Na potep je priloga časopisa Gorenjski glas Časopis izhaja mesečno www.gorenjskiglas.siurednica: Urša Peternel

NOVEMBER 2008

ŠKOTSKA KUHINJA

ŠKOTSKA

04, 05

V vasi Poljica na otoku Hvar sem siogledala destilacijo sivke. DružinaMatijašević proda kakovostno sivkino oljepredvsem za kozmetično industrijo.Agronomka Nataša Šink pa je razkrila ševeliko čarov te priljubljene rastline.

SIVKA

03

Kaj imamo skupnega Gorenjci in Škoti? Šale, ki krožijo ob gostilniških omizjih in pomedmrežju, pravijo, da smo oboji pregovornoskopi. Na obisku pri britanskih Gorenjcih pase nam je ponudila še vrsta drugih primerjav,ki kažejo na našo podobnost.

Škoti,britanskiGorenjci

Osebnost

2 Na potep, petek, 7. novembra 2008

Je gospod z dolgo sivobrado in lasmi, spetimi včop. Najpogosteje je oblečenv srednjeveška oblačila inob srednjeveški tiskarskistiskalnici prikazuje, kakoso tiskali v starih časih ...Večina ga pozna kot mojstraJaneza. A malokdo ve, da jebil nekoč uspešen podjetnikin inovator, ki pa ga jeljubezen do starin inpreteklosti popeljala načisto novo, drugačno pot ...Janez Rozman je svojopoklicno pot začel kotdimnikar. Nato se jeukvarjal z izdelovanjemdrobne kovinske galanterije,po nekaj letih pa se jeskupaj s sinovomapreusmeril v grafičnooblikovanje v okvirudružinskega grafičnegapodjetja, ki je za svojeinovacije prejelo različnapriznanja, med drugim tudi

bronasto medaljo nasvetovni razstavi inovacij vNürnbergu ... A uspešenpodjetnik je grafičnodejavnost vse bolj začelprepletati s svojo strastjo dostarin, nad katerimi se jezačel navduševati že votroških letih ... Vse bolj seje začel poglabljati vzgodovino črne umetnosti -tiska, in leta 1999 je naosnovi risb iz starih knjig otiskarstvu in ob ogledustare stiskalnice tiskarskegamuzeja v Mainzu izdelalrekonstrukcijo prveGutenbergove lesenetiskarske stiskalnice. Vnaslednjih letih jestiskalnico izpopolnil,izdelal tudi drugi tiskarskipribor ter starinski kostumin začel s prikazovanjemtiska na izviren star način -najprej doma, potem pa povsej državi pod nazivom

Manufaktura mojster Janez.In uspešen podjetnik JanezRozman je vse bolj postajalmojster Janez ... Družinskografično podjetje jeprepustil sinu Roku, sam pase je v celoti posvetil svojinovi ljubezni ... Z obilicoinovativnosti in predanostije svojo dejavnost do danesizpopolnil in razširil. Takoje v stražnem stolpu naBlejskem gradu uredilstarinsko tiskarno in joopremil s kopijo stiskalnice.Obiskovalcem v njejpredstavlja zgodovino tiska,prikaže tisk na stiskalnici,na željo pa odtisne tudispominsko listino z motiviBleda, starimiValvasorjevimi klišeji, ssvinčenimi črkami odtisneime obiskovalcev, listino patudi zapečati z voskom inslepim tiskom. V Grajskitiskarni ima tudi arhivstarinskih knjig. Tiskarna jeposvečena velikim možemčrne umetnosti in pisanebesede - Primožu Trubarju,Francetu Prešernu, JanezuVajkardu Valvasorju,Johanesu Gutenbergu inJožefu Blazniku. Mojster

Janez na Blejskem gradusodeluje tudi z igralskoskupino Vitez GašperLambergar kot grajski pisar,na raznih srednjeveškihdogodkih pa kot vitez vvlogi govornika, lokostrelcain konjenika.A ni prisoten le na Blejskemgradu. Potem ko je kombipreuredil v potujočotiskarno, z njim potuje povsej Sloveniji, pa tudi potujini. Posebnost kombija jev tem, da ga lahko prekrije zviteškim šotorom - iz streheenostavno razpne šotor (tudito je ena od Janezovihinovacij), okoli njega papostavi atrakcije, kot soGutenbergova stiskalnica,knjigoveška delavnica,lokostrelsko strelišče,kaligrafska delavnica,usnjarska delavnica,delavnica za ročno izdelavopapirja ... Vabijo ga na

različne prireditve, da ssvojo potujočo tiskarnoprikaže zgodovino tiska.Tako je denimo predstavljalSlovenijo na turističnihborzah v Berlinu, Ženevi,Londonu, Stuttgartu,Milanu, Bruslju, Barceloni ...Redno nastopa na domačihprireditvah, povezanih skulturo in srednjeveškimživljenjem, denimo nadnevih knjig, ob kulturnihpraznikih, na srednjeveškihdogodkih, po šolah ...Sodeluje tudi s skupinami,ki oživljajo starodavnoživljenje doma in po Evropi.V domači hiši na Zgoši jeuredil učno delavnico, vkateri obiskovalce, zlastiučence, seznanja zzgodovino tiska inizdelovanjem papirja. Vstarinsko opremljenihprostorih jim razložinastanek črne umetnosti,demonstrira stavek teksta izsvinčenih črk, pokaže startiskarski pribor in narekonstrukciji stareGutenbergove stiskalniceizdela spominske odtise.Tako obiskovalci vidijo in

doživijo čar črne umetnostiin papirničarstva. MojsterJanez sam izdeluje papir, nakaterega odtiskuje motive. Vbrunarici ob hiši je namrečuredil delavnico, v kateriobiskovalci lahko vidijo inpreizkusijo celoten postopekročne izdelave papirja.Poleg tega pa (”Kot bi še neimel dovolj”, pravi v šali) seje zadnje čase lotil šerokodelskega izdelovanjausnjenih dodatkov zasrednjeveške in viteškekostume, od mošnjičkov,torbic in ostalih potrebščinpa do mečev, bodal,helebard ... V kleti hišice paima tudi bogato knjižnicoknjig, ki so vir črpanjaznanja iz tiskarstva,knjigoveštva in izdelavepapirja ... Mojster Janez je siceruradno upokojen, a imastatus samostojnega

kulturnega delavca. Energijemu, kot se zdi, nikoli nezmanjka. Kak dan se udeležitudi dveh, treh prireditev,potuje po Sloveniji, s svojimkombijem se podaja tudi nadolge poti po Evropi. Zlastiv letošnjem Trubarjevemletu je poti še več. Tako seje udeležil potovanja poTrubarjevih poteh odLjubljane prek Nürnberga,Rothenburga, Tübingena,Rötlingena, Derendingena,Bad Uracha do Kemptna.Skupaj z osmericopomočnikov je bil navzočtudi na letošnji osrednjidržavni prireditvi ob 500-letnici rojstva PrimožaTrubarja 30. oktobra vLjubljani ... Tudi načrtov zanaprej mu ne zmanjka, zlastina področju knjigoveštva,saj bi po ponatisuTrubarjevega Abecedarija,na katerega je posebejponosen, rad ponatisnil šekakšno podobno knjigo. Obtem pa je vesel, da je obsebi uspel združiti tudiskupino mladih zavzetihpomočnikov, izmed katerihse že kaže naslednik, ki bonadaljeval Mojstrovo delo ...

Mojster Janez

osebnost

NA NASLOVNICI_ ŠKOTSKA FOTO_ DANICA ZAVRL ŽLEBIR

NOVEMBER 2008

ŠKOTSKA KUHINJA

ŠKOTSKA

04, 05

V vasi Poljica na otoku Hvar sem siogledala destilacijo sivke. DružinaMatijašević proda kakovostno sivkino oljepredvsem za kozmetično industrijo.Agronomka Nataša Šink pa je razkrila ševeliko čarov te priljubljene rastline.

SIVKA

03

Kaj imamo skupnega Gorenjci in Škoti? Šale, ki krožijo ob gostilniških omizjih in pomedmrežju, pravijo, da smo oboji pregovornoskopi. Na obisku pri britanskih Gorenjcih pase nam je ponudila še vrsta drugih primerjav,ki kažejo na našo podobnost.

”PO EVROPI ME POGOSTO VZPOREJAJO Z GUTENBERGOM. AVEDNO REČEM, DA IMAMO TUDI SLOVENCI SVOJEGAGUTENBERGA, KI MU JE BILO IME PRIMOŽ TRUBAR.PREDSTAVLJAM NJEGA, ZARADI KATEREGA SE JE SLOVENSKINAROD NAUČIL BRATI INU PISATI, ŽAL PA MU VSLOVENIJI NAMENJAMO ŠE PREMALO POZORNOSTI.”

BESEDILO_URŠA PETERNEL

Zanimivost

3Na potep, petek, 7. novembra 2008

02_ KMETIJSKAZADRUGA VPOLJICI

03_ IZ 560 KGSIVKE BO 27 LITROV OLJA

04_ LENA,MARIN IN NIKIMATIJAŠEVIĆ

05_ KOPRITEČE ČISTOSIVKINO OLJE

Na otoku Hvar odličnouspevajo zelišča, kot sorožmarin, origano, lovor,žajbelj. Bohotijo se oljčni insivkini nasadi in dišiskorajda na vsakem koraku.Letos julija sem imelapriložnost videti, kakodestilirajo sivko. Bila sem naobisku pri družiniMatijašević v vasi Poljica,pri mami Leni in pri njenihsinovih Nikiju in Marinu.Pridelava sivke je družinskatradicija Matijaševićevih; kojo požanjejo, sivkodestilirajo v tamkajšnjikmetijski zadrugi. Samo zaprimer: iz 560 kilogramovsivke dobijo z destilacijopribližno 27 litrov sivkinegaolja. Tako kot pri naspogosto slišimo od kmetov,da morajo svoje pridelkeprodajati pod ceno, takonam je tudi Marin povedal,da za liter kakovostnegasivkinega olja dobijo 200kun, ceno pa, še predenpride olje do končnegauporabnika, posrednikizvišajo tudi na 350 kun zaliter.

Marin je povedal, da kajdosti olja ne zadržijo doma:”Morda kakšno steklenico,sam pa včasih kanemkapljico sivkinega eteričnegaolja v domačo kopel.” Zanjih se zgodba konča, ko oljeprodajo, Marin ve samo to,da gre njihovo olje večinomaza uporabo v kozmetičnoindustrijo.

Na Mediteranuprosto rastoča, na Gorenjskemgojena

Agronomka Nataša Šink izBiotehniškega centra Nakloopiše lastnosti inrazmnoževanje sivke: ”Sivkaje trajnica, ki ima globok inrazvejan koreninski sistem,zato je tudi odporna na sušo.Listi so ozki, podolgovati indlakavi, med dlačicami pa soposebne žleze, kjer soeterična olja. Cvetno steblo jegolo, na vrhu je klasastmoder ali vijolični cvet. Vmediteranskih delih je prostorastoča, na Gorenjskem je vglavnem gojena. Potrebujelahka, propustna apnenčastatla, ki so lahko nevtralna alirahlo bazična. Rastišče morabiti sončno, predvsem zaradieteričnih olj, ki se na soncubolj razvijejo. Odmrlepoganjke spomladi

porežemo, jesenipa je ne

režemo. Razmnožuje se zdelitvijo s potaknjenci ali pas setvijo. Potaknjencepripravljamo največkratjunija, sejemo jo pa januarjaali februarja, aprila papresajamo na prosto. Nasadisivke v Mediteranu sežanjejo junija in julija, prinas pa poleg teh dvehmesecev še avgusta.”

Uporaba sivke

Za sivko je na splošnoznano, da pomirja. ”Lahkoskuhamo čaj. Prgišče listovsivke damo v vrelo vodo inpočakamo nekaj minut. Čajse lahko pije, primeren jetudi za izpiranje ran, zamasažo mastnega lasišča, zaumivanje aknaste kože,preprečuje glivična obolenja(na rastlinah in tudi načloveški koži). Sivkin čaj jeuporaben proti prehladom,kašlju, pri nizkem pritiskupospešuje krvni obtok,preprečuje ustni zadah, takčaj pospešuje prebavo,čreslovine pa lajšajo drisko,”pove Šinkova. Sivka,predvsem njeni listi, seuporabljajo tudi vkulinariki. ”In sicer kotdodatek k ribam, teletini,divjačini, pomembno je le,da jo zaradi izrazitega vonjadodajamo v zelo majhnihkoličinah. Lahko pripravimotudi sivkin kis. Jemedonosna rastlina in cenjenje sivkin med.”Včasih so sivkino eteričnoolje uporabljali protiomedlevici, danes pa toeterično olje uporabljamoproti glavobolom z masažosenc, za aromaterapijo,ugodno deluje tudi na pikežuželk. ”V kozmetiki sesivka uporablja za šampone,mila (največ naravnih mil jena osnovi sivke), kopeli,kopalno sol, brivske pene(blaži razdraženo kožo),parfume, pralne praške,mehčalce zaradi izrazitegavonja. Odganja molje izoblačil, izvleček sivkeodganja uši in bolhe, zatolahko s tem pripravkom(sivko namočimo v hladnovodo za 24 ur) škropimorastline,” vsestranske oblikeuporabe sivke našteje NatašaŠink. In nenazadnje: sivkase dobro odreže tudi vokrasne namene, suho sivkolahko uporabimo vcvetličnih aranžmajih.

Sivka: dišečain uporabnaBESEDILO IN FOTOGRAFIJE_SUZANA P. KOVAČIČ

V vasi Poljica na otoku Hvar sem si ogledala destilacijosivke. Družina Matijašević proda kakovostno sivkino oljepredvsem za kozmetično industrijo. Agronomka Nataša Šinkpa je razkrila še veliko čarov te priljubljene rastline.

ZZAANNIIMMIIVVOOSSTTII

Nataša Šink o tem, kako se pripravi sivkin kis: ”V navadnijabolčni kis damo cvetove in vejice sivke ter za približno tritedne postavimo v temen prostor, zatem kis precedimo, vanj palahko damo na koncu še vejico sivke. Tak kis uporabljamo zasadne in zelenjavne solate.” In tudi o tem, kako pripravimovrečke proti moljem: ”Ob cvetenju cvetove sivke osmukamo scvetnih stebel in jih posušimo na časopisu. Sušimo v zračnemin temnem prostoru, da se ohrani barvo in vonj. Ko so cvetovisuhi, z njimi napolnimo tekstilne vrečke in jih položimo vomare.”

01_ SIVKOCENIJO TUDI VKULINARIKI

Reportaža

4 Na potep, petek, 7. novembra 2008

01_ GRETNAGREEN, KJERSO SEPOROČALI VKOVAČNICI.

02_ BUCANANSTREET JELETOSNAJLEPŠAULICA MESTVELIKEBRITANIJE INIRSKE

03_ SLIKOVITOŠKOTSKOVIŠAVJE

04_ BEN NEVIS,ŠKOTSKITRIGLAV, OBNAŠEM OBISKUV MEGLI

05_ RUŠEVINEGRADUURQUART OBJEZERU LOCHNESS

Gorenjci sicer nimamo takomogočnih gradov kot Škoti,svoje kralje pa so oni pravtako ustoličevali na kamnukot mi karantanske kneze.Oni imajo veliko vrstdobrega viskija, ki ga jetreba piti v ”petih korakih”in ne zvrniti na dušek ...podobno kot nam Slovencemvelevajo sommelierji za našavrhunska vina. Imajo velikajezera (v enem menda živicelo pošat Nessie), njihovnajvišji vrh Ben Nevis panašemu Triglavu ne seže nitido kolen. Namesto Prešernaimajo Roberta Burnsa,rojenega v skromni s slamokriti domačiji na podeželjublizu zahodne škotske obale.O škotski skoposti smo slišaliveč različnih verzij,omenimo pa eno resnejših.Ko je po smrti kraljiceElizabete I. prestol prevzelkralj Jakob, sicer sinElizabetine zakletesovražnice Marije Škotske,se je na dvoru začelovarčevanje. Nič več ni bilorazkošja, kakršnega so bilivajeni pred prihodom kraljas Škotskega, kjer je biloživljenje trše in si celokronane glave niso privoščileživljenja na veliki nogi.Zaradi tega so dvorjaniskopost pripisali ne lesvojemu kralju, pač pa karvsem Škotom.

Poroke ob nakovalu

Prvo naselje, ki smo gaspoznali, ko smo prečkaliangleško-škotsko ”mejo”, jebilo Gretna Green. Zasloveloje sredi 18. stoletja, ko so sesem, zahvaljujoč liberalnejšiškotski zakonodaji, hodiliporočat mladi angleški pariže pri šestnajstih letih, ne dabi za to potrebovaliblagoslov staršev in oznanilov cerkvi. Na angleških tlehse je par lahko poročil šele vpolnoletnem 21. letu. Šedanes velja, da se v Gretna

Greenu sklene vsak šestibritanski zakon. Par je lahkov 18. stoletju poročil karlokalni kovač, dandanašnjito sicer počnejo uradnimatičarji, od kovača pa jeostalo nakovalo, ki jenekakšen oltar, predkaterega ženin popeljenevesto.Škotska zajema severnotretjino britanskega ozemljain je bila do 18. stoletjasamostojno kraljestvo, natopa so jo Angleži priključilisvojemu kraljestvu in nastalaje združena Velika Britanija.Škotska zgodovina je polnajunaških bojev, ki sopotekali med klani in zAngleži, po deželi pa jeposejanih vrsta pomnikov, kispominjajo na različnaobdobja škotske zgodovine.Dežela sicer šteje petmilijonov prebivalcev, odtega jih je nekaj več kotmilijon v največjemškotskem mestu Glasgowu.Mesto ob reki Clyde je zelopriznano univerzitetnomesto. Ko smo se na mirnonedeljo sprehodili skozisredišče, smo se ustavili tudina ulici Bucanan, ki je bilaletos razglašena za najlepšoulico v tekmovanju medmesti Velike Britanije inIrske. Za prestižni naziv se jeta ulica potegovala v finalu zznamenito ulico Connan vDublinu. Menda jeocenjevalce najboljprepričalo dejstvo, da je tustara arhitektura najlepšeusklajena z novimizgradbami.

Glasgow največje,Edinburgh glavnomesto

Drugo največje mesto z okoli600 tisoč prebivalci jeEdinburgh, ki sicer velja zaprestolnico Škotske. Nadmestom se dviga mogočengrad, ki priča o bogatizgodovini dežele, v njem paje shranjen tudi ”kamenusode”, na katerem soustoličevali škotske kralje.Zanimivo je, da so se kamnav 13. stoletju polastiliAngleži in ga več stoletijimeli v westminsterskikatedrali, šele pred kakimdesetletjem pa so ga vrniliŠkotom. Posnetek kamnanajdemo tudi v palači Scone,kjer so Škoti od 9. do 12.stoletja ustoličevali svojekralje, tam je bil vpreteklosti tudi sedežparlamenta. Palača, kakršnaje na ogled sedaj, je bilaznova zgrajena v 19.stoletju. Že štiri stoletja je vlasti družine Mansfield, ki šedanes živi v njej in sepreživlja tudi s tem, da jorazkazuje javnosti. Sedanjigrof Mansfield slovi kotnajvečji zbiralec orhidej into plemenito cvetje jerazpostavljeno po vsejpalači.Toda vrnimo se h glavnemumestu Edinburghu. Ena odnjegovih znamenitosti je tudipalača Holyrood House,uradna rezidenca škotskekraljice Marije, ki stoji navzhodnem koncu takoimenovane Kraljeve milje, to

PribritanskihGorenjcihBESEDILO IN FOTOGRAFIJE_ DANICA ZAVRL ŽLEBIR

Kaj imamo skupnega Gorenjci in Škoti? Šale, ki krožijo obgostilniških omizjih in po medmrežju, pravijo, da smo obojipregovorno skopi. Na obisku pri britanskih Gorenjcih pa senam je ponudila še vrsta drugih primerjav, ki kažejo na našo podobnost.

ZZAANNIIMMIIVVOOSSTT

MOŽJE V KRILIHOb slovesnih priložnostih se Škoti še vedno oblečejo v kilt, ki jedel tradicionalne noše. To je nagubano krilo do kolen, izdelanoje iz tartana, volnenega blaga z raznobarvnimi karirastimi vzorci.Različni vzorci so značilni za različne škotske klane in območja.Spredaj na krilu Škot nosi tudi tako imenovani ”sporran”,krzneno mošnjo.

Reportaža

5Na potep, petek, 7. novembra 2008

je miljo dolge ulice, ki odkraljičine palače vodi protiedinburškemu gradu nanajvišji vzpetini mesta.Takšno ime je ulica dobilazato, ker je bila to uradnapot, ki jo je med palačamauporabljal kralj. Grad je biltudi obrambna trdnjava zmnogoštevilno vojaškozasedbo. Posebej zanimiv deltrdnjave je pokopališče psov.Vojaki so bili namreč močnonavezani na svoje štirinožneprijatelje in so jim po smrtipostavili majhne nagrobnike.Tudi sicer imajo Škotiposeben odnos do domačihljubljencev, saj napokopališče psov in konjevnaletimo tudi ob večškotskih gradovih napodeželju. Na gradu hranijoškotska kraljeva znamenja,ogleda vredni so starograjskizapori. Ob Kraljevi milji paje tudi povsem nova zgradbaškotskega parlamenta, ki joje kraljica uradno odprlaoktobra 2004. Stavba je ševedno predmet nenehnihrazprav, saj so v njenogradnjo namesto prvotnopredvidenih 50 milijonovfuntov vložili kar 430milijonov in tako za skorajdesetkrat prekoračiliproračun, poleg tega pa se jegradnja zavlekla za več let.Človek ob tem zlobnopomisli tudi na nekaterenaložbe v naši domovini,med drugim tudi na letosodprt šentviški predor. Kjeje tu pregovorna škotskaskopost, pa bi bil prav takolahko predmet razprave. ObKraljevi milji tik podedinburškim gradomnajdemo še dve točki,povezani s škotskonacionalno dediščino, center

škotskega viskija, kjer naspoučijo o postopkihpridobivanja ”pijače bogov”od ječmena do steklenice, intkalnico tartana, značilnegablaga z različnimi vzorciškotskega kara, vsak odklanov ima namreč svojega.

Jezero s pošastjoNessie

Posebno doživetje je vožnjapo znamenitem Višavju znjegovimi jezeri inmogočnimi soteskami, medkaterimi ima posebno mestoznamenita soteska Glen Coe.Znana ni le zaradi svojetopografije, pač pa tudi pokrvavem zgodovinskemdogodku v 17. stoletju, ko jebilo tam pobitih 38 članovdružine MacDonald izistoimenskega klana, pravtoliko žensk in otrok pa jeumrlo v svojih požganihdomovih. Škotsko višavje jebogato poraslo z gozdovi,pozornost pa na mnogihmestih zbudijo velikepovršine golosekov. Ko sepozanimamo, zakaj Škotitako izsekavajo gozdove,dobimo pojasnilo, da VelikaBritanija potrebuje velikekoličine lesa zaladjedelništvo, iz škotskegalesa pa izdelujejo tudi sode.Najvišji vrh na Škotskem jeBen Nevis, visok 4406čevljev ali po naše 1344metrov. Več kot pol je nižjiod našega Triglava, Škoti paimajo do njega podobenodnos kot mi do svojegaočaka. Vsakdo se želipovzpeti nanj in tako jeoblegan domala vse leto. BenNevis, čigar vrh je bil obnašem obisku v megli, je vprimerjavi z našim

Triglavom prav nizek, zatopa so tem večja njihovajezera. Največje je 39kilometrov dolgo in 8kilometrov široko LochLomond, najbolj znamenitopa globoko in temno jezeroLoch Ness z obsegom 70milj, v katerem naj bi polegendi živela pošast Nessie.Žal se ob našem obisku nipojavila in tako nismo dobilipotrditve o njenem obstoju.Boren nadomestek za Nessieje njen kip v soseščini. Zatopa so tem veličastnejšeromantične ruševine graduUrquart iz 13. stoletja.Proti zahodni škotski obalise spustimo po Nižavju dopristanišča Ayr. Obmorskomesto je priljubljenaizletniška točka domačinoviz notranjosti. Kljub nizkimtemperaturam okoli 15stopinj in neprijetnemuvetru pa se otroci v kratkihhlačah podijo po obali inuživajo na razsežnihpeščenih plažah. V bližini jetudi rojstno mestonajvečjega škotskega pesnikaRoberta Burnsa. Njegovaskromna rojstna hiša vAllowayju nam zbudi miselna ”Vrbo, srečno drago vasdomačo”. Burns sicer ni bilPrešernov sodobnik, pač paje živel in ustvarjal prednjim. Na škotskem večerusmo prisluhnili eni njegovihpesmi, ki jo je posvetilznačilni škotski jedi. Haggis je nekakšna krvavica iz ovčjega mesa,drobovine in krvi. Nakrožniku ni videti posebejprivlačna in tudi po okusune nudi kakih posebnihužitkov, toda obisk tujedežele zahteva tudipokušnjo njene kulinarike.

06_ NESSIE ...ŽAL LE NJENKAMNITIPOSNETEK

07_ KAMENUSODE, NAKATEREM SOUSTOLIČEVALIŠKOTSKEKRALJE.

08_ ... SREČNADRAGA VASDOMAČA ... ZROJSTNO HIŠOPESNIKAROBERTABURNSA

09_ NADVSEDRAGAZGRADBAŠKOTSKEGAPARLAMENTA

11_ PALAČA SCONE, KJER ŽE ŠTIRI STOLETJA ŽIVIJO GROFJE MANSFIELD.

10_ KRALJEVAMILJA

ZZAANNIIMMIIVVOOSSTT

PIJAČA BOGOVČloveku se na Škotskem kar zavrti v glavi od mnogoštevilnih vrst tamkajšnjega viskija. Ob obiskutradicionalnih žganjarn ti tudi razložijo, kakšna je razlika med njihovim in irskim viskijem. Ena jezagotovo ta, da na Škotskem sode prekadijo in s tem dajo ”pijači bogov”, kakor jo radi imenujejo,poseben okus. Pojasnijo pa tudi razliko med ”blended” in ”single malt” viskiji. Pri prvih proizvajalcimešajo več različnih vrst viskija, tudi do 50. Proizvajalci imajo svoje lastne recepte, kako bodomešali posamezne vrste viskija in koliko časa ga bodo pustili v sodih. To je zelo pomembno, sajmora biti okus vedno enak, tako da ga kupec spozna, še preden ga nalije v kozarec. Single maltviski pa mora prihajati samo iz ene žganjarne, pri izdelavi se uporablja le ječmen. V hrastovih sodihviski starajo najmanj tri leta. Pri okusu je pomembna tudi voda: pravijo, da podlaga, prek katereteče, da posebno aromo.

Kulinarika

6 Na potep, petek, 7. novembra 2008

Logično je, da tudi Škoti žeod nekdaj mleko predelujejov sir, saj je bilo svežemumleku potrebno nekakopodaljšati trajnost, sir pa jebil tudi vir zimske prehrane.Najbolj znan je trd sir”scottish cheddar”, kiobsega do 80 odstotkovvsega izdelanega sira.Izdelujejo tudi številne siretipa brie ali camembert, kiga pogosto povaljajo vovseno moko. Specialitetasevernega dela Škotskegavišavja (Highlands) je svežisir, podoben naši skuti.Imenujejo ga crowdie, znanjeo njegovi izdelavi pa so vdeželo prinesli vikingi medokupacijo Škotske. Siri solahko kravji, kozji ali ovčji.Škoti obožujejo ribe, kakone, saj v hladnem morju inrekah v notranjosti ulovijoštevilne vrste rib in rakov,kot so losos, vahnja, navadnilupač, podplat, morski list,slaniki, pa raki, skalnekozice in školjke. Še enostanek zgodovine, ki jeostal stalnica v škotskemvsakdanu, je prekajevanjerib. Zelo znana je ribjaenolončnica ”cullen skink”,pripravljena s prekajeno ribovahnjo, krompirjem, čebuloin sladko smetano. Ko smo že pri enolončnicah,je odlična tudi krepka juha,imenovana ”stovies”, ki jopripravijo iz krompirja,čebule, mastnega mesa invode. Ker vzrejajo mnogoovc, so zelo priljubljene juhez ovčetino, ki ji primešajoječmen, korenje, zelje, grahin drugo zelenjavo. Mordanajbolj znana pa je

enolončnica z zvenečimimenom ”cock o’leekiesoup” - pripravljena sporom, obveznimkrompirjem in kosi piščanca,skupaj s srčkom in jetri. Skupno vsem juham oziromaenolončnicam je, da sekuhajo počasi, da se okusidobro premešajo. Vse skupajje podobno našim,slovenskim enolončnicam,kaj ne?Škotska slovi po vrsti govedas črno dlako ”AberdeenAngus”. Govedo vzrejajo naprostem in živi brez stresa.Meso v ustreznih pogojihzorijo tri tedne, da ga encimidelno razgradijo in damočno potemni, šele nato iznjega pripravljajo odličnesteake. Tamkajšnji mesarjitrdijo, da so steaki iz goveda”Aberdeen Angus” najboljšisteaki na svetu.Za Škotsko je značilna tudiovčjereja, zato je pogostouživanje jedi iz ovčetine zeloobičajno.Prostrana pokrajina ponujazavetje mnogim divjimživalim, predvsem pticam.Fazan, gozdne in poljskekure so najpogosteje najedilniku Škotov.Znani so po mesnih pitah,ena znanih je ”forfarbridies”. To so pravzapravmanjše pite iz maslenegatesta z začinjenim mesnimnadevom.Če so za Slovenijo značilnekrvavice, je Škotski ponoskrvavicam sorodna jed”Haggis”, narejena izdrobno nasekljane in močnozačinjene drobovine,pomešane z ovseno moko.

Tradicionalno so s tomešanico polnili ovčjiželodec, danes pauporabljajo umetno črevo.Poleg tradicionalnopostrežejo pire iz krompirjain repe.Škotsko prehrano sta vpreteklosti posebejzaznamovali žiti ječmen inoves. In prav ”porridge” jebil stoletja vsakdanja hranatamkajšnjih prebivalcev.Zdrobljen oves so kuhalitako dolgo, da je žito vpilovodo, ga solili, pustili, da seohladi, in narezali na kose.Za vsakega člana družine enkos in za vse dni v tednu.Danes ”porridge” ali ovsenokašo pripravljajo tudi nasladko, odlično tekne zjavorovim sirupom.Ko smo že pri sladkem, soŠkoti zelo navezani napiškotke ”shortbreads” inbiskvitno testo ”scones” obkavi ali čaju. Zelo znani soovseni piškoti, naj bodosladki ali slani. Obvezni

dodatek sta sir ali maslo, alipa sladek namaz iz masla,sladkorja, limoninega sokain rumenjakov, imenovan”lemon curd”. Radi imajo pudinge, posebejznan je puding imenovan”clooties dumpling”,pripravljen s suhim sadjemin kuhan v tkanini, od todpudingu ime. Proti koncu leta bomo tudimi morda pripravili kakškotski kolač. Mordaznameniti ”dundee cake”, toje nekakšna torta iz suhegasadja, prekrita z olupljenimimandlji. Ali pa ”black bun”ali slovensko črni kolaček, kije tipična jedprednovoletnega časa, ki jomoramo pripraviti štiritedne, preden jo bomopostregli in se dobro zaprtodrži tudi do pol leta? V testoovito pecivo iz mešanicesuhega sadja in oreškov,začinjeno z začimbami zamedenjake je navsezadnjezanimivo darilo.

Kaj bi nam postregli Škoti zazaključek tradicionalnegaškotskega kosila? Morda”atholl brose”,napitekiz

ovsa, za Škote obveznegaviskija in medu? Ali pa karpreprosto kozarec viskija, kiga domiselno vpletajo tudi v

vse jedi.

01_ SCOTCH BROTH - ŠKOTSKA GOVEJA JUHA 02_ DUNDEE CAKE - TORTA DUNDEE

RREECCEEPPTTII

DUNDEE CAKE - TORTA DUNDEEKlasična bogata in maslena torta iz suhega sadja skarakteristično oblogo iz olupljenih mandljev. Značilna je zaprednovoletni čas. Ime je dobila po kraju, od koder izhaja. Potrebujemo: 150 g sultanin, 150 g rozin, 100 g oranžata(kandirane pomarančne lupinice), 40 g sesekljaniholupljenih mandljev, 275 g bele moke, 225 g masla, 225 grjavega sladkorja, 4 jajca, drobno naribana lupinica 1ekološke pomaranče, drobno naribana lupinica 1 ekološkelimone, 50 g olupljenih mandljev za okras.Priprava: Tortni model premera 20 do 24 cm obložimo spapirjem za peko. Najlažje bo šlo, če bomo na stene modelananesli malo masla, da s tem prilepimo papir na obod modela.Pečico segrejmo na 170 stopinj Celzija. Rozine, sultanine,oranžat in sesekljane olupljene mandlje zmešamo skupaj zmoko. Maslo penasto stepemo, ter postopoma dodajamosladkor in jajca. Če se masa sesiri, primešamo malo moke.Dodamo naribani pomarančno in limonino lupinico. Če lupinicenimamo, jo lahko nadomestimo z esenco. Suho in mokro masodobro premešamo in nadevamo v obložen tortni model.Površino zgladimo in na sredini s paličico naredimo luknjo.Površino torte krožno prekrijemo z olupljenimi mandlji in jihrahlo vtisnemo v testo. Postavimo v pečico in pečemo 1 uro in15 minut, po originalni recepturi pa naj bi pekli kar 2 uri in pol.Torta je pečena, ko paličica, ki jo zabodemo v torto inizvlečemo, ostane čista. Torta naj v modelu počiva še 30minut, nato ga odstranimo. Če želimo, da bo torta posebejslavnostna, jo po obodu premažemo z marelično marmelado inobložimo z na tanko razvaljanim marcipanom. Torta bo staradan, dva ali več še okusnejša. Originalni recept ne predvidevavzhajalnega sredstva, če pa želimo bolj rahlo pecivo,primešamo moki 2 žlički pecilnega praška ali sode bikarbone.

RREECCEEPPTT

SCOTCH BROTH - ŠKOTSKA GOVEJA JUHAV literaturi zasledimo, da scotch broth velja za škotskonacionalno juho, ki je hranljiva in polnega okusa. Tradicionalnose kuha počasi, a nihče nam ne bo zameril, če jo skuhamo vloncu na pritisk. Juha je odlična tudi naslednji dan, sevedapred segrevanjem odstranimo masten bel pokrov iz površja kuhe.Potrebujemo: 700 g govejega bočnika, sol in poper, 1korenje, 1 repa, 1 čebula, 2 srednje velika pora, 3 žliceješprenja, nasekljan peteršilj za okras.Priprava: Meso narežemo na koščke, prelijemo z 2,5 l hladnevode, dodamo ješprenj, začinimo s soljo in poprom insegrevamo do vrenja. Ko zavre, poberemo pene in na nizkemognju kuhamo 1 uro in pol. Medtem korenje, repo, čebulo inpor očistimo in narežemo na večje koščke. Po uri in pol juhidodamo zelenjavo ter kuhamo še 20 minut oziroma tako dolgo,da se zelenjava zmehča. Postrežemo s sesekljanim peteršiljem

Škotska kulinarikaBESEDILO IN FOTOGRAFIJE_MATEJA REŠ

Škotska kulinarika izvira iz vsega, kar dežela ponuja. Morje ponuja ribe, travnata pokrajina možnost poljedelstva za žito,sadje, zelenjavo in vzgajanja drobnice ter govedi za meso in mleko. Če dodamo še tradicijo in znanje izdelave viskija in dobregapiva ter odličnih sladkih dobrot, lahko mirno rečemo, da je Škotska dežela, ki lahko ponudi kakovostno in okusno hrano.

Butična vinska klet najboljznanega zasebnega vinarja izBele krajine, OtmarjaŠturma iz Metlike, stoji nanjenem vzhodnem delu, vVidošičih na ‘ritki’ Sv. Ane,kot imenujejo grič podcerkvijo, ki spominja naležečo žensko. Šturmprideluje suha, peneča,sladka predikatna vina,posebnosti oziroma avtorskavina. Drži se nenapisanegapravila, če se v nekemletniku zgodi, da vino neustreza kakovosti, z njim negre na trg. Klet OtmarjaŠturma je butična, ker nerazmišlja toliko o količinah

pridelanega vina, kot onjegovi kakovosti. Obdelujedevet hektarjev površin,končni izdelek pa jeustekleničeno vino, ki gaprodaja tako doma kot vtujini. Ima urejen prostor zatrženje vin v Grajski kleti vMetliškem gradu in ponujamožnost degustacije vin terpogostitve tudi v zidanici. VGrajski kleti lahko okušatedomača vina kot vinadrugih pridelovalcev. Imajotudi bogat program različnihdarilnih paketov.Njegova klet je najboljznana po rumenem muškatuin modri frankinji, pestro

izbiro njegovih vin pasestavljajo še cabernetsauvignon in sauvignon,modri in beli pino,chardonnay, traminec, laškiter renski rizling inkraljevina, ki je avtohtonasorta v Beli krajini innepogrešljiva v namiznemvinu, vendar so priŠturmovih dokazali, dalahko s skrbnimvinogradništvom inkletarstvom iz te skromnesorte pridelajo veliko vino.Uspelo jim je, da se to vinosedaj lahko primerja zzvenečimi imeni vin. V kleti vinarja Otmarja

Šturma najdemo tudinjegova predikatna vina, kipredstavljajo na leto skorajtrideset odstotkov vsehnjegovih pridelanih vin.Veliko jih pozna Šturmovosladko vino, pridelano izsorte traminec, ki pa je bil vbelokranjskem vinorodnemokolišu celo na spiskuprepovedanih sort in so gazato poimenovaliPrepovedan sadež.Ime se je ohranilo do danes.Šturmovo peneče vino pa se imenuje Ana, spada med zelo suhe penine,ime pa je dobilo po cerkvici sv. Ane.

God svetega Martina (11.november) se v Sloveniji inna Hrvaškem praznujepredvsem kot praznik vina. Sv. Martin je krščanskisvetnik, ki se je rodil leta316 na Madžarskem,kasneje pa je živel v Italiji.Zaradi skromnosti inljubezni je bil pri ljudehzelo spoštovan, zato ga jeljudstvo izbralo za svojegazaščitnika. O njem krožijo različnelegende. Najbolj znana jetista, ko je svoj vojaškiplašč prerezal na pol inpolovico dal obubožanemusiromaku. Tisti, ki pamartinujejo že leta in leta,radi še razložijo, kako se jeskril med gosi, ko so musporočili novico, da jeposvečen v škofa, terdodajo, da je martinovanjestaroslovenski običaj, kiima korenine v davnihčasih. Vse šege in navade, ki so senakopičile okolimartinovega, se v nekaterihkrajih Slovenije ujemajo zljudskim reklom, da jemartinovo ‘jesenski pust’. Sv. Martina so za vinskegasvetnika imenovali ljudje,ker so dnevi praznovanjasovpadali z dnem, ko imagod. Prav okoli tistih dni sepovečini konča delo napoljih in je vino že v sodih. Umrl je 8. novembra 397,njegov pogreb pa je bil 11.novembra - obletnicopogreba tako obhajamo kotgodovni dan. Na njegovem

grobu so postavili kapelo inkasneje baziliko, ki je bilaves srednji vek znanaromarska pot. Sprva je biloohranjenih tudi velikonjegovih relikvij, poznejepa so jih večino uničilihugenoti. Najpogosteje gaupodabljajo, kako še kotvojak deli plašč z beračem,njegova običajnaspremljevalka pa je goska.Sicer ima škofovskeinsignije in knjigo.Znan ljudski rek pravi, dana martinovo ‘sv. Martinspreminja mošt v vin’. Dotega dne se mošt obravnavakot nečisto in grešno novovino, ki se ob blagoslovitvispremeni v pravo vino. Vskladu s šegami innavadami lahko blagoslovopravi nekdo, ki sepreobleče v škofa. Obpraznovanju potekajo vvinorodnih predelih tudipojedine, pri katerih sonajpogosteje na jedilnikugosi in mlinci. Za slovensko Istro jemartinovanje oziromamartinja značilno šele po 2.svetovni vojni. Tipične jedipa so povezane z oljčnimoljem - lahko samo kruh inolje, s katerim so pospremilimlado vino. Bolj zahtevnejedi v tem času pa so bilepredvsem testenine spetelinjim ali kokošjimgolažem, pečen puran, kislozelje, ocvrt kruh zrefoškom. Danes se namartinovo mize šibijo od

dobrot, kot so račka zrdečim zeljem, svinjskamrežna pečenka, svežekrvavice, jurčki na različnenačine, zraven pa postrežejo

mlado vino različnih sort. Če pa ste privrženec boljzrelih vin, vam ponudijokaj iz bogato založenihkleti.

TURISTIČNA KMETIJA ”VIŽENČAR”

Planšarija Viženčar, Ambrož pod Krvavcem 23, 4207 Cerklje na Gorenjskem, t e l . : 0 4 / 2 5 2 9 2 0 0 , 0 4 / 2 5 2 9 2 15 , g s m : 0 41 / 6 47 5 4 5 f a x : 0 4 / 2 5 2 9 2 0 2 , e - p o š t a : p l a n s a r i j a v i z e n c a r @ s i o l . n e t

www.slovenia-tourism.si/vizencar

PONUDBA: ■ možnost najemaapartmajev ■ ponudba domačehrane (pečenka iz krušne peči) ■ sprejemamo zaključene družbe(rojstni dnevi, obletnice, ...) ■ nahajamo se na smučišču AKCIJA - če do 15. 12. 08 rezervirate

1 teden bivanja v mesecu marcu 09, VAM 1 DAN PODARIMO

Martinovanje v OrmožuV Ormožu pripravljajo večdnevno martinovanje

z začetkom v petek, 7. novembra 2008, v sejemskemšotoru sejma KOVITO 08 pred gradom in v Martinovem

zabavnem šotoru na grajski pristavi in pri kleti.

V petek se bodo razvrstili nastopi skupin, simpozij, nastopotroških folklornih skupin, koncert pesmi o vinu in napitnicah. Ta dan bo tudi slovesno odprtje martinovanja in sejmaKOVITO, krst mošta in večerna zabava z ansamblom Štrk. V soboto bosta med drugim povorka nastopajočih, prihodMartinove konjenice ... Vse dni do nedelje, 9. novembra2008, bo pester program za obiskovalce in otroke. Na ogledbo razstava izdelkov društva kmečkih žena, možni bodobrezplačni vodeni turistični ogledi po vinskih cestah,panoramska vožnja moto kluba Ormož, rokodelska tržnica intržnica tradicionalnih obrti.V teh dneh bodo tudi koncerti: Crvena jabuka, Fešta bend,Oliver Dragojević, Korado in Brendi, Mambo kings ...Organizatorji so: Jeruzalem Ormož VVS, Območno obrtno-podjetniška zbornica Ormož, TD Ormož, Javni sklad RS zakulturne dejavnosti - OI Ormož s svojimi društvi in Občina Ormož.

Info: TIC Ormož, tel.: 02/741 53 56,tic.ormoz.grad@siol.net,

www.kovito.si, www.jeruzalem-ormoz.si,www.slovenia.info/ormoz

V kraljeviniprepovedanega sadežaŠturmova vina iz Belokranjskega vinorodnega okoliša ljubiteljem in poznavalcemže dolga leta nudijo posebno veselje in užitek.

Otmar Šturm v vinski kleti I Foto: Marijan Močivnik

Družina Šturm v vinogradu I Foto: Marijan Močivnik

Grilc

Mar

ija s

. p.

Ko moštpostane vinoMartinovanje je čas, ko ‘sv. Martin spreminja mošt v vin’. V zadnjih časih se je v nekaterih krajih po Sloveniji razvilo v že kar tedenske ‘veselice’ na prostem, kjer brez dobre kapljice in bogato obloženih miz ne gre. V vinorodnihokoliših je postal pravi zahvalni dan za dobro letino in priložnost za pravo in prvo pokušino novega vina.

JAVN

A R

AZVO

JNA

AGE

NC

IJA

OB

ČIN

E O

RM

OŽ,

KE

RE

NČ

IČE

V TR

G 4

, O

RM

OŽ

LID

IJA

ŠTU

RM

, S

. P

., T

RG

SVO

BO

DE

4,

ME

TLIK

A

SVIT. Končno nekaj novega pod soncem! SVIT / pirina JABLANštruca/ Za dobro jutro!

Zajtrkujte odličnost: ker s takim zajtrkomposkrbite za boljši izkoristek energiječez ves dan, ker ste tako boljepripravljeni na stresne ure pred vami, kervam s svojim okusom prebudi vse čute!Enostavno je: vaša štruca dobrega ohranjav sebi vse dobro vsaj pet dni! Pirina JABLAN štruca z vlakninami izorganske pire in domačih kmečkih jabolk,z bogatim okusom pirinih jedrc insončničnih semen. Za razliko od drugihkruhov, ki ohranjajo svežino več dni,pirina JABLAN štruca nima priokusakislosti! Zajtrkujte odličnost: ker s takimzajtrkom poskrbite za boljši izkoristekenergije čez ves dan, ker ste tako boljepripravljeni na stresne ure pred vami, kervam s svojim okusom prebudi vse čute!Enostavno je: vaša štruca dobrega ohranjav sebi vse dobro vsaj pet dni! Hej, ne odhajaj od doma brez zajtrka! Pojdi raje s koščkom dobrega kruha vroki. DOMAČA KMEČKA JABOLKA. Krhlji koncentrirane energije. Ekološko pridelana jabolka skrbijo za nasz uravnoteženo raznolikostjo vitaminov,mineralov in mnogih zaščitnih snovi, kikrepijo obrambne moči telesa inzmanjšujejo tveganje za razvoj različnihbolezni. Blagodejne prehranskevlaknine in železo so ohranjeni tudi v krhljih pravilno sušenih,ekološko pridelanih kmečkihjabolk. Ta so skupaj s pirinopolnozrnato moko in s celimpirinim zrnjem osnova pirineJABLAN štruce. Za še večvlaknin in za še bogatejšiokus!

SVIT / pirin NE’SOL hlebec/Za dober dan!

Čez dan MANJ SOLI. Ker pri ohranjanju zdravja vsak gramšteje, uživajte kruh, kot ste ga vajeni, a zmanj soli. Narejen je tako, da se mumanjša vsebnost škodljivega natrijapri okusu prav nič ne pozna! Naraven,brez konzervansov, z naravnimi viriokusa slanosti, varuje telo predprevelikimi vnosi natrija. Pirin NE’SOLhlebec nima dodanih maščob, vprimerjavi z običajnim kruhom izpšenične moke pa vsebuje več beljakovin,manj škroba in več vlaknin. Pirinapolnovredna moka je lažje prebavljiva ins svojimi lastnostmi poveča občuteksitosti. Zakaj bi s soljo obremenjevali teloin še posebej srce? In zakaj bi se odrekliokusu slanosti? Uživajmo v kruhu zzmanjšano vsebnostjo soli, a zohranjenim okusom slanosti, ki gaustvarijo dobro izbrane naravnesestavine. Pirin NE’SOL hlebec je odličnaspremljava raznoterih jedi zizrazitejšim okusom, zaradi manjševsebnosti škodljivega natrija pa jeprimeren tudi za marsikatero dietnoprehrano! Ti čez dan narašča pritisk?

Naj ti ne narašča zaradi soliiz kruha!

PIRA. Na novo odkrito starodavnožito. Že v bibliji omejeno žito je bilonekoč razširjeno tudi pri nas, zdaj pa gaznova odkrivamo. Ker so pleve trdnozraščene z zrnjem, je zrno odličnozaščiteno pred vplivi iz okolja. Zato jepira lahko resnično ekološko pridelana. Za zdravo prehrano so pomembne pirineodlične snovi. Vsebuje več beljakovin kotnavadna pšenica, te beljakovine pa imajotudi samosvojo sestavo in povzročajomanj alergij. Pira je pomemben virvlaknin, ki povečujejo občutek sitosti inpomagajo prebavi. Vsebuje nenasičenemaščobne kisline, ki varujejo srce inožilje, veliko vitaminov B kompleksa,vitamine A, D in E ter minerale fosfor,železo in magnezij. Pirini kruhi iz PekarnMlinotest so izdelani iz polnovrednepirine moke iz nadzorovane ekološkepridelave.

SVIT / slivovi PRUNELAkruhki / Za dobro malico!

Narava prebavi VRAČA MOČI. Ker jeredna prehrana najboljši vir zdravja,uživajte večkrat na dan. S kruhki brezslabe vesti! Brez dodanih maščob,sladkorjev, barvil, z obiljem

zdravih vlaknin iz suhih sliv, kipomagajo uravnavati prebavo in hkratipovečujejo občutek sitosti. Slivovi PRUNELA kruhki so s svojovelikostjo in obliko priročna rešitev zavmesni obrok kjerkoli in kadarkoli.Izbrana pšenična moka iz skrbnonadzorovane pridelave skupaj zdodanimi balastnimi snovi zagotavljaravno pravo količino energije. Dodanesuhe slive s svojimi minerali pomagajoobnavljati organizem, hkrati pa prijaznopospešujejo presnovo. Redna inuravnotežena prehrana, z zadostnokoličino koristnih hranilnih snovi, jenajboljša zaščita zdravja in dobregapočutja. To se pozna tudi na vaši prebavi!Pomagajte ji z rednim uživanjem hrane zveliko vlakninami in še posebej spektinskimi snovmi iz suhih sliv!Dobre balastne snovi v telesu nabreknejoin tako povečajo občutek sitosti terolajšajo prebavo. Težave s prebavo? Pojej večkrat kaj dobrega!SUHE SLIVE. Telo vam bo hvaležno! Suhe slive vsebujejo antioksidante, ki vboju s prostimi radikali preprečujejouničenje celične strukture; vsebujejo tudiveliko železa, kalcija, kalija, fosforja inbetakarotena. Zelo znan in priznan jenjihov vpliv na prebavo: so prijaznodelujoče naravno odvajalo. Pripisujejojim tudi zniževanje ravni škodljivegaholesterola, ugoden vpliv na kri in naživčni sistem. Tu in tam jih omenjajo celokot afrodiziak.

Ljutomerčan

Kidričeva ulica 2 9240 Ljutomer,

Tel.: 02/58 58 800Spletna stran: www.ljutomercan.si

e-pošta:info@ljutomercan.si

nadaljuje bogato tradicijoLjutomerskih goricLjutomerčan, d. d., nadaljuje bogato vinogradniško-vinarsko tradicijo Ljutomerskih goric, ki sega v leto1954. Podjetne uspešno sodeluje tudi z zasebnimivinogradniki in se ponaša s številnimi medaljami, ki sojih prejeli za svoja vina doma in v tujini. Med medaljamije veliko zlatih.

V Ljutomerski kleti so shranjeni ljutomerčan,visokokvalitetno polsuho vino, ki je pripravljeno izgrozdja najkvalitetnejših vinskih sort Ljutomersko-ormoških goric; suho vino šipon, ki je najstarejšakakovostna sorta ljutomersko-ormoškega vinorodnegaokoliša in je to območje nekoč že slovelo po njem;polsuho vino laški rizling, ki v ljutomersko-ormoškemvinorodnem okolišu daje izredno dobre rezultate, takoda tudi v slabših letinah lahko donegujejo kakovostnavrhunska vina, v boljših letinah pa se vedno lahkopohvalijo z vinom posebnih trgatev, kot so poznatrgatev, jagodni izbor in ledeno vino; priljubljenichardonnay, na katerega so zelo ponosni, saj so zanjdobili veliko medalj tako doma kot v tujini; polsuhisauvignon z značilnim sortnim karakterjem, ki seposebno dobro izraža v cvetici; ravno tako polsuhirenski rizling, ki izhaja iz grozdja vrhunske kakovosti,

uspeva na izbranih legah ljutomerskih goric in spadamed najkakovostnejše bele sorte na svetu ter ga zaradiizrednih odlik - še posebej, če s trgatvijo počakajo donovembra, lahko upravičeno imenujejo ‘kralj vina’;polsladki traminec, čigar aroma spominja na divjovrtnico; polsladki muškat otonel, za katerega jeznačilna precej nizka kislina, še posebej pa jepriljubljen pri ženskah; eno najstarejših muškatnih sort,rumeni muškat, ki je najboljši mlad, saj takrat njegoveznačilnosti pridejo najbolj do izraza; sivi pinot,kakovostno vino, ki je žal premalo cenjeno; ranino ssvojevrstno cvetico in nežno muškatno aromo, ki ravnotako kot vino pokaže vse čare, ko je mlado, medtem koso zelo kvalitetna tudi vina posebnih trgatev.

V Ljutomerski kleti se lahko prepričate tudi o kvalitetinjihovih vin. Organizirajo oglede kleti z vodenimidegustacijami vrhunskih ljutomerskih vin. Možna jetudi degustacija, ki vključuje vina posebnih kakovosti,visoke predikate (jagodni izbor, ledeno vino, suhijagodni izbor) in arhivska vina (od 1952 naprej).Degustacija vin sladke linije z vključenim predikatom.Z veseljem vam bomo pripravili ponudbo. Za ogledkleti in degustacije je obvezna najava.

V zlati kapljici Ljutomerčanovih vin se zrcali vsa rajska Prlekija.

Degustacije in ogled kleti

Vina

MLI

NO

TES

T D

.D.,

TO

VAR

NIŠ

KA

CE

STA

14

, AJ

DO

VŠČ

INA