iv. dnevi zvidd prvovrstno strokovno soočenjekdo so pisci … · 2009-01-05 · • kodeks...

1 1–2 2001

Detektiv

Glasilo detektivske zbornice Republike Slovenije

leto IIIštevilka 1–2jan. / feb. 2001

ISSN 1580-2116

IV. dnevi ZVIDD

Prvovrstno strokovno soočenjeDanilo Zorn – predsednik DeZRS

nadaljevanje na naslednji strani

V T E J Š T E V I L K I

• Prepoznavanjeponaredkov

• Internet razkrivaskrivnosti

• Due diligence

P R I L O G A

• Poslovnik o deluskupščine DeZRS

• Poročilo o deluDetektivske zbornice RS

• Kodeks poklicne etike• ZDD v angleščini

Kdo so piscianonimk?Andrej Dvoršak

Za večino avtorjev in istočasno pis-cev anonimnih pisanj je značilno, daskoraj nikoli ne napišejo enega sa-mega anonimnega sporočila. Kdorodpošlje svoje prvo anonimno pisa-nje, bo najverjetneje odposlal čezčas še drugo. Le redki avtorji ano-nimk končajo svojo kariero z enimali dvema anonimnima pismoma. Ve-lika večina jih napiše še četrto inpeto, nakar jim pisanje postanestrast, jih zasvoji.

Oseba N.N. je napisala in odposla-la okoli petnajst anonimnih pisanjv treh letih, preden je bila odkrita.

Društvo za zasebno varstvo in dr-žavljansko samovarovanje je v sode-lovanju z Visoko policijsko varnost-no šolo ter ob vsebinski pomočiZbornice Republike Slovenije za za-sebno varovanje, Detektivske zbor-nice Republike Slovenije, Ministrs-tva za notranje zadeve in General-ne policijske uprave je 22. in 23. no-vembra 2000 organiziralo IV. dne-ve zasebnega varovanja in detektiv-ske dejavnosti v Sloveniji.

Detektivska zbornica že vsa letapodpira organizacijo teh strokovnihsrečanj. Zavedamo se, da je to tistanajširša strokovna tribuna, kjer do-sedanje izkušnje, trenutno stanje v

javnosti na njih; smo že leta 1999posebej pa leta 2000 nastopili z ja-sno izdelanim konceptom, ki se jeodrazil tudi v samem programu invsebini srečanja 22. in 23. novem-bra 2000.

S takšnim odnosom smo organiza-torjem olajšali delo pri izboru temat-skih sklopov, program srečanja paše bolj aktualizirali in ga s tem prib-ližali interesom uporabnikov in iz-vajalcev detektivske dejavnosti.

Pri organizaciji IV. ZVIDD 2000 sose organizatorji, ne prvič, srečali znemajhnimi organizacijskimi, pred-vsem pa finančnimi težavami. Le nji-hovemu včasih komaj razumljivemu

stroki in iskanje smeri bodočega raz-voja detektivske dejavnosti, lahkonajbolj kompetentno soočimo z dru-gimi dejavniki varnostnega sistemav državi, predvsem pa z najeminent-nejšo strokovno javnostjo z varnost-nega področja.

Če smo na prvih dveh srečanjih šeiskali mesto in vlogo detektivske de-

entuziazmu gre zahvala, da so sednevi zasebnega varstva in detektiv-ske dejavnosti ohranili kot redna let-na oblika soočanj strokovnih in prak-tičnih izkušenj z najnovejšimi teo-retičnimi in znanstvenimi spoznanjina področjih, ki so osnova detektiv-ske dejavnosti.

nadaljevanje na naslednji strani

Od desne: dr. Tomo Čas, dr. Andej Anžic, Danilo Zorn

Foto: Julijan Torkar

2 1– 2 2001

Detektiv

V vodstvu Detektivske zbornice setega poslanstva Dnevov zasebnegavarstva in detektivske dejavnosti vceloti zavedamo.

Pobudo organizatorja, da Detektiv-ska zbornica sodeluje pri soobliko-vanju vsebine srečanj smo z vese-ljem sprejeli in podprli. Odločili smose za kar se da celovito predstavi-tev naših zamisli zakaj predlagamospremembe Zakona o detektivskidejavnosti in katere spremembe senam zdijo koristne in potrebne zanaročnike, izvajalce in državo.

V argumentirani razpravi o tezahsprememb in dopolnitev Zakona odetektivski dejavnosti so sodelovalitudi kolegi iz Italije, ki so nam pred-stavili organizacijske, pravne in eko-nomske aspekte detektivske dejav-nosti v Italiji. Prepričan sem, da smo

IV. dnevi ZVIDD

Prvovrstno strokovno soočenjeDanilo Zorn – predsednik DeZRS

Ministrstvu za notranje zadeve, kibo predlagatelj sprememb in dopol-nil našega Zakona v zakonodajnoproceduro dali s tem tehtno in upo-rabno argumentacijo.

Namesto zaključkaKar nekaj najodgovornejših iz

vodstva Društva za zasebno varstvo

in državljansko samovarovanje je vminulem letu prevzelo odgovornedolžnosti v Ministrstvu za notranjezadeve in Ministrstvu za obrambo,zato je pričakovati še večje težavepri organizaciji in izvedbi Dnevov za-sebnega varstva in detektivske de-javnosti v bodoče. V Detektivskizbornici pa smo ne glede na to, šetoliko bolj trdno odločeni tudi vbodoče podpirati organizacijo tak-šnih in podobnih strokovnih srečanj,ki prispevajo k razvoju in afirmacijidetektivske dejavnosti kot varnost-ne in ekonomske kategorije v Slo-veniji.

nadaljevanje s prve strani

Odkrilo jo je razkrivanje podrobno-sti, ki jih je vedel le majhen krogljudi. V razgovoru je priznala, da »joje zaneslo«, ker je hotela z navaja-njem podrobnosti prizadeti še moč-nejšo bolečino in povečati jezo pre-jemnika. Dejala je, da je prvo ano-nimno pismo napisala, »ker sem bilaužaljena, ker se mi je godila krivica.Nikomur nisem mogla izpovedati re-snice, ker so vsi glih in skup drži-jo«. Ko je videla, kakšne učinke jeimelo njeno pisanje na prejemnikain njegovo okolico, je doživela neiz-merno zadoščenje in ugodje. Dru-go anonimno pisanje je odposlala do-bro leto za prvim in zadovoljstvo ob

opazovanju rezultatov je bilo še več-je. Po dveh mesecih je sledilo tretjepismo in nato skoraj vsakih nekajmesecev novo. Prejemniki so bilirazlični ljudje ali skupine, ki so se jiv preteklosti zamerile.

»Pisanje mi je postalo strast in vesčas sem živela samo za tisti trenu-tek, ko sem videla obraze naslov-nikov. Vam povem, da se je izplača-lo. Zavedam se, kaj sem storila, am-pak vam povem, da ko vas prime,ne morete nehati in tudi nočete ne-hati.«

Ta izjava se popolnoma sklada zugotovitvami, da za pisanjem stru-penega peresa stoji običajno neza-

Kdo so pisci anonimk?Andrej Dvoršak

dovoljna ali hudobna, neredko psi-hično motena oseba, najpogostejepa oboje ali vse troje skupaj. Za vsa-ko anonimko stoji vedno neka fru-stracija, pogosto tudi nezmožnostrešitve problema na drug način. Leredko piše anonimna pisanja nekdoza zabavo, čeprav so tudi takšni pri-meri. Najpogosteje gre za osebo, kiima psihične težave, čeprav se jihsama morda niti ne zaveda.

Značilnost anonimnih pisanj je tudi,da jih piše vedno nekdo, ki razmereali ljudi, ki jih opisuje, dobro pozna.Anonimno pisanje je namreč le prvakaplja balzama za njegovo bolno du-šo. Sledi ji nepopisno zadovoljstvo,ki ga pisec doživlja ob rezultatih svo-jega dela, ko vidi, da je njegovo pisa-nje sprožilo reakcijo, bolečino.

Pisci anonimnih pisanj se v bistvuprav nič ne ločijo od piscev čisto obi-čajnih, podpisanih sporočil in pisem.

nadaljevanje s prve strani

Foto

: Jul

ijan

Tork

ar

Udeleženci posveta;od desne: gosta izItalije – Gianluigi Grisonin Stefano Ceciliati.

3 1–2 2001

Detektiv

Tržaška 2, 1111 Ljubljana 01/42 17 900, 041/636 897

e-mail: [email protected]://www.detektiv-mustang.si

Oboji namreč pričakujejo odgovor,le da je oblika odgovora, komunika-cije, različna. Zato, kadar boste ime-li opravka z anonimnimi pisanji, iš-čite nekoga v neposredni bližini ti-stega, ki jih je prejel ali na kogar senanašajo.

Bogomir Gasior v svoji diplom-ski nalogi na VŠNZ piše, da se lah-ko opremo pri iskanju pisca anonim-nih pisanj na tri točke:•gre za človeka, ki mu na zunaj ni

videti, da bi bil neprijeten in zakaterega je videti, da mu je velikodo pomembnosti in spoštovanja;

•na splošno gre za osebo, katerematerialno in čustveno življenjeni preveč zadovoljno in ki jepred nedavnim doživela določe-no razočaranje;

•gre za osebo, ki sodi v del živ-ljenjske okolice naslovnika pi-sma, za človeka, ki ima možnostnenehno spremljati obnašanjesvoje žrtve, po možnosti prisos-tvovati odpiranju pisma ali vsajvideti učinek, ki ga pismo pov-zroči. Lahko gre za člana druži-ne, za zaupnega prijatelja, za so-seda, na katerega vse do tegatrenutka niso bili preveč pozor-ni.

Profesorica Andreja Stegnar,stalna sodna izvedenka za preiska-ve pisav, podpisov in dokumentov,pravi, da večino anonimnih pisanjnapiše moška roka, gospodje, sta-ri med 40 in 60 let. Ženske zeloredko pišejo anonimna pisma. Po-

datek se je izkristaliziral v dolgihletih, ko je še delala v CKTP MNZin ko se je policija še poglobljenoukvarjala z iskanjem piscev ano-nimnih pisem. Skoraj vsi so bilimoški omenjene starostne skupi-ne. Stegnarjeva pravi, da pisec ano-nimnih pisanj zelo redko napiše leeno. Skoraj vedno jih več. Nekate-re to početje tako zasvoji, trdi Steg-narjeva, da postanejo stalni ’dopi-sovalci’.

Nekateri teoretiki (dr. EdmondLocard) trdijo, da sta skribomanijain anonimografija manifestaciji du-ševnih motenj, ki spremljajo histe-rijo, nevroze in psihoze. Isti avtortrdi, v nasprotju s prof. Stegnarje-vo, da anonimke pišejo pogosteježenske, še zlasti tiste, ki so v zveziz zasebnim življenjem prejemnika.Zelo pogosto naj bi anonimke pisalibivši zakonci, sosedje in sodelavci.Motivi za pisanje anonimk naj bi bili

hudobija, strast, sovraštvo, pohlep,in maščevanje.

William Harrison je razdelil vsaanonimna pisanja v sedem skupin:• grozilna• hudobna• maščevalna• izsiljevalska• pisma hudobnih oseb• pisma neuravnovešenih oseb•pisma oseb nagnjenih k nenor-

malnemu humorju.

V Sloveniji (in verjetno še kje), bikazalo glede na naše izkušnje doda-ti še osmo, in sicer:•pisma oseb s političnimi cilji.

Skratka, pisca anonimk iščite ved-no v ožjem in širšem krogu oseb, kipoznajo prejemnika. Nevoščljivost,krivice, osebna prizadetost in celo tri-deset let stare zamere so neredko po-vod za pisanje strupenega peresa.

Licence v AvstralijiAvstralijo sestavlja šest držav in dve pokrajini (teritorija), od katerih vsaka ima svoja

določila glede dela in licenc detektivov.Podobnost s Slovenijo je ta, da tamkajšnji detektivi ne smejo opravljati službe varovanja,

prav tako jim je prepovedana izterjava dolgov. Za razliko od nas, nimajo pravice vpogleda vdatoteke zdravstvenega in socialnega zavarovanja, imajo pa pravico vpogleda v volilneimenike, kjer so najpopolnejši podatki o vseh Avstralcih, starejših od 18 let. Na kontinentudeluje tudi več detektivskih združenj, članstvo v njih je neobvezno, vendar se večina detekti-vov včlanjuje vanje, ker preko njih skušajo uresničevati svoje zahteve in vplivati na vladne terzakonodajne odločitve. Prav tako so detektivska združenja središča detektivskega izobraže-vanja, izmenjave informacij in v manjši meri tudi posredovanja poslov med detektivi.

H. D.

detektivski paberki detektivski paberki detektivski paber

4 1– 2 2001

Detektiv

Podpis ni le skupek črk in zlogov,ki predstavljajo osebno ime, ampakje likovni element par excellence. Toje zgodovinsko pogojeno, saj je ro-kopisni podpis le nadomestek in do-datek žigu, ki je z likovno govoricopredstavljal ime tistega, ki ga je vti-snil v glino ali vosek. Črke v rokopi-snem podpisu posameznika so zelopogosto drugače oblikovane kot čr-ke v njegovem siceršnjem rokopisu,neredko si sploh niso podobne in po-gosto sploh niso več črke, ampakvse kaj drugega, recimo likovnadela.

Lastnoročni rokopisni podpis pre-stavlja enkratno kombinacijo gibovin harmonije, ki se izraža v njegoviuravnoteženosti, obliki, hitrosti, pri-tisku pisala na pisalno podlago in mi-kropotezah, vidnih in nevidnih, to-rej tistih, ki jih pero dela odmaknje-ne od podlage in na njej kot njihovonadaljevanje vidimo le kljukice inrepke.

Niti dva podpisa iste osebe nistapopolnoma enaka in skladna. Razli-kujeta se lahko v mikroskopskomajhnih podrobnostih, lahko pa sorazlike tako velike, da se zdi, kot biju zapisala dva avtorja.

Rokopisni podpis se z leti spremi-nja, enako nanj vpliva čustveno induševno stanje, bolezen, položajpisca, celo klimatske razmere in lu-nine mene. Pri nekom bolj, pri dru-gem manj. Velik vpliv na podpisimata izobrazba in delo, nezane-marljiv ni tudi družbeni položaj inše kaj bi se našlo. Zato je preiska-va in ločevanje rokopisnega podpi-sa posebna veščina, ki temelji nadoločenih znanjih in zakonitostih.Poglejmo si, kako jih prepoznamona ponaredku in na kaj moramo bitipozorni.

Kopiranje s pomočjo indiga alidrugega podobnega pomagala je ti-pično za manj izkušene ponarejeval-ce.

Ponarejeni rokopisni podpis nimaznakov, značilnih za hitrost. Linijaje bolj ali manj izenačena, mnogo-krat so vidni, zlasti pod mikrosko-pom, tresljaji roke, ki je vlekla lini-

jo po predlogi, še posebej je to vid-no pri naraščajočih potezah in ten-kih črtah. Vidne so razlike, kadarskuša ponarejevalec namerno po-snemati tremor pisca v izvirniku. Za-četki in konci linij so topi, kijasti innimajo značilnih kljukic. Zavoji nisopravilni in tekoči. Menjave med po-sameznimi deli linije, ki predstavljačrko ali drug pisni znak, niso nepre-trgane in harmonične. Možne sotudi prekinitve na neobičajnih me-stih. Bolj izkušeni ponarejevalci lah-ko linijo vlečejo hitreje in dajo pod-pisu videz hitrosti in ritma. Veliko-krat so vidni tudi popravki, retušein dodelave podpisa. Pri izvirnempodpisu se retuša sicer lahko poja-vi zaradi različnih vzrokov, pisalo naprimer neha pisati, pisca med vle-čenjem linije nekaj zmoti, ga preki-ne itn. V takih primerih pisec po-pravi (retušira) linijo, vendar to na-redi odločno, vsem vidno. Bolj ko jeretuša neopazna in prikrita, večjaverjetnost je, da gre za ponaredek.Najvažnejše načelo, ki velja v takihprimerih, pravi: čim bolj nepotreb-

ni, kočljivi in prikriti so popravki,tem bolj zgovorno kažejo na neprist-nost.

Pri takih ponaredkih, če so dobronarejeni, je potrebna preiskava z mi-kroskopom, s pomočjo katerega lah-ko odkrijemo mikro sledi indiga alidrugega medija (grafit svinčnika) obkateri od linij podpisa. Tak znak je

zadosten za utemeljen sum, da greza ponaredek. Da sum potrdimo,moramo uporabiti še druge tehni-ke: IR in UV svetlobo ter kotno svet-lobo. Z njimi odkrijemo, ali je podpisalnim medijem še drug medij, kije bil osnova za vlečenje linij in alije morda v pisalni podlagi prostemuočesu nevidna vžlebljena sled kopi-ranja.

Pri tem ponaredku je težko odkri-ti, če je dobro narejen, ali je šlo zaprostoročno pisanje ali gre za sle-denje prekopirani predlogi. Kadarsumimo, da gre za podpis, ponare-jen po predlogi izvirnika, ki ga ima-mo med dokaznim gradivom, nare-dimo kopijo, elektronika in računal-niška tehnika nam omogoča, da jonaredimo na prosojnico, ki jo polo-žimo na izvirnik. Če se skladata vvseh podrobnostih, z gotovostjolahko trdimo, da gre za ponaredek,ker si niti dva podpisa nista povsemidentična. Vendar se takoj postavivprašanje, kdaj se skladata v vsehpodrobnostih? Je to, kadar sta ena-kih oblik, kontur, velikosti? Sklad-

Prepoznavanje ponaredkov in elementizaščite rokopisnega podpisaAndrej Dvoršak

Rokopisni podpis v obliki ptice iz sredine 18. stoletja (Osborn : 1929, 689).

5 1–2 2001

Detektiv

na sta tedaj, kadar so vsi elementipodpisa popolnoma skladni.

Izdajalska spodnja črta je raz-krila že marsikaterega zelo spretne-ga ponarejevalca. Včasih si ponare-jevalci pomagajo tako, da izvirnikzelo narahlo prerišejo s svinčnikomali kulijem in potem preko te črtenapišejo besedo. Takšen ponaredeklahko razvozlamo s pomočjo UV inIR svetlobe. Najpogosteje pa ga pre-poznamo kar pod veliko povečavo(10x do 35x), ker zgornja, debela li-nija ne prekrije pomožne tanke lini-je na vseh mestih. Zadostuje že ne-kaj stotink milimetra, da lahko z ve-liko gotovostjo ugotovimo, da gre zadve liniji, ki se prekrivata. Če sespodnja linija pojavi vsaj na dveh raz-ličnih mestih v isti besedi, je potreb-no opraviti še preiskave s svetlobo

in kromatografijo, ki bo potrdila aliovrgla naše domneve, obpredpostavki, da je ponarejevalecuporabil pisali z dvema različnimapisalnima medijema.

Simuliranje ali prostoročno po-narejanje podpisa/rokopisa se deliv tri podskupine:•ponarejevalec skuša oponašati

pisalni ritem pisca izvirnika, pričemer so oblikovne podrobnostipisave zanj manj pomembne;

•ponarejevalec se osredotoči naoblikovno podobnost s pisavopisca izvirnika;

•ponarejevalec se ne ozira na ori-ginal in napiše zgolj ime/besedoter se zanaša, da bo spontan vi-dez rokopisa in slabša pozornostprejemnika ponaredka zadosto-vala za uresničitev njegovega na-mena. Za ta način, nekateri av-torji ga imenujejo preprosti pona-redek, se ponarejevalci odločajo

najpogosteje tedaj, ko nimajo priroki izvirnika, po katerem bi selahko zgledovali, ali pa se odloči-jo, da že ime, ki ga napišejo, za-dostuje, da ga ne bo nihče po-drobneje preverjal. Pri tem nači-nu se ponarejevalec ne trudi, dabi posnemal rokopis druge ose-be. Piše nekoliko drugače kot si-cer, z normalno hitrostjo, če greza podpis, ga tudi okrasi s črta-mi ali krivuljami, da je videti boljkompliciran.

Tak preprost ponaredek je lahkoizjemno učinkovit, če ga ponareje-valec napiše na kreditno kartico, šepreden je nanjo napisal ime njenlastnik, in jo potem uporabi.

Prvo različico ponarejenih podpi-sov uporabljajo ponarejevalci tedaj,ko morajo izdelati ponaredek vsem

na očeh, denimo, ko podpisujejo slipkreditne kartice ali ček v trgovini.V takih primerih je ritem bolj po-memben od oblike. Ponaredek se odizvirnika razlikuje v številnih po-drobnostih, predvsem oblikovnih,pa tudi v ritmu in hitrosti, zato ga jelahko prepoznati.

Enako je lahko prepoznati ponare-dek, kjer je dan večji poudarek obli-ki. Pri tem manjka ritem, harmoni-ja potez, ki kaže, kot bi pisec sledilpredlogi. Nimajo tistih naravnih pre-hodov, ki jih ima izvirnik.

Ti podpisi navadno nimajo ponovi-tev, retuš, tresenja itn. in jih je zatoskoraj nemogoče razkriti. Na srečoso redki, saj zahtevajo sposobnostin dolgotrajno vajo.

Tako imenovani preprosti ponared-ki se od izvirnika ločijo v skoraj vsehpodrobnostih in jih je lahko prepoz-nati brez večjih težav. Razen v pri-merih, ko gre za ponarejanje tiste

skupine podpisov, ki so zelo prepro-sti, jih avtorji pišejo v izjemno veli-kem številu različic, ki se med se-boj popolnoma razlikujejo tako v po-drobnostih kot v obliki.

Kakšen mora biti podpis, da ga jetežko ponarediti in omogoča zanes-ljivo ločevanje izvirnika od ponared-ka oziroma, kako je mogoče zaščiti-ti podpis pred ponarejanjem? Imetimora določene elemente, da ga jetežko ponarediti.

Elementi zaščite podpisa so:•biti mora čitljiv•zapisati je treba polno ime in

priimek;•akademski naslov ali dodatna be-

seda bistveno oteži ponarejanje;

Napisan mora biti•poševno (kurzivno);•s hitrimi potezami;•jasnimi črtami;•z različnim pritiskom na različ-

nih mestih, kar se odraža v de-belini črt;

•črte so lahko prekinjene, vendartekoče med pisanjem;

•podpis na dokumentih mora sta-ti takoj pod besedilom, brezvmesnih belin in praznin, kiomogočajo dodajanje besedila.

Poglejmo si te elemente s stališčaponarejevalca. Hitrost izpisa podpi-sa je bistven element. Ponarejevalecbo zelo težko ujel ritem in hitrost terobliko in velikost črk. Eden od tehelementov bo omogočal prepoznavoponaredka, torej je hitrost podpiso-vanja pomemben element zaščite.Dolžina in enakomernost podpisa jedrug takšen element. Dolg podpis,bolje rečeno, skupna dolžina vseh po-tez omogoča avtorju, da izdela v pod-zavesti značilne elemente spajanjačrk in zlogov, ki je lasten le njemu.Ponarejevalec ne more z enim zama-hom napisati tako dolge linije z ena-kimi elementi spajanja, zato moramed posameznimi elementi prekini-ti delo in začeti znova, kar je pod mi-kroskopom ali lečo dobro vidno inrazkrinka ponaredek.

Kakovost linije podpisa, to je črtin krivulj, iz katerih je sestavljen,

Podpis Johna Hanocka iz leta 1776 bi bilo težko ponarediti zaradi številnihindividualnih značilnosti, ki jih vsebuje (Osborn : 1929, 689).

6 1– 2 2001

Detektiv

je tretji element. Pri originalu jekakovost linij enakomerna, z logič-nimi in mehkimi prehodi. Pri po-naredku je ta kakovost slaba, vidniso zastoji pri pisanju ali neenako-merni in nelogični prehodi, ki jihpovzroča miselni napor ponareje-valca, ki mora za razliko od avtorjaoriginala misliti na svoje poteze.

Odebelitve na posameznih mestihv podpisu so dodaten zaščitni ele-ment, ki ga lahko naredi avtor pod-zavestno, če uporablja nalivno peroali svinčnik. Te odebelitve dajejopodpisu eleganco in značaj in jih jezelo težko ponarejati na neopazennačin. Pod mikroskopom se pona-rejanje odebeljenih mest v podpisurazločno vidi.

Pritisk pisala je tudi pomembenelement zaščite in je značilen za av-torja. Vseeno je, ali je močan ali ne-žen. Najtežje je ponarediti podpis,ki je pisan s srednjemočnim priti-skom pisala in ustrezno hitrostjo,medtem ko je podpise, ki so pisaniz izrazito močnim ali izrazito než-nim pritiskom, lažje ponarejati.

Akademski naslov ali kak drug do-datek imenu, na primer datum, po-narejevalcu zagreni življenje, kerpredstavlja dodatno oviro, napor indelo. Ponarejevalec bo moral v ta-kem primeru proučiti in ponareditidodatne elemente, kar daje preisko-valcem več možnosti, da ga odkrije-jo.

Povedano bolj preprosto: podpisa,ki je dolg, berljiv, hitro napisan, sposameznimi odebeljenimi elemen-

ti črk, katerih ravne črte in krivuljeso kakovostno izpisane z logičnimipodzavestnimi prekinitvami, pri če-mer se premika poleg prstov in dla-ni tudi podlaktnica in ima še dodat-no besedilo (akademski naslov, da-tum ipd.) je skoraj nemogoče pona-rediti.

Izkušen izvedenec za preiskovanjepisav in dokumentov ve, da ima vsa-ka oseba svoj slog oblikovanja dopi-sa, naslova na kuverti, čeka, pogod-be itn. Pozoren je, kako daleč od ka-terega roba se začne ali konča be-sedilo, kakšen je razmik med črka-mi, vrsticami, odstavki, kako postav-lja vejice, pike in druga ločila, kak-šna sta videti levi in desni rob bese-dila itn.

Elementi identifikacijeEnako pomembni kot elementi

skladnosti so pomembni elementirazlikovanja. Le oboji skupaj dajo us-trezno osnovo za kompetentno sod-bo o nekem podpisu/rokopisu.

Za primerjavo dveh podpisov ali ro-kopisov mora imeti izvedenec trd-ne oporne točke, na podlagi kate-rih gradi svoje mnenje in poda sod-bo. Te oporne točke so primerjalnielementi, ki morajo omogočati ved-no enake sodbe in morajo zdržativsakršno kritiko in nasprotovanja.Primerjalni elementi morajo biti ja-sno opredeljeni in takšni, da jih lah-ko razume tudi laik in mu jih je mo-goče prikazati.

Sistem mora zato biti strukturiranin mora jasno prikazovati medseboj-

ne odnose med posameznimi ele-menti rokopisa ali podpisa. Vsakpodpis ali rokopis je tako unikaten,kot je unikatna prstna sled ali prst-ni odtis. Niti dve osebi na v svetudanes nimata identičnih rokopisovali podpisov. Še več! Celo ista ose-ba nima vedno popolnoma enakegapodpisa. Izvedenec za preiskavepisav, rokopisov, podpisov in doku-mentov mora upoštevati tudi to invedeti, kateri elementi in kdaj so lah-ko pri isti osebi v različnih časovnihobdobjih različni.

Rokopisne navade lahko določimoz osnovno ravnijo. Ti preprosti inmerljivi elementi sestavljeni v boljkompleksne in bolj značilne vidikeritma in oblike. Na koncu je tu šeuravnoteženost ritma in oblike, kije dovolj osebna in zanesljiva zaidentifikacijo.

Rokopis, še posebej podpis, pred-stavlja harmonijo med ritmom pre-mikov pisala in oblikovanjem zna-kov. Ta elementa lahko prikažemona diagramu.

Ti medsebojni odnosi rokopisnihelementov predstavljajo osnovo zaanalizo pisalnih navad posamezneosebe. Harmonija hitrosti in oblike,ne pa posamezni elementi, sta ključ-na elementa primerjave podpisov.Poleg teh dveh ključnih elementovje potrebno enakovredno upošteva-ti še druge, ki omogočajo identifi-kacijo pisca oziroma ugotavljanje, aligre za ponaredek ali za pristni izde-lek avtorja/pisca.

• poligrafska testiranja

• zbiranje podatkov in dokaznega gradiva potrebnega zazavarovanje in dokazovanje vaših pravic in upravičenj v

postopkih pred pravosodnimi, upravnimi in drugimi organiin organizacijami, ki odločajo o teh pravicah

• informacije o pogrešanih in skritih osebah

• informacije o zvestobi delavcev pri izvajanjukonkurenčne klavzule



7 1–2 2001

Detektiv

Kadar imamo opraviti z rokopi-snim anonimnim pisanjem, se takojna začetku ustavimo pred proble-mom primerjalnega gradiva, na pod-lagi katerega bi lahko prepoznali av-torja oziroma pisca oziroma izločiliosumljenca ali skrčili krog osumljen-cev.

Izvedenec bo brez težav opravilpreiskavo rokopisa anonimnega pi-sanja in ugotovil, ali gre za prenare-janje pisave ali za spontano pisanjeter še vrsto drugih podrobnosti inokoliščin. Kromatografska analiza,ki jo opravi za to usposobljen labo-ratorij in strokovnjak, odkrije zna-čilnosti pisala, kar lahko v velikimeri vpliva na preiskavo in njen re-zultat. Izvedenec za daktiloskopijobo izdelal album prstnih sledi, spetdrug laboratorij lahko ugotovi krv-no skupino ali celo DNK s pomočjosline in sluzi pod znamko in na ku-verti itn. Ključen pa je primerjalnirokopis osumljenca.

V mnogih primerih je do primer-jalnega nevplivanega rokopisa izred-no težko priti na popolnoma etičnonesporen način, skladno z Zakonomo detektivski dejavnosti, ki v 9. čle-nu pravi, da sme detektiv »pridobi-vati informacije neposredno od ose-be, na katero se podatki nanašajo,lahko pa tudi od drugih oseb, ki ima-jo podatke in so jih pripravljene datiprostovoljno, in iz sredstev javnegaobveščanja in sicer…o piscih ali oodpošiljateljih anonimnih pisem«.

Takšna dikcija zakona je skreganaz logiko preiskovalne dejavnosti, kaj-ti nihče, ki je vpleten v nemoralnoali kaznivo dejanje, ne bo prostovolj-no dal podatkov, ki bi ga obremeniliin ga spravili v sodni pregon ali mupovzročili druge neprijetnosti. Nenazadnje mu celo pred sodnikom ni

Načini pridobivanja nevplivanih rokopisovza potrebe preiskaveAndrej Dvoršak

potrebno izjaviti nič, kar bi ga obre-menilo, saj Zakon o kazenskem po-stopku v 5. členu pravi, da se »ob-dolženec ni dolžan zagovarjati in od-govarjati na vprašanja, če pa se za-govarja, ni dolžan izpovedati zopersebe ali svoje bližnje ali priznati kriv-de«. V 11. členu je zapisano, da je»prepovedano izsiljevati od obdol-ženca ali kakšnega drugega udele-ženca v postopku priznanje oziromakakšno drugo izjavo«.

Zasebni detektiv, ki ima pri prido-bivanju določenih vrst podatkov šeožji manevrski prostor kot policija,mora zato izbrati takšno pot in natakšen način, da zaradi nje ne bosam kasneje imel neprijetnosti in nebo izgubil licence. Povejmo takoj: čese bo zanašal zgolj na prostovoljnodajanje podatkov (nevplivanega ro-kopisa) osumljenca, bo primer naj-večkrat ostal nerešen ali bo za nje-govo reševanje porabil nesorazmer-

no več časa, kot če uporabi s prei-skovalnega vidika še dopustne zvi-jače, nikakor pa ne nasilja in prisi-le!

Primerjalne vzorce rokopisa loči-mo na vplivani in nevplivani ro-kopis. Prvi je tisti, ki je bil napisanv zvezi s preiskovanjem primera,drugi oni, ki je bil napisan neodvi-sno od njega.

Za preiskavo je boljši nevplivanirokopis, ki ga zasebni detektiv naj-

de v krogu, kjer oseba, katere roko-pis išče, živi in se giblje. Dom, šola,delovno mesto, društva, poslovnipartnerji itn., so pravi kraj za zače-tek iskanja kakšnega njenega nev-plivanega pisanja. Med kraji, kjerlahko najdemo nevplivane rokopiseso tudi zabojniki in vrečke za smeti.Po razsodbi ameriškega vrhovnegasodišča (California v. Greenwood;198 S. Ct. 1625, 1988 in People v.Krivada 486 P.2d 1262, 1971) je prei-

Ne verjemite znancem!V nekem primeru, kjer smo reše-

vali problem dveh anonimnih pisem,uperjenih zoper posamezno oseboin kolektiv, smo izmed več sto osebna koncu izluščili najverjetnejšegapisca rokopisne anonimke, oseboXX. Problem je bil, ker je šlo za ose-bo, ki je bila sprta z vsemi sodelav-ci, sorodniki in sosedi in ki je imelapatološko nagnjenje do pisanja ano-nimk. Do njene pisave ni bilo mogo-če priti z nobeno zvijačo. Končnosmo dobili rokopis osebe XX s po-močjo njenega nadrejenega, ki ga je’vzel iz personalne mape’ in namizročil fotokopijo. Strokovni pregledje pokazal, da gre za različni pisavi,zato je sum na to osebo odpadel.

Skoraj leto kasneje smo po naključ-ju ponovno dobili rokopis osebe XX,tokrat izvirnik z nesporno pisavo. Iz-kazalo se je, da sta pisavi na ano-nimki, ki je tako razburila prejem-nika in te na dokumentu osebe XXidentični in da ni nobenega dvoma,da je pisec isti. Kako to, da pri pred-hodni preiskavi nismo tega odkriliin rešili primera? Izkazalo se je, danam je predpostavljeni osebe XX vstrahu pred morebitnimi posledica-mi ali razkritjem njegovega sodelo-vanja podtaknil rokopis neke tretjeosebe.

Sklep: nikoli se ne zanašajte na do-kumentacijo, ki vam jo preskrbi ’naj-boljši’ prijatelj, če niste prej preve-rili njene verodostojnosti!

8 1– 2 2001

Detektiv

skovanje odpadkov, ki so postavlje-ni na javnem kraju, vsem dostopniin namenjeni za odvoz, legalno in do-pustno dejanje.

Koristno je izbrskati rokopis, ki jenapisan z enakim pisalom kot spor-ni rokopis, po možnosti v enakempoložaju telesa. Dobro je, če lahkonajdemo rokopis, ki je bil napisanvsaj približno takrat kot sporno pi-sanje, malo prej ali malo kasneje, čenajdemo oba, toliko bolje. Zelo po-membne so velike črke, ki jih ljudjebolj prilagajajo svojim potrebam inznačaju in imajo zato več individual-nih karakteristik. Enako je z datu-mi in drugimi številkami.

Kadar ne moremo dobiti nevpliva-nega rokopisa, se potrudimo in pri-dobimo tako imenovani vplivani ro-kopis.

Oseba naj napiše nekaj stavkov zenakim pisalom, kot je bilo uporab-ljeno za sporni dokument. Besedi-lo ji narekujemo. Pri tem uporab-ljamo takšne besede, v katerih soenaki posamezni zlogi in črke kot vbesedah spornega rokopisa. Narekmora vsebovati vse tipične črke inzlogovne povezave, kapitale in šte-vilke. Ne narekujmo diakritičnihznakov – ločil, velikih črk in odstav-

kov. Če nas oseba vpraša, kako sekaj piše, ji odgovorimo, da je to či-sto vseeno, le da bo napisano in najnapiše tako, kot misli. Navsezadnjeniste lektor, ampak detektiv. Ose-bo prosimo, naj se podpiše pod ti-sto, kar je napisala. Če se noče, nesilimo vanjo.

Načeloma ne zadostuje le ena vr-stica besedila, če hočemo z goto-

vostjo presoditi skladnost in iden-tičnost anonimnega pisanja in vpli-vanega rokopisa. Zato moramo ose-bi narekovati daljše besedilo, ki najga sama, neodvisno od nas, razpo-redi po praznem listu papirja, ena-ko velikem, kot je anonimka. Na tanačin rešimo dve vprašanji:•oseba bo podzavestno uporabila

slog ali vsaj dele sloga, ki jihtudi sicer uporablja za oblikova-nje svojih pisnih izdelkov;

•pri daljšem besedilu njena po-zornost in koncentracija popu-stita in tudi če spočetka prena-

reja svoj rokopis, bo kasnejeuporabljala vse več rokopisnihelementov, ki jih tudi sicer upo-rablja in jih ima vcepljene vpodzavest.

Med možnimi načini pridobiva-nja nevplivanega rokopisa jepridobivanje rokopisa s pomoč-jo zvijače oziroma pretveze. Enateh je, da se sodelavec ali sodelav-ka zasebnega detektiva predstaviza anketarja, ki zbira podatke o no-vem izdelku, recimo parfumu. Ose-bi podari drag parfum in jo prosi,da napiše nekaj stavkov o vonju in

Vedno moramo ugotoviti, vsaj prib-ližno, starost, poklic, izobrazbo,osebne okoliščine, zdravstveno sta-nje, katero delo oseba opravlja in nakakšnem delovnem mestu, ime inpriimek osebe, ki nas zanima in ka-tere rokopis potrebujemo, naj bi ve-deli, še preden jo prvič ogovorimo.

Nerodno je, da lahko oseba hotespremeni rokopis in da potem nitinajvečji strokovnjak ne more ugoto-viti istovetnosti, kar se zgodi, kadarve, da daje rokopis zaradi preiskavein ima na vesti kakšno nespodobno,nemoralno ali nezakonito pisanje vpreteklosti ter obsega je vzorec nje-nega rokopisa le nekaj besed alikratkih stavkov. Kadar uporabljamovplivani rokopis, je priporočljivo, daimamo večje število vzorcev, ki sonastajali v določenih časovnih pre-sledkih.

* * *

Natanko to se je zgodilo v eni naj-večjih operativnih obdelav pretekle-ga režima, v akciji GOS. Kljub temu,da so od osebe, ki je bila med tisočiosumljencev za pisanje spornih leta-kov, pobrali vplivani rokopis, je bilrezultat primerjave negativen. I. Š.,preprost skladiščni delavec iz okoli-ce Škofje Loke, je uredniku Sloven-skih novic, avtorju te knjige, ki je oakciji GOS napisal podlistek, zaupal,da je rokopis spremenil in na ta na-čin prevaral preiskovalce. Potem je

napisal nekaj stavkov, ki jih je pre-gledala sodna izvedenka, ista, ki jesodelovala pri preiskavah pisav v OOGOS. Takoj, ko je zagledala pisavo,je dejala, da je identična s tisto naletakih. Kasneje je naredila eksper-tizo in s popolno gotovostjo potrdi-la, da je letake pisala ista oseba, kije časnikarju na list papirja v ured-ništvu napisala nekaj stavkov in da-tum.

* * *

Dr. Željko Sabol v knjigi Identitetrukopisa piše, da je nemogoče, dabi nekdo po daljšem časovnem raz-dobju na popolnoma enak način po-novno zamenjal svoj rokopis, pa tudipoenotenost spornega rokopisa vveč anonimnih pismih istega pore-kla kaže, da v njih ni pretvarjanja.Primer gospoda I. Š. iz OO GOS do-kazuje nasprotno!

Oseba, ki daje rokopis, pogostospreminja posamezne značilnosti vnjem, predvsem nagib in velikostčrk. Le redkokdaj se spomni, da bibilo dobro spremeniti tudi poveza-ve med črkami, razmik med vrstica-mi in njihovo smer (navzgor, navz-dol, vodoravno), obliko pike na i invejic, pritisk pisala na papir itn. Čeje besedilo dovolj dolgo in ga zna-mo narekovati s potrebno dinamiko,bo piscu proti koncu popustila kon-centracija in prešel bo na pisanjesvoje običajne pisave in sloga.

9 1–2 2001

Detektiv

svojem odnosu do parfuma. Primoških namesto parfuma uporabi-mo kaj drugega. Če ta zvijača neuspe, poizkusimo s pismom s po-vratnico, kjer mora prejemnik last-noročno izpisati datum in se pod-pisati. Ni veliko, ampak boljše kotnič. Rokopis je možno dobiti tako,da osebo prosite, da vam napišekakšen naslov, za katerega veste,da vam ga bo brez zadržkov pove-dala. Podobnih pretvez za pridobi-vanje nevplivanega rokopisa je ševeč.

Na srečo 9. člen Zakona o detek-tivski dejavnosti zasebnemu detek-tivu daje precej manevrskega pro-

stora pri pridobivanju podatkov:»Detektiv sme pridobivati informa-cije neposredno od osebe, na kate-ro se podatki nanašajo, lahko pa tudiod drugih oseb, ki imajo podatke inso jih pripravljene dati prostovolj-no…«. Tako lahko pridobiva rokopisposameznika posredno, od drugihoseb, ki ga imajo in so ga priprav-ljene prostovoljno odstopiti zaseb-nemu detektivu. Ob tem se sicer od-pira novo vprašanje varstva zaseb-

nosti, ki pa ga ne gre obravnavatipreozko.

Oseb, ki imajo rokopis neke ose-be ali vsaj dostop do njega, ni malo.To so sodelavci v službi, kadrov-ska služba, razni uradi, sorodnikiin znanci, izobraževalne ustanoveitn.

Najti je potrebno le te osebe in pra-vi pristop do njih.

Računalniški izpisNič manj zapleten ni problem prei-

skave na podlagi računalniškegaizpisa anonimke.

Zasebni detektiv, ki se bo srečal stakšnim gradivom, mora potem, kovsi klasični postopki odkrivanja pis-ca ne dajo rezultatov, razmisliti o po-moči kemikov in računalnikarjev.

Sam bo pod mikroskopom (zado-stuje že 30-kratna povečava) lahkougotovil, ali je izpis narejen z laser-skim, igličnim ali brizgalnim tiskal-nikom. Za črke natisnjene z laser-skim tiskalnikom, je značilno, da sesvetlikajo. Nasprotno so črke, natis-njene z brizgalnim tiskalnikom, nes-vetleče, okoli črke je veliko majhnihtemnih pikic, robovi niso tako ostrikot pri laserskem tiskalniku in podveliko povečavo izgledajo, kot bi sebarva razlivala. Iglični tiskalnik (9ali 24 iglic) ima specifični tisk, ki gani mogoče zamenjati za drugega inga prepoznamo celo brez uporabepovečevalnih stekel in mikroskopa.V laboratoriju lahko s pomočjo spek-trometrije ugotovijo celo to, na ka-

teri znamki tiskalnikov je bil izpisnarejen. Vsak proizvajalec uporab-lja namreč specifično črnilo za svojtiskalnik.

Infrardeči spekter tonerja za laserskitiskalnik Hewlett Packard HP Laserjet

Ta podatek je ključen, saj zaseb-nega detektiva usmeri in določi tipin znamko tiskalnika, ki jo mora poi-skati, da se bo približal osebi, ki jenatisnila anonimno sporočilo.

Do tiskalniških izpisov je lažje pri-ti, ker veliko natisnjenih strani kon-ča v koših za smeti in med odpadkipred vežnimi vrati.

Na podlagi pridobljenih rokopisovin izpisov nato ožimo krog osumljen-cev tako, da enega za drugim izlo-čamo. Če se na koncu izkaže, da smoizčrpali vse gradivo, ki smo ga pri-dobili od sumljivih oseb, moramoves postopek ponoviti in tokrat za-jeti tiste, ki jih prvič nismo.

V enem od za to usposobljenih la-boratorijev nam lahko izdelajo tan-koslojno kromatografijo črnila, kiga uporablja računalniški tiskalnik,in bo uporaben posredni dokaz, čese bomo dokopali do drugih doku-mentov pisca anonimke, natisnje-nih na istem tiskalniku.

• raziskave s področja zavarovalništva

• fotografsko, video in magnetofonsko dokumentiranje

• preverjanje sumljivih bolniških staležev

• iskanje ukradenih in izgubljenih predmetov

• priprava gradiv za upravne in sodne postopke



10 1– 2 2001

Detektiv

11 1–2 2001

Detektiv

Internet se je začel razvijati leta1969 kot del ameriškega obrambne-ga sistema. Takrat so ga imenovaliARPANET (Advanced ResearchProjects Agency Network). Kasne-je je razvoj skrenil tudi v akadem-ske sfere, pravi preboj pa je inter-net ali medmrežje, kakor tujko pre-vajamo v slovenščino, doživel z raz-vojem WWW (World Wide Web) alipo naše svetovnega spleta ter gra-fičnimi brkljalniki, ki so preprosti zauporabo.

Danes je internet prisoten povsod,že dolgo časa tudi med detektivi, in-fobrokerji in drugimi, ki potrebuje-jo zanesljiv komunikacijski kanal, pokaterem lahko pošiljajo besedila inslike. Imeti elektronski poštni na-slov (e-mail ) pomeni tudi obdržatistranko, saj je večina poslovneževže online – ožičenih oziroma poveza-nih z internetom.

V medmrežju so se pojavili virtual-ni klubi (listservers), v katere se po-vezujejo ljudje s podobnimi ali ena-kimi interesi, denimo istega pokli-ca, ali tisti, ki imajo enake konjičke,so iz istega mesta, jih druži politič-na ali spolna usmeritev itn. Na de-settisoče jih je in še vedno nastaja-jo novi.

Za detektive so zanimivi tisti, kjerse pletejo nova detektivska poz-nanstva, se izmenjujejo izkušnje insklepajo novi posli. Med zanimivej-šimi je [email protected], pogledati pa se spla-ča tudi na spletno stran http://

www.kaleinvest igat ion.com/world.html. Vsak član takega vir-tualnega kluba ima pravico pošilja-ti sporočila vsem ostalim ali samoposameznikom, prav tako pa tudisam prejema nji-hova sporočila.Najpogosteje soto vprašanja inodgovori povezani sposameznimi detektivski-mi poizvedbami, izmenjavastrokovnih izkušenj, neredko patudi čisto konkretna naročila oziro-ma poizvedbe o cenah in rokih zaposamezno naročilo. Tudi opozori-la na nove viruse ali najbolj banal-na pomoč nekomu, ki ni posebnovešč uporabe računalnika, najdejotu mesto. Kadar pa se kje spreje-majo zakoni, ki vplivajo na detek-tivsko dejavnost, postanejo ti vir-tualni klubi središča, kjer se zbira-jo informacije in preko katerih po-teka lobiranje v korist dejavnosti.Seveda so še druge možnosti upo-rabe teh virtualnih elektronskihklubov. Omogočajo na primer og-laševanje posameznikov, vendar nanačine, ki so dopustni in sprejem-ljivi, s tako imenovanimi newsletter– kratkimi informacijami o nečem,kar zanima širši krog ljudi.

Prav s temi sporočili, lahko stran-ke pogosto opozoriš, da si še vednoaktiven, da si razširil dejavnost itn.Neredko potencialna stranka zahte-va še dodatne informacije, ki jovzpodbudijo, da sklene posel.

Pomembna prednost interneta jetudi ta, da omogoča zelo hitro inpredvsem mnogo cenejšo komuni-kacijo kot katerikoli drug medij. Veni minuti lahko pošlješ pet stranidolgo pismo s sedmimi slikami ve-likosti razglednice na tisoč naslo-vov. Koliko bi to stalo, če bi poši-ljal običajna pisma? Enako pomem-bno je tudi, da lahko zelo hitro od-govoriš pošiljatelju. Ravno od hitro-

sti odgo-vora je pogo-

sto odvisen podpis pogodbe za novposel.

Ni pa preprostost in cenenost ko-munikacije edina odlika interneta.Skoraj bolj pomembna je zbiranje in-formacij o čemerkoli, kajti internetje tudi ogromna knjižnica in podat-kovna zbirka, ki omogoča zakonitozbiranje podatkov ne glede na mejein brez skrbi, da bi pri tem prekršilzakonodajo države iz katere izvira-jo podatki.

Denimo, da želi ameriški tožilecvročiti sodni poziv predstavniku ki-tajskega podjetja China Potato Gro-wers, katerega edini znani naslov jeOsrednja Kitajska. V konkretnemprimeru (imena so izmišljena), kisem ga imela septembra lani, sempreko iskalnikov kot so Yahoo.com,Google.com in Copernic.compoiskala to podjetje in v nekaj mi-nutah izvedela za točen naslov, ime-na vodilnih uslužbencev, hčerinskapodjetja in celo osnovne podatke onjihovem poslovanju. Vse to sem po-sredovala stranki, ki je bila kajpakzelo zadovoljna s pridobljenimi po-datki.

Enako so takšne preiskave prekointerneta pomembne, ko želi stran-

Uporaba InternetaM. Ettisch Enchelmaier*

Internet

* Miriam Ettisch-Enchelmaier je lastnica in direktorica podjetjaEttisch-Enchelmaier GmbH, Bodelschwinghstr. 9, D - 67246 Dirmstein, Nemčija,telefon: 00 49 6238 989 098, URL: http://home.hiwaay.net~pvtye/ettisch.htmlSpada med najbolj znane evropske in svetovne detektivke in infobrokerje, saj jev tem poslu že 35 let. Slovi po tem, da lahko takoj posreduje naslove zanesljivihdetektivov kjerkoli na svetu.

12 1– 2 2001

Detektiv

ka navezati prvi stik z nekim pod-jetjem za katerega je le slišala inse ji zdi, da bi ji sodelovanje z njimkoristilo. Tako pridobljeni podatkiobičajno zadostujejo in niso nič manjnatančni kot oni, ki jih posredujejotako imenovani agenti due diligen-ce.

Poleg Yahoo in Google so tu še dru-gi iskalniki, ki omogočajo bolj spe-cializirana iskanja.

Seveda niso vsa iskanja brezplač-na. Nekateri, denimo Lexis-Nexiszahtevajo nekaj dolarjev plačila, bo-disi glede na stran ali glede na časali pa plačilo letne članarine za upo-rabo iskalnika.

Za iskanje preko interneta je po-trebno seveda določeno znanje. Vča-sih je tudi neuspešno, a če najdetesamo en podatek o tistem, kar išče-te, se vam od tu odpirajo vedno novavrata in za vsakimi so novi podatki,ki na koncu dajo celovito podobo.

Za detektiva je iskanje podatkovpreko interneta lahko bistveno ce-neje in bolj udobno kot če bi moralvse te podatke pridobiti s terenski-mi poizvedbami. Tisto, za kar bi mo-ral prevoziti na stotine kilometrovin bi potreboval več dni ali celo večtednov, lahko prek interneta opraviv nekaj sekundah ali minutah.

Internet se iz dneva v dan drama-tično spreminja, vsak dan se pojavinekaj deset tisoč novi strani, starese spreminjajo in vedno več je korist-nih informacij, ki jih je potrebno leznati prestrezati.

Upajmo, da bodo te dramatičenspremembe in širjenje Kiberlandi-je koristile človeštvu.

prevedla in priredilaHelena Dvoršak

Računalnik je eno tistih orodij, kidetektivu lahko zelo olajša delo indetektiv, ki ga nima in ga ne zna upo-rabljati, bo zelo kmalu izpadel iz igretudi v Sloveniji, v katero počasi pro-dirajo vse tiste oblike kriminala, kiso drugod že del vsakdanjosti. So-dobna civilizacija je žal prežeta s kri-minalom in pod plaščem varovanjačlovekovih pravic vse bolj širi poljedelovanja kriminalcem, medtem konjihove žrtve ostajajo nezaščitenepred njimi. Tega se zavedajo tudi po-samezniki, ki spletajo mreže prosto-voljcev z vsega sveta, ki potem sku-šajo prestrezati ali iskati najrazlič-nejše vrste kriminalcev. Tehnike, kijih uporabljajo mreže prostovoljcev,so uporabne tudi za detektive in to-krat si poglejmo enega od načinov,kako je s pomočjo interneta mogo-če izslediti hudodelce in tiste, ki hu-dodelstva šele načrtujejo, zlasti lo-litiste, pedofile in pederaste, pa tuditeroriste in podobne osebke, ki vmedmrežju puščajo sledi svojih ne-čednih dejanj in naklepov.

V medmrežju je aktivnih nad stotisoč novičarskih skupin (newslist,newsgroup), preko katerih si ljudjez vsega sveta izmenjujejo sporoči-la: o klasični glasbi, delovanju raču-nalnikov, Hemingwayevih knjigah,metuljih, izdelavi eksplovizvnih te-les, spolnosti, skratka o vsem, karsi lahko zamislite. DejaNews imaeno največjih zbirk novičarskih sku-pin, okoli 80.000. Vse, kar kdo spo-roči katerikoli teh skupin, se arhivi-ra v računalniškem sistemu, ki gaupravlja DejaNews. In vse, kar jebilo poslano po letu 1996 si lahkovsakdo ogleda brezplačno v njiho-vem arhivu, če seveda pozna nekajtrikov, potrebnih za iskanje posa-meznika ali vsebine.

Internet razkriva skrivnostiAndrej Dvoršak

Glede na to, da je trenutno najboljmodno preganjati pedofile, pedera-ste in lolitiste si oglejmo način iska-nja na primeru enega od teh oseb-kov.

V novičarski skupini nekdo pošljesporočilo: »Rad bi spoznal deklico,staro 12 do 14, doma iz okolice tegain tega mesta. Peter«. Glede na oko-lje v katerem je bilo sporočilo po-slano, lahko s precej veliko verjet-nostjo sklepamo, da ta Peter, če muje res tako ime, nima ravno častnihnamenov z deklico.

Iz njegovega sporočila lahko raz-beremo njegov elektronski naslov inime, ki je lahko lažno. Toda za zače-tek iskanja te osebe to zadostuje.

Povežemo se v medmrežje in od-premo okno DejaNews (http://www.deja.com/usenet) ter pritis-nemo na gumb POWER SEARCH(desno zgoraj) ter nato v okenceAUTHOR napišemo elektronskinaslov tega Petra ter pritisnemoENTER ali kliknemo na gumb zaiskanje.

Na ta način nam bo iskalni strojpoiskal prav vsa sporočila, ki jih jenekdo poslal s tega elektronskeganaslova in to v vse skupine. Spisekje lahko kratek, lahko pa izrednodolg, odvisno od aktivnosti te ose-be v teh novičarskih skupinah.

Sledi branje teh sporočil. Pozor-ni moramo biti na vse, ne le na ti-sta, ki se nanašajo na spolnost iniskanje deklic, ampak tudi na dru-ga, kajti prav v slednjih pogosto lah-ko najdemo podatke, ki nas pripe-ljejo do zvonca na njegovih vratih.Neredko tak osebek preko novičar-skih skupin išče ali prodaja še kajdrugega in če prodaja, ponavadi na-vede vsaj svojo telefonsko številko,

Internet

nadaljevanje na 29. strani

13 1–2 2001

Detektiv prilogapriloga

Detektivska zbornica Republike SlovenijeTržaška cesta 21111 Ljubljana

Datum: 26.1.01

VABILO

Na podlagi 7. člena statuta Detektivske zbornice Republike Slovenije sklicujem 5. rednoletno programsko volilno skupščino Detektivske zbornice Republike Slovenije,

ki bo v sredo, dne 21. 02. 2001 ob 10. uri. v prostorih Visoke policijske-varnostne šole,Kotnikova 8, Ljubljana

Predlagam naslednji dnevni red:

1. Otvoritev in izvolitev organov skupščine:- delovnega predsedstva- predsedujočega- zapisnikarja- dveh overiteljev zapisnika- verifikacijske komisije- volilne komisije

1. Ugotovitev sklepčnosti

2. Obravnava predloga in sprejem dnevnega reda skupščine

3. Sprejem kodeksa detektivske poklicne etike

4. Obravnava in sprejem poročila o delu Zbornice v letu 2000

5. Obravnava in sprejem računovodskih izkazov za leto 2000

6. Obravnava in sprejem poročila nadzornega odbora za leto 2000

7. Obravnava in sprejem poročila častnega razsodišča za leto 2000

8. Obravnava in sprejem programa dela zbornice za leto 2001

9. Obravnava in sprejem finančnega načrta za leto 2001

10. Razrešitev dosedanjih organov Zbornice

11. Volitve

12. Razglasitev rezultatov volitev

13. Razno

Predsednik zborniceDanilo Zorn l.r.

Vabljeni:

- člani DeZRS,- predstavniki MNZ- častni gostje,- predstavniki medijev

14 1–2 2001

Detektiv priloga

Na podlagi 9. člena statuta Detektivske zbornice Republike Slovenije je skupščina zbornicena 4. redni letni seji, dne 16. februarja 2000, sprejela

POSLOVNIK

O DELU SKUPŠČINE DETEK TIVSKE ZBORNICEREPUBLIKE SLOVENIJE

III. Način dela skupščine

1. Sklicevanje sej

6. člen

Seje skupščine sklicuje predsednik zbornice, vnjegovi odsotnosti pa podpredsednik zbornice.

7. člen

Gradivo za programsko volilne in redne sejeskupščine s predlogom dnevnega reda se de-tektivom pošlje najkasneje osem dni pred sejoskupščine.V krajšem roku, kot je določeno v prvem odstav-ku tega člena ali tudi na sami seji, se lahko pred-loži dodatno gradivo k že posredovanemu za po-samezno točko dnevnega reda.Skupščina ne more odločati o zadevah, gledekaterih detektivom ni bilo izročeno gradivo, čeje odločanje takšne narave, da je vezano nagradivo.Skupščina tudi ne more odločati o zadevah, gle-de katerih gradivo ni bilo predhodno predlože-no upravnemu odboru, če tako zahteva statutzbornice.

8. člen

Izredno sejo skupščine pooblaščeni sklicateljskliče v primerih, ko ni pogojev za sklic redneskupščine.Izredno sejo skliče pooblaščeni sklicatelj na svo-jo pobudo, na zahtevo upravnega odbora ali nazahtevo najmanj ene tretjine detektivov.Če pooblaščeni sklicatelj ne skliče skupščine vpetnajstih dneh od dne, ko je prejel zahtevo zasklic, jo lahko skliče tisti, ki je upravičen podatizahtevo za sklic.

I. Splošne določbe

1. člen

Ta poslovnik začasno ureja organizacijo in na-čin dela na sejah skupščine Detektivske zborni-ce Republike Slovenije (v nadaljevanju skupšči-ne) ter način uresničevanja pravic in dolžnostidetektivov na skupščini.

2. člen

Delo skupščine je javno. Javnost se lahko omejiali izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaup-nih dokumentov oziroma materialov ali iz dru-gih razlogov tako predpisano z zakonom.

3. člen

Skupščina zaseda na programsko volilnih red-nih in izrednih sklicih.

4. člen

Skupščino zbornice vodi na skupščini izvoljenodelovno predsedstvo. Predsednik zbornice, v nje-govi odsotnosti pa podpredsednik zbornice, skli-cuje in vodi sejo skupščine do izvolitve delovne-ga predsedstva. Po izvolitvi delovnega predseds-tva predsedujoči skupščine vodi sejo v skladu sstatutom Detektivske zbornice Republike Slove-nije in tem poslovnikom.

II. Pravice in dolžnosti detektivov

5. člen

Detektivi imajo pravico in dolžnost sodelovanjapri delu skupščine na način, ki ga določa ta po-slovnik.Detektivi pri delu skupščine sodelujejo osebno.

15 1–2 2001

Detektiv priloga

2. Vodenje sej

9. člen

Pred obravnavanjem dnevnega reda predsedu-joči ugotovi sklepčnost. Skupščina je sklepčna,če je po polurnem čakanju prisotna najmanj enatretjina vseh članov zbornice.

10. člen

Pri pripravi predloga dnevnega reda pravilomasodeluje upravni odbor zbornice. Detektiviobravnavajo dnevni red, ki jim je bil v predloguposredovan z vabilom. Vsak detektiv lahko pred-laga, da se določene točke dnevnega reda umak-nejo z dnevnega reda.Dopolnjevanje dnevnega reda s točkami, kate-rih obravnavanje je vezano na gradivo, ni dovo-ljeno.Detektivi najprej glasujejo o spremembah po po-sameznih točkah predlaganega dnevnega reda,nato pa o dnevnem redu v celoti.

11. člen

Pri delu skupščine s pravico odločanja lahko so-delujejo samo detektivi.Med razpravo o kateri koli točki dnevnega redasme detektiv postaviti proceduralno vprašanjeali predlog, o katerem mora predsedujoči takojodločiti v skladu s statutom zbornice in tem po-slovnikom. Če detektiv ni zadovoljen z odločitvi-jo predsedujočega, je predsedujoči dolžan svo-jo odločitev posredovati v glasovanje brez pred-hodne razprave.

3. Razprava

12. člen

Predsedujoči najprej da besedo predlagateljemoziroma poročevalcem, ki predstavljajo predla-gatelja.

13. člen

Potem ko predlagatelj konča svoje izvajanje, ve-zano na predlog, predsedujoči pozove detekti-ve, da se prijavijo k razpravi.Razpravljalec lahko razpravlja, ko mu predsedu-joči da besedo.Predsedujoči daje razpravljavcem besedo povrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi.

14. člen

Predsedujoči da besedo ne glede na vrstni redrazpravljavcev tistemu detektivu, ki želi podatirepliko na predhodno razpravo.

Če detektiv ali predlagatelj zahteva besedo, dabi opozoril na napako ali popravil navedbo, kipo njegovem mnenju ni točna in je povzročilanesporazum ali potrebo po posebnem pojasni-lu. mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zah-teva. Pri tem se mora govomik ali predlagateljgradiva omejiti le na pojasnilo, ki ne sme trajativeč kot tri minute.

15. členRazpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki seobravnava pod točko dnevnega reda.Trajanje razprave skupščina na predlog predse-dujočega lahko časovno omeji. Praviloma imapredstavnik predlagatelja za uvodno obrazloži-tev na razpolago največ deset minut, razpravalahko traja največ pet minut, replika pa največdve minuti.Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ozi-roma prekorači čas razprave, ga predsedujočiopomni. Če razpravljavec tudi po opozorilu raz-pravlja izven točke dnevnega reda, ki je v obrav-navi, ali ne upošteva časovne omejitve razpravein ne konča razprave, mu predsedujoči vzamebesedo.Odvzemu besede lahko detektiv ugovarja. O ugo-voru odločajo detektivi z večino glasov prisot-nih brez razprave.

16. členPri vsaki točki dnevnega reda lahko razpravljav-ci razpravljajo le enkrat. Omejitev razprave nevelja za replike.

17. členKo je lista razpravljavcev izčrpana ali če se nih-če ne prijavi k besedi, predsedujoči zaključi raz-pravo.

4. Odločanje

18. členOdločitev, dana v glasovanje, je sprejeta, če jezanjo glasovala večina navzočih detektivov, čeni s statutom ali drugim splošnim aktom zborni-ce določena drugačna večina.

19. členČe predsedujoči ugotovi. da je med trajanjemskupščine prišlo do sprememb v številu prisot-nih, ki vplivajo na sklepčnost, se pred glasova-njem ponovno preverja sklepčnost.Če se na podlagi preverjenja sklepčnosti ugoto-vi, da skupščina ni več sklepčna, predsedujočisejo skupščine prekine.

16 1–2 2001

Detektiv priloga

20. člen

Glasovanje je praviloma javno. Tajno se glasujele, kadar tako odločijo detektivi z večino glasovvseh navzočih.

22. člen

Glasuje se tako, da predsedujoči pozove detek-tive, da z dvigom rok dajo svoj glas “ZA” aii“PROTI” predlogu.V primeru tajnega glasovanja predsedujoči za-časno prekine sejo in zagotovi, da se detektivomv skladu z listo prisotnosti izročijo glasovalni li-stiči, na katerih je žig in točka dnevnega reda,pod katero je uvrščen predlog, o katerem se gla-suje (oziroma kandidate za posamezni organzbornice, če gre za volitve), in da se na ustreznomesto postavi glasovalna skrinjica. Izid tajnegaglasovanja ugotavlja tričlanska komisija, ki jo do-loči skupščina z večino glasov vseh prisotnih obsprejetju odločitve o tajnem glasovanju.

23. člen

Po končanem glasovanju predsedujoči ugotoviizid glasovanja in ga razglasi.Če je bilo glasovanje tajno, predsednik rezultatglasovanja razglasi na podlagi poročila komisijeza ugotavljanje rezultatov tajnega glasovanja.5. Vzdrževanje reda na seji

24. člen

Za red na seji skrbi predsedujoči.Predsedujoči sme zaradi kršitve reda na seji izre-či naslednje ukrepe:- opomin,- odvzem besede,- odstranitev s seje.

25. člen

Predsedujoči izreče opomin udeležencu seje, kis svojim obnašanjem, govorjenjem, seganjem vbesedo drugemu govomiku ali s podobnim rav-nanjem krši red na seji in določbe tega poslov-nika.Predsedujoči odvzame besedo udeležencu seje,ki mu je predhodno izrekel opomin in mu podisto točko dnevnega reda ne da več besede.Predsedujoči izreče ukrep odstranitve s seje ude-ležencu seje, ki ne upošteva odvzema besedeoziroma se ne ravna v skladu z opominom, dabo odstranjen s seje.O ugovoru zoper odstranitev s seje odloča skupš-

čina brez razprave z večino glasov vseh navzo-čih detektivov.Če predsedujoči ne uspe z ukrepi za vzpostavi-tev reda na seji, odredi prekinitev seje.

6. Zapisnik

26. člen

O delu na seji se piše zapisnikZapisnik vsebuje: podatke o času in kraju seje,imena prisotnih (po listi prisotnosti), kdo je vo-dil sejo, dnevni red seje, predlagane sklepe, pou-darke iz razprave razpravljavcev brez navajanjaimen razpravljavcev, razen če navedbo imena tiizrecno zahtevajo, izid glasovanja o posamez-nem predlogu in posamezne sprejete sklepe.K zapisniku, ki se hrani v izvirniku na sedežuzbornice, je potrebno priložiti vsa pisna gradiva,ki so bila obravnavana na seji.Zapisnik podpišejo predsedujoči, zapisnikar indva overovatelja zapisnika, ki ju imenuje skupš-čina z navadno večino glasov vseh navzočih.

IV. Postopek sprejemanja splošnihaktov

27. člen

Predlagatelj splošnih aktov je upravni odborzbornice.Usklajeni predlog splošnega akta mora biti de-tektivom s pozivom na vlaganje amandmajev inrokom za predložitev amandmajev vročen naj-pozneje deset dni pred dnem, ki je določen zasejo skupščine.Na predlog splošnega akta lahko detektivi vloži-jo le pisne in obrazložene amandmaje. Amand-ma mora biti vložen najmanj dva dni pred sejoskupščine, razen v primeru, če je predlog splo-šnega akta podan na sami seji skupščine.Predlagatelj amandmaja lahko svoj amandmamed obravnavo dopolni, spremeni ali umakne.Detektivi glasujejo o vsakem amandmaju pose-bej.

V. Prehodna določila

28. člen

Ta poslovnik začne veljati z dnem sprejema.

Predsednik zbornice:Danilo Zorn l.r.

17 1–2 2001

Detektiv priloga

POROČILO

O DELU DETEK TIVSKE ZBORNICE RS ZA LETO 2000

bodo v neposredno pomoč in korist detektivom,ki živijo od detektivske dejavnosti.In kaj smo v minulem letu naredili takega od če-sar ima lahko koristi vsakdo izmed nas, če le toželi in hoče:– V uradnem listi RS št 4/2000, z dne 26. 05.

2000 smo objavili sezam detektivov s števil-kami njihovih licenc, da nam ne bi bilo večpotrebno dostavljati fotokopij licenc nekate-rim organom (upravljavcem zbirk podatkov).Organom nadzora smo s tem olajšali delo pripreprečevanju dela tistim, ki detektivsko deloopravljajo nezakonito.

– Z novo grafično podobo Zbornice, ki je tudina spletnih straneh interneta smo DeZRS innjene člane naredili prepoznavne tudi nav-zven. Dosegli smo ločitev od tistih, ki za de-tektivsko delo ne izpolnjujejo zakonskih po-gojev in tudi s tem zagotovili večjo zaščitonaročnikov naših storitev, nadzornim orga-nom pa olajšali nadzor.

– S podjetjem Novi forum d.o.o. iz Ljubljanesmo se dogovorili za 40 % popust ob nakupuprogramskih paketov IPIS in iBON, v kolikorbo pakete naročilo vsaj dvajset detektivov.Oba paketa sta nepogrešljivo orodje sleher-nega med nami. Izkoristite priložnost (vred-no 31.000,00 SIT)!

– Z Zavarovalnico Triglav smo dosegli dogovoro zelo ugodnih zavarovalnih pogojih za zava-rovanje dejavnosti. Mnogi ste to že izkoristili.

– Na Zbornici vam je na voljo disketa z logoti-pom DeZRS, ki ga lahko s pridom uporabiteza vaše potrebe (vizitke, pisemske ovojnice,dopisi).

V zadovoljstvo mi je, da je upravni odbor v temletu s svojim delom omogočil svojim članom ve-liko večji prihranek kot je strošek letne članari-ne, ki jo plačujete Zbornici.Naredili smo torej tisti majhen – velik korak kočlani postajamo dolžniki zbornici in ne več obrat-no.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Za nami je še eno leto prizadevanj za takšno or-ganiziranost in razvoj detektivske dejavnosti, kinaj bo v ponos detektivom, varnostni stroki indržavi ter v zadovoljstvo naročnikov naših stori-tev.Če objektivno ovrednotimo aktivnosti organovZbornice v konkretnih družbenih razmerah v letu2000, smo z doseženim lahko zadovoljni.V celoti nam je uspelo slediti programskim us-meritvam 4. redne letne skupščine DeZRS in rea-lizirati opredeljeno v terminskem planu delaUpravnega odbora in drugih organov Zbornice.Skladno s 4. členom Zakona o detektivski de-javnosti se detektivi z območja RS obvezno zdru-žujemo v DeZRS.Danes tako deluje v državi 71 detektivov. Detek-tivsko delo opravlja individualno 65 detektivov,šest pa jih je organiziranih v treh detektivskihdružbah s po dvema družbenikoma.V letu 2000 sta bila organizirana pomladanskiin jesenski rok izpitov za pridobitev detektivskelicence. Prijavljeno je bilo 19 kandidatov. Izpitje uspešno opravilo devet kandidatov. Od teh stabili dvema podeljeni licenci, sedem kandidatovpa še ne izpolnjuje pogojev (konkurenčna klav-zula).Zaradi neopravljanja dejavnosti so v letu2000štirje detektivi licence.

Delo upravnega odbora

V letu 2000 nam je uspelo težišče dela organovZbornice premakniti z normativno organizacij-skega področja na področja dela za člane, odkaterega imate vsi vi neposredne in praktičnekoristi. Prišel je torej čas, ko nas ne bo več zapo-slovalo izključno normativno pravno urejanjeZbornice. To poglavje, čeprav še ni nikoli zaklju-čeno, smo zaenkrat zaokrožili.Delo organov in vodstva Zbornice bo v bodočeusmerjeno pretežno v konkretne aktivnosti, ki

18 1–2 2001

Detektiv priloga

Ker pa Zbornica in njeni člani nismo nekaj ima-ginarnega ampak so v ozadju konkretni ljudje,ki so te projekte injicirali, vzpodbujali in vodilise jim na tem mestu zahvaljujem. Pogosto so seideje rojevale tudi zunaj Zbornice in tudi tem po-sameznikom, ki so z nami sodelovali se iskrenozahvaljujem.S skupnimi močmi in veliko prostovoljnega delasmo v tem mandatu z dejavnostjo DeZRS prišlido točke, ko vemo kaj hočemo in kam hočemo.Kako in s čim bomo to dosegli je stvar nadalj-njih dogovorov in aktivnosti v konkretnih dano-stih.V tem delu poročila sem navajal le aktivnosti na-ravnane na neposredne koristi posameznegačlana, ki jih je vodil upravni odbor, in nekateridrugi najaktivnejši med vami. Morda je tu pravomesto, da pozovem k sodelovanju vsakogar iz-med vas za takšne in podobne skupne cilje; sajnas je tako malo; vsi skupaj pa združujemo toli-ko znanja, izkušenj in možnosti, da je za Zborni-co in dejavnost v celoti nenadomestljiva škoda,če bomo ostali do tega poziva ozkosrčni in ravno-dušni.Med projekti, ki smo jih začeli že v prejšnjemobdobju moram posebej izpostaviti prizadeva-nja za spremembe in dopolnitve Zakona o de-tektivski dejavnosti. V letu 2000 je bila to osred-nja tema na Dnevih zasebnega varstva in detek-tivske dejavnosti v Portorožu (dne 22. in 23. no-vembra 2000). Ob zelo živahni razpravi v zvezis predlaganimi spremembami velja posebejomeniti prispevek gostov iz Italije in strokovnopoglobljen ter skrbno pripravljen, kritičen razmi-slek o spremembah zakona, ki ga je pripravil ko-lega Mitja Klavora.V minulem letu smo v okviru prizadevanj za per-manentno izobraževanje in usposabljanje orga-nizirali tri predavanja (o Zakonu o splošnemupravnem postopku, Zakonu o varstvu osebnihpodatkov in Zakonu o policiji). S to dejavnostjobomo nadaljevali in tako skušali sproti odgovar-jati na aktualne teme in dileme.Med letom je upravni odbor, še posebej pa nje-gova člana Zdravko Renčelj in Marjan Kranjcpripravljal Pravilnik o nadzoru nad opravljanjemdetektivske dejavnosti, ki pa še ni pripravljen zasprejem.. Pripravili smo tudi nov Kodeks detek-tivske etike.Leto 2000 so zaznamovale priprave na parla-mentarne volitve. S tem je bila povezana vse letotrajajoča vladna kriza, zvrstile so se kar tri vla-de. Razumljivo je, da je zato naše sodelovanje zdržavnimi organi nekoliko zastalo. Čimprej ga bopotrebno vzpodbuditi, da bi v novem parlamen-

tarnem in vladnem mandatu realizirali čim večodprtih vprašanj.

Strokovno in operativno sodelovanjez drugimi organi in ustanovami

Ne glede na prej omenjene neugodne razmereza poglobljene strokovne razprave in dogovore,kakršnih si DeZRS želi v kontaktih in sodelova-nju z državnimi in drugimi organi smo doseglitudi v letu 2000 nekatere pomembne premike:– Že v mesecu januarju je Minister za notranje

zadeve izdal sklep o ustanovitvi in imenova-nju Strokovnega sveta ministra za notranjezadeve za področje detektivske dejavnosti.Svet se žal kljub našim večkratnim pobudamdo danes še ni sestal. Doseči moramo, da seta organ čimprej aktivira, saj lahko pomem-bno prispeva k nadaljnjemu razvoju in učin-kovitosti detektivske dejavnosti.

– V mesecu maju smo Varuhu človekovih pra-vic in njegovemu namestniku na njegovo že-ljo predstavili detektivski poklic, organizira-nost in delovanje detektivske dejavnosti v Slo-veniji. Sestanek je bil koristen za obe strani.

– V mesecu juniju je bil sprejet dopolnjen Do-govor o načinu posredovanja osebnih podat-kov med Zavodom za zdravstveno zavarovanjSlovenije in Detektivsko zbornico (podatki ozaposlitvi).

– Uspešno je bilo tudi sodelovanje z Visoko po-licijsko varnostno šolo. To sodelovanje bi mo-rali v bodoče še poglobiti; prepričan sem, dav oboje stransko korist.

Postopoma v Zbornici evidentiramo sodelovanjenekaterih naših kolegov z detektivi v drugih drža-vah. Morda se zdi to komu nepomembno. Tisti,ki so že opravljali detektivske naloge v tujini pavedo, da si brez teh povezav v tuji državi nebog-ljen (pravna ureditev, jezik, krajevne specifike …).

Normativna aktivnost

V uvodu sem zapisal, da področje normativneurejenosti zbornice postopoma zaokrožujemo.Zaradi hitrega spreminjanja razmer doma in nuj-nega prilagajanja zakonodaji Evropske unije pabo delo na tem področju tudi v bodoče perma-nentna naloga ZborniceProjekt spreminjanja in dopolnjevanja Zakona odetektivski dejavnosti prehaja v ključno fazo. Po-trebno bo doseči, da ga MNZ uvrsti v načrt svo-jega dela na zakonodajnem področju. To pa po-

19 1–2 2001

Detektiv priloga

meni, da se moramo pripraviti na dodatno stro-kovno argumentacijo predlaganih sprememb indopolnil; da bo zapisano v predlogu postalo vse-bina zakona. Za zakon bo potrebno tudi parla-mentarno lobiranje.V minulem letu je nastajal že omenjeni Pravilniko nadzoru nad opravljanjem detektivske dejav-nosti, ki pa še ni do te mere dorečen, da bi onjegovem sprejemu lahko odločali. Gre za raz-mejitev dela med komisijo za nadzor in častnimrazsodiščem.Upravni odbor predlaga Skupščini v sprejem novKodeks detektivske etike. Ta akt nad akti je na-stajal z željo, da bi bil sprejet s takšnim konsen-zom, da bi postal del podzavesti vsakogar, ki muje zaupana detektivska značka in bi doprinašalk afirmaciji detektivske stroke.

Financiranje

Zbornica je obvezno stanovsko združenje. Za vsenas je torej nepogrešljiva. V okviru svojih pristoj-nosti, možnosti in ob veliko prostovoljnega delain znanja nekaterih posameznikov uspevamoopravljati tisto kar nekateri ne uspejo ob rednihin veliko večjih prihodkih. Ne bo odveč, če ne-katere spomnim, da je z obveznim članstvom vZbornici povezana tudi članarina. Neplačnikompa bi rad povedal, da je njihovo ravnanje nesamo nezakonito ampak tudi nemoralno in ne-kolegialno do ostalih.Predsednik nadzornega odbora vas bo prepričal,da z razpoložljivimi sredstvi ravnamo gospodar-no in smotrno.

Zaključek

Upravni odbor se je med 4. in 5. redno letnoskupščino sestal devet krat. Zavzemal je stališ-

ča do v poročilu navedenih zadev in deloval vcilju uresničevanja programskih usmeritevskupščine.Kolegom, ki jim delo za skupne cilje pomenivrednoto in imajo zasluge, da je Detektivskazbornica spoštovan, dobrodošel in upoštevanjavreden sogovornik povsod kjer se pojavlja,bi se rad iskreno zahvalil za sodelovanje. V mi-slih imam večino članov upravnega odbora indrugih organov Zbornice. Med ostalimi pa zla-sti urednika Detektiva kolega Andreja Dvorša-ka.Detektivsko dejavnost pri nas si je težko zami-sliti tudi brez dr. Janeza Pečarja, dr. AndrejaAnžiča in dr. Tomaža Časa. Njihovi strokovni inznanstveni argumenti so bili in ostajajo naše ne-pogrešljivo in glavno orožje. Ko pozicioniramodetektivsko dejavnost v slovenski družbi pa ima-mo srečo, da še vedno bdijo nad njenim razvo-jem in ta razvoj tudi usmerjajo. Pogosto na taakademski - strokovno teoretični vidik pozablja-mo. Država pa se zdi, da ga kar spregleda. Zavse opravljeno in za še pričakovano se jim v ime-nu Zbornice s spoštovanjem zahvaljujem in pri-poročam.Ker se moj mandat izteka se ob koncu želim zah-valiti prav vsem, ki ste karkoli in kakorkoli dopri-nesli k temu, da smo danes na svojo Zbornicolahko ponosni.Posebej se zahvaljujem sekretarju, članomupravnega odbora in drugih organov Zbornice,ki so s svojim odgovornim, strokovnim pristo-pom in zrelostjo vnesli v delo Zbornice ustvar-jalnega in kooperativnega duha.Novo izvoljenemu vodstvu želim še uspešnejšedelo na zastavljeni poti.HVALA!

PredsednikDanilo Zorn l.r.

20 1–2 2001

Detektiv priloga

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .predsednik ~astnega razsodi{~a DeZRS

Ljubljana, . . . . . . . . .

Kodeks pokdetektivov Repu

Zna~ko svojega poklica priznavam kot simb

Detektivske zbornice Republike Slovenije v sv

zvestobe etiki detektivske dejavnosti. Vedno s

svojega izbranega pok

deteizjav

da bom opravljal vse poklicne dol`nosti detektiva v skladu z najvi{jimi moralnimiin eti~nimi na~eli in nikoli ne bom zavestno naredil ~esa, s ~imer bi lahko omade`eval

poklic detektiva in Detektivsko zbornico Republike Slovenije, ki mi je izkazalazaupanje s podelitvijo detektivske licence

da se bom kot detektiv vzdr`al podajanja vrednostnih sodb o delu drugihdetektivov ali kakr{negakoli ravnanja, ki bi lahko {kodilo ugledu drugih detektivov

in detektivskih dru`b

da bom stranko pred podpisom pogodbe seznanil s svojimi mo`nostmi delovanja inomejitvami pri delovanju in ji pri sklepanju pogodbe ne bom obljubil uspeha, ~e bom

vedel, da je uspeh dvomljiv ali ga sploh ni mogo~e dose~i

da bom opravljal vse preiskave v mejah naro~ila, zakonitosti, moralnostiin detektivske poklicne etike

da bom spo{toval ustne dogovore kot da bi bili zapisani

da ne bom strankam svetoval katerikoli protizakoniti ali neeti~ni postopek alidejanje

da bom spo{toval zasebnost strank, da se ne bom izneveril njihovemu zaupanjuin bom varoval njihove skrivnosti, kot bi bile moje lastne

da bodo moja vodila za doseganje uspeha resnica, strokovnost, vestnost in preudarnost

21 1–2 2001

Detektiv priloga

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .detektiv

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

klicne etikeublike Slovenijebol dru`benega zaupanja, ki ga prejemam od

voje skrbni{tvo. Varoval ga bom ves ~as svoje

si bom prizadeval, da bi dosegel ta cilj in ideale

klica in bil ~astivreden

ektivvljam:

da bom dal stranki vedno poro~ilo o ugotovitvah (podatkih, informacijah inrezultatih preiskave) o prevzeti zadevi

da bom poro~al strankam o vseh dejstvih, ki jih bom odkril, naj bodo ugodna aline

da bom strankam posredoval sveè in natan~ne informacije v najve~ji mo`ni meri,v okviru denarnih mo`nosti in ~asa, ki ga dolo~i stranka

da bodo moja poro~ila po{tena, resni~na, natan~na in kolikor se da popolna

da drugemu detektivu ne bom posredoval podatkov in informacij, ~e iz naraveinformacij in podatkov izhaja, da bi posredovanje le-teh lahko {kodovalo interesom

stranke, s katero sem ali sem bil v poslovnem razmerju

da bom realno ocenil vrednost (koli~ino in zahtevnost) svojega dela ter stro{ke,povezane z delom v posameznem primeru, in si zaradi strankinega te`kega

poloàja ne bom pridobival koristi, ki bi presegale vrednost delain (upravi~enih) stro{kov

da bom stalno izpopolnjeval svoje strokovno zannje in splo{no razgledanostin izobraènost

da priznavam ~astno razsodi{~e Detektivske zbornice Republike Slovenije kotrazsodnika o svojih zgoraj navedenih dejanjih in postopkih.

22 1–2 2001

Detektiv priloga

Detektivska zbornica Republike SlovenijeTržaška cesta 21111 Ljubljana

POROČILO O DELU ČASTNEGARAZSODIŠČA DeZRS ZA LETO 2000

Delo častnega razsodišča Detektivske zborniceRepublike Slovenije je v letu 2000 potekalo vskladu s poslovnikom o delu častnega razsodiš-ča, ki je bil sprejet 27. 2. 1998, na skupščini zbor-nice.Častno razsodišče se je v letu 2000 sestajalopo potrebi. Opravljene so bile tri seje na katerihsmo obravnavali nastalo problematiko. Predsed-nik častnega razsodišča je bil redno vabljen naseje Upravnega odbora zbornice, da je bil sprotiseznanjen z delom in problemi zbornice in de-tektivske dejavnosti.Tako kot že v letu 1999 je bil tudi v tem letuglavni problem neplačevanje članarine. V teh pri-merih je šlo za kršitev 3. točke 15. člena poslov-nika o delu častnega razsodišča. V štirih prime-rih so obravnavani kršitelji pridobljene licencevrnili, s čimer so bili podani tudi razlogi za usta-vitev postopka.Obravnavana sta bila tudi dva primera pritožbdržavnega organa in državljanov na delo detek-tivov.V prvem primeru je častno razsodišče odločilo,da trenutno ne obstajajo razlogi za uvedbo dis-

ciplinskega postopka zoper detektiva, zoper ka-terega je bila sicer podana kazenska ovadba. Pomorebitni odločitvi pristojnih organov, o detek-tivovi storitvi kaznivega dejanja, bo o zadevi po-novno odločalo tudi častno razsodišče zborni-ce.Takšen odgovor je bil posredovan tudi prija-viteljem.V drugem primeru je bilo ugotovljeno, da krši-tve, ki je bila prijavljena, ni storil detektiv, zatoje v tem primeru častno razsodišče odločilo, dani pristojno za obravnavo. Tudi v tem primeru ječastno razsodišče prijaviteljem poslalo ustrezensklep.V letu 2000 se je častno razsodišče kadrovskookrepilo, zato je delo potekalo nemoteno. Gle-de na dejstvo, da je še vedno največji problemneplačevanje članarine, bo slej ko prej to potre-bo urediti - sankcionirati v zakonu in statutu zbor-nice. Sedaj namreč ni zakonske podlage za od-vzem licence zaradi neizpolnjevanja članskih ob-veznosti.

Predsednik častnega razsodiščaMartin Miložič l.r.

23 1–2 2001

Detektiv priloga

PROGRAMSKE USMERIT VEDETEK TIVSKE ZBORNICE RS V LETU 2001

V poročilu za leto 2000 sem zapisal, da je De-tektivska zbornica RS spoštovan, dobrodošel inupoštevanja vreden sogovornik. To je res; a toza sedaj cenijo le v strokovnih krogih. Mi pa po-trebujemo in hočemo doseči, da bo naziv detek-tiv izrečen s takšnim spoštovanjem in zaupa-njem, kot to velja za druge strokovne nazive. Gle-de na starost našega poklica smo z doseženimlahko zadovoljni. Ne gre pa pozabiti, da se pro-fesionalnost, strokovnost in etičnost morajo po-trjevati in dokazovati vsak dan znova. S tem semželel povedati, da ima vsakdo izmed nas, organiin funkcionarji Zbornice pa še posebej veliko od-govornost za to, kako bo posameznik čutil pri-padnost cehu in kako bo detektivstvo cenjenokot gospodarska, etična in moralna kategorija vslovenski družbi.

V ta najsplošnejši okvir bomo vgrajevali posa-mične cilje kot kamenčke v mozaik in tako skup-no oblikovali podobo zbornice in odnos okoljado nje in njenih članov. Upravni odbor predlagaza leto 2001 naslednje cilje:

– Nadaljevati projekt sprememb in dopolnil Za-kona o detektivski dejavnosti in ga vnesti vprogram zakonodajne aktivnosti MNZ;

– Pripraviti Pravilnik o opravljanju nadzora o iz-vajanju Zakona o detektivski dejavnosti

– Zagotoviti pogoje za izid knjige “Skrivnosti de-tektivov” avtorjev Andreja Dvoršaka in EdaPosege

– Pripraviti in sprejeti akt o častnem članstvuin priznanjih DeZRS

– Dopolnjevati druge normativne akte zborni-ce in jih usklajevati s pravno ureditvijo EU;

– Nadaljevati s sistemom permanentnega izo-braževanja in usposabljanja in se pri tem od-zivati na aktualne potrebe in zahteve;

– nadaljevati in dopolnjevati informativno de-javnost Zbornice;

– Odgovorno izvajati naloge s področja javnihpooblastil Zbornice;

– Dopolniti grafično podobo Zbornice (kodeks,kuverte, dopisi, voščilnice, plakati, plakete,priznanja, zahvale, častno članstvo…);

– Začeti pripravljati tarifni pravilnik na osnovilastnih izkušenj in po zgledih odvetniškega,notarskega, izvršiteljskega…;

– Začeti razpravo o pripravah kandidatov zadetektivski izpit, o usposabljanju detektivov,ki nimajo operativnih izkušenj (pripravniš-tvo);

– Nadaljevati operativno dogovarjanje z uprav-ljavci zbirk podatkov in evidenc v cilju čim več-je operativnosti in poenotenja kriterijev na ob-močju celotne države. Kjer je to mogoče do-seči dostop do evidenc po elektronski poti(dodelitev gesel). V to vključiti tudi tiste jav-ne zbirke podatkov, ki so za detektivsko delooperativno zanimive a z njihovimi upravljavcido sedaj kot Zbornica nismo organizirano so-delovali (register pravnih oseb, zemljiška knji-ga, geodetska uprava…);

– Nadaljevati in še poglobiti uspešno sodelo-vanje z MNZ, Generalno policijsko upravo, Vi-soko policijsko varnostno šolo, Zavodom zazdravstveno zavarovanje Slovenije, Zbornicoza zasebno varovanje RS, Ministrstvom zapravosodje, Zavodom za statistiko …;

– Aktivno sodelovati pri organizaciji in opera-tivni izvedbi posvetov in drugih strokovnihsrečanj z varnostnega področja;

– Utrjevati in poglabljati sodelovanje z detekti-vi in detektivskimi združenji drugih držav;

– Spremljati nastajanje nove zakonodaje inspreminjanja stare ter vanjo vgrajevati detek-tivske interese;

Ponujene programske usmeritve dopolnjene zusmeritvami Skupščine bodo osnova za izdela-vo terminskega plana dela Upravnega odboraDetektivske zbornice RS v letu 2001.

PripravilDanilo Zorn l. r.

24 1–2 2001

Detektiv priloga

Published: Official Gazette of the Republic of Slovenia no. 32/94, 10 June 1994, p. 2047Valid since 25 June 1994

DETECTIVE ACTIVIT Y ACT

The Chamber shall also have the following tasks:

1. to monitor and discuss the work of its mem-bers;2. to adopt a professional code of ethics andmeasures for its violation;3. to maintain records of detectives;4. to carry out other tasks determined by its me-morandum of association and state regulations;5. to supervise the work of its members;6. to determine the design of the identificationcard from Article 14 hereof.

Article 6

The tasks from paragraphs 1 and 2 of the pre-ceding Article shall be carried out by the Cham-ber as exertion of public authority.The tasks carried out by the Chamber as publicauthority shall be finance from the national bud-get.

Article 7

The Chamber shall have the quality of a legalperson.The Chamber shall adopt a memorandum of as-sociation, by which it shall lay down its organi-zation, its bodies and their responsibilities.The part of the Chamber’s memorandum of as-sociation pertaining to the execution of its aut-hority shall be subject to approval by the Go-vernment of the Republic of Slovenia.

III. Performance of Detective Activity

Article 8

Detectives shall gather the information whichthey are authorized to gather in accordance withthe contract entered into with their clients in ac-

I. General Provisions

Article 1

This Act shall regulate the detective activity andlay down the conditions for its performance.

Article 2

The detective activity shall be carried out by de-tectives as a liberal profession. Detectives maypractice their profession individually or in a de-tective agency in accordance with the provisionsof this Act.The provisions of this Act pertaining to detecti-ves as individuals shall also apply to detectiveagencies unless otherwise provided by this Act.

Article 3

Detective activity under this Act shall consist ofthe gathering and conveying of information ob-tained in accordance with the rights granted todetectives hereunder.

II. The Chamber of Detectives

Article 4

Detectives in the territory of the Republic of Slo-venia shall have a compulsory membership inthe Chamber of Detectives of the Republic ofSlovenia (hereinafter: “the Chamber”).

Article 5

By agreement with the Ministry of the Interior,the Chamber shall:1. grant and withdraw detective licences,2. lay down the programme of certification examfor detective practice as well as the method ofknowledge assessment from Article 8 of this Act.

Neuradni prevod Zakona o detektivski dejavnosti je pripravila DeZRS za promocijo detektivskedejavnosti in slovenskih detektivov v tujini.

25 1–2 2001

Detektiv priloga

cordance with this Act. For the purpose of prac-tising the detective activity, detectives shall havea licence which may be issued at their requestby the Chamber provided, however, that theymeet the following conditions:1. citizenship of the Republic of Slovenia;2. completed college or higher education andpassed certification exam;3. unconvictedness for intentionally committedcriminal offence which is subject to prosecutionex officio;4. that they held no post of authorized officersat the Ministry of the Interior or intelligence andsecurity services in the past two years.The knowledge assessment from paragraph 2of the preceding Article shall be carried out bya commission composed of:– two representatives of the Chamber,– two representatives of the Ministry of the In-

terior.If the applicant for a licence of private detectiveis subject to a criminal proceedings for intentio-nally committed criminal offence which is sub-ject to prosecution ex officio, the decision whet-her the applicant satisfies the conditions for thegranting of a detective licence shall be postpo-ned until the decision in such proceedings be-comes final and absolute.

Article 9

Detectives may obtain the information directlyfrom the persons to which such information re-lates as well as from other persons in the pos-session of such information that are willing toprovide it of their own accord, and from themass media on:– the missing or hiding persons, debtors, aut-

hors or senders of anonymous letters, andpersons responsible for material damage;

– stolen or lost objects;– evidence required for insurance or proving of

rights and entitlements of individual partiesbefore judicial and other authorities and or-ganizations deciding on such rights in theproceedings;

– loyalty of employees in the observance of theprovision in restraint of trade;

– performance and competence of legal per-sons.

Article 10

Based on the proof of acceptance of a particu-lar assignment for the accomplishment ofwhich certain information from the records is

necessary, the database manager shall conveythe detectives the information from the recordson:– persons with permanent and temporary resi-

dence,– employment,– car owners.Detectives shall be entitled to examine court andadministrative records in cases when such rightis conferred by the law on the authorizing par-ties.For the purpose of obtaining the informationunder this Article, the person to which the re-quested information relates need not be acqu-ainted with the fact that information about itwill be disclosed to other parties in accordan-ce with the provisions of this Article. The prooffrom the first paragraph hereof shall be consi-dered an agreement made between the detec-tives and their clients and a power of attorneyin writing.

Article 11

In the protection and disclosure of informationobtained from the databases from the precedingArticle, detectives shall act in accordance withthe provisions of Data Protection Act.

Article 12

Detectives shall be bound to secrecy in mattersentrusted to them.When during their assignment they come uponthe information about a criminal offence whichis subject to prosecution ex officio, detectivesshall report it to the competent authority.

Article 13

Detectives shall not perform tasks which are theresponsibility of the police and judicial authori-ties according to the law (such as debt collec-tion from natural and legal persons). In the per-formance of their tasks, detectives shall not em-ploy methods and resources which are used bystate bodies according to the law.Detectives shall not provide their services to lo-cal and foreign security services and state bo-dies and political parties.The right to bear and use firearms may only beacquired under the Firearms Act.

Article 14

Detectives shall have an identification card is-sued by the Chamber. When referring to the po-wers conferred on them by this Act, detectives

26 1–2 2001

Detektiv priloga

shall identify themselves by showing their iden-tification card to the person concerned. At anyrate, they shall produce their identification cardon request of the authorized officer of the Mini-stry of the Interior.

Article 15

The detective licence shall be revoked by theChamber after it has established that a detecti-ve:– no longer satisfies the conditions from Artic-

le 8 hereof;– becomes permanently incapable of carrying

out the detective activity,– loses his contractual capacity.

The validity of the licence shall expire in case ofa detective’s:– death,– written statement that he no longer wishes

to carry out detective activity.The licence shall be withdrawn by the Chamberimmediately after it has obtained a revocationof the approval from Article 22 hereof.

Article 16

In cases from the preceding Article, the detecti-ve or his statutory representative shall returntheir licence and identification card to the Cham-ber.

IV. Detective Agencies

Article 17

Detective agencies shall be legal persons andmay be incorporated as companies with unlimi-ted personal liability of its partners for the com-pany’s liabilities (hereinafter: “detective agen-cies”).

Article 18

The incorporation and operation of detectiveagencies shall be governed by company law re-gulations unless otherwise provided by this Act.

Article 19

The activity of detective agencies shall be re-stricted to the exercise of detective profession.Partners of detective agencies may only be per-sons licensed by the Chamber to carry out de-tective activity. The management of detectiveagencies shall not be entrusted to persons ot-her than detectives.

Article 20

The application for registration of a detectiveagency in the court register shall be accompa-nied by the Chamber’s approval.The issue of the approval may be denied only ifnot all conditions for the incorporation and ope-ration of detective agencies stipulated by thelaw have been satisfied.The approval from the first paragraph hereofshall be issued by the Chamber’s supreme bodydetermined by its memorandum of association.The approval shall be considered to have beengranted if the applicant receives no answer wit-hin two months after the filing of his applica-tion.

Article 21

If certain conditions of organization and opera-tion of detective agency are not satisfied in ac-cordance with this Act, the detective agencyshall be wound up.The winding up of a detective agency for rea-sons from the preceding paragraph shall be de-termined by the court on the proposal of thepartners or the Chamber. Before taking the de-cision on the winding up of the agency, the courtshall give the detective agency a time limit ofnot more than six months within which its orga-nization and operations should be brought intoline with the provisions of this Act.

V. Supervision

Article 22

Supervision over the implementation of this Actshall be the responsibility of the Ministry of theInterior and the Chamber, whereas technical de-vices shall be supervised by relevant inspec-tions.If during the supervision from the preceding pa-ragraph hereof the Ministry of the Interior de-termines that a detective no longer complieswith the conditions stipulated by this DetectiveActivity Act, it shall revoke its approval for theissue of the detective licence.

VI. Records

Article 23

The Chamber shall keep and maintain a recordof detectives.The Chamber shall provide the Ministry of theInterior with information from the record of de-tectives upon written request.

27 1–2 2001

Detektiv priloga

Article 24

The record of detectives shall include the follo-wing information:– name and surname;– day, month and year of birth;– nationality;– permanent of temporary residence;– professional qualification;– occupation;– employment;– passed examination before the commission

from Article 8 hereof;– number of the issued licence;– withdrawal of the licence;– withdrawal of the identification card.

Article 25

The information from the preceding Article he-reof shall be gathered directly from individualsto which they relate.The gathering and conveying of personal datawhich are gathered in accordance with the pro-visions of the preceding paragraph of this Artic-le and are not regulated by this Act shall be go-verned by the provisions of the Personal DataProtection Act.

Article 26

Detectives shall keep a record of contracts fordetective services and shall submit it for inspec-tion by the Chamber or the Ministry of the Inte-rior at their request.The Chamber, i.e. the Ministry of the Interiorshall protect the personal data from the prece-ding paragraph hereof according to the law andmay use them only during the supervision car-ried out under this Act.

Article 27

Personal data shall be kept in the records untilthe withdrawal of individual detective licences.After that, the records from Article 24 hereofshall only include the name, address and detec-tive licence withdrawal.

VII. Penal Provisions

Article 28

Detectives shall be fined with at least 20,000tolars if they:

1. perform detective activity without proper li-cence (Article 8);

2. fail to inform the competent body on a crimi-nal offence which is subject to prosecutionex officio (second paragraph of Article 12);

3. fail to identify themselves with detective iden-tification card (Article 14);

4. act in opposition to Article 11, the first pa-ragraph of Article 12 or Article 13 of thisAct;

5. act in opposition to Article 26 of this Act.

The violation from the second paragraph of Ar-ticle 12 and Article 13 of this Act may also en-tail a security measure of licence withdrawal fora period from 6 months to 3 years.

VIII. Transitional and Final Provisions

Article 29

Companies registered for the performance of de-tective activity shall bring their organization andoperations into line with this Act and obtain thenecessary licences under this Act within oneyear after the enforcement of this Act.

Article 30

The Chamber shall be established in accordan-ce with the provisions of this Act within oneyear after its enforcement and shall within sixmonths after its creation lay down the know-ledge assessment programme, the professionalcode of ethics, the identification card designand shall set up the records from Article 5 ofthis Act.Before the Chamber becomes operational, itstasks from items 1. and 2. of the first paragraphand items 3., 5. and 6. of the second paragraphof Article 5 hereof shall be carried out by theMinistry of the Interior.

Article 31

This Act shall come into effect on the fifteenthday following its publication in the Official Ga-zette of the Republic of Slovenia.

Number: 212-05/92-1/3 Ljubljana,dated 27 May 1994

Chairman of the National Assemblyof the Republic of Slovenia

Herman Rigelnik, M.S.

28 1–2 2001

Detektiv priloga

28 1–2 2001

Detektiv priloga

DeZRSDeZRSDeZRSDeZRSDeZRS

KAZALO LETNIKA 2000Banovec Darja: Kako je nastajala detektivska ................................................................................................................. 31Čas dr. Tomaž: Subjekti zasebnega varstva in nacionalno-varnostni sistem sodobne družbe II. ..... 7Čas dr. Tomaž: Nove možnosti zasebnega varstva v Sloveniji ........................................................................... 26Dvoršak Andrej: Slikovno gradivo .......................................................................................................................................... 28Dvoršak Andrej: Varnost v turizmu ....................................................................................................................................... 35Dvoršak Andrej: IPIS in iBON.....................................................................................................................................................37Dvoršak Andrej: Pogled skozi temo ..................................................................................................................................... 40Dvoršak Andrej: Pisanje poročila je tudi trženje ........................................................................................................... 62Dvoršak Andrej: Sumljivi žigi ..................................................................................................................................................... 64Dvoršak Helena: Zasebnost ne sme biti privilegij nepridipravov .......................................................................... 1Dvoršak Helena: Spletna stran DeZRS .............................................................................................................................. 32Dvoršak Helena: FiPO olajša detektivsko delo .............................................................................................................. 36Dvoršak Helena: PIRS poceni in zanesljiv ........................................................................................................................ 39Dvoršak Helena: Cene detektivskih storitev .................................................................................................................... 66Dvoršak Helena: Z licenco ali brez nje ............................................................................................................................... 68Ettisch-Enchelmaier M.: Posredovalec informacij – pomembna stranka detektivov ........................... 23Gostič Štefan: Državni nadzor nad detektivsko dejavnostjo .................................................................. 1Hudarin B. Franc: Dnevi varstvoslovja ................................................................................................................................ 33Jurišič Niko: Pravilnik o vročanju pošiljk ............................................................................................................................. 33Jurišič Niko: Tokrat le osem kandidatov ............................................................................................................................ 33Jurišič Niko: Zavarovanje poklicne odgovornosti ........................................................................................................ 34Jurišič Niko: Detektivi in odvetniki ......................................................................................................................................... 34

PRILOGA 2000Sprememba statuta DeZRS ....................................................................................................................................................... 12Poslovnik o delu DeZRS - spremembe ............................................................................................................................... 12Poročilo o delu DeZRS za leto 1999................................................................................................................................... 13Finančno poročilo DeZRS za leto 1999............................................................................................................................16Poročilo nadzornega odbora DeZRS za leto 1999 .................................................................................................... 17Predlog programa dela DeZRS za leto 2000................................................................................................................18Predlog finančnega načrta za leto 2000 ......................................................................................................................... 19Poročilo o delu častnega razsodišča v letu 2000 ...................................................................................................... 21Kazalo letnika 1999 ....................................................................................................................................................................... 22Čas dr. Tomaž in Gostič Štefan: Detektiv – pooblaščenec stranke za zbiranje

in posredovanje podatkov .................................................................................................................................................... 41Šilc Dario: Odmev iz vrst detektivov .....................................................................................................................................47Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja

in o pravilih za njihovo delovanje .................................................................................................................................... 48Dvoršak Andrej: Javna razprava o kodeksu poklice etike ...................................................................................... 50Kodeks poklicne etike zasebnih detektivov ...................................................................................................................... 51Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom ..........57Zavarovanje poklicne odgovornosti za izvajalce detektivske dejavnosti ...................................................... 60

29 1–2 2001

Detektiv

če že ne kakšnega kontaktneganaslova ali še svojih drugih elek-tronskih naslovov.

Neredno kje zapiše tudi naslov svo-je spletne strani, kjer o njem zve-mo marsikaj in preko katere ga lah-ko brez težav najdemo.

Ko smo prepričani, da smo našlipravo osebo, kliknemo v POSTINGHISTORY, ki je tik pod njegovimelektronskim naslovom. Na ta načindobimo vsa njegova sporočila, ki jihje kdajkoli po letu 1996 poslal kate-rikoli novičarski skupini.

Sledi ponovno branje vseh sporo-čil.

Ljudje pogosto uporabljajo istouporabniško ime (user name), kadarzamenjajo posrednika internetnegadostopa (internet provider ), kar olaj-ša iskanje. Denimo, da ima nekdouporabniško ime Lopov. V okenceAUTHOR vtipkamo njegovo uporab-niško ime in mu dodamo zvezdicoLopov*. Tako najdemo vse njegovemorebitne medmrežne račune (ac-count ). Pri tem lahko naletimo tudina povsem drugo osebo, z enakimuporabniškim imenom pri nekemdrugem ponudniku internetnih sto-ritev, vendar ni nujno.

Nadalje lahko iščemo tako, da vtip-kamo v okence SUBJECT ime krajaali v primeru Slovenije, ki je soraz-merno majhna, kar države ter klik-nemo na tipko za iskanje.

Sedaj smo že tako daleč, da mora-mo to morebitno dokazno gradivoshraniti, kajti vsak trenutek ga lah-ko nekdo zbriše ali pa postane ne-dostopno. Medmrežje ima svojemuhe in zakonitosti in ena teh je,da kar hočeš shraniti za kasneje, ta-koj prekopiraj na svoj trdi disk aliCDR. Toda preden v našem prime-ru začnemo kopirati, kliknemo naVIEW ORIGINAL USENET FOR-MAT. To je koristno predvsem zato,ker tako vidimo celo glavo sporoči-la, vključno z IP naslovi in vsem dru-gim, kar kasneje omogoča sledenjein identifikacijo pošiljatelja. (IP na-slov izgleda takole 194.247.0.57).

Drugi način zbiranja podatkov o ne-kom je, da ga poiščemo preko dru-gih iskalnikov, na primer Google(http://www.google.com), ki smoga že dodali tudi v spletno stran De-ZRS ali preko Altavista.com (http://www.altavista.com) ali ali Referen-ce.com (http://www.referen-ce.com). V iskalno okence vtipka-mo elektronski naslov osebe, ki joiščemo. Rezultat iskanja nam lahkoposreduje uporabne podatke, saj po-kaže tudi druga mesta v medmrež-ju, kjer se nahaja ta elektronskinaslov, pogosto v povezavi s splet-no stranjo.

Če najdete spletno stran, ki je po-vezana z elektronskim naslovom ose-be, ki jo iščete, jo seveda takoj pre-kopirajte na trdi disk svojega raču-nalnika ali na CDR, kajti spletnastran je lahko kadarkoli odstranjenaali spremenjena Pred časom sem zakolega Eda Posego iskal po interne-tu podatke o nekem ugrabitelju. Na-šel sem spletno stran njegovega pod-jetja, na kateri je bila celo njegovaslika in naslov. Ko sem jo naslednjidan hotel shraniti in natisniti, je nibilo več! On ali njegovi sorodniki sojo preprosto umaknili! Shranjujetevedno takoj in vedno naredite dvevarnostni kopiji! CDR so poceni, po-datki so dragi in dragoceni!

Zelo uporabna reč je tudi na na-slovu http://www.networksolu-tions.com/cgi-bin/whois, NetworkSolutions. Preko tega iskalnika lah-ko najdete podatek, kje je lokacijaposrednika internetnih storitev (ISP– Internet Service Provider). Vtip-kate ime domene in izveste kdo jeregistriran pod to domeno.

Še nekaj: nikoli ne pozabite naj-prej pogledati v elektronski telefon-ski imenik in druge slovenske jav-no dostopne elektronske podatkov-ne zbirke. Kadar nikakor ne more-te najti nekoga, ki se skriva za ano-nimnim elektronskim naslovom,denimo @hotmail.com [email protected] in podobnimi, se spom-nite, da obstajajo med detektivi tudispecialisti, ki zelo hitro najdejo po-šiljatelja, četudi on misli, da se ješe tako dobro skril za anonimnielektronski naslov. Vendar taka sto-ritev detektivov, specializiranih zaiskanje po medmrežju stane od ne-kaj deset tisočakov dalje, odvisno,kako dobro je nekdo zabrisal svojesledi in koliko uporabnih podatkovposredujete detektivu.

O iskanju podatkov o nekom, ki seskriva za anonimnim elektrosnkimnaslovom bomo napisali nekaj več vprihodnji številki.

Internet

UUUUUporporporporporabna orabna orabna orabna orabna orodododododja za isja za isja za isja za isja za iskkkkkanananananje oseb prje oseb prje oseb prje oseb prje oseb prekekekekeko into into into into inte re re re re rnenenenenettttta so tudia so tudia so tudia so tudia so tudina naslednna naslednna naslednna naslednna naslednj ih nasloj ih nasloj ih nasloj ih nasloj ih naslovih :v ih :v ih :v ih :v ih :• Go To Search http://www.search.com• Ergosurf http://www.egosurf.com• Sam Spade http://www.samspade.org/t/• Yahoo http://search.profiles.yahoo.com• ICQ http://www.icq.com• MSN Messenger http://search.talkcity.com/msn/• Oznic http://www.oznic.com (brezplačen program za iskanje

z domačega peceja)• EON http://www.eon.com• Matkurja http://www.matkurja.com/slo/search• SLO imenik e-pošte http://afna.telekom.si/• Telefonski imeniki http://www.teldir.com/eng• Imenik Simobil naročnikov http://www.simobil.si/uporabniki/

imenik.asp• Seznam davčnih zavezancev http://ddv.inetis.com/default.asp• itn.

nadaljevanje z 12. strani

30 1– 2 2001

Detektiv

Računalnik je v detektivski dejav-nosti danes to, kar sta nekoč biladaljnogled in beležka. Vendar samračunalnik še ne zagotavlja uspeha.Vanj moramo namestiti operacijskisistem in še nekaj drugih progra-mov, ki jih potrebujemo za vsakod-nevno delo. Za detektiva je pomem-bno, da ima takšne programe, ki sovsesplošno razširjeni in preprosti zanamestitev ter uporabo. Vse te kri-terije izpolnjujejo programi pro-gramskega giganta Microsoft. Če seslučajno ravnokar odločate za nakupnovega računalnika in ste povprečniuporabnik, so Microsoftova okna kotoperacijski sistem prava izbira. MSWindows 2000 Pro se odlikujejo postabilnosti, MS Windows ME pa poprijaznosti do uporabnika in po tem,da so poslovenjena.

Operacijski sistem Windows ME jenamenjen uporabnikom domačih ra-čunalnikov in predstavlja izpopolnje-no verzijo že dobro uveljavljenihOken 98. Številni pripomočki in vde-

lani čarovniki zagotavljajo prijaznej-šo uporabo. Za poprečneža, ki se nenamerava poglabljati v programskoopremo bolj kot je za vsakdanjo rabopotrebno, so zlasti dobrodošla no-

vost vgra-jeni var-nostni si-stemi, ki ohra-njajo usklajeno delovanje računalni-ka. Ne glede, kaj počnete, vedno lah-ko brez večjega znanja in naporovobnovite sistem in deloval bo kotura. No ja, tudi ura se tu in tam us-tavi…

Med najpomembnejšimi detektiv-skimi orodji je tudi fotoaparat. Čeje digitalni, toliko bolje, če imamonavadnega, si pomagamo lahko z op-tičnim bralnikom, ki pretvarja podo-be s papirnih fotografij v digitalne,ki jih lahko pošiljamo po elektron-ski pošti ali vkomponiramo v našaporočila. Windows ME ima že vgra-jene ustrezne pripomočke, ki omo-gočajo preprosto upravljanje z digi-talnimi fotografijami in z videom.Da, tudi videoposnetke, lahko stran-ki pošljete po elektronski pošti ali jijih izročite na cederomu, še prej pajih uredite s pomočjo Windows ME.

Poleg Windows ME potrebujete šenekaj za pisanje poročil. Urejeval-nik besedil MS Word je ena od mož-nosti, katere prednost je, da je naj-bolj razširjen v svetu, ne le pri nas.

Microsoft ga ponuja skupajs še nekaterimi ostalimiprogrami v zbirki MS Offi-ce. Najnovejša različica imaoznako 2000. Lahko pa siomislite tudi kakšno brez-plačno različico urejevalnikabesedil, ki si jo v računalnikprenesete kar z interneta.Še na nekaj je potrebno opo-

zoriti: na nelegalne kopije Mi-crosoftovih programov. Za 1.500 to-larjev jih dobite za vsakim vogalom,vendar vam tak nakup toplo odsve-tujemo, ne samo zato, ker ste de-tektivi, in ker nekateri med nami zbi-rajo dokaze o izdelovalcih in uporab-nikih nelegalnih programskih kopij,ampak predvsem zaradi tega, ker prinakupu nelegalne kopije, nikoli neveš, kaj kupuješ. Vedno več je takihkopij, ki so jim dodani razni ’priboljš-ki’, ki lahko resno ogrozijo vaš ra-čunalnik in vaše delo. Naslednji po-mislek zoper nelegalne kopije so trž-ni inšpektorji, ki zadnje čase, polegdetektivov, pridno lovijo uporabni-ke nelegalnih kopij tudi med samo-stojnimi podjetniki in manjšimi pod-jetji. Tveganje je torej tisto, zaradikaterega je nakup nelegalne kopijenesmiseln.

Še nekaj je, zaradi česar se moradetektiv odločiti za Microsoftov ope-racijski sistem Windows: skoraj vse,kar detektivi potrebujemo za delo,denimo IPIS in iBON, FiPO, PIRS,telefonski imenik in druge podob-ne zbirke podatkov. Prav vse, brezizjem so prirejene za MS Windowsin jih zaenkrat še ne morete upo-rabljati z drugimi operacijskimi si-stemi.

Če še niste uporabnik računalni-ka, to postanite čimprej, da vas nebo čas popolnoma povozil. Detektiv-ska zbornica prav sedaj organiziraveč računalniških tečajev in jamči,da se bo na njih vsak naučil uporab-ljati tista programska orodja, ki jihpotrebuje pri delu.

Internet

MS Windows MEnam olajša deloAndrej Dvoršak

31 1–2 2001

Detektiv

Detektiv, ki se bo ukvarjal s poiz-vedbami za in o gospodarskih sub-jektih, bo prej ali slej naletel na an-gleški izraz due diligence. V sloven-ščino ta izraz prevajamo kot ’skrb-nost dobrega gospodarja’, kar se mine zdi najboljša rešitev. Tudi v dru-gih neangleško govorečih državahse je izraz v strokovnih krogih udo-mačil nepreveden. Kljub temu sipod pojmom due diligence predstav-ljajo različni naročniki dokaj različ-ne storitve.

Due diligence poizvedbe najpogo-steje naroča nekdo, ki kupuje nekopodjetje, blagovno znamko, nepre-mičnino, itn. Zato so poizvedbe, kise skrivajo pod tem izrazom lahkozelo raznovrstne.

Običajno pojem ali naročilo due di-ligence obsega preverjanje različnihsegmentov gospodarskega subjekta,na primer njegovo finančno stanjein poslovanje, različne vrste premo-ženja, poslovne usmeritve in poslov-ne povezave, management, struktu-ro delničarjev itn. Kakorkoliže, duediligence ni nekaj, kar bi vedno in vvseh primerih pomenilo enake poi-zvedbe. Te so lahko dokaj površne,lahko pa so tako temeljite, da na kon-cu detektiv ve več o gospodarskemsubjektu in njegovem poslovanju tervodilnih delavcih kot denimo pred-sednik uprave ali nadzornega sve-ta. Vendar so tako obsežne poizved-be le izjema, ne pravilo. Skratka, nirecepta, kako opraviti tovrstne poi-zvedbe, ki so izredno občutljive, sajse na podlagi teh informacij naroč-nik pogosto odloča o nakupu pod-jetja ali sklenitvi pogodbe o sovla-ganju in če mu postrežemo z nepo-polnimi ali netočnimi informacijami,lahko sklene slab posel. V takem pri-

meru se zadeva neredko znajde nasodiščih in če detektiv ne uspe do-kazati, da je naredil vse, kar je na-ročnik upravičeno pričakoval od nje-ga, zabrede v hude finančne škrip-ce, ponavadi celo bankrotira.

Zahtevajte natančen spisekvprašanj!

Glede na izkušnje je zato izrednopomembno, da se z naročnikom po-drobno pogovorite o njegovih zah-tevah in pričakovanjih. Skušajte iz-vleči iz njega, kje pričakuje zaplete,kaj je ključno za njegovo končno od-ločitev in katere informacije drugastran najbolj skriva pred njim. Se-veda morate vedeti tudi, zakaj nek-do naroča tovrstne poizvedbe, greza načrtovani prevzem, sovlaganje,poslovno pogodbo itn.

Običajno med poizvedovanjem neboste odkrili ničesar, kar ne bi na-ročnik vsaj slutil ali celo vedel žeprej, razen če ne gre za takega na-ročnika, ki zbira šele prve informa-cije in o nasprotni strani ne ve ničveč kot piše v poslovnih imenikih.Vaše informacije naročniku najpogo-steje omogočijo potrditev njegovihopažanj, neredko pa ga tudi opozo-rijo na določene vidike, ki jih prejni zaznal.

Due diligence poizvedb se običaj-no lotite za domačim računalnikoms pomočjo različnih podatkovnihbaz: IPIS, iBON, FiPO, IPO, PIRS,TIS, tudi ’Hobotnice’. V njih dobitepodatke o ustanoviteljih, lastnikih,vodilnih kadrih, naslovih in še mar-sičem. Ustrezne povezave vam olaj-šajo nadaljnje poizvedbe na terenu.

Zelo pomembni so finančni izkazi,bilance, ki ne odražajo vedno resnič-nega stanja gospodarskega subjek-

ta. Če vam uspe pridobiti interna fi-nančna poročila, na legalen način,boste s tem dosegli največ, kar silahko stranka želi glede finančnegapoizvedovanja. Če sami niste stro-kovnjak za finančno področje, seobrnite na enega od številnih finanč-nih svetovalnih servisov, ki vam iz-dela zelo podrobne analize, v kate-rih vas opozori na pasti in sumljivetočke v uradnih ali internih finanč-nih izkazih.

Analiza finančnega poslovanja je si-cer dokaj pomemben pokazatelj us-pešnosti gospodarskega subjekta,nikakor pa ne edina oporna točka,vaših poizvedb. Oplemenititi jo mo-rate z dodatnimi informacijami osubjektu in podatki, ki jih pridobiteod verodostojnih virov. V luči teh do-datnih informacij, lahko dobijo fi-nančni pokazatelji povsem drugač-no barvo.

Igra skrivalnicŽe res, da jih je verjetno opazil tudi

vaš naročnik, ki pa vam bo bolj zau-pal, če bo spoznal, da ste temeljitiin da se spoznate na zadevo oziro-ma znate vsaj vprašati na pravemmestu. Lastno odgovornost lahkozmanjšate tudi tako, da mu posre-dujete originalno poročilo finančnesvetovalne službe in se nato sklicu-jete nanjo. Ne bojte se, da vas bostranka drugič obšla in sama naro-čila poročilo. Resne stranke tega nepočnejo. Raje ostajajo skrite zavami, saj bi jim pretirano zanimanjeza nasprotnika lahko otežilo pogaja-nja. Gre za igro, kjer vsak ve, da dru-gi poizveduje za njim in skuša posa-mezne podatke olepšati ali jih skri-ti, zaveda pa se, da poizvedovanjapotekajo po različnih kanalih in dase mu pretirano skrivanje podatkovlahko maščuje v končnih pogajanjih.Med pomembnimi okoliščinami indejstvi, ki zanimajo bodočega last-nika ali solastnika so opredmetenaosnovna sredstva.

Najpogosteje boste naleteli na pa-sti pri vrednotenju sredstev gospo-

Due diligence – skrbnostdobrega gospodarjaHelena Dvoršak

32 1– 2 2001

Detektiv

darskega subjekta, ki imajo lahkozelo velik vpliv na prihodke in dobi-ček. Ta sredstva so lahko podcenje-na ali precenjena, le redkokdaj sorealno ovrednotena, kajti z njimi jemogoče ’frizirati’ bilanco. Oprede-liti morate naslednje kriterije:•standarde s pomočjo katerih

lahko ovrednotite osnovnasredstva

•dejansko stanje osnovnih sred-stev (kakovost in uporabnostza proizvodnjo)

•računovodsko vrednostosnovnih sredstev.

Prva točka je običajno najbolj prob-lematična, kajti neredko ni povsemjasno, kako posamezni subjekt vred-noti svoja osnovna sredstva in pre-moženje. Obstajajo sicer računovod-ski kriteriji za to, vendar obstajajotudi možnosti drugačnega razume-vanja in vrednotenja, ki jih nepos-večeni ne zaznamo in ne poznamo.Na to vprašanje poiščite odgovorskupaj s finančnimi strokovnjaki.

Druga točka je marsikdaj za naroč-nika najpomembnejša, detektiv spe-cializiran za poslovne preiskave, nebo imel prevelikih težav z iskanjemodgovorov. Najboljši vir so zaposle-ni, ki dobro poznajo opremo in proi-zvodna sredstva in so običajno volj-ni povedati vse, kar vas zanima. Naj-boljši informatorji so tehnični direk-torji in obratovodje, kadar pa ni mo-goče priti do podatkov preko njih,tudi delavci, ki delajo za posamez-nim strojem. Od njih boste zvedeli,kako so stroji ohranjeni in v kak-šnem stanju so. Povedali vam bodotudi, če so sploh uporabni za proi-zvodnjo ali načrtovano proizvodnjo,ali pa so le ’inventarne številke’. Ne-redko je vrednost opreme precenje-na, kar pokaže že bežen sprehodskozi poslovno ali proizvodno zgrad-bo in skladišča. Vsak stroj, ki je shra-njen v skladišču ali ga ne uporablja-jo, je sumljiv. Zakaj ga ne uporablja-jo? Kakšna je njegova vrednost vknjigi osnovnih sredstev, sta vpra-

•V zvezi s terjatvami je potreb-no preveriti neplačane račune,starejše od treh mesecev. Ugoto-viti je potrebno njihovo specifi-kacijo, in resničnost, torej ali sosploh bili poslani na naslov, ki jena njih, ali imajo pokritje v de-janskih dobavah temu naročnikuitd. Naročnika je potrebno opo-zoriti, koliko teh računov je sta-rejših od enega leta, kajti v na-ših razmerah je takšen dolg zelotežko izterjati.

•Preveriti je potrebo tudi vsaše ne realizirana naročila in ugo-toviti, kako je s plačili zanje. Jebil dan avans, predstvalja novonaročilo poravnavo nekega žeplačanega računa iz preteklosti,je nadomestilo za kaj tretjega?Če detektiv ugotovi kaj takega,je potrebno preiskavo razširiti inugotoviti ozadja, med katerimi jelahko tudi dolg podjetja do dru-gega podjetja in naročilo preds-tvalja le izterjavo dolga, kar je žepovezano z vprašanji etike me-nedžmenta in trdnosti podjetjaitn., kar skrivajo pred potencial-nimi kupci.

•Preveriti je potrebno tudi kup-ce in dobavitelje podjetja.Prav lahko se zgodi, da je enopodjetje kupec in dobavitelj is-točasno. V takem primeru soknjigovodske terjatve še pose-bej vprašljive. Vzemimo primer,da podjetje A prodaja podjetjuB, PE Embalaža, plastenke. Is-točasno pa podjetje A od podjet-ja B, PE Surovine, kupuje reci-klirano plastiko za izdelavo pla-stenk. V takem primeru se lah-ko zgodi, da bo edini račun, kiga bo na koncu potrebno plača-ti, račun za dobavljeno reciklira-no plastiko podjetju B, medtemko so bile plastenke že plačanez drugimi količinami recikliraneplastike.

•Za nameček je potrebno pre-veriti še morebitno obremenje-nost osnovnih sredstev in po-

šanji, na kateri je najprej potrebnonajti odgovor. Ugotoviti je potreb-no, koliko je sploh takšnega inven-tarja, ki predstvalja le evidenčno šte-vilko in ni uporaben, prav tako patudi, ali bo uporaben za načrtovanoproizvodnjo, ali bodo zanjo uporab-ni drugi stroji, ki sedaj obratujejo?Najpogosteje se ob takšnem pregle-du izkaže, da je vrednost opremebistveno nižja od tiste, ki jo izkazu-jejo knjige osnovnih sredstev.

Naročnik, potencialni kupec ali vla-gatelj, se mora izogniti temu, da biplačal nekaj, kar ni uporabno, karje prevrednoteno ali, kar s proizvod-njo nima nobene zveze.

Sumljive terjatveKupca podjetja zelo zanimajo tudi

(nezavarovane) terjatve oziromaknjigovodski dolg. Tudi te so vklju-čene v kupnino in predstavljajo delvrednosti podjetja.

Med poizvedovanjem mora zatodetektiv ugotoviti:•So knjigovodske terjatve na-

stale z dobavo blaga naročnikuna podlagi njegovega naročila?Je med prejemnikom in dobavi-teljem blaga sklenjen kakšen do-govor o garanciji zanj, o njego-vem vračilu in v kakšnih prime-rih in kdaj bi do njih lahko prišloter kako bi to vplivalo na samovrednost blaga ter obveznost do-bavitelja, da poravna določenestroške v zvezi s tem blagom?

•Detektiv ne sme pozabiti pre-veriti, ali je naročnik resničnoprejel blago, za katerega so biliizdani računi in za katerega soizkazane terjatve. Menedžerjineredko izstavijo račun za nekoblago, ki pa v resnici ni bilo po-slano naročniku, niti ga ni ta na-ročil, nato pa takšne račune pri-kazujejo med terjatvami, s če-mer želijo povečati vrednostpodjetja ob prodaji, opravičitiposojila ali kakorkoli drugačevplivati na navidezni rezultat po-slovanja.

33 1–2 2001

Detektiv

slovnih prostorov s hipotekamiin pogodbenimi obveznostmi dotretjih oseb, na primer bank alizavarovalnic, ki bi utegnile ime-ti določene pravice glede knji-govodskih terjatev. Istočasnomora detektiv preveriti še dru-go premoženje podjetja (na pri-mer počitniške domove, stano-vanjski fond), če tudi to ni obre-menjeno s terjatvami ali hipote-kami.

•Za naročnika poizvedb bozelo zanimiv podatek ali se ve-čina knjigovodskih terjatev nana-ša na samo enega kupca oziromaali se te terjatve kopičijo pri po-sameznih kupcih; pri katerih; zakaj? Morda podjetje ravno tegakupca ali to skupino kupcev pri-kazuje kot svoje najpomembnej-še stranke, čeprav gre v bistvuza slabe stranke, ki ne plačujejodobavljenega blaga in s katerimibi vesten gospodar zelo hitropretrgal poslovanje, saj njihovaneplačila lahko ogrožajo celotnoposlovanje.

Pomembno je tudi število reklama-cij za dobavljeno blago. Če je števi-lo reklamacij veliko, pomeni, da jenekaj narobe v proizvodnem pro-cesu. Kaj, mora pokazati nadaljnjapreiskava.

Podatek, ki ga pri tovrstnih prei-skavah ne smemo zanemariti je,kdaj je opravljena večina dobav: jeenakomerno razporejena skozi vesmesec ali je glavnina dobav oprav-ljena proti koncu meseca. Podateklahko kaže na dejstvo, da je proi-zvodnja slabo načrtovana ali pa nato, da ima podjetje probleme s ’cashflow’ ali pa da je tako zahteval na-ročnik.

Nič manj pozornosti morate name-niti tudi neopredmetenim osnovnimsredstvom. Stranki, zlasti če gre zamanjšega investitorja, ki le vlaga ka-pital in sam ni podjetnik ter nimaustreznega tehničnega znanja alipodpore strokovnjakov, ali pa se nezaveda pravega pomena te plati, je

ne pozna in ne ve, kako vprašati,da bo dobila ustrezen odgovor, mo-rate svetovati vi. Ne samo zato, kerboste s tem povečali svoj honorar,pač pa predvsem zato, da ji ponudi-te resnično celovito storitev, na pod-lagi katere se bo lahko lažje odloči-la.

Preglejte računalnike!Med neopredmetenimi osnovnimi

sredstvi je zlasti pomemben infor-macijski sistem podjetja, česar pase večina manjših podjetnikov in in-vestitorjev, zlasti slovenskih, ki ševedno vrednotijo vse v tonah in nev bitih, ne zaveda.

Je informacijski sistem podjetja za-starel ali sodoben? Kdaj je bil poso-dobljen in kdo ga je posodobil, soprva vprašanja, s katerimi začnetesvoje poizvedovanje. Zakaj je infor-macijski sitem tako pomemben?Predvsem zato, ker lahko z njim sle-dite proizvodnemu in poslovnemuprocesu in se spretno izogibate ne-potrebnim zastojem ter nevšečno-stim. Po drugi strani lahko tak si-stem hitro pokaže na pomanjkljivo-sti v vodenju podjetja, njegovih po-slovnih rezultatih in bilanci, tako naprihodkovni kot odhodkovni strani.

Enako lahko pokaže, da so poten-ciali podjetja veliko večji, da pa os-tajajo neizkoriščeni, ker je informa-cijski sistem zastarel in ker je tudivodenje neustrezno.

Razumljivo, da tega ne bo znal ugo-toviti prav vsak detektiv, toda spo-soben detektiv, bo vključil strokov-njaka, ki se spozna na informatikoin po možnosti tudi na podobne proi-zvodne procese, kakršne ima ciljnopodjetje.

Tak strokovnjak bo najprej pregle-dal strojno opremljenost podjetja,torej računalnike in ugotovil, kolikoje starejših od štirih let. Problemstarejših računalnikov je predvsemta, da so nekompatibilni z novejšoprogramsko opremo in da je njiho-vo vzdrževanje ali posodabljanje dra-go.

Glede programske opreme je naj-pomembnejše vprašanje, ali je pri-lagojena prav temu uporabniku aligre za program, ki je napisan za vsepodobne uporabnike. Standardizira-na programska oprema ima to pred-nost, da je stabilna, da vključuje ve-like podatkovne zbirke, ki jih je mo-goče dopolnjevati in istočasno pre-gledovati ter primerjati arhiviranepodatke za zelo dolgo časovno ob-

Anonimnost in mobiji

Med najtežje dosegljivimi podatki so podatki o lastnikih prenosnih telefonskih aparatov,še posebej, če uporabljajo mobije z vnaprej plačanimi telefonskimi karticami, ki jih lahkokupiš že za vsakim vogalom. Vendar ali tak mobi resnično zagotavlja uporabniku popolnoanonimnost? Poznavalci pravijo, da ne.

Vsak mobilni telefon ima vgrajeno svojo identifikacijsko številko, ki jo operater lahkoprikliče na zaslon, medtem ko ima uporabnik vzpostavljeno linijo. Prav tako lahko operaterali pooblaščena služba ugotovi številko telefonskega priključka ali prenosnika s katereganekdo kliče anonimni prenosnik ali tiste, ki so klicane z njega. In to vse, ki so z njim kdajkoliimele vzpostavljeno zvezo!

To zadostuje za nadaljnja preverjanja in kmalu lahko ugotovijo, kdo uporablja anonimniprenosni telefon.

Po drugi strani pa je mogoče tak prenosni telefon odkriti tudi s pomočjo triangulacije, toje z lociranjem oddajnika z najmanj treh različnih točk. Izdelovalci mobilnikov pa žerazmišljajo o tem, da bi vanje začeli serijsko vgrajevati čipe, ki bi omogočali satelitskopozicioniranje oddajnikov (GPS).

H. D.

detektivski paberki detektivski paberki detektivski paber

34 1– 2 2001

Detektiv

dobje. Še bolj pomembno je, da jeprogramsko opremo izdelalo uve-ljavljeno podjetje in je plod teamske-ga dela, ne pa posameznika. Upo-števati je potrebno dejstvo, da seprogramerju lahko kaj zgodi; kdo bopotem vzdrževal program ali poskr-bel za odpravo motenj, če se pojavi-jo! Bo moralo podjetje, zaradi ene-ga samega človeka zamenjati celot-no programsko opremo?

Ovrednotite ljudi!Zelo pomembno poglavje so tudi

kadri. Ponavadi se začno poizvedbepri vodilnih kadrih. Naročnike naj-pogosteje zanima njihova prete-klost, karakter in življenjski slog. Ka-dar je naročnik tujec, bo vedno, brezizjeme, zahteval, da ugotovite takoimenovano kriminalno preteklostdoločene osebe. Pod tem pojmomtuji naročniki razumejo vpletenostosebe v nedovoljena in v kazniva de-janja, ne samo poslovna, tudi dru-ga, denimo nasilniško obnašanje,povzročitve prometnih nesreč, sod-ne postopke, ne glede na njihov izid,

Ne nasedajte piarovcem!Naročnika je zanimalo vse v zvezi z neko ugledno in na videz dobro-

stoječo gospodarsko družbo, v katero je nameraval vložiti velikasredstva in z njo razširiti meje svojega poslovanja.

Med poizvedovanjem o tem gospodarskem subjektu so detektiviprišli do vrste zanimivih podatkov, ki jih je skrbno skrivala pod izred-no dobro vodenimi oglaševalskimi akcijami, s katerimi je v javnosti po-polnoma zameglila resnično podobo in se predstavila drugačna kot jev resnici bila. Eden ključnih podatkov je bil, da je v proizvodnji več oz-kih grl, zaradi katerih proizvodni proces ne teče po načrtih. Vzrok za-nje je bila med drugim tudi tehtnica, na kateri so tehtali izdelke. Tujiinvestitor je dopuščal bistveno manjše odklone, kakor pa so jih lahkodosegali ob povprečni natančnosti delavcev na tej tehtnici. Delavec, kije delal na tem stroju je detektivu povedal, da je tehtnica stara že štiri-deset let, da je z njo sicer mogoče tehtati v okviru postavljenih norm,vendar pa to podaljša čas, kar vpliva na zastoj v proizvodnji. »Če bi ti-sto vago zamenjali z drugo, bi bil bolj srečen, ker mi ne bi več odbijaliod plače. Ampak naš direktor raje sponzorira lokalne fusbalerje kot pada bi vlagal v nove stroje.,« je delavec povedal detektivu, ta pa je to za-pisal v poročilo naročniku. Rezultat: naročnik je sklenil pogodbo, ne-kaj dni po njenem podpisu pa je nabavil tudi novo tehtnico, istočasnopa za naslednji dve leti zmanjšal sredstva za sponzoriranje športnihdruštev.

ki pa mora seveda biti jasno pove-dan, ovadbe in afere, ki sicer nisodoživele sodnih epilogov, je pa bilaoseba vanje vpletena, še posebej, česo splošno znane itn.

Zanima jih tudi šolska kariera po-samezne osebe, na kateri srednji šo-li in kje se je šolala, kje je nadalje-vala študij, je nadaljevala s podi-plomskimi študiji ali izpopolnjevanji,kje, kdaj, s kakšnim uspehom.

Sledi poklicna kariera: od prve za-poslitve dalje, vključno z okoliščina-mi napredovanj ali menjave deloda-jalca, podjetja.

V tovrstno preverjanje vodilnegakadra spada tudi njegov socialni pro-fil, kar pomeni, da morate ugotovitiokolje iz katerega izhaja, v kakšnemživi sedaj, s kom se druži, je člankakšnih društev oziroma klubov, ka-terih in kakšno mesto ima v njih. Ka-dar gre za pomembnejše kadre inje naročnik tujec, neredko naletitena vprašanja ali je član tega in tegakluba, pri čemer gre najpogostejeza zaprte, napol skrivne mednarod-ne organizacije.

Ne čudite se tudi vprašanjem o za-konskem stanu ciljne osebe. Je po-ročena, s kom, kaj dela žena, kak-šen je njen položaj v okolju, kjer delain živi, imata otroke, koliko, kam ho-dijo v šolo, v kateri razred, s komse družijo, kakšni so? Je ciljna ose-ba ločena? Ima otroke iz prejšnjegazakona in kako skrbi zanje ter kak-šni so njeni odnosi z bivšim part-nerjem? Ima ciljna oseba gospodinj-sko pomočnico, ki ji pospravlja sta-novanje? Ga pospravlja sama? Kakoje pospravljeno? S kakšnim avtomse vozi? Ga dobro vzdržuje? Kakovzdržuje vrt in okolico bivališča?Kakšne so njene slabosti? Kaj o njejmenijo drugi? Kakšen je njen odnosdo alkohola, tobaka in drog? Zdravs-tveno stanje?

Ne prekoračite meje!Večina teh vprašanj posega globo-

ko v zasebnost posameznika. Stran-ki morate pojasniti, da poseganje vzasebnost posameznika v Slovenijinezakonito in da licencirani detek-tivi spoštujejo zakone. V največ pri-merih bo stranka umaknila zahtevooziroma jo bo prilagodila zakonoda-ji, neredko pa bo poiskala nekoga,ki ji bo preskrbel vse zahtevane po-datke. Poleg licenciranih detektivovje pri nas še nekaj oseb, ki zbirajonajraznovrstnejše podatke in ki sepri tem požvižgajo na vso zakono-dajo ter na vse človekove ter oseb-nostne pravice. Do podatkov pa pri-dejo po enakih poteh kot detektivi– s spraševanjem in poznanstvi.

To je seveda le nekaj vidikov poi-zvedb, ki jih vključuje due diligen-ce, še zdaleč pa ne vse. Vsaka takapreiskava je specifična in ukrojenapo natančno določenih potrebah na-ročnika, ki vam jih ob sklepanju po-godbe tudi bolj ali manj natančnopove.

Due diligence ni brcanje v temo,je natančno usmerjeno poizvedova-nje o točno opredeljenih stvareh, če-prav je sam pojem vseobsegajoč.

35 1–2 2001

Detektiv

Na območju nekdanje SFRJ imamosamo v Sloveniji in sedaj tudi v Ma-kedoniji zakon o detektivski dejav-nosti, medtem ko je Hrvatska vtak-nila tiste svoje štiri detektive, koli-ko jih trenutno premore, kar v za-kon o zasebni varnosti. V Srbiji ozakonu o detektivstvu sploh še nerazmišljajo, čeprav je tam aktivnihvsaj dvajset oseb, ki se predstavlja-jo kot detektivi, a le redke resničnoobvladajo posel in je njihova poklic-na etika na taki ravni, da je poslova-nje z njimi upravičeno. V Beograduimajo celo zasebno šolo za detekti-ve, kjer za nekaj sto mark dobiš po-trdilo, da si usposobljen za to dejav-nost, za nekaj tisoč mark pa ponu-jajo celo magisterij ali doktorat!

Že Hrvati so polovico določil, ki senanašajo na detektive, prepisali iznašega Zakona o detektivski dejav-nosti, dodali pa so nekaj določil, skaterimi so krepko priprli vratavsem tistim, ki bi želeli opravljati de-tektivsko dejavnost, ki v času Tudj-mana ni bila ravno zaželena. Posle-dica je, da so trenutno na hrvaškemle štirje detektivi: dva v Zagrebu,eden v Varaždinu in eden na Reki.

V Makedoniji je detektivstvo šeslabše razvito kot na Hrvaškem, a

če pogledamo določila njihovega za-kona takoj postane jasno, zakaj. Ma-kedonski zakon o detektivski dejav-nosti je bil objavljen 17. 12. 1999 vSlužben vesnik na RM št. /99.Ima 30 členov, od katerih so neka-teri dobesedno prepisani iz ZDDSlovenije, vendar so tudi tu prepi-sovalci prekosili same sebe. Zakontako zakomplicira poslovanje, da jetežko misliti na razvoj dejavnosti, čega ne bodo nekoliko bolj prilagodiliživljenju.

Detektiv lahko postane v Makedo-niji oseba (4. člen), ki je Makedon-ski državljan, ki stalno biva v Make-doniji, ki ima visoko izobrazbo, ki nibila pravnomočno obsojena za kaz-nivo dejanje in mu s pravnomočnosodbo ni bilo prepovedano opravlja-nje te dejavnosti, ki ni zadnji dve letiopravljala del v policiji, vojski ali ob-veščevalni službi in državni upravi,ki uživa ugled oziroma njen doseda-nji način življenja in dela zagotavlja,da bo vestno in častno opravljala de-tektivsko dejavnost in ki opravi stro-kovni izpit za opravljanje detektivskedejavnosti, ki pa so ga oproščeni nek-danji delavci notranjih organov in voj-ske ter varnostno-obveščevalnihslužb ter državne uprave.

Pravico do licence si pridobi, po-tem ko pred tričlansko komisijo, kijo imenuje notranji minister opravidržavni detektivski izpit, kateregavsebino predpisuje notranji mini-ster, ki ji kasneje tudi izda licenco –detektivsko izkaznico. Pred temmora registrirati dejavnost pri tr-govinski zbornici, nato mora svojodejavnost zavarovati za odgovornostdo strank pri zavarovalnici in sicerza znesek, ki je (najmanj) enak pet-letnemu povprečnemu osebnemudohodku v Makedoniji.

Vera in zdravje: tabuČlen 12. makedonskega detektiv-

skega zakona mu dovoljuje, da zbi-ra podatke in informacije: za zago-tovitev dokaznega materiala v zvezis kaznivimi dejanji in storilci kazni-vih dejanj, išče pogrešane in izginu-le osebe, pisce anonimk in povzro-čitelje materialnih škod, odkrivanjeidentitete in bivališča ter naslovovosebe, ukradene in izgubljene pred-mete, dokaze in informacije potreb-ne za zavarovanje upravičenj strankpred sodišči in drugimi državnimiorgani ter institucijami, ki odločajoo njihovih pravicah, o lojalnosti in oizdajah poslovnih skrivnosti ter po-datke in informacije, potrebne prav-nim subjektom za njihovo uspešnoposlovanje.

Nikakor pa ne sme zbirati podat-kov o verski ali politični pripadno-sti posameznika, njegovem zdravs-tvenem stanju, izterjevati dolgov alipočeti kaj takega, za kar drugi zako-ni pooblaščajo državne organe.

Detektiv mora obvezno dati pisnoporočilo z vsemi pridobljenimi po-datki, vse ostale podatke, ki njih jepridobil med preiskavo pa mora uni-čiti v roku osmih dni po izteku po-godbe.

Pri delu ga omejujejo še drugi za-koni, predvsem o varstvu osebnihpodatkov. Tudi ne sme uporabljatitako imenovanih posebnih metod insredstev, ki pa niso eksplicitno na-vedene. Enako je izrecno zapisano,

Makedonski zakono detektivstvuFranc Strle

Na sodišču»Gospa sodnica, jaz sem prišel sem, na to sodišče iskat pravico, pravico in

resnico, nič drugega…«»Potem ste pa prišli na napačen naslov. Pri nas imamo samo spise in za-

deve, pravice in resnice pa zagotovo ne!«

✘»Kako naj se vam zahvalim?« vpraša starejša ženička odvetnika, ki je

uspešno rešil njeno zadevo na sodišču.»Gospa, to je pa zelo preprosto. Odkar so Feničani izumili denar je odgo-

vor na to vprašanje samo eden,« odgovori odvetnik.

36 1– 2 2001

Detektiv

Sem lastnik detektivske agencijeAlpe Adria Investigativa iz Pordeno-na, ki je usposobljena za opravlja-nje detektivskih dejavnosti za tretjeosebe in za iskanje dokazov, ki seuveljavljajo v kazenskem postopkuin sicer v vseh državah EGS, pač gle-de na veljavno zakonodajo v posa-mezni državi.

Detektivstvo v Italiji je zelo členo-vito in kompleksno. Prvič je bila tadejavnost urejena z zakonom št.2248 z dne 20. marca 1865. Določi-la tega zakona, ki so bila še nepo-polna in dvomljiva so urejala mož-nost imenovanja posebnih zaprise-ženih varnostnikov, ki so varovalizemljišča.

Menim, da s tem, ko sem omenilzasebno varovanje, nisem zašel spoti in videli bomo zakaj.

V Italiji so namreč konservativneteorije, ki so bile usmerjene v pre-komerno varovanje absolutistične-ga načela, v skladu s katerim je pra-vica varovanja državljanov in njiho-vega premoženja v izključni pristoj-nosti države, omejevale priznava-nje možnosti, da bi ’zasebniki’opravljali dejavnost varovanja zadruge osebe.

Država je v okviru svojih neomeje-nih in vsesplošnih ciljev morala va-rovati življenja posameznih ljudi; vvseh pogledih je bilo moč zaznati ob-stoj področja svobodnih dejanj izvennjenega nadzora.

Te teorije so svojo vitalnost kaza-le vse od začetka moderne dobe s’policijsko državo’. Nato je nastanek’pravne države’ omejil vsemogoč-nost države in ponovno odkril indi-vidualne vrednote ter vse bolj pou-darjal področja dejavnosti, ki naj seizvajajo samostojno.

Sodobnejši trendi so torej zahte-vali opravljanje dejavnosti in poob-lastil, ki do takrat niso bila pozna-na.

Enotno besedilo zakona št. 6144iz leta 1899 ni prineslo nobenih no-vosti, saj je prišlo do odkritega nas-protovanja vsemu tistemu, kar bilahko bilo dovoljeno zasebnikom.Obstajala je bojazen, da bi podeli-tev takšnih pooblastil lahko zmanj-šala izključne pravice države.

Kraljevi zakoniLeta 1890 je bil nato sprejet zakon

št. 7321, ki je opravljanje dela razši-ril na varovanje splošnega premo-ženja občin in pravnih oseb.

Šele z zakonom št. 690 iz leta 1907,znanim tudi kot Enotno besedilo ouradnih osebah in delavcih v javnivarnosti, je bilo zasebnikom, prav-nim osebam in občinam dovoljenovložiti prošnjo za odobritev poseb-nih zapriseženih varnostnikov za va-rovanje njihovega premoženja.

Nato je Kraljevi odlok št. 562 izleta 1914 uvedel ustanove za varo-vanje in hrambo premičnin in nepre-mičnin. Leta 1926 pa je bil sprejetKraljevi odlok št. 1846, ki omogočaodpiranje ustanov za informiranje,detektivske preiskave in preiskaveza zasebnike.

To je kratek zgodovinski preglednastajanja detektivstva v Italiji.

Danes veljavno besedilo zakonovo javni varnosti vsebuje tudi določi-la za izvajanje detektivske dejavno-sti in dejavnosti zasebnega varova-nja oseb in njihovega premoženja.

Dejavnosti, ki jo opravljajo institu-cije za varovanje in detektivsko de-

da ne sme uporabljati orožja in pri-silnih sredstev. Uporaba orožja inprisilnih sredstev je kazniva!

Seveda makedonski oblikovalci za-kona niso pozabili prepisati določi-la iz slovenskega zakona, ki detekti-vom prepoveduje delo za državne or-gane, politične stranke in obvešče-valne službe ter za državne organetujih držav.

Zaplete se, ko želi makedonski de-tektiv sprejeti naročilo tujca ali Ma-kedonca, ki ne živi ravno v sosednjiulici. Po določilih zakona mora sstranko podpisati pogodbo, polegpogodbe mora od nje pridobiti pi-sno pooblastilo, podobno kot je vSloveniji, le da so to določilo prepi-sali iz hrvaške zakonodaje, ki dolo-ča, da mora biti podpis na poobla-stilu notarsko overjen. Pa posluj včasu interneta in 24-urne doseglji-vosti po mobilnem telefonu, tako kotso poslovali pred sto leti, ko minutein ure niso pomenile nič, še dnevine! Pravijo, da se v praksi to določilone izvaja, ker je neživljenjsko, saj nimogoče zahtevati od Makedonca, kiživi v Sidneyu, da pošlje notarskooverjeno pooblastilo v Skopje, med-tem ko potrebuje informacijo v ne-kaj urah! Pa tudi tujci niso navajenitakšnega papirnatega poslovanja,saj se sodobno poslovanje odvijaprek elektronske pošte in telefona.

Morda se ravno zaradi takega za-kona pojavljajo posamezniki, ki de-lajo na črno, medtem ko tisti redkiuradni detektivi, ki imajo licence,določena dela odstopajo pomočni-kom, ki jih uradno niti nimajo.

Za nas je makedonski zakon po-memben zato, ker lahko hitro ugo-tovimo, ali imamo opravka z licen-ciranim, legalnim detektivom, ali znekom, čigar moralne in poklicnekvalitete ter storitve utegnejo bitizelo vprašljive. Cene detektivskihstoritev v Makedoniji so, kljub sicernizkemu življenjskemu standardu innizkim plačam, na povsem svetovniravni …

Detektivstvo v ItalijiDamiano Veljaca

Damiano Veljacaje na IV. dnevih

ZVIDD v Portorožupredstavil organi-

zacijske, pravne in ekonomske vidikedetektivske dejavnosti v Italiji.

Foto

: Jul

ijan

Tork

ar

37 1–2 2001

Detektiv

javnost nikakor ne smemo enači-ti z delom policije. Navedene us-tanove so lahko organizirane in-dividualno ali v obliki kapitalskihdružb oziroma osebnih družb., vvsakem primeru pa jih morajo vo-diti imetniki licenc s področja jav-ne varnosti.

Zasebna oblika institucij za va-rovanje in detektivsko dejavnostpomeni predvsem to, da je njiho-vo delovanje v celoti podvrženopredpisom o odškodninski odgo-vornosti za škodo nastalo zaradikršenja osebnostnih pravic strankin tretjih oseb. To pomeni, da lah-ko pride do odškodninskih zahtev-kov zaradi neizpolnjevanja nalogna področju varovanja, saj zaradislabega varovanja lahko pride dotatvine ali poškodovanja stvari.Šteje se, da je pogodba izpolnje-na, ko je nudena storitev v ustrez-ni količini in kakovosti ter na us-trezen način, ob upoštevanju po-godbenih določil.

Zasebne detektivske ustanove nemorejo opravljati poizvedb z ope-racijami, ki vključujejo izvajanjejavnih funkcij in omejitev osebnesvobode in tudi ne morejo zbiratiinformacij in opravljati poizvedb,kjer to počnejo organi upravne insodne policije (zaslišanja, zasegi,preiskave, aretacije).

Področje zasebne detektivskedejavnosti pa je urejeno v zvezi zureditvijo policije, zasebnega va-rovanja in zapriseženih varnostni-kov. Vendar pa besedilo 134. čle-na enotnega besedila Zakona ojavni varnosti, ki enotno ureja po-trebno licenco, ki jo izda prefekt,le na videz predvideva enotno ure-ditev zasebnega varovanja in za-sebne detektivske dejavnosti.Ravno zaradi velikih razlik medtema dvema dejavnostma, je tudinjuna ureditev v nekaterih točkahbistveno različna.

Ne gre le za to, da posebnim var-nostnikom, ki opravljajo izključnopoizvedbene storitve, ni treba no-siti uniforme oziroma službene iz-

kaznice* (254. člen Zakona o jav-ni varnosti), temveč tudi za omeji-tev, da lahko le posebni varnostni-ki, »ki skrbijo za varovanje premič-nin in nepremičnin« pišejo urad-ne zaznamke (samo v zvezi s stori-tvijo, ki jo opravljajo), ki so veljav-ni, razen če ni nasprotnih dokazov(225. člen Zakona o javni varno-sti), pa tudi dejstvo, da 257. členistega zakona določa, da je treba vprošnji za licenco, poleg splošnihpogojev, »če gre za ustanovo, ki na-merava opravljati poizvedbe inpreiskave tudi za zasebnike«, do-ločiti tudi dela in postopke, za ka-tere je podana prošnja za licenco…

Poslovnik in registerLastniki detektivskih agencij

morajo voditi poslovnik, v kate-rega vpisujejo splošne podatkeoseb, s katerimi sklenejo pogod-be, datum in vrsta posla oziromapostopka, dogovorjeno plačilo inrezultat postopka, dokumenti skaterimi je naročnik dokazal svo-jo osebno identiteto.

Ta register so dolžni hraniti petlet in ga morajo na zahtevo datina vpogled uradnim osebam in de-lavcem javne varnosti.

Osebe, ki opravljajo posle za us-tanove zasebne detektivske dejav-nosti, so dolžen dokazati svojoidentiteto. Direktorji pa morajona vidnem mestu imeti stalno ob-javljeno preglednico poslov za ka-tere so pooblaščeni, ki jo odobriprefekt. Opravljanje drugih nalog,razen tistih, navedenih v pregled-nici, ni dovoljeno (135. člen Za-kona o javni varnosti). Tako jeoperativnost posamezne zasebnedetektivske ustanove določena sstoritvami, ki jih lahko opravlja inza katere je pridobila odobritevprefekta.

Nadzor nad detektivi in detek-tivskimi družbami pa opravljakvestor.

* (detektivi v Italiji nimajo uradnihdetektivskih izkaznic – op. ur.)

Pripis urednikaV Italiji je detektivstvo bolj stvar posa-

mezne policijske uprave kot države v celo-ti. Licenco za opravljanje je ponekod so-razmerno lahko dobiti, medtem ko so dru-ge prefekture pri tem precej bolj ’varčne’.Zato pogosto prihaja do ’prodajanja licen-ce’, nekakšne franšize, ko nek detektiv ne-komu, ki uradno ne more dobiti licenco,’proda’ ime svoje detektivske agencije, karje seveda protizakonito. Zato najdemo vItaliji mnoge na videz ’velike in pomem-bne’ detektivske agencije, za katerimi pase skriva zgolj ’prodajanje imena’. Detek-tivi v Italiji tudi nimajo uradno izdanihdetektivskih značk in izkaznic in ponava-di si jih naredijo kar sami, zato so zelopestre, na njih pa najdemo peterokrakezvezde, kakršne so značilne za šerife vZDA, pa tudi grbe ali simbole lokalnihskupnosti. Čeprav ima detektivska dejav-nost v Italiji zelo dolgo tradicijo, nekaterimenijo, da še ni dovolj dobro urejena inda daje premalo poudarka na izobrazboin strokovnost bodočih detektivov.

Na Dnevih zasebne varnosti, ki so bilinovembra lani v Portorožu, je sodelovalotudi nekaj detektivov iz Italije, ki so pred-stavili detektivstvo in detektivsko zakono-dajo v sosednji državi.

Med njimi so bili zlasti zanimivi Da-miano Veljaca, kapitan italijanske vojskev rezervi, vitez reda za zasluge RepublikeItalije in tehnični svetovalec sodnih obla-sti, kakor se je sam predstavil, sicer pado nedavnega tesen sodelavec detektivaStefana Ceciliatija iz Mester, o kateremsi tisti, ki jih italijanski kolegi bolj zani-majo in ki obvladajo italijanščino lahkoveč preberejo tudi na spletni strani http://www.agcm.it/find021.htm zadostuje, čev okence vtipkate priimek gospoda Ceci-liatija in pritisnete gumb za iskanje.

O Daminanu Veljaci in Stefanu Cecili-atiju si poleg tega lahko preberemo nekajzanimivosti tudi v člankih, objavljenih vitalijanskih medijih in sicer: "Comuniuniti contro la deliquenza", Il MessaggeroVeneto, 13. X. 2000; "Quatro mercenariin manette per il Colpo stato ala Rai", IlMatino di Padova, 26. XI. 1993 Vantandoamicizie potihce imbrogliavano gli impre-ditori – Finti portaborse, veri truffatoriVenezia, re rinviati a guidizio, La nuovaVenezia, 5. 11. 1992 itn.

38 1– 2 2001

Detektiv

Visoka policijsko-varnostna šolavsako leto izda nekaj učbenikov in znjimi bogati knjižni fond varnostnihdejavnosti. Med zadnjimi sta biliknjigi prof. dr. Miloša FrančiškaKobala Psihopatologija za varnost-no in pravno področje in prof. dr. Bo-gomila Ferfile Organizirani krimi-nal na Japonskem.

Profesor Kobal je vsem študentomVPVŠ ostal v spominu kot izvrstenpredavatelj, ki s konkretnimi prime-ri in prispodobami vzbudi v vsakemzanimanje za svoj predmet – psiho-patologijo. Ne vsiljuje svojih stališčkot edino pravilna, raje jih ponuja vrazmislek, ki študenta vsestranskobogati in mu odpira nova obzorja.Njegova zadnja knjiga, obsega243 strani, ni nič dru-gačna. Je zelo siste-matično in preglednonapisan učbenik, lah-ko bi rekli tudi priroč-nik o psihopatologiji, skatero se srečujejo po-licisti, sodniki in tudi za-sebni detektivi pri svo-jem vsakdanjem delu. Vnjej je podrobno razčle-nil znake in simptome du-ševnih motenj ter natoprešel v ugotavljanje osplošnih ugotovitvah o psi-hičnih motnjah, pomem-bnih za varnost in pravo,čemur sledi vrsta poglavij,ki se med seboj dopolnjujejo in bral-cu odstirajo skrivnosti človeške du-ševnosti, predvsem pa v njem raz-blinjajo predsodke do drugačnosti,do ljudi, katerih duševnost se razli-kuje od večine populacije.

Kar težko si je zamisliti detektiva,ki vsaj okvirno ne bi bil seznanjen spodročjem, ki ga obravnava dr. Ko-bal, če hoče uspešno delovati. Du-ševna drugačnost ni nekaj, kar je za-

prto samo za debele zidove ’nori-šnic’, ampak je pojav, ki je prisotenpovsod in kdor ne pozna njegovihpojavnih oblik in simptomatike, ganiti ne zazna. Detektiv, ki zaznavaveč kot drugi, bo bolj uspešen. K po-večanju občutka za zaznavanje du-ševne drugačnosti mu lahko poma-ga tudi Kobalova knjiga.

Prof. dr. Bogomila Frfilo poznamovsi, ki se vsaj površno zanimamo zaavanturizem, popotništvo in spozna-vanje sveta daleč preko meja Slove-nije. Je namreč svetovni popotnik,eden redkih Slovencev, ki je stal naobeh zemeljskih polih. Je pa tudiprofesor ljubljanske univerze in ’san-sei’ številnim doktorandom ter dru-

gim, ki hočejospoznati svettudi z drugestrani sloven-skih meja. Kotraziskovalecje dalj časa bi-val na Japon-skem in tamspoznava lt a m o š n j eljudi in obi-čaje. Kotsvetovn ipopotnik,vedno od-prt za no-

va spoznanja indoživetja, je hitro opazil slojevitostin tradicijo sodobne japonske druž-be, v kateri jakuze igrajo pomem-bno vlogo. Knjiga Organizirani kri-minal na Japonskem, ki obsega 118strani, je zelo zgoščen prikaz sodob-ne Japonske, s poudarkom na nje-nem podzemlju, jakuzah.

Morda se bo kdo vprašal, kaj namkoristi knjiga o japonskem podzem-lju, o jakuzah, saj jih v Sloveniji ni!Kdor tako razmišlja, se ne zaveda,

da jakuze niso prisotne le v Ginzi,Osaki in San Franciscu, ampak sopostale globalna organizacija, ki nanaš konček planeta nima nič manj-šega vpliva od katerekoli druge sve-tovne kriminalne združbe. Morda,teh tetovirancev z odsekanimi člen-ki prstov res ne bomo srečali v Ce-lju, Gorici ali celo Ljubljani, bomopa zasledili njihove lovke, ki segajov še tako zakotno vas, kajti jakuzeniso vitezi, kot jih nekateri prikazu-jejo, ampak predvsem kriminalci, še-fi japonskega podzemlja, ki v svojihrokah trdno držijo trgovino z belimblagom, drogami in zlasti otroškopornografijo, ki jo prek interneta ši-rijo po vsem svetu, tudi v Slovenijo.Od prvih poskusov do končnega ci-lja je sicer lahko dolga doba, a le zapovprečneža, ne pa za stratege sta-rodavnih bolj ali manj skrivnihzdružb, ki merijo čas drugače kotobičajni ljudje.

Dr. Ferfila odstira v svoji odličnonapisani knjigi, ki bralca pritegne inga ne izpusti, dokler ne prebere zad-nje strani, nekaj tančic z japonskedružbe in njenega podzemlja. V njejnajdemo podatke, ki jih Slovenci ni-smo poznali, omogočajo pa nam bolj-še razumevanje drugačne kulture,ki nam je in nam ostaja tuja.

Ker Slovenija postaja tranzitna dr-žava prebežnikov in ker v trgovini zbelim blagom igra japonsko podzem-lje vidno vlogo, je knjiga dobrodošla.

Upamo, da bomo kmalu dočakalipodobno, morda še bolj temeljitodelo o kitajskih triadah, ki pa že de-lujejo tudi v Sloveniji, a zaradi ne-poznavanja kulturne tradicije in je-zika ostajajo vsem prikrite in le ob-časno se zasvetlika kak vršiček tekriminalne združbe, ko se policijadotakne katere od njenih lovk, ki to-vori nesrečneže preko naših meja vsuženjstvo na obljubljeni zahod.

Seveda so triade in jakuze popol-noma različne, a istočasno zelo so-rodne, saj so cilji kriminalnih združbskoraj vedno enaki.

Psihopatologija in jakuzeAndrej Dvoršak

39 1–2 2001

Detektiv

glasilo DeZRSIzdaja Detektivska zbornicaRepublike SlovenijeTržaška c. 2, 1000 Ljubljana

☎ 01/421 87 30, faks 01/421 87 35e-mail: [email protected] http://www.detektivskazbornica-rs.si

Uredniški odbor:Predsednik Danilo ZornČlani: Niko Jurišič, Andrej Dvoršak, Franc StrleRedaktorica: Helena DvoršakLektura: ta številka ni lektorirana

Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamoPrispevkov ne honoriramoČlani prejemajo glasilo brezplačnoISSN 1580-2116

Oblikovanje: Andrej GombačDTP: GAPRO d.o.o. Ljubljana, [email protected]: SET d.d., LjubljanaNaklada 500 izvodov

Detektiv

Mali oglasiProdam naslednje priročnike za detektive in preiskovalce:

Patterson W., Private investigation trainingmanual, 154 str. format A4, 6.000,00 SIT

Bruno B., Serious surveillance for the priva-te investigator, 87 str. format A4, 5.800,00SIT

Smith, H., Hotel Security, 173 str., format A4,7.900 SIT

Riddle K, Exposed! Real cases of America’snumber # 1 P.I., 104 str. format A5, 4.500SIT

Brown S. in Scott G. G., Private eyes, WhatPrivate Investigators Really Do, 307 str.,format A5, 7.000,00 SIT

Hough H., A practical guide to photographicintelligence, 136 str., format A5, 4.000 SIT

Zaenglin N., Disk Detective, Secrets youmust know to recover information from acomputer, 104 str., format A5, 3.800,00 SIT

Lester D., Crime photographer’s handbook,How to get perfect crime-scene and sur-veillance photos and video every time,175 str., format A4, 6.000,00 SIT

Fink M., Lauschziel Wirtschaft, Abhörgefa-hren und techniken Vorbeugung un Ab-wehr, 248 strani trda vezava, format A5,11.000,00 SIT To je knjiga, ki jo bere tudiSOVA!

Rapp B., The B & E Book, Burglary techni-ques and investigations - A complete ma-nual, 145 str., format A5, 4.800,00 SIT. Knji-ga, ki bi si je želel vsak vlomilec ali tajniagent!

Wire E., Home workshop professional locktools, 117 str., format A4, 5.200,00 SIT. Knji-ga, ki vas nauči izdelovati vlomilska orodja inodklepati ključavnice s priročnimi sredstvi.Prodam samo licenciranemu detektivu ali us-lužbencu MNZ.

Wire E., The complete Guide to lock pic-king, 78 str., format A5, 3.900,00 SIT. Pri-ročnik za vlomilce in klučavničarje, ki vas

nauči odpirati različne vrste ključavnic s pri-ročnimi sredstvi in orodjem, ki si ga lahkoizdelate sami. Prodam samo licenciranemudetektivu ali uslužbencu MNZ.

Hampton S., Secrets of lock picking, 68 str.,format A5, 5.000,00 SIT. Trdijo, da je to naj-boljši priročnik za vlomilce, ki vas nauči od-klepanja kakršnekoli ključavnice. Prodamsamo licenciranemu detektivu ali uslužbencuMNZ.

Interogation, techniques and tricks to Secu-re evidence, 83 str., format A5, 3.500,00SIT. Odličen priročnik, ki vas nauči skrivno-sti zasliševanja, informativnih pogovorov inintervjujev. Kdor ne prebere te knjige, bomoral prebrati številne druge in se več letučiti trikov in veščin uspešnega izpraševanja.

Luger j.; The big book of secret hidding pla-ces, 124 str., format A5, 5.200,00 SIT. Kadarboste morali iskati priročna skrivališča, bobrez te knjige težko, če niste bili carinik alitajni agent.

Lapin L., How to get anithyng on anibody –State of the art investigative/surveillan-ce techniques from the world’s best intel-ligence organizations. 262 str., format A4,6.500,00 SIT. To, kar je v tej knjigi bi moralvedeti vsak zasebni detektiv, a ne ve, če nibil obveščevalec!

Mendell R. L., How to conduct business in-vestigations and competitive intelligencegathering.103 str., format A4, 7.900,00 SIT.

Lapin L., The whole spy catalog – A resour-ce Enciklopedia for researchers, PI’s,spies and genrally nosy people; The ulti-mate guide for finding information andintelligence on (damn near) anything,425 strani, format A4, 6.000,00 SIT

Crimimal investigation equipment, multime-dijski katalog na CDR (370 strani + praktičenvideo prikaz izdelkov in preiskovalnih teh-nik) 2.500,00 SIT

Cena vseh knjig in CRD v kompletu je 66.000,00 SIT.

Informacije: uredništvo Detektiv, tržaška 2, 1000 Ljubljana ali po telefo-nu 041 514 955 ali preko elektronske pošte [email protected]

Sodnica: »Obtoženi, ste dne tega in tega vzeli iz počitniške hišice, v kate-ro ste pred tem vlomili, navedena oblačila, tri steklenice viskija, motornožago, odeje in štiri nerjaveče lonce?«

Obtoženec: »I, kako pa naj vem. A vi veste v katerih trgovinah ste predpetimi leti vzeli sladkor, moko, sol?«

Sodnica: »!!???«Obtoženi: »No vidite, če vi ne veste, ki imate šole, kako naj vem to jaz,

preprost Cigan.«

Citati našega kolegaSherlocka Holmesa

• Detektivu koristi prav vse znanje.

• V mojem poklicu so vse vrsteznanja, naj bo še tako nenavadno,uporabne in ta soba je skladišče takegaznanja.

• Če bi kriminalci delali po urniku kotželeznica, bi bilo za vse nas to boljugodno.

• Nisem zakon, toda predstavljampravičnost, kolikor mi to dopušča mojaslabotna moč.

40 1– 2 2001

Detektiv

Glasilo združenja zasebnih detek-tivov zvezne države Teksas – TALI(www.tali.org) v svoji septembrskištevilki objavila zanimiv nasvet, kakolahko nekdo najhitreje uniči detek-tivsko ali katerokoli združenje nas-ploh. Ker imamo tudi v svoji sredi-ni nekaj takih, ki jim je Detektivskazbornica le nepotrebno breme in sene zavedajo njenega pomena, si po-glejmo recept za uničevanje vsakr-šnih združenj:

• Ne hodi na sestanke in srečanjazasebnih detektivov! Vsako opra-vičilo naj ti pride prav, če pa siže prisoten, odločno ugovarjaj innasprotuj vsem idejam in pobu-dam drugih članov.

• Nikoli ne sprejmi katerekoli za-dolžitve v okviru združenja inizogni se vsaki nalogi, ki ti jo že-lijo zaupati kolegi. Namesto tegaraje kritiziraj delo drugih in ti-ste, ki so pripravljeni kaj storitiza skupnost.

• Ko te vprašajo za tvoje mnenje,modro molči. Kasneje razlagajnaokoli, vsakomur, ki ga srečaš,kako bi bilo potrebno zadeve ure-diti.

• Ne naredi prav nič več kot jenujno potrebno. Pritožuj se,kako so tisti, ki neutrudno delu-jejo v združenju, navadna klika,ki si uzurpira oblast.

• Če kaj potrebuješ ali te kajvznemirja, bodi tiho in na to neopozarjaj vodstva organizacije,ampak tiho sedi ali zapusti se-stanek.

• Kadar po nekem naključju pri-deš na sestanek, se delaj nadvseaktivnega, prostovoljno se javi zakakšno zadolžitev, vendar jo po-zabi takoj, ko zapustiš sestanek.

• Izogibaj se plačevanju članarine!

Pa naj še kdo reče, da svet ni maj-hen!

(prevod H. D.)

Sherlock Holmes:

“Če bi se veščina detektivstvazačela in končala pri razmiš-ljanju v naslonjaču, bi bil mojbrat največji detektiv,kar jih je kdaj živelo.”

Internet

MSMS WWord

HardDisk

ali z brkljalniki za internet in elek-tronsko pošto. Vendar kot rečeno,ne glede na število ur, bo učitelj vsa-kega tečajnika naučil uporabljatiprogram za katerega se bo ta prija-vil!

Tečaj Trdi disk traja 25 ur. Števi-lo prijav je omejeno na tri tečajni-ke, aktivne licencirane detektive, kiže dobro poznajo ustroj in delo ra-čunalnika ter Microsoftov operacij-ski sistem MS DOS in MS Win-dows.

Tečajnik prejme tudi navodila zapraktično uporabo določenega pro-grama ter enomesečno podporo pokoncu tečaja preko telefona.

Tečaji bodo potekali v Ljubljani, zadoplačilo pa tudi drugod po Slove-niji.

Na koncu tečaja prejme vsak ude-leženec Potrdilo o izobraževanju De-ZRS o usposobljenosti za delo z do-ločenim računalniškim programom.

Cene tečajev:MS Word ................. 30.000,00 SITInternet ................. 30.000,00 SITTrdi disk ............ 180.000,00 SIT

Doplačilo za usposabljanje izvenLjubljane 10.000,00 za vsak dan

Kandidati naj pokličejo tajništvoDeZRS, povedo termin, kdaj želijoopraviti tečaj (možno je tudi ob so-botah in nedeljah). Tečajnino mora-jo poravnati v celoti pred začetkomtečaja na žiro račun Detektivskezbornice.

Tečaj MS Word obsega seznanja-nje in praktično uporabo urejeval-nika besedil MS Word, prikaz izde-lave detektivskega poročila za stran-ko, ki vključuje slikovno in videogra-divo.

Tečaj Internet obsega seznanja-nje tečajnikov z možnostmi upora-be interneta v detektivstvu, spreje-manje in pošiljanje elektronske po-šte, tudi slik in video posnetkov.

Tečaj Trdi disk je namenjen ti-stim uporabnikom računalnika, ki žeobvladajo delo z MS Windows xx indrugimi Microsoftovimi programiter se želijo seznaniti z možnostmiiskanja skritih in ’izbrisanih’ podat-kov na trdem disku računalnika.

Prednost računalniških tečajev De-ZRS je ta, da vsakemu udeležencuzagotavljamo, da bo ob koncu te-čaja znal samostojno uporabljati bo-disi urejevalnik besedil, bodisi MSInternet Explorer oziroma MS Out-look Express. Ter da so usmerjeniv praktično delo, s kakršnim se vsa-kodnevno srečuje detektiv.

Učitelj računalništva bo naenkratusposabljal le enega, največ dva te-čajnika, kar zagotavlja zanesljiv us-peh in hitro napredovanje. Urnik te-čaja bo prilagojen uporabnikom.Predvidoma bo vsak tečaj (MS Wordin Internet) trajal 2 x 3 ure, kolikorje običajno potrebno, da se nekdonauči dela z urejevalnikom besedil

DeZRS organizira tečaje računalništva, na katerih se bodoudeleženci naučili uporabljati računalnik.

iv. dnevi zvidd prvovrstno strokovno soočenjekdo so pisci … · 2009-01-05 · • kodeks...

Documents