godi[en izve[taj - mbdp.com.mk · aleksandar stanojkovski, 3. frosina josifovska. odborot za...

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje

GODI[EN IZVE[TAJ ZA RABOTEWETO NA MBPR VO 2009 GODINA

1

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot Macedonian Bankfor Development Promotion

PROFIL NA BANKATA

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje (MBPR) e edinstvenata razvojna banka vo Republika Makedonija. Bankata e osnovana so poseben Zakon za osnovawe na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot (Sl.vesnik na Republika Makedonija br. 24/98, 6/2000, 109/2005 i 130/2008). Vo 2009 godina so cel podobruvawe na nejzinata pozicija kako razvojna banka, odnosno nejzinata specifi~na uloga vo bankarskiot sektor i vo stopanstvoto na Republika Makedonija, donesen e nov Zakon za Makedonska banka za poddr{ka na razvojot (Sl.vesnik na Republika Makedonija br. 105/2009). MBPR raboti vo soglasnost so regulativata za bankarsko rabotewe, pod supervizorski nadzor na Narodna banka na Republika Makedonija, a vo delot na raboteweto {to go vr{i vo ime i za smetka na Republika Makedonija, nadzor vr{i Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija. Za svoite obvrski MBPR odgovara so siot svoj imot.

Strate{ka opredeleba na MBPR e da go poddr`uva razvojot na malite i sredni trgovski dru{tva preku ponuda na {iroka paleta na finansiski proizvodi (kreditni linii, garancii i osiguruvawe na izvozot) prisposobeni kon potrebite na krajnite korisnici. Realizacijata na kreditnite linii se vr{i preku selektirani komercijalni banki (banki-u~esni~ki) so koi MBPR ima sklu~eno dogovori za sorabotka. DELOVNA POLITIKA I CELI

Delovnata politika na MBPR se zasnova na Zakonot za MBPR,

zakonot za banki i drugi va`e~ki propisi. Delovnata politika gi opredeluva celite na bankata, segmentite na rabotewe na bankata, upravuvaweto so rizici, upravuvaweto so izvorite na sredstva, kontrola na tro{ocite, vodeweto na kreditnata politka, politika za osiguruvawe, kadrovskata politika, i dr.

Vo tekot na 2009 godina so prezemawe na soodvetni merki i aktivnosti MBPR se fokusira{e na ostvaruvawe na utvrdenite celi i zada~i definirani vo delovnata politika, i toa:

Obezbeduvawe na povolni kreditni linii za malite i sredni trgovski dru{tva so povolni kamatni stapki,

Polesen pristap do kreditite, Osiguruvawe na izvoz, Zgolemuvawe na konkurentnosta na makedonskite proizvodi po

pat na voveduvawe na novi tehnoligii.

Delovnata politika na bankata se bazira vrz na~elata na usoglasenost so zakonskata regulativa, po~ituvawe na principite na likvidnost, stabilnost, solventnost, profitabilnost i ekonomi~nost, profesionalnost i efikasnost vo raboteweto, fleksibilnost kon potrebite na kreditobaratelite i dr.

2


IZVE[TAJ ZA KORPORATIVNO UPRAVUVAWE 1. Organi na upravuvawe vo Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje

Upravuvawe na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje vo 2009 godina se odviva{e vo soglasnost so Zakonot za banki, Zakonot za osnovawe na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot, pravilata za dobro korporativno upravuvawe propi{ani od strana na Sovetot na Narodna banka na Republika Makedonija i Kodeksot za korporativno upravuvawe donesen od Sobranieto na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot. Pri ocenkata na upravuvaweto vo Bankata mora da se respektira posebnosta na Bankata kako razvojna banka vo celosna sopstvenost na Republika Makedonija. Upravuvaweto so Bankata se odviva{e preku slednite organi na upravuvawe:

1. Nadzoren odbor, 2. Odbor za upravuvawe so rizici, 3. Odbor za revizija, 4. Garanten odbor, 5. Upraven odbor, 6. Krediten odbor, 7. Odbor za osiguruvawe.

1.1. Nadzoren odbor

So Zakonot za osnovawe na Makedonska banka za poddr{ka na

razvojot od 1998 godina be{e predvideno deka Republika Makedonija e pretstavena vo Sobranieto na Bankata preku imenuvani pretstavnici na dràvniot kapital od strana na Vladata na Republika Makedonija. So istiot zakon, be{e predvideno deka imenuvanite pretstavnici na dràvniot kapital istovremeno se i ~lenovi na Nadzorniot odbor na Bankata i za istite ne e potrebna prethodna soglasnost za imenuvawe od Guvernerot na Narodna banka na Republika Makedonija. So noviot Zakon za Makedonska banka za poddr{ka na razvojot koj stapi vo sila na den 29.08.2009 godina, predvideno e deka Nadzorniot odbor na Bankata go so~inuvaat pet ~lena i deka Vladata na Republika Makedonija vrz osnova na prethodna dobiena soglasnost gi imenuva ~lenovite na Nadzorniot odbor i toa trojca na predlog na Ministerot za finansii, eden na predlog na Potpretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija zadolèn za ekonomski pra{awa i eden na predlog na Ministerot za ekonomija. Soglasno odredbite na ovoj Zakon, imenuvanite ~lenovi na Nadzorniot odbor se i pretstavnici na dràvniot kapital vo Sobranieto na Bankata.

Nadzorniot odbor vo 2009 godina rabote{e vo sledniot sostav:

1. Oliver Kosturanov, Pretsedatel na Nadzoren odbor na MBPR, Magister po delovna ekonomija, Upravitel vo SPMG KAPITAL DOOEL Skopje, Direktor na SEAF – pretstavni{tvo Skopje, Upravitel na SEAF MASEDONIA LLC USA;

3


2. Vladimir Cvetinovski, Zamenik-pretsedatel na Nadzoren odbor na MBPR, Diplomiran ekonomist, Upravitel na MARKET VISION DOOEL Skopje;

3. Jasminka Vaskova Ta{kova, ^len na Nadzoren odbor na MBPR, rakovoditel na oddelenie pri Vlada na Republika Makedonija;

4. Armir Sadiki, ^len na Nadzoren odbor na MBPR, Diplomiran pravnik, Rakovoditel na oddelenie pri sekretarijat za sproveduvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor pri Vlada na Republika Makedonija.

Soglasno Zakonot za banki, Nadzorniot odbor na Bankata ima

obvrska da se sostanuva najmalku edna{ mese~no. Nadzorniot odbor vr{i nadzor na raboteweto na Upravniot odbor, gi odobruva politikite za vr{ewe na finansiskite aktivnosti i go nadgleduva nivnoto sprove-duvawe. Nadzorniot odbor e odgovoren da obezbedi dobro rabotewe, upravuvawe i stabilnost na Bankata, kako i navremeno i to~no finansisko izvestuvawe na Narodna banka na Republika Makedonija.

Nadzorniot odbor gi ima slednite prava i odgovornosti:

ja odobruva delovnata politika, razvojniot plan i finansiskiot plan na Bankata,

imenuva i razre{uva ~lenovi na Upravniot odbor i na Odborot za upravuvawe so rizici,

go odobruva vospostavuvaweto i organizacijata na sistemot za vnatre{na kontrola,

organizira slu`ba za vnatre{na revizija, gi imenuva i razre{uva vrabotenite vo slu`bata, go odobruva godi{niot plan i dava pismeno mislewe do Sobranieto na Bankata po godi{niot izve{taj na slu`bata za vnatre{na revizija,

gi odobruva internite akti na Bankata: politikata za sigurnost na informativniot sistem, politikite za upravuvawe so rizicite, eti~kiot kodeks, delovnikot za rabota na Odborot za revizija, politikite i procedurite za vr{ewe na vnatre{na revizija i dr.,

ja odobruva: godi{nata smetka, finansiskite izve{tai i listata na neto dol`nici na Bankata, planovite i programite za rabota i op{tite akti na Bankata,

gi razgleduva izve{taite na supervizijata, izve{taite dostaveni od Narodna banka na Republika Makedonija, od Upravata za javni prihodi i drugi nadle`ni institucii i predloùva, odnosno prezema merki i aktivnosti za nadminuvawe na utvrdenite neusoglasenosti vo raboteweto na Bankata,

gi razgleduva izve{taite za raboteweto na: Upravniot odbor, na Odborot za upravuvawe so rizici, na Odborot za revizija, na Slu`bata za vnatre{na revizija, na liceto/slu`bata za kontrola na usoglasenosta na raboteweto na Bankata so propisite,

odobruva izloènost sprema poedine~no lice od nad 10% od sopstvenite sredstva na Bankata,

odobruva izloènost sprema oddelna banka od nad 25% od garantniot kapital na Bankata,

4


odobruva transakcii so povrzani lica so Bankata vo iznos od nad 1.000.000,00 denari,

go odobruva steknuvaweto na kapitalni delovi i kupuvawe na hartii od vrednost, pogolemi od 5% od sopstvenite sredstva na Bankata, osven kupuvawe na hartii od vrednost, izdadeni od Narodna banka na Republika Makedonija i od Republika Makedonija,

go odobruva predlogot na Odborot za revizija za nazna~uvawe na dru{tvo za revizija, go razgleduva izve{tajot na dru{tvoto za revizija i dostavuva pismeno mislewe po istiot do Sobranieto na akcioneri,

go odobruva godi{niot izve{taj za raboteweto na Bankata i dostavuva pismeno mislewe po istiot do Sobranieto na akcioneri,

ja predloùva visinata na rezervite za sigurnost i odlu~uva za formirawe na posebni rezervi i fondovi vo Bankata i za nivnata visina,

gi utvrduva op{tite uslovi za kreditno osiguruvawe od komercijalni i politi~ki rizici i go utvrduva vkupniot limit do koj Bankata moè da vr{i kreditno osiguruvawe od komercijalni i politi~ki rizici,

dava soglasnost za sklu~uvawe na dogovori za reosiguruvawe vo ramkite na vkupnite obvrski na Bankata vrz osnova na rabotite na osiguruvawe,

dava soglasnost za dogovori so Republika Makedonija, vr{i i drugi raboti soglasno Zakonot za banki i soglasno

Zakonot i Statutot na Bankata.

So Odlukata donesena od strana na Sobranieto na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot na ~lenovite na Nadzorniot odbor im e utvrden mese~en nadomest za rabota vo Nadzorniot odbor na Bankata. 1.2. Odbor za upravuvawe so rizici

Odborot za upravuvawe so rizici se sostoi od tri ~lena. Eden od ~lenovite na Upravniot odbor zadolìtelno e ~len na Odborot za upravuvawe so rizici, a ostanatite ~lenovi se lica so posebni prava i odgovornosti, koi se vraboteni vo Bankata i koi imaat iskustvo vo oblasta na finansiite i bankarstvoto od najmalku tri godini. ^lenovi na Odborot za upravuvawe so rizici se:

1. ]enan Idrizi, 2. Aleksandar Stanojkovski, 3. Frosina Josifovska.

Odborot za upravuvawe so rizici gi ima slednite prava i

odgovornosti:

permanentno go sledi i ocenuva stepenot na rizi~nost na Bankata i go utvrduva prifatlivoto nivo na izloènost na rizici so cel minimizirawe na zagubite od izloènost na Bankata na rizik,

5


vospostavuva politiki za upravuvawe so rizici i ja sledi nivnata primena,

gi sledi propisite na Narodna banka na Republika Makedonija koi se odnesuvaat na upravuvawe so rizici i usoglasenosta na Bankata so ovie propisi,

gi analizira izve{taite za izloènost na Bankata na rizik, izraboteni od slu`bite vo Bankata koi vr{at ocenka na rizicite,

utvrduva kratkoro~ni i dolgoro~ni strategii, merki i instrumenti za upravuvawe so rizicite na koi e izloèna Bankata i gi analizira efektite od predloènite strategii, merki i instrumenti za upravuvawe so rizici,

ja sledi efikasnosta na funkcioniraweto na sistemite na vnatre{na kontrola vo upravuvaweto so rizicite,

najmalku edna{ mese~no go izvestuva Nadzorniot odbor, a najmalku edna{ vo tri meseci Odborot za revizija za promenite vo rizi~nite pozicii na Bankata, promenite vo strategijata za upravuvawe so rizici, efektite od upravuvawe so rizici vrz performansite na Bankata, kako i prezemenite merki i instrumenti za za{tita od rizicite i efektite od istite,

najmalku edna{ kvartalno gi razgleduva transakciite na povrzani lica so Bankata za {to dostavuva izve{taj do Nadzorniot odbor.

1.3. Odbor za revizija

Odborot za revizija se sostoi od pet ~lena, so mandat od 4 (~etiri)

godini. Tri ~lena na Odborot za revizija se izbiraat od redot na ~lenovite na Nadzorniot odbor, dva se nezavisni ~lena, a najmalku eden ~len na Odborot za revizija treba da e ovlasten revizor. So Odluka na Sobranieto na Bankata od 18.12.2008 godina za ~lenovi na Odborot za revizija se imenuvani:

1. Miov Nikolaki – pretsedatel, diplomiran ekonomist, ovlasten revizor, vraboten i partner vo Efekt plus Dru{tvo za revizija

2. Oliver Kosturanov, 3. Armir Sadiki, 4. Vladimir Cvetinovski, 5. Elizabeta îngarovska, diplomiran ekonomist, vrabotena vo Vip

Operator Makedonija na rabotno mesto ekspert za danoci.

Odborot za revizija gi ima slednite prava i odgovornosti:

gi razgleduva finansiskite izve{tai na Bankata i se griì za to~nosta i transparentnosta na objavenite finansiski informacii za raboteweto na Bankata vo soglasnost so propisite za smetkovodstvo i me|unarodnite smetkovodstveni standardi,

gi razgleduva i ocenuva sistemite za vnatre{na kontrola, ja sledi rabotata i ja ocenuva efikasnosta na Slu`bata za

vnatre{na revizija,

6


gi razgleduva izve{taite na Odborot za upravuvawe so rizici, predlaga dru{tvo za revizija, go sledi procesot na revizija na

Bankata i ja ocenuva rabotata na dru{tvoto za revizija, gi donesuva smetkovodstvenite politiki na Bankata, ja sledi usoglasenosta na raboteweto na Bankata so propisite

{to se odnesuvaat na smetkovodstvenite standardi i finan-siskite izve{tai,

odr`uva sostanoci so Upravniot odbor, Slu`bata za vnatre{na revizija i Dru{tvoto za revizija vo vrska so utvrdenite neuso-glasenosti so propisite i slabostite vo raboteweto na Bankata,

najmalku edna{ vo tri meseci go izvestuva Nadzorniot odbor na Bankata za svojata rabota.

So Odlukata donesena od strana na Sobranieto na Makedonska banka

za poddr{ka na razvojot, na ~lenovite na Odborot za revizija im e utvrden tromese~en nadomest za rabota vo Odborot za revizija. Tromese~niot nadomest se ispla}a redovno.

1.4. Garanten odbor

Garantniot odbor be{e imenuvan i sostaven od tri ~lena na

Nadzorniot odbor na Bankata i toa:

1. Oliver Kosturanov, 2. Armir Sadiki, 3. Jasminka Vaskova Ta{kova.

So donesuvawe na noviot Zakon za Makedonska banka za poddr{ka na

razvojot, odnosno so ukinuvawe na garantniot fond koj funkcionira{e izdvoeno vo ramkite na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot, odnosno izdvoeno od nejzinite aktivnosti, ovoj organ prestana so rabota. 1.5. Upraven odbor

Upravniot odbor na Bankata se sostoi od dva ~lena, imenuvani od strana na porane{niot Upraven, a sega Nadzoren odbor na Bankata so Odluka od 16.05.2007 godina, vrz osnova na prethodna soglasnost od Guvernerot na Narodna banka na Republika Makedonija. ^lenovite na Upravniot odbor se imenuvani so mandat od {est godini i so usoglasuvaweto na raboteweto na Bankata so noviot Zakon za bankite se imenuvaat kako: glaven izvr{en direktor i glaven operativen direktor. ^lenovi na Upravniot odbor se:

1. Dragan Martinovski – Glaven izvr{en direktor, 2. ]enan Idrizi – Glaven operativen direktor .

Upravniot odbor gi ima slednite prava i odgovornosti:

upravuva so Bankata i ja zastapuva Bankata, gi sproveduva odlukite na Sobranieto i na Nadzorniot odbor na

Bankata,

7


pokrenuva inicijativi i dava predlozi za unapreduvawe na raboteweto na Bankata,

gi imenuva i razre{uva licata so posebni prava i odgovornosti, gi izgotvuva slednite interni akti: delovna politika, razvoen

plan, finansiski plan na Bankata, politika za sigurnost na informativniot sistem na Bankata, eti~ki kodeks i dr.,

izgotvuva lista na neto dol`nici na Bankata, izgotvuva godi{en izve{taj za raboteweto na Bankata i go

dostavuva do Nadzorniot odbor, ja utvrduva vnatre{nata organizacija i sistematizacija na

raboti i rabotni zada~i vo Bankata, odlu~uva za plasman na sredstvata od kreditnoto osiguruvawe od

komercijalni i politi~ki rizici, vr{i i drugi raboti koi ne se vo nadle`nost na Nadzorniot

odbor na Bankata. 1.6. Krediten odbor

Kreditniot odbor e sostaven od tri ~lena od koi ~lenovite na Upravniot odbor se ~lenovi na odborot soglasno Statutot na Bankata i tretiot ~len go imenuva Nadzorniot odbor na Bankata. Kreditniot odbor raboti vo sostav:

1. Dragan Martinovski, 2. ]enan Idrizi, 3. Toni Petroski rakovoditel na Slu`ba za pravni i op{ti raboti

vo Bankata.

Kreditniot odbor gi ima slednite prava i odgovornosti:

odlu~uva za plasmanite i kreditnite zadolùvawa, garancii i drugi izloènosti sprema eden zaemobaratel do 10% od sopstvenite sredstva na Bankata,

odobruva izloènost sprema oddelna banka do 25% od sopstvenite sredstva na Bankata,

razgleduva i odobruva krediti, upravuva so postoe~kite krediti i najmalku edna{ godi{no dava tekovni procenki za kredito-sposobnosta na kreditobaratelot i raskinuva dogovor za postoe~ki kredit poradi opasnost od nepla}awe na kreditnite obvrski,

vr{i drugi raboti od kreditnata politika utvrdeni soglasno Zakonot i Statutot na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot i Zakonot za bankite.

1.7. Odbor za osiguruvawe

Odborot za osiguruvawe e sostaven od tri ~lena. Soglasno Statutot na Bankata, ~lenovite na Upravniot odbor se ~lenovi i na Odborot za osiguruvawe, a tretiot ~len go imenuva Nadzorniot odbor na Bankata. Odborot za osiguruvawe raboti vo sostav:

8

9


1. Dragan Martinovski, 2. ]enan Idrizi, 3. Toni Petroski.

Odborot za osiguruvawe gi ima slednite prava i odgovornosti:

gi utvrduva posebnite uslovi za kreditno osiguruvawe od komercijalni i politi~ki rizici,

razgleduva i odobruva sklu~uvawe na dogovori za osiguruvawe, gi ispituva rizicite vo ramkite na osiguruvaweto, upravuvawe so polisi za osiguruvawe so davawe na tekovni

procenki najmalku edna{ godi{no za osiguritelniot rizik.

Pogore navedenite lica, odnosno licata so posebni prava i odgovornosti vo Bankata ne prijavija sudir na interesi nitu povrzanost so treti lica soglasno Zakonot za banki. 2. Organizaciona struktura

Bankata e organizirana vo tri sektori: Sektor za kreditirawe i garancii, Sektor za kreditno osiguruvawe, Sektor za upravuvawe so sredstva i likvidnost i ~etiri slu`bi: Slu`ba za vnatre{na revizija, Slu`ba za upravuvawe so rizici, Slu`ba za informati~ka tehnologija i Slu`ba za pravni i op{ti raboti. Vo Bankata e imenuvano lice za kontrola na usoglasenosta na raboteweto na Bankata so propisite. Bankata nema osnovano podru`nici.

Zaklu~no so 31.12.2009 vo MBPR ima 32 vraboteni lica.

10

Sobranie

Sektor za kreditirawe i garancii

Sektor za sredstva i likvidnost

Slu`ba za pravni i op{ti raboti

Lice za kontrola na usoglasenosta na

raboteweto na MBPR so propisite

Kabinet na Upravniot odbor

Pomo{nikdirektor

Slu`ba za IT

Sektor za kreditno osiguruvawe

Oddelenie za kreditirawe

Oddelenie za garancii

Oddelenie za sredstva i likvidnost

Oddelenie za administrirawe

Upraven odbor

Slu`ba za vnatre{na revizija

Nadzoren odbor

Slu`ba za upravu-vawe so rizici

Odbor za revizijaOdbor za upravuvawe so rizici

MAKEDONSKA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT AD SKOPJE

3. Akcionerska struktura

Do 01.10.2009 godina Vladata na Republika Makedonija be{e zapi{ana kako 100% sopstvenik na 300.000 akcii izdadeni od Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje. Vrz osnova na noviot Zakon za Makedonska banka za poddr{ka na razvojot so koj e predvideno deka Republika Makedonija e edinstven akcioner vo Bankata i Odlukata na Sobranieto na Bankata od 24.09.2009 godina izvr{eno e zgolemuvawe na osnovnata glavnina na Bankata i izdadeni se dopolnitelno 84.103 obi~ni akcii so pravo na glas, ~ija nominalna vrednost e utvrdena na iznos od 3.108,00 denari. Akciite se zapi{ani na ime na Republika Makedonija, odnosno Vladata na Republika Makedonija so {to Vladata na Republika Makedonija e zapi{ana vo akcionerskata kniga na Bankata so vkupno 384.103 obi~ni akcii so pravo na glas. 4. Drugi informacii i podatoci vo vrska so

Kodeksot za korporativno upravuvawe

Sobranieto na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje na sednicata odràna na 18.12.2008 godina go donese Kodeksot za korporativno upravuvawe na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje. Nadzorniot odbor na Bankata na sednicata odràna na den 24.12.2009 godina go razgleda Kodeksot za korporativno upravuvawe i zaklu~i deka nema potreba od negovo revidirawe. Kodeksot e izgotven vo soglasnost so Odlukata na Sovetot na NBRM za osnovnite na~ela i principi na korporativno upravuvawe vo Banka.

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot, odnosno organite na upravuvawe vo Bankata i vrabotenite vo tekot na 2009 godina, vo celost se pridrùvaa kon principite na korporativno upravuvawe prifateni vo kodeksot za korporativno upravuvawe i toa:

– principot na za{tita na pravata i interesite na edinstveniot

akcioner, – principot na efikasno upravuvawe, – principot na efikasna kontrola na finansiskite i ekonomskite

aktivnosti; – principot na transparentnost i objektivnost na objavuvawe na

informacii za MBPR, – princip na zakonitost i etika, – princip na socijalna odgovornost, – princip na podelba na nadle`nostite, – politika na re{avawe na korporativnite konflikti, – princip na efektivno zaemno dejstvo so vrabotenite i pravi~en

nadomest, – princip na trudoqubivost i odgovornost, – za{tita na li~nite podatoci i – korporativen sovetnik.

11


5. Informacii i podatoci za politikata na bankata za spre~uvawe na sudir na interesi

Osnovnite postulati na Politikata za spre~uvawe na sudir na

interesi vo Makedonska banka za poddr{ka na razvojot se predvideni vo eti~kiot kodeks na bankata usvoen od Upravniot odbor i odobren od Nadzorniot odbor na Bankata na sednicata odràna na den 18.12.2008 godina. Nadzorniot odbor na Bankata na sednicata odràna na den 24.12.2009 godina go razgleda eti~kiot kodeks i zaklu~i deka vo toj moment nema potreba od negovo revidirawe.

Soglasno zakonskite odredbi i odredbite od politikata na Bankata za spre~uvawe na sudirot na interesi, licata so posebni prava i odgovornosti vo Bankata redovno na sekoi {est meseci davaa pismena izjava za postoewe, odnosno nepostoewe na sudir na nivniot li~en interes so interesot na Bankata.

^lenovite na Nadzorniot i Upravniot odbor na Bankata i licata so posebni ovlastuvawa ne prisustvuvaat pri donesuvawe na odluki so koi e dovedena vo pra{awe nivnata objektivnost poradi postoewe na sudir pome|u nivniot li~en interes i interesot na Bankata preku sodrìnata na odlukata koja e predmet na donesuvawe od strana na soodvetniot organ. ^lenovite na Nadzorniot i Upravniot odbor i licata so posebni ovlastuvawa pred odlu~uvaweto za odredeni pra{awa za koi imaat sudir na interesi, ja napu{taat sednicata i davaat pismena izjava vo koja go naveduva osnovot od koj proizleguva sudirot na interesi. FINANSISKI REZULTATI OD RABOTEWETO VO 2009 GODINA

Vkupnata bilansna suma na 31.12.2009 godina izneesuva 3.691,2 iljadi denari i e zgolemena vo odnos na prethodnata godina za 23,45%.

1.BILANS NA SOSTOJBA

AKTIVA NA BANKATA Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti Sostojbata na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti na

31.12.2009 godina iznesuva 501,5 milioni denari {to prestavuva 13,58% od vkupnata aktiva.

Krediti na i pobaruvawa od banki Vkupnite neto krediti na den 31.12.2009 godina iznesuvaat 3.062,6

milioni denari {to prestavuva 82,97% od vkupnata aktiva. Vkupnite neto krediti se zgolemeni vo odnos na prethodnata godina za 41%. Porastot na vkupnite kreditni plasmani se dolì, glavno, na zgolemuvaweto na plasmanite od kreditnata linija za finansirawe na mali i sredni

12


trgovski dru{tva i kreditnata linija obezbedena preku Evropskata investiciona banka.

Vo ramkite na vkupnite plasmani, dolgoro~nite plasmani u~estvu-vaat so 69,55% i beleàt porast od 23.69% vo odnos na 2008 godina.

IZVORI NA SREDSTVA NA BANKATA Vkupni obvrski Vkupnite obvrski na Bankata na 31.12.2009 godina dostignaa iznos od

1.967,3 milioni denari i ostvarija porast od 48,3% vo sporedba so krajot na 2008 godina. Porastot na vkupnite izvori na sredstva se dolì, glavno, na zgolemuvaweto na obvrskite po krediti, odnosno na povlekuvaweto na 762,89 milioni denari od kreditnata linija so Evropskata investiciona banka.

Vo strukturata na vkupnite kreditni izvori na sredstva, dolgo-ro~nite izvori na kreditni sredstva beleàt zgolemuvawe od 5,35% i vo vkupnite izvori na sredstva u~estvuvaat so 95,63%, nasprema 90,28% u~estvo na krajot na 2008 godina.

Kapital i rezervi Vo vkupnite izvori na sredstva, kapitalot i rezervite u~estvuvaat

so 46,71%. Vkupniot kapital na Bankata go so~inuvaat osnova~kiot kapital, rezervite formirani od ostvarenite dobivki vo prethodnite godini i dobivkata od tekovniot period.

Vo izve{tajniot period soglasno Zakonot za osnovawe na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot, Garantniot fond so koj upravuva{e Bankata, se prenese vo osnova~ki kapital so {to akcionerskiot kapital se zgolemi za 261,39 milioni denari i so 31.12.2009 godina iznesuva 1.193,79 milioni denari.

2. BILANS NA USPEH I pokraj ekonomskata kriza i zgolemenite rizici vo rabotewe {to

gi predizvika krizata, MBPR ostana stabilna i uspe{no ja zavr{i 2009 godina.

Vo periodot od 01.01. do 31.12. 2009 godina MBPR ostvari vkupni prihodi vo iznos od 159,34 milioni denari, rashodi vo iznos od 100,23 milioni denari i pozitiven finansiski rezultat vo iznos od 59,15 milioni denari.

Vo izve{tajniot period ostvareni se vkupni prihodi od kamati vo iznos od 126,93 milioni denari i vkupni rashodi od kamati vo iznos od 24,45 milioni denari. Ostvarenite neto prihodi od kamata iznesuvaat 102,48 milioni denari i se namaleni za 21,2% vo odnos na prethodnata godina. Prihodite od kamati se namaleni kako rezultat na namaluvaweto na Euribor kamatnata stapka koja e osnova za presmetka na kamatnite stapki za kreditite od mikro kreditnata linija KfW2 i KfW3 i CEB

13


kreditnata linija. Imeno, prose~nata EURIBOR stapka vo 2009 godina iznesuva 1,08% dodeka vo 2008 taa iznesuva{e 4,14%. Namaluvaweto na EURIBOR stapkata isto taka, ima{e negativno vlijanie vrz prihodite od kamati na oro~enite devizni sredstva vo stranski banki.

Neto prihodite od provizii se zgolemeni od 8,81 milion denari vo 2008 godina na 18,36 milioni denari vo 2009 godina, odnosno e ostvaren porast od 208,48%. Zgolemuvaweto se dolì na porastot na kreditnite plasmani od Stokova kreditna linija od Republika Italija i prihodite od premii ostvareni kako rezultat na zgolemeniot iznos na osigureni izvozni pobaruvawa od komercijalni i politi~ki rizici.

Prihodite i rashodite za sredstva i izvorite na sredstvata vo stranski valuti ili izrazeni vo valutna klauzula se iskaùvaat vo bilansot na uspeh vo denari po sredniot kurs na Narodna banka na Republika Makedonija na neto osnova. Na godi{no nivo, odnosno vo prese~nite periodi 2009-2008 godina makedonskiot denar vo odnos na evroto aprecira{e za 0,4 %, a vo odnos na amerikanskiot dolar aprecira{e za 2,1 %. Vo izve{tajniot period ostvareni se neto rashodi od kursni razliki vo vrednost od 6.153 iljadi denari, dodeka vo istiot period minatata godina se ostvareni neto prihodi od kursni razliki od 5.067 iljadi denari.

Bankata vo sklad so propisite i usvoenite akti go utvrduva procentot so koj se procenuva namaluvaweto na vrednosta i odrùvaweto na rezervi koi se dovolni za pokrivawe na mo`nite kreditni rizici. Za 2009 godina iznosot na neto zagubata od ispravkata na vrednost na finansiskite sredstva iznesuva 6.603 iljadi denari {to e za 69,2% zgolemeno vo odnos na prethodnata izve{tajna godina. Izdvoenata ispravka na vrednost ne se dolì na zgolemuvaweto na rizi~nosta na kreditnoto portfolio na Bankata, tuku e rezultat na zgolemenoto kreditno portfolio vo 2009 godina.

Ostanatite rashodi od dejnosta vo sebe gi sodràt amortizacijata, op{tite i administrativni tro{oci i ostanatite tro{oci od raboteweto i se realizirani vo iznos od 50.566 iljadi denari {to e za 25,3% povisoko vo odnos na istiot period minatata godina. Porastot na vkupnite tro{oci se dolì, glavno, na tro{ocite povrzani so steknu-vaweto i plasman na sredstvata obezbedeni od kreditnata linija od Evropskata investiciona banka.

Soglasno izmenite vo Zakonot za Danok na dobivka od 1 januari 2009 godina, Bankata presmetuva i uplatuva danok na dobivka na nepriznaenite rashodi so stapka od 10%. Presmetaniot danok za 2009 godina iznesuva 111 iljadi denari, odnosno e namalen za 99% vo odnos na izve{tajnata 2008 godina koga iznesuva{e 11.359 iljadi denari.

So sledniot dijagram prikaàno e dvièweto na nekolku bilansni pozicii od 2006 do 2009 godina.

14


aktiva

kapital

dobivka

krediti

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

3.500.000

4.000.000

2006 2007 2008 2009

KREDITNI AKTIVNOSTI

Realizacijata na poodelnite kreditnite linii se vr{i preku

edinaeset selektirani komercijalni banki so koi MBPR ima sklu~eno dogovori za sorabotka, i toa:

Izvozna i Kreditna banka AD Skopje, Investbanka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje, NLB Tutunska banka AD Skopje, Ohridska banka AD Ohrid, Prokredit banka AD Skopje,

Stopanska banka AD Bitola, Stopanska banka AD Skopje, TTK banka AD Skopje, UNI banka AD Skopje, Centralna Kooperativna

banka AD Skopje.

Kreditnata aktivnost MBPR ja realizira so koristewe na dva izvora na sredstva:

• Sopstveni izvori na sredstva i • Tu|i izvori na sredstva, t.e. kreditni linii obezbedeni od me|una-

rodni finansiski institucii i bilateralni kreditori.

15


1. Kreditni linii od sopstveni sredstva na MBPR

MBPR realizira kreditni linii od sopstveni sredstva koi se prika`ani vo slednata tabela:

Naziv na kreditnata linija

Iznos vo EUR Rok na otplataKrajna

kamatna stapka

Kreditna linija za finansirawe na mali i sredni trgovski dru{tva

od 15.000 do 500.000

do 8 godini so vklu~ena

do 1 godina grejs period

8% godi{na

Kreditna linija za finansirawe na proizvodstvo nameneto za izvoz

od 30.000 do 2.000.000

do 1 godina bez grejs period

8% godi{na -0,5%*

Kreditna linija za finansirawe na trajni obrtni sredstva

od 30.000 do 300.000

do 3 godinibez grejs period

8% godi{na

*-0,5% dokolku izvozot e osiguran preku MBPR 1.1. Kreditna linija za finansirawe na mali i sredni trgovski dru{tva

Kreditnata linija e nameneta za finansirawe na postojni i novi mali i sredni trgovski dru{tva. Podobruvawe na konkurentskite prednosti i otvorawe na novi rabotni mesta se klu~nite celi na ova kreditnata linija. Kreditite se nameneti za nabavka na osnovni i obrtni sredstva pri {to minimum 50% od kreditot treba da e namenet za osnovni sredstva. Prioritet za finansirawe se proektite koi obezbeduvaat povisok tehni~ko - tehnolo{ki razvoj, proekti koi obezbeduvaat zgole-muvawe na brojot na vraboteni, itn. Vo tekot na 2009 godina od ovaa kreditna linija se plasirani krediti vo iznos od 6.898.969 evra {to prestavuva porast od 9,54% vo odnos na prethodnata godina. Najzastapeni dejnosti koi se finansirani po ovaa kreditna linija se: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi i pijaloci (39,07%), hoteli i restorani (11,60%), trgovija na golemo i malo i uslugi (11,07%), zdravstvo i socijalna rabota (8,70%) i proizvodstvo na osnovni metali (7,81%). 1.2. Krediti za finansirawe na proizvodstvo nameneto za izvoz

Sredstvata od kreditnata linija se nameneti za finansirawe na obrtni sredstva za podgotovka na proizvodstvo nameneto za izvoz. Kreditite se odobruvaat vrz osnova na identifikuvani prilivi od izvoz (sklu~en dogovor za izvoz so jasno definirani na~ini i uslovi za naplata na pobaruvawata po realiziraniot izvoz). Izvoznite aran`mani treba da ostvaruvaat neto pozitiven devizen efekt so {to }e pridonesuvaat za podobruvawe na trgovskiot i platniot bilans na R. Makedonija. Vo tekot na 2009 godina od ovaa kreditna linikja se plasirani krediti vo iznos od

16


3.300.000 evra {to prestavuva porast od 49.66% vo odnos na prethodnata godina koga bea odobreni krediti vo iznos od 2.204.998 evra

1.3. Kreditna linija za finansirawe na trajni obrtni sredstva

Kreditnata linija e nameneta za finansirawe na proekti na mali i sredni trgovski dru{tva vo stopanski granki utvrdeni kako prioritet vo makroekonomskata politika na Republika Makedonija, za finansirawe na proekti {to obezbeduvaat novi vrabotuvawa i povisok tehni~ko-tehnolo{ki razvoj. Kreditite se nameneti za finansirawe na trajni obrtni sredstva.

1.4. Sostojba so plasiranite krediti od sopstveni izvori

Sostojbata na plasiranite krediti od sopstveni izvori po dejnosti e prika`ana vo slednite tabela:

R.b. Dejnost Iznos vo EUR Indeks

2009/200831.12.2008 31.12.2009

1 Proizvodstvo na prehrambeni proizvodi i tekstil

6.024.064 7.687.653 1,28

2

Proizvodstvo na drvo i proizvodi od drvo, hartija, hemiski i metalni proizvodi

4.926.434 5.272.827 1,07

3 Ostanata prerabotuva~ka industrija

258.752 293.947 1,14

4 Grade`ni{tvo 1.057.804 827.564 0,78 5 Hoteli i restorani 2.581.192 2.046.847 0,79 6 Transport 836.933 2.166.816 2,59 7 Zdravstvo i obrazovanie 760.999 632.850 0,83 8 Trgovija 2.487.385 2.552.069 1,03 9 Uslugi 684.021 495.855 0,72 Vkupno 19.617.584 21.976.428 1,12

17


Grafi~ki prikaz: Plasirani sredstva od sopstveni izvori po dejnosti

0

1.000.000

2.000.000

3.000.000

4.000.000

5.000.000

6.000.000

7.000.000

8.000.000

9.000.000

Pro

izvo

dstv

ona

pre

hram

beni

proi

zvod

i i

Pro

izvo

dstv

ona

drv

o i

proi

zvod

i od

Ost

anat

apr

erab

otuv

a~ka

indu

stri

ja

Gra

de`

ni{

tvo

Hot

eli

ire

stor

ani

Tra

nspo

rt

Zdr

avst

vo i

obra

zova

nie

Trg

ovij

a

Usl

ugi

EU

R 2008

2009

2. Kreditni linii obezbedeni od me|unarodni finansiski institucii i

bilateralni kreditori Za finansirawe na razvojnite proekti na malite i sredni trgovski dru{tva vo Republika Makedonija vo svoeto rabotewe MBPR koristi sredstva (odnosno upravuva i administrira) pove}e kreditni linii obezbedeni od me|unarodni finansiski institucii i bilateralni kreditori. Kreditnite linii se prika`ani vo slednata tabela:

Naziv na kreditnata linija

Iznos Rok na

otplata Krajna kamatna

stapka

EIB kreditna linija od 10.000 do 2.666.700 EUR

do 5 god. so vklu~eni do

12 meseci grejs period

6% prvata god. i 3MEURLIBOR+5%

no ne pomalku od 6% god. narednite

godini

Stokova kreditna linija od Republika Italija

od 50.000 do 2.000.000 EUR

Do 7 god.so vklu~en

grejs period od 1,5 god.

7% godi{na

Stokova kreditna linija od Republika Italija - Revolving fond

od 50.000 do 500.000 EUR

Do 3 god.so vklu~eni

do 6 mese. grejs period

7%*, 8% godi{na

Germansko-Makedonski fond za povratnici od Germanija - DEG

od 10.000 do 150.000 EUR

do 10 god. so vklu~eni 2 god. grejs

8% godi{na

18


period

Kreditna linija za razvoj na mali i sredni trgovski dru{tva od EAR**

do 100.000 EUR

do 5 god. so vklu~eni 12 meseci

grejs period

9% godi{na

Kreditna linija za finansirawe na mikro, mali i sredni pretprijatija od KfW (KMB1, KMB2, KMB3)

do 50.000 EUR

do 4 godini

ja utvrduva bankata-u~esnik

Kreditna linija od Razvojnata banka pri Sovet na Evropa - CEB

do 400.000 EUR

do 7 godiniso vklu~en

grejs period do 2 god.

okolu 9% godi{na

Proekt za odr`liva energija (energetska efikasnost)

do 60% od vrednosta na proekti od

20.000 do 500.000 USD

do 6 godini


Proekt za odr`liva energija (obnovlivi izvori na energija)

do 60% od vrednosta na proekti od

50.000 do 4.000.000

USD

do 10 godini so vklu~en

grejs period do 3 god.


Proekt “Samovrabotuvawe so kreditirawe”

za 1 nevraboteno lice - 3.000, maksimum

15.000 EUR; za 1

nevraboteno lice-

tehnolo{-ki vi{ok - 4.000

maksimum-20.000 EUR

do 4 godini so vklu~ena 1 godina

grejs period

1 % godi{na, vo grejs period ne se

pla}a kamata

* 7% za kredito korisnici koi prethodno koristele sredstva od stokovata kreditna linija od R. Italija ** EAR - Evropska agencija za rekonstrukcija 2.1. EIB Kreditna linija

Kreditite se obezbeduvaat od kreditnata linija od Evropskata investiciona banka (EIB) vo iznos od 100.000.000 EUR i se nameneti za finansirawe na osnovni sredstva i trajni obrtni sredstva.

Od sredstvata od ovaa kreditna linija se formiraat slednite kreditni programi:

19


2.1.1. MSP i prioritetni investicioni krediti od EIB Iznos na poedine~en kredit namenet za krajnite korisnici (KK), del na MBPR:

Mikro pretprijatija kredit do 26.700 EUR Mali pretprijatija kredit do 266.700 EUR Sredni pretprijatija kredit do 2.666.700 EUR

Rok na otplata: Do 5 godiniNa~in na otplata: Kvartalna otplataVklu~en grejs period: Do 12 meseciU~estvo na BU vo kreditnata poddr{ka:

Minimum 25% od iznosot na kreditnata poddr{ka na KK za MSP i 50% kaj prioritetnite proekti

Namena: Poddr{ka na identifikuvani proekti i toa: • Kupuvawe na materijalni sredstva: • Nedvi`nosti (osven zemji{te) • Oprema • Obrtni sredstva (ne pove}e od 30% od

vrednosta na kreditot) • Investicii vo nematerijalni sredstva

(razvoj, planirawe i finansirawe vo faza na konstrukcija kako i tro{oci za plati i ostanato povrzano so fazata na istra`uvawe i razvoj)

2.1.2. MSP i prioritetni proekti za trajni obrtni s/va od EIB Iznos na poedine~en kredit namenet za krajnite korisnici (KK) del na MBPR:

Mikro pretprijatija kredit do 20.000 EUR Mali pretprijatija kredit do 200.000 EUR Sredni pretprijatija kredit do 666.700 EU

Rok na otplata: Ne pomal od 2 godini i ne pove}e od 3 godini

Vklu~en grejs period: Do 6 meseciU~estvo na BU vo kreditnata poddr{ka:

Minimum 25% od iznosot na kreditnata poddr{ka na KK za MSP i 50% kaj prioritetnite proekti

Namena: Poddr{ka na barawata za permanentno zgolemuvawe na potrebite za obrten kapital vo uslovi na ekspanzija na biznis aktivnostite na kompanijata

Na 18.12.2009 godina povle~ena e prvata tran{a od ovaa kreditna linija vo iznos od 12.465.771 evra pri {to se poddr`aa 35 proekti so vkupna presmetkovna vrednost od 34.605.036 evra. So realizacijata na ovie proekti se o~ekuva otvorawe na 313 novi rabotni mesta. Najgolem del, ili poto~no 69% od kreditite, se nameneti za investiciski krediti so rok na otplata do 5 godini dodeka ostatokot od 31% se za krediti za trajni obrtni sredstva so rok na otplata do 3 godini.

20


I-va tran{a od EIB po banki vo EUR

6422500

4183525

1698496

0

1000000

2000000

3000000

4000000

5000000

6000000

7000000

Komercijalnabanka

NLB Tutunskabnka

Stopanska bankaBitola

161250

IK banka

2.2. Stokova kreditna linija od Republika Italija i Revolving fond

Vo ramkite na bilateralnata sorabotka pome|u Republika Makedonija i Republika Italija, Vladite na dvete zemji vo mesec maj 1999 godina potpi{aa Finansiska konvencija za odobruvawe na stokov kredit vo iznos od 12,7 milioni evra za nabavka na ma{ini, oprema i tehnologija od italijansko proizvodstvo. Sredstvata se nameneti za proekti so koi se obezbeduva novo proizvodstvo, modernizacija, zaokru`uvawe na tehnolo{kiot proces i otstranuvawe na tesni grla i istite se celosno iskoristeni.

Od naplatenite sredstva e formiran revolving fond za finansi-rawe na trajni obrtni sredstva so rok na otplata do 3 godini. Sostojbata so plasmanite od ovaa kreditna linija so sostojba 31.12.2008 godina i 31.12.2009 godina e prika`ana na naredniot grafikon:

4.598.541

3.403.083

1.223.7104.536.378

0

1.000.000

2.000.000

3.000.000

4.000.000

5.000.000

6.000.000

7.000.000

8.000.000

9.000.000

2008 2009

EU

R

Italijanska kreditna linija Italijanska kreditna linija-Revolving fond

21


2.3. Germansko - Makedonski fond za povratnici od Germanija - DEG

Vo noemvri 2003 godina fondot osnovan so sredstva od Vladata na Sojuzna Republika Germanija, so namena za finansirawe na povratnici od SR Germanija, be{e predvremeno zatvoren.

Fondot od Ministerstvo za finansii vo mart 2004 godina be{e prestruktuiran i pretvoren vo krediten odnos na MBPR kon Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija (MF). Sredstvata od ovaa kreditna linija vo iznos od 3,5 milioni evra soglasno dogovorot so MF, se naso~eni kon kreditnite programi na MBPR, odnosno za poddr{ka na MSTD i proizvodstvoto nameneto za izvoz. 2.4. Kreditna linija za razvoj na mali i sredni trgovski dru{tva od EAR

Kreditnata linija od Evropskata agencija za rekonstrukcija (EAR), koja vo minatoto se realizira{e preku NEPA e nameneta za poddr{ka na mali i sredni trgovski dru{tva. Vo ovaa kreditna programa MBPR e vo uloga na komisioner zaklu~no so 31.12.2007 godina (datumot do koga dogovorot be{e vo sila). So 31.12.2009 godina, od kreditnata linija na EAR, saldoto na aktivni krediti iznesuva 1.112.723 evra. 2.5. Kreditna linija za finansirawe na mikro, mali i sredni pretprijatija od KfW (KMB 1)

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje e nazna~ena za upravuva~ na Fondot formiran od sredstvata na kreditnata linija. Sredstvata se plasiraat preku Izvozna i Kreditna banka AD Skopje, NLB Tutunska banka AD Skopje, Prokredit banka AD Skopje i [tedilnica Mo`nosti DOO Skopje. Kreditnata linija e celosno realizirana.

Korisnici na kreditite se:

mikro i mali pretprijatija, individualni pretpriema~i, zanaet~iski du}ani, privatni trgovci, tezgi na pazar, drugi mikro i mali stopanski subjekti.

Pregled na sostojba po banka-u~esnik so 31.12.2009

Banka-u~esnik EUR

Izvozna i Kreditna banka AD Skopje 1.500.000

NLB Tutunska banka AD Skopje 500.000

Prokredit banka AD Skopje 2.000.000

[tedilnica Mo`nosti DOO Skopje 1.488.500

Vkupno 5.488.500

22


2.6 Kreditna linija za finansirawe na mikro, mali i sredni pretprijatija od KfW (KMB 2)

Ovaa kreditna linija vo vkupen iznos od 6,2 milioni evra e nameneta za kreditna poddr{ka za mikro, mali i sredni kompanii od Republika Makedonija. Kreditnata linija e celosno realizirana preku Izvozna i Kreditna banka AD Skopje, NLB Tutunska banka AD Skopje i Prokredit banka AD Skopje. Pregled na sostojba po banka-u~esnik so 31.12.2009

Banka-u~esnik Povle~eni sredstva vo EUR


NLB Tutunska banka AD Skopje 1.300.000


Vkupno 5.700.000 2.7. Kreditna linija za finansirawe na mikro, mali i sredni pretprijatija od KfW (KMB 3)

Ovaa kreditna linija vo vkupen iznos od 7,6 milioni evra e nameneta za kreditna poddr{ka za mikro, mali i sredni kompanii od Republika Makedonija. Kreditnata linija e realizirana preku IK banka AD Skopje, Investbanka AD Skopje i Prokredit banka AD Skopje vo slednive iznosi: Pregled na povle~eni iznosi po banka-u~esnik

Banka-u~esnik Povle~eni sredstva vo EUR


Investbanka AD Skopje 1.500.000


Vkupno 7.668.962 2.8. Kreditna linija od Razvojna banka pri Sovet na Evropa - CEB

Osnovna cel na kreditnata linija e finansirawe na zadr`uvawe na postojnite i kreirawe na novi rabotni mesta vo malite i sredni trgovski dru{tva vo Republika Makedonija. Potencijalnite krajni korisnici treba da imaat do 250 vraboteni, vkupna aktiva do 11 milioni evra i kapital vo sopstvenost na ne-MSTD pomal od 1/3 od vkupniot kapital.

Kreditnata linija se realizira preku tri selektirani komercijalni banki (Komercijalna banka AD Skopje, Ohridska banka AD Ohrid i Stopanska banka AD Bitola) so koi se sklu~eni dogovori za kredit.

Izlo`enosta po banki od ovaa kreditna linija so sostojba 31.12.2009 godina iznesuva:

23


Banka-u~esnik vo EUR

Komercijalna banka 549.200

Ohridska banka 2.012.800

Vkupno 2.562.000 2.9. Proekt za odr`liva energija

Vo fevruari 2007 godina bea sklu~eni dogovori so Me|unarodnata banka za obnova i razvoj (IBRD) i so Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija za realizacija na Proektot za odr`liva energija. Proektot se sostoi od krediten fond od 2,5 milioni USD i garanten fond od 1,2 milioni USD. Vo ovoj proekt MBPR u~estvuva so dopolnitelni sopstveni sredstva od 2,5 milioni USD. Sredstvata se nameneti za finansirawe na proekti ~ija vrednost nema da nadmine:

• USD 500.000 za proekti za energetska efikasnost • USD 4.000.000 za proekti za obnovlivi izvori na energija.

Vo realizacija na Proektot, MBPR sorabotuva so Agencijata za

Energetika na Republika Makedonija (AERM), MEPSO, ESKO, Ministerstvoto za ekonomija i Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija. Sredstvata od ovaa kreditna linija se plasiraat preku komercijalnite banki so koi MBPR ima sklu~eno dogovori i toa: Komercijalna banka AD Skopje, UNI banka AD Skopje, IK banka AD Skopje i Ohridska banka AD Ohrid. 2.10. Proekt „Samovrabotuvawe so kreditirawe”

Vo 2008 godina zapo~na realizacija na proektot „Samovrabotuvawe so kreditirawe” na Vladata na Republika Makedonija (preku Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija). Cel na proektot e sozdavawe na efikasen sistem na ekonomska i socijalna poddr{ka i produktivno angaìrawe na kategorijata nevraboteni lica vo Republika Makedonija. Kreditnata programa e naso~ena kon poddr{ka na dolgoro~no nevrabo-tenite lica, korisnicite na pari~ni nadomestoci po osnov na nevra-botenost i mladite lica koi prv pat se vrabotuvaat. Licata-korisnici na sredstva od ovaa programa se obvrzuvaat najmalku vo periodot na otplata na kreditot da ne moàt da se vratat vo evidencijata na nevraboteni lica. Za realizacija na ovoj proekt, vo koj MBPR ima uloga na agent, sklu~eni se dogovori so tri delovni banki i toa:

Investbanka AD Skopje, Ohridska banka AD Ohrid i NLB Tutunska banka AD Skopje.

Vo 2009 godina MBPR prodolì so aktivnostite povrzani so ovoj

proekt na Vladata i zaklu~no so 31.12.2009 se plasirani krediti vo vkupen iznos od 10.250.538,09 EUR.

24


Od kreditnata linija se isfinansirani 3.156 lica pri {to se samovrabotile 3.567 lica. 3. Kreditno portfolio Na 31.12.2009 godina vkupnata izloènost na MBPR (bez komisiono rabotewe) iznesuva 64,1 milion evra.

Vo strukturata na kreditite dominantno e u~estvoto na kreditite klasificirani vo A kategorija koi u~estvuvaat so 96%, a ostatokot se odnesuva na kreditite vo D kategorija na koi otpa|a 4% (krediti kon banki vo ste~aj - Rado banka i Eksport import banka). Strukturata na kreditnoto portfolio po banki u~esni~ki e prikaàna na sledniot dijagram:

Stopanska banka ad Skopje

0%

Komercijalna banka ad Skopje

25%

NLB-Tutunska banka ad Skopje

16%

Stopanska banka ad Bitola

12%

Ohridska banka ad Ohrid

5%

Izvozna i Kreditna banka

ad Skopje11%

Invest banka ad Skopje

4%

UNI banka ad Skopje

5%

TTK banka ad Skopje

11%

Prokreditbanka ad Skopje

11%

Od prikaàniot dijagram moè da se sogleda deka najgolemo e

u~estvoto na Komercijalna banka so 25%, potoa sledi NLB Tutunska banka so 16% i Stopanska banka Bitola so 12%. Prokredit banka, IK banka i TTK banka, site u~estvuvaat so po 11% vo portfolioto. Ne{to pomalo e u~estvoto na Investbanka (4%), Uni banka (5%) i Ohridska banka Ohrid (5%).

Vo vkupnoto portfolio dominira koristeweto na sredstvata od stranski kreditni linii koi pretstavuvaat 66% od portfolioto, dodeka kreditite finansirani od sopstveni sredstva na Bankata u~estvuvaat so 34%.

25


Strukturata na plasmanite po oddelni kreditni linii na MBPR (bez da se zemat v predvid kreditnite linii koi imaat komisionen karakter) e prikaàna so slednite grafikoni:

0

2.000.000

4.000.000

6.000.000

8.000.000

10.000.000

12.000.000

14.000.000

16.000.000

18.000.000

20.000.000

MSP PIA TOS GKL EIB KMB2 KMB3 DEG CEB Drugo POE

MSP35%

PIA7%

EIB24%

KMB211%

KMB314%

DEG0%

CEB5% Drugo

1%POE0%

TOS1%

GKL2%

Strukturata na plasmanite po oddelnite kreditni linii na MBPR

(zaedno so kreditnite linii koi imaat komision karakter) e dadena vo slednite grafikoni:

MSP28%

PIA5%

EIB18%

KMB28%

KMB311%

KMB18%

IKL+IKLRF12%

Dr.1%

TOS1%

CEB4%DEG

0%

EAR2%

GKL2%

POE0%

0

2.000.000

4.000.000

6.000.000

8.000.000

10.000.000

12.000.000

14.000.000

16.000.000

18.000.000

20.000.000

MSP

PIA

TOS

GKLEI

B

KMB2

KMB3

DEGC

EB Dr.

POE

EAR

KMB1

IKL+IKLRF

Od prezentiranoto moè da se sogleda deka vo portfolioto na

MBPR dominantno e u~estvoto na kreditnata linija za finansirawe na MSP od sopstveni sredstva i kreditnata linija EIB 100 milioni evra. GARANTEN FOND

Soglasno proektot na Vladata na RM za vospostavuvawe na Garanten fond, MBPR be{e ovlastena da izdava garancii od ovoj fond. MBPR garantira{e do 1/3 od kreditite so vrednost do EUR 150.000, pri {to iznosot na garancijata ne moè da go nadmine iznosot od 35.000 evra.

Vo 2009 godina izdadena e 1 garancija vo iznos od 20.000 evra za odobren kredit od Investbanka AD Skopje.

Poradi slabiot interes, vo 2009 godina Garantniot fond be{e zatvoren, a sredstvata od fondot se iskoristeni za zgolemuvawe na kapitalot na MBPR.

26


IZVE[TAJ ZA RABOTEWETO NA OSIGURUVAWE NA POBARUVAWA (IZVOZNI I DOMA[NI) 1. Proizvodi na MBPR

MBPR e edinstvenata finansiska institucija vo Republika Makedonija koja vr{i osiguruvawe na izvozni i doma{ni pobaruvawa od komercijalni i politi~ki rizici na kratok rok.

Vo tekot na 2009 godina, MBPR gi nude{e slednite osiguritelni proizvodi: 1.1. Osiguruvawe od komercijalni rizici na kratok rok:

• Pred isporaka na stokite, odnosno uslugite: - ste~aj.

• Po isporaka na stokite, odnosno uslugite:

- ste~aj, - prodolèno nepla}awe.

1.2. Osiguruvawe od politi~ki rizici:

- Rizik od vojna ili sli~ni nastani, - Rizik na transfer, - Rizik od otkaùvawe na licenci, - Raskinuvawe na dogovor.

2. Dogovor za reosiguruvawe

Vo 2009 godina, Bankata go reosiguruva{e vkupnoto osigureno izvozno i doma{no portfolio. Reosiguruvaweto se vr{e{e soglasno so sklu~eniot kvoten (zadolìtelen) dogovor za reosiguruvawe so reosiguritelite Atradius RE, Nationale Borg i SID-PKZ. So kvotniot dogovor za reosiguruvawe se postignaa popovolni uslovi vo odnos na prezemeniot rizik, premiskite staki, osiguranite rizici itn., vo sporedba na predhodnite godini. Soglasno kvotniot dogovor za reosiguruvawe, kaj osiguruvaweto na izvoznite pobaruvawa MBPR prezema 10%, a reosiguritelite prezemaat 90% od osigureniot rizik na MBPR. Kaj osiguruvawe na doma{nite pobaruvawa MBPR prezema rizik od 15%, a reosiguritelite prezemaat 85% od osigureniot rizik na MBPR.

Poedine~noto prezemawe na rizikot od strana na reosiguritelite e slednovo:

- Atradius RE, R.Irska - 58,34%, - Nationale Borg, Holandija - 25,00%, - SID-PKZ, Slovenija - 16,66%.

27


3. Obem na rabotewe 3.1.1 Polisi za osiguruvawe na izvoz od komercijalni rizici na kratok rok

Vo tekot na 2009 godina MBPR potpi{a polisi za osiguruvawe na

izvozni pobaruvawa od komercijalni rizici na kratok rok so 54 osigurenici, a so 4 osigurenici potpi{a polisa za osiguruvawe na doma{ni pobaruvawa od komercijlani rizici. 3.1.2 Osiguran izvoz

Vo tekot na 2009 godina, MBPR osigura izvoz vo iznos od 13.883.991 evra, pri {to presmeta i naplati premija vo iznos od 117.534 evra.

Vo tekot na posledniot kvartal od 2009 godina, od koga e vovedeno osiguruvaweto na doma{ni pobaruvawa, MBPR osigura doma{ni pobaruvawa vo iznos od 51.561 evra.

MBPR vo minatata godina ostvari zna~itelen porast vo delot osiguruvawe na izvoznite pobaruvawa od komercijlani rizici vo odnos na prethodnite godini so {to im ovozmo`i na pogolem broj na makedonski izvoznici da gi plasiraat svoite proizvodi i uslugi na stranskite pazari. Grafi~ki prikaz: Osiguran izvoz od komercijalni rizici po godini

EUR

-

2.000.000

4.000.000

6.000.000

8.000.000

10.000.000

12.000.000

14.000.000

2006 2007 2008 2009

Grafi~ki prikaz: Ostvarena premija od osiguran izvoz po godini

EUR

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

2006 2007 2008 2009

28


Tabela 1. Osiguran izvoz i naplatena premija po kvartali za 2009

Kvartali Osiguran izvoz vo evra Premija vo evra

01.01-31.03.2009 3.350.585 27.814

01.04-30.06.2009 3.190.366 27.482

01.07-30.09.2009 3.365.887 27.950

01.10-31.12.2009 3.976.991 34.288

Vkupno 13.883.829 117.534

Tabela 2. Struktura na osigureniot izvoz vo 2009 god. po grupi na zemji spored klasifikacija na reosiguritelot. Klasifikaciona

grupa Izvoz % na u~estvo

na izvozot Zemji na izvoz

A 980.448 7,07 Germanija, [vedska, Italija,Finska, Francija

B 1.410.859 10,18 Grcija, Polska, Slovenija, ^e{ka Republika

C 11.347.922 81,86

Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Ukraina, Srbija, Rusija, Romanija

D 123.742 0,89 Albanija, Crna Gora, Belorusija

Vkupno 13.862.977 100,00

Iznosot na premija {to MBPR ja pla}a na reosiguritelite e 90% od

vkupno naplatenata premija. Soglasno na ova, pri prezemawe na rizikot, odnosno isplata na o{teta, reosiguritelite u~estvuvaat so 90% vo iznosot na o{teta, a MBPR so 10%. 3.1.3 Limiti za osiguruvawe i izraboteni boniteti

Vo 2009 godina se dostaveni vkupno 193 aplikacii za krediten limit za stranski kupuva~i so cel odobruvawe na limiti za osiguruvawe. Imeno, vkupniot iznos na barani limiti za osiguruvawe od strana na osigurenicite i potencijalnite osigurenici e 14.958.120 evra, a se odobreni limiti za osiguruvawe vo iznos od 10.630.000 evra. Tabela 4: Odobreni limiti za osiguruvawe spored klasifikacioni grupi vo 2009 god.

29


Klasifikaciona grupa

Baran iznos vo evra

Odobren iznos vo evra

% u~estvo na odobreni limiti

A 2.108.120 1.139.000 10,71

B 1.350.000 1.361.000 12,8

C 10.840.000 7.930.000 74,6

D 660.000 200.000 1,89

vkupno 14.958.120 10.630.000 100,00 Grafi~ki prikaz: Procentualno u~estvo na odobreni limiti za osiguruvawe vo 2009 godina spored klasifikacioni grupi na zemji

A11% B

13%

C76%

D0%

Vo tekot na 2009 godina se izraboteni vkupno 55 boniteti. Tabela 5. Nara~ani i izraboteni boniteti

Nara~atel Broj na nara~ani

boniteti Fakturiran iznos vo evra za

izraboteni boniteti BAEZ 11 550

AOFI 44 2200

Vkupno 55 2.750 3.1.4. [teti

Vo tekot na 2009 godina MBPR isplati {teti vo korist na osigurenicite vo iznos od 50.955,62 EUR poradi nastanati osigureni slu~ai (ste~aj, prodol`eno nepla}awe) kaj osigurenite rizici (stranskite kupuva~i).

30


3.1.5. Dogovori so stranski institucii

MBPR i Atradius debt agency od Francija sklu~ija dogovor za naplata na dospeani pobaruvawa od kupuva~i kon koi MBPR ima osigurano pobaruvawa od komercijalni rizici. 3.1.6. Me|unarodna sorabotka i u~estvo na konferencii Makedonska banka za poddr{ka na razvojot e polnopraven ~len na Me|unarodnata asocijacija na izvozno kreditni agencii - Pra{ki klub od 1999 godina. Kako polnopraven ~len MBPR vo 2009 godina aktivno u~estvuva{e vo rabotata na Pra{kiot klub, pridonesuvaj}i za ostvaruvawe i po~ituvawe na celite na asocijacijata: me|usebna sorabotka, razmena na iskustva, prifa}awe na me|unarodni standardi, promovirawe na kreditnoto osiguruvawe, obezbeduvawe na me|usebna pomo{ i razmena na informacii. MBPR u~estvuva{e na dvete odràni polugodi{nite redovni sostanoci na ~lenkite na Pra{ki klub. MBPR aktivno u~estvuva{e na me|unarodnata konferencija za poddr{ka na izvozot {to se odrà vo mesec septemvri 2009 godina vo Zagreb, Hrvatska vo organizacija na HBOR. Glavni temi bea ekonomskite tekovi i novite oblasti vo koi moè da rabotat instituciite {to se zanimavaat so kreditno osiguruvawe, kako i nivnata uloga vo poddr{ka na inovativnoto pretpriemni{tvo. UPRAVUVAWE SO RIZICI

Soglasno Zakonot za bankite MBPR e dol`na da gi minimizira rizicite od raboteweto, rakovodej}i se od na~elata na bankarskoto rabotewe. Vo procesot na upravuvawe so rizicite Bankata kontinuirano vr{i identifikuvawe, merewe, ocenka i upravuva so site rizici na koi e izloèna vo nejzinoto rabotewe.

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot ima vospostaveno politika za upravuvawe so rizici so cel soodvetno identifikuvawe, merewe, monitoring i kontrola na oddelnite vidovi rizici.

Organite na upravuvawe na Bankata gi grupiraat rizicite vo tri kategorii:

Rizici koi moè da bidat elimirani ili izbegnati so ednostavni delovni praktiki. Vo ovoj kontekst, organite na upravuvawe kontinuirano vr{at aktivnosti naso~eni kon standardizacija na procesite, dogovori, proceduri, kreirawe portfolio so diverzifikacija sekoga{ koga e mo`no i sl.,

Rizici koi moè da bidat transferirani. Vo ovoj kontekst, organite na upravuvawe dokolku ocenat deka e potrebno prezemaat aktivnosti za transfer na rizikot kako {to se proda`ba na pobaruvawa, formirawe na portfolio na trguvawe i sli~no,

Rizici koi treba aktivno da bidat upravuvani. Za rizicite koi proizleguvaat od osnovnata aktivnost na bankata, politika na bankata e da gi apsorbira i da upravuva soodvetno so niv.

31


Bankata ima vospostaveno sistem na upravuvawe so site materijalni

rizici na koi e izlo`ena. Sistemot na upravuvawe so rizici vklu~uva: politiki, proceduri i instrumenti za za{tita i namaluvawe na

rizicite, organizaciona struktura so jasno definirani odgovornosti pri

prezemawe i upravuvawe so rizicite, informativen sistem, mehanizam {to obezbeduva mo`nost za revidirawe na sistemite,

politikite i procedurite za upravuvawe so rizicite, sistem na vnatre{na kontrola i vnatre{na revizija.

Bankata so sistemot na upravuvawe so rizici gi opfa}a najmalku: Krediten rizik, Likvidnosen rizik, Valuten rizik, Rizik od promena na kamatni stapki vo portfolio na bankarski

aktivnosti, Operativen rizik, Strategiski rizik, Reputaciski rizik.

Za site ovie rizici Bankata vospostavuva posebni politiki za

upravuvawe so poedine~nite vidovi na rizici, kako i proceduri za identifikacija, ocenka, monitoring i kontrola na oddelniot rizik. 1. Krediten rizik Kreditniot rizik pretstavuva rizik od zaguba za Bankata poradi nemo`nosta klientot ili druga dogovorna strana da gi izmiruva svoite obvrski vo dogovoreniot iznos i/ili dogovorenite rokovi. Imaj}i go predvid faktot deka site promeni na makroekonomskite indikatori vo edna zemja vodat kon kvalitativni promeni kaj klientite, pokraj kreditniot rizik Bankata go vklu~uva i rizikot na zemjata. Kreditite se najgolemi i najo~igledni izvori na krediten rizik. Me|utoa, postojat i drugi izvori na krediten rizik {to postojat preku izvr{uvawe na aktivnostite na Bankata i se vklu~eni vo bilansna i vonbilansna evidencija. Imeno, MBPR se soo~uva so krediten rizik i od drugite proizvodi kako {to se garanciite, osiguruvawe na pobaruvawa, i sl.

Bankata go kontrolira kreditniot rizik so donesuvawe na kreditni politiki i proceduri so koi se utvrduva sistemot na vnatre{ni kontroli so cel preventivno deluvawe na rizicite.

Bankata vr{i ocenka na site nejzinite aktivnosti, garancii i obezbeduvawe {to treba da bidat zemeni vo predvid pri prezemawe i upravuvawe so kreditniot rizik. Imeno, ima vospostaveno interen rejting i bodoven model vo procesot na analiza/odobruvawe na izlo`enosta na krediten rizik {to ima vlijanie i vrz odreduvaweto na kreditni limiti, kako i na procesot na merewe na rizikot i sledstveno na toa na odreduvaweto na iznosot i kvalitetot na obezbeduvaweto.

32


Sistemot na vnatre{en rejting mu pomaga na menaxmentot da utvrdi dali ima objektivni dokazi za o{tetuvawe vo soglasnost so MSS 39 vrz osnova na slednive kriteriumi:

• analiza na ekonomskite uslovi i namaluvawe na konkurentnosta na klientot,

• priznavawe na zaguba poradi o{tetuvawe na toa sredstvo vo prethoden period na finansisko izvestuvawe,

• informacii za finansiski pote{kotii na klientot. Najmalku edna{ mese~no se ocenuva dali postojat objektivni dokazi

za o{tetuvawe na sredstvata i se presmetuva zaguba poradi {tetuvawe na poedine~na osnova. Dokolku postojat indikatori za o{tetuvawe, Bankata go procenuva nadomestliviot iznos na sredstvoto. Zagubata poradi o{tetuvawe e iznosot za koj smetkovodstvenata vrednost na edno sredstvo e povisoka od nadomestliviot iznos, odnosno finansiskoto sredstvo se ocenuva kako o{teteno dokolku negovata smetkovodstvena vrednost e pogolema od negoviot procenet nadomestliv iznos. Ottuka, Bankata vrz osnova na indikatori koi indiciraat deka smetkovodstvenata vrednost e pogolema od nadomestliviot iznos go procenuva nadomestliviot iznos za toa sredstvo i priznava zaguba poradi o{tetuvawe.

Ocenkata na kreditniot rizik vo MBPR opfa}a me|u drugoto ocenka na raboteweto na komercijalnite banki so koi MBPR sklu~ila dogovori za sorabotka, odnosno dogovori za realizacija na kreditnite linii preku koi indirektno gi plasira kreditnite programi. Ocenkata na rabo-teweto na bankite, MBPR ja vr{i soglasno Metodolgijata za ocenka na banki koja vo 2009 godina be{e izmeneta i be{e donesena nova Metodologija. Soglasno Metodologijata, najmalku edna{ godi{no se vr{i ocenka na bankite so koi MBPR sorabotuva. Vo toj kontekst vo tekot na 2009 godina be{e izvr{eno povtorno ocenuvawe na komerci-jalnite banki-u~esni~ki.

Izlo`enost na krediten rizik po kategorii na rizik vo ‘000 denari - 31.12.2009

-

500.000

.000.000

.500.000

.000.000

.500.000

.000.000

.500.000

.000.000

A B V G D

1

1

2

2

3

3

4

33


2. Likvidnosen rizik

Likvidnosniot rizik pretstavuva tekoven ili iden rizik od toa bankata da ne moè da obezbedi dovolno pari~ni sredstva za izmiruvawe na svoite kratkoro~ni obvrski vo momentot na nivnoto dostasuvawe ili potrebnite sredstva da gi obezbedi so mnogu povisoki tro{oci.

Osnovnite na~ela i principi za upravuvawe so likvidonosniot rizik se utvrdeni so Politikata i procedurite za upravuvawe so likvidonosen rizik. So cel upravuvawe so likvidnosta Bankata odrùva potrebno nivo na likvidni sredstva, kontinuirano ja sledi tekovnata likvidnost, obezbeduva dovolno denarski i devizni sredstva za navremeno podmiruvawe na obvrskite i za isplata na odobrenite krediti. Momentalnite vi{oci na likvidni sredstva se plasiraat vo visoko likvidni hartii od vrednost, vo kratkoro~ni pozajmici na delovnite banki vo Makedonija i vo depoziti vo stranski banki so visok krediten rejting.

Sledeweto na likvidnosta na Bankata se vr{i od strana na sektorot za sredstva i likvidnost, koj gi usoglasuva site prilivi i/ili odlivi vo site valuti, prezema aktivnosti za odrùvawe na portfolio na visoko likvidni sredstva, ja sledi rezidualnata i o~ekuvanata ro~na struktura vo nasoka na ostvaruvawe na celite na Bankata definirani vo strategijata na Bankata. 3. Upravuvawe so rizik od promena na kamatni stapki vo portfolio na bankarski aktivnosti

Rizik od promena na kamatnite stapki vo portfolioto na bankarski aktivnosti pretstavuva rizik od zaguba koj{to proizleguva od nepovolnite promeni na kamatnite stapki, a koi{to vlijaat na poziciite vo portfolioto na bankarskite aktivnosti na bankata. Ovoj rizik e najzna~ajniot vid pazaren rizik, koj nema vlijanie samo vo portfolioto na trgovski aktivnosti, tuku ima vlijanie i na portfolioto na bankarskite aktivnosti.

Upravuvaweto so ovoj rizik, koj ima direktno vlijanie na prihodite i na ekonomskata vrednost na portfolioto na bankarski aktivnosti na bankata, pretstavuva del od integriraniot sistem na upravuvawe so rizici vo Bankata. Makedonska banka za poddr{ka na razvojot vospostavuva sistem na upravuvawe so rizik od promeni na kamatnite stapki vo soglasnost so obemot i vidot na aktivnosti {to gi izvr{uva, kako i so stepenot na izloènost na rizik od promena na kamatni stapki. 4. Upravuvawe so valuten rizik

Valuten rizik e rizik od zaguba zaradi promena na me|uvalutarnite kursevi i/ili promena na vrednosta na denarot vo odnos na vrednosta na drugite stranski valuti. Bankata vospostavuva sistem na identifi-kuvawe, merewe, sledewe i kontrola na valuten rizik na koj e izloèna vo svoeto rabotewe pri {to gi opfa}a site aktivnosti i transakcii koi vo bilansnata i vonbilansnata evidencija se evidentirani vo devizi i vo denari indeksirani vo devizna klauzula.

34


Makedonska banka za poddr{ka na razvojot vospostavuva politika sredstvata od stranski izvori da gi plasira vo ista valuta ili vo denari so devizna klauzula vo valutata na potekloto na sredstvata. Politikata na Bankata e so poziciite vo devizi ili vo denari so devizna klauzula da upravuva na na~in koj ovozmoùva sledewe, kontrola i eliminirawe na negativnite vlijanija na promenite na deviznite kursevi na stabilnosta na finansiskata pozicija na bankata. 5. Upravuvawe so operativen rizik

Operativen rizik pretstavuva mo`nost od zaguba za bankata i negativen efekt vrz kapitalot na bankata kako rezultat na neadekvatni ili neefikasni vnatre{ni sistemi, proceduri, lica, kontrola, nepo~ituvawe na zakonskite propisi ili nezakonski aktivnosti, kako i nadvore{ni faktori koi moàt da predizvikaat zaguba.

Upravuvaweto so operativniot rizik e del od integriran pristap za upravuvawe so site rizici na koi e izloèna Bankata. Upravuvaweto so operativniot rizik se realizira na sekoe nivo vo ramkite na organizacionata struktura i istovremeno se integrira vo sekojdnevnite aktivnosti na Bankata. Na ovoj na~in se ovozmoùva minimizirawe na mo`nostite za nastanuvawe na {tetni nastani, podobruvawe na kvalitetot na rabotnite procesi i na uslugite na Bankata, kako i zgolemuvawe na efektivnosta pri izvr{uvawe na aktivnostite. Preku postojan trening i obuka na vrabotenite, sledewe na frenkvencijata na slu~enite gre{ki i prevencija se nastojuva da se namali izloènosta kon operativniot rizik. 6. Upravuvawe so reputaciski rizik

Ocenuvaj}i deka e ekonomski neopravdano da se utvrduva kapitalot za reputaciski rizik, Bankata ima proaktiven pristap na procesot na upravuvawe so reputaciski rizik. Dopolnitelni pri~ini se postojnata akcionerska struktura na Bankata, kako i faktot deka reputaciskiot rizik e rizik od gubewe na doverbata vo bankata {to vlijae na dobivkata i kapitalot poradi nepovolnoto mislewe za delovnoto rabotewe nezavisno od toa dali postoi realna osnova za takvo mislewe, odnosno nemo`nosta da se predvidi ovoj rizik vrz baza na realni indikatori i nepostoewe mo`nost za soodvetno kvantificirawe na ovoj rizik. Analogno na ova, Bankata vospostavuva sistem na redovno sledewe na aktivnostite na Bankata za upravuvawe so reputaciskiot rizik, kako i na aktivnostite za namaluvawe na verojatnosta za nastanuvawe na nekoi od izvorite na ovoj rizik. 7. Upravuvawe so strategiski rizik

Strategiski rizik e tekoven ili iden rizik vrz dobivkata ili sopstvenite sredstva na bankata, koj proizleguva od promenite vo delovnoto opkruùvawe, negativnite delovni odluki, nesoodvetno sproveduvawe na odlukite ili nedovolnata reakcija na bankata na promenite vo delovnoto okruùvawe. Politika na Bankata e

35


donesuvaweto na strategiski odluki da bide racionalen i objektiven proces vo funkcija na upravuvaweto so strategiskiot rizik, koj }e rezultira so ist rezultat nezavisno koj go sproveduva.

Imaj}i predvid deka e ekonomski neopravdano da se utvrduva kapitalot za strategiski rizik, Bankata vospostavuva sistem na redovno sledewe na aktivnostite na Bankata za upravuvawe so strategiski rizik, kako i na aktivnostite za namaluvawe na verojatnosta za nastanuvawe na nekoi od izvorite na ovoj rizik. USOGLASUVAWE NA RABOTEWETO NA MBPR SO ZAKONSKITE PROPISI

Odgovornoto lice za kontrola na usoglasenost na raboteweto na bankata so propisite samostojno i nezavisno vr{i identifikacija i sledewe na rizicite od neusoglasenost na raboteweto na bankata so propisite.

Vo 2009 godina Nadzorniot odbor na MBPR donese Politika za kontrola na usoglasenost na raboteweto na bankata so propisite, a Upravniot odbor na MBPR vospostavi Proceduri za kontrola na usoglasenost na raboteweto na Bankata so propisite i Upatstvo za izrabotka i a`urirawe na internite politiki, proceduri i upatstva na Bankata. Za gorenavedenite interni akti na Bankata e izvr{ena obuka na site vraboteni.

Vo tekot na 2009 godina Odgovornoto lice za kontrola na usoglasenost na raboteweto na bankata so propisite, kontinuirano gi slede{e i informira{e ~lenovite na Upravniot odbor i vrabotenite vo Bankata za novite propisi i za site izmeni i/ili dopolnuvawa na propisite.

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje vo 2009 godina vospostavi pove}e novi interni politiki, proceduri, upatstva i metodologii. Isto taka, vo 2009 godina se izgotveni i:

Razvoen plan na MBPR za periodot 2010-2012 godina, Delovna politika na MBPR za periodot 2010-2012 godina, i Strategija na MBPR za prezemawe i upravuvawe so rizicite za

periodot 2010-2012 godina.

MBPR vo 2009 godina izvr{i izmeni i dopolnuvawa, odnosno usoglasuvawe na postoe~kite interni akti soglasno novata zakonska regulativa na NBRM.

Isto taka, vo 2009 godina kontinuirano se sproveduvani obuki i informirawe na vrabotenite za novite propisi i za internite politiki, proceduri i upatstva na Bankata.

36


AKTIVNOSTI SOGLASNO ZAKONOT ZA SPREÛVAWE NA PEREWE NA PARI

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje, soglasno Zakonot za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo i finansirawe na terorizam („Sl.vesnik na Republika Makedonija” br.04/08) i Odlukata od NBRM za na~inot i postapkata za vospostavuvawe i primena na programata na banka za spre~uvawe perewe pari i finansirawe na terorizmot („Sl.vesnik na Republika Makedonija” br.83/09) vo tekot na 2009 izvr{i aùrirawe na Programata za spre~uvawe na perewe na pari i za istata e dobiena soglasnost od Upravata za spre~uvawe na perewe pari.

So Zakonot i Programata na MBPR za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo i finansirawe na terorizmot se zapoznaeni i obvrzani da gi po~ituvaat site vraboteni vo MBPR.

Vo 2009 godina, MBPR postojano sorabotuva{e so Upravata za spre~uvawe na perewe na pari i finansirawe na terorizam vo vrska so postavenosta na bankata i nejzinite obvrski sprema Upravata soglasno Zakonot i aktivnostite {to MBPR gi izvr{uva. SIGURNOST NA INFORMATIVNIOT SISTEM

Vo tekot na 2009 godina slu`bata za informati~ka tehnologija gi realizira{e slednite aktivnosti:

• Izrabotka i implementacija na novo softversko re{enie soglasno Odlukata na NBRM za noviot unapreden krediten registar i implementirawe na unapreden na~in na elektronski prenos i razmena na podatocite so NBRM,

• Prilagoduvawe na integriraniot sistem na Bankata soglasno odlukata na NBRM za implementacija na Metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe na smetkovodstvenite stavki za podgotovka na smetkovodstvenite izve{tai,

• Prilagoduvawe na integriraniot sistem na Bankata za da moè da odgovori na barawata na NBRM za proektot „Elektronski regulatorni izve{tai”,

• Se izraboti i implementira novo aplikativno re{enie za kreditnoto osiguruvawe. Novoto aplikativno re{enie gi zadovoluva neophodnite operacii potrebni za rabotata na kreditnoto osiguruvawe i avtomatsko knièwe vo Glavna kniga,

• Vo sektorot sredstva i likvidnost se vovede:

– avtomatizirani proceduri za presmetka na kursni razliki po site konta,

– avtomatsko knièwe na rezervata na kreditite po partija, – avtomatsko knièwe na oro~eni depoziti i krediti za

likvidnost i hartii od vrednost.

37

godi[en izve[taj - mbdp.com.mk · aleksandar stanojkovski, 3. frosina josifovska. odborot za...

Documents