the opportunities for financing social enterprises in Slovenia and experiences with different forms of finance

Finance and funding (Possibilities of SE financing, through EU funds and other financial instruments) providing 5-7 minutes presentation of your experience regarding financial instruments available

I believe Slovenian example of Law on Social Entrepreneurship is worth of sharing to Croatian environment especially in situation when our gov. bodies are working on the development of the strategy as as firs step. 

The thing that might be particularly interested for our audience is tax system regarding SE, possible exemption, available financial instruments, the amount of money that SE can earn without being taxated.

V veljavo stopil zakon o socialnem podjetništvu

04.04.2011V veljavo je stopil zakon o socialnem podjetništvu. Zakon prinaša pravni okvir za delovanje socialnih podjetij. Predvideva opravljanje gospodarskih dejavnosti ob vključevanju prostovoljcev in med drugim omogoča zaposlovanje ljudi iz družbenih skupin, ki se težko vključijo na trg dela.

V veljavo je stopil zakon o socialnem podjetništvu. Zakon prinaša pravni okvir za delovanje socialnih podjetij. Predvideva opravljanje gospodarskih dejavnosti ob vključevanju prostovoljcev in med drugim omogoča zaposlovanje ljudi iz družbenih skupin, ki se težko vključijo na trg dela.

Socialna podjetja morajo v prvi vrsti slediti javnim interesom. V primerjavi s klasičnimi podjetji njihovo delovanje, zlasti če zaposlujejo težje zaposljive osebe, za svoj obstoj na trgu potrebujejo ustrezno zakonodajo in spodbude.

V socialno podjetništvo se po zakonu lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev, pri katerih namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička, ki so pri upravljanju samostojne, delitev dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna oziroma je skladno z zakonom omejena.

Dejavnosti socialnega podjetništva se med drugim opravljajo na področjih socialnega varstva, varstva in promocije zdravja, ekološke proizvodnje hrane, socialnega turizma in spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti.

Zakon predvideva posebne spodbude za zaposlovanje najbolj ranljivih skupin na trgu dela. Tako je socialno podjetje pod opredeljenimi pogoji upravičeno do subvencije plače zaposlenih ter nekaterih drugih pomoči.

Dobičkonosnost zanje ni bistvena, vendar morajo biti projekti ekonomsko upravičeni.

Vir: STA, 04.04.2011

Socialna podjetja lahko prispevajo za hitrejši dvig konkurenčnostiLjubljana - O tem, kakšno je zanimanje za socialno podjetništvo in kje so priložnosti za njegov razcvet v prihodnosti, smo se pogovarjali s Tomažem Stritarjem, direktorjem Socialnega inkubatorja, Zavoda za raziskovanje in razvoj socialnih inovacij, ki pravi: »Socialna podjetja imajo velik potencial in bi lahko oživila človeške odnose na mikroravni v lokalnem okolju.«

Kljub nekaj primerom dobre prakse je socialno podjetništvo v Sloveniji v primerjavi z državami Evropske unije še vedno v velikem zaostanku, sta v poročilu socialne vključenosti na lokalni ravni prek socialne ekonomije za Slovenijo zapisala avtorja prof. Roger Spear z britanske univerze The Open University in Giulia Galera, raziskovalna koordinatorka italijanskega inštituta za raziskovanje socialnega podjetništva EURICSE. Spear in Galerova ugotavljata, da je socialno podjetništvo pri nas

zelo različno razumljeno, saj termini, kot so socialno podjetništvo, socialna ekonomija in socialno podjetje, pri ljudeh zaradi socialistične zgodovine povzročajo zmedo in antipatijo pri razumevanju izrazov, ki so v drugih delih Evrope zelo prepoznavni in visoko cenjeni.

Koliko je zanimanja za vstop v inkubator, koliko podjetij je že izšlo iz njega?

Zavod Socialni inkubator je socialnopodjetniški inkubator, ki razvija in zagotavlja stimulativno podporno okolje za razvoj slovenskih socialnih podjetij. Ker je to področje v Sloveniji novost, smo se odločili, da v prvi fazi našega delovanja izvajamo predvsem promocijo socialnega podjetništva med Slovenci in Slovenkami. Zato v tej fazi organiziramo okrogle mize, interaktivne delavnice, poglobljene seminarje in strokovne ekskurzije na temo socialnega podjetništva. Poleg promocije pa želimo v slovenskem okolju identificirati podjetne posameznike in podjetniške skupine, ki bodo postali bodoči nosilci socialnega podjetništva v Sloveniji. Kot sem že omenil, je celotno področje novost, zato trenutno v inkubatorju še ne deluje nobeno podjetje, niti ni še nobeno iz njega izšlo. Zanimanje za vstop v inkubator sicer narašča, prve inkubirance pa pričakujemo jeseni. Torej, ko bomo iz faze promocije socialnega podjetništva prešli v fazo inkubiranja idej, bodo nosilcem idej v inkubatorju na voljo podjetniška svetovanja, poglobljene delavnice, poslovni prostor in mreženje z drugimi socialnimi podjetniki.

Se ljudje, še posebno mladi, po vašem mnenju zavedajo pravega pomena socialnega podjetništva?

Besedna zveza morda res ni najbolj posrečena. Bolje bi bilo to obliko podjetništva poimenovati družbeno podjetništvo, saj je običajno ob tej besedni zvezi potrebna dodatna razlaga, da se izniči morebiten napačen vtis.

Kako je delovati v sferi socialnega podjetništva?

Delovanje je podobno kot povsod drugod. Za ljudi si moraš vzeti čas in večkrat ter zelo vztrajno razlagati stvari, da se končno nekaj v njih premakne. Ko porabiš nekaj časa in

energije, pogledajo tudi drugo plat medalje in jim stvar postane všeč. Želel bi si, da bi v svet gledali bolj s pozitivne plati. Ker problemi vedno pridejo sami od sebe. Če pa je že na začetku samo jamranje, je težko. Ampak se da. Le vztrajen moraš biti. Kot povsod drugje. Tudi država nas obravnava kot vse druge. Najprej ne verjame, da sploh kaj bo. Ko nam uspe, se na vso moč otepa kakšnega koli dodatnega dela. Ko vztrajaš še naprej, pa so velikokrat že prepozno pripravljeni prisluhniti. To je pač tipično delovanje velikih sistemov, kjer se spremembe dogajajo po polžje. Sicer pa se tudi socialna podjetja srečujejo z enakimi problemi kot klasična podjetja. Najtežji je preboj na trg. Narediš že, ampak na koncu je treba prodati. Pa ne samo to, še zaslužiti je treba.

Kakšno prihodnost napovedujete socialnemu podjetništvu in kje so pri nas priložnosti za socialna podjetja?

Kar zadeva prednosti in priložnosti, menimo, da se bo v prihodnjih nekaj desetletjih socialna ekonomija razvila v nepredvidene razsežnosti. Namreč ciljne publike, ki se zaposluje v socialnih podjetjih, bo čedalje več, potrošniki bodo čedalje bolj ozaveščeni in bodo kupovali le storitve in izdelke, ki imajo dodano vrednost. Izdelki in storitve iz socialnih podjetij pa imajo vsekakor visoko dodano vrednost. Vse, kar nima potenciala dodane vrednosti, pa se bo izdelalo na Kitajskem. Ti trendi bodo seveda zelo okrepili socialno podjetništvo. Veliko priložnosti je na področju zelenih tehnologij, ki izkoriščajo naravne danosti. Slovenija ima veliko sonca in vode. Velik problem postajajo odpadki. Nihče se ne bi ukvarjal z njimi. Socialna podjetja pa se, tudi v Sloveniji. Izjemen potencial ima Slovenija tudi v razvoju zdrave pridelave hrane. Podeželje sameva, travniki se zaraščajo, vsi pa hodimo po »plastično« solato v ogromne nakupovalne centre.

Prav tako je veliko priložnosti za recikliranje človeških odnosov. Bolj kot rinemo s podeželja v mesta, bolj smo žalostni, depresivni in osamljeni. Država tu zataji, ker je tako zbirokratizirana, da človeka mine volja do življenja, preden se postopki pripeljejo do konca. Klasična ekonomija

si v resnici želi žalostnih in potrtih ljudi, ker si s potrošništvom poskušajo zapolniti praznino v sebi. Zato imajo velik potencial socialna podjetja, ki bi oživila človeške odnose na mikroravni v lokalnem okolju.

Kakšen pomen pri konkurenčnosti slovenskega gospodarstva imajo socialna podjetja?

V določenih tehnologijah lahko naredijo socialna podjetja velik preboj in dvignejo konkurenčnost. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da rešujejo težave, ki jih za sabo puščata divji kapitalizem in dirka v konkurenčnosti. In če gledamo na to z vidika oportunitetnih stroškov, vsa socialna podjetja dvigujejo konkurenčnost, ker ustvarjajo zadovoljnejšo družbo. Vendar tega ekonomisti, ki merijo le številke, pogosto ne razumejo. Srečo težko izmeriš. Jaz, recimo, sem neizmerno srečen.

Kaj ima sicer pri našem socialnem podjetništvu pomembnejšo vlogo – zaposlovanje socialno ranljivih skupin ali zagotavljanje storitev, zlasti na področju socialnega skrbstva?

Moje mnenje je, da je zakon zelo, morda celo preveč, »zaposlitveno« naravnan. Torej ima v našem socialnem podjetništvu zaposlovanje pomembnejšo vlogo. Menim, da bi se moralo več govoriti socialnem podjetništvu kot orodju in generatorju družbenih sprememb na bolje kot samo o tem, da se tam zaposlujejo ranljive skupine.

Ali državno financiranje »klasičnih« podjetij, ki izvajajo socialne storitve, vidite kot problem?

Ker se vse odvija na trgu, se seveda vsi bojijo konkurence. Pri podjetjih, o katerih sprašujete, obstaja še dodaten strah, da jim bo socialno podjetništvo požrlo del javnih financ. Prevečkrat se vse vrti okoli državnih sredstev. Jaz svetujem: Če se spuščate v socialno podjetništvo zaradi javnih pomoči za zaposlovanje, je to začetek konca. Končalo se bo v solzah. Socialno podjetništvo je predvsem za zelo inovativne ljudi, ki jim denar ni prioriteta.

Kakšne so sicer možnosti financiranja socialnih

podjetij in kakšna je realna slika tega področja?

Na to vam žal ne morem odgovoriti. Namreč vse, kar trenutno imamo, je zakon, ki teh področij ne definira natančno. Novi zakon bo začel veljati s 1. januarjem 2012, torej v Sloveniji sploh še nimamo uradno registriranih socialnih podjetij. To sicer ne pomeni, da jih ni, le registrirana še niso in deležna spodbud, ki jih predvideva zakon. Veliko bolj bo stvari dorekla strategija razvoja socialnega podjetništva 2012–2015. Zakon predvideva sredstva za zaposlovanje ranljivih skupin in nepovratna zagonska sredstva za podjetja. Vendar ni še nič konkretno dorečenega.

Katera država bi nam lahko bila za zgled pri urejanju in uveljavljanju socialne ekonomije in socialnega podjetništva?

Menim, da so Italijani na tem področju zelo dobri. Tudi Španci. Zelo pozitivno so me presenetili Hrvati. Čeprav nimajo zakona o socialnem podjetništvu, trenutno postavljajo zelo dobre temelje.

Vir: http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera/aktualno/1042457718

Socialno podjetništvo ne bo zaživelo brez spodbudVlada ustanovila svet za socialno podjetništvo, ki naj bi skrbel tudi zakonito in učinkovito porabo

denarja iz proračunskih in evropskih virovLjubljana - Vlada je pred nedavnim ustanovila svet za socialno podjetništvo, in sicer na podlagi zakona o socialnem podjetništvu, ki se bo začel uporabljati z začetkom prihodnjega leta. Svet naj bi s svojim delovanjem zagotavljal usklajevanje politik na področju socialnega podjetništva z ministrstvi, vladnimi službami, občinami, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.

 

Anja Kopač Mrak, članica sveta za socialno podjetništvo (Foto: Matej Povše)

 

Kot pojasnjujejo v vladi, je za zagotavljanje in usklajevanje strokovnih nalog za svet pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. "V okviru izvajanja svojih nalog bo svet pripravil strategijo razvoja socialnega podjetništva in spremljal njeno izvajanje, dal mnenje k programu ukrepov in spremljal njegovo izvajanje ter usmerjal in

spremljal delo izvajalcev ukrepov. Svet bo skrbel tudi za zakonito, učinkovito in smotrno porabo sredstev iz proračunskih in evropskih virov."

Sestavljajo ga po en predstavnik ministrstev, pristojnih za področja socialnega podjetništva, predstavnik službe vlade, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, predstavnik socialnih partnerjev na predlog reprezentativnih sindikalnih konfederacij in dva predstavnika socialnih podjetij ter en predstavnik strokovnih institucij na predlog organizacij civilne družbe. Za obdobje do leta 2013 sta v svet namesto dveh predstavnikov socialnih podjetij imenovana dva predstavnika nevladnih organizacij, še sporočajo iz vlade.

Lahko socialno podjetništvo zmanjša revščino?Socialno podjetništvo ima pomembno mesto tudi v predlogu nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje do leta 2020, ki so ga poleti predstavili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Pomagal naj bi namreč uresničiti enega od treh glavnih ciljev nacionalnega programa - zmanjšati število oseb z visokim tveganjem revščine ali socialne izključenosti do leta 2020 za 40.000 oseb glede na leto 2008. Kot so zapisali v programu, namerava Slovenija krepiti tiste programe zaposlovanja, ki so namenjeni specifičnim težje zaposljivim skupinam, ter spodbujati razvoj socialnega podjetništva, s katerim se bodo ustvarjala nova delovna mesta, namenjena težje zaposljivim osebam.

Že po predstavitvi omenjenega nacionalnega programa so strokovnjaki s področja socialnega varstva opozorili, da se program pri zmanjševanju revščine izjemno močno opira na socialno podjetništvo. V pripombah, ki so jih pripravljavcem programa poslali strokovnjaki, združeni v Socialni zbornici, opozarjajo, da vsebinsko ni določneje izkazano področje razvoja socialnega podjetništva. Dodajajo, da zakon o socialnem podjetništvu ne bo zaživel brez ustreznih davčnih spodbud pri ustanavljanju in

delovanju teh podjetij in sofinanciranja iz javnih sredstev. Po njihovem je zato smiselno postaviti orientacijske cilje in procese, ki bodo spodbudili to področje: "Program sicer predvideva ustanovitev sveta za socialno podjetništvo in pripravo posebne strategije razvoja socialnega podjetništva, zato je smiselno, da se to navede določneje ali pa se v celoti prepusti predvideni strategiji razvoja socialnega podjetništva."

Ob socialnem podjetništvu program omenja tudi programe zaposlitvene aktivacije in program aktivne politike zaposlovanja, opozarjajo v Socialni zbornici. "Menimo, da je navedena področja smiselno povezati v celoto in predstaviti kot samostojno strategijo. Res je, da je socialno varstvo neločljivo povezano s pomembnim delom celotnega družbenega življenja, vendar je to smiselno ločiti bodisi v posebno poglavje bodisi v ločeno strategijo," še dodajajo.

Zakon o socialnem podjetništvu čez tretjo obravnavo

Državni zbor je na današnjem nadaljevanju 25. redne seje sprejel Zakon o socialnem podjetništvu. Podporo zakonu je v imenu poslanske skupine Zares predstavil Tadej Slapnik:

Nobelov nagrajenec za mir (2006) Muhammmad Yunus je v knjigi Socialno podjetništvo za svet brez revščine o

socialnem podjetništvu zapisal: » V ta namen moramo ustanoviti novo obliko gospodarske dejavnosti, ki bo sledila drugim ciljem, kot je maksimiranje dobička – dejavnost, ki se bo v celoti posvečala razreševanju družbenih in okoljskih problemov. Ta nova podjetja so v številnih potezah podobna tistim, ki jih poznamo. A vendar se od njih razlikujejo po zastavljenih ciljih. Kot vsa podjetja tudi socialno podjetje zaposluje delavce, proizvaja dobrine in storitve, ki jih kupcem ponuja po ceni v skladu s postavljenim ciljem. Toda poglavitni cilj in merilo, po katerem se bo podjetje ocenjevalo – je ustvarjati koristi za njegove deležnike. Podjetje lahko ustvarja dobiček, vendar vlagatelji, ki ga podpirajo, tega ne potegnejo iz podjetja: po določenem času dobijo nazaj le osnovni vložek. Socialno podjetje je bolj kot v ustvarjanje dobička usmerjeno v neko dobro stvar; na ta način lahko deluje kot vektor sprememb.Socialno podjetje ni dobrodelna organizacija, ampak podjetje, v polnem pomenu besede. Pokrivati mora vse lastne stroške in hkrati dosegati postavljeni družbeno koristni cilj. Ko vodite podjetje, je vaš način razmišljanja drugačen, kot če bi bili na čelu dobrodelne organizacije. Dejstvo, da je socialno podjetje v prvi vrsti podjetje, omogoča njegovo opredelitev in vrednotenje njegovega vpliva v skupnosti.« Konec citata.Temeljni cilj zakona, ki smo ga pripravili, je v Sloveniji omogočiti načrtovan in skladen razvoj socialnega podjetništva, zato zahteva zakonsko opredelitev pojma socialnega podjetništva in v svetu že prepoznanih načel po katerih deluje socialna ekonomija. Opredelili smo, kateri subjekti lahko delujejo kot socialna podjetja, kakšne pogoje morajo izpolnjevati, opravljanje katerih dejavnosti izkazuje njihov družbeno koristen značaj oziroma katere skupine ljudi zaposlujejo, skladno s prepoznanim javnim interesom. Izredno pomembna pa je, da ob jasno prepoznanem položaju, ki ga socialno podjetništvo zavzema v celotnem gospodarskem sektorju, tudi izgradnja podpornega okolja, ki bo omogočalo razvoj socialnega podjetništva in z njim aktivne politike zaposlovanja, ki bo usmerjena v oblike in vsebine primerne temu sektorju.

Ko rečeno, zakon o socialnem podjetništvu opredeljuje

pojem socialnega podjetništva po merilih, kot jih opredeljuje Evropska komisija. Pri tem uvaja odprt sistem socialnega podjetništva, kjer lahko nastopajo kot socialna podjetja različni tipi pravnih oseb, ki lahko zadostijo kriterijem ki jih predpisuje zakon.

Zakon določa cilje socialnega podjetništva in načela, po katerih se morajo ustanoviti ali preoblikovati pravne osebe, ki želijo poslovati kot socialna podjetja ali po njih poslovati. Skladno s tem smo imenu poslanske skupine Zares, vložili tudi dopolnilo, ki po naši oceni uvaja ustrezen nadzor nad delovanjem teh podjetij. Dopolnilo k 8. členu je v zakon umeščeno tako, da se lahko socialna podjetja sama odločijo za brezplačno koriščenje tako imenovanega spletnega računovodstva, ki pa zagotavlja povsem transparentno poslovanje teh podjetij. Dopolnilo je pripravljeno v sodelovanju s Slovenskim inštitutom za revizijo, zato upamo, da bo v nadaljevanju tudi sprejeto.

Nadalje zakon določa področja, na katerih so dejavnosti, ki jih bo opredelila vlada, družbeno koristne in ki jih lahko opravljajo socialna podjetja. Določa tudi najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela, katerih zaposlovanje v socialnih podjetjih je družbeno koristno.Poslovanje socialnega podjetja opredeljujejo predpisi, ki veljajo za posamezno vrsto pravne osebe, ki nastopa kot socialno podjetje – društvo, zasebni zavod, ustanovo, osebna ali kapitalska družba, zadruga ki v celoti ali delno opravlja dejavnost, ki ni pridobitna.

Predlog zakona prinaša tudi podporno okolje za načrtno spodbujanje razvoja socialnega podjetništva. Za načrtovan razvoj bo zato potrebno sprejeti strategijo, v kateri bodo opredeljeni ukrepi, pa tudi viri sredstev financiranja, za izvedbo načrtovane politike in ukrepov ter izvedben načrt, s katalogom aktivnosti.Vsi začrtani ukrepi so usmerjeni v spodbujanje socialnega podjetništva, v oblikovanje takšnega okolja za socialna podjetja, da bodo ti usmerjeni v omogočanje ustanavljanja socialnih podjetij, začetek poslovanja in v podporo pri trajnem poslovanju, v spodbujanje zaposlovanja v socialnih podjetjih in v omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v

socialna podjetja.

Poslovanje in dolgoročno delovanje socialnih podjetij je cilj, ki ga je potrebno stimulirati. Zato smo v Poslanski skupini Zares, poleg ostalih koalicijskih amandmajev, ki izboljšujejo rešitve zakona, vložili še eno dopolnilo na področju posredne delitve dobička, ki trenutno določa, da se kot posredna delitev dobička šteje tudi izplačevanje plač v višini, ki za več kot za 20% presega izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, določen v kolektivni pogodbi za posamezno dejavnost. Ocenili smo, da je takšna opredelitev nekoliko prestroga, saj s tako nizkim pragom socialna podjetja lahko sili v neupoštevanje delovne zakonodaje oziroma se upoštevanje delovnopravne zakonodaje neutemeljeno klasificira kot prikrito izplačevanje dobička. Z dopolnitvijo smo zato predlagali, da navedena meja 20% velja za osnovno plačo delavca. V sodelovanju s koalicijskimi partnerji pa smo v skupnem dopolnilu to mejo zvišali na 30%, zato upamo, da bo eno izmed vloženih dopolnil sprejeto.

Za oblikovanje politike razvoja socialnega podjetništva, analiziranje potreb razvoja socialnega podjetništva, spodbujanje vključevanja občin v določanje in izvajanje politik razvoja socialnega podjetništva na lokalni in regionalni ravni ter za pripravo strategije razvoja socialnega podjetništva zakon predvideva ustanovitev posebnega delovnega telesa pri Vladi Republike Slovenije – Vladnega sveta za socialno podjetništvo.

Za izvajanje ukrepov spodbujanja socialnega podjetništva, oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialna podjetja, izvajanje ukrepov za omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja in ukrepov spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih bodo izvajalci določeni s strategijo razvoja socialnega podjetništva. Za izvajanje posebnih ukrepov za spodbujanje socialnega podjetništva pa predlog zakona opredeljuje ustanovitev Sklada za spodbujanje socialnega podjetništva, ki ga bo ustanovilo ministrstvo za gospodarstvo.V razvitih evropskih državah predstavljajo zaposlitve v socialnem podjetništvu kar 10 odstotkov vseh

zaposlitev. Ker je v Sloveniji trenutno na tem področju zaposlenih le slabih 0,7 odstotkov vseh zaposlenih, lahko z optimizmom ugotavljamo, da imamo v tem sektorju priložnost zagotoviti več kot 50.000 novih delovnih mest. V poslanski skupini Zares – nova politika smo ponosni, da bo Zakon o socialnem podjetništvu, ki smo ga vsebinsko tudi sooblikovali in predlagali v sprejem, danes v državnem zboru sprejet.

Poslovni portalAktivni podjetnikRazpisi in viri financiranja

Razpisi in viri financiranja

Na tem spletnem portalu vam predstavljamo možne razpise na katere lahko kandidirajo podjetja. Aktualni razpisi so objavljeni na vstopni strani portala Srce Slovenije.

Program vavčerskega svetovanja (JAPTI )

V okviru programa lahko brezposelne osebe pridobijo 100% subvencionirano svetovanje in usposabljanje (za koriščenje te ugodnosti se obrnite na svetovalca za samozaposlitev na svoj Zavod za zaposlovanje), že obstoječa podjetja pa do 50%.

Občinski razpisi

Poiščite portal svoje občine in preverite, ali je objavila kakšen razpis za podporo podjetništvu. Primer: http://www.domzale.si/index.php?S=1&Article=3879

Slovenski podjetniški sklad

Različni razpisi za mala in srednje velika podjetja ponujajo nižje obrestne mere za kredite, ugodnejši pogoji odobritve kreditov (nižji stroški, daljša ročnost, moratorij ipd.), garancije za investicijske kredite, najete pri poslovnih bankah v Sloveniji, in subvencije (nepovratna sredstva).

Regionalne garancijske sheme

Sheme zagotavljajo finančne vire za razvoj MSP, vendar delujejo regionalno,

v našem primeru so vezane na Osrednjeslovensko regijo. Garancijske sheme ponujajo podjetjem garancije, s katerimi podjetja zavarujejo do 50 odstotkov vrednosti bančnega posojila.

Skladi tveganega kapitala

Takšni skladi vlagajo v podjetja z visokim potencialom rasti, nato pa čez nekaj let prodajo lastniški kapital nekomu drugemu, po možnosti za nekajkrat višji znesek. To so Alpe Adria Venture Fond, Aktiva Ventures, Prophetes, Kmečka družba, Sklad tveganega kapitala Nove Ljubljanske banke in Horizonte Venture Management. Dobri skladi podjetjem, v katera vlagajo, zagotavljajo tudi stalno strokovno podporo pri poslovanju. V podjetja pogosto "pripeljejo" vsaj še toliko denarja od drugih vlagateljev (posameznikov, ustanov), kot ga sama vložijo.

Klub poslovnih angelov

Poslovni angeli so premožni posamezniki, ki so pripravljeni nekaj svojega kapitala investirati v dobre podjetniške projekte, hkrati pa so z določenimi poslovnimi znanji in izkušnjami pripravljeni malemu in pogosto mlademu podjetju še dodatno pomagati pri vsakodnevnih odločitvah. Kam so pripravljeni investirati svoj denar, si lahko preberete na portalu JAPTI.

Razpisna sredstva ministrstev

Ministrstva razpisujejo namenska sredstva, ki jih je potrebno vložiti v vnaprej predpisane projekte. Predvsem se splača slediti razpisom Ministrstva za gospodarstvo, šolstvo in delo.

Socialno podjetništvo – novost v Sloveniji 

V začetku meseca marca je Vlada RS sprejela Zakon o socialnem podjetništvu.

Bistvo zakona o socialnem podjetništvu je, da se na trg dela vrnejo dolgotrajno brezposelne osebe in se jih angažira tako, da bodo v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjali prihodke in poskrbeli za lastno preživetje.Do sedaj razvite oblike pomoči brezposelnim kot so zaposlovanje prek javnih del in razno subvencioniranje zaposlitev, niso prinesle trajnih izboljšav glede zaposlitvenih priložnosti za te najbolj ranljive skupine brezposelnih oseb.Razlogov za uvedbo zakona pa je še več:1.    demografske spremembe (nizka rodnost, daljša življenjska

doba ljudi in s tem staranje prebivalstva)2.    globalizacija in tehnološke spremembe (opuščanje tradicionalnih dejavnosti in selitev proizvodnje na cenejše trge)3.    delež zaposlenih v storitvenih dejavnostih v Sloveniji, uvršča našo državo na rep članic EU4.    večanje regionalnih razlik v Sloveniji (selitev iz ruralnih območij v večja mesta, razvojna nesorazmerja…)Zaradi navedenih slabosti klasičnih pristopov k reševanju problematike brezposelnosti in vzdržnosti tržne ekonomije, EU in države članice ugotavljajo, da je prav socialna ekonomija tista, ki lahko zmanjšuje nezaželene učinke na trgu dela in odpira nove podjetniške priložnosti. Predlagatelji zakona so na podlagi temeljite analize trga dela, ekonomske situacije, globalne krize, trenutnega stanja gospodarstva v Sloveniji, prišli do zaključka, da posledice krize v Sloveniji povečujejo potrebo po najrazličnejših storitvah, ki jih sicer tradicionalno opravljajo neprofitne organizacije. Le-te jih lahko zagotavljajo po principih etičnega poslovanja, katerega glavni cilj ni ustvarjanje dobička.Kaj je socialno podjetništvo?Socialna podjetja prepoznamo po tem, da se držijo sledečih ekonomskih in socialnih meril:Ekonomska merila:neprekinjena dejavnost proizvodnje in/ali prodaje blaga in

storitev,visoka stopnja avtonomije - skupine državljanov ustanavljajo

socialna podjetja prostovoljno in jih (so)upravljajo. Lastniki imajo pravico do udeležbe (glasovanja) in do tega, da zapustijo organizacijo (izhod).

gospodarsko tveganje - finančna sposobnost socialnih podjetij je odvisna od prizadevanja članov, ki so odgovorni za zagotavljanje ustreznih finančnih virov.

minimalno število plačanih delavcev, čeprav lahko socialna podjetja in tradicionalne neprofitne organizacije kombinirajo prostovoljno in plačano delo.

Socialna merila:• dobrobit (korist) skupnosti. Eden izmed glavnih ciljev

socialnega podjetja je služiti skupnosti ali določeni skupini ljudi.

• državljanska pobuda - socialna podjetja so rezultat kolektivne dinamike in vključujejo ljudi, ki pripadajo skupnosti ali skupini, ki imajo določeno skupno potrebo ali cilj.

• odločanje po načelu "en član, en glas"- čeprav imajo lastniki kapitala v socialnih podjetjih pomembno vlogo, odločajo skupaj z drugimi deležniki.

• participativna narava - vključeni so vsi, ki jih aktivnost

socialnih podjetij zadeva. Uporabniki storitev so predstavljeni in sodelujejo v strukturi teh podjetij. V mnogih primerih je eden od ciljev programa krepitev demokracije na lokalni ravni v okviru gospodarskih dejavnosti.

• omejena razdelitev dobička - socialna podjetja predstavljajo organizacije, ki v celoti prepovedujejo delitev dobička, kot tudi organizacije, kot so npr. kooperative, kjer se lahko dobiček deli, a le v omejenem obsegu..

Socialno podjetništvo se od klasičnega podjetništva razlikuje po tem, da daje prednost rasti socialnega kapitala pred ustvarjenjem dobička. Predstavlja nekakšen tržen odgovor na reševanje socialnih, okoljskih, lokalnih in drugih problemov in ima za primaren cilj zagotavljanje družbenega blagostanja.Predstavlja torej nov način reševanja socialnih problemov in je hkrati inovativen pristop, ki z uporabo podjetniških veščin, dosega socialne cilje. Socialna podjetja predstavljajo del »tretjega sektorja«-pri nas je to nevladni sektor, kamor uvrščamo zasebne neprofitne organizacije.Osnovni cilj socialnih podjetij je služiti potrebam članov ali širše javnosti.V evropskih državah se v socialnih ekonomijah pojavljajo različni tipi organizacij: kooperative, vzajemne družbe, vzajemne zavarovalniške organizacije, fundacije (ustanove), združenja (društva), ki so jim skupna načela, ki opredeljujejo neprofitni sektor:• podjetniški duh – socialna podjetja so zasebne, avtonomne,

podjetniško orientirane organizacije, ki delujejo z namenom produkcije blaga in storitev;

• delovanje v javno koristne namene - socialna podjetja usmerjajo svoje delovanje v uresničevanje javno koristnih namenov;

• neprofitna distribucija dobička - socialna podjetja imajo omejene možnosti distribucije dobička. Presežek prihodkov nad odhodki se mora reinvestirati v delovanje organizacije ali v skupnost, z namenom doseganja javno koristnih ciljev.

V Veliki Britaniji velik delež socialnih podjetij predstavljajo gospodarske družbe, ki delujejo po merilih socialnega podjetništva. Večina njih so majhne organizacije z do 50 zaposlenimi, ki delujejo pretežno na lokalni ravni.V EU deluje na področju socialne ekonomije, v kombinaciji prožnih oblik zaposlovanja in prostovoljnega dela, približno 10 odstotkov podjetij, ki zaposlujejo 9 milijonov ljudi in sodelujejo z nekaj milijoni prostovoljcev.Načela, ki veljajo za socialno

podjetništvo, vključuje tudi novo-sprejeti Zakon o socialnem podjetništvu. V praksi ga bomo začeli izvajati 1.1.2012. Socialna podjetja pri nas bodo imela kratico so.p. in bodo delovala na področjih socialnega, družinskega varstva, na področju varstva invalidov, znanosti, izobraževanja, vzgoje, varstva in promocije zdravstva, zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost, posredovanja zaposlitve, ekološke proizvodnje hrane, ohranjanja narave, varstva okolja, zaščite živali, spodbude uporabe obnovljivih virov energije, socialnega turizma, socialne in pravične trgovine, kulture in ohranjanja kulturne dediščine, amaterskega športa in telesne kulture, reševanja in zaščite, spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti in podpornih storitev socialnega podjetništva. S posebnimi zakoni pa se lahko opredelijo še druga področja dejavnosti socialnega podjetništva, predvsem kadar bodo take dejavnosti zagotavljale zaposlovanje najbolj ranljivih skupin na trgu dela.Kdo se bo zaposloval v socialnem podjetju?Predvsem se bodo v socialnih podjetjih zaposlovali:1.    invalidi2.    brezposelne osebe z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ali upadom delovnih sposobnosti, ki izhajajo iz telesnih, duševnih ali psihičnih okvar pa niso invalidi3.    dolgotrajno brezposelne osebe4.    iskalci prve zaposlitve5.    brezposelne osebe nad 55 let starosti6.    brezposelni pripadniki romske skupnosti7.    brezposelne mladoletne osebe brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja ali z ugotovljenimi osebnostnimi težavami8.    težje zaposljive osebeZakon o socialnem podjetništvu za te najbolj ranljive skupine brezposelnih predvideva spodbude pri sofinanciranju stroškov plač delavcev, povrnitev prispevkov za zdravstveno, socialno in pokojninsko zavarovanje, sofinanciranje usposabljanja ali svetovanja na delovnem mestu in sofinanciranje usposabljanja za uspešno vodenje socialnega podjetja.Socialno podjetje mora v prvem letu trajno zaposlovati najmanj enega delavca, nato pa najmanj dva. Drugo leto delovanja mora imeti iz socialnega podjetništva najmanj 40 odstotkov vseh prihodkov, nato pa vsaj polovico. Delitev dobička ni dovoljena, razen izjemoma, pa še takrat morajo delež dobiti delavci. Socialno podjetje se bo registriralo pri registrskem organu. Le-ta bo preverjal ali je temeljni akt socialnega podjetja  v skladu z zakonom o socialnem podjetništvu. Če bo mnenje registrskega organa pozitivno, bo

dovolilo vpis v register socialnih podjetij. V državah članicah se uporablja eden od treh modelov pravne organiziranosti socialnih podjetij ali pa njihova kombinacija:• kooperativni model, v katerem so socialna podjetja urejena s

posebnim zakonom kot posebne kooperative (zadruge) s socialnimi cilji (Italija, Portugalska, Španija, Poljska) ;

• model socialnih družb, ki se naslanja na sicer profitne družbe, ki pa izkazujejo svoj socialni značaj predvsem pri delitvi dobička (Belgija, Finska in Združeno kraljestvo);

• model odprtih formalnih oblik, za katerega je značilno, da je pomemben glavni, socialni

namen, ki ga zasleduje organizacija, ni pa določena obvezna pravna organizacijska oblika (Italija, Portugalska, Španija).Vlada je s sprejemom  zakona  omogočila razvoj socialnega podjetništva v že delujočih organizacijah, predvsem v nevladnih organizacijah, ki (v glavnem) že izpolnjujejo pogoje, ki jih določa.Spodbujal pa naj bi tudi ustanavljanje novih socialnih podjetij, to je pravnih oseb različnih statusnih oblik, ki bodo zaposlovala delavce. S tem se bo povečala stopnja zaposlenosti, predvsem pa stopnja zaposlenosti najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela. Prav tako bodo socialna podjetja s svojo dejavnostjo zagotavljala boljšo preskrbljenost trga, predvsem s specifičnimi, tržno manj konkurenčnimi proizvodi in storitvami. S tem bodo te organizacije poleg tega, da bodo skrbele za samooskrbo, tudi prispevale k skupnemu, družbenemu proizvodu.O dodatnih podrobnostih - postopek ustanovitve socialnega podjetja, pogoji za ustanovitev in vodenje računov - vas bomo obveščali naknadno, saj le-te sedaj še niso znane. 

Socialno podjetništvo tudi v Sloveniji

4.4.2011

Evropska komisija je sredi marca letos izdala nov pilotni projekt s katerim želi povezati podjetništvo s prostovoljnimi aktivnosti državljanov po celi Evropi. Slovenija, v sklopu te iniciative prednjači saj je bil pred kratkim sprejet zakon o socialnem podjetništvu.

Kaj zakon o socialnem podjetništvu prinaša in komu je namenjen?

Socialno podjetništvo predstavlja trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva pod posebnimi pogoji zaposlovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni glavni cilj opravljanja dejavnosti.

Socialna podjetja so namenjena zaposlovanju težje zaposljivih oseb oz. brezposelnih mladih, starejši od 55 let, invalidov. Socialna podjetja delujejo predvsem na področju: socialnega in družinskega varstva, varstva invalidov, znanosti, raziskovanja, izobraževanja in vzgoje,  mladinskega dela, varstva in promocije zdravja, ekološke proizvodnje hrane, spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije, turizma, kulture in tehnike.

Status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba, če:

je ustanovljena za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na način, da bo trajno zaposlovala najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dveh delavcev v nadaljnjih letih poslovanja ( socialno podjetje tipa A) ali

je ustanovljena za zaposlovanje težje zaposljivih oseb, na način, da bo določeno dejavnost opravljala s trajnim zaposlovanjem najmanj tretjine teh delavcev od vseh zaposlenih delavcev (socialno podjetje tipa B )

Socialno podjetje mora dokazila o pričetku opravljanja dejavnosti predložiti pristojnemu ministrstvu v roku enega leta od pridobitve statusa:

• socialno podjetje tipa A mora predložiti dokazilo o zaposlitvi vsaj enega delavca po zaključku prvega leta poslovanja, o zaposlitvi najmanj dveh delavcev pa po zaključku drugega leta poslovanja,

• socialno podjetje tipa B mora dokazilo o zaposlitvi delavcev in njihovi strukturi predložiti v roku dveh let po pridobitvi statusa.

V pravnem prometu mora nepridobitna pravna oseba uporabljati firmo ali ime z dostavkom »socialno podjetje« ali okrajšavo »so.p.«.

Intervju

Ljubljana – Generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva Tadej Slapnik verjame, da je edina rešitev za nas v prihodnje razvoj družbeno odgovorne ekonomije, v okviru katere igra socialno podjetništvo zelo pomembno vlogo.»Pri tem pa ne smemo pozabiti na trajnostni razvoj, ki postavlja dobro ljudi in skupnosti pred kopičenje kapitala in dobičkov,« je povedal Slapnik, ki je tudi sam deloval v organizacijah, ki delujejo po načelih socialnega podjetništva. Prakse povsod okoli nas kažejo, da je možno s socialnim podjetništvom ustvarjati

bolj stabilno in bolj socialno povezano družbo.Zadnje čase lahko sledimo nekaterim uspešnim praksam socialnega podjetništva pri nas. Kako je to področje urejeno pri nas in kje so manjki?Državni zbor je marca lani soglasno sprejel zakon o socialnem podjetništvu, manjkajo pa še strategija in podzakonski akti. Edini doslej konkretno izvedeni ukrepi so razpisi ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v podporo pilotnim projektom zagotavljanja socialne vključenosti iz sredstev Evropskega socialnega sklada, ki je spodbudil nastajanje projektov socialnega vključevanja težko zaposljivih oseb in pilotnih projektov socialnih podjetij. Po načelu socialnih podjetij delujejo na primer Gostilna dela v Ljubljani, Center ponovne uporabe v Rogaški Slatini, Razvojna zadruga Pomelaj Velika Polana in tako naprej, vendar zaradi nedorečenega sistema podpornih instrumentov ta socialna podjetja še niso samovzdržna, kot jih poznajo v EU, torej lahko rečemo le, da so na poti k socialnim podjetjem. Trenutno poteka 27 projektov, ki po različnosti svojih dejavnosti nakazujejo gospodarska področja, na katerih so v Sloveniji priložnosti za razvoj socialnega podjetništva. Sam zakon in strategija, ki bi morala biti sprejeta že lani, še ne predstavljata dejanskih podpornih ukrepov, kot jih poznajo po EU, ki morajo biti sistemski in dolgoročno stabilni. Ukrepi bodo odvisni od tega, kako ambiciozne cilje bo strategija opredelila in koliko prihodnjih sredstev iz evropskih in zasebnih virov bo Svetu za socialno podjetništvo, ki deluje pri vladi, uspelo usmeriti v razvoj tega področja. Svetel primer, ki kaže, kaj sistemska in dolgoročna podpora razvoju lahko prinese v desetih letih, je primer Velike Britanije, ki bi moral biti vzor naši vladi. V razvitih evropskih državah predstavljajo zaposlitve v sektorju socialnega podjetništva že deset odstotkov vseh zaposlitev, v Sloveniji pa imamo na tem področju le slaba dva odstotka vseh zaposlenih. Če ocenjujemo potenciale za kreiranje novih delovnih mest v socialnem podjetništvu, lahko navedem na primer podatek, da povečanje deleža samopreskrbe z lokalno pridelano hrano za odstotek predstavlja okoli 1000 novih, tako imenovanih zelenih delovnih mest.Ampak samo državna pomoč verjetno ni dovolj. Zakonodaja sama neposredno ne omogoča delovnih mest, omogoča pa podlago za pripravo ukrepov, ki lahko spodbudijo razvoj socialnega podjetništva in nastanek več delovnih mest tudi z razvojem socialnega podjetništva. Za uspešnost razvoja socialnega podjetništva pa je ključno aktivno sodelovanje vseh treh sektorjev, javnega, zasebnega in civilnega. Ob sistemu državnih pomoči, podobnih kot za mala in srednja podjetja, je

potreben še pospešen razvoj kooperativnega poslovnega modela (delavskih, študentskih in podobnih kooperativ), etičnega bančništva, evropskega sklada za socialne investicije, predvsem pa pospešen razvoj socialno-podjetniških kompetenc, novih poklicnih kvalifikacij in menedžmenta socialnih podjetij, ki zahteva ob vsaj enakem obvladovanju poslovnih komptenc kot v klasičnih podjetjih še obvladovanje socialnih kompetenc in menedžmenta, ki temelji na vrednotah in socialnem kapitalu. Brez tega preboja ne bo. Kaj se lahko doseže, so pri nas kot edina pokazala invalidska podjetja, ki zaradi sistemske podpore edina ohranjajo in razvijajo delovna mesta za invalide in se danes lotevajo aktiviranja virov, ki jih klasična profitno usmerjena podjetja spregledajo, ker ne prinašajo visokih donosov. Sistem podpornih ukrepov za socialna podjetja lahko predstavlja okvir za razvoj socialnega podjetništva, še posebno podjetij tipa B. Omenili ste evropski sklad za socialne investicije. Povejte kaj več o tem.Evropska komisija sprejema direktivo o spodbujanju ustanavljanja, načinih in pravilih delovanja evropskih skladov za investicije v socialno podjetništvo. Vse države članice, tudi Slovenija, so že podale svoje mnenje in pričakovati je, da bo direktiva sprejeta v evropskem parlamentu jeseni. Temelji na tem, da se da potencialnim investitorjem spodbudo za investiranje v tovrstne sklade, ki imajo točno določena pravila, kam vlagati, kako prepoznavajo prava socialna podjetja. Pomembno je, da se omogoči, da sklad, če je ustanovljen v eni izmed članic, lahko pridobiva vlagatelje iz katerekoli evropske države in lahko deluje v različnih državah. Da bi bil en tovrstni sklad v Sloveniji, je pomembno, ker tako kot ima država svojo banko, ki lahko generira razvoj, naj se tudi zasebni kapital aktivira za razvoj socialnega podjetništva. Če bi sodelovala še država in katera izmed bank, bi bilo tudi dobro. Vlada bi morala v sodelovanju z nami animirati zasebne vlagatelje in družbeno odgovorna podjetja, da se v Sloveniji vzpostavi vsaj en Evropski sklad za socialne investicije. S tem bi pomagali soustvarjati trg za produkte socialnih podjetij, menedžerji iz zasebnih, profitno usmerjenih podjetij pa bi pomagali kot mentorji volonterji pri razvoju poslovnih kompetenc socialnih podjetnikov. Takšno vlogo bi lahko odigrali tudi upokojeni menedžerji. Na ta način že deluje Studio Moderna s Sandijem Češkom.Kaj je bilo doslej s socialnimi podjetniki pri nas?Slovenija zaradi predolgega zavračanja pomena razvoja socialnega podjetništva in socialne ekonomije že celotno obdobje tranzicije izgublja delovna mesta. Če bi že na začetku tranzicije vodilni javnomnenjski in politični voditelji razvili ustrezno zavest o njegovem pomenu

in zagotovili ustrezne sistemske podporne ukrepe, bi bili lahko danes tam, kjer je povprečje razvitih držav EU: okoli deset odstotkov večji BDP in deset odstotkov več delovnih mest. Ker so v EU ta delovna mesta tudi v času krize pokazala izjemno trdoživost, je zanemarjanje tega področja še toliko bolj nerazumljivo. Formalno za zdaj o socialnih podjetjih, registriranih v skladu z zakonom o socialnem podjetništvu, še ne moremo govoriti, saj v Sloveniji še ni niti ena organizacija oziroma podjetje vpisano v register socialnih podjetij. Vzrok temu je, da pristojna ministrstva niso v zakonsko določenem roku sprejela ustreznih podzakonskih aktov, ki so potrebni, da se obstoječe pravne osebe preoblikujejo in se registrirajo v socialna podjetja oziroma da se ustanavljajo nove pravne osebe s statusom socialnega podjetja.  Kaj bi prinesla možnost registracije socialnih podjetij?Od 1. januarja bi morali imeti možnost, da po postopku, kot ga opisuje zakon oziroma podzakonski akt, obstoječo pravno osebo doregistriraš v socialno podjetje ali pa ga na novo ustanoviš. V Forumu apeliramo, da je treba čim prej sprejeti ustrezne predpise, na podlagi katerih bo vzpostavljen tudi register socialnih podjetij, da bodo vzpostavljeni mehanizmi in usposobljeni kadri na pristojnih ministrstvih za presojo upravičenosti organizacij oziroma podjetij (z različnimi pravnimi formami) za vpis v ta register. Registracija prinaša tudi formalno ureditev določenih zadev, kot je delitev dobička, sodelovanje zaposlenih v upravljanju ipd. Poleg tega žal sistemskih podpor za socialna podjetja tipa A še ni, torej za takšna, ki imajo predpisane dejavnosti (okolje, pridelava hrane...), ki morajo biti družbeno koristne za pridobitev statusa socialnega podjetja. Pričakujemo, da bodo Java agencija za podjetništvo in tuje investicije ali še kdo drug pripravili razpise za spodbujanje tovrstnih podjetij, za semenski kapital, ugodno financiranje. Za zdaj jih je razpisovalo le ministrstvo za delo, v prihodnje upam, da jih bo tudi ministrstvo za gospodarstvo, za kmetijstvo in drugi. Pa tudi država naj bi ustanovila sklad za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva. Načeloma bi se moralo izplačati biti socialni podjetnik.Omenili ste možnosti financiranja. Dva razpisa za evropska sredstva sta že bila, eden od teh se končuje.V tem tednu se je iztekel rok za razpis za spodbujanje socialnega podjetništva II na ministrstvu za delo (sredstva ESS) v vrednosti 4,5 milijona evrov (do 300.00 evrov posamezni projekt). Drugih razpisov, namenjenih prav spodbujanju socialnega podjetništva, v Sloveniji ni na voljo. Pričakujem pa, da bo pristojno ministrstvo za delo iz sredstev Evropskega socialnega sklada še v finančni perspektivi 2007–

2013 razpisalo preostalih 35 milijonov evrov neporabljenih sredstev, namenjenih razvoju socialnega podjetništva. Nerazumno je, da smo od približno 50 milijonov, ki jih je Slovenija v tej finančni perspektivi namenila razvoju socialnega podjetništva v času gospodarske krize in naraščajoče brezposelnosti, za razvoj socialnega podjetništva porabili zgolj 15 milijonov evrov. Poleg tega je mogoče tudi preostala neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, po nekaterih ocenah jih je okoli 300 milijonov evrov, učinkovito nameniti zagotavljanju novih trajnostno naravnanih delovnih mest v socialnem podjetništvu. Določitev kvot javnih del, namenjenih zaposlovanju v socialnem podjetništvu, je lahko konkreten pozitivni korak k temu. Delujoče organizacije, ki se v skladu z zakonom lahko »deklarirajo« kot socialna podjetja, pa imajo na voljo tudi nekatera druga sredstva na javnih razpisih (trenutno so to na primer javna dela). Socialna podjetja lahko kandidirajo tudi na razpisih evropske skupnosti, na voljo je tudi na primer Progress Microfinance, vendar žal v Sloveniji ni izvajalca. Ključno je to, kolikšen del sredstev EU in za kakšne namene bo slovenska vlada še v tem programskem obdobju (do vključno 2013) namenila iz sredstev skladov EU (socialnega, kmetijskega...), še bolj pa to, kolikšen del teh sredstev bo namenila v prihodnjem programskem obdobju in ali jih bo zapakirala tako, da bodo sistematično podpirali štiristopenjski pristop od »socialnih projektov k ekonomskim«, pristop, ki je hrbtenica uspešnosti razvoja socialnih podjetij v drugih državah. Odvisno je od tega, ali bodo delavske in socialne kooperative dobile enakovredno mesto pri reševanju prestrukturiranj podjetij (kolikor jih je še ostalo), ali bodo stanovanjske in samopreskrbne kooperative dobile takšno podporo, kot jo imajo v drugih državah.Bo denar na voljo tudi v novi finančni perspektivi?Zdaj je pravi čas, da Slovenija v svoje operativne programe, ki bodo podlaga za sredstva evropske kohezijske politike 2014–2020, vnese ustrezne ukrepe za spodbujanje socialnega podjetništva in tako zagotovi ustrezna evropska sredstva (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski sklad).

Za socialna podjetja v Sloveniji na voljo 4,5 milijona evraSicer pa je v začetku februarja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve objavilo javni razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva v skupni višini 4,5 milijona evrov, ki je namenjen spodbujanju dostopa do usposabljanja in zaposlovanja ranljivih ciljnih skupin na trgu dela z razvojem dejavnosti

socialnega podjetništva. Sofinancirani bodo projekti, ki bodo razvijali tržne dejavnosti (proizvodnjo, prodajo proizvodov ali storitev) v skladu z načeli socialnega podjetništva kot jih opredeljuje Zakon o socialnem podjetništvu in bodo prispevali k ustvarjanju delovnih mest, socialni integraciji in poklicni reintegraciji ranljivih skupin na trgu dela.Gre predvsem za sofinanciranje naslednjih dejavnosti: razvoja novih ali širitvi obstoječih tržnih dejavnosti, usposabljanja oseb iz ranljivih ciljnih skupin za delo v okviru razvite tržne dejavnosti in ustvarjanja novih delovnih mest za zaposlitev oseb iz ranljivih ciljnih skupin v okviru razvite tržne dejavnosti. Rok za oddajo prijav je najpozneje do 3. aprila.

1. Projekta Iz koša se je Društvo Projekt človek lotilo, da bi z njim odgovorili na vprašanje, kako bi socialno podjetništvo lahko potekalo v njihovi organizaciji. »Naš cilj je razviti samostojno podjetje. Izbrali smo recikliranje. Iz uporabljenih predmetov izdelujemo ročno izdelane unikatne uporabne predmete. Izvedli smo trimesečno usposabljanje na delovnem mestu za devet ljudi, septembra smo zaposlili prve tri. Naši izdelki so zdaj tako kakovostni, da jih lahko damo na trg. Povezali smo se s priznano domačo oblikovalko torbic, ki bo za nas razvila model. Hočemo, da so izdelki kakovostni, saj hočemo prodajati izdelke, ne pa to, da zaposlujemo natančno določeno skupino,« je lani junija za Delo povedala Božena Blanuša. 2. Ste že kdaj obiskali Gostilno Dela na Poljanski 7 v središču Ljubljane, kjer od ponedeljka do petka nudijo sveže zajtrke in kosila? Gre za model socialnega podjetja, ki združuje gostinsko dejavnost in učni prostor za usposabljanje in zaposlovanje ranljivih skupin mladih po podobnem principu kot deluje kuharska akademija Jamieja Oliverja. 3. Diplomant kuharske akademije Jamieja Oliverja Joe Gray je nedavno kuhal na Supperclubu v Ločah − gurmanskem druženju z dobrodelno noto. Del zaslužka gre Fundaciji Jamieja Oliverja, ki izobražuje mlade kuharje in po svetu širi glas o dobrem in zdravem kuhanju, del pa slovenskemu centru za Downov sindrom Slovenije Planet 47.4. Tovarna dela -  tekstil gradi na konceptih socialne vključenosti, okoljevarstva in prostovoljstva ter povezuje nevladne organizacije, regionalne institucije in zasebni sektor. V okviru projekta se bo ustanovilo socialno podjetje, kjer bodo zaposlitev našli predstavniki dveh ranljivih skupin brezposelnih, iskalci prve zaposlitve in brezposelne osebe, starejše od 50 let. Projekt bo

prispeval k širitvi socialnih storitev v Sloveniji in reševanju zaposlitvene problematike ranljivih ciljnih skupin, hkrati pa bo prispeval k zmanjševanju odpadkov, saj tekstilu, ki bi ga sicer odvrgli, daje novo dodano vrednost, piše v njihovi predstavitvi.5. Center ponovne uporabe v Tuncovcu blizu Rogaške Slatine je zaživel leta 2010 in je del evropske mreže Reuse, deluje pa po načelu socialnega podjetja, pri čemer težje zaposljivi v delavnici obnavljajo rabljene izdelke in jim dodajajo novo vrednost ter jih v trgovini nato prodajajo.6. Spletna trgovina www.brezdobicka.si je inovativna spletna prodajalna, ki omogoča, da se denar od nakupa nameni družbeno koristnim programom (programom za otroke, varovanju okolja, ranljivim skupinam in drugim). Financiranje teh projektov, ki jih izvajajo nevladne organizacije (NVO) in organizacije socialne ekonomije (OSE), je v Brez dobička mogoče s samim nakupom izdelkov in storitev, brez dodatnih finančnih vložkov.7. Društvo Mozaik se je lotilo projekta socialne kmetije Korenika v Šalovcih. Gre za prvi center eksperimentalnega programa zaposlovanja invalidov. V njem je dobilo zaposlitev devet invalidov, ki ne zmorejo delati v drugih invalidskih podjetjih oziroma na delovnih mestih, primernih za invalide v običajnih gospodarskih družbah in ustanovah. V Koreniki invalidi ekološko pridelujejo žitarice in druge poljščine, stiskajo bučno, sončnično in repično olje, sušijo sadje in zelišča, ekološke pridelke tržijo in se ukvarjajo tudi z urejanjem krajine.8. Pravična trgovina 3 Muhe je gibanje, ki si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini, s tem ko deprivilegiranim proizvajalcem na jugu ponuja boljše pogoje prodaje njihovih izdelkov. 9.  Zavod PREMIKI aktivno deluje na področju razvoja, promocije, organizacije in prodaje turističnih aranžmajev za boljšo dostopnost slovenskega turizma z aktivnostmi, kot so certifikat "invalidom prijazno", izobraževanji o dostopnem turizmu za turistične delavce in dostopnimi turističnimi aranžmaji in izleti.10. Želva, podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, se že vrsto let ukvarja z izvajanjem dejavnosti znotraj zaposlitvene in poklicne rehabilitacije, storitve varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji in tudi s pomembnimi tržnimi dejavnostmi, kot so izdelava pohištva po meri za opremo stanovanjskih in poslovnih prostorov, upravljanje večstanovanjskih objektov, čistilni servis in vrtnarsko-komunalne storitve

Kljub temu ne gre za pionirje socialnega podjetništva v Sloveniji, saj se je to precej obetavno začelo že v 80. letih prejšnjega stoletja s kmetijskimi zadrugami in invalidskimi organizacijami. Nadaljevanje je bilo, kot priča zadnje poročilo OECD o socialnem podjetništvu, precej manj uspešno. Te organizacije so zaposlovale premalo ljudi iz socialno ranljivih družbenih skupin, da bi zadostile standardom socialnega podjetništva. Tako imamo nepovezan prostovoljni in socialnopodjetniški sektor, po drugi strani pa podvojeno število prejemnikov socialne pomoči in čedalje večje izdatke za socialne transferje. Za to ne gre kriviti zgolj dejstva, da Slovenci od države pričakujemo več, kot nam je ta zmožna ponuditi, marveč tudi to, da nimamo ustreznega podpornega okolja, ki bi omogočalo razvoj socialnega podjetništva. Prvi korak k reševanju problematike je marca sprejeti zakon o socialnem podjetništvu, ki bo vsaj deloma uredil financiranje in obdavčevanje tega sektorja. Družbeno odgovorna restavracijaTudi v Sloveniji se torej najdejo socialni podjetniki z vizijo. Imamo nekaj uspešnih kmetijskih zadrug, ki so svoje poslovanje prilagodile sodobnim modelom trženja in delujejo v korist lokalne skupnosti (Eko kooperativa Kočevske) pa tudi društev in podjetij, ki krepijo koncept družbene odgovornosti (Inštitut Novum, društvo Mozaik). Dobili smo tudi prvo restavracijo, ki sledi ideologiji Fifteen. Ta teden se je odprla Gostilna dela, projekt, prek katerega bo pet mladih dobilo delo in priložnost za soustvarjanje socialnega podjetja, ki se ukvarja z gostinstvom. »S posredovanjem vzgojnih zavodov, socialnih služb in zavoda za zaposlovanje smo na podlagi individualnih razgovorov izbrali 14 mladih, ki niso končali šolanja in jih zanima delo v gostinstvu. Po treh mesecih smo jih pet zaposlili v Gostilni dela, kjer se bodo do konca letošnjega oktobra na praktičnem nivoju priučili kuharskih veščin,« pionirski projekt v Sloveniji predstavi njegov oče, Karl Destovnik. Gostilna dela je torej učna baza, njen namen ni trajno zaposlovanje mladih, temveč učinkovita priprava na vstop na trg dela.