UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za prevodoslovje
DIPLOMSKO DELO
Marko Štefanič
Maribor, 2013
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za prevodoslovje
Diplomsko delo
PREVAJANJE VOJAŠKE TERMINOLOGIJE V ROMANU
SOVRAŽNE VODE
Graduation thesis
THE TRANSLATION OF MILITARY TERMINOLOGY
IN THE NOVEL HOSTILE WATERS
Mentor: doc. dr. Tomaž Onič
Somentor: asist. dr. Simon Zupan
Kandidat: Marko Štefanič
Maribor, 2013
Lektor: Tomaž Kurež, prof. slovenskega jezika
Prevajalka: Mateja Čuš, prof. angleškega jezika in geografije
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Tomažu Oniču in somentorju asist. dr. Simonu
Zupanu za njuno pomoč in svetovanje pri nastajanju diplomskega dela.
Posebna zahvala gre tudi moji družini za moralno in finančno podporo, še
posebej pa moji Mateji.
FILOZOFSKA FAKULTETA Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija www.ff.um.si
IZJAVA
Podpisani Marko Štefanič rojen 25. 7. 1988 študent Filozofske fakultete Univerze v
Mariboru, smer prevajalstvo in tolmačenje angleščina ter geografija, izjavljam, da je
diplomsko delo z naslovom Prevajanje vojaške terminologije v romanu Sovražne vode pri
mentorju doc. dr. Tomažu Onču, avtorsko delo.
V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso
prepisani brez navedbe avtorjev.
Kraj, Maribor
Datum, 13. 9. 2013
__________________________________ (podpis študenta-ke)
POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE
Prevajanje leposlovnih besedil, ki se opirajo na določeno stroko, je precej
zahtevno, saj mora prevajalec poleg dobrega poznavanja obeh jezikov in
izhodiščne ter ciljne kulture obvladati tudi strokovno izrazje, ki se v besedilu
pojavlja. Takšen je tudi roman Sovražne vode, ki opisuje pomorski vojaški
konflikt med sovjetsko in ameriško mornarico na vrhuncu hladne vojne.
Posebnost romana se kaže v velikem deležu vojaškega strokovnega izrazoslovja,
ki od prevajalca zahteva veliko mero pazljivosti in strokovnega poznavanja
področja. Prevodni premiki na ravni besedila lahko namreč povzročijo spremembe
na makrostrukturni ravni romana. V diplomskem delu je podrobneje predstavljena
problematika prevajanja vojaške terminologije, kot tudi oddelek v Slovenski
vojski, ki se s tem ukvarja, prav tako so skozi potek diplomskega dela podani
nasveti, ki bodo morda uporabni prevajalcem, ki se s tovrstno terminologijo
srečujejo.
Ključne besede: leposlovje, vojaška terminologija, izhodiščna kultura, ciljna
kultura, prevodni premiki, analiza prevoda, kontrastivna analiza.
ABSTRACT AND KEY WORDS
Translating literary fiction that relies on the terminology of a specific profession is
a particularly difficult task since the translator must master not only the target and
source languages and their cultures but also terminology used in the text. A good
example of this is the novel Hostile Waters which portrays a maritime conflict
between the Soviet and the American navies at the height of the Cold War. A
distinct feature of the novel is the high concentration of military-based
professional terminology, which requires a high degree of caution and
professional competence from the translator. Translation shifts on the
microstructural level can cause changes in the novel's macrostructure. In the
analytical part of this diploma, difficulties in translating military terminology are
presented in detail. Another key aspect of the thesis covers the section of the
Slovenian Armed Forces that is responsible for this translation. Finally, we have
also included practical advice for translators who deal with such terminology.
Key words: literary fiction, military terminology, source culture, target culture,
translation shifts, translation analysis, contrastive analysis.
KAZALO
1 UVOD...................................................................................................................1
2 METODOLOGIJA................................................................................................5
2.1 Namen in cilji................................................................................................5
2.2 Predpostavke..................................................................................................6
2.3 Uporabljeni viri.............................................................................................6
3 O AVTORJIH IN DELU.......................................................................................8
4 STROKOVNO BESEDILO IN ROMAN...........................................................13
4.1 Strokovno besedilo......................................................................................13
4.2 Roman/novela..............................................................................................17
5 PREVAJANJE VOJAŠKE TERMINOLOGIJE.................................................20
6 ANALIZA PRIMEROV......................................................................................25
6.1 Vojaški čini..................................................................................................25
6.2 Vojaške kratice.............................................................................................30
6.3 Vojaški žargon.............................................................................................40
7 SKLEP................................................................................................................56
8 BIBLIOGRAFIJA..............................................................................................60
1 UVOD
Slovenski vojaški jezik je bil že od nekdaj obsojen na prevajanje – nekdaj iz
nemškega, potem srbohrvaškega, danes pa iz angleškega jezika (Berlogar, 2006).
Pečovnik (2008) trdi, da je slovenski vojaški strokovni jezik bil in še vedno je
močno odvisen od družbeno-politične ureditve in stopnje vojaške organizacije,
zato sta ga v preteklosti zaznamovala podrejenost drugim sistemom in posledično
zanemarjanje ali celo prepoved uporabe v vojski. Ker je slovenščina resnično
vlogo vsakdanjega sporazumevalnega jezika v vojski dobila šele po
osamosvojitvi, leta 1991, so se takrat pojavile tudi nove potrebe po razvoju
slovenskega vojaškega strokovnega jezika, prav tako so se začeli kazati tudi vplivi
predvsem angleškega jezika (Pečovnik, 2008). Priključitev Slovenije k zvezi
Nato, leta 2004, je slovenski vojaški strokovni jezik prisilila k izpolnjevanju in
uresničitvi visokih jezikovnih zahtev.
Pečovnik (2008) izpostavi dejstvo, da je v Slovenski vojski s širjenjem in
poglabljanjem strokovnega znanja, z uvajanjem novega orožja in s prilagajanjem
drugim Natovim vojaškim standardom posledično prišlo do prevajanja, uvajanja
in prevzemanja ali tvorjenja novih strokovnih besed, ki v slovenskem jeziku še ne
obstajajo, prav tako jih tudi ni v vojaških ali drugih slovarjih, ki so na voljo.
Tovrstno pomanjkanje ustreznega gradiva je za prevajalce, ki se srečujejo z
vojaškimi strokovnimi besedili, problematično. Prav zaradi omenjenega problema
smo se konkretne težave prevajanja tovrstne terminologije odločili predstaviti na
primeru romana Sovražne vode. Točno definirani termini so ključnega pomena za
uspešno opravljanje vsakega poklica (Poteet in drugi, 2008), zato je prevajanje
vojaške terminologije in izrazov zelo pomembno tudi znotraj vojaške stroke.
Ob izpostavljenem se pojavi vprašanje, kaj prevajanje dejansko sploh predstavlja.
Prevajanje je, kljub dejstvu, da je stara dejavnost, relativno nov poklic. To
pomeni, da so znanje in predpostavke o prevajanju še nedorečene, pogosto sporne
1
in se spreminjajo (Newmark, 2000, 17). Newmark (2000, 21-22) prevajanje
definira kot »prenos pomena besedila v drug jezik, in to na način, ki ustreza
avtorjevemu namenu«, izpostavi pa tudi številne napetosti, ki se v prevodih
pojavljajo – napetosti med zvokom in smislom, poudarkom (besednim redom) in
naravnostjo (slovnico), figurativnim in dobesednim, urejenostjo in razumljivostjo,
jedrnatostjo in točnostjo ipd.
V teoretičnem delu diplome bomo naprej predstavili roman in avtorstvo, ki se
razdeli na kar tri osebe. Roman podaja rekonstrukcijo vojaškega konflikta med
Sovjetsko zvezo in ZDA na vrhuncu hladne vojne in je bogat s specifičnim
vojaškim izrazoslovjem. Pri prevajanju leposlovnih besedil, ki se vsebinsko
močno opirajo na določeno stroko, mora prevajalec pri svojem delu združevati
dva (po svojem bistvu zelo različna) vidika prevajanja, saj predstavlja roman
Sovražne vode določeno vrsto sobivanja dveh različnih tipov besedil, kar bomo v
nadaljevanju označevali z izrazom hibridnost. V tem primeru sta to vojaška
strokovna terminologija in leposlovno besedilo. Vojaška strokovna terminologija,
ki se že sama, torej zunaj literarnega okvira, spopada z vrsto težav, ki smo jih že
omenili v uvodu, bo podrobneje predstavljena v petem poglavju.
Posebno poglavje bodo predstavljali izsledki in nasveti o posebnostih prevajanja
romana in strokovnega besedila, kjer smo se opirali predvsem na domače in
tujejezične članke na omenjeno temo. Poleg specifičnega vojaškega izrazoslovja
je velik problem predstavljala tudi kulturna vrzel med izvornim in ciljnim jezikom
in z njo povezanimi kulturno-specifični izrazi, ki so prevajalko prisilili v iskanje
delujočih ustreznic v ciljnem jeziku. Nasvete bomo skozi potek vsebine podajali
po vzoru Petra Newmarka, ki je znan po zelo praktičnem pristopu reševanja
prevajalskih problemov. Izpostavili bomo njegove nasvete glede tovrstnega
prevajanja ter predstavili, kako se kaže prej omenjena hibridnost romana Sovražne
vode.
2
Opis razvoja slovenskega vojaškega strokovnega jezika in težave, s katerimi so se
njegovi uporabniki srečevali in se še vedno srečujejo, temelji na prispevkih Šole
za tuje jezike na Poveljstvu za doktrino, razvoj, usposabljanje in izobraževanje. V
Šoli za tuje jezike skrbijo za lep slovenski jezik v slovenskem vojaškem diskurzu,
saj so to tudi dolžni storiti, odkar je oddelek za prevajanje, tolmačenje in
lektoriranje postal uradni skrbnik vojaške terminologije na Ministrstvu za
obrambo (Djurić, 2008, 28).
V analitičnem razdelku diplomskega dela bomo na posameznih primerih romana v
skladu s teorijo analizirali obstoječe prevajalske rešitve in predlagali alternative.
Primere podobnega tipa bomo razvrstili v skupine in poskušali uvesti posplošitve
glede reševanja. Prvi segment analize bo obravnaval vojaške čine in prevode le-
teh. Zaradi kulturnih razlik med ameriškimi in sovjetskimi silami so ob kulturno
specifičnih sovjetskih činih zapisali enakovredne čine zveze Nato. Ker v času
pisanja Slovenija še ni bila del te vojaške zveze, se je prevajalka spopadla s trdim
prevajalskim orehom. Zaradi slednjega se je najbrž obrnila na vojaškega
strokovnjaka. V tem segmentu je veliko vlogo odigral svetovni splet, saj smo z
njegovo pomočjo posamezne čine lažje raziskali. Drugi segment bo predstavil
analizo vojaških kratic, ki so že stalnica vojaških besedil, zlasti zaradi
ekonomičnosti. Literarne nasvete glede kratic bomo povzemali po Newmarku,
medtem ko bomo tehnične definicije uporabili iz vojaških slovarjev in glosarjev
ter drugih spletnih virov. Zadnji segment bo predstavljala analiza vojaškega
žargona, ki prevajalcem običajno povzroča nemalo težav, saj ga običajno
spremljajo še elementi slenga. Razumevanje žargona, ki je vezan na določen
poklic, zahteva veliko mero poizvedovanja, zlasti če sami nismo pripadniki tega
poklica. Ker je analitični del predvsem praktične narave, bomo ob primerih v
glavnem izpostavljali Newmarkove nasvete.
Izbirali smo predvsem primere, kjer so se pojavljale terminološke napake, kot tudi
drugi prevodni premiki. Prav tako je ob tej točki potrebno izpostaviti dejstvo, da
je razmah informacijske tehnologije in širokopasovnega internetnega dostopa v
3
zadnjih letih voda na mlin bodočim prevajalcem, medtem ko so imeli v preteklosti
prevajalci podobnih strokovno vezanih besedil omejene možnosti raziskovanja in
dela. Za strokovno podlago analitičnega dela smo se obrnili na posamezne
domače in tuje vojaške slovarje, glosarje ter svetovni splet. Izsledki analize bodo
predstavljeni v sklepu diplomskega dela.
4
2 METODOLOGIJA
V diplomskem delu bomo predstavili knjigo Sovražne vode, lastnosti romana in
strokovnega besedila ter prevajanje vojaške terminologije. Poleg glavnih
makrostrukturnih potez bomo pojasnili tudi izraz hibridnost, ki opisuje dva
različna vidika prevajanja, katera je prevajalka morala upoštevati pri prevajanju
omenjenega dela. Pri analizi primerov, kjer bomo medsebojno primerjali
posamezne primere izvirnika in prevoda, bosta ključnega pomena metodi analize
in sinteze ter kontrastivna metoda. Ob sklepu bomo uporabili metodo
generalizacije.
2.1 Namen in cilji
S pomočjo strokovne literature in virov bomo predstavili hibridnost dela Sovražne
vode, prav tako bomo opisali problematiko prevajanja romana ter strokovnega
besedila. V potek diplomskega dela bomo vključili tudi izsledke o problematiki
prevajanja vojaške strokovne terminologije s prispevkov Šole za tuje jezike pri
Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje na Ministrstvu za
obrambo Republike Slovenije. Prav tako bomo predstavili uporabne vire, s
katerimi si lahko prevajalec pomaga ob prevajanju tovrstne strokovne literature. V
analitičnem delu bomo na izbranih primerih romana Sovražne vode predlagali
alternativne rešitve, že obstoječe pa argumentirali. Prevajalske probleme
podobnega tipa bomo kategorizirali v skupine in predlagali možne posplošitve
njihovega reševanja. Analiza primerov se bo dotaknila prevajanja vojaških činov,
kratic ter žargona.
Cilj diplomske naloge je izpostaviti prevajalske probleme navedenega dela, in
sicer s poudarkom na prevajanju vojaške terminologije, kot tudi predlagati
uporabne rešitve ter vire, ki bi lahko prevajalcem podobnih del bili v pomoč.
5
2.2 Predpostavke
1. Predpostavljamo, da se bodo pri kontrastivni analizi kot največja težava
pokazali prevodni premiki pri vojaški terminologiji zaradi kulturnospecifične
vojaške terminologije sovjetskih in ameriških sil ter pomanjkanja ustreznih
enakopomenskih izrazov slovenskem jeziku.
2. Predpostavljamo, da izpusti posameznih vojaških terminov v prevodu
povzročajo napake v percepciji vsebine glede na izvirnik.
3. Predpostavljamo, da se navedene lastne prevajalske rešitve v mnogih primerih
ne bodo skladale s tistimi, ki jih je izbrala prevajalka Andreja Blažič Klemenc.
2.3 Uporabljeni viri
V Sloveniji je na voljo le en izvod izvirnika romana, ki ga obravnavamo v
diplomskem delu, in sicer v Mestni knjižnici Kranj, medtem ko je prevod, ki je
izšel leta 2002, bolj razširjen. Roman Hostile Waters v slovenskih knjigarnah ni
dosegljiv, zato ga je bilo potrebno naročiti preko tuje spletne knjigarne.
Pri pripravi in pisanju diplomskega dela smo uporabili strokovne monografije in
članke iz prevajalskih zbornikov ter ustreznih strokovnih revij. Kot sekundarno
gradivo smo uporabili različne slovarje Šole za tuje jezike na Poveljstvu za
doktrino, razvoj, usposabljanje in izobraževanje, in sicer: Začasni angleško-
slovenski priročni slovar (1996), Slovensko-angleški vojaški priročni slovar
(1999), Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar (2006) ter Razlagalni
vojaški slovar (2009). Pomagali smo si tudi s tujejezičnimi slovarji AAP-6 Nato
Glossary of Terms and Definitions (2013), Dictionary of Military and Associated
Terms (2010) ter Navy Supplement to the Department of Defence Dictionary of
6
Military and Associated Terms (2012). Nekatere novo nastale in standardizirane
vojaške izraze, ki niso zajeti v obstoječih slovenskih virih, pa je mogoče najti v
terminološki zbirki Evroterm.
7
3 O AVTORJIH IN DELU
Peter Huchthausen, rojen 25. septembra 1939 v kraju Jackson v Indiani, je bil
ameriški mornariški kapitan in avtor več pomorskih knjig. Leta 1957 je diplomiral
na vojaški akademiji Valley Forge, pet let kasneje pa še na akademiji vojne
mornarice. Služil je na več rušilcih, specializiranih za protipodmorniške operacije.
Prisostvoval je tudi pri iskanju izgubljene ameriške podmornice Thresher in pri
kubanski raketni krizi, ko so Američani na vrhuncu konflikta sovjetsko
podmornico prisilili k dvigu na površje (Huchthausen Homepage, 2006). V
vietnamskem konfliktu je deloval kot poveljnik skupine desetih patruljnih ladij v
delti reke Mekong. V Vietnam se je nato vrnil kot glavni inženir na ladji USS
Orleck, ki je bila zadolžena za topniško podporo ameriški vojski in marincem ob
vietnamski obali. Po vietnamski kampanji je bil premeščen v obveščevalno službo
ameriške mornarice, kjer se je specializiral za sovjetske vojaške podmornice ter
protipodmorniško bojevanje. Kasneje je postal višji ameriški mornariški ataše v
Jugoslaviji in Romuniji. Tik pred razpadom Sovjetske zveze je tri leta preživel v
Moskvi, kjer je deloval kot višji mornariški ataše, kar predstavlja vrhunec njegove
kariere (Huchthausen Homepage, 2006). Pogoj, da je postal ataše, je bilo
brezhibno obvladovanje ruskega jezika, kar mu je posredno prineslo veliko
poznanstev iz ruske mornarice. Eden izmed ljudi, ki jih je spoznal med
opravljanjem svoje službe v Moskvi, je bil tudi soavtor Igor Kurdin (Standish,
1998). Po upokojitvi se je vrnil v Moskvo, kjer je odprl svoje podjetje in pričel s
pisateljsko kariero. Med njegova pomembnejša dela sodijo knjige Echoes of the
Mekong, Hostile Waters, K-19 The Widowmaker ter October Fury. V slovenski
jezik je preveden samo roman Hostile Waters. Umrl je 11. julija 2008 v
francoskem kraju Amfreville (Huchthausen Homepage, 2006).
Nekdanji prvi častnik sovjetske podmornice K-219 in soavtor knjige Sovražne
vode, Igor Kurdin, je Huchthausenu priskrbel ogromno informacij in
fotografskega gradiva, ki so jih nato uporabili pri pisanju romana. Huchthausen je
8
nato zbrano gradivo uredil in prevedel. Kurdin je zaradi svojih poznanstev
omogočil tudi številne intervjuje z drugimi ruskimi mornarji, katerih pričevanja so
bila ključnega pomena za verodostojnost nekaterih opisanih dogodkov. Kurdin je
danes v pokoju in živi v Sankt Peterburgu, kjer je tudi predsednik Društva
pomorščakov in podmorničarjev Sankt Peterburg.
Zgodbo in pripoved v prozi je izboljšal ameriški novelist ter tretji soavtor Alan R.
White (Standish, 1998).
Dogodki na krovu sovjetske podmornice K-219 so se vršili na vrhuncu hladne
vojne, velik del zgodbe pa je še vedno ovit v tančico skrivnosti (Hucht. et al.
1998). Ameriška vojna mornarica namreč o svojih operacijah molči, za
sodelovanje s pisci so bili bolj naklonjeni Rusi – dogodki v knjigi potrjujejo
dvojnost virov (Hucht. et al. 1998). Avtorji izpostavijo naslednje besedilo:
Dejanja, ki so se zgodila, pogovori, ki so potekali vmes, celo zasebne
misli posadke K-219 so povzeti neposredno iz pričevanj in ladijskega
dnevnika. Delovanje in ravnanje ameriške podmornice v bližini K-219 je
konstruirano na podlagi ruskih opazovanj, ameriških poročil, intervjujev z
mnogimi ameriškimi častniki in izvedenci ter na podlagi avtorjevih
dolgoletnih izkušenj v pomorstvu. V knjigi zapisani pogovori in ukazi niso
navedeni v citatni obliki. Avtorji so rekonstruirali zgodbo na podlagi
številnih virov, v slogu delovanja obveščevalne službe. Njihova mnenja
o nekaterih podrobnostih so se sicer razhajala, o glavnem toku dogajanj
pa so razmišljali enako (Hucht. et al. 1998).
Čeprav to morda takrat ni bilo očitno, je bila hladna vojna jeseni leta 1986 sredi
končnega razpleta. Dve ogromni armadi sta stali vsaka na svoji strani železne
zavese v razdeljeni Evropi. Ameriške vojaške baze z jedrskimi izstrelki v Nemčiji,
Ukrajini, Kansasu in Severni Dakoti so bile v visoki pripravljenosti, da ob
ustreznem ukazu začnejo svetovno jedrsko apokalipso (Hucht. et al. 1998).
9
Svetovni mir je bil odvisen od ravnovesja moči med tema velesilama, postal pa je
ogrožen, ko so Sovjeti razvili raketno orožje, ki so ga sile Nata poznale pod
imenom SS-20 Saber. Šlo je za sovjetske balistične rakete srednjega dosega s
tremi jedrskimi bojnimi konicami, ki so jih usmerili v srce zahodne Evrope.
Američani so odgovorili z namestitvijo novih raketnih sistemov Pershing in
Tomahawk v Veliki Britaniji in Nemčiji, česar so se Sovjeti najbolj bali (Hucht. et
al. 1998). Tovrstni jedrski izstrelki bi lahko zadeli Kremelj, preden bi ruski
voditelji o tem prejeli opozorilo. Sovjeti so bili prepričani, da bodo ponovno
ravnovesje moči vzpostavili z uvedbo jedrskih podmornic z balističnimi jedrskimi
izstrelki – podmornice so namreč začele patruljirati ob ameriški vzhodni obali,
kjer bi Washingtonu in drugim večjim ameriškim mestom v zameno zadale
povračilni udarec (Hucht. et al. 1998). Sovjetske podmornice so bile v primerjavi
z ameriškimi pravi muzejski primerki, saj je Sovjetski zvezi v tem času že
primanjkovalo sredstev, zato so imeli Američani pod gladino izrazito prednost.
Poleg tehnološko dovršenih podmornic so imeli Američani v Atlantiku
postavljeno tudi zvočno pregrado SOSUS, mrežo visoko občutljivih hidrofonov,
ki je lahko zaznala celo oglašanje globokomorskih živali, nad gladino pa so
nenehno stražila posebna letala za protipodmorniško bojevanje. Septembra 1986
je Sovjetska podmornica K-219 s 119 člani posadke, ki so jo sile Nata uvrščale v
razred YANKEE, dobila nalogo, da kljub zastarelosti patruljira ob ameriški
vzhodni obali. Zaradi skoraj katastrofalne eksplozije na eni izmed prejšnjih misij,
je namesto prvotnih šestnajstih prevažala le petnajst raket.
Tik po začetku plovbe je raketni častnik Petračkov odkril, da je tesnilo pri eni
izmed raketnih cevi začelo puščati. To je bilo izredno nevarno, saj sta ruske rakete
poganjala tekoči dušikov tetraoksid in hidrazin, spojini, ki ob stiku eksplodirata
ter služita za pogon. Težavo pa je predstavljalo dejstvo, da sta bili obe spojini
visoko reaktivni tudi z običajno morsko vodo. Raketni častnik se je nato odločil,
da napake ne bo prijavil kapitanu Britanovu, temveč bo s prečrpavanjem nivo
morske vode v raketni cevi obdržal na še sprejemljivi ravni. Po daljši plovbi je
sovjetska podmornica K-219 prišla do zvočne pregrade SOSUS v Atlantiku, ki jo
10
je skušala neopazno prečkati tako, da je plula tik pod sovjetsko tovorno ladjo
Vasilijev, ki je bila namenjena v Havano. To jim zaradi visoke občutljivosti
ameriške opreme ni uspelo, zasledovati jih je začela tudi moderna ameriška
podmornica Augusta razreda Los Angeles. Kapitan sovjetske podmornice Igor
Britanov je to slutil in zato podmornico potopil pod termoklino, zaradi česar ji
Američani niso mogli več slediti. Po igri mačke z mišjo sta podmornici trčili, pri
čemer je največ škode utrpela sovjetska. Hudo poškodovana je izplula na površje,
z velikimi težavami je posadki nato uspelo ročno ustaviti jedrski reaktor, nakar je
kapitan ukazal, da vsi zapustijo ladjo. Najhujšo jedrsko katastrofo v zgodovini
človeštva je preprečil mlad ruski mornar Sergej Preminin, ki je za zaustavitev
reaktorja žrtvoval lastno življenje. Kapitan Britanov je kljub nasprotujočim si
ukazom sovjetskega vrha izvedel evakuacijo in lastnoročno potopil podmornico z
vsemi 30 jedrskimi konicami približno 1000 km severovzhodno od Bermudov.
Preživeli so se po potopitvi podmornice vkrcali na tovorno ladjo Anatolij Vasilijev
in se napotili v Havano, po osnovni zdravniški oskrbi pa so odleteli nazaj proti
Moskvi. Posadko so po pristanku v Moskvi odpeljali v okrevališče Gorki, kjer so
jih več dni zasliševali. Kapitana Britanova in glavnega inženirja Krasilnikova so
zaradi malomarnosti obsodili na dvajset let prisilnega dela – od uradnega
prestajanja kazni ju je ločil le še podpis ruskega obrambnega ministra Sokolova.
Njuna kazen pa nikdar ni bila realizirana zaradi podviga mladega nemškega
študenta Mathiasa Rusta, ki je 28. maja 1987 s svojo najeto Cessno 172 povsem
neovirano prodrl v enega najstrožje varovanih zračnih prostorov na svetu. Rust je
vzletel s civilnega letališča blizu Helsinkov in nemoteno letel vse do moskovskega
Rdeča trga, kjer je pristal zaradi pomanjkanja goriva. Dogodek je povzročil pravo
politično zmešnjavo: obrambnega ministra Sokolova so odstavili, zamenjal ga je
Gorbačovov mož Dimitrij Jazov. Dogodek je za uresničitev svojih reform
izkoristil Mihail Gorbačov. Jazov se je nato odločil za pomilostitev obeh
obtoženih, saj je s tem hotel udejanjiti t. i. novo mišljenje, ki ga je zagovarjal
Gorbačov (Hucht. et al. 1998).
11
Roman je torej rekonstrukcija resničnega dogodka in plod dela treh avtorjev na
podlagi več virov, zaradi česar je med snovalci prišlo tudi do nesoglasij –
rekonstrukcija tako ni absolutna, neizpodbitna resnica. Bere se podobno kot
povprečen roman Toma Clancyja, vendar ne temelji na fikciji. Posebnost pa je
vsekakor prepletanje elementov leposlovja in strokovne terminologije, pojav, o
katerem govori naslednje poglavje.
12
4 STROKOVNO BESEDILO IN ROMAN
Delo Sovražne vode je vojaški zgodovinski roman, napisan v prozi, ki temelji na
resničnih dogodkih, ob katerih je z jezikoslovnega vidika mogoče opaziti
hibridnost – ima namreč značilnosti tako romana kakor tudi strokovnega besedila;
slednje se opazi pri pogosti rabi kratic, strokovne terminologije in žargona.
Palumbo (2009, 57) navaja, da se izraz hibridno besedilo v prevodoslovnih
znanostih uporablja v dveh pomenih. V prvem pomenu opisuje izraz hibridno
besedilo prevedeno besedilo, ki je rezultat procesov, ki mu dajejo posebne,
nenavadne značilnosti, te pa se bralcem ciljnega jezika zdijo nenavadne,
neobičajne (Palumbo, 2009, 57). Tovrstne lastnosti niso rezultat prevajalčeve
nesposobnosti, temveč so ustvarjene namensko, premišljeno. V drugem pomenu
pa se navedeni izraz pojavlja pri prevajanju postkolonialne literature, kjer
označuje besedila, ki so jih napisali bivši pripadniki kolonij v jeziku nekdanjih
kolonizatorjev (Palumbo, 2009, 57). V teh besedilih se hibridnost kaže zlasti v
kreativni rabi idiolekta, žargona, metafor in drugih oblik jezika nekdanjih kolonij
(primer so romani Salmana Rushdieja). Taka in podobna besedila so s
prevajalskega stališča zelo zahtevna, zlasti pri prevajanju v evropske jezike, saj
uvajajo slovnične in leksikalne novosti, bogata so tudi s kulturnospecifičnimi
izrazi (Palumbo, 2009, 57). Nekoliko drugače pa se hibridnost kaže v romanu
Sovražne vode. Za delo ne moremo absolutno trditi, da je hibrid z literarnega
vidika, saj je običajni vojaški zgodovinski roman. S prevodoslovnega vidika pa je
hibridnost zaznavna zaradi ločevanja literarnega oziroma slogovnega elementa ter
vojaške terminologije.
4.1 Strokovno besedilo
Vaupot (2007) strokovno besedilo definira kot tisto besedilo, »pri katerem vidimo,
da se strokovni jezik loči od splošnega jezika po omejenih težnjah, predvsem na
13
skladenjski in stilistični ravni, na besedilni ravni pa je zanj značilno dodajanje
določenega splošnega in skupnega besedišča« Vaupot (2007). Definicijo nadaljuje
s trditvijo, da strokovnjaki soglašajo, da sta znanstveno in tehnično besedišče ter
terminologija na splošno prepoznavne značilnosti strokovnih jezikov in diskurzov,
veja znanja, ki se ukvarja s strokovnim besediščem, pa se imenuje terminologija.
Avtorica prav tako predlaga umestitev pojma strokovnega jezika v primerjavi z
občevalnim jezikom, in sicer lahko po njenem mnenju znotraj občevalnega jezika
ločimo skupni jezik, katerega si ponavadi delijo vsi člani jezikovne skupnosti, kot
tudi vsakdanji jezik, ki je obogaten z izposojenkami iz strokovnih področij in ga
uporabljajo predvsem privilegirani socioprofesionalni sloji ali najbolj izobraženi
(Vaupot, 2007).
Strokovni jezik je tako lahko specifičen, poljudnoznanstven ali povsakdanjen,
medtem ko je občevalni jezik vsakdanji in skupen. V praksi pa ne občevalni in ne
strokovni jezik ne predstavljata dobro zamejenih homogenih celot, saj v vsakem
od njih obstaja več ravni in registrov. Vaupot (2007) nadaljuje, da je »strokovno
besedilo prilagojeno značilnostim svojega bralca, torej ravni njegovega
pojmovnega znanja, pa tudi jezikovnega in predvsem terminološkega znanja«
(Vaupot, 2007). Glede na raven bralčevega znanja tako ločimo najmanj tri vrste
strokovnih besedil: strokovno besedilo, didaktično besedilo in
poljudnoznanstveno besedilo. Strokovni jezik v pravem pomenu besede je tako
uporabljen le v prvih dveh vrstah besedil, ki sta namenjeni strokovnjaku ali
začetniku.
Newmark (2000, 236) ugotavlja, da je tehnični prevod potencialno kulturno
nezaznamovan, torej je univerzalen, saj koristne plati tehnologije niso omejene na
posamezno govorno skupnost. Tehnični prevod se po njegovem mnenju od ostalih
oblik prevoda razlikuje predvsem po terminologiji, čeprav terminologija ponavadi
sestavlja le okrog pet do deset odstotkov besedila. Njegove značilnosti, njegove
slovnične lastnosti (v angleščini so to trpniki, samostalniškost, tretjeosebnost,
pomensko prazni glagoli, sedanjik) se mešajo z ostalimi različicami jezika.
14
Newmark (2000, 237) kot glavni problem pri tehničnih prevodih navaja novo
terminologijo. Nasvet, ki ga predlaga za prevajanje neznanih tehničnih besedil, je
ta, da med prvim branjem podčrtamo ključne termine, kljub domnevi, da jih
mogoče poznamo ter se z njimi najprej ukvarjamo. Druga težava, ki jo navede, je
raba tehničnih neologizmov IJ, ki so razmeroma nevezani na besedilo in se
pojavijo le enkrat. Če so le-ti vezani na sobesedilo, nam svetuje, da njihov pomen
ugotovimo tako, da postopoma odstranjujemo manj verjetne različice. Poudari
tudi dejstvo, da lahko imajo, v nasprotju s splošnim prepričanjem, celo izrazi, ki
so standardizirani v skladu z Britanskim inštitutom za standardizacijo ISO, več
kot en sam pomen. To je lahko opazno na enem ali na več področjih (tako lahko
pomeni ply sloj pri papirju, kakor tudi vezano ploščo). Newmark (2000, 238)
poudarja, da želi vsaka nova standardizacija vedno doseči, da bi se uveljavilo eno
samo enobesedno razmerje med predmetom, na katerega se izraz navezuje, in
njegovim poimenovanjem – manj kot je predmet pomemben, bolj verjetno je, da
se bo takšno razmerje obdržalo. Kakor hitro pa postane predmet bolj razširjen
(zaradi pogostejše rabe, večjega pomena ipd.), je bolj verjetno, da bo njegovo ime
pridobilo figurativne podpomene.
V romanu Sovražne vode se večkrat pojavijo tudi tehnični termini, v primeru, če
ustreznega tehničnega termina v slovenskem jeziku ni mogoče najti, pa opisni
izrazi. O razliki med tehničnimi in opisnimi izrazi Newmark svetuje, da lahko
»pisec IJ iz treh razlogov za določen tehnični predmet uporablja pisni izraz: (1)
predmet je nov in še ni dobil imena; (2) opisni izraz uporablja kot znano
alternativo, da bi se izognil ponavljanju; (3) opisni izraz uporablja zato, da bi
ustvaril kontrastno razmerje z drugim izrazom« (Newmark, 2000, 239). Prepričan
je, da je potrebno tehnične in opisne izraze prevajati z njihovimi ustreznicami in
se upirati skušnjavi, da bi uporabili tehnične izraze za opisne samo zaradi
razkazovanja lastnega znanja – s tem bi namreč žrtvovali jezikovno moč opisnega
izraza IJ. Profesionalni tehnični prevajalci se namreč nagibajo k temu, da nikoli ne
uporabijo opisnega izraza, če v CJ obstaja tehnična ustreznica, saj je tehnični izraz
15
(standardiziran jezik) vedno preciznejši (ožji v pomenskem razponu) kot opisni
izraz (nestandardiziran jezik). Kadar tehnični izraz IJ nima znane ustreznice v CJ,
Newmark (2000, 241) svetuje, da uporabimo opisni izraz.
Pomemben element strokovnih besedil so tudi kratice, ki jih Newmark (2000,
305) definira kot »začetne črke besed, ki tvorijo skupino besed in se jih
(neustaljeno) uporablja za označevanje predmeta, ustanove ali postopka. Zaradi
kratkosti in evfonije so vedno pogostejša skupna poteza neliterarnih besedil,
pogosto pa jih uporabljajo tudi zato, da bi določeni stvari podelili umeten prestiž
in ljudi spodbujali, naj razkrijejo pomen posameznih črk«. V romanu se glavnina
kratic pojavlja ob vojaškem diskurzu, saj se v tej stroki uporabljajo predvsem
zaradi ekonomičnosti. Avtor nato pojasni, da jih pogosto uporabljajo tudi na
specializiranih področjih, kjer označujejo izdelke, pripomočke in procese, odvisno
od njihove pomembnosti; v prevodu lahko tako uporabimo standardno ustreznico
ali opisni izraz, če le-te še ni.
Vaupot (2007) kot skupno točko terminologije in prevodoslovja navede iskanje
medjezikovne ekvivalence, nadaljuje pa z izjavo, da »terminološki priročniki
navajajo, da so termini ekvivalentni, kadar izražajo enak koncept«. Avtorica nato
izpostavi naslednje:
Če pustimo ob strani dobesedno prevajanje in se rajši osredotočimo na
prevajanje pomena, kot predlaga Taber: »Bistvo prevajanja je
poustvaritev sporočila izhodiščnega jezika v ciljnem jeziku z uporabo
najbližje in najnaravnejše ustreznice, najprej kar zadeva pomen in nato
kar zadeva slog ...« opazimo, da je prevajanje nenehno zaporedje
sprejemanja odločitev. Pri strokovnem prevajanju je uporaba
pravilnega termina torej nujna (Vaupot, 2007).
Vaupotova navede, da se, ob predpostavki, da prevajalec prevaja iz tujega v
materni jezik, pojavlja nujnost raziskave referenčnega gradiva. To prevajalcu
16
omogoči, da snov bolje razume in jo jasno poustvari, besedilo pa je najbolj
berljivo, če prevajalec dobro pozna obravnavano snov in se je seznanil tudi s
strokovnim jezikom. Če se prevajalec sooči s težavami, se mora zateči k uporabi
ustreznic, če pa le-teh ni, pa k uporabi enakovrednih izrazov, še dodaja Vaupot
(2007). Avtorica zaključuje z več nasveti. Pogoj, da prevajalec svoje delo dobro
opravi, je ustvaritev idiomatskega besedila, ki je podobno besedilu strokovnjaka –
da mu to uspe, mora dobro poznati jezik, ki ga uporablja strokovnjak. Včasih
strokovnjak v splošnem jeziku ne najde vedno vseh prvin, ki jih potrebuje za
uspešno opravljanje svojega poklica, zato je primoran ustvariti nove termine.
Vaupot (2007) tako zaključi z mislijo:
Strokovni jezik je način komunikacije, ki si ga delijo strokovnjaki
določenega področja. Zato ni dovolj poznati termine niti razumeti pojme
ali vstaviti strokovne oz. tehnične izraze v splošni jezik. Treba jih je znati
povezati v koherentni diskurz, ki odseva rabe določenega področja.
Poznati rabe določenega področja pomeni poznati značilnosti strokovnega
jezika.
4.2 Roman/novela
Newmark (2000, 267) zagovarja trditev, da je s stališča prevajalca med literarnimi
oblikami novela druga najtežja oblika, toda tu prevajalec ni več zavezan jasnima
omejitvama poezije – metrumu in rimi – tudi zvočni učinki niso več tako
pomembni. Izpostavi tudi, da je lahko prevajalec malce bolj dolgovezen – njegov
prevod je lahko daljši od izvirnika, kar se tudi pogosto dogaja, vendar pa je vedno
boljše, če je krajši. Newmark (2000, 267) je prav tako prepričan, da se kulturne
razlage lahko zapišejo znotraj besedila, kar pa ne velja za poezijo in dramo, kjer
jih je treba izpustiti ali odpraviti s kakšno opombo ali slovarčkom. Formalna in
tematska zgostitev in enotnost po njegovem mnenju ločita novelo od romana, zato
mora biti prevajalec pazljiv in ohraniti določene kohezivne učinke. Newmark
17
(2000, 268) prevajalcu svetuje, da mora glede ključnih besed kritično ovrednotiti
svoja besedila; odločiti se mora, katere leksikalne enote so ključnega pomena in
imajo pomembnejšo funkcijo in katere so obrobne, tako da lahko relativne
izboljšave in izgube v prevodu ustrezajo njihovi oceni.
V romanih posebno vrsto problema predstavljajo kulturnospecifični izrazi, ki jih
Balint Čeh (2012, 55) opiše kot primere, ko se mora prevajalec odločiti za
prevajalsko strategijo in izbrati orodje, ustrezen prevajalski postopek, da ohrani
sporočilno vrednost besedila v ciljni kulturi oziroma uspešno kompenzira izgube,
ki nastajajo s prevodom. Ti izrazi so še posebej vezani na izhodiščno kulturo, kar
od prevajalca zahteva dobro poznavanje dane kulture. Balint Čeh (2012, 56) se
nato naslanja na ameriškega teoretika Lawrencea Venutija, ki razlikuje med
podomačitvenim prevajanjem (domestification), pri katerem gre predvsem za
prilagajanje tujega diskurza ciljni kulturi, in potujitvenim prevajanjem
(foreignization), v smislu večjega poudarjanja razvidnosti izhodiščne kulture in
njenih značilnosti. T. Mahkota (1997, 89) navede tudi dokumentarni in
instrumentalni prevod, vendar slabost takšnih modelov vidi v njihovi togosti, saj z
njimi težko pojasnimo prevajalčevo domnevno nedoslednost, ki jo ugotavljamo,
kadar se prevajalec pri prevajanju kakšnega besedila ne drži enega tipa prevajanja.
Pri besedilih, ki so izrazito kulturnospecifično obarvana, gre, na primer, za
nedoslednost in različne pristope pri prevajanju stvarnih prvin izvirne kulture.
Prevajalec se mora pri prevajanju kulturnospecifičnih izrazov, po mnenju Balint
Čehove, odločati med dvema strategijama, hkrati pa o besedilu razmišljati
celostno. Balint Čeh (2012, 57) nato opozori na dejstvo, da je lahko prenesena
beseda ali besedna zveza za bralca popolnoma nerazumljiva, če prevajalec v ciljni
jezik prenese določen kulturnospecifičnen izraz brez spremembe, dodatne opombe
ali opisne razlage. Če ima kulturnospecifični izraz pomembno sporočilno vrednost
za sobesedilo, pa Balint Čehova predlaga, da lahko prevajalec razloži izraz, bodisi
z opombo bodisi z opisom.
18
T. Mahkota (1997, 90) izpostavi trditev, da pri procesu prevajanja pogosto prihaja
do nedoslednosti prevajanja stvarnih prvin izvirne kulture - tako lahko enkrat
opazimo ohranitev, drugič opis z občim pojmom, tretjič nadomeščanje s pojmom,
ki je ciljnim bralcem (domnevno) bolj domač ipd. T. Mahkota je prepričana, da
tovrstna nedoslednost vpliva tudi na vrednotenje prevoda, vendar se običajno ne
upošteva dejstva, da je prevajanje dolgotrajnen postopek, kjer prihaja do
vsiljevanja določenih prevajalskih rešitev. »Prevod gre namreč na poti od
prevajalca do dokončne objave skozi roke literarnih urednikov, lektorjev in
korektorjev. Vsak od teh posrednikov ima svoje norme in poglede na prevajanje.
Zaradi pozicije moči, ki jih imajo posredniki v založniških institucijah, lahko
svoje norme vsiljujejo prevajalcem« (Mahkota, 1997, 90). Avtorica v nadaljevanju
kot najustreznejšo možnost, kako učinkoviteje obravnavati in tipologizirati
(domnevne) prevajalske nedoslednosti, vidi v tem, da bi pri vrednotenju prevodov
upoštevali vse dejavnike, ki na posameznih stopnjah v procesu sprejemanja
odločitev prispevajo k dokončni obliki objavljenega prevoda.
Cilj nasvetov in metod, predstavljenih v pričujočem poglavju, je torej čim boljša
poustvaritev izvirnika v obliki prevoda. Posebno težavo pri poustvarjanju pa
predstavlja prej omenjena hibridnost. V poglavju, ki sledi, je natančneje
predstavljeno prevajanje vojaške terminologije, ki je prevajalki povzročila največ
težav.
19
5 PREVAJANJE VOJAŠKE TERMINOLOGIJE
Pečovnik (2008) s Šole za tuje jezike pri Poveljstvu za doktrino, razvoj,
izobraževanje in usposabljanje izpostavlja, da se terminologija kot veda posveča
izrazom strokovnih jezikov, v katerih išče, določa, ureja in standardizira termine
ter da se lahko z razvijanjem terminološke dejavnosti in z njenim uvajanjem v
prakso izognemo velikim sporazumevalnim prazninam. Vsako strokovno področje
naj bi imelo svoj nabor standardizirane in usklajene terminologije, ki je zbrana in
ustrezno predstavljena v terminološkem slovarju, tezavru, bazi podatkov ipd.
(Pečovnik, 2008). Še posebej izpostavi ugotovitev Marjete Humar iz prispevka za
simpozij Terminologija v času globalizacije – Stanje in vloga slovenske
terminologije in terminografije, da je ena temeljnih lastnosti nastajanja
terminologije ta, da mora biti plod dogovora med strokovnjaki (2008).
Poteet in drugi (2008, 47) ugotavljajo, da je prevajanje tujih vojaških terminov
zelo zahtevno opravilo z veliko pastmi, saj se problemi ne pojavljajo le na
lingvistični, temveč tudi na kulturni ravni. Prepričani so, da lahko ima prevedeni
izraz povsem drugačen pomen kot izvirnik. Kot primer navajajo nemški izraz
Schwerpunkt, ki ga je v 19. stoletju uvedel pruski general Karl von Clausewitz v
svoji knjigi O vojni in je v pogosti rabi nemških enot še danes. Ameriški prevod
tega termina je center of gravity, s katerim se avtorji ne strinjajo. Menijo namreč,
da se je pomen izraza do danes bistveno spremenil, zato uvajajo svoj predlog
weight of effort. Ob tem izpostavijo dejstvo, da ima izraz Schwerpunkt bistveno
širši pomen v nemščini kot v angleščini in dodajo, da se navedeni izraz v nemško
govorečih deželah uporablja tudi v političnem diskurzu, diplomaciji in drugih
nevojaških področjih.
Leta 2004 je Slovenija vstopila v zvezo Nato, kar je med drugim zelo spremenilo
tudi vojaško jezikovno situacijo. Pečovnik (2008) razloži, da je v slovenski vojski
s širjenjem in poglabljanjem strokovnega znanja, uvajanjem novega orožja in
20
prilagajanjem novim Natovim vojaškim standardom posledično prišlo do
prevajanja, uvajanja in prevzemanja ali tvorjenja novih strokovnih besed, ki v
slovenskem jeziku še niso obstajale, prav tako jih ni bilo v vojaških ali drugih
slovarjih, ki so bili takrat na voljo. Pečovnik (2008) zatrjuje, da so se na vseh
jezikovnih področjih (v besedoslovju, oblikoslovju, besedotvorju ter skladnji)
začeli čutiti predvsem vplivi angleščine. Zaradi velike količine prevajanja
Natovih, predvsem angleških besedil in dokumentov, kot tudi tvorjenja lastnih
publikacij, je terminološka neusklajenost znotraj vojaške stroke postala vse bolj
težavna (Pečovnik, 2008). Avtorica prav tako ugotavlja, da je bilo treba za uspešen
sočasni razvoj vojaškega strokovnega jezika, terminološko usklajenost ter za
prilagoditev Natovim standardom v slovenski jezik najprej uvesti Natov STANAG
3680 in prevesti AAP-6 (ang. Glossary of Terms and Definitions), prvi in temeljni
glosar Natovih terminov in definicij v angleščini in francoščini, ki se sproti
dopolnjuje in posodablja, prav tako tudi nekatere druge vire. AAP-6 so prevedli in
pripravili jezikoslovci na Šoli za tuje jezike ter ga leta 2003 izdali za interno
uporabo Slovenske vojske, leta 2006 pa je izšla pregledana in posodobljena
različica (Pečovnik, 2008).
Pečovnik (2008) nadaljuje s trditvijo, da se z največ težavami glede terminoloških
in terminografskih rešitev srečujejo prevajalci in pisci strokovne literature ter
lektorji. Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar (2006) in drugi
dvojezični slovarji namreč ne obsegajo vseh terminov, še posebej ne ožje
strokovnih. Pečovnik (2008) je mnenja, da bosta temeljna slovarja, razlagalni in
štirijezični, rešila veliko težav, vendar zaradi neprestanega nastajanja novih
izrazov ne bosta mogla zadostiti vsem jezikovnim potrebam. Šola za tuje jezike na
MORS ne more doseči enotnosti strokovnega jezika samo z zahtevo, da naj vsi
upoštevajo in preverjajo termine v obstoječih slovarjih. Iz tega razloga so se
prevajalci in terminologi s Šole za tuje jezike odločili, da pričnejo zbirati
prevedene izraze, jih jezikovno obdelovati ter vnašati v terminološko bazo v
programskem orodju Excel (Pečovnik, 2008). Zbrano in potrjeno terminologijo so
nato izvozili v Evroterm, saj je normiranje terminologije v obliki klasičnih,
21
tiskanih terminoloških zbirk za sodobni čas vse manj smiselno. Tako je zdaj
dosegljiva vsem, ki za ministrstvo pogodbeno prevajajo, kot tudi vsem drugim, ki
jo pri svojem delu uporabljajo (Pečovnik, 2008).
Pečovnik (2008) glede standardizacije terminologije v zvezi Nato povzame: »V
Natu je skrb za jezikovno enotnost dobro načrtovana. Terminološka načela so
utemeljena z Natovim terminološkim standardizacijskim programom, ki temelji
na terminoloških in terminografskih načelih organizacije ISO in je odgovoren za
tvorjenje in sprejemanje predlogov glede terminov, definicij in kratic.« Avtorica
nadaljuje, da o temeljnih terminoloških in terminografskih načinih ter postopkih
odloča Natova vojaška komisija za standardizacijo terminologije NSO (Nato
Standardization Organization), ki je bila ustanovljena leta 1951. Pečovnik (2008)
pojasni, da je komisija že leta 1970 uveljavila npr. Natov standardizacijski
dogovor STANAG 3680, katerega cilj je bil standardizirati in poenotiti strokovno
izrazje (v obeh Natovih uradnih jezikih) z vsemi članicami in ga zbrati v
dokumentu AAP-6 ter periodično dodajati spremembe in novosti, sprejete na
Natovih konferencah.
Dvakrat letno se organizira terminološka konferenca, kjer se, po besedah avtorice,
sprejemajo in zavračajo predlogi vseh članic. Dodajanje in sprejemanje novih
terminov in definicij poteka po postopku, ki ga navajamo v nadaljevanju. Katera
koli država članica najprej predlaga nov termin, njegovo definicijo ali druge
popravke, nakar predloge pošlje predsedniku vojaške komisije za terminološke
konference. Le-ta predloge najprej preveri, če niso skladni s temeljnimi zahtevami
za vključitev v AAP-6, jih zavrne z obrazložitvami. Če so predlogi ustrezni, se
angleški prevodi uskladijo s francoskimi, vnesejo se v Natovo terminološko
podatkovno zbirko (angl. NATO Terminology Database – NTDB), z oznako, da še
niso potrjeni. Predloge nato pošljejo predstavnikom vseh Natovih držav, ki jih
najprej preučijo, na razpravi na terminološki konferenci pa izglasujejo, ali bo
predlog sprejet (Pečovnik, 2008). Janko Berlogar (2006), terminolog na
Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, pojasni, da na
22
videz včasih utrujajoče razprave o vsebini posameznih definicij postanejo
razumljive in opravičljive, če se zavedamo, kako pomembno je dejstvo, da npr.
izraz contain (AAP6) v vseh članicah Nata in v njihovi vojaški stroki ter
ustreznem kontekstu razumejo kot zaustaviti, zadržati ali obkoliti sovražnikove
sile in nič drugače.
Pečovnik (2008) navaja, da je bila leta 2007 na Ministrstvu za obrambo RS
ustanovljena podobna komisija za usklajevanje terminologije. Člani so
jezikoslovci in vojaški področni strokovnjaki. S komisijo so pridobili program
standardizacije terminologije, pravilnik o sodelovanju z Natovimi
standardizacijskimi organi za terminologijo, usklajena gradiva za nacionalne
predstavnike v Natovih standardizacijskih organih za terminologijo, okrepili so
sodelovanje z vladno službo za prevajanje, tolmačenje in lektoriranje in drugimi
zunanjimi strokovnimi sodelavci, prav tako so začeli razvijati glosarje
standardizirane terminologije (Pečovnik, 2008).
Berlogar (2006) zagovarja trditev, da z Angleško-slovenskim vojaškim
terminološkim slovarjem prevzemamo in sprejemamo standard, ki nam omogoča
sodelovanje ter komunikacijo z drugimi članicami Nata. Z njim ne samo
prevzemamo, temveč tudi skrbimo za ustrezno in lastno slovensko izrazoslovje.
Berlogar (2006) izpostavi dejstvo, da je bilo v slovenskem jeziku velikokrat
potrebno na novo ubesediti nekaj, kar je v angleškem jeziku že ustaljeno, in da je
to zahtevalo kar nekaj razprav med jezikoslovci in vojaškimi strokovnjaki.
Prepričan je, da uskladitev strokovne samoumevnosti in jezikovne korektnosti ni
vedno lahka. »Dejstvo, da smo članica Nata in da nam ta zato preko sprejetih
publikacij narekuje tudi izrazoslovje, ki smo ga dolžni sprejeti, nas ne sme
odvrniti od tega, da bi bili ponosni in skrbeli za slovenski jezik ter morda dali tudi
povratni prispevek k nastajanju standardov, ker se nam to zdi pomembno in
potrebno,« navaja Berlogar (2006).
23
Berlogar (2006) je prepričan, da je slovensko vojaško izrazoslovje že od nekdaj
obsojeno na prevajanje – nekdaj iz nemškega, potem srbohrvaškega, danes pa iz
angleškega jezika. To samo povečuje pomen skrbne in usklajene rabe tujih virov
in njihovega prevajanja, in sicer na način, ki ne bo samo jezikovno pravilen,
ampak bo ohranil vso specifiko in bogastvo slovenskega jezika ob sicer navidezni
togosti njegove vojaške zvrsti (Berlogar, 2006). Po osamosvojitvi Slovenije in
vstopu v Nato se je sodelovanje Slovenske vojske z drugimi državami okrepilo in
povečala se je potreba po dvojezičnih ali celo večjezičnih vojaških slovarjih. Tako
je brigadir Branimir Furlan ob pomoči prevajalske službe Vlade RS in
podpolkovnika Marjana Mahniča že leta 1993 izdal prvi priročni angleško-
slovenski vojaški slovar, pozneje pa tudi slovensko-angleškega (Berlogar, 2006).
Žal glede uporabe najbrž omejena na ozek vojaškostrokovni krog (oba sta
dostopna na spletnih straneh Ministrstva za obrambo), sta omenjena slovarja še
danes lahko koristen pripomoček tudi za vse druge prevajalce, ki se morda samo
občasno srečujejo z vojaško terminologijo (Berlogar, 2006).
Za uspešno prevajanje so ključnega pomena ustrezni in neizpodbitni viri, ki pa
niso vedno samoumevni. Priključitev Slovenije k zvezi Nato je rešila probleme
standardizacije vojaške terminologije, pospešeno se je začelo prevajati predvsem
angleška in francoska vojaška strokovna besedila. Prevajalka v diplomskem delu
obravnavanega romana je pomanjkanje ustreznih vojaških strokovnih virov
kompenzirala tako, da je sodelovala z vojaškim strokovnjakom. Zaradi
pomanjkanja ustreznih virov je v romanu prišlo do različnih prevajalskih
premikov, ki so, med drugim, povzročili napake v percepciji zgodbe glede na
izvirnik, kar bomo poskušali predstaviti v sledečem poglavju. Ob tem bomo še
posebej izpostavili prevode vojaških činov, kratic in žargona.
24
6 ANALIZA PRIMEROV
6.1 Vojaški čini
Hansel (2007) ugotavlja, da je prevajanje vojaških činov zaradi različnih
hierarhičnih struktur in kulturnih razlik med posameznimi vojskami zelo zahteven
proces. Primerjamo ga lahko s prevajanjem kitajskih pregovorov, britanskega
humorja in drugih zahtevnih besedil. Prevajalec ima zaradi množičnih občil in več
desetletne geografske prisotnosti ameriških sil v Evropi morda manj težav s
prevajanjem višjih činov ameriške vojske, kar pa ne drži za nekoliko nižje čine
drugih vojsk. Hansel za primer zahtevnih činov navaja kulturnospecifični angleški
Field Marshal, grški Pterarchos in nemški Stabshauptmann.
Pri prevajanju činov se v ciljnem jeziku pojavlja bodisi več ekvivalentov ali pa le-
teh sploh ni. Še več težav nastane pri obravnavanju pripadnikov vojaških rodov, ki
v ciljnem jeziku ne obstajajo – primer so, recimo, ameriški marinci in britanska
kraljeva mornarica. Večina nacionalnih vojsk ima samo tri rodove – kopenskega,
pomorskega in zračnega, medtem ko jih imajo ZDA kar pet (US Army, US Marine
Corps, US Navy, US Air Force ter US Coast Guard). Hansel prav tako poudarja,
da države, ki nimajo dostopa do morja, pogosto celo nimajo razvitih pomorskih sil
in s tem tudi ne ustrezne terminologije v domačem jeziku.
Hansel (2007) nadaljuje s trditvijo, da so se pri zvezi Nato zaradi takšnih
problemov odločili za skupen standard prevajanja vojaških činov – STANAG
2116 (tj. STANdardization AGreement) – ki je v celoti dostopen preko spleta.
Prevodi STANAG 2116 temeljijo na kodah zveze Nato, ki opisujejo dolžnosti,
odgovornosti in poklicne zahteve posameznih činov. Standard razlikuje tri vrste
činov in različne stopnje znotraj njih: Officers (OF) – častniki, Warrant Officers
(WA/WO) – vojaški uslužbenci ter Other Ranks (OR) – drugi čini.
25
V romanu, ki ga obravnavamo v diplomskem delu, so čini problematični zlasti
zaradi izmenjavanja pripovedne perspektive med sovjetsko in ameriško stranjo.
Standard je uporaben pri prevajanju činov v slovenski jezik, saj je Slovenija od
leta 2004 članica zveze Nato, problem pa je zlasti dejstvo, da druga vpletena stran
v romanu, takratna Sovjetska zveza, ni del te zveze in ima kulturnospecifične
vojaške čine. Pisci romana so ta problem rešili tako, da so ob ruskih činih, ki so v
izvirniku zapisani v ležeči obliki, zapisali tudi ustrezen čin po Natovi klasifikaciji,
kar s prevajalskega vidika olajša situacijo, saj je prevod lažje dosegljiv zaradi
standardizacije izrazoslovja. Pri prevajanju vojaških činov si lahko prevajalec
pomaga tudi z vojaškimi slovarji in s terminološkimi zbirkami, ki jih je izdala
Šola ta tuje jezike na Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in
usposabljanje. Pri izdelavi diplomske naloge so tako bili nepogrešljivi sledeči
slovarji: Začasni angleško-slovenski priročni slovar (1996), Slovensko-angleški
vojaški priročni slovar (1999), Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar
(2006) ter Razlagalni vojaški slovar (2009). Dostopni so preko strani slovenske
vojske.
Primer 1:
Primer 1 ponazarja, kako so pisci izvirnika rešili problem primerljivosti činov – z
uvedbo pojasnila oziroma z vzporedno navedbo ustreznega čina po Natovi
klasifikaciji.
His order was acknowledged by Vladimirov, the new starpom, or executive officer1,
stationed in the central command post below the sub's open bridge (Hucht. et al. 1998, 5).
Njegov ukaz je sprejel novi starpom, prvi častnik Vladimirov, v glavnem poveljniškem
prostoru pod podmorniškim mostom (Blažič Kl. 2002, 14).
Ta način bralcu omogoča večjo razumljivost zaradi možnosti primerjave. Ruski
čin je v izvirniku vedno zapisan v ležeči obliki, saj ga tako poudari, takoj za njim
1 Poudarke s krepko pisavo pri vseh primerih dodal M. Š.
26
pa sledi ustrezni čin po klasifikaciji Nata, ki je zapisan v pokončni pisavi. Čin po
Natovi klasifikaciji se pojavi samo enkrat, v nadaljevanju pa se od bralca
pričakuje, da si posamezne ustreznice zapomni. Ležeči zapis ruskih činov je v
prevodu ohranjen. V slovensko-angleškem vojaškem priročnem slovarju (1999,
25) je čin executive officer pojasnjen kot izvršilni častnik, kar je pravzaprav enako
prvemu častniku.
Primer 2:
Pri primeru 2 je isti čin, ki ga najdemo tudi v primeru 1, zapisan s kraticama XO,
kar ameriška stran uporablja kot krajšavo za executive officer.
»Flood three and four.«
»Sir?« the XO said, puzzled. The frigate's sensors would certainly pick up the sound of
Aughusta's torpedo tubes (Hucht. et al. 1998, 30).
»Napolnite trojko in štirico.«
»Gospod?« je zmeden dejal prvi častnik. Fregatini senzorji bodo zagotovo zaznali zvoke
vode, ki bo pljuskoma zalila Aughustine torpedne cevi (Blažič Kl. 2002, 31).
Pomensko je izraz tako povsem ustrezen ruskemu izrazu starpom, vendar ga
Američani zaradi ekonomičnosti raje zapišejo v krajši obliki. Slogovno se prevod
morda izgubi, saj so akronimi in kratice zelo značilni za ameriški vojaški jezik,
vendar je prevajalka kljub vsemu izbrala optimalno možnost ter XO prevedla kot
prvi častnik.
Primer 3:
V primeru 3 opazimo pomenski prevodni premik, saj je čin warrant officer
neustrezno preveden kot podčastnik.
27
He dropped down into the pressure hull, waited while a michman warrant officer spun
the second hatch shut, then walked into the enclosed bridge (Hucht. et al. 1998, 18).
Odšel je v stolp, počakal, mičman, podčastnik, pa je zaprl drugo zapiralo lopute in nato
stopil v notranjost podmornice (Blažič Kl. 2002, 24).
Pisci romana so se pri snovanju knjige odločili, da je michman najustreznejši
približek ruskemu mornariškemu činu warrant officer, ki se na podlagi slovensko-
angleškega vojaškega priročnega slovarja (1999, 8) prevaja kot častnik po
pogodbi ali vojaški uslužbenec. Mornariški čin podčastnik se prevaja kot petty
officer. Mason (1992) trdi, da so imele ladje častnike po pogodbi na krovu kot
specialiste za posamezne naloge, ki so zahtevale visoko stopnjo izkušenj in
znanja. Skrbeli so predvsem za visoko stopnjo bojne pripravljenosti ladje,
učinkovitost in oborožitev.
Primer 4:
»Telephone, Commander,« said the secretary. »Captain Herrington over at the Pentagon
INTEL plot.« Herrington was a INTEL officer over at the Chief of Naval Operations
(Hucht. et al. 1998, 167).
»Telefon, poveljnik,« je dejala tajnica. »Kapitan Herrington iz INTEL Plota*
(obveščevalna služba) v Pentagonu je na zvezi.« Herrington je bil INTEL-ov častnik
poveljstva operacij vojne mornarice (Blažič Kl. 2002, 121).
Primer 4 ponazarja ustrezno ohranitev zapisa INTEL, ki je krajša oblika za
intelligence oz. obveščevalno službo. Prevajalka je s sprotno opombo razložila
namen te organizacije, kar se zdi ustrezno. Newmark (2000, 232) navaja, da lahko
v prevodu uporabimo standardno ustreznico ali opisni izraz, če le-te še ni. Kratice
za ustanove in imena družb ponavadi prenesemo. Kratice včasih ustvarja tudi
običajni jezik ali pa se le-te vanj preselijo, da bi zaznamovale predmete, ki že
28
dolgo obstajajo, npr. GCHQ (Government Communications Headquarters); We
have to change at TCR (Tottenham Court Road). Takšne kratice v prevodu
ponavadi razložimo. Kadar so kratice enako pomembne v IJ in CJ, so lahko v
obeh jezikih različne (MAOI – monoaminski oksidazni inhibitor – postane v
francoščini IMAO). Newmark (2000, 308) še trdi, da obstaja mnogo kulturnih
razlogov, zakaj je morda kratico vredno prenesti (odvisno od »standardnih«
sobesedilnih dejavnikov, tj. bralcev, prevajalskih vidikov itd.), razen tam, kjer je
funkcija pomembnejša od opisa; tako kratice političnih strank ponavadi
prenesemo.
Prevajalka je učinkovito rešila problem organizacije, saj je razložila njen namen,
vendar menimo, da bi bilo naziv INTELOV častnik bolje razložiti (npr. častnik
obveščevalne službe), saj bi bilo tako povprečnemu bralcu lažje spremljati
njegovo funkcijo, saj se večkrat pojavi tudi v nadaljevanju.
Primer 5:
V primeru 5 je čin political officer preveden kot politkomisar.
True, there was Sergiyenko, the boat's political officer, the zampolit. He had no special
training other than that needed to maintain political reliability. He was about as useful as
a teat on a boar, yet as the Party's official representitive aboard the sub, Sergiyenko wore
one of the three nuclear release keys around his neck. Not that he knew anything about
the missiles, the engines, the submarine. Sergiyenko was more interested in Party
discipline and in reporting his fellow crewmen for minor infractions. […] Britanov did his
best to ignore him though he had to be careful: Sergiyenko reported back to the Flotilla
Political Directorate, and they had an inordinate say over matters of promotion and
assignment (Hucht. et al. 1998, 14).
Res, da je bil tam zampolit Sergijenko, ladijski politkomisar. Posebej usposobljen ni bil
za nič drugega kot za to, kar je potreboval za vzdrževanje politične trdnosti. Držal se je,
kot da bi imel dve levi roki, kot uradni partijski predstavnik na krovu podmornice pa je
okoli vratu nosil enega od treh ključev za sprožitev jedrskih raket. Saj ne, da o raketah,
29
motorjih, podmornici ni vedel ničesar, le da ga sta bolj zanimala partijska disciplina in
poročanje o manjših prekrških svojih kolegov v posadki. […] Britanov se je kar najbolj
potrudil, da se ni zmenil zanj, a moral je biti pazljiv: Sergijenko je poročal politični upravi
flotile, ta pa je imela škarje in platno pri dodeljevanju napredovanj in nalog (Blažič Kl.
2002, 21).
Sydorenko (2013) čin politkomisarja opisuje kot posebnost v sovjetskih silah.
Večkrat v vojaških zgodovini Sovjetske zveze so ga uvedli in ukinili znotraj
bojnih enot, vendar njegov obstoj ne sega dlje kot do leta 1942. Poglavitna razlika
med činoma političnega komisarja in zampolita (političnega častnika) leži v moči,
ki jo je posameznik s tem činom imel. Politkomisar je imel enako moč kot
poveljnik enote, h kateri je bil dodeljen. Lahko je celo preklical ukaze poveljnika,
če se mu je to zdelo potrebno (Sydorenko, 2013). Njegov položaj so leta 1942
ukinili zaradi slabih rezultatov na bojišču. Po mnenju Sydorenka (2013) je bila
glavna naloga zampolita politični nadzor, medtem ko je imel politkomisar večjo
vlogo pri bojnih operacijah. Druga najpomembnejša naloga, ki jo je opravljal
zampolit, je bila indoktrinacija, kar je vidno tudi v romanu, saj je morala posadka
poslušati politične pridige Sergijenka.
Iz besedila so razvidne naloge zampolita Sergijenka in njegovo nepoznavanje
podmorničarskega bojevanja, zaradi česar ne bi bil sposoben voditi podmornice
namesto kapitana Britanova. Menimo, da bi bilo na tej točki bolje uporabiti opis
politični častnik namesto politkomisarja, saj se ta čin največkrat pojavlja le v
vojaških besedilih iz druge svetovne vojne.
6.2 Vojaške kratice
V romanu se pojavlja veliko število različnih kratic, ki jih prevajalka bodisi
razloži bodisi prenese v ciljni jezik. Newmark (2000, 232) je mnenja, da so kratice
zaradi svoje kratkosti ali evfonije vedno pogostejša skupna poteza neliterarnih
besedil, pogosto pa jih uporabljajo tudi zato, da bi določeni stvari podelili umeten
30
prestiž in ljudi spodbujali, naj razkrijejo pomen posameznih črk. Kratice pogosto
uporabljajo na specializiranih področjih, kjer označujejo izdelke, pripomočke in
procese, odvisno od njihove pomembnosti; v prevodu lahko uporabimo
standardno ustreznico ali opisni izraz, če ustreznice še ni.
V vojaškem okolju je čas izredno pomemben element, zato se uporabniki te stroke
pogosto zatekajo k uporabi kratic. V čim krajšem času in s čim manj besedami
morajo med sabo prenašati smiselna sporočila. Zveza Nato je zaradi večje
preglednosti ustanovila telo, čigar naloga je standardizacija terminologije,
imenovano NSO (tj. NATO Standardization Organization). Pri razumevanju
posameznih kratic so nam v pomoč različni slovarji in glosarji, dosegljivi na
spletu. Prevajalki je glede terminologije svetoval tudi strokovnjak s tega področja,
in sicer Vojko Gorup, kapitan bojne ladje.
Kratice so lahko problematične, saj jih vsi uporabniki jezika ne poznajo. V tem
smislu jih lahko torej primerjamo s slengom in z žargonom. Kratice seveda ne
obstajajo le v vojaškem svetu, najdemo jih tudi v poslovnih vodah in številnih
drugih področjih. Newmark (2000, 308) navaja trditev, da obstaja mnogo
kulturnih razlogov, zakaj je morda kratico vredno prenesti (odvisno od
standardnih sobesedilnih dejavnikov, tj. bralcev, prevajalskih vidikov itd.), razen
tam, kjer je funkcija pomembnejša od opisa; tako kratice političnih strank
ponavadi prenesemo. Nepoznavanje vojaških izrazov in kratic je že večkrat
privedlo do številnih nesreč. Napačna interpretacija vojaškega izrazoslovja lahko
koga stane tudi življenja, zato je pravilno prevajanje še kako pomembno (Poteet et
al. 2008).
Primer 6:
The K-219 was a hot, noisy boat and the central command post was a hot, noisy place.
The low-ceilinged compartment was was located immediately under the submarine's
31
conning tower. It was a bedlam of whining machinery, clanks, buzzes, and the hivelike
hum of equipment cooling fans. Large as a modest American living room, about fifteen
feet long by ten across, the CCP managed to contain twenty men seated at their consoles
(Hucht. et al. 1998, 18).
K 219 je bila vroča, hrupna ladja in tudi glavni poveljniški prostor je bil tak. Kabina z
nizkim stropom je bila tik pod poveljniškim mostom. V njej so noro cvilile in rožljale
naprave in ventilatorji, ki so hladili naprave, brenčali so kot v panju. V GPP, ki je bil
velik kot skromna ameriška dnevna soba, dolga približno štiri metre in pol in široka tri, je
za konzolami sedelo dvajset mož (Blažič Kl. 2002, 24)
V primeru 6 je enak izraz (glavni poveljniški prostor na podmornici) preveden
najprej opisno, nato pa zapisan kot kratica. Tako se stil izvirnega besedila ohrani,
prav tako je ustrezna tudi terminologija, saj ta prostor vedno poimenuje na enak
način.
Primer 7:
FLEET OCEAN SURVEILLANCE INFORMATION CENTER, NORFOLK,
VIRGINIA
[...]
It was a slow day at FOSIC. For such a large room, there were few people in evidence.
Robinson counted just the mid-watch staff updating ship positions based on the most
recent intelligence; satelite imagery, ELINT intercepts of electronic, radar and radio
emissions, physical tracking by US forces, and the most sensitive, the reports sent in by
US submarines lying doggo on the bottom outside, and sometime inside Soviet harbors
(Hucht. et al. 1998, 27).
NADZORNO-INFORMACIJSKI CENTER FLOTE ZA OCEANSKO OBMOČJE,
NORFOLK, VIRGINIA
[...]
V centru je potekal ležeren dan. Za tako velik prostor je bilo videti le malo ljudi.
Robinsonova je naštela le osebje, ki je na podlagi zadnjih podatkov obveščevalne službe
določevalo nove položaje ladij; ti so prihajali iz satelitov, prestreženih elektronskih,
32
radarskih in radijskih sporočil, sporočil ameriških zasledovalcev, najnatančnejši pa od
ameriških podmornic, ki so skrite ždele na morskem dnu pred sovjetskimi pristanišči, v
časih pa tudi znotraj njih (Blažič Kl. 2002, 29).
»This is Lieutenant Commander Robinson at FOSIC,« she said when it was answered
(Huchhausen, Kurdin White 1998,135).
»Tukaj namestnica poveljnika Robinsonova v FOSIC-u,« je dejala, ko se je oglasil
(Blažič Kl. 2002, 99).
V primeru 7 je telo FLEET OCEAN SURVEILLANCE INFORMATION CENTER
(tj. FOSIC) sprva opisno prevedeno v slovenski jezik kot NADZORNO-
INFORMACIJSKI CENTER FLOTE ZA OCEANSKO OBMOČJE. Veliko zmedo
pa povzroči uvedba nespremenjene kratice FOSIC v nadaljevanju, saj se v
prevodu pojavi prvič in brez kakšnega pojasnila. Bralcu potem ni več jasno, ali
gre za enako poročnico ali ne. Prav tako je izpuščena kratica ELINT (tj.
Electronic intelligence), ki je sicer v nadaljevanju opisno razložena. Tudi ELINT
je prisoten v Angleško-slovenskem vojaškem priročnem slovarju (1999, 74) in je
definiran kot »pridobivanje obveščevalnih podatkov z elektronskimi sredstvi«.
Primer 8:
V primeru 8 je kratica SOSUS ohranjena (tj. Sound Surveillance System), saj
ustreznica v slovenskem jeziku ne obstaja, kratici pa sledi dovolj podroben opis,
da bralec razume, za kaj točno gre.
They were approaching the SOSUS line, an acoustic fence made up of thousands of
sensitive hydrophones strung along the sea bottom (Hucht. et al. 1998, 36).
Približevali so se meji SOSUS, zvočni pregradi iz na tisoče občutljivih hidrofonov,
nameščenih na morskem dnu (Blažič Kl. 2002, 36).
33
Primer 9:
The twin blasts were concussion grenades meant to signal the approach of an enemy sub-
hunting aircraft. […] With ASW planes overhead they'd have to steam blind using their
sonar and passive arrays to keep them from tangling with Jaroslavl (Hucht. et al. 1998,
47).
Eksplodirali sta strašilni raketi, ki sta pomenili, da se približuje sovražno letalo, ki
zasleduje podmornico. […] Če jim bodo nad glavo krožila letala, bodo morali pluti slepo
s sonarjem, da ne bodo trčili z Jaroslavlom (Blažič Kl. 2002, 43).
Primer 9 ponazarja dve situaciji neustreznega izpusta kratic ASW (tj. Anti-
Submarine Warfare), ki se na podlagi Slovensko-angleškega vojaškega priročnega
slovarja (1999, 77) prevaja kot protipodmorniško bojevanje. V prvem primeru
prevoda dobi bralec vtis, da podmornico lovi navadno civilno letalo, ki jo lahko le
zasleduje, medtem ko jo dejansko zasleduje letalo, namenjeno boju proti
podmornicam. Menimo, da izpust slednjega ni ustrezen, saj predstavljajo
protipodmorniški ukrepi neposredno grožnjo podmornicam.
Tudi v tem primeru je razviden izpust kratic ASW, medtem ko je iz izvirnika
povsem jasno, na kaj naj se sovjetska posadka pripravi – na protipodmorniške
ukrepe zoper ameriško podmornico.
PROCEED TO ARE TWO. WARNING: ALL SOURCE INTELLIGENCE INDICATES
THE PROBABILITY IS HIGH THAT AN AMERICAN LOS ANGELES ATTACK
SUBMARINE IS OPERATING IN YOUR PATROL AREA. ASSUME HIGHEST,
REPEAT, HIGHEST STATE OF ASW READINESS (Huchhausen, Kurdin White 1998,
82).
PREMAKNITE SE NA OBMOČJE DVE. OPOZORILO: VSI NAŠI OBVEŠČEVALSKI
VIRI KAŽEJO, DA SE NA VAŠEM PATRULJNEM OBMOČJU GIBLJE AMERIŠKA
LOS ANGELES. BODITE V STANJU NAJVIŠJE, PONAVLJAMO, NAJVIŠJE
PRIPRAVLJENOSTI (Blažič Kl. 2002, 64).
34
Newmark (2000, 239) podaja trditev, da lahko pisec IJ iz treh razlogov za določen
tehnični predmet uporablja opisni izraz: (1) predmet je nov in še ni dobil imena;
(2) opisni izraz uporablja kot znano alternativo, da bi se tako izognil ponavljanju;
(3) opisni izraz uporablja zato, da bi ustvaril kontrastno razmerje z drugim
izrazom.
Newmark (2000, 240) prav tako izpostavi dejstvo, da je potrebno tehnične in
opisne izraze prevajati z njihovimi ustreznicami in se še posebej upreti skušnjavi,
da bi opisni izraz prevajali s tehničnim le zato, da bi razkazovali svoje znanje. V
primeru, ko tehnični izraz IJ nima znane ustreznice v CJ, je potrebno uporabiti
opisni izraz.
Primer 10:
He had an awkward emergency breathing-apparatus canister hitched to his belt. Big as a
coffee can, it contained a rubber mask and a hose that could be plugged into the boat's
oxygen supply, or in more dire circumstances, into a self-contained canister known as an
OBA (Hucht. et al. 1998, 53).
Za pasom je imel privezano nenavadno pripravo za lažje dihanje. Pločevinasta škatla je
bila velika kot kavna skodelica, vsebovala je gumijasto masko in cevko, ki jo je bilo
mogoče priklopiti na zalogo kisika na ladji ali, v težavnejših okoliščinah, samodejno
dihalno napravo, imenovano OBA (Blažič Kl. 2002, 47).
Primer 10, podobno kot primer 8, prikazuje prenos kratice OBA (tj. Oxygen
Breathing Apparatus) v ciljni jezik, kar se pokaže za ustrezno, saj v slovenskem
jeziku ne najdemo primerne ustreznice, spremljajoči opis pa bralcu omogoča
zadostno razumevanje o funkciji naprave. Ta naprava je v romanu zelo
pomembna, saj so jo zaradi nesreče na krovu vsi nujno potrebovali.
35
Primer 11:
He hung up and called Operations at CinCLANTFLT. He suggested they scramble a P-3
Orion out of Naval Air Station Bermuda to take a closer look (Hucht. et al. 1998, 155).
Odložil je in poklical na operativni oddelek v CinCLANTFLT. Predlagal je, da iz
pomorskega zračnega oporišča tja pošljejo na ogled P-3 orion (Blažič Kl. 2002, 113).
Tudi pri primeru 11 je kratica CinCLANTFLT (tj. Commander-in-Chief Atlantic
Fleet) prenesena v ciljni jezik, vendar bralcu iz konteksta ni povsem jasna njena
namembnost, saj v ciljni kulturi ni podobnega izraza. Opomba, ki bi razložila, za
kaj gre, bi bila tukaj smiselna. Takšna rešitev je bila uporabljena pri primeru 4.
Primer 12:
VQ-2 was a special Navy intelligence squadron based at NAS Oceana, just outside
Norfolk (Hucht. et al. 1998, 187).
VQ-2 je bila posebna obveščevalna eskadrilja vojne mornarice, nastanjena v NAS
Oceana, malo ven iz Norfolka (Blažič Kl. 2002, 135).
Primer 12 ponazarja prenos kratice NAS (tj. Naval Air Station), ki pa je v primeru
11 razložena kot pomorsko zračno oporišče. Prenos tega akronima v ciljni jezik
bralca zmede, saj se pojavi prvič in ni razložen, kot je bil recimo pri primeru 4.
Primer 13:
»Let's have an ESM sweep.« The search periscope glided out of its well. On top of it was
the boat's ESM mast. It immediately detected the characteristic radar emissions of a U.S.
Navy P-3 Orion patrol plane. “Active radar, captain. Aircraft overhead,” said the radar
officer (Hucht. et al. 1998, 190).
36
»Preverimo z radarjem.« Periskop je zdrsnil iz jaška. Vrh njega je bil antenski drog. V
trenutku je odkril značilno oddajanje radarja patruljnega letala ameriške vojne mornarice
P 3 orion. »Radar aktiven, kapitan. Letalo nad nami,« je dejal častnik za radarjem (Blažič
Kl. 2002, 137).
Primer 8 kaže na strokovno-terminološko napako, saj sta kratici RADAR in ESM
enačeni, kar pa ni ustrezno. Kratica ESM (tj. Electronic Support Measures) se na
podlagi Angleško-slovenskega vojaškega terminološkega slovarja (2006, 90)
prevede kot ukrepi za podporo elektronskemu bojevanju. Definira se kot:
Del elektronskega bojevanja, ki obsega izvajanje aktivnosti za iskanje,
prestrezanje, ugotavljanje in lociranje oddajanja elektromagnetne energije
za prepoznavanje neposrednih groženj. Deluje kot vir informacij za
sprejemanje takojšnjih odločitev glede ukrepov protielektronske zaščite,
ukrepov proti protielektronski zaščiti in drugih taktičnih aktivnosti, kot so
izogibanje, načrtovanje ognja in samovodenje (Angleško-slovenski
vojaški terminološki slovar, 2006, 90)«.
RADAR (tj. Radio Detection and Ranging) pa lahko definiramo kot »sistem, ki za
odkrivanje in lociranje predmetov, izmero oddaljenosti ali višine, za navigacijo, za
vračanje v bazo, bombardiranje in druge namene uporablja snopasto in odbojno
elektromagnetno valovanje« (Evroterm 2013). Ločimo dve vrsti radarja:
aktivnega in pasivnega. Aktivni radar pošilja in sprejema signale, ki se odbijajo od
objekta, medtem ko pasivni radar le sprejema signale, ki jih oddaja objekt sam
(Wolff, 2013). Ukrepi za podporo elektronskemu bojevanju (tj. ESM) ne
izkoriščajo odboja energije, temveč tarče izsledijo s pomočjo emisij radijskih
frekvenc (v tem primeru je to uporaba aktivnega radarja letala P-3). Pogosto jih
napačno povezujejo s pasivnimi radarji. Radarja tovrstna podmornica ne bi
uporabila, saj bi oddajanje in sprejemanje elektromagnetnega valovanja zaznala
tudi druga plovila, kar bi razkrilo njen položaj. Značaj ukrepov za podporo
elektronskemu bojevanju je predvsem obrambne narave, saj z uporabo teh
37
aktivnosti ne izda lastnega položaja. S pomočjo omenjenih ukrepov je ameriška
podmornica takoj izsledila značilne emisije aktivnega radarja ameriškega letala P-
3 Orion.
Neustrezno je preveden tudi izraz active radar, saj izraz v tem primeru pomeni
aktivni radar (letalo je oddajalo in sprejemalo elektromagnetno valovanje ter tako
uporabljalo aktivni radar), in ne stanje radarja na podmornici.
Primer 14:
»Sorry, sir. Yes. We're ready. I've got a message. It's from Mikhail Gorbachev.« »A
FLASH message?« »No, sir. I just came over from State« […] Bohn reread the message.
Why didn't Gorbachev use the Hot Line? he wondered (Hucht. et al. 1998, 212).
»Oprostite, gospod. Da. Pripravljeni smo. Prejel sem sporočilo. Poslal ga je Mihail
Gorbačov.« »Prestreženo nekodirano sporočilo?« »Ne, gospod. Pravkar je prispelo z
zunanjega ministrstva« […] Bohn je znova prebral sporočilo. Zakaj ni Gorbačov uporabil
vroče linije? se je spraševal (Blažič Kl. 2002, 152).
V primeru 14 se kratica FLASH prevede kot prestreženo nekodirano sporočilo.
Izraz FLASH je sprejela organizacija Combined Communications Electronics
Board (CCEB), tvorba petih držav (ZDA, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in
Združenega Kraljestva). Ta organizacija se specializira za vojaško komunikacijo
in elektroniko med navedenimi članicami. Vsako vojaško sporočilo znotraj te
zveze ima posamezno stopnjo prioritete sporočila (tj. message precedence).
Stopnje, ki se med sabo razlikujejo po nivoju pomembnosti, so: FLASH (Z),
IMMEDIATE (O), PRIORITY (P) ter ROUTINE (R) (CCEB, 2013).
Prioritetna stopnja FLASH se uporablja ob prvih stikih s sovražnikom ali ob
vojaških novicah izredne pomembnosti. Vsebina sporočil mora ostati
nespremenjena. Sporočila FLASH imajo prednost pred vsemi ostalimi sporočili,
38
obravnavana morajo biti karseda hitro, v manj kot desetih minutah (Civil Air
Patrol, 2013). Vse ostale stopnje so manjšega pomena in za obravnavanje romana
nepomembne. Akronim FLASH je preveden napačno, saj v prizoru pred tem
izvemo, da so ruske oblasti namenoma poklicale ameriško zunanje ministrstvo v
Moskvi, z namenom, da jim predajo posebno sporočilo, ki ga je lastnoročno
napisal generalni sekretar Sovjetske zveze, Mihail Gorbačov, namenjeno pa je bilo
ameriškemu predsedniku Reaganu. V tem sporočilu je Gorbačov ameriškemu
predsedniku razkril, da je na eni izmed njihovih jedrskih podmornic z balističnimi
izstrelki blizu Bermudov prišlo do požara ter da je utrpela več človeških žrtev.
Potemtakem ni smiselno, da bi bilo to prestreženo nekodirano sporočilo, saj so ga
namenoma posredovali ameriškemu zunanjemu ministrstvu. Bistvo sestavka je v
tem, da so skušale sovjetske oblasti prikriti resnost nastale situacije. Par mesecev
pred tem so na podoben način zamolčale podrobnosti o černobilski katastrofi. Leta
1963 so zaradi vedno večjih napetosti med Sovjetsko zvezo in ZDA zgradili t. i.
»vročo linijo«, ki je predstavljala neposredno komunikacijsko povezavo med
Kremlinom in Belo Hišo, katere pa Gorbačov za razkritje tovrstne novice
presenetljivo ni uporabil.
Primer 15:
The two Russian freighters had now been joined by a third, a big white container ship, the
Vasiliyev with BSC RO-RO SERVICE painted on its side in enormous black letters. An
eight-hundred-foot billboard for the Baltic Steamship Company (Hucht. et al. 1998, 248).
Dvema ruskima tovornima ladjama se je zdaj pridružila tretja, velika bela kontejnerska
ladja Vasilijev z napisom z velikanskih črnih črk na boku. Dvestoštiridesetmetrska
oglasna deska za baltiško paraplovno družbo (Blažič Kl. 2002, 174).
Primer 15 kaže izpust izraza BSC RO-RO SERVICE (tj. Baltic Steamship
Company Roll On Roll Off Service), ki na zgodbo sicer nima vpliva. Gre namreč
za način transporta, kjer se vozila sama pripeljejo in odpeljejo z ladje. Ladja je
39
prevažala večinoma kmetijska vozila, namenjena v Havano. Kuba je bila takrat
namreč močno odvisna od gospodarske in vojaške pomoči Sovjetske zveze, saj so
ZDA proti njej izvajale finančno, gospodarsko in trgovinsko blokado, ki traja še
danes.
6.3 Vojaški žargon
V Hutchinsonovi enciklopediji (2006) je žargon definiran kot jezik, vezan na
določen poklic, ki je običajno zapleten in težko razumljiv zaradi visoke vsebnosti
tehnoloških izrazov, rabe v napačnem kontekstu ali pa je preprosto namenjen, da
naredi vtis, oziroma da zmede. V pisni obliki je žargon običajno zelo formalen,
medtem ko lahko v ustni obliki vsebuje tudi slengovske izraze.
Terminologija, ki jo uporabljajo člani teh skupin, je drugim običajno neznana ter
se razlikuje od običajne rabe jezika. Raba žargona in žargonskih izrazov ima več
funkcij. Glavna funkcija je ekonomičnost, saj se komunikacija med profesionalci
pohitriti in olajša – člani namreč uporabljajo specifične izraze za postopke in
pojave, kar jim olajšajo delo. Žargon tudi povečuje občutek pripadnosti
posamezni skupini, saj nečlani govorice ne razumejo in so posledično izključeni.
Primer 16:
Primer 16 ponazarja neustrezen prevod manevra podmornice.
»Vladimirov?« he said into the intercom. »Come to three five five degrees.« The bow
moved to port (Hucht. et al. 1998, 12).
»Vladimirov?« je rekel v telefon. »Preidite na tri pet pet stopinj.« Kljun se je premaknil
proti pristanišču (Blažič Kl. 2002, 20).
40
Zapuščanje pristanišča s podmornico je tehnično zahtevno opravilo, saj je le-ta
dokaj okorna. Iz besedila izvemo, da je morala podmornica v pristanišču najprej
zapustiti svoje sidrišče tako, da je potovala vzvratno. Z uporabo desnega bočnega
krmila je med vzvratnim gibanjem »krma zdrsnila iz sidrišča« (Blažič Kl. 2002,
16). Nato je podmornica ustavila motorje ter počakala, da so se približali vlačilci.
Te ladje so podmornico nato z vleko pričele obračati, vse dokler ni bila s kljunom
obrnjena proti severu. Kapitan Britanov je nato z ukazom pognal podmornico
naprej. Kurz (tudi smer) na podlagi Angleško-slovenskega vojaškega
terminološkega slovarja (2006, 67) definiramo kot »načrtovana smer premika v
vodoravni ravnini«. Druga definicija pravi, da je kurz (K) »kot med meridianom
in kurzno linijo, meri se od nič do tristo šestdeset stopinj v smeri urinega kazalca.
Smer, v kateri pluje ladja, pa se imenuje kurzna linija« (Arnuš 2013). Naslednji
Britanov ukaz, preidite na tri pet pet stopinj, pomeni, da se je kljun podmornice,
ki so ga vlačilci naravnali na sever (kurz tristo šestdeset stopinj oziroma nič),
premaknil v levo, in ne proti pristanišču – šlo je za spremembo smeri oziroma
kurza. Če bi kljun podmornice gledal proti pristanišču, bi podmornica morala
potovati vzvratno, zato bi se ustreznejši izraz glasil, kljun se je obrnil na levo.
41
Slika 1: Skica prikazuje kurz namišljene ladje (vir: Arnuš, 2013).
Primer 17:
Primer 17 kaže različne prevajalske rešitve izraza depressed trajectory shot/zone.
Each box contained a Soviet ballistic missile boat tasked with launching nuclear tipped
rockets against major American cities. They were there to give the Russians what was
known as a »depressed trajectory shot«; the ability to fire a missile and have it arrive
over its target almost before NORAD could send out the warning (Hucht. et al. 1998, 28).
Na vsakem območju je bila sovjetska ladja, oborožena z balističnimi izstrelki, katere
naloga je bila izstrelitev rakete z jedrskimi konicami na pomembna ameriška mesta. Tam
so bile, da bi jih Rusi lahko izstrelili in zadeli cilj skorajda prej, preden bi NORAD lahko
izdal opozorilo (Blažič Kl. 2002, 30).
Lieutenant Commander Gail Robinson was staring up at the wall-sized chart of the
Atlantic Ocean, putting together the overall picture to give the deputy chief of staff for
intelligence. She focused on the three Redfleet missile patrol boxes right off the US shore;
the so-called depressed trajectory zones from which a missile could put a warhead over
Washington in a matter of minutes. A Soviet preemptive strike designed to kill American
leaders in one swift stroke would come from one, or all three, of these boxes (Hucht. et al.
1998, 132).
Namestnica poveljnika Gail Robinson je strmela v zemljevid Atlantskega oceana, ki je
pokrival celo steno, in se pripravljala na poročilo odgovornemu v štabu obveščevalne
službe. Osredotočila se je na tri patruljna območja Rdeče flote tik ob ameriški obali;
tako imenovanih pasivnih trajektornih območjih, s katerih je raketa lahko v nekaj
minutah odposlala bojno konico nad Washington. Tako bi Sovjeti prizadeli ameriške
voditelje z enim samim naglim udarcem, ki naj bi priletel z enega ali vseh treh območij
(Blažič Kl. 2002, 97).
V prvem primeru je navedeni izraz izpuščen, medtem ko je v drugem preveden
kot pasivna trajektorna območja. Sovjetska podmornica K-219 je bila oborožena
s posebnimi balističnimi izstrelki DT SLBM (tj. Depressed trajectory submarine
launched ballistic missile) z jedrskimi konicami, ki jih izstrelijo iz vode in imajo
nekoliko krajši doseg kot navadne balistične rakete. Balistični izstrelek lahko
42
definiramo kot »kakršen koli izstrelek, ki se dvigne neodvisno od aerodinamičnih
površin in posledično sledi balistični poti izstrelka, ko se potisk konča«
(Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar, 2006, 32). Balistična raketa ima
največji doseg pod pogojem, če je izbrana energijsko najučinkovitejša tirnica – to
pomeni, da mora poleteti visoko nad atmosfero. Če pa izstrelek leti proti bližji
tarči, se lahko odvečna energija porabi za let po energijsko manj učinkoviti tirnici,
ki poteka nizko nad zemljo (tj. depressed trajectory). Rakete s takšno tirnico
imajo bistveno krajšo pot leta in posledično tudi krajše čase letenja kot rakete z
energijsko učinkovitimi tirnicami namenjene na isti cilj (Gronlund in Wright,
1992).
Namen teh izstrelkov je bil prizadejati usoden udarec taktično pomembnim tarčam
na vzhodni obali ZDA. Severnoameriško poveljstvo obrambe zračnega prostora
NORAD pa bi zaradi krajšega časa leta tovrstnih izstrelkov najbrž ukrepalo
prepozno. Opisna razlaga za takšen strel bi se lahko glasila kot strel z nizko
krivuljo leta.
43
Slika 2: Skica prikazuje primerjavo leta balističnega izstrelka z optimalno
krivuljno in čas, ki ga za to pot potrebuje, ter balističnega izstrelka z energijsko
manj učinkovito krivuljo leta (Vir: Gronlund in Wright, 1992).
Primer 18:
Primer 18 ponazarja izpust kulturnospecifičnega izraza boomer, ki v slengu
ameriške mornarice ponazarja podmornico z balističnimi izstrelki.
The sonar operator listened to the noisy boomer churn overhead. Her twin five-bladed
screws made a lot of racket (Hucht. et al. 1998, 16).
Operater za sonarjem je prisluškoval glasnemu hrupu nad seboj. Ladijska vijaka s petimi
listi sta ustvarjala velik hrušč (Blažič Kl. 2002, 23).
Izraz ima v romanu pomembno sporočilno vrednost, zato bi bil ustreznejši
prevajalski postopek opis ali opomba.
Primer 19:
Primer 19 nakazuje neustrezen izpust ruskega izraza kashtan, ki v ruskem jeziku
pomeni kostanj.
Dozens of black intercom wires dangled from overhead like party streamers. At the end of
each hung a kashtan microphone, named for the chestnut it vaguely resembled. The
kashtan was an absolute requirement (Hucht. et al. 1998, 19).
Nad glavami so jim kot zastavice na zabavi viseli ducati žic notranje ladijske telefonske
zveze. Na koncu vsake je visel mikrofon, ki je po obliki malce spominjal na kostanj.
Mikrofoni so bili neizogibno potrebni (Blažič Kl. 2002, 24).
Šlo je za mikrofon, s katerim so komunicirali na sovjetski podmornici in je bil
eden izmed najpomembnejših delov opreme. Viseli so iz stropa ter po obliki
nekoliko spominjali na kostanj. V izvirniku je kashtan zapisan v ležeči obliki, kot
vsi drugi ruski termini in izrazi (npr. čini in ruske izjave), vendar v prevodu ni
ohranjen.
44
Primer 20:
Primer 20 ponazarja strokovno-terminološko napako. Termin thermocline je
preveden kot termoizobata, kar pa pomensko ni ustrezno.
The ocean was seperated into distinct layers of temperature and salinity. Each layer had
its own properties, and a submarine in one layer would be harder to detect from another,
acoustically separate layer. It was like looking into a mirror that becomes more or less
reflective with changes in temperature. Pick your place and depth well, and it would be
possible to dive through the mirror and become, to all intents, invisible to the rest of
the world. The division between layers, the surface of the mirror, was called the
thermocline (Huchhausen, Kurdin White 1998, 61).
Ocean je bil razdeljen na izrazite plasti, ki so se razlikovale le po temperaturi in slanosti.
Vsaka je imela svoje značilnosti in podmornico je bilo v določeni plasti težje odkriti kot
v drugi, zvočno drugačni plasti. Bilo je, kot bi gledal v ogledalo, ki s spremembami
temperature postane bolj ali manj odbojno. Izberite si kraj in globino, pa se boste lahko
potopili skozi ogledalo, postali popolnoma nevidni za preostali svet. Ločnice med
plastmi, površino ogledala, se imenujejo termoizobate (Blažič Kl. 2002, 52).
Bergman (2011) zapiše, da lahko ocean v navpičnem prerezu razdelimo na tri
sloje. Zgornji del se imenuje površinski sloj. Sledi mu vmesni sloj, ki ga
imenujemo termoklina ali metalimnijski pas. Ta sloj je pomemben, saj ločuje
površinski pas in globoki ocean, ki je tretji sloj. Termoklina ali metalimnijski pas
je vmesni sloj v večjem vodnem telesu (v tem primeru je to morje), kjer
temperatura naglo pade, zaradi česar se spremeni hitrost potovanja zvoka, kar je
zelo pomembno za zaznavanje plovil s sonarjem. Na nastanek in globino
termoklin vplivajo številni dejavniki, kot na primer geografska širina, letni časi,
faze dneva in noči, segrevanje in ohlajanje ipd. Podmornice so v tem pasu težje
zaznavne s sonarjem, saj lahko pas odbije signal aktivnega sonarja ter druge
zvočne signale. Erlih (2013) navaja, da se ta pas slovensko imenuje tudi zaporni
ali preskočni sloj.
45
Primer 21:
V primeru 21 se izraz fuzz up in the layer prevaja kot počasi leze v sloj.
Red Two was up against the varsity team, the best attack skipper in the whole Atlantic
fleet, commanding the best equipped boat with a new set of ears. »Conn, Sonar. Range is
now six miles. She's starting to fuzz up in the layer« (Hucht. et al. 1998, 66).
Nasprotnik Rdeče dve je bilo univerzitetno moštvo, najboljši napadalni kapitan v vsej
Atlantski floti, ki je poveljeval najbolje opremljeni ladji z novo garnituro naprav za
prisluškovanje. »Sonar kontroli. Oddaljenost je zdaj šest milj. Počasi leze v sloj« (Blažič
Kl. 2002, 55).
Sovjetska podmornica K-219 je slutila, da ji sledi ameriška tehnično dovršena in
moderna podmornica Aughusta, kar se je izkazalo za resnično. Pred njo se je
skrila v termoklinski pas, kjer ji zaradi različne temperature vode in posledično
drugačnih lastnosti potovanja zvoka niso več mogli slediti.
46
Slika 3: Slika prikazuje pojav termokline
v globokem oceanu, kjer temperatura
vode naglo pade (Vir: Bergman, 2011).
Menimo, da bi drugačen izraz kot počasi leze v sloj bolje deloval, saj je iz
izvirnika razvidno, da se je na ameriških sledilnih napravah podmornica zaradi
prehoda v metalimnijski pas pojavljala in izginjala. Ustreznejše bi bilo uporabiti
počasi izginja v sloju.
Primer 22:
Primer 22 kaže različne prevajalske rešitve izraza angle on bow, vendar nobena
izmed njih ni ustrezna.
The quartermaster squeezed the button on the scope's »pickle«, transmitting the attack
data automatically to the Mark 117 fire control computer. »Angle on bow, starboard
twenty. Range three hundred yards« (Hucht. et al. 1998, 30).
Navigacijski podčastnik je pritisnil gumb na periskopu, s čimer se je podatek avtomatično
prenesel v računalnik mark 117 za vodenje izstrelkov. »Kot na premcu, dvajset desno.
Oddaljenost tristo metrov« (Blažič Kl. 2002, 31).
The quartermaster squeezed the button on his pickle, transmitting the precise bearing to
the Mk 117 fire control computer. »Angle on bow, port fifteen,« he said to Von Suskil
(Hucht. et al. 1998, 115).
Navigacijski podčastnik je pritisnil gumb in vnesel natančni položaj računalnik, ki je
nadzoroval izstrelitev Mk 117. »Nagib trupa za petnajst stopinj levo,« je povedal Von
Suskilu (Blažič Kl. 2002, 86).
Pogoj, da podmornica uspešno izstreli torpedo in zadane cilj, je, da posadka v
računalnik za vodenje izstrelkov vnese določene podatke. Eden izmed teh
podatkov je t. i. angle on bow. S pomočjo učbenika o osnovah navtične navigacije
(Arnuš, 2013) smo odkrili ustreznejši izraz premčev kot (L –slika pri primeru 16).
Definiramo ga kot »kot med premčevim delom vzdolžnice ladje (kurzno linijo) in
linijo na objekt. Merimo ga od nič do sto osemdeset stopinj levo ali desno od
kurzne linije«.
47
Primer 23:
Primer 23 kaže napačen prevod izraza offscale.
»You're ready?« asked Pshenichny. »What's your pulse?« »Offscale,« said Kochergin
(Huchhausen, Kurdin White 1998, 119).
»Ste pripravljeni?« je vprašal Pšenični. »Kakšen utrip imate?« »Dovolj nizek,« je dejal
Kočergin (Blažič Kl. 2002, 89).
Častnik za varnost Pšenični in zdravnik Kočergin sta se po eksploziji odpravljala
na oceno škode in oskrbo ranjencev v četrti oddelek sovjetske podmornice K-219.
Ker je obstajala nevarnost sevanja in strupenih plinov, sta si morala nadeti dihalne
maske. Odvisna sta bila od prenosnih enot OBA, ki ob normalnem dihanju držijo
približno deset minut. Pšenični je dr. Kočergina pozval, naj se umiri in izmeri
pulz. Zaradi stresne situacije sta se najbrž vsem na krovu povišala srčni utrip ter
hitrost dihanja, kar pomeni, da so imeli porabo zraka večjo kot običajno. Zaradi
napačnega prevoda izraza offscale, ki pomeni previsok, bralec prevoda dobi
napačen vtis o nastali situaciji, saj so bile enote OBA uporabne precej manj časa.
Primer 24:
V primeru 24 je izraz scram the reactor preveden kot nemudoma umakniti se.
Britanov heard the thin blade of panic in Kapitulsky's normally unflappable demeanor.
Shutting down a reactor was normally acomplished from Kapitulsky's station. But
he was no longer connected to his power plants. It was why he sounded so brittle, so near
to breaking. If Kapitulsky could lose control anyone could. Even Britanov. »Gennady.
Listen to me. Belikov is back there. Have him revert the reactors to manual control and
scram them if he has to« (Hucht. et al. 1998, 156).
48
Britanov je v običajno hladnokrvnem vedenju Kapitulskega zaslišal rahlo preplašenost.
Reaktorje so ustavljali s položaja, kjer je bil Kapitulski, a zdaj ni imel več povezave s
svojima elektrarnama. Zato je zvenel tako krhek, tako blizu zloma. Če bi Kapitulski
izgubil nadzor, potem so ga vsi. Celo Britanov. »Genadij. Poslušajte me. Belikov je tam.
Reaktorja naj naravna na ročno upravljanje in se nemudoma umakne stran od njih, če
je potrebno« (Blažič Kl. 2002, 114).
»We have to scram the reactors. You'll have to go in. There are some protective suits in
eight but they -« (Hucht. et al. 1998, 158)
»Umiriti moramo reaktorja. Iti boste morali noter. V osmici so zaščitne obleke, a ...«
(Blažič Kl. 2002, 115).
Poleg običajne ima izraz scram tudi tehnično definicijo. Scram v tem primeru
pomeni takojšnjo zasilno zaustavitev jedrskega reaktorja (TheFreeDictionary
2013). Wellock (2011) zapiše, da NRC (tj. Nuclear Regulatory Commission)
definira scram kot takojšnjo zaustavitev jedrskega reaktorja s hitro spustitvijo
regulacijskih palic. Izvor izraza scram sega v leta 1942, ko so v ZDA razvijali prvi
jedrski reaktor za t. i. Projekt Manhattan. Ena izmed legend pravi, da bi naj Enrico
Fermi, ki je bil eden izmed glavnih fizikov pri razvoju atomske bombe, izumil
kratico SCRAM (tj. Safety Control Rod Axe Man) za opis naloge Normana
Hilberryja, ki je 2. decembra 1942 sodeloval v projektu. Hilberryjeva naloga
tistega dne je bila sledeča: v primeru, če bi jedrska reakcija ušla izpod nadzora, bi
moral z dobro nabrušeno gasilsko sekiro presekati vrv, ki bi v reaktor spustila
rezervno regulacijsko palico, kar bi ustavilo reakcijo.
Druga legenda pravi, da bi naj Bill Wilson, kot prvi pri projektu, pričel
regulacijske palice označevati kot scram rods. Sestavil je posebno kontrolno
ploščo, na kateri je bil velik rdeči gumb. Pritisniti bi ga morali, če bi med
jedrskimi testi šlo kaj po zlu. Nekdo izmed sodelavcev ga je nato vprašal, kaj
storiti po tem. Odvrnil je: »You scram … out of there«, kar pa dejansko pomeni,
nemudoma umakniti se.
49
Izraz nemudoma umakniti se je neustrezen, saj bi bolje deloval opisni tehnični
prevod. Če se s tem problemom ne bi soočili, bi se jedrski reaktor stalil, sledila bi
jedrska eksplozija, ki bi bila hujša od Černobila. Ko so reaktorje naravnali na
ročno upravljanje, sta morala sovjetska mornarja Preminin in Belikov ročno
spustiti regulacijske palice, kar je ustavilo jedrsko reakcijo.
Primer 25:
Primer 25 ponazarja neustrezen prevod izraza cook off.
»Morning, Mike. This is Dave Harrington over at CNO INTEL Plot. We may have a
situation to bring you in on.« »This is the Situation Room. You called the right place,«
Bohn quipped. But the captain wasn't laughing. »We've got a Redfleet boomer in distress
out off Bermuda. It looks pretty hairy.« »What kind of distress,« asked Bohn. »She had
an explosion on board. Probably one of her missiles.« »Missiles? You're saying one
cooked off?« »I didn't say that. This is just preliminary analysis, but some of the analysts
say it looks a lot like an aborted launch« (Hucht. et al. 1998, 169).
»Dobro jutro, Mike. Tu Dave Harrington s poveljstva operacij vojne mornarice pri
INTEL-u. Imamo težavo, ki bi vas morda zanimala.« »S tem se ukvarjamo. Poklicali ste
na pravo številko,« se je pošalil Bohn. Kapitan Herrington pa se ni smejal. »Pri Bermudih
je rdeča jedrska podmornica, ki je zašla v težave. Kaže da precej hude.« »Za kaj gre,« je
vprašal Bohn. »Na krovu je prišlo do eksplozije. Verjetno je razneslo eno od njenih
raket.« »Raket? Hočete reči jedrskih?« »Tega nisem rekel, to je le predhodna analiza,
toda nekateri analitiki pravijo, da je stanje precej podobno neuspešni izstrelitvi« (Blažič
Kl. 2002, 121).
Brennan (2013) zapiše, da označuje Cook off prezgodnjo detonacijo eksploziva
zaradi visoke temperature v okolici. Na podoben način izraz cook off definira
Bowyer (2002, 54), saj trdi, da gre za prezgodnjo detonacijo streliva zaradi
prevelike temperature v ležišču zaklepa orožja. Izraz, ki je uporabljen v prevodu,
ne deluje dovolj zadostno, saj so bile tisti čas vse sovjetske jedrske podmornice ob
ameriških obalah oborožene z balističnimi raketami z jedrskimi bojnimi konicami,
50
česar so se vojaški strokovnjaki prav gotovo zavedali. Uporabljen izraz spremeni
vsebino, saj so Američani domnevali, da je bila sovjetska izstrelitev namerna in da
jim je uspešno izstrelitev preprečila tehnična napaka.
Primer 26:
»It might not be an accident,« said Herrington. »You know, it's not impossible that it
could be an attempt to deep-six the summit from their end. Some hard-liner. You know
what I mean?« There are plenty of hard-liners around this place who'd love to see that
Russian Captain succeed.« »The SecDef?« »Cap Weinberger would be first on my list of
suspects,« said Bohn. »Except he's on a jet heading for China.« »It just means he's got
plausible deniability.« Herrington might wear a blue suit, thought Bohn, but he thinks
like a spook (Hucht. et al. 1998, 170).
»Mogoče pa ne bo incidenta,« je dejal Harrington. »Ni nemogoče, da je to njihov poskus,
da bi ovirali srečanje. Nekakšno kljubovanje. Ali razumete, kaj mislim?« »Tu naokrog je
mnogo takih, ki radi kljubujejo in bi nadvse radi videli, da bi ruskemu kapitanu uspelo.«
»Obrambni minister?« »Kapitan Weinberger je prvi na mojem seznamu osumljenih,« je
dejal Bohn. »Poleg tega je na letalu proti Kitajski.« »To pomeni le, da temu verjetno ni
naklonjen.« Harrington lahko nosi modro uniformo, je pomislil Bohn, toda boji se
vsake sence (Blažič Kl. 2002, 123).
V primeru 26 se poveljnik Michael Bohn in častnik Herrington pogovarjata o
vplivu nesreče sovjetske jedrske podmornice na prihajajoče srečanje med
Gorbačovom in Reaganom v Reykjaviku. Predstavnika obeh držav sta se
dogovarjala o ukinitvi uporabe balističnih raket ter drugih temah. Bohn in
Herrington sta bila prepričana, da je obrambni minister ZDA, Kapitan Weinberger,
eden izmed ljudi, ki nasprotujejo srečanju v Reykjaviku. Izraz he thinks like a
spook, je neustrezno preveden, saj spook v tem kontekstu najbrž pomeni tajni
agent in označuje zahrbtnost, dvoličnost.
51
Primer 27:
Primer 27 ponazarja izpust celotne povedi, ki opisuje nivo pustošenja, ki bi ga
povzročila morebitna zračna eksplozija jedrske bojne konice nad Belo hišo.
An unauthorized launch? What if it had been? What if their rocket hadn't blown up? From
the YANKEE patrol box off Bermuda, that missile would have arrived over Michael
Bohn's head in under twelve minutes. A one-megaton airburst centered on the White
House would make a burnout zone that went from here to Arlington. There wouldn't
be enough rubble left for a subsequent nuke to bounce (Hucht. et al. 1998, 171).
Nedovoljena izstrelitev? Kaj, če je do nje prišlo? Kaj, če njihova raketa ne bi
eksplodirala? S patruljnega območja YANKEE onkraj Bermudov bi prispela nad glavo
Michaela Bohna v manj kot dvanajstih minutah. Zračna eksplozija z močjo ene megatone,
usmerjena na Belo hišo, bi sežgala območje od tu do Arlingtona (Blažič Kl. 2002, 124).
Opisni prevod, ki bi poudaril kolikšno škodo bi detonacija povzročila, bi bil
ustrezna možnost.
Primer 28:
Primer 28 ponazarja neustrezen prevod klicnih znakov Air Force One in Air
Force Two.
»Admiral Poindexter is getting set to brief the president. He's coming back from Camp
David especially for it. Weinberger is getting the word now. He's on board Air Force
Two« (Hucht. et al. 1998, 187).
»Admiral Pointdexter se pripravlja na poročilo predsedniku, ki se prav zaradi tega vrača
iz Camp Davida. Zdaj dobiva besedo Weinberger. Je na krovu predsedniškega letala«
(Blažič Kl. 2002, 135).
52
AIR FORCE TWO, OVER ANCHORAGE, ALASKA (Hucht. et al. 1998, 215).
ZRAČNE SILE DVE, ANCHORAGE, ALJASKA (Blažič Kl. 2002, 154).
Klicni znak Air Force One se uporablja za katero koli letalo ameriških zračnih sil,
s katerim leti predsednik. V praksi sta to običajno dva po meri narejena Boeinga
747 medtem ko letalo, na katerem leti podpredsednik, Američani imenujejo Air
Force Two (The White House 2013).
Velja namreč nenapisano pravilo, da predsednik in podpredsednik letita z lastnimi
letali. Prvi primer kaže napačen prevod izraza Air Force Two, saj je namesto
izraza podpredsedniško letalo uporabljen izraz predsedniško letalo. Drugi primer
pa je dobeseden prevod, ki ne deluje popolnoma. Mnogo boljša možnost bi bila
uvedba opisnega izraza (predsedniško letalo in podpredsedniško letalo). Kapitan
Weinberger se je namreč nahajal na krovu podpredsedniškega letala, in ne
predsedniškega.
Primer 29:
On a live-fire exercise in the Barents Sea, they'd struggled for hours trying to launch one
missile into the test range near Novaya Zemlya. Poor Petrachkov, the weapons officer,
worked like a demon. The rocket finally fired, but then the damned hatch refused to close.
They'd been forced to steam home on the surface into a Force 8 winter gale (Hucht. et al.
1998, 7).
Na vaji v Barentsovem morju so si več ur prizadevali lansirati raketo na preskusno
območje blizu Nove dežele. Ubogi Petračkov, raketni častnik, si je prizadeval kot demon.
Raketa je naposled poletela, a se nato presneta loputa ni hotela zapreti. V mrzlem
zimskem vetru osme stopnje so bili prisiljeni odhiteti domov po površju (Blažič Kl.
2002, 17).
53
Primer 29 kaže neustrezno spremenjen register, saj je izraz steam home preveden
kot odhiteti domov. Potrebno je poudariti, da je jedrska podmornica zaradi
značilne oblike pod gladino vode hitrejša kot na gladini:
Trup jedrskih podmornic je zasnovan na osnovi oblike vodne kapljice, ki
jim omogoča gladek prehod skozi ocean, kadar jo voda obdaja z vseh
strani. Ko pa takšna podmornica pluje po gladini, prihaja do energijskih
izgub zaradi večjega zračnega upora. Ta energija se potem ne more
izrabiti za poganjanje podmornice. Jedrske podmornice so tako hitrejše
pod gladino kot pa na gladini vode. Trupi starih dizelskih podmornic so
bili zasnovani tako, da so imeli ostrejše kljune, kar jim je omogočilo večjo
hitrost na gladini kot pa pod vodo (CNO Submarine Warfare Division,
2013).
Sovjetska podmornica je bila zaradi tehnične napake prisiljena pluti po površju v
slabih razmerah. Izraz steam home se najbrž navezuje na paro, ki poganja turbino
jedrske podmornice ter tako ustvarja velike količine električne energije. To
energijo potem izrabljajo za različne namene (pogon ipd.). Izraz se ne navezuje na
hitrost podmornice, saj je pod vodo hitrejša kot na gladini.
Primer 30:
Primer 30 ponazarja izpust postopka buggering the whale, ki je vulgaren izraz za
posebno vojaško tehniko, ki jo je izvedla sovjetska podmornica.
Britanov fumed. They were approaching the SOSUS line, an acoustic fence made up of
thousands of sensitive hydrophones strung along the sea bottom. There were just so many
routes between the Barents Sea and their patrol box off Bermuda, and the Americans had
them all wired for sound. There was not way they could evade that fence. But there was a
way to confuse it: a tactic known as buggering the whale (Huchhausen, Kurdin White
1998, 36).
54
Britanova je popadla jeza. Približevali so se meji SOSUS, zvočni pregradi iz na tisoče
občutljivih hidrofonov, nameščenih na morskem dnu. Med Barentsovim morjem in
ameriškim patruljnim območjem na Bermudih je bilo zelo veliko poti in Američani so
namestili detektorje prav povsod. Tej pregradi se ni bilo mogoče izogniti, mogoče pa jo
je bilo prelisičiti (Blažič Kl. 2002, 36).
Z izpustom se bistveno spremeni register izvirnika. Pri tem manevru je sovjetska
podmornica plula pod glasno sovjetsko tovorno ladjo, kar bi jo naj, vsaj
teoretično, skrilo pred zvočno pregrado SOSUS. To ji zaradi velike občutljivosti
ameriške opreme ni uspelo.
55
7 SKLEP
Prevajanje tako leposlovnih kot tudi strokovnih besedil je velik izziv. Newmark
(2000, 346) prevajanje celo označi z izrazom osebni boj. Prepričan je, da ta boj
sicer vedno vsebuje nekaj manjših hib, vendar mora biti v glavnem uspešen –
preveč je namreč pomemben, da bi bilo lahko drugače. Dodaja še, da so vse
trditve o nezmožnosti prevoda nesmiselne: edino, kar te osebe počnejo, je
odklanjanje možnosti popolnega prevoda. Teh in podobnih dejstev se dobro
zavedajo tudi v Šoli za tuje jezike, kjer je Oddelek za prevajanje, tolmačenje in
lektoriranje postal uradni skrbnik vojaške terminologije na Ministrstvu za
obrambo (Djurić, 2008, 28). Djurić (2008, 28) prav tako izpostavi dejstvo, da pri
prevajanju vojaške terminologije ne gre za puritanski odnos do maternega jezika,
a je pri majhnih narodih, ki imajo svoj jezik, potrebno najti pravo ravnotežje in
iskati zadovoljive kompromise med tujimi in, v našem primeru, slovenskimi
izrazi. V fond slovenske vojaške terminologije tako prispevajo vsi prevajalci iz
tujih jezikov, kot tudi lektorji slovenskega jezika na Ministrstvu za obrambo,
vendar sami tej nalogi niso kos – sodelovanje s strokovnjaki različnih vojaških
področij je namreč ključnega pomena. Za sodelovanje z vojaškim strokovnjakom
se je odločila tudi prevajalka romana Sovražne vode, kar lahko označimo za
pohvalno. To sodelovanje je bilo skorajda nujno zaradi pomanjkanja strokovnih
virov v času prevajanja. Za uspešno upravljanje tako specifičnega procesa, kot je
prevajanje, tako ni dovolj le raba specifičnih slovarjev in glosarjev, prevajalec
mora namreč obvladati tudi slovnico določenega jezika, poznati mora tudi kulturo
ciljnega jezika in teorijo prevajanja.
Hipotezo, ki predpostavlja, da se bodo pri kontrastivni analizi kot največji
problem pojavljali prevodni premiki zaradi kulturno-specifičnih vojaških izrazov
sovjetske in ameriške vojske ter posledičnega pomanjkanja ustreznic v
slovenskem jeziku, lahko, glede na podana dejstva, v celoti potrdimo. Slovenska
vojska ima namreč manj razvit pomorski rod kot ameriške in ruske sile, zato
56
ustreznice za veliko število tujih izrazov v slovenskem jeziku ne obstajajo.
Članice zveze Nato problem skupne terminologije rešujejo z uvedbo standardov
STANAG, vendar je potrebno poudariti, da Sovjetska zveza nikoli ni bila članica
omenjene zveze. V Sloveniji se z vojaškimi terminološkimi vprašanji ukvarjajo na
Šoli za tuje jezike na Ministrstvu za obrambo, kjer so izdali tudi številne slovarje
in priročnike, ki so nepogrešljivi pri tovrstnem prevajanju. Številne vojaške
termine lahko najdemo tudi v terminološki zbirki Evroterm.
Delo Sovražne vode je vojaški zgodovinski roman in je posledično bogat z
vojaško terminologijo, zato bi bilo v prevodu smiselno ohraniti čim več vojaške
terminologije, toda to je vsekakor lažje reči, kot tudi storiti. Hipotezo, ki
zagovarja trditev, da izpusti vojaških terminov v prevodu povzročajo motnje v
percepciji zgodbe, prav tako potrjujemo. V izvirniku je bilo namreč večkrat lažje
slediti rdeči niti zgodbe kot v prevodu, kjer je občasno prišlo od izpustov. V
romanu se je namreč pojavilo ogromno število terminov, ki v slovenskem jeziku
nimajo ustreznic, niti v strokovnih slovarjih. Po Newmarku je glavna težava pri
prevajanju tehničnih besedil terminologija, ki ponavadi ne presega desetine
besedila. Avtor je prepričan, da se morajo za tehnične izraze uporabiti tehnične
ustreznice v ciljnem jeziku, saj so le-te bralcu najbolj domače. Izogibati se
moramo uporabi opisnih izrazov, če tehnični izrazi v ciljnem jeziku obstajajo.
Prevajalka bi se lahko izognila izpustom z uvedbo opisnih izrazov ali pa s
prenosom terminov in z opombami.
Zadnjo hipotezo, ki se opira trditve, da se bodo lastne prevajalske rešitve v
mnogih primerih razlikovale od tistih, ki jih je uporabila prevajalka, prav tako
potrjujemo. Pri analitičnem delu smo ponekod predlagali lastne prevajalske
rešitve, ki se ne skladajo z rešitvami, ki jih je izbrala prevajalka Andreja Blažič
Klemenc. Pri leposlovnem delu prevoda je bila prevajalka dosledna in izvirna,
težave pa so se pojavile pri prevajanju vojaške terminologije. Zlasti terminološke
izraze je večkrat prevajala nedosledno (enkrat jih je prenesla, drugič prevedla
opisno), treba pa je pohvaliti njeno sodelovanje z vojaškim strokovnjakom.
57
Na prevajalske nedoslednosti in druge težave pri prevajanju terminoloških izrazov
je prav gotovo vplivalo tudi pomanjkanje uporabnih vojaških strokovnih virov, ki
so prevajalki omejili možnosti do boljšega prevoda. Slovenija je namreč šele s
priključitvijo k zvezi Nato začela uveljavljati Natov standard STANAG 3680,
prevedli so tudi AAP-6 (Glossary of Terms and Definitions), ki ga pripadniki
vojaške stroke poznajo pod imenom Angleško-slovenski vojaški terminološki
slovar. Leta 2003 je bil na voljo le za potrebe uslužbencev vojske, tri leta kasneje
pa je izšla posodobljena in popravljena različica. V času prevajanja še prav tako ni
bila ustanovljena Komisija za standardizacijo terminologije, ki sedaj skrbi za
usklajevanje terminologije in izdajanje najrazličnejših vojaških slovarjev in
glosarjev. Vojaški strokovnjak, ki je pomagal prevajalki, je bil gotovo nepogrešljiv
vir informacij. Dandanes pomemben vir predstavlja tudi svetovni splet, dostop do
katerega v času prevajanja še ni bil tako zelo razširjen kot sedaj, ko prevladujejo
tablični računalniki in pametni telefoni. Zgovoren je podatek, da je imelo v prvem
četrtletju leta 2004 v Sloveniji 47 % gospodinjstev dostop do interneta
(širokopasovni internet je uporabljalo le 10 % uporabnikov), v prvem četrtletju
leta 2012 pa je bilo teh gospodinjstev že kar 74 % (širokopasovni internet je
uporabljalo kar 73 % internetnih uporabnikov) (Zdešar, 2013).
Če povzamemo zgoraj navedene ugotovitve, pridemo do sklepnega spoznanja, da
je za uspešno prevajanje potreben ne samo študij, temveč tudi obilica izkušenj ter
ustrezno gradivo. Prevajalka romana se je najbrž zavedala dejstva o pomanjkanju
vojaških strokovnih virov, vendar je poskušala težave premostiti s sodelovanjem z
vojaškim strokovnjakom. Tovrstnega strokovnega izrazoslovja torej ne more
prevajati vsakdo, saj lahko prevajalec dobro obvlada ciljni jezik, izrazoslovja pa
ne, kar na koncu ne prinese nujno kakovostnega prevoda. Djurić (2008, 28), kot
tudi drugi avtorji, večkrat izpostavijo, da je za standardizacijo in centralizacijo
vojaškega - in tudi katerega koli drugega - izrazoslovja nujno sodelovanje s
strokovnjaki, ki pa ni samoumevno. Priporočljivo bi bilo, če bi bilo tovrstnega
sodelovanja več tudi med prevajalci, saj bi le-to zagotavljalo manjše prevodne
58
premike. Zaključujemo s pregovorom Theodora de Banvilla, ki pravi: »Tisti, ki
ničesar ne delajo, se nikdar ne zmotijo«. Pregovor lahko končno apliciramo tudi
na obravnavano vsebino pričujočega diplomskega dela. Nihče namreč ne more
ustvariti popolnega prevoda – deset strokovnjakov bo ustvarilo deset različnih, a
kljub vsemu kakovostnih prevodov. Pomembni so trud, izkušnje, ki jih med
procesom dobimo, ter dejstvo, da pri prevajanju iste napake ponavadi ne
ponovimo.
59
8 BIBLIOGRAFIJA
Arnuš, Ferdinand. 2013. Osnove navigacije. Dostopno prek: www.nautica-
jadranje.si/vcolna_ucbenik.pdf (10. maj 2013).
Balint Čeh, Julija. 2012. Na meji med prevedljivostjo in neprevedljivostjo –
madžarski kulturnospecifični izrazi v slovenskih literarnih prevodih.
V Primorska srečanja št. 328-329, ur. Borut Koloini, 55-61. Kulturno
društvo primorska srečanja.
Bergman, Jennifer. 2011. Temperature of Ocean Water. Dostopno prek:
http://www.windows2universe.org/earth/Water/temp.html (10. maj
2013).
Berlogar, Janko. 2006. Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar in
slovensko vojaško izrazoslovje. Poveljstvo za doktrino, razvoj,
izobraževanje in usposabljanje – Šola za tuje jezike, n.pag. Dostopno
prek:
http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/termin
ologija/Berl ogar_clanek.pdf (23. julij 2013).
Bowyer, Richard. 2002. Dictionary of Military Terms (Second Edition). Peter
Collin Publishing: Illinois, ZDA. Dostopno prek: Ebrary.
Brennan, Thomas. 2013. Training tragedy hits home at Camp Lejeune. JDNEWS,
21. marec. Dostopno prek:
http://www.jdnews.com/news/military/training tragedy-hits-home-at-
camp-lejeune-1.114618 (5. junij 2013).
60
Chief of Naval Operations – Submarine Warfare Division. 2013. Submarine
Frequently Asked Questions. Dostopno prek:
http://www.navy.mil/navydata/cno/n87/faq.html (5. junij 2013).
Civil Air Patrol Knowledgebase. Precedence of messages. 2010. Dostopno prek:
http://capnhq.custhelp.com/app/answers/detail/a_id/1819/~/precedenc
e-of- messages (22. april 2013).
Combined Communications Electronics Board (CCEB). An Introduction to Allied
Communications Publications. 2013. Dostopno prek:
http://jcs.dtic.mil/j6/cceb/acps/ (6. maj 2013).
Department of Defence. 2010. Dictionary of Military and Associated Terms.
Dostopno prek: www.dtic.mil/doctrine/dod_dictionary/ (1. avgust
2013).
Department of the Navy Office of the Chief Naval Operations. 2012. Navy
Supplement to the DoD Dictionary of Military and Associated Terms.
Dostopno prek: http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc ?
Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf&AD=ADA562336 (1. avgust
2013).
Djurić, Melita. 2008. Jezikoslovci in vojaški strokovnjaki z roko v roki. V
Slovenska vojska, letnik XVI/18, 14. november. Dostopno prek:
http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/termin
ologija/sv0 8_18_stj.pdf (7. avgust 2013).
Erlih, Saša. 2013. Pogled "s površine" na dogajanje v jezerskih ekosistemih.
Dostopno prek: http://www.josko.org/pogledspovrsine.htm (22. april
2013).
61
Generalni sekretariat vlade RS. Evroterm. Dostopno prek: http:// evroterm.gov.si
(6. maj 2013).
Gronlund, Lisbeth in Wright, David C. 1992. Depressed Trajectory SLBMs: A
Technical Evaluation and Arms Control Possibilities. Science &
Global Security, Volume 3. Dostopno prek:
www.princeton.edu/sgs/publications/sgs/pdf/3_1-2gronlund.pdf (7.
maj 2013).
Hansel, Christian. 2007. On The Translation Of Military Ranks. Dostopno prek:
http://babelport.com/articles/53 (22. april 2013).
Huchthausen, Peter A., Igor Kurdin in Robin A. White [prevedla Andreja Blažič
Klemenc]. 2002. Sovražne vode: smrtonosne skrivalnice. Tržič: Učila
International.
Huchthausen, Peter A., Kurdin, Igor in White, Robin A., ur. 1998. Hostile Waters.
London: Arrow Books.
Hutchinson Encyclopedia. 2006. Definition of Jargon. Helicon Publishing:
Abingdon, Oxfordshire. Dostopno prek: Ebrary.
Mahkota, Tina. 1997. Problem kulturnospecifične obarvanosti besedila pri
prevajanju romana Paddy Clarke Ha Ha Ha. V Književni prevod, ur.
Meta Grosman in Uroš Mozetič, 89-96. Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete.
Mason, Geoffrey B. 1992. A Brief History of Warrant Rank. Dostopno prek:
http://www.naval-history.net/xGM-Pers-Warrant%20Rank.htm (5.
junij 2013).
62
NATO. 2013. AAP-6 Nato Glossary of Terms and Definitions (English and
French). Dostopno prek: nsa.nato.int/nsa/zPublic/ap/aap6/AAP-6.pdf
(1. avgust 2013).
Newmark, Peter. 2000. Učbenik prevajanja [spremna beseda Dušan Gabrovšek;
prevedla Mateja Gajgar]. Ljubljana: Krtina.
Palumbo, Giuseppe. 2009. Key Terms in Translation Studies. Continuum
International Publishing: London, Velika Britanija. Dostopno prek:
Ebrary.
Pečovnik, Tina. 2008. Vojaška terminologija. Poveljstvo za doktrino, razvoj,
izobraževanje in usposabljanje – Šola za tuje jezike, n.pag. Dostopno
prek:
http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/termin
ologija/Voja ska_terminologija.pdf (20. julij 2013).
Peter Huchthausen Homepage. 2006. Dostopno prek:
http://web.archive.org/web/20060922034155/http://peterhuchthausen.
com/ (26. julij 2013).
Poteet, Stephen. Ping Xue. Jitu Patel. Cherly Kao Anne Giammanco in Iya
Whitley. Ur. 2008. Linguistic Sources of Coalition Miscommunication.
NATO. Dostopno prek:
http://www.cs.bath.ac.uk/~is/Poteet_Xue_Patel_Kao_Giammanco_W
hiteley_NAT O%20HFM142_2008.pdf (29. april 2013).
Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje – Šola za tuje
jezike. 1996. Začasni angleško-slovenski priročni slovar. Dostopno
prek:
63
http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/termin
ologija/ENG_SLO_SLOVAR1996.pdf (22. april 2013).
Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje – Šola za tuje
jezike. 1999. Slovensko-angleški vojaški priročni slovar. Dostopno
prek:
http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/termin
ologija/SLO_ENG_SLOVAR1999.pdf (22. april 2013).
Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje – Šola za tuje
jezike. 2006. Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar.
Dostopno prek:
http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/termin
ologija/AAP6_ENG_SLO_TERM_SLOVAR.pdf (22. april 2013).
Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje – Šola za tuje
jezike. 2009. Razlagalni vojaški slovar. Dostopno prek:
http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/termin
ologija/Razlagalni_vojaski_slovar_2009.pdf (22. april 2013).
Standish, Carol. 1998. Book Review. Dostopno prek:
http://www.maineharbors.com/junbk98.htm (25. julij 2013).
Sydorenko, A. 2013. The Political Officer (Zampolit) in the Soviet Army.
Dostopno prek: http://www.mvep.org/zampolit.htm (26. april 2013).
The Free Dictionary. Dostopno prek: www.thefreedictionary.com (10. maj 2013).
The White House. 2013. Air Force One. Dostopno prek:
http://www.whitehouse.gov/about/air-force-one (5. junij 2013).
64
Vaupot, Sonia. 2007. Skupna področja pri prevajanju strokovnih besedil, n.pag. V
Pomen tujih jezikov v globalnem gospodarstvu, ur. Alenka Plos.
Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Vego, Milan N. 2006. The Problem of Common Terminology. Dostopno prek:
http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc ?
Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf&AD=ADA522776 (20. junij
2013).
Wellock, Tom. 2011. Putting the Axe to the “Scram” Myth. Dostopno prek:
http://public-blog.nrc-gateway.gov/2011/05/17/putting-the-axe-to-the-
scram-myth/ (10. maj 2013).
Wolff, Christian. 2013. Radar Tutorial. Dostopno prek:
http://www.radartutorial.eu (6. maj 2013).
Zdešar, Polona. 2013. Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe.
Dostopno prek: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5489 (9.
avgust 2013).
65