znailnost je poveava elenega objekta in ustvarjanje perspektivne

slike oziroma take kot jo vidimo v resnici. Srednji teleobjektiv je idealen za portretno

fotografijo, ki je med gorino razdaljo 85 mm in 105 mm pri 35 mm FF-formatu.

Dajejo realno perspektivo obrazu in omogoajo zapolnitev slike z obrazno in ramensko

kompozicijo. Dalje gorine razdalje, od 135 mm do 250 mm so idealne za slikanje

portretov v mnoici, detajle in pri nemonosti priblievanja k objektu, kot so portni

dogodki, ivali in tako dalje. Resnino skrijo razdalje in dajejo obutek bliine

oddaljenih objektov. Dobra lastnost teleobjektivov je e ozko vidno polje, saj oddaljene

predmete optino poveajo, e fotografiramo objekt v sami bliini. Primer Lune v

ozadju (slika 4.10).

Slika 4.10: Luna v ozadju je zelo velika zaradi ozkega vidnega polja.

Gorina dolina 320 mm (Canon 40D).

29

4.4.2.5 Super teleobjektivi in telekonverter

Njihova gorina razdalja je od 300 mm do 1000 mm. Za te objektive je znailna

njihova naravna perspektiva in zelo ozek vidni kot. Objektivi nad 300 mm oziroma

super teleobjektivi so sami zase specialni objektivi. e vas njihova tea ne moti, vas bo

prav gotovo njihova cena, saj so cene teh objektivov od 2.500 naprej in segajo tudi do

12.000 .

Do tega podroja gorine razdalje lahko pridemo tudi z uporabo navadnih

teleobjektivov, e med aparat in objektiv vstavimo telekonverter (extender), ki nam

podalja gorino razdaljo. Poznamo dve izpeljanki: 1,4 in 2 kratni

telekonverter. Prvi

podalja gorino razdaljo za 1,4 krat (npr. 200 mm v 280 mm), a hkrati zmanja

svetlobno jakost za eno stopnjo (iz npr. f/2,8 na f/4). Drugi podalja gorino razdaljo za

2 krat, a tudi zmanja svetlobno jakost za 2 krat (iz. f/2,8 na f/5,6). Slika 4.11 prikazuje

uporabo teleobjektiva z dvakratnim telekonverterjem. Glavna slabost konverterjev je, da

poslabajo svetlobno jakost. Druga pa, da je slika, e uporabljamo telekonverterje, manj

ostra in kontrastna, torej slaba kot e bi imeli teleobjektiv iste gorine doline.

Slika 4.11: Polna Luna fotografirana pri gorini razdalji 640 mm. Teleobjektiv 320 mm z dvakratnim

telekonverterjem.

30

Kot super teleobjektive tejemo tudi zrcalne objektive

. Ti imajo namesto le konkavno

zrcalo podobno kot astronomski teleskopi. Njihova glavna prednost je, da so zaradi

uporabe zrcala veliko manji od klasine izvedbe z leami. Slabost pa, da ima lahko

samo eno zaslonko, obiajno f/8.

4.4.3 Zoom objektivi objektivi s spremenljivo gorino razdaljo

Zoom objektiv ali objektiv s spremenljivo gorino razdaljo je objektiv, ki ima ve

gorinic, ki jih lahko zvezno spreminjamo. Pri kompaktnih aparatih spreminjamo

gorino razdaljo z gumbom za zoom.

Na splono so fiksni objektivi bolji od zoomov. Imajo bolje optine lastnosti in manj

optinih napak. Zoom objektivi so vedno kompromis med uporabnostjo in kakovostjo.

Ponujajo nam fleksibilnost z neomejeno izbiro uporabe gorinih razdalj. Opcija

spremenljive gorine razdalje je naredila zoom objektive zelo popularne in so odlina

izbira za vsakega fotografa. Razlog temu je, da standardna oprema vsebuje irokokotni

24 mm objektiv, 50 mm standardni objektiv in 135 mm teleobjektiv. Namesto teh pa

lahko uporabimo zoom objektiv, saj je lahko obmoje gorine razdalje 28-135 mm.

Dobra lastnost je tudi vmesna gorina razdalja. Ta omogoa mnogo ve ustvarjalnosti

in monosti slikanja brez priblievanja in oddaljevanja od objekta. So v veliko pomo

pri akcijski, fotoreporterski in domai fotografiji. Veliko objektivov ima e makro

monost za slikanje poveav iz zelo kratkih razdalj.

Na voljo so tudi objektivi z ekstremnimi gorinimi razdaljami, 28-300 mm in 80-400

mm, vendar so teji, veji in nekoliko draji. Dva objektiva, kot sta 24-70 mm in 70-200

mm, bosta zadostovala za skoraj vsako namensko slikanje pri FF-formatu, kar pa ni tako

pri manjih svetlobnih tipalih. Pri teh imamo mnoilni faktor gorine razdalje od 1,3x

do 2x, tako da potrebujemo za isto gorino razdaljo ekvivalentno FF-formatu od 1,3x

do 2x krajo gorino razdaljo. Primer: za gorino razdaljo 28 mm potrebujemo pri

manjem svetlobnem tipalu 18 milimetrski objektiv (pomnoeno z 1,6). Ve o tem v

poglavju Faktor izreza.

Glavna slabost zoom objektivov je, da zaostajajo po svetlobni moi, ostrini in imajo

barvne napake. Rezultat tega je neostra slika zaradi tresenja rok, posebno pri

31

teleobjektivih na koncu gorine razdalje, kot tudi popaenje in vinjetiranje. Problem

reimo z vianjem zaslonskega tevila in ISO-obutljivosti, kar pa ni najbolj posreena

reitev, saj s tem pridobimo ve uma.

4.4.4 Makro objketivi

e imate interes za slikanje majhnih predmetov, kot so insekti, cvetovi, detajli in tako

naprej, je obvezna oprema makro objektiv, makro obroki (podaljevalne tube) ali

poveevalni (close-up) filtri. Makro objektivi so opisani kot stopnja maksimalne

poveave. Makro objektiv opisan z enkratno poveavo, je sposoben zajeti sliko v

razmerju 1 : 1 (realna velikost predmeta/objekta). Oznaen objektiv z 0,5 kratno

poveavo pa zajame le polovino realno velikost. Na voljo so razlini makro objektivi

(odvisno od proizvajalca) 50 mm, 100 mm, 180 mm, ki jih lahko e vedno

uporabljamo kot standardne objektive ali prav posebni namenski makro objektivi, ki

imajo tudi do 5 kratno poveavo [5].

Makro obroki se vstavijo med aparat in objektiv. Zaradi dalje gorine razdalje se

izgubi precej svetlobe, avtomatsko ostrenje pa postane v slabih svetlobnih pogojih

skoraj nemogoe. Kljub zaslonki f/16 je globinske ostrine le za centimeter, zato je nujno

pri vsakem slikanju potrebna maksimalno zaprta zaslonka, kakovosten stativ in rono

ostrenje.

Najceneji, a optino najslabi, so poveevalni filtri, ki se privijejo na sprednji del

objektiva. Ker se gorina razdalja ne spremeni, nam ne zmanja svetlobe. Vendar pa

zaradi druganega loma svetlobe objektiv ni ve zadovoljivo oster, predvsem na

robovih. Zato je nujno potrebno zapirati zaslonko, da se tej napaki saj delno izognemo,

kar pa je pri makro fotografiji tako ali tako nujno.

Makro pomeni manji slikovni izrez motiva, ki je samostojna celota. Lahko pomeni le

izrez kompozicije vejega objekta, na katerem najdemo zanimivo celoto.

32

4.4.5 Ostali objektivi

4.4.5.1 TS-E (Tilt and Shift)

V bogati paleti objektivov najdemo kar nekaj zelo specifinih objektivov, ki so

namenjeni posebni uporabi in niso primerni za vse vrste fotografije. Dandanes je vsak

profesionalni fotograf postavljen pred dejstvo, da mora narediti dobro oziroma boljo

fotografijo. In marsikdaj se zaradi tehninih razlogov s klasinimi objektivi ne da

narediti, kar smo si zamislili. Zato poseemo po specifinem objektivu.

Posebnei med objektivi so Canonovi TS-E objektivi z razlinimi fiksnimi dolinami.

Ti imajo funkcijo Tilt, ki nam omogoa spremembo naklona prednjih le za -/+ 8

stopinj. Ko lee premaknemo po ravnini, se spreminja naklon polja ostrine. Dobimo

ostrino pod drugim naklonom in s tem po globini oster objekt/predmet, kljub mono

odprti zaslonki, ozadje pa lepo zamegljeno.

4.4.5.2 MP-E (Macro Photo)

Z monostjo funkcije Shift pa vzporedno zamikamo lee za -/+11 mm. S tem objektiv

zamakne arke, da pravokotno padejo na tipalo oziroma spremeni odnos med optino

osjo vpada svetlobe in aria na tipalu. Na ta nain lahko zelo preprosto odpravimo

teave perspektive visokih zgradb, kadar ne fotografiramo iz njihovega sredia in

odpravimo refleksivnost svetlobe.

MP-E ali makro objektiv omogoa fotografiranje motiva v razmerju od 1 : 1 do 5 : 1

(poveava do petkrat). Objektiv ima zaradi te specifine moi takno omejitev, da ga ne

moremo uporabljati v druge namene, saj nima obroa za ostrenje, zato ga premikamo

skupaj z aparatom od ali do motiva. Ima veliko prednosti pred drugimi objektivi, s

katerimi elimo delovati v makro podroju. Klasinim objektivom dodajamo predlee, a

izgubljamo na kakovosti optike. Druga monost so vmesni obroki, a ti odvzamejo

veliko svetlobe. Toda kljub tem monostim nam niti klasini makro objektivi, ki jih

lahko tudi e uporabimo za klasino fotografiranje, ne omogoajo kakovostne slike pri

poveavi nad 1 : 1. Objektiv MP-E pa pokae svojo mo prav pri tem.

33

4.4.5.3 Soft Focus

4.4.5.4 Fish eye ribje oko

Kot specialni objektiv se teje tudi povsem klasini 135 mm Canon objektiv, ki je

prirejen in namenjen predvsem za fotografiranje portretov. Njegova ostrina posnetka

kljub fiksni gorinici ni v vseh primerih zadovoljiva. Njegov sistem premika le

omogoa nadzor sferine aberacije in tako izkoria monost mehkega zapisa na nain,

kot to omogoajo mehalni (soft) filtri. Omogoa dve stopnji mehanja slike, eno

monejo od druge, pri uporabi v zelo svetlem prostoru, ker se z zapiranjem zaslonke

izgublja efekt mehanja slike. Njegova ostrina v klasinem nainu fotografiranja ni

vrhunska. Namenjen je predvsem fotografiranju portretov, kjer se ne ie vrhunske

ostrine, ampak zglajenost napak na koi. Danes lahko s programi za obdelavo fotografij

skoraj vsak popravi napake na koi, tako da potrebe po takem objektivu ni ve.

e elimo zajeti zorni kot 180 stopinj ali ve, moramo uporabiti ekstremno irokokotne

diagonalne ali cirkularne objektive, imenovane ribje oko. Tako ime so dobili zaradi

izboene prve lee. Je posebna vrsta irokokotnega objektiva, ki ima drugane optine

lastnosti od obiajnih linearnih objektivov. Loijo se po tem, da nimajo korekcije

linearnosti, tako da so ravne rte (ne gredo skozi sredino fotografije) mono zvite. Slika

je videti nenavadna in okrogla, ohranjajo navidezno velikost predmetov in pokrijejo

zelo velik zorni kot. Pogosto se uporabljajo v znanstvene namene ali za posebne uinke.

So konstrukcijsko enostavneji, ceneji in manji od linearnih [11].

Diagonalni objektiv (ribje oko) skrivi sliko, vendar ohrani navidezno velikost

predmetov. Zajame 180 stopinj po diagonali posnetka. Uporaba je podobna kot pri

drugih irokokotnih objektivih, posebej pa so zanimivi portni motivi (plezanje,

kotalkanje).

Cirkularni objektiv (ribje oko) z izjemno irokim kotom 180 ali ve stopinj, se pogosto

uporablja v znanstvene in dokumentarne namene (slika 4.12). Meteorologi ga

uporabljajo za doloitev, koliko odstotkov neba je pokritega z oblaki, astronomi pa za

fotografiranje celotnega neba pri zasledovanju utrinkov [12].

34

Slika 4.12: Utrinki na nebu. Vidno polje je celotno nebo [13].

4.4.5.5 Linearni ultra irokokotni objektiv

4.4.5.6 Lensbaby

Slika je brez popaenj, a z najirim kotom zajema priblino 115 stopinj po diagonali.

Uporabljamo ga predvsem v arhitekturi ter za pokrajinske in dokumentarne posnetke.

Popaenje je malenkostno, zaradi korekcije pa je slika na robu vasih videti nekoliko

razpotegnjena [12].

Objektiv s selektivnim ostrenjem ostrenjem na eleni predel objekta. Oster je le del

slike, katerega doloite sami z ronim usmerjanjem pozicije oziroma smeri edine lee v

objektivu. Ta predel ostrine je obkroen s stopnjujoo neostrino (blur). Namenjen je za

kreativno uporabo. Primeren za fotografiranje ljudi, od portretov pa vse do poronih

fotografij, seveda pa se tukaj njegova uporabnost ne kona, hkrati namre spodbuja k

kreativnosti. Za uspeno fotografiranje je potrebno kar nekaj prakse [14].

35

4.4.6 Ostrenje objektivov

Veina objektivov ima poleg ronega tudi avtomatsko ostrenje (AF autofocus).

Avtomatsko ostrenje deluje s pomojo enega ali ve tipal v aparatu. Svetloba, ki pride

skozi objektiv, se odbije od ogledalca in usmeri na tipalo. Tipalo je postavljeno tako, da

je dolina poti arka od objektiva do tipala enaka dolini poti od objektiva do

svetlobnega tipala. Zato ostra slika na tipalu pomeni tudi dejansko ostro sliko. Tipalo

meri ostrino tako, da primerja osvetljenost sosednjih tok na tipalu. Kadar je slika ostra,

so med osvetljenostjo sosednjih tok v tipalu velike razlike. Kadar je slika neostra, je

osvetljenost tipala povsod priblino enaka. Na osnovi slike iz tipala procesor v

fotoaparatu usmerja vrtenje objektiva.

4.4.6.1 Hitrost in vrste ostrenja

Zelo pomembno je, da fotoaparat zazna, kdaj je slika ostra. e tega ne zazna, se

objektiv obraa od ene robne toke do druge. Vzrok za to je premajhna obutljivost

tipala za ostrenje, saj fotoaparat ne zazna, da je slika e ostra, in e naprej obraa

objektiv. To se dogaja v slabih svetlobnih pogojih ali kadar je objekt premalo

kontrasten. Mnogi zmotno mislijo, da je to napaka objektiva.

Odvisna je od objektiva, aparata (profesionalni aparati imajo ve tipal za natanneje in

hitreje ostrenje), svetlobnih pogojev in predmeta, na katerega ostrimo. Pri objektivu je

hitrost odvisna od moi motorja v razmerju do tee gibljivega dela in upora, ki ga je

potrebno premagovati. Zato ostrijo objektivi brez notranjega ostrenja poasneje, saj

morajo obraati cel sprednji ali zadnji del objektiva. Objektivi z notranjim ostrenjem in

objektivi z obroastim motorjem ostrijo hitreje [11].

Zadnje ostrenje: tu se premika ena ali ve le za zaslonko. Zaradi njihove majhne

velikosti in tee je ostrenje zelo hitro. Pri zadnjem ostrenju se vseeno lahko spreminja

dolina objektiva.

Notranje ostrenje: pri ostrenju se premika ena ali ve le od skupin znotraj objektiva. Pri

tem se fizina dolina objektiva ne spreminja. Omogoa hitro ostrenje.

36

Raztezni sistemi:

4.4.7 Kakovost objektiva

pri ostrenju se premikajo sprednji elementi le ali pa kar vse lee. Pri

tem se dolina objektiva spreminja, kar je povezano tudi z vrtljivim prednjim

elementom. Ostrenje s takim sistemom je relativno poasno. Tega tipa je veina zoom

objektivov.

e najpomembneja stvar pri objektivu je kakovost njegovih le

Kako jo odkrijemo? Najbolj zanesljiva metoda je, da sami opravimo poskuse. e pa

nismo tako izkueni, lahko zaupamo mnogim strokovnjakom, ki to ponejo za nas in

rezultate objavijo na spletu in foto revijah. Pri leah se pojavlja mnogo monosti napak

(

.

aberacij).

Popolne lee bi morale biti:

ostre toka mora biti tudi na filmu/tipalu toka in ne kroec (v nadaljevanju

pod naslovom Uklon),

kontrastne in kazati prave barve,

brez popaenj,

brez vinjetiranja.

Ampak niso. Vse lee imajo doloene pomanjkljivosti, ki jih proizvajalci bolj ali manj

uspeno odpravljajo s posebnimi oblikovalskimi tehnikami. Tehnike so: uporaba

asferinega stekla, apokromatskih le ali LD (Low Dispersion) le in uporaba fosfornih

le.

4.4.8 Asferine lee

Asferine lee omogoajo sliko brez popaenj tudi na robu, to pa doseejo s posebnim

oblikovanjem le, ki so proti robu tanje. e posebej so uporabne pri irokokotnih

objektivih, saj se pri teh svetloba lomi na robovih pod najvejim kotom. e lea ni

asferina, lahko pride do tega, da se svetlobni arki sekajo pri razlinih razdaljah,

rezultat pa je neostra slika (slika 4.13).

http://www2.arnes.si/~ljuad7/objektiv.html#Nepravilnosti#Nepravilnosti

37

Slika 4.13: Prikaz loma arkov na sferini in asferini lei.

Obstajata dve razliici asferinih le. Prave asferine lee in hibridne lee.

Hibridne lee so navadne lee s posebno plastino prevleko (slika 4.14), ki da znailno

asferino obliko. Prave asferine lee so steklene in so bruene v posebno obliko. Pri

Slika 4.14: Hibridna asferina lea [15].

38

hibridnih leah napake pogosto niso povsem odpravljene, medtem ko dajejo prave

asferine lee zelo dobre rezultate. Poleg tega pa je tudi zelo pomembno, kje se nahaja

asferina lea najbolje v prednji skupini le. Prisotnost asferine lee pa ni zagotovilo

za dober objektiv. Ne pozabimo, da nekateri Carl-Zeiss objektivi nimajo asferinih

elementov, a po kakovosti dale presegajo vse japonske lee s e tako dobrimi

asferinimi dodatki.

4.4.9 Lee za zmanjanje barvne napake apokromatske (Ultra low Dispersion)

(UD (Canon) oziroma ED (Nikon)) in fluoritne lee

Te lee se za razliko od asferinih bolj uporabljajo v teleobjektivih in standardnih zoom

objektivih. Pri leah z optinim steklom prihaja do pojava barvne napake oziroma

kromatine aberacije. Nastane zaradi tega, ker se svetloba razline valovne doline pri

prehodu ez optini medij lomi pod razlinim kotom, oziroma povedano drugae, ima

vsaka valovna dolina v vidnem spektru svoj indeks loma. Razline barve imajo

razline indekse loma. Na tak nain nastane tudi barvni spekter, kar vidimo na primeru

prizme (slika 4.15), kjer se bela svetloba lomi v mavrico. Zato v goriu ne pride do

preseka vseh osnovnih barv skupaj (slika 4.16), brez popravkov pa dobimo neostro, e

ne e kar mavriasto sliko [7].

Slika 4.15: Prizma z visoko in majhno disperzijo (razpritev) [16].

39

Slika 4.16: Prikaz loma arkov razline valovne doline na optini oziroma sferini lei, ter UD oziroma

fluoritni lei.

4.4.10 Barvna napaka - kromatska aberacija

Vzdolna ali longitudinalna barvna napaka (slika 4.17) je opisana kot razlika v

oddaljenosti gorinih tok za posamezne barve. Posledica tega je, da imamo na sliki

ve barv ali pa je samo ena od njih v toki ostrine.

Slika 4.17: Vzdolna barvna napaka [17].

40

Prena ali transverzalna barvna napaka (slika 4.18) se zazna tako, da se v y ravnini (na

katero objektiv projicira sliko) slika predmeta iste velikosti pojavlja kot ve slik

razlinih barv, od katerih so vse priblino enako ostre. Ta napaka se pokae tako, da

imajo predmeti na sliki moder ali vijolini rob (slika 4.19).

Slika 4.18: Prena barvna napaka [18].

Slika 4.19: Na robu predmeta se lepo vidi modra barva, ki je posledica prene barvne napake.

Vzdolno barvno napako lahko preprosto popravimo. Popravlja se tako, da v

konstrukciji objektiva uporabljamo lee z razlinim indeksom loma. Prena barvna

napaka pa se popravlja tako, da se uporabi razline materiale pri lei, eden izmed njih je

fluorit [19].

41

4.4.11 Fluoritne lee

Razline barve so v goriu na razlinih razdaljah, kar povzroa nepravilno barvo. Za

pravilni lom arkov z razlino valovno dolino je nujno potrebno namestiti skupino s

konveksnimi in konkavnimi leami. Deluje bolje, a e vedno ne popravi zelenega

spektra. Zaradi tega Canon vstavlja fluoritne lee za pravilno uklanjanje barv, da se

lomijo v isti toki. Fluorit (CaF2) je mineral s posebno odliko kot sta majhen indeks

loma arkov (refrakcija) in majhna razpritev (disperzija) [20].

Slika 4.20: Kristal fluorit in fluoritne lee [21].

Ostre lee so ostre na celotnem podroju, ne samo v sredini. Vasih se to teko opazi

skozi iskalo, se pa to lepo vidi na sliki pri veliki digitalni poveavi. Obiajno so

objektivi najbolj ostri dve do tri zaslonski tevili nad svetlobno jakostjo [7].

4.5 Loljivost

Pri objektivu ni pomembna samo svetlobna jakost, temve tudi loljivost. Meri se jo v

linijah na milimeter, ko jih lahko e ostro oditamo. Ravno zaradi ostrine so potrebne

korekture le.

4.6 Resolucija, kontrast in MTF-diagram

Ostre slike lahko doseemo na veliko nainov. Eden od njih je, da uporabimo velik

format svetlobnega tipala ali pa kakovostneji objektiv. Da ugotovimo, kateri objektiv je

najbolji za katero uporabo, pogledamo funkcijo prenosa modulacije MTF

(Modulation Transfer Function) in razliko med ostrino in kontrastom.

42

Pojme ostrina, kontrast, resolucija, jasnost in MTF ni vedno enostavno razloiti. Kaj je

razlika med ostrino in kontrastom? Najprej pomislimo, da je to zelo zaetno vpraanje.

Za ostrino tejemo kakovost slike v goriu in im manjo zamegljenost. Kontrast pa je

mera za razliko med najsvetlejim in najtemnejim delom. e se poglobimo, pa

ugotovimo, da sta ostrina in kontrast pojma, ki se nanaata na isto stvar.

e fotografiramo objekt, ki ima samo belo ali rno povrino, nimamo pri fotografiranju

nobenih teav. Povrina bo na sliki bela ali rna z odlino ostrino in popolnim

kontrastom. e pa si zamislimo fotografiranje bolj kompliciranih povrin s rnimi

rtami na beli podlagi, bo reprodukcija postala bolj teavna.

elimo reproducirati oziroma zajeti sliko na svetlobno tipalo, tako da bo na svetlobnem

tipalu 1 mm zajemal rno in belo rto. Dobimo linijsko frekvenco enega para linij na

milimeter (1 line-pair/mm). To se bo na sliki pokazalo ostro, tudi e uporabimo slabe

objektive. Kaj je torej kontrast? Kontrast je razlika v odtenkih rnih in belih rt. Z

ugotavljanjem razlik med belo in rno rto na podlagi in sliki ele ugotovimo, kako

dobro objektiv/lea reproducira kontrast.

Vzemimo e tanje in tanje linije (vije linijske frekvence) in pridemo do zakljuka, da

s tanjanjem linij objektiv ne reproducira ve ostro in s sprejemljivim kontrastom. Ko

govorimo o kontrastu med tako tankimi linijami, ni teko razumeti da govorimo tudi o

ostrini. Manji kontrast, s katerim objektiv reproducira linije, lahko vidimo kot slabo

ostrino. Po tem lahko povzamemo, da sta ostrina in kontrast resnino ista stvar, a

obstaja razlika pri zaznavanju oziroma poimenovanju: kontrast je takrat, ko gledamo v

grobe detajle (nizka linijska frekvenca), ostrina pa takrat, ko gledamo v fine detajle

(visoka linijska frekvenca).

4.6.1 MTF

MTF meritve doloajo kontrast med rno in belo rto pri razlinih debelinah oziroma

linijsko frekvenco. Daje nam objektivne rezultate kakovosti objektiva. MTF-diagram

nam skozi meritve belih in rnih rt (slika 4.22) pove, koliko kontrastne so ostale rte

potem, ko smo jih projicirali skozi objektiv. Pove, kako velika je bila razlika oziroma je

razlika v kontrastu od izvirnika, ter koliko kontrasta se je zgubilo ob projiciranju. e je

43

MTF za podrobnost med linijami 0,85 ob primerjavi originalnega kontrasta, pomeni, da

je 85% prelo skozi projiciranje. Ta upad kontrasta se ne pojavlja samo pri rno-belih

povrinah; razlika med temno sivo in svetlo sivo je enaka kot pri rno belih povrinah.

Skupno vsem objektivom je (ne oziraje se na ceno ali kakovost), da so vsi objektivi

priblino 100% MTF-vrednosti pri zelo nizki linijski frekvenci. Vsi imajo tudi 0%

MTF-vrednosti pri zelo veliki linijski frekvenci. Noben objektiv ne more projicirati

1000 linij na milimeter. To pomeni, da vsi objektivi zanejo pri 100% in konajo pri

0%. Kakovost objektiva lahko ponazorimo s krivuljo MTF.

Slika 4.21: MTF-diagram. X os ponazarja linijsko frekvenco od 0 naprej. Naprej po x osi so fineji

detajli. Y os pa kae MTF-vrednost od 0 do 100%. Vije po y osi gre, bolja je reprodukcija kontrasta.

e je razlika pri reproducirani sliki med temnim in svetlim enaka izvirniku, je MTF-vrednost 100% [22].

Razlaga: X os ponazarja linijsko frekvenco od 0 naprej. Naprej po x osi so fineji

detajli. Y os pa kae MTF-vrednost od 0 do 100%. Vije na y osi, bolja je reprodukcija

kontrasta. e je razlika pri reproducirani sliki med temnim in svetlim enaka izvirniku, je

MTF-vrednost 100% (slika 4.21). Do tega pride zelo redko, skoraj vedno dobimo rahel

manji kontrast. Z merjenjem procentov razlike med rnino (kar ostane po

reproduciranju) dobimo MTF-vrednost.

Slika 4.22: Sinusna linijska frekvenca, ki logaritmino raste. Uporablja se za MTF-krivulje [23].

44

Ta MTF-diagram ni enak tistemu, ki ga predstavlja proizvajalec, ampak smo z njim

zajeli samo majhen del reproducirane slike. Sredie objektiva in vse nadaljnje

vrednosti so pri isti toki.

4.6.2 Resolucija in kontrast

Velikokrat ljudje komentirajo ta objektiv je oster, ampak ne daje kontrasta ali ta

objektiv ima visok kontrast, ampak ni oster. Mono je, da ne gre za samo ostrino

objektiva, marve za premaze le. e fotografiramo z objektivom nijega cenovnega

razreda, ta nima veslojnega premaza (multi-coating), tako ob slikanju na zelo moni

svetlobi dobimo sliko z zelo malo kontrasta (slika 4.23). Oster objektiv ni nujno zelo

kontrasten; bolj pomembno je, da lahko projiciramo fineje detajle s tolerantnim

kontrastom. Da lahko preberemo tekst na belem listu papirja, je zadosti samo 20%

kontrast.

Slika 4.23: Zaradi mone svetlobe iz ozadja, slika ni kontrastna.

Objektiv, za katerega pravimo, da ima dober kontrast, mora imeti visoke MTF-vrednosti

pri nizkih linijskih frekvencah. Dejstvo, da je pri 50 linij na mm vrednost MTF e 0, ne

pove veliko; e ima visoke vrednosti pred tem, bo kontrast zaznan kot visok.

45

4.6.3 Meritev uklona difrakcija

Uklon ali difrakcija (pojav, da se valovanje v bliini izvirov in ovir ne iri premo) je

pojav, ki je povezan z valovnimi lastnostmi svetlobe. Ko valovi preidejo ostre robove,

se malce uklonijo. Svetloba, ki potuje skozi objektiv, je omejena na premer zaslonke in

svetloba, ki potuje zelo blizu ostrih robov zaslonke, se malce ukloni. Robovi zaslonke

naredijo doloeno nejasnost, ki ji reemo difrakcija.

e zaslonko maksimalno zapremo, ima svetloba manji presek poti in se ukloni na robu

zaslonke, kar pripomore k veji nejasnosti. Ne glede na to, kako dobro so objektivi

narejeni, niso nikoli bolji od uklonske limite.

Slika 4.24: MTF-diagram. Polna rta predstavlja uklonsko limito pri zaslonskem tevilu f/5,6, rtkana pa

pri zaslonskem tevilu f/22 [24].

e preuimo MTF-diagram, ugotovimo, da vrednost MTF postaja vse nija, kolikor

vijo zaslonko uporabljamo (slika 4.24). MTF pri vijih linijskih frekvencah je najbolj

popaen. To pove, da so e drugi dejavniki, ki vplivajo na projiciranje.

Z odprto zaslonko se znebimo difrakcije, a pridobimo optino napako (aberacijo),

medtem ko zaprte zaslonke zmanjajo napako, ampak pridobijo difrakcijo. Objektivi so

skoraj vedno najostreji pri zaslonki f/8 in f/11. V nadaljevanju pod naslovom Airyjevi

diski pa sledi pojasnitev, zakaj je temu tako.

4.6.4 Drugi razlogi, zakaj je slika izven fokusa

Noben objektiv ni popoln. V vejem ali manjem obsegu imajo vsi objektivi svoje meje,

in napake naraajo zaradi razlinih razlogov: uklon, sferina napaka, barvna napaka

(kromatina aberacija), astigmatizem (napaka lee, da upodobi toko kot dve rtici)

46

Ko zmerimo MTF-vrednost, s tem e ne ugotovimo, kaj povzroa neostro sliko.

Vpraanje je, e kot ljubiteljski fotograf to sploh moramo vedeti. Kar moramo vedeti za

svoj objektiv je, kako ta objektiv reproducira neki doloeni vzorec in kako ostra bo slika

pri znani zaslonki.

Merjenje MTF-ja da dobro smernico, kako dobro se lahko objektiv kosa s finimi in

grobimi detajli. e elimo natisniti velike formate slik, je dobro vedeti, kateri objektivi

so zmoni zajemanja finih detajlov, ne da nam bi jih pri tem preve zameglili [25].

4.6.5 Definicija MTF-diagrama

Slika 4.25: MTF-vrednosti objektiva Canon 50 mm, f/1,4 [26].

Prili smo do interpretacije MFT-diagrama in sedaj bomo spoznali pomen in

pomembnost MTF-ja. e prej smo povedali, da naj bi idealen objektiv imel popoln,

100% pretok svetlobe. Toda noben objektiv ni popoln in vedno imamo izgube svetlobe.

Ko te izgube svetlobe strokovno izmerimo v kontrastu, jih poimenujmo modulacija

kontrasta (meritev pri razlinih prostorskih frekvencah tevilo kontrastnih rt na testni

povrini, razvrenih od 0 do 100 parnih linij na milimeter). Tako preko modulacije

kontrasta izvemo, koliko kontrasta se je izgubilo, kar modulaciji da nov, dodaten

pomen.

Poglejmo sliko 4.25, MTF-diagram za objektiv Canon 50 mm, f/1,4. Kaj pomeni tevilo

1 na x osi? 0,10 pomeni 10% kontrasta 1 pa 100% kontrast. Na y osi pa imamo mm, kar

pomeni, da se iz sredine pomikamo proti kotu. 0 je sredie objektiva in 20 je 20 mm iz

47

sredia objektiva, ker je pri 35 mm posnetku maksimalna oddaljenost od sredia 21

mm.

Poglejmo izmerjene linije. Na primeru MTF-diagrama (slika 4.25) objektiva Canon 50

mm vidimo debele in tanke modre in rne rte. Vsaka od teh barv je prikazana e

rtkano. Vsega skupaj dobimo 8 razlinih rt.

Debele rte so meritve 10 parov linij na milimeter (nizka linijska frekvenca ali majhna

resolucija), tanke rte pa so meritve 30 parov linij na milimeter, (visoka linijska

frekvenca ali visoka resolucija).

rne linije so meritve pri merjenju z maksimalno odprto zaslonko, modre pa pri

zaslonki f/8.

Tanki ponavljajoi linijski seti so postavljeni vzporedno diagonalni liniji, ki poteka iz

enega v drugi kot slike 35 mm posnetka, skozi sredie slike oznaene tudi kot S-

sagitalne rte (sagital lines). Pod kotom 90 stopinj na te sete rtic pa so linijski seti

oznaeni kot M-tangencialne rte (meridional lines), ki predstavljajo debele rte na

MTF-diagramu (slika 4.26) [27].

Slika 4.26: Prikaz sagitalnih in tangencialnih linijskih setov po diagonalni liniji, ki potekajo iz enega v

drugi kot slike [28].

48

4.6.6 Kako prebrati MTF-diagram

e preberemo tanke polne rte MTF-diagrama in povemo praktino, kaj pomeni to za

objektiv, lahko reemo, da 0,8 na diagramu pomeni, da je slika odline kakovosti, pod

0.8 in nad 0.6 lahko reemo, da je zadovoljiva kakovost, pod 0,6 pa nezadovoljiva.

Z MTF-diagramom lahko razloimo e besedo bohek. Bohek izhaja iz japonske besede

za razlago obnaanja objektiva, ki reproducira izven gorinega obmoja

neostro/zamegljeno. Nekateri objektivi naredijo zamegljena ozadja veliko lepa kot

kateri drugi. Veliko lepa zameglitev se zgodi, ko se zdruijo S in M linije. Blije so te

linije, lepi bohek ima objektiv.

S in M linije so ponavadi uporabljene za doloitev astigmatizma (napaka lee/objektiva

je optina napaka, ki povzroi neostrino slike predvsem na robovih; je posledica

enostavnega dejstva, da je lea ukrivljeno telo) in polja ukrivljenosti.

Zavedati se je treba, da nam MTF-diagram ne pove vsega o objektivu. Zelo pomembno

je vedeti e nekaj dejstev, ki niso izmerljiva: rni robovi, linearna deformacija razlinih

sort (zvitje), odpornost proti bleanju (flare, slika 4.27), enotnost svetlobe, barvna

napaka, prikazovanje barv

Slika 4.27: Viden flare skozi celo sliko.

49

V MTF-diagramu ni vsa resnica, a nam lahko pomaga razumeti, kako objektiv deluje v

doloenih situacijah.

4.6.6.1 Zvitje distorzija

V strokovni terminologiji izraz distorzija pomeni, da reproducirana slika ni enaka po

vsej sliki. e je ravna linija fotografirana in se konni liniji zakljuita na robu slike, ne

bo ve ravna, ko se je preslikala skozi objektiv oziroma leo. Robova bosta obrnjena

navzven ali pa navznoter.

4.6.7 Kako sam naredi test objektiva

Na internetu se nahajajo razline MTF-datoteke [30], ki jih doma natisnemo na visoki

loljivosti laserskega tiskalnika in razporedimo na listu papirja (slika 4.28). Nato na

doloeni razdalji spreminjamo gorinico in zaslonko objektiva pri najbolj odprti in f/8

zaslonki.

Slika 4.28: Shema prikazuje, kako naj bi sami postavili S in M linijske sete [29].

MTF-modulacijo lahko preverimo s programom ImageJ [31].

50

Vendar lahko tudi na precej laji nain ugotovimo najbolji izkoristek objektiva

oziroma na katerem zaslonskem tevilu dobimo najbolj kakovostno sliko. Za testiranje

zadoa asopisni papir, kot bom prikazal ez nekaj odstavkov.

e pri testiranju uporabimo digitalni fotografski aparat manjega tipala, moramo vedeti,

da izreemo robove objektiva zaradi faktor izreza, zato objektiva ne moremo testirati ob

robovih slike, kjer je navadno najbolj kritien. Ve o tem v poglavju Faktor izreza.

Pri testiranju moramo upotevati im ve razlinih monih situacij. Fotografiramo pri

im ve razlinih zaslonskih tevilih (vsaj pri vseh bolj odprtih, ker se pri bolj zaprtih

zaradi uklona svetlobe na lamelah zaslonke objektivi veinoma precej podobno

obnaajo) in zoomih pri vejih gorinih razdaljah.

Ostrino lahko testiramo tako, da pri razlinih zaslonkah fotografiramo na steno

prilepljen asopis (slika 4.29). Pri tem mora biti fotografski aparat na dobrem stativu,

njegova optina os pa im bolj pravokotna na sredino asopisa. e imamo monost,

fotografiramo pri predhodno dvignjenem zrcalcu, da im bolj zreduciramo tresljaje

aparata. Po monosti fotografiramo v temni sobi z uporabo bliskavice. Ostrino in

kontrast ugotavljamo tako, da pri veliki poveavi gledamo, kako se vidijo rke.

Opazujemo ostrino zapisa rk in kontrast barve med rko in podlago. Pri tem testu lahko

ugotavljamo tudi stopnjo barvne napake. Pozorni smo na rke v vogalih in preverjamo

ali je rob med rko in podlago mavrien. Za ta test je najbolje, e so rke rne na beli

podlagi (ali obratno).

51

(a) (b)

(c) (d)

(e) (f)

(g) (h)

(i) (j) Slika 4.29: (a-j) Objektiv Sigma 28-70 mm, f/2,8, EX, DF (Canon 10D).

Levi stolpec prikazuje izrez iz kota, desni pa izrez iz sredine slike pri gorini razdalji 70 mm.

(a) f/2,8, (b) f/2,8, (c) f/4,0, (d) f/4,0, (e) f/5,6, (f) f/5,6, (g) f/8,0, (h) f/8,0, (i) f/11, (j) f/11.

52

Zvitje ali distorzijo testiramo tako, da fotografiramo nek pravokoten predmet, s tem da

so robovi predmeta im blije robovom slike. Lahko fotografiramo tudi neometano

steno iz zidakov.

Vinjetiranje testiramo tako, da z odprto zaslonko fotografiramo v im bolj enakomerno

obarvano povrino (zid ali modro nebo).

Bohek pa najlaje testiramo tako, da naredimo sliko s im bolj neostrim ozadjem, ki

vsebuje zelo svetle toke (slika 4.30). Bohek ocenimo glede na to, na kaken nain se te

neostre svetle lise prikaejo [32].

Slika 4.30: Bohek v ozadju slike na svetlih tokah. Objektiv Canon 50 mm, f/1,8 (Canon 10D).

4.7 Iz pojma PSF in LSF do MTF

Za e laje razumevanje MTF-diagrama pojdimo e preko pojma funkcije raztrosa toke

(PSF point spread function) in funkcije linijske razpritve (LSF line spread

function).

Funkcija raztrosa toke optinega sistema je razporeditev svetlobe na svetlobnem

tipalu/oesni mrenici, ki je posledica toke ali tanke linije v vidnem polju. Za primer

53

vzemimo oddaljeno zvezdo, ki jo gledamo s teleskopom. Zvezda je zelo dale od nas,

tako da jo lahko vzamemo za toko. eprav je naa zvezda toka, je na sliki ne vidimo

kot toko. Za to obstajata dva razloga, napaka optike in uklon. Zaradi napak optinega

sistema in loljivosti optinih sistemov se pika raziri ez sliko povrine. Uklon pa

posledino tudi raziri toko, etudi optini sistem nima nobenih napak. Reproducirano

toko vidimo kot Airyjev disk [33].

Funkcija linijske razpritve opisuje svetlobno razporeditev na podaljanem izvoru

oziroma veliko tok zelo skupaj, kjer se ve tok praktino zlije v eno zaradi optinih

napak in uklona [34].

(a) (b) Slika 4.31: Slika (a) pove, da sta obe rtici v vidnem polju in sta razloljivi optinemu sistemu (funkcija

raztrosa toke). Slika (b) pa prikazuje dve rtici, ki sta preve skupaj in ju vidimo kot eno rtico (funkcija

linijske razpritve) [35].

4.8 Uklon

Kot smo e izvedeli je uklon ali difrakcija optini pojav, ki omejuje konno resolucijo

slike, ne glede na to, koliko megapikslov ima aparat. Navadno svetloba potuje v ravnih

linijah skozi enakomeren zrak, vendar se ukloni, ko potuje skozi malo luknjico (kot je

zaslonka v aparatu). Ta pojav je normalno zanemarljiv, a pri zelo zaprtih zaslonkah

naraa.

e teimo k bolji ostrini z uporabo bolj zaprte zaslonke, doseemo vejo globinsko

ostrino in s tem se pri doloenih zaslonkah pojavijo efekti mehanja slike zaradi uklona.

Ko pride do tega, je objektiv priel do limite uklona. Upotevanje te limite olaja delo

54

pri fotografiranju, saj jo lahko nadomestimo s posledino dolgim asom osvetlitve ali

visoko ISO-obutljivostjo. S tem se lahko izognemo kasneji mehki ali neostri sliki.

Vzporedni svetlobni arki, ki potujejo skozi zelo majhno luknjico/zaslonko, se zanejo

uklanjati in interferirati. To pride bolj do izraza, ko velikost zaslonke

zapiramo/manjamo glede na valovno dolino svetlobe, ki potuje skozi njo (slika 4