glasilo - the slovenianduhovna misel - lu~ nam je zasijala 37. na{e @ivljenje 38. tone muhi~ -...

Glasilo kanadskih Slovencev 3

GLASILOUstanovljeno - Established in 1996

GLASILO kanadskih Slovencev

Izdaja - Vseslovenski kulturni odborPublished by - All Slovenian Cultural Committee

770 Browns Line, Toronto, ON M8W 3V2www.theslovenian.com

President Marjan Kolari~Tel: 905-273-4678

E-mail: [email protected]

Glavni urednik - Editor - Leander [kofTehni~ni sourednik - Frank Brence

Sourednik za angle{~ino - Richard Vuk{ini~

Sodelavke:Anica Resnik, Tja{a [kof in Milena Sor{ak

Letna naro~nina - yearly subscriptionKanada $25.00, ZDA $30.00 US

Europe $40.00 US

Address you comments to: Frank Brence,94 Glenthorne Drive, Toronto, ON M1C 3X5

Tel: 416-281-6794, Fax: 416-281-4287E-mail: [email protected]

3. Uvodne besede 5. Veleposlani{tvo Republike Slovenije 6. Vpetost svetovnega slovenskega kongresa 7. Avtocesta je pri{la do morja

Negativni naravni prirast v Sloveniji 8. Medijske pomanjklivosti v Sloveniji

Novega perja labodSodelovanjem medijskih hi{

9. Mednarodni tisk o slovenskih volitvah10. Slovenija in EU

Slovenija sprejema izziv - Velika prilo`nostza Slovenijo

11. Katastrofno poslovanje RadenskePeterle prejel evropsko nagrado

12. 1.148.687 podpisov za omemba Boga inkr{~anstva v evropski ustavni pogodbiElektronsko pismo iz Var{ave

13. MAG-ove povolitne analize

14. Pribe`niki iz Soda15. Privatizacija Foruma 2116. Polno~ni piknik17. Nespodobno povabilo18. Ljubljana v krizi

Pred~asne volitve edini izhod iz finan~ne krizeMestne Ob~ine Ljubljane

19. Ljubljanska ùpanja za 11-odstotni rebalansob~inskega prora~unaSim{i~eva naj odstopi

20 Ali bo Ljubljanska d`jamija sploh zgrajena?21. Ljubljanska univerza slavnostno obeleìla

85. obletnico22. Kratka zgodovina slovenskih vlad23. Nova vlada bo imela ministrov ve~25. Imena ministrov so kon~no znana

Po izvolitvi osme vlade nova vlada pripravljenana izzive

26. Primopredaje poslov na ministrstvih28. Drnov{ek ministrom zaèlel uspe{no delo29. - 31 Slike novih ministrov in Dràvnih sekretarjev32. Slike iz ustoli~enja nad{kofa Urana33. Novi ljubljanski nad{kof in metropolit Alojz Uran34. Zgodovina ljubljanske {kofije in ljubljanskih

{kofov35. Slovenija ima novega metropolita

Uran se je zahvalil papeù36. Duhovna Misel - Lu~ nam je zasijala37. Na{e @ivljenje38. Tone Muhi~ - Devetdesetletnik39. Obletnica smrti {kofa Ro`mana40 Dru{tveno ìvljenje - Slovenski Dom Banket41. Povodni Mo` - 1824 in 200444. Holiday Gardens45. Izseljen~eva boì~na pesem - Ljubka [orli

Boì~na pesem - Ljubka [orliSlovenski strop - Oton @upan~i~

46. Novice iz Argentine47. Deseta obletnica Radia Ognji{~e48. Planica Fun-Ed Camp 200449. Slovenia Parishes Credit Union’s 48th

Annual Meeting51. Remembering a Place: A Healthy Exercise in

Nostalgia53. Canadian Slovenian Historical Society55. Zahvala Dru{tva Sava za odli~en obisk56. Sport

October 1, 2004 - First Day of Bow Season57. Hunters from Planica58. Art Show - Ted Kramolc

Iz vsebine

Glasilo kanadskih Slovencev 54 Glasilo kanadskih Slovencev

VELEPOSLANI[TVOREPUBLIKE SLOVENIJE

Drage Slovenke in Slovenci, spo{tovani bralci Glasila Kanadskih Slovencev,

Po~asi se izteka leto 2004, v katerem se je zgodilo veliko pomembnih dogodkov in smo velikodosegli. Slovenija je postala enakopravna ~lanica Evropske unije ter zveze NATO, s ~imer je mo~noutrdila svoj polo‘aj v dana{njem svetu. Izvedeli smo prve volitve v Evropski parlament v Bruslju,kjer sedaj predstavniki Slovenije skupaj s predstavniki drugih dr‘av ~lanic odlo~ajo o skupnihzadevah. Prvi~ je komisar Evropske komisije Slovenec dr. Janez Poto~nik. Odpirajo se nam novemo‘nosti razvoja ter usmeritev v prihodnosti. Tudi odnosi s Kanado so z na{im ~lanstvom v EU inNATO pridobili novo dimenzijo in lahko bomo sodelovali {e tesneje kot do sedaj.

Slovenska skupnost v Kanadi je v letu 2004 obele‘ila kar nekaj pomembnih obletnic in dogodkov.Vsem se ‘elimo zahvaliti za prizadevno delo ter ~estitati za uspehe. Veleposlani{tvo RepublikeSlovenije v Kanadi si bo {e naprej prizadevalo sodelovati in pomagati povsod, kjer bo potrebno.Verjamemo, da lahko najbolj{e rezultate dosegamo skupaj, ko zdru‘imo mo~i za prihodnostSlovenije, slovenske besede in misli, saj vsak posameznik veliko pomeni in lahko prispevapomemben dele‘ k skupnim uspehom.

Vsem ‘elimo VESELE BO@I^NE PRAZNIKE TER USPE[NO IN SRE^NO NOVO LETO 2005.

Veleposlani{tvo Republike Slovenije v Kanadi

Brez dvoma je bilo leto 2004 eno najbolj pomembnih v zgodovini na{e mlade dr‘ave. Slovenija je letosuspe{no pristopila k zvezi NATO in Evropski Uniji. Izvedla je tudi v oktobru demokrati~ne parlamentarnevolitve, ko je po desetletju levi~arske vlade pri{la na oblast desno-sredinska koalicija premiera JanezaJan{e. Izgleda, da se bodo tudi razmere med Vatikanom in Slovenijo drasti~no izbolj{ale z ustoli~enjemnovega ljubljanskega nad{kofa in metropolita Alojzija Urana. Slovenci v tujini tudi upamo, da se bodona{e ‘elje pri slovenski vladi bolj upo{tevale s premestitvijo vodstva »Urada za Slovence v zamejstvuin po svetu« pod Dr‘avnim sekretarjem Francem Puk{i~em v kabinetu predsednika vlade. Ker pa jeGlasilo {e vedno brez svojih rednih dopisnikov v mati~ni Sloveniji, smo zato odvisni od poklicnihnovinarjev lokalnih medijev, ki jih uporabljamo za objavo va‘nej{ih dogodkov doma in v tujini. Sevedaporo~ila slovenskih dru{tev in ustanov v Kanadi so in bodo ostali najbolj cenjeni dopisi za objavo vva{em Glasilu. Zavedajte se, da je to va{a publikacija in sodelujte v njej – v sloven{~ini ali angle{~ini.Nasvidenje naslednje leto!

Spo{tovani bralci,

Bo‘i~ni prazniki in Silvestrovo so zopet pred nami. V na{ih srcih jeob~utek zadovoljstva in veselja, ~eprav ~as poteka z neverjetnohitrostjo in smo vsi zelo zaposleni. Sedaj je ~as, da se za trenutekustavimo in pogledamo nazaj na dogajanja v letu 2004. Potrebnoje, da pomislimo na vso pomo~, katero smo dobili in da se iskrenozahvalimo vsem tistim, ki so nam bili v podporo.

Dragi bralci, va{e zaupanje v Glasilo je zelo spo{tovano. Mi nemerimo na{ uspeh na osnovi dobi~ka, ampak ali smo bili uspe{niizpolnjevati ‘elje bralcev. Dovolite mi, da izkoristim to priliko, dase zahvalim vsem bralcem za razumevanje in moralno podporo.Va{a naro~nina je za nas zelo pomembna in upam, da se bonadaljevala v prihodnosti.

V imenu Vse-Slovenskega Kulturnega Odbora in v imenu uredni{tvaGlasila ‘elim Vam in Va{im dru‘inam Vesele Bo‘i~ne Praznike, vupanju, da Vam bo Novo Leto 2005 prineslo obilno zdravja inzadovoljstva.

Marjan Kolari~,Predsednik VSKO

Kanadski slovenski kongres

èli vsem rojakom v Kanadi, po svetu inv Sloveniji

Vesel Boì~ ter sre~no in obilo uspehovv letu 2005, v katerega vstopamo.

Odbor KSK

Vesele Boì~ne praznikein sre~no Novo Leto 2005

@eli vsem Slovenkam inSlovencem v Ontariju

in drugod

Generalni ~astni konzul RS

Joè Slobodnik


drugo sre~anje, lansko leto je bil tak posvet pri[t. Petru v Ro‘u. Na tokratnem posvetu so seudele‘enci osredoto~ili okoli dveh tem, opomanjkanju kulturne povezave s Slovenci (u~beniki,TV programi itd.) in o vpra{anju Slovencev brezslovenskega dr‘avljanstva. O tem vpra{anju je SSK‘e pred leti pripravil zakonski osnutek, gaposredoval parlamentu v postopek, vendar ga jeparlament ocenil kot neizvedljivega in ga je zatoumaknil iz postopka. Zakaj? V glavnem zaradipoliti~nega nesoglasja. Udele‘enci posveta so pozagreti debati izrazili ‘eljo, da se oblikuje novzakonski osnutek, ki naj bi dal slovenskim rojakompo svetu poseben pravni polo‘aj in jih s tempritegnil v dejavni slovenski kulturni prostor. Za

projekt naj se zopet zavzame SSK in oblikuje novzakonski osnutek, ki naj bi zaobjel vsaj minimalnezahteve vseh slovenskih rojakov po svetu.

Posvet so udele‘enci sklenili o vpra{anjupretoka delovne sile v EU in s tem v zvezi ovpra{anju priznavanj diplom in delovneusposobnosti.

Iz Kanadskega slovenskegakongresa

Vse slovenske rojake obve{~amo, da bo mar~niob~ni zbor KSK zdru`en s kulturno prireditvijo,katera bo vsebovala izjemno edinstveni inbogat program. Vsi iskreno vabljeni!

Svetovni slovenski kongres ima od njegoveustanovitve 27. junija 1991 v organizacijskemprizadevanju med glavnimi nameni tudi program,da SSK sku{a okrepiti sodelovanje med Slovencidoma, v zamejstvu in po svetu: na znastvenem,kulturnem in gospodarskem podro~ju in daobravnava vpra{anja, ki so za obstoj in razvojSlovencev pomembna in potrebna. To poslanstvoSSK vr{i od vsega za~etka, v zadnjih 8 letih pa jeSSK podvojil svojo dejavnost prav na podro~jukulture in gospodarstva.

Kongres je do sedaj priredil ‘e sedem sre~anjs podro~ij razli~nih strok: znanosti, umetnosti ingospodarstva; tri konference zdravnikov, trikonference znanstvenikov in eno sre~anjegospodarstvenikov. Letos je bila 9. in 10. septembrakonferenca arhitektov in gradbenikov na Brdu priKranju, katero sta pozdravila predsednik JanezDrnov{ek in predsednik Slovenske AkademijeZnanosti in Umetnosti, akademik prof. Dr. Bo{tjan@ek{. Ta sre~anja so namenjena izmenjavi znanja,idej in poznanstev med slovenskimi strokovnjakiiz Slovenije, iz zamejstva in iz sveta. Na ta sre~anjaprihajajo {tevilni slovenski rojaki iz ZDA, Argentine,Kanade in seveda iz evropskih dr‘av, ki so vsvojih strokah ‘e dosegli velike uspehe, skratkanjihovi dose‘ki so velik potencial strokovnegaizkusa.

Na teh sre~anjih si strokovnjaki iz sveta inSlovenije izmenjavajo izkustva, poglede in to vdvodnevnih razgovorih, najve~krat pa svojo strokoizpostavijo z referati, znanstvenimi eseji, ki potemnajdejo pot ali v zbornike, strokovne revije inkon~no tudi v u~benike. Prav za to moramo trditi,da so te konference dejanski znanstveni posrednikmed svetom in Slovenijo. Danes izven Slovenijedeluje veliko {tevilo strokovnjakov na najrazli~nej{ihpodro~jih: v fiziki, kemiji, in‘eniring, medicini inpravu, ki zasedajo izredno visoke polo‘aje v klju~nihindustrijah ter univerzah, in so kljub temu vednopripravljeni sodelovati s kolegi v Sloveniji.

V Sloveniji so na podro~jih intelektualnihdejavnosti {e vedno {ibko povezani s svetom.Vzrokov za to stanje je ve~: na eni strani polstoletnepoliti~ne pregraje po drugi svetovni vojni, nadrugi pa nekoliko provincialne zavidnosti. PredsednikZASU, akademik prof. Dr. Bo{jan @ek{ je v svojempozdravnem nagovoru med drugim na konferenciarhitektov in gradbenikov na Brdu pri Kranjudobesedno dejal: “Na ̀ alost smo tak pogled raz{irilitudi na Slovence v tujini, na katere v~asih gledamokot na konkurenco, ki smo se je znebili, ne kotpa na ljudi, ki bi nam lahko bistveno pomagalipri na{em razvoju. Zato moramo ustvariti pogojein mehanizme, da se bodo ti strokovnjaki vra~ali(za~asno ali za stalno) in s tem ostali del na{eganarodnega telesa, sicer se bo nam slabo pisalo.”Akademikove izpostave bi morali v Sloveniji vzetiresno v pretres in se kon~no znebiti “prijateljskega”preziranja. Iz povedanega pa sledi, da vse tosodelovanje na konferencah koristi v glavnemSloveniji. Akademik dr. @ek{ je dejal med drugimtudi slede~e: “Ta aktivnost Svetovnega slovenskegakongresa zaslu`i vso pohvalo, saj se bodo mordaprav zaradi nje stvari na podro~ju strokovnegapovezovanja Slovencev iz domovine, zamejstva intujine le premaknile na bolje.”

Kdor zasleduje svetovno kongresno dejavnostmora tudi opaziti, da se zadnji ~as resni~no nekajpremika pri gradnji bolj{ih medsebojnih odnosov.Predstavni{ki slovenski uradi menijo, da sozasnovane konference zelo pozitivne in ne pomenijosamo kakovostni premik v dejavnost, ampak tudipremik v povezovanju slovenstva. Drugi razveseljiviznak bolj{ih odnosov s Slovenci po svetu, jeustanovitev tajni{tva za Slovence v zamejstvu inpo svetu v kabinetu predsednika vlade terparlamentarne komisije za odnose za Slovence posvetu.

Svetovni slovenski kongres je 5. in 6.novembra priredil dvodnevni posvet pri PorabskihSlovencih v Mono{tru in se je v glavnem nana{alna odnose Slovenije s Slovenci v tujini. To je ‘e

Vpetost svetovnega slovenskega kongresaDr. France Habjan

Avtocesta je pri{la do morjaZa promet so slovesno odprli avtocesto od Ljubljanedo Kopra. Vklju~uje tudi ~rnokalski viadukt, ki jebil odprt koncem septembra. Enosmerna cestninaod Ljubljane do Kopra je 1.050 tolarjev (pribli`no$7.50 CAN).

V leto{njemletu je Dru`baRS za avto-ceste (DARS)zg rad i l a inodpr l a zapromet skupno58 kilometrovavtocest.

Negativni naravni prirast v Slovenijise {e pove~uje

STA, 13. november 2004

Leta 2003 je v Sloveniji umrlo 19.451prebivalcev, kar je za 750 oz. {tiri odstotke ve~kot leta 2002, ko je umrlo 18.701 prebivalcevSlovenije. Po podatkih Statisti~nega urada RS pase je lani ponovno pove~al negativni naravni prirast,ki se je v primerjavi z letom 2002 skoraj podvojilin je zna{al 2103. Ob tem se je pove~alapri~akovana ‘ivljenjska starost, in sicer zna{a zamo{ke 73,2 leta (leta 2002 je bila 72,3 leta),medtem ko je bila pri~akovana starost ‘ensk 80,7leta (leta 2002 je bila 79,9).

Prav tako se je lani pove~ala tudi smrtnostdojen~kov na tiso~ ‘ivih rojstev. Lani so tako natiso~ ‘ivorojenih otrok umrli {tiri dojen~ki, medtemko je bila smrtnost leto prej zna{ala 3,8 smrtidojen~kov na tiso~ ‘ivorojenih otrok. Lani je sicerumrlo 69 dojen~kov, od tega 37 fantkov in 32deklic.

Po podatkih statisti~nega urada se je lanirodilo 17.321 ‘ivorojenih otrok, medtem ko jeumrlo 19.451 ljudi. Tako se je negativni naravniprirast v primerjavi z letom 2002 skoraj podvojil,in sicer je bil negativni prirast na tiso~ prebivalcev1,1.


proces dodiplomskega in podiplomskega {tudijana fakulteti. Kot je povedala predstojnica katedreza novinarstvo Melita Poler Kova~i~, naj bisodelovanje medijskih hi{ in fakultete velikopripomoglo k oblikovanju kakovostnih novinarskihkadrov.

Po besedah Poler Kova~i~eve dana{nji ~as terjaspremembe pri snovanju {tudijskih programov,med drugim tudi pri novinarstvu. Prenovafakultetnega {tudijskega programa novinarstva takovsebuje veliko ve~ sodelovanja z medijskimi hi{amina dodiplomski in podiplomski stopnji. Cilj tegapa je celovito usposabljanje novinarja s {irokimdru‘benim znanjem, visoko pismenostjo in zusposobljenostjo za o‘je podro~je. S tem sta sestrinjali tudi dekanja FDV Anu{ka Ferligoj inprofesorica na fakulteti Manca Ko{ir, ki je opozorila,da je novinarstvo zelo odgovorno delo. Slednjeganaj bi po njenem s prenovo {tudijskega programater z omenjenim sodelovanjem {e nadgradili inizbolj{ali.

Iz pisma sodelovanja med medijskim hi{amiin fakulteto izhaja, da bo imel dodiplomski {tudijnovinarstva tri praktikume (~asopisni, televizijskiin radijski) in dve novinarski praksi. Praktikumi

bodo potekali kot organizirana oblika gostujo~ihpredavanj praktikov, sodelavcev medijskih ustanov,praksa pa pri izbranem mediju. Podiplomski {tudijskiprogram novinarstva pa predvideva prakso, povezanoz izbrano medijsko usmeritvijo, ki bo potekala vizbrani medijski ustanovi.

Medijske ustanove bodo v dogovoru s katedroza novinarstvo dolo~ile koordinatorje, ki bodo znjihove strani skrbeli za nemoten potek novinarskeprakse na dodiplomski in podiplomski stopnji{tudija. Prav tako pa bodo predlagale svojesodelavce (novinarje, urednike in drugestrokovnjake), ki bodo sodelovali v pedago{kemprocesu. Medijske hi{e bodo vsako pomlad zaprihodnje {tudijsko leto oblikovale predlogesodelavcev pri praksah in praktikumih. Na podlagitega bo sklenjen enoletni dogovor, ki ga bourejala bilateralna pogodba med fakulteto inposamezno medijsko ustanovo.

Predstavniki FDV so sicer ob 40-letnici {tudijanovinarstva na Slovenskem in ob prenovi {tudijskegaprograma predstavili tudi znanstveni zbornik znaslovom Poti slovenskega novinarstva - danes injutri.

Mednarodni tisk o slovenskih volitvah

Nem{ki dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung(FAZ) v dana{nji izdaji poro~a o oblikovanju noveslovenske vlade. âsnik ugotavlja, da si vodjaZdru‘ene liste socialnih demokratov (ZLSD) BorutPahor ni mogel podrediti levega krila stranke,zaradi ~esar niso uspeli pogovori o vstopu ZLSDv vladajo~o koalicijo.

“Nekdanji komunisti ZLSD so se mobiliziraliè pri vpra{anju vstopa v zvezo NATO in silovitonasprotovali premostitvi zgodovinske delitve maleganaroda na ’bele’ in ’rde~e’, ki izhaja {e iz slovenskedràvljanske vojne med II. svetovno vojno,” neuspehpogovorov med ZLSD in Slovensko demokratskostranko (SDS) Janeza Jan{e komentira FAZ.

âsnik navaja tudi Jan{evo izjavo, da sicerspo{tuje odlo~itev ZLSD, vendar jo tudi ob‘aluje,

saj bi po njegovem mnenju sodelovanje na vladniravni pripomoglo k premostitvi starih razhajanj.

FAZ v nepodpisanem prispevku kritizira tudislovenski ~asnik Delo, ki ga ozna~uje kot trobilodoslej vladajo~e LDS. Delo, po mnenjufrankfurtskega dnevnika, komentira propadpogovorov med SDS in ZLSD na preve~ enostavenna~in.

Nem{ki dnevnik o “slovenskih komunistih”STA, 08. november 2004

Il Piccolo: Jan{a dobil bogato podporoSTA, 10. november 2004

Kandidat za slovenskega premiera Janez Jan{aje ble{~e~e prestal prvi preizkus v parlamentu, vporo~ilu o zasedanju dr‘avnega zbora in glasovanjuo mandatarju v sredini {tevilki uvodoma ugotavljatr‘a{ki dnevnik Il Piccolo.

Jan{a je v svojem govoru po malem presenetilvse: nobene sledi predvolilne retorike, pa~ pa

Medijske pomanjklivosti v Sloveniji

Kak{na bo podoba medijskega pluralizma

V zadnjem ~asu se vse bolj govori, da nimedijskega pluralizma. S takim uvodom se jeprej{njo sredo za~el Studio ob 17h na nacionalnemradiu. Uredniki so ob zamenjavi oblasti za~utilineverjetno ogro‘enost in s tem pokazali, da svojevloge ne razumejo civilnodru‘beno, temve~ strogopoliti~no.

V senci zamenjave za vladnim krmilom smo vSloveniji pri~a velikim medijskim prera~unavanjem.Nacionalne ~asopisne, televizijske in radijske hi{epre{tevajo dele‘e dr‘ave v vsoti delnic posameznegamedija. TVS, ki je ‘e pred volitvami sku{ala vzbujativtis poligona za dru‘bene in politi~ne razprave,je zaprla vse ventile. V vseh mesecih po volitvahni zmogla niti ene same okrogle mize, ki biosvetljevala spremembe, ki so se ali se nemaraniso zgodile.

V sredo 10. novembra je nacionalni radioizpeljal okroglo mizo o medijskem pluralizmu.Akord razprave je dolo~ila dolgoletna, zdaj ‘eupokojena profesorica novinarstva in predstojnicate katedre na FSPN (FDV) Manca Ko{ir. Na njej sopoleg Ko{irjeve sodelovali {e predstavniki nacionalnetelevizije, »osrednjega dnevnika« Dela ter ministrstvaza kulturo. Poanta razprave je bila, da je vslovenskih medijih dovolj ideolo{kega in politi~negapluralizma, katastrofalno stanje pa je pripisatidejstvu, da do besede ne pridejo majhni inzapostavljeni. Za zgled je Ko{irjeva navedla otroke.

To je bila v zadnjega pol leta vsaj tretjaradijska okrogla miza na temo pluralizacije medijev,vsaki~ so k besedi povabili iste ali enakostrukturirane ljudi. [e bolj pomembno pa je, da kdebati niso pripustili nikogar drugega, {e zlastine kritikov obstoje~ih razmer. Verjetno je najve~japosebnost nacionalne radijske hi{e v tem, da vdru‘beni ali politi~ni razpravi zmore izklju~nodebato med enakomisle~imi. Tudi tokrat sosodelujo~i imeli skupni imenovalec, namre~, prinjih je bila v preteklih letih prepoznavna mo~nalojalnost do LDS oziroma do partije na eni strani,na drugi (na pr imer pr i Ko{ i r jev i ) pasamocenzurirano strokovno govorjenje, ki se nikoline pribli‘a bistvu medijskega problema.

Uredniki na radiu si preplaha brz~as nisoizmislili brez podlage. Ko je ob razglasitvi volilnihizidov pri{lo do politi~no vodene novinarske stavke,kot se je izkazalo, so si na radiu izmerili ceno.Ljudje so mno‘i~no izra‘ali nestrinjanje z novinarji,hkrati pa zadovoljstvo nad novo (bolj ko neglasbeno) vsebino brez novinarskih manipulacij.Potem so v javnost za~eli posredovati teme, pokaterih jih nih~e ni ni~ vpra{al. O medijskempluralizmu namre~ ni bilo posebnega govora, ~epravse med poznavalci ve, da med solastniki me{anihmedijskih podjetij z dr‘avo vlada vznemirjenje.Da je tak ob~utek zaslediti prav tako na RadiuSlovenija, pravzaprav ni presenetljivo, a mnogi vjavnosti menijo, da je iz profesionalnega incivilnodru‘benega vidika nedopustno...

Novega perja labodPovzeto po ~lanku Janeza Marke{a, v MAG-u, 22. november 2004

Vodilne medijske hi{e (Delo, Delo Revije, Ve~er,Dnevnik, Primorske novice, Finance, Mag, Mladina,Pro plus in RTV Slovenija) ter Fakulteta za dru‘benevede (FDV) so danes podpisale pismo o nameriglede sodelovanja pri izobra‘evanju in strokovnem

usposabljanju {tudentov novinarstva na dodiplomskiin podiplomski stopnji. S tem so se zavezale, dabodo sodelovale pri izvajanju {tudijske prakse terpri vklju~evanju novinarjev, urednikov in drugihstrokovnjakov iz medijskih ustanov v pedago{ki

Sodelovanjem medijskih hi{šin FDV do kakovostnih novinarskih kadrovSTA, 2. december 2004


tem okviru vodila vse sestave sveta z izjemo ‘eomenjenega sveta za zunanje zadeve, drugi dvepa naj bi ji, na podlagi skupnega programa, pritem pomagali, pri ~emer pa deklaracija trojki dajetudi mo‘nost “alternativnih re{itev”.

Nizozemsko predsedstvo EU naj bi sicerpredvidelo tudi mo‘nost, da ustava zaradi mo~nezavrnitve v postopku ratifikacije v kateri od dr‘av~lanic 1. novembra 2006, kot je na~rtovano, {ene bo stopila v veljavo in se bo aktualni sistemnadaljeval. Na dvostranskih posvetovanjih, ki jihizvaja ta teden, od ~lanic pri~akuje predvsem

splo{na stali{~a, ki jih bo upo{tevalo v nadaljnjemoblikovanju podlag za dogovor o prihodnjemsistemu in vrstnem redu dr‘av.

V prvem predlogu je predsedstvo, kotomenjeno, predvidelo, da bi povezavo v obdobjuod za~etka leta 2007 do sredine leta 2008 vodilatrojka Nem~ija, Slovenija in Portugalska, taksamostojen razpored pa bi veljal tudi, ~e ustavane bi stopila v veljavo. Slovenija bi slede~ temupostala prva nova ~lanica EU, ki bi se preizkusilapri vodenju Sveta EU, morda pa tudi celotnepovezave.

Radenska je v prvih devetih mesecih letoszabele‘ila 6,3 milijarde tolarjev ~istih prihodkovod prodaje, kar je za 27,4 odstotka manj kot venakem obdobju lani. Znesek predstavlja 59,5odstotka na~rtovanih ~istih prihodkov za leto 2004.^isti dobi~ek je zna{al 153,9 milijona tolarjev,medtem ko ga je {e v enakem lanskem obdobjubilo za 1,25 milijarde tolarjev.

Kot pojasnjujejo v dru‘bi, so se s slovenskimvstopom v EU 1. maja bistveno spremenili pogojiposlovanja tako na doma~em kot tudi na ve~iniizvoznih trgov. Za Radensko je vzpostavitevenotnega evropskega trga pomenila dvig censurovin, ki predstavljajo v skupni strukturi surovinnajve{ji dele‘. To sta predvsem masa PET insladkor.

Na doma~em trgu je padec prodaje prisotenzaradi mo~ne tuje konkurence in vse ve~jeprisotnosti trgovskih blagovnih znamk. Na trgujugovzhodne Evrope se je polo‘aj bistveno poslab{al.Kot posledica spremenjenih pogojev poslovanja jev devetmese~nem obdobju izpad ~istih prihodkovod prodaje zna{al 2,3 milijarde tolarjev, zato so vpodjetju sprejeli ukrepe za izbolj{anje poslovanja,ki jih izvajajo v leto{njem drugem polletju.

V izkazu uspeha je vklju~ena tudi julijskaizguba v vi{ini 739 milijonov tolarjev, ki je nastalapri dezinvestiranju dru‘be Radenska Zdravili{~eob prodaji Termam 3000 kot izredni dogodek. VRadenski so namre~ to dru‘bo knjigovodskovrednotili bolje, kot so jo nato prodali.

Katastrofalno poslovanje RadenskeDelo 1. december 2004

Slovenski poslanecEvropskega parlamentaAlojz Peterle je v torekv Be r l i nu p re j e lmednarodno nagradoMerite Europeen in Gold,ki jo za zasluge v procesu

evropskega zdru‘evanja podeljuje luksembur{kafundacija Merite Europeen.

Presti‘no nagrado so pred Peterletom prejeli{tevilni evropski politiki, med njimi nekdanjaavstrijska zunanja ministrica Beinta Ferrero-Waldner, nekdanji vodja nem{ke diplomacije Hans-Dietrich Genscher in nekdanji predsednik Evropskekomisije Jacques Santer.

Peterle prejel evropsko nagradoSTA, 01. december 2004

Alojz Peterlefoto: Voranc Vogel

velika odprtost in izrecen poziv vsem strankam ksodelovanju. Med najbolj pomembnimi ~asnikomenja Jan{eve besede, da je treba storiti vse, dabi se pripadniki italijanske in mad‘arske manj{inepo~utili enaki med enakimi.

Eden od rezultatov tak{ne dr‘e je napovedposlanca italijanske manj{ine v dr‘avnem zboruRoberta Battellija ob koncu njegovega sre~anja zJan{o, da bo v bodo~i koalicijski pogodbi eno odpoglavij namenjeno prav manj{inama, v njem pabi opredelili konkretne ukrepe v zvezi s polo‘ajemmanj{in v tem zakonodajnem mandatu. Kar se

ti~e italijanske manj{ine, naj bi v pogodbo vklju~ilielemente iz dokumenta, ki ga je januarja letosformulirala manj{ina, potem ko je Battelli odstopilz mesta predsednika parlamentarne komisije zamanj{ine. Battelli je svoj odstop takrat argumentiralz “asimilacijo in pritiski, ki jih do‘ivljajo pripadnikiitalijanske in mad‘arske manj{ine v Sloveniji”.

Jan{a je v spravljivih tonih govoril tudi gledeodnosov s Hrva{ko ter izrazil odprtost do zamislio evroregiji, ~e bi slednja zajela celotno Slovenijoin ~e bi bil njen sede‘ v Ljubljani, {e omenja IlPiccolo.

Slovenija in EU

Bo Slovenija kmalu predsedovala EU?

Sloveni ja je danes na dvostranskemneformalnem posvetovanju z nizozemskimpredsedstvom Evropske unije sprejela predlog, pokaterem naj bi bila v okviru t. i. timskih predsedstevSvetu EU uvr{~ena v prvo trojko skupaj z Nem~ijoin Portugalsko in bi predsedovanje predvidomaprevzela v prvi polovici leta 2008, je v Brusljupovedal stalni predstavnik Slovenije pri EU,veleposlanik Ciril [tokelj.

“Na osnovi navodila zunanjega ministra IvaVajgla sem predsedstvu dal zelo jasen odgovor,da predlog sprejemamo. V skladu s sredinoodlo~itvijo kolegija predsednika dr`avnega zborapa bo dokon~no in uradno stali{~e sprejel parlamentpredvidoma konec prihodnjega tedna,” je dejal[tokelj. Kolegij se je do predloga sicer pozitivnoopredelil, a potrebna je formalna odlo~itev v DZ,je pri tem dodal in {e opozoril, da sta predloguza zgodnje predsedovanje Svetu EU naklonjenatako odhajajo~a vlada kot mandatar za sestavonove vlade.

Odhajajo~a vlada Antona Ropa je sicerpredlogu Haaga izrazila podporo, vendar pa jekolegij predsednika dr‘avnega zbora sklenil, damora o tem stali{~e zavzeti parlament, ki naj bi

to storil {ele na izredni seji predvidoma konecprihodnjega tedna. [tokelj naj bi tako predvsempojasnil, da je Slovenija v obdobju menjave vlad,zato za odlo~itev potrebuje nekaj ve~ ~asa.

Sistem predsedovanja Svetu EU po letu 2007naj bi sicer povezava po na~rtih nizozemskegapredsedstva dorekla na vrhunskem zasedanjudecembra letos, medtem ko naj bi dr‘ave ~lanice- konkretneje odbor stalnih predstavnikov pri EU(coreper) - prvo skupno razpravo opravile v drugihpolovici novembra. Haag zdaj pripravlja podlageza to razpravo in kon~ni dogovor.

Pri tem mu kot izhodi{~e slu‘i {e omenjenaustavna pogodba, ki ukinja veljavni sistem kro‘e~egapredsedovanja, po katerem posamezna dr‘avapovezavi in vsem sestavam v Svetu EU predsedujepol leta, ter uvaja predsednika Evropskega sveta znajve~ petletnim mandatom in timsko predsedstvoza vse svete z izjemo sveta za zunanje zadeve, kiga bo vodil zunanji minister EU.

Podrobnosti o timskem predsedstvu v ustavisami sicer niso dolo~ene, a k njej prilo‘enadeklaracija opredeljuje, da gre za skupino trehdr‘av, ki Svet EU vodi za obdobje 18 mesecev.Posamezna skupina naj bi bila sestavljena na podlagienakopravne rotacije, upo{tevajo~ raznolikost ingeografsko ravnote‘je v EU. Vsaka dr‘ava bi v

Slovenija sprejema izziv – Velika prilo‘nost za SlovenijoSTA, 11. november 2004


MAG-ove povolitvene analize

Rigelnikov Autocommerce se je na sporen na~inin krepko pod ceno polastil Adrie Mobil

Nedavni nakup ve~inskega, 86,7-odstotnegadele‘a v novome{ki Adrii Mobil, ki ga je izpeljalAutocommerce, so nekateri mediji ozna~ili zaprevzem leta. Ker je bilo eno najuspe{nej{ihslovenskih podjetij kupljeno krepko pod ceno (zapi~le tri milijarde tolarjev, vredno pa je desetkratve~) in ker se je prevzemna zgodba povsemnepregledno vlekla zadnja {tiri leta, gre nedvomnoza enega najbolj spornih prevzemov slovensketranzicije, pri katerem so {e enkrat povsemodpovedali organi pregona, ki so preiskovali ko~ljivinakup podjetja od SRD konec leta 2000.

Slovenska razvojna dru‘ba (SRD) je namre~na javnem razpisu pred {tirimi leti po zelo ugodniceni 14 milijonov tedanjih nem{kih mark prodalave~inski, 86,7-odstotni dele‘ Adrie Mobil petdesetimzaposlenim, ki so imeli predkupno pravico. Du{anPlut, direktor podjetja Terna, ki se je neuspe{nopotegoval za nakup, trdi, da je nekdanje vodstvoSRD z Marjanom Rekarjem na ~elu dr‘avo priprodaji o{kodovalo za najmanj petdeset milijonovmark ({est milijard tolarjev). Dejanska tr‘na vrednostpodjetja naj bi namre~ ‘e leta 2000 zna{ala vsaj70 milijonov mark (8,4 milijarde tolarjev). PoPlutovem naj bi vodilni SRD, Autocommercea inAdrie Mobil v zakulisju pripravili scenarij, kakoizigrati preostale morebitne kupce pa tudizaposlene, da bi se Rigelnikova dru‘ba krepkopod ceno polastila perspektivnega proizvajalcapo~itni{kih prikolic, kar se je na za~etku novembraletos tudi formalno zgodilo.

V Magu smo ‘e pred tremi leti razkrili, da jeve~ino kupnine z najetim posojilom pri Factorbanki namesto petdeseterice zaposlenih, ki so vzgodbi igrali le vlogo slamnatih mo‘, odpla~alRigelnikov AC, ki je bil tudi porok pri najemu

posojila. Po zadnjih informacijah naj bi zaposlenimza kupnino uspelo zbrati le milijon mark, preostalihtrinajst milijonov pa je zagotovil in odpla~alAutocommerce, ki je pri Abanki zagotovil tudipotrebno garancijo v vrednosti petih milijonovmark. Sporni nakup so zadnja leta preiskovalinovome{ki kriminalisti in to‘ilci. Ko so se ‘edokopali do nekaterih informacij, jim novome{kookro‘no sodi{~e ni dovolilo zasli{ati direktorjaAutocommercea Hermana Rigelnika in predstavnikapetdesetih dru‘benikov Hansa Ivana Jaklitscha intako preiskavo ustavilo na pol poti. PodjetnikDu{an Plut je pred meseci zato na najvi{je sodnein to‘ilske naslove v dr‘avi poslal nadzorstvenoprito‘bo na delo pravosodnih organov ter ponovnopro{njo za preu~itev spornega nakupa. V uradugeneralnega dr‘avnega to‘ilca so nam prej{njiteden povedali, da so Plutovi zahtevi, naj seprito‘ba obravnava po imenovanju novegageneralnega dr‘avnega to‘ilca, ugodili. Novome{kaokro‘na dr‘avna to‘ilka Mirjana Jerman je marcaletos, ~eprav zadevi ni pri{la do dna, zavrglakazensko ovadbo, ki jo zoper vodstvi SRD inAdrie Mobil vlo‘il Plut. Jermanova je v obrazlo‘itvinavedla, da ni bilo mogo~e preveriti okoli{~in vzvezi z najemom kredita in njegovim vra~ilom,ter ob tem jasno zapisala, da je bil kredit zavarovans poro{tvom Autocommercea. Na osnovi poro~ilanovome{kih kriminalistov je ugotovila le, da spreverkami ni bilo mogo~e dognati, ali soposojilojemalci najeti kredit pri Factor banki tudidejansko odpla~evali...

Prevzemna prevaraSILVESTER [URLA, MAG, 22. november 2004

Evropska civilna dru‘ba je zbrala ve~ kotmilijon podpisov v podporo omembi Boga inkr{~anskih vrednot v novi evropski ustavni pogodbi,podpisani 29. oktobra v Rimu, so sporo~ili vEvropskem parlamentu. Peticijo civilne dru‘be inseznam 60 nevladnih organizacij, ki prav takopodpirajo omenjeno pobudo, je na za~etku tedna‘e obravnaval odbor za peticije Evropskegaparlamenta. Parlamentarni odbor je sicer pobudinaklonjen, vendar ni pristojen za uveljavljanjekakr{nih koli sprememb evropske ustave, zato je~lanice EU, ki to ‘elijo, pozval, naj eksplicitnoomembo Boga in kr{~anstva vklju~ijo v nacionalneakte, s katerimi bodo ratificirale ustavo.

V preambuli evropske ustavne pogodbe jesicer omenjena “kulturna, verska in humanisti~nadedi{~ina Evrope, iz katere so se razvile univerzalnevrednote”, na katerih temelji Evropska unija. Oeksplicitni omembi Boga in kr{~anstva v ustavi jerazpravljala `e Konvencija o prihodnosti Evrope,ki je zasnovala osnutek ustavne pogodbe, nato paso o tem razpravljali {e predstavniki evropskihvlad v okviru medvladne konference, na kateri jebilo besedilo do konca oblikovano, vendar soglasjao tem vpra{anju ni bilo.

Ve~ina ~lanov odbora za peticije je bila sicernaklonjena pobudi za eksplicitno omembo Boga vevropski ustavni pogodbi, so sporo~ili iz Evropskegaparlamenta, pa tudi pojasnili, da odbor nima tak{nepristojnosti, da bi lahko zahteval kakr{no kolispremembo nedavno podpisane ustave. Vlogaodbora za petici je je namre~ pomagatiposameznikom in organizacijam pri uveljavljanjupravic na podro~jih, ki jih zajema pravo EU (naprimer priznavanje poklicnih kvalifikacij aliuveljavljanje pravic priseljenih delavcev), pozivatipristojna telesa unije, naj spremenijo ali dopolnijoprani red skupnosti v primerih, ko je neko zakonskodolo~ilo izvor krivic.

Zato odbor za peticije vsem ~lanicam EU, kito ‘elijo, predlaga, naj omembo Boga in kr{~anstvavklju~ijo v dr‘avno zakonsko dolo~ilo, s katerimbodo ratificirale ustavno pogodbo.

Da bo ustava, ki so jo voditelji ~lanic EUslovesno podpisali 29. oktobra v Rimu, za~elaveljati, jo morajo z referendumskim glasovanjemali po parlamentarni poti v dveh letih ratificirativse ~lanice povezave. Doslej jo je ratificirala enadr‘ava, in sicer Litva 11. novembra z glasovanjemv parlamentu.

1.148.687 podpisov za omembo Boga in kr{~anstva v evropski ustavni pogodbiSTA, 26. november 2004

Spo{tovani gospod [kof,

Oprostite za majhno zamudo pri mojem odgovoru. Po seji parlamenta in vlade v petek 3.12. sem naslednje jutro sedel v letalo in odpotoval domov ter prevzel posle. Va{o ~estitko semtorej prebral {ele danes 13. 12., ko sem se za teden dni vrnil v Var{avo, da tu zaklju~im svojomisijo in spakiram svoje osebne stvari. Rad bi povedal, da sem bil va{e pozornosti zelo vesel.Kot sem dejal pred leti, Kanade in tam ‘ive~ih Slovencev ne bom nikoli pozabil. Preve~ lepihtrenutkov me ve‘e na vas. Lep pozdrav in najbolj{e ‘elje za praznike in ob novem letu Vam,va{i dru‘ini in vsem bralcem Glasila oziroma vsem kanadskim Slovencem.

Dr. Bo‘o Cerar

Elekrtonsko pismo iz Var{ave


Lastni{ki umik dr‘ave iz gospodarstva boosrednji politi~ni izziv Jan{eve vlade

Nedavno kon~ana privatizacija RigelnikovegaAutocommercea napoveduje, da bo rde~a nitlastni{kega umika dr‘ave iz gospodarstva povezanazlasti s sklepno fazo privatizacije korporacij izForuma 21, kjer si bosta nasproti stala predsednikforuma Ku~an in predsednik vlade Jan{a.

V za~etku novembra, ko so potekala intenzivnapogajanja o sestavi nove vladajo~e koalicije, jeEvropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) objavilaanalizo slovenskega gospodarstva z naslovomStrategy for Slovenia. Ena njenih osrednjihugotovitev je povezana z nadpovpre~no velikimlastni{kim dele‘em na{e dr‘ave v gospodarstvu.Med osmimi novimi ~lanicami Unije je imelaSlovenija v letu 2003 najmanj{i dele` zasebnegasektorja; pri nas zna{a le 60 odstotkov BDP, vLatviji 70, v Litvi in na Poljskem 75 ter naMad‘arskem, ^e{kem, Slova{kem in v Estoniji 80odstotkov BDP.

Poro~ilo ugotavlja, da je proces privatizacijedr‘avne lastnine v zadnjih dveh letih v Slovenijimo~no zastal kljub dejstvu, da je dr‘avni zborlani sprejel program pospe{ene privatizacijedr‘avnega premo‘enja. Analitiki EBRD so opozorili,da bi morala na{a dr‘ava pri privatizaciji dr‘avnegapremo‘enja upo{tevati zlasti ugodne privatizacijskeu~inke na ve~jo produktivnost in konkuren~nostpodjetij, ki pove~ujejo blaginjo vsega prebivalstva.

V nasprotju z dolgoletno vladavino LDS jenova vladajo~a koalicija na ~elu z Jan{evo SDSmed temeljnimi cilji koalicijske pogodbe napovedalapostopen lastni{ki umik dr‘ave iz gospodarstva. Vkoalicijski pogodbi navaja, »da je nujno trebaomejiti vpliv politike na delovanje slovenskih podjetijin uresni~iti umik dr‘ave iz vloge lastnika.Teoreti~ne in empiri~ne {tudije ka‘ejo, da sopodjetja v dr‘avni lasti manj u~inkovita in daprepletenost politike in gospodarstva zaviragospodarsko rast. Koalicija se zavezuje, da se botrudila s sistemskimi ukrepi te povezave kar se

da omejiti.« V delu koalicijske pogodbe, ki jenamenjen postopnemu in preglednemu umikudr‘ave iz gospodarstva, vlada ugotavlja, da politikana podjetja vpliva prek dveh vzvodov: posrednoprek paradr‘avnih skladov Kada in Soda inneposredno prek lastni{tva v nekaterih podjetjih(banke, telekom, ‘eleznica…). Vladne stranke so vkoalicijski pogodbi posebno pozornost namenileodprodaji lastni{kih dele‘ev v paradr‘avnih Soduin Kadu. Dosedanjo nepregledno prodajo dr‘avnegalastni{tva v njiju namerava nova vlada izvesti »prekomednarodnih razpisov in s pomo~jo uglednihmednarodnih finan~nih posrednikov s ciljemdoseganja najvi{je mogo~e cene. Pri teh transakcijahbo zagotovila enake pogoje za doma~e in tujeinvestitorje. Politika Kada, ki nima ~asovne omejitvetrajanja svojega poslanstva, pa bo temeljila napostopnem umiku iz slovenskih podjetij.«

Umik dr‘ave iz korporacij Foruma 21. Vvladnem mandatu 2004-2008 se bodo prek prodajedr‘avnega lastni{tva v Kadu in Sodu v najve~jihpodjetjih oblikovali ve~inski in klju~ni lastniki, kibodo polo‘aj ohranili na dalj{i rok ter s temodlo~ilno vplivali na prihodnjo ekonomsko inpoliti~no podobo dr‘ave. Umik dr‘ave izgospodarstva bo zato predvsem prvovrstno politi~novpra{anje, saj privatizacija pomeni prerazdelitevin koncentracijo lastnine v rokah ozke skupinelastnikov. Njegova rde~a nit bo povezana zlasti ssklepno fazo privatizacije politi~no najvplivnej{ihkorporacij iz Ku~anovega Foruma 21 - Mercatorja,Pivovarne La{ko, Save, Istrabenza, Petrola, LukeKoper, Krke, Merkurja, Autocommercea itd. Kdorbo prevzel dokon~ni lastni{ki nadzor v njih, bo vprihodnjih desetletjih dejansko obvladoval kapitalsko,poslovno, medijsko in politi~no podobo Slovenije.

Razlog za nedokon~ano privatizacijo Ku~anovihkorporacij je predvsem politi~ne narave. Povezanje z dolgoletno vladavino LDS, ki je prek nadzoraparadr‘avnih skladov Soda in Kada kadrovskoobvladovala tudi forumove korporacije. Zagotavljalajim je namre~ mirno so‘itje politike in gospodarstva,saj so kljub formalni vladavini LDS korporacije

Privatizacija Foruma 21STANISLAV KOVA^, MAG 8. december 2004

Nepregledna prodaja Sodovega lastni{tva ni vjavnem interesu.

So~asno z oblikovanjem nove vladne koalicijeso se v medijih pojavile informacije, da naj biSlovenska od{kodninska dru‘ba po volilni zmagiJan{eve SDS pohitela s prodajo dr‘avnega lastni{tvav nekaterih klju~nih korporacijah Ku~anovegaForuma 21.

Po poro~anju medijev naj bi donedavni direktorSoda Igor Ku{ar, ki velja za enega najtesnej{ihsodelavcev odhajajo~ega predsednika vlade AntonaRopa, ‘e pred svojim odhodom na ZavarovalnicoTriglav pohitel s podpisom pogodbe o prodajidr‘avnega lastni{tva v Pivovarni La{ko in Mercatorju.Obe korporaciji dru‘i lastnost, da se njuna prvamo‘a Tone Turn{ek in Zoran Jankovi~ uvr{~atamed idejne ustanovitelje Foruma 21, ki je predvolitvami podprl strankarski dvojec LDS-ZLSD. ^edr‘ijo neuradni podatki o prodaji Sodovegalastni{tva, dobimo naslednjo politi~no aritmetiko:korporacije iz Foruma 21 so politi~no podprleodhajajo~o Ropovo vlado, ki je po volitvah vzahvalo pohitela s prodajo Sodovih delnic inprihajajo~i Jan{evi vladi prepre~ila, da bi zarezalav korporativno omre‘je Ku~anovega foruma.

Prve informacije o prodaji velikih dele‘ev vnajvplivnej{ih podjetjih Foruma 21 so se v javnostipojavile ‘e avgusta, ko se je razvedelo za prodajolastni{tva v Gorenju. Za dosedanja pogajanja oprodaji Sodovega lastni{tva v forumovih korporacijahje bilo zna~ilno, da niso omogo~ala enakovrednihnakupnih prilo‘nosti za vse doma~e in tuje kupce.Vodstvo Soda jih ni iskalo prek (mednarodnega)javnega razpisa, dra‘be ali prodaje na borzi, ampakle v zaprtem krogu najve~jih sedanjih lastnikovpodjetij, med katerimi prevladujejo tista iz Foruma21. Pogovori o prodaji Sodovih delnic torej potekajozlasti v tem korporativnem omre‘ju. Opisanoprodajno pravilo je septembra potrdil tudi biv{iSodov direktor Ku{ar, ki je na na{e vpra{anje,kako je potekala prodaja Sodovega lastni{tva v

Gorenju, odgovoril takole: »Pred vsako odlo~itvijoo prodaji k nakupu povabimo druge delni~arjeoziroma najve~je tuje in doma~e portfeljske lastnikemanj{inskih dele‘ev v podjetju. Prodaja paketadelnic Gorenja ni bila nikakr{na izjema. Kupce zamanj{inske pakete dele‘ev v Gorenju, Mercatorju,Savi, Petrolu, Krki, Istrabenzu, Pivovarni La{ko,Merkurju in Luki Koper i{~emo predvsem med ‘eobstoje~imi lastniki podjetij.«

Glede na Ku{arjev odgovor lahko ugotovimo,kdo je najverjetnej{i kupec Sodovega lastni{tva vPivovarni La{ko. Med najve~je manj{inske delni~arjese uvr{~a Infond Holding z nekaj nad desetimiodstotki delnic, z okoli sedmimi odstotki sledijodr‘avna Kad in Sod ter Triglav Steber I, investicijskadru‘ba, ki jo posredno nadzoruje dr‘avnaZavarovalnica Triglav. Med ve~jimi lastniki s ponekaj odstotki delnic najdemo {e Infondovo ID,NFD 1 Investicijski sklad, ID Maksima, NLB inBanka Celje ter forumovi korporaciji Savo inIstrabenz. Najve~ji skupni lastnik Pivovarne La{koso dru‘be iz Infondovega lastni{kega omre‘ja, kije nadzorujejo nekaj manj kot petino. Najverjetnej{ikupec Sodovega lastni{tva je sama Pivovarna La{ko,bodisi neposredno ali prek povezanih oseb izInfondove mre‘e. Slednje imajo najve~jega lastnikav Radenski, ta pa je pod lastni{kim nadzoromPivovarne La{ko. Krog je sklenjen: pivovarna biprek Radenske in Infondove skupine dejansko kupilasamo sebe. Lastni{ko omre‘je okoli Pivovarne La{kobi postalo nepredu{no zaprto za politi~ni vplivnove vlade tudi v primeru, da bi Sod delniceprodal Savi, Istrabenzu ali dru‘bam Valantove NFD,saj vse sodijo v sredi{~e interesnega obmo~jaForuma 21...

Prebe`niki iz SodaSTANISLAV KOVA^, MAG, 22. november 2004


Napetost ob zasli{anjih Jan{evih ministrov je vpolitiko vrnila del stare konfliktnosti, vendar jehkrati pokazala, da bo novi premier delal posvoje ne glede na pripombe nekdanje oblasti.Poslanski predstavniki nomenklature so takoposku{ali ustaviti (ali pa vsaj oslabiti) nekatereministrske kandidate, vendar jim ni uspelo.

Drugo je vpra{anje, ali bi se lahko mandatarpri izbiri bolj potrudil (denimo pri gospodarskemministru ali kandidatki za kmetijski resor), todao~itno se je zana{al na svojo premo~ v dr‘avnemzboru in sestavil vlado, ki je pri opoziciji spro‘ilanekatere dvome in na zasli{anjih v odborihpovzro~ila precej polemik. Po drugi strani je najbr`res, da bi polemike spro‘ila katerakoli Jan{evalista in da je razburjenje vgrajeno v sistemzamenjave oblasti.

Ministrska imena so opazovalci takoj razdelilina domnevno kompetentna in nekompetentna terkritike in dvome usmerili predvsem proti nekaterimkandidatom iz »kvote«, ki naj bi prinesla tripresene~enja: Andreja Vizjaka, Dragutina Matetain Marijo Luka~i~. Prva dva sta bila kandidata zagospodarskega in notranjega ministra, Luka~i~evapa za kmetijski resor. Zakaj je novi premier izbralelektroin‘enirja za gospodarske zadeve, ni povsemjasno, o~itno pa je ocenil, da so lahko na nekaterihmestih namesto akademikov praktiki in da se boVizjak hitro u~il. Nedvomno bi si polo‘aj olaj{al,~e bi na svojo stran pridobil kakega profesorja zekonomske fakultete, ki bi imel precej la‘je deloz razlaganjem makroekonomskih kazalcev, odkaterih je odvisna statisti~na uspe{nost vlade.Toda zagovorniki Vizjaka so takoj odvrnili, da ~eje bil lahko gospodarski minister Matej Lahovnik,potem je lahko vsak, ki obvlada dvostavnoknjigovodstvo.

[e bolj presenetljiva je bila izbira ~loveka zavodenje ministrstva za notranje zadeve, iz kateregabo po novem izvzet upravni del poslov in ki najbi ga prevzel skorajda povsem neznani DragutinMate. Bolj kot dejstvo, da naj bi ob~utljiv

civilnopravni resor padel v roke obramboslovcu,je povsem sode~ opazovalce razburila osebnostkandidata, ki je s svojim oficirskim videzom inpri~esko Marlona Branda iz filma Apokalipsa danesspominjal na poveljnika voja{ke specialne enote.Ali bo tak{na izbira dobra za notranje ministrstvo,bo pokazal ~as. Toda opozicijski poslanci so sega lotili tam, kjer naj bi bilo njegovo preteklodelo najbolj sporno (o~itali so mu nekateredomnevno nedovoljene obve{~evalne zapise izSarajeva), in pri tem povsem pozabili, da je bilv~asih »uradnik za zvezo« ({e v beograjski vladiAnteja Markovi~a) tudi njegov predhodnik dr. RadoBohinc, ki je bil po izobrazbi sicer resda doktorpravnih znanosti, vendar po svoji miselnosti ~istipodpolkovnik.

O~itno je imel novi premier nekoliko nesre~noroko tudi pri izbiri obeh kandidatk za ministrskapolo‘aja, in sicer na podro~ju kmetijstva inregionalnega razvoja. Luka~i~eva naj bi bila vpletenav neke kontroverzne postopke na skladu kmetijskihzemlji{~, zaradi katerih naj bi pred leti gladovnostavkal Marjan Kalagari~, Darinka Mravljak pa vsporno preprodajo zemlji{~a v Radljah ob Dravi,zaradi katerega je precej kriti~nih novinarskihbesed zapisal tudi njen zdaj{nji koalicijski kolegaMiro Petek...

Nespodobno povabiloDANILO SLIVNIK, MAG, 30. november 2004

Lovsko in ribolovsko dru{tvo Planica`eli vsem ~lanom in bralcem Glasila

MERRY CHRISTMAS AND A HAPPYNEW YEAR!

vseskozi vodili najo‘ji Ku~anovi sodelavci; MercatorZoran Jankovi~, Savo Janez Bohori~, Istrabenz JankoKosmina, Luko Koper Bruno Koreli~, Gorenje Jo‘eStani~, Pivovarno La{ko Tone Turn{ek, Krko Milo{Kova~i~, Petrol Janez Lotri~, Autocommerce HermanRigelnik, Perutnino Ptuj Roman Glaser itd. Dolgoletnimandat LDS je bil za forumove korporacije vseskozijamstvo, da bo njihov lastni{ki nadzor postopnopre{el v roke posameznikov ali korporacij izKu~anovega omre‘ja. [ele nepri~akovan poraz LDSin zmaga Jan{eve SDS je sklepno fazo privatizacijevelikih korporacij spremenil v prvovrstno politi~notemo.

To dejstvo potrjuje tudi najnovej{a razvpitaprivatizacijska zgodba v dveh pomembnih Ku~anovihkorporacijah - Autocommerceu in Adrii Mobil.Takoj po porazu politi~nega dvojca LDS-ZLSD jeparadr‘avni sklad Kad br‘ prodal skoraj 16-odstotnilastni{ki dele` v Autocommerceu mariborski finan~nidru‘bi Infond Holding, Autocommerce pa je lenekaj dni pozneje prevzel eno najuspe{nej{ihslovenskih podjetij Adrio Mobil. Prvega vodiznameniti Herman Rigelnik, drugo pa ni~ manjznana mened‘erka leta Sonja Gole. Oba dru‘ilastnost, da se uvr{~ata med ustanovitvene ~laneKu~anovega Foruma 21...

Dvotedenska koalicijska pogajanja so bila za novegamandatarja Janeza Jan{o nekoliko manj uspe{nakot prvi povolilni mesec, ko je pri konstituiranjudr‘avnega zbora vse svoje predloge gladko uveljavil.Vladno koalicijo je sestavil znotraj predvidenihstrankarskih okvirov (tri domnevno pomladnestranke plus Desus), pri izbiri ministrskih kandidatovpa tudi ni presenetil s kak{nim novincem, ki bivladi prinesel nadstandardno kompetentnost.

Toda druge mo‘nosti najbr` niti ni imel, sajsta zdru‘ena lista in LDS zavrnili mo‘nost vstopav koalicijo, njuni zagovorniki in simpatizerji sstrani pa so se postavili v pre‘o ~akanja: predense bodo odlo~ili za stopnjo sodelovanja z novov lado, se bodo prepr i~a l i , ka j zmore .Zato se bodo vladni (in koalicijski) nasprotniki vprihodnjih tednih zanesljivo posku{ali vrniti v ~asBajukove vlade in preu~iti, kako se je takratpribli‘no enaka koalicija lotevala poslov. Zdaj jesicer na njenem vrhu velika razlika, ker jo vodiJan{a, in ne dr. Andrej Bajuk, ki je pred {tirimileti premalo poznal slovensko politiko, vendar jebil tudi takrat v njenem ozadju zdaj{nji mandatar,ki je usmerjal del vladnih poslov. Toda Bajukovavlada je imela skorajda povsem zvezane roke(predvsem zaradi omejenega ~asa) in vpra{anje je,kako bo zdaj. Jan{a je seveda bolj{i organizatordela in ima precej bolj izoblikovan vsebinskiprogram, pa vendar: z njim bodo v kabinetusedeli tudi ministri ljudske stranke, ki je znana

po problemati~nih kadrih in po nenehnihizmi{ljanjih vzrokov za koalicijske te‘ave. In nesamo to. Kadrovsko tekmovanje med razli~nimiskupinami bo venomer povzro~alo napetosti vzvezi strank, navsezadnje pa tudi nekateri ministrskikandidati iz vrst same SDS (vsaj po doslej znanihpodatkih) niso tako sposobni, da bi njihovosodelovanje v vladi zagotavljalo stoodstotni uspehnjenega dela.

Tako bo najve~ji del dela (in odgovornosti)znova padel na Jan{o, ki je bil ‘e v preteklostinajve~krat prepu{~en samemu sebi in ki je vzadnjih mesecih tako reko~ sam zmagal na volitvah.Na prste ene roke je namre~ mogo~e pre{tetitiste, ki so mu s svojimi razmi{ljanji in nastopipomembneje pomagali ({e najbolj mu je br‘~askoristil dr. Dimitrij Rupel), ve~inoma pa so bili lesopotniki na avtobusu, ki se je vzpenjal in spu{~alpo politi~nih pobo~jih in bil odvisen od Jan{evihvozni{kih sposobnosti. To je bil velik komplimentza Grosupelj~ana in nekoliko manj{i za njegovostranko. Toda zdaj se bo moral opreti tudi nadruge in vpra{anje je, ali mu bodo v zadostnopomo~. Pri tem nekateri opozarjajo na dvaproblema: prvi~, da ve~ina v njegovi okolici najraje~aka na njegove odlo~itve in, drugi~, da nekateriod njih te odlo~itve pozneje tudi precej slaboizpeljejo...

Polno~ni piknikDANILO SLIVNIK, MAG, 22. november 2004


Ljubljanska ‘upanja Danica Sim{i~ je danespredstavila predlog rebalansa leto{njega prora~unaMestne ob~ine Ljubljana (MOL), ki zna{a 52,4milijarde tolarjev, kar je za 6,775 milijarde manjod sprejete vi{ine prora~una za leto{nje leto (taje zna{al dobrih 59 milijard tolarjev). ̂ e bo mestnisvet predlog potrdil, bo prora~un zmanj{an za11,47 odstotka in na ta na~in tudi uravnote‘en.Predlog naj bi ‘e prejeli vsi ~lani mestnega sveta,obravnava rebalansa pa bo uvr{~ena na izrednosejo mestnega sveta, ki bo 20. decembra.,

Leto{nji prora~un so na~rtovali optimisti~no,tako zaradi pritiskov javnosti kot tudi zaradipoliti~nih pritiskov s strani vseh svetni{kih skupinin list v mestnem svetu, je pojasnila Sim{i~eva.Pri realizaciji prora~una so namre~ naleteli na dveveliki te‘avi, in sicer pri prodaji stavbnegapremo‘enja, manj{i od na~rtovanega pa je biltudi priliv iz naslova dohodnine.

Predlog rebalansa so v ob~ini pripravili potem,ko je ‘upanja 8. novembra mestni svet obvestilao za~asnem zadr‘anju izvajanja prora~una v znesku7,25 milijarde tolarjev, in sicer pri prevzemanjutistih obveznosti, ki zadevajo investicijske transferjein investicijske odhodke. Mestna uprava pa sicerpo besedah Sim{i~eve pripravlja izhodi{~e za mestniprora~un za prihodnje leto, ki naj bi zna{al 47milijard tolarjev brez namenskih sredstev.

V MOL se zavedajo te‘avnosti poslovanja vzo‘enih finan~nih okvirih, kljub temu pa je biloletos narejenega veliko, veliko investicij pa po‘upanjinih besedah na~rtujejo tudi za prihodnje

leto. Kot je pojasnila, je mesto bilo samo zdirektno delitveno bilanco ob ve~ kot sedem milijardtolarjev, poleg tega pa javna podjetja holdingavsako leto za investicije v primestnih ob~inahnamenjajo na stotine milijonov tolarjev.

Z obveznostmi, ki jih ob~ini vedno znovanalaga dr‘ava, denarja zanje pa ne zagotavlja, sose finan~ne obveznosti ob~ine na primer samo napodro~ju pred{olske vzgoje in izobra‘evanja vzadnjih letih pove~ale za ve~ kot pet milijardtolarjev, je {e opozorila ‘upanja. Z dr‘avo pa imaob~ina “{e kup drugih odprtih vpra{anj”, kajtidr‘ava po ‘upanjinem prepri~anju o~itno meni,da je mesto dol‘no zagotoviti ve~ino infrastrukture,ki jo dr‘ava potrebuje za svoje poslovanje(brezpla~na zemlji{~a, gara‘ne hi{e, najembrezpla~nih poslovnih prostorov).

Kot je ob tem pojasnil pod‘upan Milo{ Pavlica,bodo zaradi rebalansa leto{njega prora~una nekateriprojekti ~asovno zamaknjeni, med njimi na primeradaptacija Zdravstvenega doma Be‘igrad. Pod‘upanSlavko Slak je k seznamu projektov, ki bodozaradi rebalansa zamaknjeni, dodal {e drugo fazoobnove O[ Polje in O[ Sostro ter knji‘nice Otona@upan~i~a.

^e ob~ina ne bi izvedla rebalansa prora~una,bi lahko za{la v likvidnostne te‘ave, je ob koncu{e pojasnil pod‘upan Igor Omerza. Zato so moraliuravnote‘iti prora~un z zmanj{anjem odhodkov.To je pomembno za za~etek tak{nega prora~unskegaplaniranja, da se ob~ina ne bi mogla ve~ znajti vpodobni situaciji.

Ljubljanska ‘upanja za 11-odstotni rebalans ob~inskega prora~unaPovzeto po STA, 30. november 2004

^lanice ljubljanske SLS so ogor~ene nadrazsipnim ravnanjem ‘upanje Danice Sim{i~ indrugih funkcionarjev mestne oblasti. Tako ~laniceSlovenske ‘enske zveze pri ljubljanskem mestnemodboru SLS “razo~arane ugotavljajo”, da ni denarjaza vzdr‘evanje, obnovo in izgradnjo {ol in otro{kihvrtcev, darila novorojencem in druge ukrepedru‘inske politike, izgradnjo prepotrebnih domov

Sim{i~eva naj odstopiSTA, 25. november 2004

za ostarele, ureditev zelenic, otro{kih igri{~ ininfrastrukture, ki bi “prispevala k prijetnemu‘ivljenju Ljubljan~anov in obiskovalcev”.

Po drugi strani pa se denar porablja za dragaslu‘bena potovanja, neracionalne investicije insumljive finan~ne aktivnosti, s ~imer se ~laniceljubljanske SLS ne strinjajo in pri~akujejo takoj{enodstop Sim{i~eve in sodelavcev.

Ljubljana v krizi

Ljubljanska SDS ocenjuje, da ‘upanja Danica Sim{i~tudi z napovedano razre{itvijo Steva Leki~a spolo‘aja na~elnika oddelka za finance ter BorutaLenardi~a s polo‘aja direktorja javnega podjetjaVodovod - Kanalizacija ne bo re{ila slabega stanjamestnih financ. Prestavitev Leki~a na novo delovnomesto v javno podjetje Energetika namre~ ponjihovem dokazuje, da postajajo ljubljanska javnapodjetja odlagali{~e kadrov, ki so tako ali druga~eizgubili ugled v ob~ini. Zato pozivajo vse strankev mestnem svetu ter ‘upanjo, da sedanji mandatpred~asno kon~ajo in da se razpi{ejo pred~asnevolitve v slovenski prestolnici, je na dana{njinovinarski konferenci med drugim povedal vodjasvetni{kega kluba SDS Dimitrij Kova~i~.

Kot je v nadaljevanju pojasnil vodja svetni{kegakluba SDS, je ukrepanje ‘upanje zoper Leki~a inLenardi~a bistveno prepozno in premajhno dejanje.Zato je prepri~an, da ~e bi se Sim{i~eva ‘e takojpo svoji izvolitvi na ‘upansko mesto odzvala nanjihove predloge po “nujnih” zamenjavah nanekaterih na~elni{kih mestih ter v nadzornemsvetu Holdinga Ljubljana (HL) in v nadzornih svetihsedmih vklju~enih javnih podjetij v HL, danes nebi govorili o najve~ji krizi Mestne ob~ine Ljubljana(MOL) po osamosvojitvi Slovenije. “Poleg nameravaneprestavitve na~elnika za finance v javno podjetjeEnergetika pa je dokaz za neresne namene prisanaciji mestnih financ s strani ‘upanje tudi to,da vsi nadzorni sveti javnih podjetij {e vednodelujejo v isti sestavi kot v ~asu afer, na primerafere SIB, vodstvo ob~ine pa ne naredi ni~esar,”je bil kriti~en Kova~i~.

Podpredsednik ob~inskega odbora za financePeter Su{nik (SDS) je pojasnil, da je odborobravnaval poro~ilo ra~unskega sodi{~a gledenepravilnosti poslovanja Mestne Ob~ine Ljubljanav letu 2003

Med drugim je odbor za finance ugotovil, danekatera ljubljanska javna podjetja, vklju~ena v

HL, ‘ivijo izjemno dobro. Kot je pojasnil Su{nik,tako lahko kljub kriti~nemu stanju mestnih financpri~akujemo izpla~ila nagrad in dodatkov k pla~amob novem letu v posameznih javnih podjetij. Su{nikje ob tem navedel primer javnega podjetjaEnergetika. “Podjetje ima ‘e pripravljena sredstvav vi{ini 10 milijard tolarjev, da bi se aktivnovklju~ilo v Toplarno Ljubljana. To pa je nerazumljivo,saj hkrati, ko ima Ljubljana velik prora~unskiprimanjkljaj in ko se bodo kr~ila prora~unskasredstva, javna podjetja pripravljajo sredstva zasanacijo stanja, katero mestni svet sploh {e niobravnaval.”

Su{nik je tudi povedal, da se v ljubljanskiSDS ukvarjajo s predlogom rebalansa prora~unaMOL za leto 2004, da ugotovijo, ~e je ta splohsmiseln. Tako pozno sprejemanje rebalansa namre~po njegovem mnenju pomeni samo seznanitev sslabim finan~nim stanjem v ob~ini, ne pa njegovegare{evanja. Najve~ pozornosti pa v stranki namenjajoprora~unu za prihodnje leto, saj so po njihovioceni posamezni podatki mestne uprave “skreganiz zdravo pametjo”. “Na vseh podro~jih, kjer jedolo~en zaostanek, se sredstva kr~ijo, medtem kose na tistih, ki obsegajo stro{ke uprave in javnihzavodov, sredstva ne zmanj{ujejo oziroma se {epove~ujejo.”

Glede pred~asnih volitev so se v ljubljanskiSDS neuradno sestali z vsemi predstavniki svetni{kihskupin v mestnem svetu. Kot je pojasnil Su{nik,so mnenja glede tega v koalicijskih vrstah me{ana;LDS je kot najve~ja svetni{ka skupina heterogenain se te`ko usklajuje, znotraj te stranke pa jeskupina svetnikov, ki meni, da bi bile pred~asnevolitve edina re{itev. Po drugi strani pa po besedahSu{nika v LDS menijo, da bi kr{itev koalicijskepogodbe lahko povzro~ila bistveno ve~jo {kodokot volitve. Sicer pa so v ZLSD enotni, da tehvolitev ne ‘elijo za nobeno ceno, je {e povedalSu{nik.

Pred~asne volitve edini izhod iz finan~ne krize Mestne Ob~ine LjubljanePovzeto po STA, 24.. november 2004


Zgodba okrog gradnje islamskega centra sesicer zapleta {e od sprejema spremembprostorskega akta, ki jih je decembra lani sprejelmestni svet in ki omogo~ajo gradnjo d‘amije.Opozicija je ‘e ob sprejemanju akta ostronasprotovala gradnji, kmalu pa je sledila tudizahteva za razpis referenduma o tem vpra{anju.Pobudniki so zatrjevali, da ne nasprotujejo lokaciji,kjer naj bi stala mo{eja, ampak gradnji centra vpredvideni obliki in velikosti, po drugi strani paso menili, da islamska arhitektura ne sodi vpodalpsko, saj bi spremenila pokrajinsko podoboSlovenije.

D‘amije po njihovem Slovenija ne potrebuje,saj ta predstavlja tudi politi~ni center, potrebammuslimanskih vernikov pa bi moralo zadostiti nekajmolilnic, kjer bi lahko opravljali verske obrede.Na islamski skupnosti so tak{no idejo ozna~ili zairacionalno, saj bi za muslimane to pomenilopredvsem ve~ stro{kov in te‘av pri organizaciji.Poleg tega molilnice niso primerne za razli~ne

dru‘bene aktivnosti, recimo predavanja, seminarjein kulturne prireditve, ki bi jih v centru lahkopr iprav l j a l i . Zavrn i l i so tud i o~ i tek opredimenzioniranosti objekta, saj je po njihovemvelikost na~rtovanega centra popolnoma normalnain primerljiva s podobnimi drugod po Evropi.

Pobudniki referenduma so kljub vsemupotrebno {tevilo podpisov zbrali dokaj kmalu,mestni svet pa je nato odlo~il dokon~no odlo~anjeo razpisu referenduma ter zahtevo posredoval vpresojo ustavnemu sodi{~u. Slednje je sredi julijaodpravilo sklep o razpisu naknadnega referendumaglede gradnje d‘amije in med drugim zapisalo,da se ‘eli z referendumom pripadnikom islamskeverske skupnosti prepre~iti izpovedovanje vere vobjektu, ki je tradicionalen za opravljanje verskihobredov. Poleg tega pa so ustavni sodniki ‘e izzahteve za referendum in iz kampanje, ki so jopobudniki spro‘ili ob zbiranju podpisov, razbrali,da vlagatelji zahteve ‘elijo, da bi se prebivalciprestolnice izrekli proti gradnji d‘amije.

Univerza v Ljubljani je danes s slavnostno sejosenata, katere se je udele‘il tudi predsednikrepublike Janez Drnov{ek, obele‘ila 85. obletnicoustanovitve. Ob tem so najzaslu‘nej{im profesorjempodelili priznanja, veliko pozornosti pa so namenilitudi spremembam, ki jih do‘ivlja univerza. Potradiciji je sledilo podeljevanje priznanj in plaket,letos jih je prejelo 16 profesorjev. Najvi{je, ~astnidoktorat, je prejel nem{ki znanstvenik Hans JurgenGrabke, ki ‘e 24 let podpira slovenske raziskovalce,je poro~ala TV Slovenija.

Univerza se namre~ trenutno nahaja v ~asuvelikih sprememb, saj se ~ista znanost vedno boljumika uporabnemu znanju. Bolonjski proces, kinaj bi {tudij pribli‘al evropskemu in odpravilte‘ave, s katerimi se ubada slovenski visoko{olskiprostor – preve~ u~enja na pamet, premaloprakti~nega znanja in skromna izbira programov,pa pri nekaterih ~lanih profesorskega zbora zbujapomisleke.

Slavnostna seja senata univerze je bila sicersklicana v tednu univerze, ki pa se bo zaradivelikega {tevila prireditev na nekaterih fakultetahzaklju~il {ele prihodnji teden.

Ljubljanska univerza slavnostno obele‘ila 85. obletnicoSTA, 3. december 2004

Ali bo Ljubljanska d`jamija sploh zgrajena?STA, 5. december 2004

Po vseh te‘avah, ki so sledile lanskemu za~etkuprojekta izgradnje prvega islamskega verskega inkulturnega centra v Sloveniji, so se proti konculeto{njega leta stvari za islamsko versko skupnostznova zapletle. Na Mestni ob~ini Ljubljana (MOL)so namre~ ugotovili, da del zemlji{~a, ki so ganamenili gradnji d‘amije, sploh ni v njihovi lasti,saj je {e v postopku denacionalizacije. Tako senjihova napoved, da bodo islamski skupnosti dokonca oktobra poslali uradno ponudbo za odkupzemlji{~a, ni uresni~ila, prodaja pa naj bi stekla{ele prihodnje leto. Projekt izgradnje se tako {ebolj odmika, ob tem pa ni zanemarljiv podatek,da slovenski muslimani na prvo mo{ejo ~akajo ‘eve~ kot 30 let.

Zaradi vseh te‘av okrog lokacije za gradnjoprvega islamskega centra v Sloveniji se tako znovapojavlja vpra{anje, ali bo skoraj 50.000 pripadnikovislamske vere v doglednem ~asu verske obredelahko opravljalo v mo{eji. In ne tako kot doslej vrazli~nih {portnih dvoranah in drugih za verskeobrede neprimernih prostorih.

Glavno te‘avo pri projektu sedaj predstavljazemljiš~e ob Cesti dveh cesarjev v bli‘ini ljubljanskeobvoznice, kjer naj bi stala d‘amija, saj se jeizkazalo, da ni veliko okrog 18.000 kvadratnihmetrov, kot so bili prepri~ani na MOL. Na robuparcele namre~ poteka denacionalizacijski postopekza skoraj 3000 kvadratnih metrov velik koszemlji{~a, glede katerega je zahtevek ‘e v za~etkudevetdesetih let vlo‘il red lazaristov.

Tako trenutno poteka postopek za ureditevmeje za zemlji{~e, namenjeno gradnji islamskegacentra, dokon~na povr{ina parcele pa bo znana{ele po zaklju~ku tega postopka. Odlo~bo o dolo~itvimeje bo ljubljanski ob~ini izdala dr‘avna geodetskauprava, {ele potem se bo lahko za~el postopekprodaje zemlji{~a za gradnjo islamskega centra.Na ob~ini so cenitev parcele ‘e opravili, in siceroktobra, vendar podatki o tem niso dostopni, sajbodo javnost lahko s podrobnostmi seznanili, kobo objavljen javni razpis za prodajo zemlji{~a.

Ljubljanska ob~ina na ta na~in zamuja rok, kiga je postavila sama, ko so odgovorni obljubili,da bodo islamski skupnosti do konca oktobraposlali uradno ponudbo za odkup zemlji{~a. Ponjihovih sedanjih predvidevanjih naj bi prodajatako stekla prihodnje leto, ~eprav natan{nej{ihrokov niso dolo~ili.

V is lamski skupnost i zaradi zadnj ihnepredvidenih te‘av niso preve~ zaskrbljeni, sajmenijo, da tudi ta “okrnjena” povr{ina zadostujeza izgradnjo centra, ki se bo raztezal na pribli`no4000 kvadratnih metrih. Med drugim naj bipovezoval molilnico, prostore za verouk, knji‘nico,dvorano za rekreacijo, predavanja in dru‘abnasre~anja, ~ajnico in kavarnico, prostore za zbiranjemladine, pisarne, restavracijo odprtega tipa inservisne prostore ter stanovanja za osebje. Gledena prostorski akt bo imel objekt do 18 metrovvisoko kupolo in minaret, ki naj bi bil visok do27 metrov.

Po najbolj optimisti~ni razli~ici, ki si je ‘elijona islamski skupnosti, naj bi prva d‘amija vprestolnici in tudi v Sloveniji stala nekje do koncadesetletja, vendar se ob zadnjih zapletih, ki lahkopomenijo le za~etek resnej{ih te‘av, postavljavpra{anje, ali bo projekt v tem ~asu res uresni~en.Po nekaterih ocenah naj bi bil projekt vredennekje med pet in deset milijonov evrov, zbiranjedenarja zanj pa na islamski skupnosti poteka {enekaj ~asa. Po odkupu parcele bo eden prvihkorakov mednarodni razpis za gradnjo centra.

Lokacija ob Cesti dveh cesarjev je sicer ‘e{esta uradna lokacija za gradnjo centra. Glede narezultate zadnjega popisa prebivalstva ‘ivi v Slovenijive~ kot 47.000 muslimanov, v islamski skupnostipa menijo, da jih je okrog 60.000, saj navsezadnjeodgovor na vpra{anje o veroizpovedi, ki ga vsebujepopis, ni obvezno. Prva islamska skupnost v Slovenijise je na lokalni ravni organizirala v Ljubljani vza~etku {estdesetih let. Prvo pro{njo za gradnjocentra pa so slovenski muslimani podali ‘e leta1969.


Nova vlada bo imela ministrstvo ve~STA, 10. november 2004

Dr‘avni zbor je sklepni dan prvega izrednegazasedanja, na katerem so v torek izvolili predsednikaSDS Janeza Jan{o za mandatarja za sestavo novevlade, sprejel {e sve‘enj zakonov, ki bodomandatarju omogo~ili oblikovanje tak{ne vlade inministrske ekipe, ki bo skladna z vladno strategijoin njenimi prioritetami.

Dr‘avni zbor je tako po skraj{anem postopkunajprej dopolnil zakon o poslancih in s tem raz{irilstatus mirovanja poslanske funkcije tudi na tisteposlance, ki jih bo nova vlada imenovala za dr‘avnesekretarje. Z novelama zakonov o vladi in dr‘avniupravi pa so poslanci nove parlamentarne ve~ine(SDS, NSi, SLS, DeSUS in SNS) ustanovili noviministrstvi za javno upravo in visoko {olstvo,znanost in tehnologijo, ukinili pa ministrstvo zainformacijsko dru‘bo. Skladno s tem so na novoprerazporedili posamezna podro~ja znotraj vlade.V novi vladi bo tako po novem 15 resornihministrstev, eno ve~ kot v dosedanji vladi, ki joje vodil Anton Rop.

Spremembe zakonov o vladi in dr‘avni upraviprina{ajo ukinitev ministrstva za informacijskodru‘bo, katerega najpomembnej{e naloge napodro~ju telekomunikacij se prena{ajo nagospodarsko ministrstvo, ter oblikovanje dvehpovsem novih resorjev, in sicer ministrstva zajavno upravo in ministrstva za visoko {olstvo,znanost in tehnologijo. Po novi strukturi vlade botorej mandatar lahko v imenovanje dr‘avnemuzboru predlagal 15 resornih ministrov in {e dvaministra brez resorja. Nova vlada bo tako imelaen resor ve~, kot dosedanja, ko je delovalo 14resornih ministrov in dva ministra brez resorja.

In kak{na je sprejeta nova struktura ministrstev?V prihodnji vladi bodo torej, tako kot doslej,ministrstva za finance, delo, dru‘ino in socialnezadeve, obrambo, zdravje, pravosodje, promet,kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter kulturo.Naloge teh resorjev ostajajo nespremenjene,medtem ko bodo resorji notranjih in zunanjih

in DeSUS), s SMS pa podpisal dogovor osodelovanju, s ~imer si je zagotovil mo~no podporotako v vladi kot v parlamentu. V 14-~lanski ministrskikabinet je bilo vklju~enih osem ministrov LDS terpo trije ministri ZLSD in SLS+SKD. Drnov{ek jebil 1. decembra 2002 izvoljen za predsednikadr‘ave, na premierskem mestu pa ga je nasledilAnton Rop.

Dosedanjo, sedmo vlado je vodil Anton Rop.DZ ga je imenoval za predsednika vlade 11.decembra 2002, na tem mestu pa je zamenjalJaneza Drnov{ka, ki je bil 1. decembra 2002izvoljen za predsednika dr‘ave. Ministrski kabinet,ki ga je predlagal Rop, je DZ imenoval 19. decembra2002. Slovenija je tako dobila vlado, sestavljenoiz LDS, ZLSD, SLS in DeSUS, v kateri so bila med16 ministri glede na ekipo zadnje Drnov{kovevlade le tri nova imena.

Pol leta pred koncem mandata parlamenta pasmo dobili prenovljeno vlado, predvsem zaradi

izklju~itve SLS iz vladne koalicije. Dr‘avni zbor jenamre~ 20. aprila letos na Ropov predlog imenovalpet novih ministrov, ki so v 16-~lanskemmin is t r skem kab inetu prevze l i voden jepravosodnega, prometnega, kmeti jskega,gospodarskega in evropskega resorja. Novaministrica za pravosodje je postala Zdenka Cerar,minister brez resorja, zadol‘en za evropske zadeve,Milan M. Cvikl, minister za gospodarstvo MatejLahovnik, minister za promet Marko Pavliha inkmetijski minister Milan Poga~nik. Ministri sonadomestili tri ministre SLS - kmetijskega ministraFranca Buta, prometnega ministra Jakoba Prese~nikain pravosodnega ministra Ivana Bizjaka -, ki so ssvojih polo‘ajev odstopili po izklju~itvi SLS izvladne koalicije, nadalje ministra za evropske zadeveJaneza Poto~nika, ki je od{el za evropskegakomisarja, ter ministrico za gospodarstvo TeoPetrin, ki se je odlo~ila za mesto veleposlanice naNizozemskem.

Kratka zgodovina slovenskih vlad

Slovenija je po oktobrskih dr‘avnozborskih volitvahdobila osmo vlado po prvih ve~strankarskih volitvahleta 1990. Doslej je najve~ vlad, kar {tiri, vodilJanez Drnov{ek, poleg njega pa so bili predsednikivlad {e Alojz Peterle, Andrej Bajuk in Anton Rop.

Kot je znano, je prvo slovensko vlado poprvih ve~strankarskih volitvah, takrat {e v okvirunekdanje Jugoslavije, leta 1990 oblikovala predvolilnakoalicija Demos oziroma predsednik vlade AlojzPeterle iz vrst SKD. Ti so skupaj s {e petimistrankami (Slovensko demokrati~no zvezo - SDZ,SLS, Socialdemokratsko stranko Slovenije - SDSS,Zelenimi Slovenije - ZS in Liberalno stranko - LS)sestavljali koalicijo Demos pod vodstvom Jo‘etaPu~nika (SDSS).

Po razpadu Demosa ob koncu leta 1991 inizglasovanju nezaupnice spomladi 1992 jepredsednika vlade Peterleta zamenjal predsednikLDS Janez Drnov{ek. Za mandatarja je bil v DZizvoljen 22. aprila 1992. V njegovi prvi, 27-~lanskivladi so poleg LDS sodelovali {e DSS (Demokratskastranka Slovenije, nastala po razpadu Slovenskedemokrati~ne zveze - SDZ), SDP (Strankademokrati~ne prenove), SSS (Socialisti~na strankaSlovenije), ZS, SDSS in nestrankarski ~lani vlade.V opoziciji so ostale SKD, SLS, LS in NDS (Narodnodemokratska stranka, nastala po razpadu SDZ).

Po volitvah v parlament 6. decembra 1992 inzmagi LDS je Drnov{ek drugi~ sestavil vlado, kiso jo poslanci potrdili 25. januarja 1993 in vkateri so poleg vodilne stranke sodelovale {eSKD, ZLSD (predvolilna koalicija SDP, DeSUS inDelavske stranke Slovenije - DSS) in SDSS. Slednjaje iz vladne koalicije izstopila po razre{itvi JanezaJan{e s polo‘aja obrambnega ministra marca 1994zaradi t.i. afere Depala vas, ZLSD pa v za~etkuvolilnega leta 1996 zaradi kritik njihovega ministraMaksa Tajnikarja.

Po parlamentarnih volitvah 10. novembra 1996je takrat {e samostojna SLS sodelovala v koalicijski

vladi z LDS in DeSUS, ki je bila imenovana 27.februarja 1997. Pred tem, 6. februarja 1997, jeDZ namre~ zavrnil prvi Drnov{kov predlog, pokaterem bi bili v vladi ministri iz LDS, ZLSD,DeSUS in SNS. Ker vlada ni bila potrjena, jemandatar in predsednik LDS po dolgem usklajevanju17. februarja 1997 s SLS podpisal koalicijskisporazum o sodelovanju v vladi, ki sta ga strankisredi leta dopolnili z aneksom.

Dr‘avni zbor je 8. aprila 2000 izglasovalnezaupnico tretji Drnov{kovi vladi, 7. junija 2000pa je v drugem krogu potrdil listo 17 ministrskihkandidatov, ki jo je enako kot v prvem krogu vDZ predlo‘il mandatar za sestavo vlade AndrejBajuk. S tem se je kon~ala dvomese~na vladnakriza, ki je nastopila po izglasovani nezaupnici.Prehodna vlada z ministri iz vrst zdru‘ene strankeSLS+SKD Slovenske ljudske stranke in SDS jetako nadomestila koalicijsko vlado LDS, SLS inDeSUS pod Drnov{kovim vodstvom. Izmed 18 ~lanovvlade, skupaj s premierom, je bilo tako od za~etkaosem ~lanov zdru‘ene stranke SLS+SKD, pet ~lanovSDS, pet pa nestrankarskih kandidatov. Razmerjese je kasneje nekoliko spremenilo zaradi izstopapodpredsednikov SLS+SKD, Andreja Bajuka in AlojzaPeterleta, iz stranke. Bajuk je ustanovil svojostranko Nova Slovenija – Kr{~anska ljudska stranka(NSi), v njej pa se mu je pridru‘il tudi Peterle.

Potem ko se je 27. oktobra 2000 poparlamentarnih volitvah, ki so bile 15. oktobra2000, sestal nov dr‘avni zbor, je v skladu zustavo prenehala funkcija predsednika vlade Bajukain ministrov v njegovi vladi, ki pa so moraliopravljati teko~e posle do izvolitve novegapredsednika vlade oziroma do imenovanja novihministrov. S potrditvijo v DZ je bila 30. novembra2000 imenovana {esta slovenska in ~etrta vladapredsednika LDS Janeza Drnov{ka, ki je bil zamandatarja izvoljen 16. novembra 2000. Sestavilje veliko koalicijo {tirih strank (LDS, ZLSD, SLS+SKD

STA, 3. november 2004


Novoimenovana vlada se je po kon~ani sejidr‘avnega zbora in predaji poslov dosedanjegapremiera Antona Ropa novemu predsedniku vladeJanezu Jan{i sestala na konstitutivni seji. Imenovalaje ve~ino dr‘avnih sekretarjev v ministrstvih in tridr‘avne sekretarje, ki bodo zaposleni v kabinetupredsednika vlade. Kot je na novinarski konferencipo seji dejal predsednik vlade Janez Jan{a, je“ekipa dr‘avnih sekretarjev kakovostna”.

Na predlog predsednika vlade Jan{e je ministrskizbor za generalno sekretarko imenoval MatejoTamaro Fajs, sicer univerzitetno diplomiranopravnico, ki je bila doslej zaposlena v slu‘bi vladeza zakonodajo, v sektorju za kmetijstvo, okolje inprostor.

Vlada je imenovala 13 dr‘avnih sekretarjev, kibodo v pomo~ novoizvoljenim ministrom. Zadr‘avnega sekretarja na ministrstvu za finance so

Po izvolitvi osme vlade nova vlada pripravljena na izziveSTA 4. december 2004

Imena ministrov so kon~no znanaSTA, 23. november 2004

Mandatar Janez Jan{a je danes predstavil listokandidatov za ministre v novi vladi.””Kandidati zaministre so:

SDS: Zunanje ministrstvo: Dimitrij Rupel,kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana: Marija Luka~i~,{olstvo in {port: Milan Zver, zdravje: AndrejBru~an, javna uprava: Gregor Virant, gospodarstvo:Andrej Vizjak, notranje ministrstvo: Dragutin Mate,kultura: Vasko Simoniti.

NSi: finance: Andrej Bajuk, visoko {olstvo, znanostin tehnologijo: Jure Zupan, pravosodje: Lovro[turm, delo, dru`ino in socialne zadeve: JanezDrobni~.

SLS: okolje in prostor: Janez Podobnik, promet:Janez Bo‘i~, lokalna samouprava: DarinkaMravljak. (ki je kmalu po imenovanju odstopila;najverjetnej{i kandidat za ta resor je Ivan @agar)

DeSUS: obramba: Karl Erjavec.

Nove vladne stranke SDS, NSi, SLS in DeSUSso dopoldne tudi podpisale koalicijsko pogodbo,s katero so se zavezale k sodelovanju v vladi. Kotje po podpisu dejal predsednik vlade Janez Jan{a,pa je koalicija s tem dobila dobro vsebinskoosnovo za nadaljnje delo. Pogodba je po njegovemmnenju kakovostna in daje osnovo za hitrej{ogospodarsko rast in za ve~jo blaginjo Slovenije.

S podpisom koalicijske pogodbe se jekon~alo delo po dolgem in napornem usklajevanju,je povedal Jan{a in dodal, da pri~akuje, da sebodo vsi koalicijski partnerji dejansko trudili zanjeno izvajanje in da bodo v ospredje postavljaliskupno dobro vseh dr‘avljanov.

Pogodbo so poleg Jan{e podpisali tudipredsedniki drugih vladnih strank, torej AndrejBajuk, Janez Podobnik in Anton Rous.

poslanca za predsednika vlade ali ministra. Vpraksi bi to pomenilo, da bi ga v ~asu njegovegaslu‘bovanja v vladi v DZ zamenjal nadomestniposlanec, po morebitni razre{itvi ali ugasnitvisekretarske funkcije pa bi se lahko tak{en poslanecbrez zapletov vrnil nazaj v poslanske klopi ter bi

bil upravi~en do vseh ugodnosti. Med drugim bibil tak{en poslanec, ~etudi bi poslansko funkcijohipoteti~no opravljal le kak{en mesec, upravi~endo enoletnega prejemanja poslanske pla~e poprenehanju funkcije tako kot ostali kolegi, ki so vposlanskih klopeh pre‘iveli celoten mandat.�

zadev, {olstva, gospodarstva in okolja dele‘nikorenitej{ih sprememb.

V novi vladi bo lahko le po en dr‘avni sekretarna ministrstvo (glede na novo strukturo torejnajve~ 15). S sprejetimi zakonskimi spremembamipa bosta po enega dr‘avnega sekretarja lahkoimela tudi ministra brez resorja, {tevilo “kabinetnih”dr‘avnih sekretarjev, ki bodo predsedniku vladepomagali pri njegovem delu, pa ni omejeno. Tasprememba je sicer posredno povezana z ukinitvijov prej{njem mandatu vpeljanih ministrskih svetnikov,ki so bili v pomo~ predsedniku vlade in jih jevlada imenovala na predlog premiera.

Glede na ukinitev ministrstva za informacijskodru‘bo, kar je nova parlamentarna ve~ina utemeljilaz racionalizacijo, saj gre za enega najmanj{ihministrstev, katerega nadaljnji samostojni obstojje neracionalen, bodo njegove naloge prevzelidrugi resorji. Ministrstvo za gospodarstvo bo takopo novem odgovorno za podro~ja elektronskihkomunikacij in po{te, kar je prevzelo od ukinjenegaministrstva za informacijsko dru‘bo. Po novem pabo pristojno {e za podro~ji energetike in rudarstva,za kateri je doslej skrbelo ministrstvo za okolje,prostor in energijo. To bo torej po novem zgolj{e ministrstvo za okolje in prostor.

Gospodarski resor pa poslej ne bo ve~ pristojenza podro~je tehnolo{kega razvoja, kar bo prevzelonovoustanovljeno ministrstvo za visoko {olstvo,znanost in tehnologijo. Slednje bo namre~ opravljalonaloge na podro~jih visokega {olstva, znanosti,raziskovanja, tehnologije, meroslovja ter tudipospe{evanja informacijske dru‘be in usklajevanjadela na podro~ju informacijske dru‘be. Glede nanovoustanovljeno ministrstvo za “visoko znanje”pa bo ministrstvo za {olstvo in {port poslejodgovorno le {e za podro~ja vzgoje, osnovnega,srednjega in vi{jega {olstva ter {porta.

Novoustanovljeno ministrstvo za javno upravobo opravljalo naloge na podro~jih javne uprave,sistema javnih uslu‘bencev in pla~nega sistema vjavnem sektorju. Resor za javno upravo bo podeno streho zdru‘il {e sedanjo kadrovsko slu‘bovlade, servis skupnih slu‘b vlade, generalnisekretariat vlade in center vlade za informatiko. Z

zdru‘itvijo vseh teh nalog pa bo ministrstvo zajavno upravo postalo eno ve~jih ministrstev vnovi vladi. Glede na to bo ministrstvo za notranjezadeve skrbelo zgolj {e za podro~ja javne varnostiin policije, upravnih notranjih zadev in migracij.

Notranji resor tudi ne bo ve~ zadol‘en zapodro~je razvoja lokalne samouprave. Po mnenjupredlagateljev sprememb bi bilo smiselno podro~jilokalne samouprave in regionalnega razvoja zdru‘itiin imenovati ministra brez resorja, ki bi skrbel zato podro~je in bil obenem zadol‘en tudi za projektdecentralizacije dr‘ave.

Okrnjen je tudi delokrog nalog zunanjegaministrstva. Podro~je skrbi za Slovence v zamejstvuin po svetu bo namre~ pre{lo neposredno pododgovornost predsednika vlade. Sedanji urad, kina ministrstvu za zunanje zadeve skrbi za topodro~je, bo po novem deloval kot vladna slu‘ba,ki jo bo vodil dr‘avni sekretar.

Do sprememb sve‘nja zakonov sta imelipomisleke poslanski skupini LDS in ZLSD. Ponjihovem mnenju je tako neupravi~eno spreminjanjestatusa poslancev in {irjenja ugodnosti. Kritike paso tudi glede nove strukture ministrstev, predvsempovezane z ukinitvijo ministrstva za informacijskodru‘bo in prenosom nalog na druge resorje. Gledena to, da bo imela vlada poslej eno ministrstvove~, pa se jim tudi zastavlja vpra{anje glederacionalizacije in mo‘nih dodatnih stro{kov.

Na predlog poslanskih skupin SDS, NSi in SLSje parlamentarna ve~ina z 48 proti 27 dopolnilaleta 1992 sprejeti zakon o poslancih z raz{iritvijopravice do mirovanja poslanske funkcije tudi zatiste poslance, ki bi jih nova vlada imenovala namesto dr‘avnega sekretarja. Predstavniki strankpredlagateljic zakona omenjeno re{itev utemeljujejos potrebo po u~inkovitem in hitrem oblikovanjuvlade, medtem ko sta LDS in ZLSD nasprotovalinedopustnemu uvajanju novih privilegijev, kar najbi kazalo tudi na svojevrsten kadrovski deficitprihodnje vlade.

Dopolnitev zakona o poslancih tako dolo~amirovanje poslanske funkcije tudi v primeru, daje poslanec imenovan za dr‘avnega sekretarja,kot to sicer sedaj velja le v primerih imenovanja


in s {e odprtimi projekti tako v Sloveniji kot tudiv EU.

“Menim da za sabo zapu{~amo dobro dedi{~ino.Na podro~ju prostora smo reformirali prakti~nocelotno zakonodajo, tako da v prihodnjih letih nebodo potrebne obse`ne zakonodajne spremembe.Bo pa potrebno veliko dela vloìti v izvajanjeobstoje~ih predpisov,” je pojasnil Kopa~.

Po Kopa~evem mnenju so dobro delali tudina podro~ju okolja, saj so prevzeli vso zakonodajounije. “Ta hip smo v prevzemanju okoljskihpredpisov celo pred najbolj okoljsko ozave{~enimidràvami, kot sta recimo [vedska in Nem~ija,” jeizpostavil Kopa~. Dodal je, da pa je treba izvesticelo vrsto direktiv, ki bodo zahtevale tudi neprijetneodlo~itve.

Novi minister se je Kopa~u zahvalil za njegovodelo in korektno izpeljano predajo poslov terpoudaril, da se bo v prihodnjih dneh {e posebejosredoto~il na obveznosti, ki jih je prevzel kotminister glede priprave stali{~. Slovenije v odnosudo EU. “Pred mano je nov izziv, prina{am novna~in dela. Vse kar je bilo dobro vodenega bomohranil,” je dejal Podobnik. Dràvni sekretarministrstva bo Marko Starman, kabinet bo vodilaUr{a Jesih, Marjan Vezjak pa bo ministru vpomo~ na strokovnem podro~ju.

Vasko Simoniti, novi minister za kulturo, jena Maistrovi 10 prevzel posle od svoje predhodniceAndreje Rihter. Po primopredaji je na vpra{anje,kak{ni so njegovi prvi vtisi, dejal: “Vtisi so izvrstni.Ministrica v odhajanju me je iz~rpno informiralao svojem dosedanjem delu in na vsa vpra{anjaodgovorila z naklonjenostjo in prijaznostjo. Pridobilibomo seveda {e nekatere detajle.” Minister Simonitije {e izrazil hvale`nost svoji predhodnici za njenoprizadevno kooperativnost pri predaji poslov.

Na vpra{anje, kaj bo prva naloga njegovegaresorja, od tistih, ki jih je razgrnil na zasli{anju vparlamentu in v svojem programu, pa je novi prvimo‘ na Maistrovi 10 odvrnil, da se bo najprejseveda treba seznaniti z vsebino vseh problemovin gradiv, na katere ga je opozorila Rihterjeva -in teh je kar precej. Temu bo posvetil nekaj ~asa,zraven oblikoval ustrezen kabinet, se seznanil z

vsemi sodelavci na ministrstvu in nato pristopil kre{evanju teko~ih stvari.

Andreja Rihter pa je povedala, da novemuministru “veliko napotkov ni dajala”, ker Simonitijapozna kot “odlo~nega, samozavestnega zgodovinarja,ki to~no ve, kaj bo delal, kar je nenazadnjepovedal {e na ’zasli{anju’ in v gradivu”. Naslednikuje sicer predala obse`no gradivo o projektih alivsebinah, ki so jih na ministrstvu pripravili alinaredili v zadnjih {tirih letih. V ospredju je bilaseveda priprava rebalansa prora~una za leto 2005in priprava prora~una za 2006 ter zakonodaja, kije v postopku bodisi na vladi ali pa v dràvnemzboru.

Novi minister za gospodarstvo Andrej Vizjakje prevzel posle od svojega predhodnika MatejaLahovnika. Kot je po primopredaji novinarjemdejal Vizjak, sta z Lahovnikom pregledala vsapodro~ja gospodarskega ministrstva, tako delovanjeministrstva na podro~ju za razvoj podjetij,podjetni{kega sektorja in konkuren~nosti kotturizma.

Vizjak in Lahovnik sta pregledala poro~ila odelu dosedanjih direktoratov in notranje revizije,spregovorila pa sta tudi o dodeljevanju dr‘avnihpomo~i in ~rpanju sredstev iz strukturnih skladov.

Lahovnik je svojega naslednika seznanil znekaterimi novostmi, ki jih je uvedel v ~asuministrovanja. Vizjak se bo, kot je dejal, danessestal {e z dosedanjimi dr‘avnimi sekretarji nagospodarskem ministrstvu, seznanil pa se bo tudiz novelo zakona o gospodarskih dru‘bah. Lahovnikga je seznanil tudi z nekaterimi dokumenti, ki sov fazi sprejemanja ali priprave.

Primopredajo poslov je Vizjak ocenil kotkorektno, kot svoj prvi ukrep pa je navedel pregledvseh poro~il v zvezi s sedanjim delovanjemministrstva.

Lahovnik je novemu ministru za gospodarstvoobljubil, da bo “prvih sto dni skladno sparlamentarno prakso zelo prijazen opozicijskiposlanec”. “Prepri~an sem, da se bo Vizjak posvojih mo~eh trudil delovati v dobrobit Slovenije,”je dejal Lahovnik.

Primopredaje poslov na ministrstvih

STA, 6. december 2004

Dosedanji premier Anton Rop in novi prvi ministerJanez Jan{a sta primopredajo izvedla ‘e v petek,prav tako v petek pa se je nova vlada ‘e sestalana konstitutivni prvi seji.

Dosedanji prometni minister Marko Pavlihaje ob predaji poslov novemu ministru za prometJanezu Bo‘i~u med drugim dejal, da so v osmihmesecih njegovega ministrovanja naredili najve~,kar so lahko; posebej je omenil resolucijo oprometni politiki Slovenije, ki jo je vlada sprejelasredi julija, sedaj pa ~aka na parlamentarnoobravnavo. Pavliha je dejal, da je resolucija podlagaza druge dr‘avne strategije, med njimi graditevdr‘avnih cest.

Bo‘i~, ki je bil doslej na ~elu Dru‘be zaavtoceste v RS (DARS), bo najprej preveril, vkak{nem stanju je ministrstvo. To zaposluje velikoljudi, po Bo‘i~evem mnenju tudi dobrih, zato jeizrazil upanje, da bodo ti ostali; pri predaji inprevzemu poslov je bil navzo~ tudi novi dr‘avnisekretar oz. namestnik prometnega ministra PeterVerli~. Pavliha je dejal, da bo novemu ministrudal tudi nekatere nasvete glede vodenja prometnegaresorja, o njih pa javno ni ‘elel govoriti.

Dosedanji minister za okolje in proctor JanezKopa~ je ob primopredaji novega ministra JanezaPodobnika med drugim seznanil s projektiministrstva, ki so bili zaklju~eni v preteklih letih

imenovali sekretarja v Lekarni{ki zbornici SlovenijeBogomirja [pileti~a , na ministrstvu zagospodarstvo magistro ekonomije Adrijano KosemStarina, ki ima izku{nje v operativnem vodenjupodjetij in na podro~ju kapitalskih povezav terupravljanju nalo‘b, na ministrstvu za notranjezadeve Vinka Gorenaka, ki je delal na vsehravneh notranjega resorja, na ministrstvu za javnoupravo Gorazda Pereni~a, svetovalca v poslovnemsektorju, na ministrstvu za obrambo pa Francija@nidar{i~a, ki je na tem ministrstvu ‘e bil dr‘avnisekretar.

Bo‘o Cerar, trenutno veleposlanik Slovenijev Var{avi, bo odslej dr‘avni sekretar na ministrstvuza zunanje zadeve, Marjeta Cotman, ki je doslejmed drugim delala kot sekretarka komisije DZ zapeticije, je po novem dr‘avna sekretarka naministrstvu za delo, dru‘ino in socialne zadeve,Magdalena [verc, predavateljica na Teolo{kifakulteti v Ljubljani, je zdaj dr‘avna sekretarka naministrstvu za {olstvo in {port, Janez Mo‘ina,profesor na Fakulteti za strojni{tvo v Ljubljani, jedr‘avni sekretar na ministrstvu za visoko {olstvo,znanost in tehnologijo, Dorjan Maru{i~, ki je bil‘e doslej dr‘avni sekretar na ministrstvu za zdravje,

bo to tudi odslej, Jelka Pirkovi~ z ministrstva zakulturo je bila imenovana za dr‘avno sekretarkona tem ministrstvu, Peter Verli~, kandidat SDSna evropskih volitvah, je dr‘avni sekretar naministrstvu za promet, Marko Starman, ki je bilmed drugim dr‘avni sekretar v ministrstvu zapravosodje, pa je zdaj dr‘avni sekretar naministrstvu za okolje in prostor. Dr‘avna sekretarjav ministrstvu za kmetijstvo in za pravosodje bostaimenovana kasneje, je dejal Jan{a.

Vlada je imenovala tudi poslanca SDS FrancaPuk{i~a, predsednika DeSUS Antona Rousa inliterarnega zgodovinarja, esejista in publicistaAleksandra Zorna za dr‘avne sekretarje v kabinetupredsednika vlade, ki ga bo vodila Nika Dolinar.Rous bo bdel nad uresni~evanjem ciljev iz koalicijskepogodbe, Puk{i~ bo vodil urad za Slovence vzamejstvu in po svetu, Zorn pa strate{ki svet zakulturo, izobra‘evanje in znanost, je pojasnil Jan{a.

Ustanovili so tudi odbor za dr‘avno ureditevin javne zadeve, ki ga bo vodil minister za {olstvoin {port Milan Zver, odbor za gospodarstvo, kiga bo vodil minister za finance Andrej Bajuk, inkomisijo za kadrovske in adminstrativne zadeve,ki jo bo vodil minister za upravo Gregoi Virant.


Novi ministri:SDS

Dimitrij Rupel,Zunanji minister

Milan Zver[olstvo in {port

Andrej Bru~anZdravje

Gregor VirantJavna Uprava

Marija Luka~i~Kmetijstvo, gozdarstvo inprehrana

Predsednik republike Janez Drnov{ek jepredsednika vlade Janeza Jan{o in njegovo vladnoekipo sprejel v predsedni{ki pala~i. PredsednikDrnov{ek jim je za‘elel uspe{no delo, Jan{a pa seje Drnov{ku zahvalil za korektno sodelovanje prisestavljanju te vlade in izrazil pri~akovanje, da botako tudi v prihodnje.

Drnov{ek je ~lanom nove vlade dejal, da sosprejeli pomembno odgovornost. Poudaril je, dadelo vlade ni enostavno, po svojih izku{njah pave, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki zahtevaveliko anga‘iranja. Izrazil je ‘eljo, da bi preizku{nje,ki jih ~akajo, ~im bolje prestali, da bi skrbeli zanadaljnji razvoj Slovenije na vseh podro~jih in dabi Slovenijo dokon~no utrdili v evropskem merilukot pomembno in uspe{no dr‘avo. S tem ko smopostali ~lani Evropske unije in zveze Nato, razvojni kon~an, ampak se za~enja novo poglavje in~akajo nas novi izzivi, je {e opozoril.

Jan{a pa je dejal, da prihodnje obdobje ne bolahko in treba bo poiskati odgovore na {tevilnavpra{anja. Nadaljevati nameravajo vse isto, kar jebilo do zdaj dobrega storjenega, kon~ati nekatere

za~ete reforme ter se spopasti z novimi izzivi.Med temi je izpostavil javnofinan~ne izzive, sajmora Slovenija izpolniti kriterije za vstop v evropskomonetarno unijo. Med zunanjepoliti~nimi izzivipa je omenil predsedovanje Slovenije Organizacijiza varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Dopoldne so minister za javno upravo GregaVirant, minister

glasilo - the slovenianduhovna misel - lu~ nam je zasijala 37. na{e @ivljenje 38. tone muhi~ -...

Documents