Bančnivestnik

REVIJA ZA DENARNIŠTVO IN BANČNIŠTVO

LJUBLJANA, LETNIK 68, ŠTEVILKA 5, MAJ 2019

naslovnica 5/19_naslovnica 05-2012 18/4/19 14:57 Page 1

V S E B I N A / C O N T E N T

Uredniški odbor: dr. Božo Jašovič (predsednik), mag. Irena Vodopivec Jean (namestnica predsednika),Darja Hota Mesarič, univ. dipl. ekon., Davorin Leskovar, univ. dipl. ekon., Mateja Lah Novosel, univ. dipl. ped.,dr. Damjan Kozamernik, dr. Mojmir Mrak, dr. Ivan Ribnikar, dr. Marko Košak, dr. Rasto Ovin, dr. MarkoSimoneti, Andrej Lasič, dipl. oec., ddr. Timotej Jagrič, odgovorna urednica: Mateja Lah Novosel, univ. dipl. ped.,strokovna sodelavka: Azra Beganović, lektorica: Alenka Regally, AD in obli kovanje: Edi Berk/ KROG,oblikovanje zna ka ZBS: Edi Berk/KROG, fotografija/ilustracija na na slov nici: Kreb Ide, prelom: Camera,tisk: Roboplast, naklada: 1000 izvodov. Izhaja en krat me sečno, letna naročnina 80 EUR, za študente 40 EUR. Razmnoževanje publikacije v celoti ali deloma ni do vo ljeno. Uporaba in objava podatkov in delovbesedila je dovoljena le z navedbo vira. Rokopisov ne vračamo. Pošt ni na je pla ča na pri pošti 1102 Ljubljana.Revijo subvencionira Banka Slovenije.Revija je indeksirana v mednarodni bibliografski bazi ekonomskih revij EconLit.

Editorial Board: Božo Jašovič (Chairman), Irena Vodopivec Jean (Deputy Chairman), Darja Hota Mesarič,Davorin Leskovar, Mateja Lah Novosel, Damjan Kozamernik, Mojmir Mrak, Ivan Ribnikar, Marko Košak,Rasto Ovin, Marko Simoneti, Andrej Lasič, Timotej Jagrič, Editor-in-Chief: Mateja Lah Novosel, BusinessAssociate: Azra Beganović, English-language editing: Vesna Mršič; Cover design and ZBS logo: EdiBerk/KROG; Cover photography / illustration: Kreb Ide; Graphic pre-press: Camera; Printed by:Roboplast; Number of copies: 1000. Bančni vestnik is published monthly. Annual subscriptions: EUR 80;for students: EUR 40. Reproduction of this publication in whole or in part is prohibited. The use and publi-cation of parts of the texts is only allowed if the source is credited. Manuscripts will not be returned to theauthor. Postage paid at the 1102 Ljubljana Post Office. This journal is co-financed by the Bank of Slovenia.The journal has been indexed and abstracted in the international bibliography of economic literature EconLit.

BančnivestnikREVIJA ZA DENARNIŠTVO IN BANČNIŠTVOTHE JOURNAL FOR MONEY AND BANKING

ISSN 0005-4631Uredništvo in uprava Bančnega vestnika pri Združenju bank Slovenije / The Bank Association of Slovenia, Šubičeva 2,p.p. 261, 1001 Ljubljana, Slovenija, Telefon / Phone: +386 (0) 1 24 29 705, Telefax / Fax: +386 (0) 1 24 29 713,E-mail: bancni.vestnik@zbs-giz.si, www.zbs-giz.si, TRR / Bank account: SI56 0201 7001 4356 205.

kolofon 2019, 12.4.19_Layout 1 12/4/19 10:11 Page 1

U VO D N I K / E D I TO R I A LNovica Novaković: 25 let bančnega GIZ-a 1

25 years of the voice of Slovenian banking association

A K T UA L N O / C U R R E N T A F FA I R SAleksandra Murks Bašič: Non-maturity deposit modelling: the importance of the surge deposit balances 2

B A N K E I N E V R S KO O B M O Č J E / B A N K S A N D E U ROZO N EMatej Meško: Storitev za izvrševanje takojšnjih plačil – TARGET Instant Payment Settlement (TIPS) 10Tadej Recek: Unija kapitalskih trgov – pregled dosežkov v obdobju petih let in pogled v prihodnost oblikovanja 16

unije kapitalskih trgov Capital markets union – progress achieved over a five-year period and unlocking the CMU future

B A N K E I N P R AV N A P R A K SA / B A N K A N D L E GA L M AT T E R SBoštjan J. Turk: Varovanje zaupnih bančnih podatkov 24

Protecting confidential data banks hold

Č L A N K I / A RT I C L E SBojan Ivanc: Srednjeročni gospodarski izgledi gospodarstev bivše Jugoslavije 27

Medium-term economic perspective of former Yugoslav republics Simona Šarotar Žižek: Organizacijska energija slovenskih organizacij 34

Organisational drive of Slovenian organisations

F I N A N Č N O O P I S M E N J E VA N J E / F I N A N C I A L L I T E R AC YSlovenski osnovnošolki zmagali na Evropskem denarnem kvizu 47 The Slovenian team emerged as the 2019 European champion in financial literacy competition – European Money Quiz

BV 5/2019

U V O D N I K

* Novica Novaković je od leta 1995 vodja pravnih poslov pri Združenju bank Slovenije

etos maja mineva 25 let od podpisa nove pogodbe o ustanovitvi Združenja bank Slovenije, gospodarskega interesnega združenja, Ljubljana, po novi zakonodaji. Združenje je bilo sicer ustanovljeno že 7. marca 1956 kot Zveza komunalnih bank LR Slovenije. V času svojega obstoja je Združenje doživelo kar nekaj spre-memb in prilagoditev, zadnja iz leta 1994 pa je pome-nila uskladitev z zakonom o gospodarskih družbah in preoblikovanje dotedanjega Združenja v gospodarsko interesno združenje.

Okroglih 25 let ni veliko, ampak tudi malo ne. V tem obdobju se je število bank in hranilnic na slovenskem trgu prepolovilo, na Združenju se je zamenjalo pet direktorjev, od tedanjih zaposlenih ni nikogar več na Združenju, ekipa je bila v celoti prenovljena. Tisto, kar pa je pomembno, je dejstvo, da nekatere ugo-tovitve in trditve, ki so bile izrečene na ustanovni skupščini 26. maja 1994, še danes trdno držijo in še dodatno pridobivajo veljavo.

V tem uvodniku želim zato ob tej častitljivi obletni-ci izpostaviti nekaj misli, kot so povzete iz zapisnika ustanovne skupščine, in ki so navkljub časovni distan-ci četrt stoletja še vedno zanimive ter zelo aktualne. Predvsem zato, da v dobi digitalizacij, avtomatizacij, robotizacij in vseh drugih izacij ne utonejo v pozabo in da se jih večkrat spomnimo.

Predsednik tedanjega izvršilnega odbora Stane Valant je v uvodnem nagovoru med drugim dejal: »Ugotoviti moramo, da je bilo leto 1993 leto nadal-jnjega restrukturiranja in finančne konsolidacije slovenskega bančnega sistema.«, in dalje: »Povečan-je medsebojne konkurence samo krepi zahtevo po postavljanju institucije, v okviru katere se vzpostavlja sodelovanje vseh udeležencev v tej panogi in se tudi

krepi spoznanje ugotovitve, sprejete na lanskoletnem zboru, da mora Združenje postati tretji del trikotnika, ki se vzpostavlja v vseh normalnih tržnih razmerah: med Banko Slovenije, Ministrstvom za finance RS in med skupno asociacijo bank, ki se predstavlja v okvi-ru Združenja bank Slovenije.«

Kot gost je je navzoče nagovoril tedanji guverner Ban-ke Slovenije France Arhar, ki je med drugim povedal: »Ko se zazrem v predlog ustanovne pogodbe, se mi oko ustavi pri 3. členu in tistem delu besedila, da naj bi bili temeljni cilji Združenja med drugim uveljavl-janje dobrih poslovnih običajev ter poslovne etike. Prepričan sem, da naj bi bilo ravno združevanje moči za dosego teh dveh ciljev poslanstvo Združenja bank, namreč, enemu in drugemu poslanstvu je prvi pogoj zaupanje. Vemo, da je v finančnem svetu in med part-nerji, ki ustvarjajo takšne in drugačne posle, zaupan-je prvi pogoj.«, in dalje: »Zato so zaupanje, poslovna etika in spoštovanje nasprotnika tisto prvo, brez ka-terega ne gre.«

Po dveh in pol desetletjih se lahko le strinjamo z izre-čenimi besedami. Postati in ostati enakovreden so-govornik centralni banki in ministrstvu za finance je tudi danes ena od prioritet Združenja, saj samo tako lahko skupaj z bankami prispevamo k razvoju gos-podarstva ter blaginji države in njenih prebivalcev. Pogoj za uspeh so na prvem mestu zaupanje, etično poslovanje in spoštovanje dobrih poslovnih običajev. Samo pošteno in častno delovanje pa prispeva k za-upanju. Ob tem se morajo vsi zaposleni, predvsem to velja za vodstva bank in hranilnic, zavedati svoje vloge in vpliva svojih ravnanj na oblikovanje javne-ga mnenja ter s tem prispevati h krepitvi ugleda in integritete lastne institucije ter sektorja kot celote. Enako velja tudi za Združenje bank Slovenije.

L

25 let bančnega GIZ-a

Novica Novaković*

2 BV 5/2019

A K T U A L N O

Banks rely heavily on quantitative analysis and models for many aspects of their financial decisions. The ever-rising use of models in all banking processes reflects the extent to which model can improve future business decisions. The focus in this paper will be on the non-maturity deposits that represent one of the cheapest and most stable funding sources for banks. Financial institutions have seen a surge in the deposit accounts short after the financial crisis. For banks it is crucial that they quantify the surge balances, because their run-off behaviour will be significantly different from those typical for the true stable core deposits. Effective and accurate quantification of the surge deposits is of great importance for the analysis and management of the interest rate risk and liquidity risk. The paper in overall describes the regulation framework, definition of the core, non-core and surge deposits, and the possible methods of calculating the portion of the surge deposit balances according to the historical movements and based on the projected balances under the normal conditions present on the financial markets.

JEL C58 G01

n April 2016, the Basel Committee on Banking Supervision (BCBS 2016) published the standards for Interest Rate Risk in the Banking Book (IRRBB) that revise the Principles for the management and supervision of interest rate risk from 2004.

1. Introduction

The standards the standardised framework for measuring the interest rate risk. Although it should contain the standardised components, not all of them are precisely defined and banks may use internal risk parameter estimates to determine the cash flows profile of certain banking book positions.

For the purpose of this paper, the non-maturity deposits are the positions we will focus on and deep dive into the further split between core and non-core balances. For the banks it is of great importance that they model or at least quantify their products on the liability side of the balance sheet without specific repricing or maturity dates, because of the large balances they hold in the balance sheet and consequently the funding concentrating risk that is linked to these large amounts. It is not also topic that is for some time in the focus for the regulators but also banks themselves need to be prepared for different future conditions on the financial markets. Regulators are focused on the split into core and non-core parts of structural balances, but banks should go deeper and iden-tify the part of the core deposits that could be the surge balances.

I

UDK 336.051

* Dr. Aleksandra Murks Bašič, Senior Risk Manager and Senior Financial and Regulatory Specialist at Cembra Money Bank AG, Zürich.

Non-maturity deposit modelling: the importance of the surge deposit balances

Aleksandra Murks Bašič*

3BV 5/2019

A K T U A L N O

The latter will behave differently when the conditions on the market change (switching from low inte-rest rate to increasing interest rate environments), the impact and the magnitude could be significant. The repricing gap and the liquidity gap could be totally different and actions for the interest rate risk and liquidity risk management should be adapted to the changed environment. The paper has been divided into three main parts. The first part con-siders the regulatory issues that are the starting point for the empirical analysis, which is the second part, inclusive interpreting the results of the possible calculating methods. The last part shortly describes the poten-tial future challenges in the field of identifying the ‘surge’ balances and their impact on the bank’s funding base.

2. Regulatory framework for the non-maturing deposits and link to surge deposit balances

Why are regulators still focused on the liquidity risk and Interest rate risk? Since the ‘great financial crisis’ began in year 2008, the financial in-stitutions are faced with a significant increase in the deposit base. Where this increase is mainly in the non-maturing deposit (NMD) balances and on the other hand decrease can be seen in the certificate of deposits and the term-deposits. Such kind of growth is usually labelled ‘surge’ deposit balances, for which the higher run-off factor is expected. But let us first focus on the regulatory requirements regarding the general treatment of the deposits that do not have specific maturity dates.Standard for the Interest rate risk in the banking book published by the Basel Committee on Banking Super-vision in April 2016 (BCBS 2016) divides NMDs into three different

categories:• retail and transactional deposits;• retail and non-transactional

deposits;• wholesale deposits.As we can see from the above categorization according to the BCBS (2016) the NMDs must be segmented into retail and wholesale categories. Retail deposits are de-fined as deposits placed with a bank by an individual person. Deposits made by small business customers and managed as retail exposures are considered as having similar in-terest rate risk characteristics to retail accounts and thus can be treated as retail deposits, where the total aggre-gated liabilities raised from one small business customer are less than 1 mil-lion Euros. Retail deposits should be considered as held in a transactional account when regular transactions are carried out in that account (e.g. when salaries are regularly credited) or when the deposit is non-interest bearing. Other retail deposits should be considered as held in a non-transactional account. Deposits from legal entities, sole proprietorships or partnerships are captured in whole-sale deposit categories.Furthermore, as per BCBS (2016) NMDs can be divided into a stable and a non-stable part. The stable part is the portion of the NMD that is unlikely to be withdrawn. The portion of the stable part that will remain undrawn with a high likelihood even during significant changes in inter-est rate environment is called core deposits, while the rest of the NMD

is called non-core deposit. These por-tions should be determined using ob-served volume changes over the past 10 years. NMDs are then slotted into time (maturity) buckets, depending on estimated average maturity. Non-core deposits are automatically considered to be overnight deposits that should be put into the shortest time bucket (e.g. O/N or up to 7D). To limit overestimation of the propor-tion of core deposits and the time to maturity of the core deposit, the BCBS (2016) has determined the upper limits of these measures for the different account types that are shown in Table 1.Standards are not mandatory for the banks and the supervisors, therefore in July 2018 European Banking Au-thority published the Guidelines on the management of interest rate risk arising from non-trading book activi-ties (EBA 2018). Behavioural and modelling assumptions regarding the customer accounts without specific repricing dates should enable to identify ‘core’ deposit balances and other deposits. The ‘core’ deposits are defined as stable deposits to be unlikely reprice or withdrawn even under significant interest rate environment changes. Modelling assumptions should also reflect, similar as in BCBS standards (2016), depositor characteristics (e.g. retail versus wholesale) and account char-acteristics (e.g. transactional versus non-transactional).For the banks it is important that they adjust the core deposits assumptions, especially taking into account the

Table 1: Upper limits (caps) on core deposits and average maturity by category

Category Cap on proportion of core deposits

Cap on average maturity of core deposits

Retail/transactional 90% 5.0 yearsRetail/non-transactional 70% 4.5 yearsWholesale 50% 4.0 years

Source: BCBS (2016), page 26.

4 BV 5/2019

A K T U A L N O

future decisions regarding the overall deposit (funding) strategy and de-posit pricing strategy. Thus, it is clear that the surge balances, although at the moment they seem to be parked within the core deposits base, this parking is only of temporarily nature. The reason for such treatment is of non-traditional motivation, such as principal protection, flight to safety etc. Surge balances tend to move away when the interest rates rise or the financial conditions on the market improve. Behaviour of surge balanc-es makes a source of interest rate risk and also impacts the liquidity gaps.

3. Data preparation, collection and analysis

Due to data protection and secrecy we have decided to collect, prepare and analyse the data on macro level. We have chosen data from two countries, where first one is a mem-ber of the European Union – Slove-nia and second one is not – Switzer-land. At first sight these two countries seem to be characteristically totally different but from the size, economic perspectives, culture and retail bank-ing they are not so different. These two countries have been also chosen due to professional knowledge of the author, availability of historical data and different time-lines of the financial crisis.Data included in this paper are based on the officially published data available at data portals from central banks in Slovenia (Bank of Slovenia) and Switzerland (Swiss National Bank). We have collected data for the demand deposits (de-posits with no specific maturity dates) and reference interest rates (3-month / 6-month Euribor and 3-month / 6-month Libor).

3.1. Data preparation for the analysis

The data and other information used to develop a model are of critical importance, therefore there should be rigorous assessment of data qual-ity and relevance. The data chosen should be consistent with the theory behind approach and with the chosen methodology (FED 2011). If the data are not consistent, the model risk could arise and may lead to financial loss, poor business and strategic decision making, damage the bank’s reputation etc.Movements on the Graphs 1, 2, 3

and 4 show the strong correlation between the levels of interest rates and the deposit balances. Especially high correlation can be seen be-tween the demand deposits and the interest rates. We also need to em-phasize that there is present strong switch between demand and term deposits, where most of the balances from term deposits have been moved to demand deposits.The switch point between demand and term deposits from Slovenian customers is mid-year 2014. The recession time-line for Slovenia is set from the 3rd quarter 2008 until the

Graph 1: Changes in the reference interest rates 3-month Euribor and 6-month Euribor in the period January 2007 to December 2018

jan.

'07

jun.

'07

nov.

'07

apr.'

08se

p.'0

8fe

b.'0

9ju

l.'09

dec.

'09

maj

'10

okt.'

10m

ar.'1

1av

g.'1

1ja

n.'1

2ju

n.'1

2no

v.'1

2ap

r.'13

sep.

'13

feb.

'14

jul.'

14de

c.'1

4m

aj'1

5ok

t.'15

mar

.'16

avg.

'16

jan.

'17

jun.

'17

nov.

'17

apr.'

18se

p.'1

8-0,500,000,501,001,502,002,503,003,504,004,505,005,50

in %

Euribor 3MEuribor 6M

Source: Data portal BSI.

Graph 2: Changes in the Slovenian deposits in the period January 2007 to December 2018

jan.

'07

jun.

'07

nov.

'07

apr.'

08se

p.'0

8fe

b.'0

9ju

l.'09

dec.

'09

maj

'10

okt.'

10m

ar.'1

1av

g.'1

1ja

n.'1

2ju

n.'1

2no

v.'1

2ap

r.'13

sep.

'13

feb.

'14

jul.'

14de

c.'1

4m

aj'1

5ok

t.'15

mar

.'16

avg.

'16

jan.

'17

jun.

'17

nov.

'17

apr.'

18se

p.'1

8

0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

10,0

12,0

14,0

16,0

18,0

20,0

in b

illio

n EU

R

Demand depositsShort-term depositsLong-term deposits

Note: Only deposits in the domestic currency are included, because the share of the deposits in the foreign currency is only approximately 2%.Source: Data portal BSI.

5BV 5/2019

A K T U A L N O

4th quarter of 2013, which means that the switch point happened right after the end of crisis and when the interest rate levels remain low for more than two years. We do not ex-perience the rapid growth dynamics in demand deposits before the switch point and the financial crisis. In our opinion this could be indication that a degree of surge deposit balances may be present.Very similar trend can be also seen from the Swiss data, shown on Graphs 3 and 4. Here the historical data go even further back until the year 2000. The time-line for financial crisis present in Switzerland is set from 4. quarter 2008 until the 1st quarter of 2009. A surge in growth took place immediately after the financial crisis (October 2018) and continued ap-proximately until the end year 2013. Flat balances until the 3rd quarter of 2008 indicate no surge growth.Very important observation remark is also the increase of the share of the demand deposits over the years. In Slovenia this share increased from 34% in the beginning 2007 to 64% by the end of 2018, which means it almost doubled within eleven years. In Switzerland it started at 19% in 2000, went up to 24% in 2007 and increased even more in the following years and reached 51% by the end of 2018. The Swiss percentage more than doubled within eleven years, which is comparable to the Slove-nian data.What we need to bear in mind, that each bank’s position with respect to surge deposits balances will be unique and there could be some vari-ances in comparison the macro data. But the basic principles are equal and could be a good starting point to identify the surge growth and quantify its balances.

3.2. Time seriesThe main purpose of the time series, which have been also used in our research, is to observe the time evolu-tion of economic phenomena and to establish the general findings of these movements. The latter enables the prediction of further development and the acceptance of appropri-ate measures. Our calculations are based on monthly available data, where for Slovenia from 1 January 2007 to 31 December 2014 and for Switzerland from 1 January 2000 until 31 December 2018. Longer time series were not available from central banks data portals and in our opinion the observation period is

long enough to capture the signifi-cant changes that are important for issues analysed and presented in this paper.

4. Empirical analysis

4.1. Model estimation and implementation of regression

analysisWe have used the method of ordi-nary least squares (OLS). The OLS method is often called the “queen” of the assessment methods of regres-sion coefficients and on the other hand it is the BLUE (“best - linear - unbiased estimator”). Regression analysis must meet certain assump-

Graph 3: Changes in the Swiss deposits in the period January 2000 to December 2018

0,0

100,0

200,0

300,0

400,0

500,0

600,0

700,0

800,0

900,0

1.000,0

jan.

'00

jul.'

00ja

n.'0

1ju

l.'01

jan.

'02

jul.'

02ja

n.'0

3ju

l.'03

jan.

'04

jul.'

04ja

n.'0

5ju

l.'05

jan.

'06

jul.'

06ja

n.'0

7ju

l.'07

jan.

'08

jul.'

08ja

n.'0

9ju

l.'09

jan.

'10

jul.'

10ja

n.'1

1ju

l.'11

jan.

'12

jul.'

12ja

n.'1

3ju

l.'13

jan.

'14

jul.'

14ja

n.'1

5ju

l.'15

jan.

'16

jul.'

16ja

n.'1

7ju

l.'17

jan.

'18

jul.'

18

in b

illio

n C

HF

Demand depositsTerm deposits

Source: Data portal SNB.

Graph 4: Changes in the reference interest rates 3-month Libor and 6-month Libor in the period January 2000 to December 2018

-1,00-0,500,000,501,001,502,002,503,003,504,004,505,00

jan.

'00

jul.'

00ja

n.'0

1ju

l.'01

jan.

'02

jul.'

02ja

n.'0

3ju

l.'03

jan.

'04

jul.'

04ja

n.'0

5ju

l.'05

jan.

'06

jul.'

06ja

n.'0

7ju

l.'07

jan.

'08

jul.'

08ja

n.'0

9ju

l.'09

jan.

'10

jul.'

10ja

n.'1

1ju

l.'11

jan.

'12

jul.'

12ja

n.'1

3ju

l.'13

jan.

'14

jul.'

14ja

n.'1

5ju

l.'15

jan.

'16

jul.'

16ja

n.'1

7ju

l.'17

jan.

'18

jul.'

18

in %

Libor 3MLibor 6M

Source: Data portal SNB.

6 BV 5/2019

A K T U A L N O

tions that the estimator of regression coefficients is going to be BLUE. In the regression analysis, we have taken into account the assumptions unconditionally.In our analysis, we have used two types of data, quantitative and qualitative data. Quantitative data are determined by time series of monthly data. Qualitative data were included on the basis of dummy vari-able, with which we have indicated the presence or absence of certain properties. We have decided to use the dummy variable because of the advantage by creating only one re-gression. If we do not use the dummy variables, we would need to develop one and tested it with the “Chow breakpoint test” for the existence of structural changes in different sub-periods. Regression with the dummy variable tells us whether the source of the sub-regression differences is a constant or slope, or possibly even both. Through regression analysis, we have studied the movement of demand deposits separately for Slovenian and Swiss customers and evaluate models that incorporate the selected parameters. Based on the results we have conducted a forecast and calculated the surge deposit bal-ances. The regression analysis was performed using the software pack-age Econometric Views 7 (EViews 7).

4.2. Regression model for Slovenian demand deposits

(DDSI)Mathematical form of the model for “DDSI” is as following:

DDSI t = β1 + β2DDSI(t-1)t + β3EURIBOR3t + β4EURIBOR6t + β5D_CRISISt + ut ,

where:

DDSIt – demand deposits of Slovenian customers for t month(dependent variable)

DDSI(-1) t – demand deposits of Slovenian customers for t-1 month(explanatory variable)

EURIBOR3 t – reference interest rate 3-month Euribor for t month(explanatory variable)

EURIBOR6 t – reference interest rate 6-month Euribor for t month(explanatory variable)

D_CRISIS t – “dummy” variable due to presence of financial crisis for t month(explanatory variable)

ut – stochastic disturbance (or stochastic error term) for t month

β1 – regression coefficient of the constant (or an intercept)

β2 to β4 – regression coefficients of the explanatory variables

β5 – regression coefficient of the dummy variable

t – time series from 1. January 2007 until 31. December 2018

We expect following signs of regres-sions coefficient estimators:- for DDSI(-1) positive sign. Since

this is a lagged dependent variable, the only reasonably outcome is a positive sign;

- for EURIBOR3 and EURIBOR6 negative signs. Higher interest rates should cause the movement from demand deposits to term deposits;

- for D_CRISIS positive sign as a consequence of low interest rates the customers start to move their funds from term deposits to demand deposits;

- for CONSTANT positive sign because of an increase or pres-ervation DDSI demand deposit balances.

4.3. Regression model for Swiss demand deposits (DDCH)

Mathematical form of the model for “DDCH” is as following:

DDCH t = β1 + β2DDCH(t-1)t + β3LIBOR3t + β4LIBOR6t + β5D_CRISISt + ut ,

where:

DDCHt – demand deposits of Swiss customers for t month(dependent variable)

DDCH(-1) t – demand deposits of Swiss customers for t-1 month(explanatory variable)

LIBOR3 t – reference interest rate 3-month Libor for t month(explanatory variable)

LIBOR6 t – reference interest rate 6-month Libor for t month(explanatory variable)

D_CRISIS t – “dummy” variable due to presence of financial crisis for t month(explanatory variable)

ut – stochastic disturbance (or stochastic error term) for t month

β1 – regression coefficient of the constant (or an intercept)

β2 to β4 – regression coefficients of the explanatory variables

β5 – regression coefficient of the dummy variable

t – time series from 1. January 2000 until 31. December 2018

We expect following signs of regres-sions coefficient estimators:- for DDCH(-1) positive sign.

Since this is a lagged dependent variable, the only reasonably outcome is a positive sign;

- for LIBOR3 and LIBOR6 nega-tive signs. Higher interest rates should cause the movement from demand deposits to term depos-its;

- for D_CRISIS positive sign as a consequence of low interest rates the customers start to move their funds from term deposits to demand deposits;

- for CONSTANT positive sign because of an increase or pres-ervation DDCH demand deposits balance.

4.4. Economic and statistical interpretation of the results

When interpreting the results, we should consider the main character-istics of a good model. The model should have a good fit with the historical sample. The model should be stable regarding the assumptions and depending on what historical sample is being used to calibrate the model. The model should be

7BV 5/2019

A K T U A L N O

able to handle a negative interest rate environment. The model should be possible to be implemented in a realistic way. If it is too simple, it may perform bad. If it is to complex, it may be never used.

4.4.1. Econometric model for Slovenian demand deposits

Table 2: Results of econometric model for Slovenian demand deposits (DDSI) for the period

1 January 2007 until 31 December 2018

Dependent Variable: (DDSI)

N: 144

Constant 164.14

t-stats (1.68)

DDSI(-1) 0.99

t-stats (94.27)

EURIBOR6 -24.43

t-stats (-2.03)

D_CRISIS 162.34

t-stats (2.15)

R2: 0.9964

Adjusted R2: 0.9963

Note: Statistically insignificant variables are omitted from the table.

The estimated regression coefficients are statistically significant and their signs are in accordance with our expectations after the elimination of statistical insignificant regression coefficients. The impact of the refer-ence interest rates 3-month Euribor and 6-month Euribor is equal; there-fore, we have decided to keep the 6-month Euribor which is more often used as the reference interest rate by the Slovenian banks. The regression constant C in our model represents an increase or preservation of the demand deposits for DDSI, by taking into account the significance level α = 0.10. The results of the diagnostic tests in Table 3 show that the regression model is very good and suitable

for predicting the movement of Slovenian demand deposits and to identify the potential surge deposits balances.The results of the econometric model for Slovenian demand deposits have been used to estimate the volatility and expected movements of these deposits within the observation period taking into account the stable trend under the normal market condi-tions. The difference between the actual (green area) and the fore-casted (red area) demand deposits could be identify as surge deposits, what can be also seen from Graph 5 and they are marked with the blue arrow on Graph 5. The next step is to quantify the share of the surge balance and a simple average calcu-lation shows that they could repre-sent approximately 20% of total demand deposits. The banks should this amount include into the run-off behavioural patterns by managing the interest rate and liquidity risks. The outflows of the surge balances will definitely run off faster than the

outflows of traditional core or stable demand deposits. The area marked with the blue arrow on Graph 5 should be recognised as surge balances and included in the modelling assumptions for projections of the future demand deposits balances. Furthermore, it is crucial that the methods used to split between the non-stable and stable part (additional split of stable part into core and non-core), take into the consideration the different run off factors for each of the individual deposit category. The type of method used by indi-vidual bank depends on the level of conservativeness. If the bank would like to play a safe game, they could also us a higher percentage based on the shorter observation period, e.g. one-year window for the busi-ness as usual scenarios in our case calculates the amount of the possible surge balances at 25%. At the end it is bank’s decision to follow the fund-ing and overall business strategies.

Table 3: Diagnostic tests results of regression model for Slovenian demand deposits (DDSI) (number of observations = 144)

Test Critical value (c)*

Calculated value *

Fulfilment Yes/No & Results description

t-statistics 1.977 ti > 2.03Yes. We can reject the null hy-pothesis that individual regres-sion coefficients are zero.

F-statistics 2.881 9452.197Yes. Regression model as an overall is statistically signifi-cant (F > Fc).

R2/Adjusted R2 0<R2<1 0.997 / 0.996Yes. 99% changes of depend-ent variable are explained by our regression model

Autocorrelation (h-test) -1.96<h<+1.96 -1.21 Yes. There is no autocorrela-

tion.Heteroscedasticity (Breusch-Pagan-Godfrey)

12.833 5.178Yes. In our regression model we do not have heteroskedas-ticity (X2 < X2

c).Multicollinearity (VIF test) VIF < 10 VIFi < 7.5 Yes. No multicollinearity is

present.

Model specification(Ramsey-Reset test) 2.881 0.549

Yes. Since F < Fc we cannot reject null hypothesis, there-fore we conclude that our model is correctly specified.

Notes: * at significance level α = 0.05 (confidence interval 95%), except the regres-sion constant C, which is significantly different from zero at confidence interval 90%. ** i = regression coefficients/variables. *** VIF = Variance Inflation Factor.

8 BV 5/2019

A K T U A L N O

4.4.2. Econometric model for Swiss demand deposits

The estimated regression coefficients are statistically significant and their signs are in accordance with our expectations after the elimination of statistical insignificant regression coefficients. The impact of the reference interest rates 3-month Libor and 6-month Libor is equal; therefore, we have decided to keep the 3-month Libor which is more often used as the reference interest rate by the Swiss banks. The regression constant C in our model represents an increase or preservation of the demand deposits for DDCH. The results of diagnostic tests in Table 5 show that the regression model is very good and suitable for predict-ing the movement of Swiss demand deposits and to identify the potential surge deposits balances.The results of the linear regression model for Swiss demand deposits fulfil the economic, statistical and econometric criteria. The model

is now ready to perform the fore-cast, which will show the projected balances under the normal market conditions. Surge balances for the Swiss demand deposits are shown in Graph 6 and represented by the area of actual balances that exceeds the projected balances (marked with the blue arrow).As we have implemented very simple approach for calculating the quantity of surge balances for Slovenian de-mand deposits, we will use the same method also for the Swiss demand deposits. According to the method used in this paper, the share of Swiss surge deposit balances is calculated at 35%, which is higher in compari-son to the Slovenian share (20%).

The main reasons are stronger Swiss banking system and significantly larger deposit base. If we choose the assumption based on the changes in the last 12 months also for the Swiss banks, the share of the surge deposits would be 30% and it is five percentage points lower than the average for the whole observation period. Mainly because of the special conditions that are offered to the Swiss depositors, e.g. higher interest rates for term deposits with maturity up to 3 or 5 years, while the interest rates for the demand deposits are 0% or even negative.

Graph 5: Actual versus forecast Slovenian demand deposits by identifying the surge deposit balances

6,000

8,000

10,000

12,000

14,000

16,000

18,000

20,000

07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18

DDSIDDSIF

Table 4: Results of econometric model for Swiss demand

deposits (DDCH) for the period 1 January 2000 until 31

December 2018Dependent Variable: (DDCH)

N: 228

Constant 8965.52

t-stats (2.85)

DDSI(-1) 0.99

t-stats (204.82)

LIBOR3 -2069.11

t-stats (-2.00)

D_CRISIS 5610.12

t-stats (2.78)

R2: 0.9982

Adjusted R2: 0.9981

Note: Statistically insignificant variables are omitted from the table.

Graph 6: Actual versus forecast Swiss demand deposits by identifying the surge deposit balances

100,000

200,000

300,000

400,000

500,000

600,000

700,000

800,000

900,000

1,000,000

2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018

DDCHDDCHF

9BV 5/2019

A K T U A L N O

5. Conclusions and future challenges

The main purpose of this paper is to show how a retail bank can develop a simple internal model for calculating the portion of the surge deposit balances that have been accumulated over the post-financial crisis period. At the beginning of the paper we have introduced the regulatory framework in the field of managing the assets and liabilities risks. Then we have described the most important elements that need to be considered in the process of identifying and quantifying the surge balances. Afterwards the model assumptions were built and the linear regression model was developed for each observing country. Surge deposit balances need to be modelled with a great conscious since they are primarily motived by special financial market conditions

and not by business as usual bank’s activities. With our model we proved that surge growth definitely began after the financial crisis and their be-havioural pattern is going to change when the interest rates start to show an increasing trend. As we can see that the calculated portions of the surge balances, based on the Slovenian and Swiss demand deposits data, are very simi-lar to those that are mentioned in the discussion among banking experts.What will be the future challenges for the banks? Firstly, they need to be aware that sooner or later the huge demand deposit base will start to shrink. Secondly, they need to be prepared for such change by starting to identify and quantify the part of demand deposit with faster run off factors and include this assumption into their future funding and business strategies.

REFERENCES

[1.] Banka Slovenije – Data portal. 2019. Statistics, Money and monetary financial institutions and Financial markets, Interest rates. Available at: https://www.bsi.si/en/statistics/data-series/data-series.

[2.] BCBS – Basel Committee on Banking Supervision. (2016). Standards – Interest Rate Risk in the Banking Book (BCBS 368). Bank for International Settlements. Available at: www.bis.org.

[3.] EBA – European Banking Authority. (2018). Guidelines on the management of interest rate risk arising from non-trading book activities. EBA/GL/2018/02. Available at: http://www.eba.europa.eu.

[4.] KÖRDEL, Andreas. (2017). Modelling deposit rates of non-maturity deposits. KTH, Royal Institute of Technology, School of Engineering Sciences. Available at: https://www.math.kth.se.

[5.] McGUIRE, William J. (2011). What are core deposits going to do when interest rates rise? Financial Managers Society, White Paper. Available at: https://www.fmsinc.org.

[6.] McGUIRE, William J. (2013). Managing interest rate risk: The IRR implications of CD Early Withdrawals and Core Deposit Surge Balances? Financial Managers Society, White Paper. Available at: https://www.fmsinc.org.

[7.] MURKS BAŠIČ, Aleksandra. (2018). Varying approaches to deposit modelling. Presentation at the Risk.net event: Deposit Modelling and the Treasury: IRR, FTP & Liquidity Risk, London.

[8.] SALZBERG, Josh. (2017). Is your institution really asset sensitive? Veligan-Blaxall Consultants, LLC. Available at: https://www.velliganblaxall.com.

[9.] SNB – Swiss National Bank Data Portal. 2019. Monthly Banking Statistics, Banks’ liabilities, broken down by maturity – monthly and Money market rates. Available at: https://data.snb.ch/en.

[10.] SR 11-7. (2011). Guidance on Model Risk Management. Board of Governors of the Federal Reserve System. Available at: https://www.federalreserve.gov/supervisionreg/srletters/sr1107.htm.

[11.] WILARY WINN. (2015). Are Your Non-Maturity Deposit Assumptions Accurately Modelled for ALM? Available at: https://www.wilwinn.com/resource/are-your-non-maturity-deposit-assumptions-accurately-modeled-for-alm/.

Table 5: Diagnostic tests results of regression model for Swiss demand deposits (DDCH) (number of observations = 228)

Test Critical value (c)*

Calculated value *

Fulfilment Yes/No & Results description

t-statistics 1.971 ti ≥ 2.0 Yes. We can reject the null hy-pothesis that individual regres-sion coefficients are zero.

F-statistics 3.175 40623.22 Yes. Regression model as an overall is statistical significant (F > Fc).

R2/Adjusted R2 0<R2<1 0.997 / 0.996 Yes. 99% changes of depend-ent variable are explained by our regression model

Autocorrelation (h-test)

-1.96<h<+1.96 -1.42 Yes. There is no autocorrelation.

Heteroscedasticity (Breusch-Pagan-Godfrey)

12.833 1.919 Yes. In our regression model we do not have heteroscedasticity (X2 < X2

c).Multicollinearity (VIF test)

VIF < 10 VIFi < 3 Yes. No multicollinearity present.

Model specification(Ramsey-Reset test)

3.175 2.811 Yes. Since F < Fc we cannot reject null hypothesis, there-fore we conclude that our model is correctly specified.

Notes: * at significance level α = 0.05 (confidence interval 95 %). ** i = regression coefficients/variables. *** VIF = Variance Inflation Factor.

10 BV 5/201910

B A N K E I N E V R S K O O B M O Č J E

TARGET INSTANT PAYMENT SETTLEMENT (TIPS)

In line with the techno-logical advancements, payment service users’ expectations regarding the availability and speed of credit transfers are also changing. This is fol-lowed by the emergence of instant payments, which support the development of new services for users. On 30 November 2018, the Eurosystem offered TARGET Instant Payment Settlement (TIPS) to the payment service providers, a service for continuous settlement of instant pay-ments in euros. TIPS oper-ates in accordance with the SEPA Instant Credit Transfer (SCT Inst) scheme, and promotes the pan-European reachability of payment service providers through open access and attractive pricing policies. By using TIPS, payment service providers can offer instant payments to their users at pan-European level.

JEL E42 G21

ehnološki napredek in digitalizacija vplivata na pričakova-nja uporabnikov plačilnih storitev glede razpoložljivosti in hitrosti izvrševanja kreditnih plačil1. Direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu2 kot skrajni rok izvršitve pla-

čilnega naloga določa en delovni dan3.

1. Uvod

V primeru izvrševanja kreditnih plačil4 (med uporabniki različ-nih ponudnikov plačilnih storitev) ob vikendih oziroma dela prostih dneh pa se v praksi omenjeni rok izvršitve lahko dodatno zamakne. Iz tega naslova se od ponudnikov plačilnih storitev pričakuje iz-boljšanje storitev, ki jih ponujajo uporabnikom, in sicer tako, da se omogoči izvrševanje kreditnih plačil po načelu kadar koli in takoj (Črnugelj, Dolar, 2018).

Omenjenim pričakovanjem sledi pojav takojšnjih plačil, ki poleg tega, da odpravljajo današnje omejitve pri izvrševanju kreditnih pla-čil, omogočajo razvoj novih storitev, povezanih s takojšnjimi plačili (spletna stran InstaPay). V ta okvir lahko sodi: (i) mobilna aplikaci-ja, ki omogoča takojšen prenos denarnih sredstev med fizičnimi

T

UDK 336.717:336.778

* Matej Meško, Master of Science, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Banka Slovenije, oddelek Plačilni in poravnalni sistemi. Stališča, izražena v tem članku, so stališča avtorja in niso nujno tudi stališča organizacije, v kateri je zaposlen.1 Kreditno plačilo je plačilna storitev, pri kateri plačnik svojemu ponudniku plačilnih storitev odredi izvršitev posamezne plačilne transakcije ali več plačilnih transakcij, vključno s trajnim nalogom, s svojega plačilnega računa v dobro plačilnega računa prejemnika plačila.2 Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 25. novembra 2015, o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES.3 „Delovni dan“ pomeni dan, na katerega zadevni ponudnik plačilnih storitev plačnika ali ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, ki sodeluje pri izvršitvi plačilne transakcije, posluje tako, kakor se zahteva za izvršitev plačilne transakcije.4 Takojšnja plačila so elektronska plačila malih vrednosti, ki so neprestano na voljo (24/7) in so običajno sinonim za „real-time“ ali „near real-time“ plačila. Gre za skupno poimenovanje plačil, pri katerih se takoj ali skoraj takoj, ko plačnik odredi plačilno transakcijo, izvrši tudi odobritev računa prejemnika plačila oziroma je slednjemu dan na razpolago znesek plačila.

Storitev za izvrševanje takojšnjih plačil

TARGET Instant Payment Settlement (TIPS)

Matej Meško*

11BV 5/2019 11

B A N K E I N E V R S K O O B M O Č J E

osebami (delitev stroškov kosila/po-tovanja), (ii) POS-terminal ali spletna trgovina, ki trgovcu omogočata takojšen prejem denarnih sredstev, (iii) spletna banka, ki uporabniku omogoča takojšnjo izvršitev nujnega plačila (plačilo kazni/davkov), (iv) kratkoročno posojilo (s trajanjem nekaj dni), (v) zavarovanje, ki začne veljati s trenutkom sklenitve ipd. (Dolar, 2017).Takojšnja plačila je mogoče upora-bljati 24 ur na dan, vse dni v letu, kar ponudnikom plačilnih storitev omogoča neprestano izvrševanje kre-ditnih plačil. Za uporabnike pomeni slednje možnost takojšnjega prenosa denarnih sredstev med plačnikom in prejemnikom plačila. Pogoj za upo-rabo takojšnjih plačil pa je ustrezna tržna infrastruktura. Na tem področju je aktiven tudi Evrosistem, ki je v vlogi upravljavca vseevropskih tržnih infra-struktur5 ponudnikom plačilnih storitev ponudil lastno rešitev za izvrševanje takojšnjih plačil - TIPS, ki je podrobne-je opisana v nadaljevanju.

2. Takojšnja plačila

Z vidika hitrosti in priročnosti lahko predstavljajo takojšnja plačila za uporabnike alternativo gotovinskemu poslovanju. Pri tem lahko njihova uporaba v primerjavi z gotovinskim poslovanjem pospeši postopek plačevanja na prodajnih mestih, saj podpira fleksibilnost in priročnost. Ključna prednost uporabe takojšnjih plačil v primerjavi s kartičnim poslo-vanjem pa je, da so prejemniku pla-čila denarna sredstva takoj na voljo in lahko z njimi takoj razpolaga. Prav omenjeno dejstvo, da se s prejetimi denarnimi sredstvi lahko razpolaga

takoj, omogoča podjetjem učinkovi-tejše upravljanje z denarnimi tokovi in sredstvi. Uporaba takojšnjih plačil lahko torej pozitivno vpliva na poslo-vanje podjetij, saj sta dobava dobrin oziroma izvedba storitev in prenos denarnih sredstev lahko usklajena. To velja npr. v primeru, ko se od-prema blaga pogojuje s prejemom denarnih sredstev in lahko uporaba takojšnjih plačil občutno skrajša čas njegove dobave. Poleg vpliva na podjetja imajo takojšnja plačila vpliv tudi na ponudnike plačilnih storitev, saj jim omogočajo, da na njihovi podlagi ponudijo uporabnikom (nekatere že predhodno omenjene) nove storitve (spletna stran Evropske centralne banke).Pojav inovativnih načinov plačeva-nja prek pametnih naprav oziroma mobilnih aplikacij, ki podpirajo izvrševanje takojšnjih plačil, omo-goča uporabnikom enostaven in takojšen prenos denarnih sredstev med različnimi akterji. Glede na omenjene prednosti takojšnjih plačil, ki jih ta prinašajo različnim akterjem, ponudniki plačilnih storitev v neka-terih državah (npr. Velika Britanija, Švedska, Danska, Španija, Nemčija, Poljska,…) uporabnikom ta že ponu-jajo, spet drugje pa je razvoj tržne infrastrukture oziroma storitev, pove-zanih s takojšnjimi plačili, še poteka. Sprejem in uporaba takojšnjih plačil pri uporabnikih pa nista odvisna le od ponudnikov plačilnih storitev, ampak je najprej potrebna ustrezna tržna infrastruktura, ki omogoča upo-rabo takojšnjih plačil na vseevropski ravni. Pri tem je zaželena uporaba enotnega sklopa pravil in standar-dov, ki podpirajo harmonizacijo takojšnjih plačil na vseevropski ravni.

3. Aktivnosti Evrosistema

S ciljem harmonizacije in nadaljnje integracije finančnih trgov v Evropi, je Evropski svet za plačila6 oblikoval enotni sklop pravil in standardov za takojšnja plačila v evrih (Evropska centralna banka, 2014, str. 6) – she-mo SCT Inst, h kateri lahko (opcijsko) pristopijo ponudniki plačilnih storitev. Z namenom spodbujanja tržnih aktiv-nosti na področju razvoja takojšnjih plačil je Evrosistem oblikoval tudi nabor zahtev za upravljavce tržnih infrastruktur. Te obsegajo uporabo enakega postopka izvrševanja takojšnjih plačil in načina upravljanja s tveganji ter enakih pristopnih pogo-jev za ponudnike plačilnih storitev. Poleg omenjenih zahtev je Evrosistem izrazil tudi pričakovanje, da bodo ponudniki plačilnih storitev z vključi-tvijo v eno izmed tržnih infrastruktur dosegljivi in sposobni doseči druge ponudnike plačilnih storitev, ki so pristopili k shemi SCT Inst (Evropska centralna banka, 2015, str. 1-2). Upravljavci tržnih infrastruktur so nato pripravili okvir EACHA7, ki na-slavlja predhodno omenjene zahteve Evrosistema in predvideva sklenitev medsebojnih povezav med upravljav-ci tržnih infrastruktur. Za dodatno podporo pri uporabi okvira EACHA je Evrosistem v okviru plačilnega sistema TARGET2 omogočil poravna-vo obveznosti med upravljavci tržnih infrastruktur in v vlogi katalizatorja8 spodbujal aktivnosti tržnih udeležen-cev, da bi se na trgu plačil zagotovi-la vseevropska rešitev za izvrševanje takojšnjih plačil. Kljub razvoju več lokalnih rešitev pa upravljavci tržnih infrastruktur med seboj niso sklenili povezav, kar ni bilo skladno s ciljem

5 Evrosistem upravlja vseevropski tržni infrastrukturi Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer system (TARGET2) in TARGET2-Securities (T2S). TARGET2 je vseevropski plačilni sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ), ki omogoča poravnavo nujnih plačil in plačil velikih vrednosti v centralnobančnem denarju. Deluje na enotni skupni tehnološki platformi,

upravlja pa ga Evrosistem kot celota. T2S je enotna tehnološka platforma, ki omogoča poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, in sicer z zagotovitvijo hkratne poravnave vrednostnih papirjev na računih pri centralni depotni družbi in denarja v evrih (ter tudi drugih valutah) na namenskih denarnih računih pri centralni banki.

6 European Payments Council (EPC).7 European Automated Clearing House Association (EACHA) - EACHA Instant Payments Interoperability Framework (EIPIF).8 V vlogi katalizatorja spodbuja Evrosistem aktivnosti tržnih udeležencev s ciljem izboljšanja konkurence, pospeševanja razvoja ter povezovanja med ponudbeno in uporabniško stranjo na trgu.

12 BV 5/201912

B A N K E I N E V R S K O O B M O Č J E

zagotavljanja vseevropske doseglji-vosti9 ponudnikov plačilnih storitev, in bi lahko za uporabnike predstavljalo oviro pri uporabi takojšnjih plačil na vseevropski ravni. Zaradi tveganja, da med upravljavci tržnih infrastruktur ne bo prišlo do sklenitve omenjenih povezav, je Evro-sistem v vlogi upravljavca vseevrop-skih tržnih infrastruktur, z namenom nadaljnje integracije finančnih trgov v Evropi in dodatne spodbude pri za-gotavljanju vseevropske dosegljivosti ponudnikov plačilnih storitev, sprejel odločitev o vzpostavitvi lastne rešitve za izvrševanje takojšnjih plačil na vseevropski ravni – TIPS.

4. TARGET Instant Payment Settlement (TIPS)

TIPS je storitev za izvrševanje takoj-šnjih plačil na vseevropski ravni. S pravnoformalnega vidika je TIPS del plačilnega sistema TARGET2 in sodi v okvir tržnih infrastruktur v upravlja-nju Evrosistema. Z namenom, da bi bila pričakovanja in zahteve uporab-nikov ustrezno naslovljene, je bil TIPS razvit v tesnem sodelovanju s tržnimi udeleženci. Iz tega naslova je bila sprva ustanovljena delovna skupina TIPS Task Force, katere člani so bili tako predstavniki nacionalnih central-nih bank kot tudi predstavniki tržnih

udeležencev. V okviru omenjene skupine je bil pripravljen nabor upo-rabniških zahtev, ki je v nadaljevanju predstavljal podlago za razvoj TIPS. Kasneje je bila ustanovljena delovna skupina TIPS Contact Group, ki je bila zadolžena za pripravo tehnične dokumentacije in izvedbo postopkov iz naslova uporabniških testiranj ter začetka delovanja TIPS. Skladno s projektnim načrtom je TIPS začel delovati 30. novembra 2018.TIPS je osnovan na napredni tehno-loški platformi, ki jo je Evrosistem namensko razvil za izvrševanje ta-kojšnjih plačil. Ta omogoča izjemno hitro procesiranje večjih volumnov transakcij10, nadgradnje brez prekini-tev delovanja storitve (ni predvidenih vzdrževalnih oken) in njeno (skoraj) neprestano razpoložljivost11. TIPS deluje v skladu s shemo SCT Inst in omogoča ponudnikom plačilnih stori-tev neprestano izvrševanje takojšnjih plačil (brez omejitve vrednosti12) v centralnobančnem denarju. Za na-men izvrševanja takojšnjih plačil po-trebujejo ponudniki plačilnih storitev namenski denarni račun13 v TIPS, ki služi poravnavi obveznosti oziroma prenosu sredstev v TIPS. Trenutno je podprto izvrševanje takojšnjih plačil v evrih, tehnološka zasnovanost TIPS pa lahko omogoči izvrševanje takojšnjih plačil tudi v drugih valutah.

Izvršitev takojšnjega plačila v TIPS sestavlja več korakov, ki so opisani v nadaljevanju (Evropska centralna banka, 2017, str. 4, 16).1. Plačnikov ponudnik plačilnih sto-

ritev posreduje takojšnje plačilo v TIPS.

2. TIPS prejeto takojšnje plačilo tehnično validira in izvede rezer-vacijo sredstev na namenskem denarnem računu (plačnikovega ponudnika plačilnih storitev).

3. TIPS prejeto takojšnje plačilo posreduje ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila.

4. Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila posreduje v primeru, ko lahko odobri račun uporabnika, pozitiven odgovor v TIPS.

5. TIPS izvede poravnavo oziroma prenese denarna sredstva med namenskima denarnima računo-ma ponudnikov plačilnih storitev (plačnika in prejemnika plačila).

6. in 7. TIPS prek potrdila o izvršitvi takojšnjega plačila obvesti ponu-dnika plačilnih storitev (plačnika in prejemnika plačila).

Po prejemu potrdila o izvršitvi takojšnjega plačila v TIPS ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila lahko odobri račun uporabnika, pri čemer se ne izpostavlja likvidnostne-mu ali kreditnemu tveganju, saj je na

Slika 1: Postopek izvršitve takojšnjega plačila v TIPS

Plačnik Prejemnik plačilaUdeleženec

TIPSUdeleženec

TIPS

9 Po shemi SCT Inst se od ponudnikov plačilnih storitev, ki k tej pristopijo, zahteva vsaj dosegljivost na prejemni strani.10 TIPS podpira procesiranje 500 transakcij na

sekundo oziroma največ 2000 transakcij na sekundo (ob polni zmogljivosti).11 Vsaj 99,98 % razpoložljivost storitve na mesečni ravni.

12 TIPS s tehničnega vidika (upravljavcu) omogoča uvedbo omejitve zneska transakcij.13 TIPS Dedicated Cash Account (TIPS DCA).

13BV 5/2019 13

B A N K E I N E V R S K O O B M O Č J E

svoj namenski denarni račun prejel zadevna sredstva že pred odobritvi-jo računa uporabnika.Za vključitev ponudnikov plačilnih storitev v TIPS (poleg pristopa k she-mi SCT Inst) veljajo enaki pristopni pogoji kot za plačilni sistem TAR-GET2, pri čemer so podprti različni tipi udeležbe oziroma načini dosto-pa (spletna stran Evropske centralne banke):• Udeleženec TIPS14 – ima lahko

en ali več namenskih denarnih računov v TIPS in neposredno izmenjuje takojšnja plačila; naslo-vljiv je prek poslovne identifikacij-ske kode15.

• Dosegljivi udeleženec16 – nima svojega namenskega denarnega računa v TIPS, za namen izme-njave takojšnjih plačil sklene z udeležencem TIPS pogodbeni od-nos, da lahko uporablja njegov17 namenski denarni račun v TIPS; naslovljiv je prek poslovne identi-fikacijske kode.

• Agent18 – z enim ali več udele-ženci TIPS oziroma dosegljivimi udeleženci sklene pogodbeni odnos, da lahko v njihovem imenu izmenjuje takojšnja plačila. V vlogi agenta lahko nastopajo npr. udeleženci TIPS, dosegljivi udeleženci in upravljavci tržnih infrastruktur.

Upravljavci tržnih infrastruktur lahko v vlogi agenta ponudijo ponudnikom plačilnih storitev tehnično povezlji-vost s TIPS, kar pomeni, da tem ni tre-ba izbrati ponudnika omrežnih stori-tev19, ki bi jim omogočal neposreden dostop oziroma tehnično povezljivost

s TIPS. V primeru vključitve več upra-vljavcev tržnih infrastruktur v TIPS ni potrebna sklenitev (bilateralnih ali multilateralnih) dogovorov med njimi, saj TIPS nadomešča vzpostavitev takšnih povezav, s čimer spodbuja doseganje vseevropske dosegljivosti ponudnikov plačilnih storitev.Z namenom podpore širši udelež-bi ponudnikov plačilnih storitev v TIPS in posledično zagotavljanju vseevropske dosegljivosti ponudni-kov plačilnih storitev Evrosistem ne zaračunava stroškov vključitve in stro-škov vodenja namenskih denarnih računov v TIPS. Iz naslova izvrševa-nja takojšnjih plačil vsaj prvi dve leti delovanja TIPS velja za ponudnike plačilnih storitev fiksna cena 0,002 EUR za transakcijo20 kot edino nadomestilo. Poleg ugodne cenov-ne politike ponuja Evrosistem tistim ponudnikom plačilnih storitev, ki se v TIPS vključijo najkasneje do konca leta 2019, prvih 10 milijonov tran-sakcij brezplačno oziroma finančno spodbudo v višini 20.000 EUR za vsakega imetnika namenskega de-narnega računa v TIPS (spletna stran Evropske centralne banke).Da bi ponudnikom plačilnih storitev omogočili čim enostavnejšo uporabo TIPS, je bil nadgrajen tudi plačilni sistem TARGET2, in sicer tako, da omogoča vpogled v stanja na namenskih denarnih računih v TIPS in enostavno izvedbo likvidnostnih pre-nosov s TIPS. Prek plačilnega sistema TARGET2 je ponudnikom plačilnih storitev omogočena funkcionalnost prenosa denarnih sredstev v obe smeri, tako iz plačilnega sistema TAR-

GET2 v TIPS kot obratno. Omenjena funkcionalnost v plačilnem sistemu TARGET2 naslavlja osnovne potrebe po upravljanju s sredstvi na namen-skih denarnih računih v TIPS in lahko nadomesti potrebo po uporabniškem dostopu do grafičnega vmesnika TIPS. Poleg omenjenega upravljanja s sredstvi na namenskih denarnih ra-čunih v TIPS prek plačilnega sistema TARGET2 lahko ponudnik plačilnih storitev denarna sredstva prenaša tudi prek TIPS, vendar le v smeri iz TIPS v plačilni sistem TARGET2 (Evropska centralna banka, 2017, str. 4, 8, 11). Izvajanje likvidnostnih prenosov med plačilnim sistemom TARGET2 in TIPS je mogoče le v času delovanja plačil-nega sistema TARGET2. Ponudnikom plačilnih storitev naj bi omenjeno ne predstavljalo težav, saj lahko (npr. v času nedelovanja plačilnega sistema TARGET2) na namenskih denarnih računih v TIPS zagotovijo presežna sredstva, ki se iz naslova izvajanja denarne politike obravnavajo enako kot sredstva na poravnalnih računih udeležencev plačilnega sistema TARGET2. To pomeni, da se upošte-vajo tako pri izpolnjevanju obveznih rezerv kot tudi v primeru črpanja mejnega posojila21. Poleg omenjene nadgradnje plačil-nega sistema TARGET2 in drugih aktivnosti Evrosistema iz naslova vzpostavitve vseevropske rešitve za izvrševanje takojšnjih plačil je za širšo uporabo takojšnjih plačil ključ-no, da ponudniki plačilnih storitev oblikujejo končne rešitve za uporab-nike. Ena izmed teh je npr. mobilna

14 TIPS Participant.15 Business Identifier Code (BIC) določa elemente in strukturo poslovnih identifikacijskih kod za identifikacijo finančnih in nefinančnih institucij ter se uporablja za usmerjanje transakcij.16 Reachable Party.17 Udeleženec TIPS lahko na svojem namenskem denarnem računu v TIPS nastavi limit – Credit Memorandum Balance (CMB), s pomočjo katerega omeji razpoložljivo likvidnost, ki jo njegov dosegljivi udeleženec lahko koristi iz naslova izmenjave takojšnjih plačil.

18 Instructing Party.19 Akterji TIPS lahko izbirajo med dvema ponudnikoma omrežnih storitev do TIPS (ki ju je Evrosistem potrdil), in sicer med SWIFT in SIA.20 TIPS upošteva pri obračunu (poravnana in zavrnjena) plačila (pacs.008) ter pozitiven odgovor na zahtevek za odpoklic – vračilo (pacs.004).21 Do črpanja mejnega posojila pride v primeru, ko ima ponudnik plačilnih storitev ob koncu dnevne faze delovanja plačilnega sistema TARGET2 negativno stanje na svojem poravnalnem računu (ni vrnil posojila čez dan). Sredstva na namenskih

denarnih računih v TIPS pozitivno vplivajo na skupno stanje udeleženca plačilnega sistema TARGET2. Če sredstva na namenskih denarnih računih v TIPS presegajo negativno stanje na poravnalnem računu udeleženca v plačilnem sistemu TARGET2, po tem ne pride do črpanja mejnega posojila. Če so sredstva na namenskih denarnih računih v TIPS nižja od negativnega stanja na poravnalnem računu udeleženca v plačilnem sistemu TARGET2, se črpa mejno posojilo, ampak v nižji vrednosti, saj se pri skupnem stanju udeleženca upoštevajo tudi sredstva na namenskih denarnih računih v TIPS.

14 BV 5/201914

B A N K E I N E V R S K O O B M O Č J E

aplikacija, ki uporabnikom omogoča enostaven in takojšen prenos denar-nih sredstev, ki ga lahko dodatno po-enostavi uporaba registra aliasov22. Z namenom spodbujanja tržnih aktivnosti tudi na področju razvoja končnih rešitev za uporabnike razvija Evrosistem register aliasov – Mobile Proxy Lookup (MPL), ki bo omogočal izmenjavo aliasov uporabnikov na vseevropski ravni (Evropska central-na banka, 2018). Kljub obsežnim tržnim aktivnostim in spodbudam Evrosistema pa so za širšo uporabo takojšnjih plačil potrebne tudi aktiv-nosti na strani ponudnikov plačilnih storitev, pri čemer je ključno, da ti za-sledujejo vseevropsko dosegljivost in da uporabnikom ponudijo takojšnja plačila na vseevropski ravni.

Sklep

Tehnološki napredek narekuje spre-membe tudi na področju trga plačil. Uporabniki plačilnih storitev namreč pričakujejo, da jim bodo takšne storitve na voljo kjer koli in kadar koli. Omenjenim pričakovanjem se prilagajajo tudi ponudniki plačilnih storitev, in sicer tako, da uporabni-kom omogočajo izvedbo (vedno več) aktivnosti na daljavo, torej brez obiska bančne poslovalnice. Primer za to je lahko opravljanje plačilnih storitev v okviru mobilne/spletne banke ter poenostavljen postopek identifikacije, kar nekateri ponudniki plačilnih storitev ponujajo, ko upo-rabnikom omogočajo odprtje računa na daljavo. Pri tem pa napredek na področju trga plačil ni povsem sledil hitrosti tehnološkega razvoja na drugih področjih (npr. telekomunika-cijskem), ki uporabnikom omogočajo stalno dosegljivost in možnost takoj-šnje izmenjave informacij.

Takojšnja plačila to ustrezno na-slavljajo, saj omogočajo takojšen prenos denarnih sredstev med plač-nikom in prejemnikom plačila ter po-sledično odpravljajo omejitve glede razpoložljivosti in hitrosti izvrševanja kreditnih plačil. Razvoj novih storitev, povezanih s takojšnjimi plačili, lahko opazneje vpliva na navade uporab-nikov, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi ponudniki plačilnih stori-tev. Takojšnja plačila sicer prinašajo izzive za ponudnike plačilnih storitev (npr. potreba po izvedbi takojšnjega prenosa denarnih sredstev na račun uporabnika, stalna razpoložljivost tehnološke infrastrukture in podpo-ra uporabnikom), vendar obenem predstavljajo izjemno priložnost za oblikovanje končnih rešitev za upo-rabnike. Evrosistem ponuja z vzpo-stavitvijo TIPS ter odprtimi pristopnimi pogoji in ugodno cenovno politiko ponudnikom plačilnih storitev odlično podporo pri razvoju takojšnjih plačil. Zdaj so na vrsti ponudniki plačilnih storitev, da čim prej izvedejo aktiv-nosti iz naslova prilagoditev lastne tehnološke infrastrukture in zalednih poslovnih procesov. Pri tem je ključno zasledovanje vseevropske doseglji-vosti ponudnikov plačilnih storitev s ciljem, da se uporabnikom omogoči uporaba takojšnjih plačil na vsee-vropski ravni.

LITERATURA IN VIRI (REFERENCES):

1. Črnugelj, S., Dolar, M. (2018). Plačilni sistemi za takojšnja plačila. Bančni vestnik, 67 (1-2), 2-10.

2. Dolar, M. (2017). Instant payments: challenge or opportunity? Bančni vestnik, 65 (11), 91-94.

3. EACHA. (2017, oktober). EACHA Instant Payments Interoperability Framework. Najdeno 5. decembra 2018 na spletnem naslovu

http://www.eacha.org/downloads/2017_EPIF_V1.1.zip

4. EACHA. (2018, maj). Facing Reality: The Diversity of Instant Payments in Europe. Najdeno 10. januarja 2019 na spletnem naslovu

http://www.eacha.org/downloads/EACHA_Diversity of instant payments in

Europe v6.pdf

5. EBA Clearing. (2017, junij). Ensuring a smooth take-off for euro instant payments: A white paper on pan-European infrastructure considerations. Najdeno 17. decembra 2018 na spletnem naslovu

http://rt1.ebaclearing.eu/media/azure/production/1141/ebacl_20170614_white_paper_on_euro_instant_payment_take-off_v10_-printer-friendly.pdf

6. EPC. (2018, november). SEPA Instant Credit Transfer (SCT Inst) Scheme Rulebook. Najdeno 4. decembra 2018 na spletnem naslovu

http://www.europeanpaymentscouncil.eu/sites/default/files/kb/file/2018-11/EPC004-16 2017 SCT Instant Rulebook v1.2.pdf

7. Evropska centralna banka. (2014, november). Pan-European instant payments in euro: definition, vision and way forward. Najdeno 27. januarja 2019 na spletnem naslovu

http://www.ecb.europa.eu/paym/retpaym/shared/pdf/2nd_eprb_meeting_item6.pdf?27ef4897696839d1e7d0918f6b2dae48

8. Evropska centralna banka. Instant payments? Najdeno 9. decembra 2018 na spletnem naslovu

http://www.ecb.europa.eu/paym/retpaym/instant/html/index.en.html

9. Evropska centralna banka. (2018, junij). What are instant payments? Najdeno 25. novembra 2018 na spletnem naslovu

http://www.ecb.europa.eu/explainers/tell-me-more/html/instant_payments.en.html

10. Evropska centralna banka. (2015, november). Eurosystem expectations for clearing infrastructures to support pan-European instant payments in euro. Najdeno 27. novembra 2018 na spletnem naslovu

http://www.ecb.europa.eu/paym/retpaym/shared/pdf/Eurosystem_expectations_for_instant_clearing_infrastructures.pdf

11. Evropska centralna banka. (2017, junij). ECB to develop a service for the settlement of instant payments. Najdeno 2. decembra 2018 na spletnem naslovu http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2017/html/ecb.pr170622.en.html

12. Evropska centralna banka. Co-existence of TIPS with other instant payment services. Najdeno 6. decembra 2018 na spletnem naslovu

http://www.ecb.europa.eu/paym/pdf/consultations/tips-coexistence_of_tips_with_other_instant_payment_services.pdf

13. Evropska centralna banka. (2017, junij). The new TARGET instant payment settlement (TIPS) service. Najdeno 6. decembra 2018 na spletnem naslovu http://www.ecb.europa.eu/paym/intro/mip-online/2017/html/201706_article_tips.en.html

22 Register aliasov je baza podatkov, ki vsebuje povezave med IBAN oznakami računov uporabnikov in njihovimi aliasi (npr. tel. številka, elektronski naslov). Uporabnikom za takojšen prenos denarnih sredstev lahko zadošča alias prejemnika plačila.

15BV 5/2019 15

B A N K E I N E V R S K O O B M O Č J E

14. Evropska centralna banka. What is TARGET Instant Payment Settlement (TIPS)? Najdeno 7. decembra 2018 na spletnem naslovu

http://www.ecb.europa.eu/paym/target/tips/html/index.en.html

15. Evropska centralna banka. (2017, februar). TARGET Instant Payments Settlement (TIPS). Najdeno 9. decembra 2018 na spletnem naslovu

http://www.ecb.europa.eu/paym/initiatives/shared/docs/d8dd9-ami-pay-_20170209_item07b_presentation_on_tips.pdf

16. Evropska centralna banka. (2018, junij). What benefits will TIPS participants enjoy? Najdeno 3. decembra 2018 na

spletnem naslovu

http://www.ecb.europa.eu/paym/intro/mip-online/2018/html/1806_benefits_TIPS_participants.en.html

17. Evropska centralna banka. (2017, december). TARGET2 in view of TIPS. Najdeno 8. decembra 2018 na spletnem naslovu

http://www.ecb.europa.eu/paym/initiatives/shared/docs/eacea-tips-_cg_2017-12-13_presentation_target2_in_view_of_tips.pdf

18. Evropska centralna banka. (2018, september). TIPS Mobile Proxy Look-up: Service Requirements. Najdeno 5. februarja 2019 na spletnem naslovu http://www.ecb.europa.eu/paym/

initiatives/shared/docs/496ce-tips-cg-2018-09-26-tips-mobile-proxy-look-up-service-requirements.pdf

19. EquensWorldline. Instant Payments: A deeper insight in the more challenging

aspects of 24/7 payments. Najdeno 10. januarja 2019 na spletnem naslovu

http://equensworldline.com/en/home/insights-innovations/instant-payments.html

20. Frkovič, N., Anko, S. (2017). 2020 – vizija razvoja tržne infrastrukture Evrosistema. Bančni vestnik, 65 (1-2), 19-25.

21. InstaPay. Instant Payments. Najdeno 3. marca 2019 na spletnem naslovu http://www.instapay.today/instant-payments

16 BV 5/201916

B A N K E I N E V R S K O O B M O Č J E

CAPITAL MARKETS UNION – PROGRESS ACHIEVED OVER A FIVE-YEAR PERIOD AND UNLOCKING THE CMU FUTURE

In February 2015, the European Commission, led by its president Jean-Claude Juncker, presented a Capital Markets Union action plan to the Euro-pean public. The Capital Markets Union action plan summarises a wide range of open issues relating to the problems of the Eu-ropean capital markets, as well outlines a need for unification of different capital markets within Eu-ropean Union.

At the time of writing this article, four years have passed since the introduc-tion of the Capital Markets Union plan to the public. In order to mark this anniver-sary, we took a closer look at the work already done as well as the future chal-lenges, which lie down the road to a successful crea-tion of Capital Markets Union.

JEL G10 G15 G18

esedna zveza unija kapitalskih trgov v kontekstu akcijske-ga načrta Junckerjeve komisije obeta veliko.

Uvod

Poenotenje nacionalnih pravil in zakonodaje držav članic EU glede delovanja kapitalskih trgov bi Evropski uniji med drugim prineslo učinkovitejšo alokacijo kapitala, enostavnejši dostop mikro, majhnih in srednje velikih podjetij do alternativnih virov financira-nja, donosnejše in bolj razpršeno vlaganje prihrankov gospodinjstev, več čezmejnih naložb znotraj držav članic EU ter enotna pravila glede uporabe finančnih instrumentov, celotni paket omenjenih storitev pa bi povezovali načeli varovanja potrošnikov in transpa-rentnosti delovanja trgov, če naštejemo samo nekatere prednosti.

Že hiter pregled v prejšnjem odstavku naštetih področij nam pokaže, da oblikovanje unije kapitalskih trgov zajema zelo širok spekter področij Evropske unije, ki se bodo morala sistemsko ure-diti na nadnacionalni ravni. Oblikovanje unije kapitalskih trgov bo imelo velik vpliv tudi na trenutno zakonodajo o plačilni nesposob-nosti in davčno zakonodajo posameznih držav članic, potrebne pa bodo tudi spremembe na področju korporativnega upravljanja pod-jetij. Ko govorimo o oblikovanju unije kapitalskih trgov, moramo v vseh pogledih govoriti tudi o ureditvi zakonodaje in pravil na ravni, ki presega težnje posameznih držav članic po lokalni prilagoditvi evropskih pravil in zakonodaje.

B

UDK 336.76:061.1EU

* Tadej Recek, magister ekonomskih ved, vodja projektov, trecek@deloittece.com, Deloitte revizija d.o.o.

Unija kapitalskih trgov

– pregled dosežkov v obdobju petih let in

pogled v prihodnost oblikovanja unije kapitalskih trgov

Tadej Recek*

17BV 5/2019 17

B A N K E I N E V R S K O O B M O Č J E

V nadaljevanju članka odgovarjamo na vprašanje, kaj unija kapitalskih trgov sploh je in kako je bilo zamišlje-no njeno delovanje, posvetili pa se bomo tudi analizi dosedanjih dosež-kov in obenem preučili korake, ki so še potrebni za dokončno oblikovanje unije kapitalskih trgov.

1 Začetni cilji unije kapitalskih trgov

Zelena knjiga o oblikovanju unije kapitalskih trgov je bila objavljena februarja 2015 in vsebuje več kot 30 ukrepov, ki naj bi predstavljali temelje za vzpostavitev enotnega trga kapitala znotraj meja Evropske unije. Teh 30 ukrepov lahko v gro-bem razdelimo na sedem osnovnih gradnikov oz. področij, ki jih je treba urediti. Zelena knjiga navaja, da so ta področja: 1) spodbujanje rasti oz. financiranja za inovacije, zagonska podjetja in podjetja, ki ne kotirajo na borzi, 2) olajševanje vstopa podjetij na javne kapitalske trge in njihovega zbiranja kapitala na teh trgih, 3) spodbujanje dolgoročnih naložb, naložb v infrastrukturo ter trajnostnih naložb, 4) spodbujanje malih in institucionalnih naložb, 5) spodbuja-nje bančnih zmogljivosti za podporo širšemu gospodarstvu, 6) spodbuja-nje čezmejnih naložb ter 7) krepitev kapacitet evropskih kapitalskih trgov1 (Evropska komisija, Zelena knjiga – Oblikovanje unije kapitalskih trgov, 2015).V nadaljevanju članka bomo obrav-navali predvidene ukrepe znotraj posameznih opredeljenih področij in analizirali, kaj je bilo storjenega do sedaj.

1.1 Spodbujanje financiranja za inovacije, zagonska podjetja in podjetja, ki ne kotirajo na borzi

Na področju spodbujanja financira-nja mikro, manjših in srednje velikih

1 Sedmo področje je bilo v akcijski načrt vključeno ob vmesnem pregledu doseženih ciljev junija 2017.

podjetij (v nadaljevanju MSP2) si je evropska komisija zastavila cilj spod-bujati odmik teh podjetij od tradici-onalnih (bančnih) virov financiranja ter obenem olajševati dostop tem podjetjem pri poseganju po čezmej-nih virih financiranja. Kot v zeleni knjigi o oblikovanju unije kapitalskih trgov ugotavlja evropska komisija, je uporaba čezmejnega financiranja še vedno zelo omejena predvsem z regulatornimi in zakonodajnimi ovirami na ravni posameznih držav članic EU.Rešitev težave pomanjkanja finančnih informacij za MSP bi pomenila veliko spodbudo za alternativne in čez-mejne vire financiranja. Večina MSP pri iskanju virov financiranja najprej pristopi k bankam, kar potrjuje tudi evropska statistika iz leta 2016. Ta namreč razkriva, da več kot 90 % dolžniškega kapitala evropskih MSP predstavljajo bančna posojila, preostalih 10 % pa izdani dolžniški vrednostni papirji. V ZDA je struktura financiranja MSP ravno obratna – 90 % dolga sestavljajo izdani dolžniški vrednostni papirji, 10 % pa posojila bank (Evropski Investicijski Sklad, Financing Patterns of Europe-an SME‘s revisited, 2017). Trenutna struktura dolga v evropskih MSP razkriva, da so finančne informacije o MSP skoncentrirane in zadržane v bančnem sistemu. Drugi ponudniki virov financiranja zaradi tega ne morejo oceniti, ali se v določeno pod-jetje splača vložiti ali ne (Evropska komisija, Zelena knjiga – Oblikova-nje unije kapitalskih trgov, 2015).Kot možna rešitev problema pomanj-kanja informacij se pojavlja vzposta-vitev skupne evropske metodologije za zbiranje minimalnega nabora finančnih informacij o MSP. Vzpo-stavitev metodologije na evropski ravni bi pomenila, da bodo zbrane informacije med sabo tudi primerljive,

2 V tem članku s kratico MSP razumemo evropsko opredelitev malih in srednjih podjetij, kot je navedena v priporočilu evropske komisije 2003/361/EC. Evropska opredelitev MSP je širša in zajema tudi mikro ter mala podjetja, kot jih opredeljuje ZGD-1.

s čimer bi se povečala tudi privlač-nost podjetij ne samo za vlagatelje, ki prihajajo iz EU, ampak tudi za vlagatelje iz drugih delov sveta.Čezmejne naložbe in naložbe iz alternativnih virov financiranja v MSP bi se prav tako povečale z uvedbo enotnega sistema točkovanja kreditne zanesljivosti podjetij ter z določitvijo ključnih kazalnikov, ki bi bili enotni za vsa MSP v Evropski uniji. Evropska komisija je kot rešitev za spodbujanje financiranja inovacij, zagonskih pod-jetij in podjetij, ki ne kotirajo na borzi, predstavila tudi možnost listinjenja s strani MSP, ki jo podrobneje predsta-vljamo v poglavju 1.1.2.

1.1.1 Pomanjkanje

standardiziranih finančnih informacij za potrebe

pridobivanja virov financiranjaZa odpravo težave pomanjkanja finančnih informacij za MSP se je an-gažiralo že veliko evropskih bančnih združenj, kot so EAPB, EBF, ESBG in druga,3 ki so junija 2017 sprejela dokument z naslovom Načela na visoki ravni za podajanje povratnih informacij bank, ki so zavrnile vloge MSP za posojilo4. Kot je v omenjenih načelih zapisal konzorcij evropskih bančnih združenj, je cilj objavljenih načel zagotoviti, da bodo MSP od bank prejela primeren odgovor na vprašanje, zakaj je bila njihova kreditna vloga zavrnjena. Evropske banke bodo s podajanjem kakovo-stnih povratnih informacij spodbujale poglabljanje finančnega znanja pri MSP, to pa bo pripeljalo do tega, da bodo banke odobrile MSP več kreditov (Konzorcij evropskih bančnih združenj, Načela na visoki ravni za podajanje povratnih informacij bank, ki so zavrnile vloge MSP za posojilo, 2017).Čeprav omenjena načela ne rešujejo problema pomanjkanja finančnih informacij za MSP zunaj bančnega

3 EABP – European association of public banks, EBF – European Banking Federation, ESBG – European Savings and Retail Banking Group.4 Angl.: High-Level Principles on Feedback Given by Banks on Declined SME Credit Applications.

18 BV 5/201918

B A N K E I N E V R S K O O B M O Č J E

sektorja, pa vendarle pomenijo »pre-mik« praks ponudnikov virov finan-ciranja pri zaznavanju potreb svojih strank, prek eksternalij pa verjetno tudi izboljšanje kakovosti finančnih informacij za MSP.Korak pri spodbujanju financiranja za inovacije in MSP je junija 2017 naredila tudi evropska komisija. Ta je objavila delovni dokument, v katerem so evidentirani vsi spletni portali v EU, katerih glavni namen je obveščati, svetovati in voditi MSP pri dostopanju do ustreznih alternativnih virov finan-ciranja. Namen dokumenta je promo-virati najboljše lokalne in nacionalne prakse na tem področju in ozaveščati lastnike MSP ter potencialne vlaga-telje o možnih alternativah bančnim kreditom. Delovni dokument komisije navaja več portalov, ki ponujajo vse potrebne informacije o možnih virih financiranja na enem mestu. V Nemčiji in Avstriji skrbita za informi-ranje (in delno tudi kreditiranje) MSP o možnih virih financiranja državni razvojni banki in njune podružnice (KfW Mittelstandsbank v Nemčiji in Austria Wirtschaftsservice Gesell-schaft v Avstriji), na Portugalskem in Finskem pa tovrstne portale upravlja-jo državne agencije, kot sta IAPMEI (Inštitut za podporo MSP in inovacij) na Portugalskem in TEKES (agencija za financiranje tehnologij in inovacij) na Finskem (vir: Zelena knjiga – Obli-kovanje unije kapitalskih trgov).

1.1.2 Proces listinjenja kreditov MSP

Do napredka pri spodbujanju alternativnih virov financiranja je prišlo tudi na področju listinjenja kreditov za MSP. Preden se lotimo analize ukrepov evropske komisije na področju listinjenja kreditov za MSP, na hitro pojasnimo pomen listinjenja: listinjenje je postopek, pri katerem se del sredstev finančne institucije (originatorja), kot so npr. posojila MSP, v prvem koraku zbere v portfelj, v drugem koraku pa proda za to posebej ustanovljenemu, posebnemu projektnemu podjetju (SPV) oz. tretji

osebi, ki financira nakup omenjenega portfelja z izdajo obveznic na kapi-talskem trgu. Omeniti je treba še, da se lastnosti posameznih kreditov, ki so del prodanega portfelja, v procesu listinjenja ne spremenijo – podjetja, ki so pri banki (originatorju) najela kredit, spremembe lastništva finanč-nega sredstva (kredita) ne občutijo. Mehanizem listinjenja omogoča tako finančnim institucijam učinkovit prenos tveganj iz lastnih bilanc stanja na SPV. To pomeni, da se bankam sprosti regulatorni kapital, ki ga lahko nato uporabijo za nadaljnje financi-ranje MSP.Listinjenje bi z vidika povečanja financiranja MSP imelo naslednje prednosti: 1) povečanje kapacitet fi-nančnih institucij za kreditiranje MSP, 2) ohranjanje kreditne aktivnosti oz. posojanja MSP v času gospo-darske recesije ter 3) zagotovitev cenovno ugodnih virov financiranja. Kakovostna pospešitev listinjenja, ki je usmerjena v segment MSP in ki temelji na enostavnih, transparentnih ter standardiziranih produktih listi-njenja, bi lahko močno pripomogla k premostitvi vrzeli med bankami in kapitalskimi trgi.Na temo ponovne vzpostavitve trga listinjenja v EU je evropska komisija decembra 2017 sprejela uredbo o določitvi splošnega okvira za listi-njenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje (Evropska komisija, Uredba (EU) 2017/2402, 2017). Uredba prinaša predvsem spremembe v pogledu boljšega razlikovanja enostavnih, preglednih in standardiziranih produktov od zapletenih in tveganih instrumentov ter uporabo bonitetnega okvira, ki bo bolje upošteval tveganja, ki jih prinaša proces listinjenja.

1.1.3 Razvoj trga za zasebno plasiranje sredstev

Do sedaj smo pri pregledu možnih ukrepov za spodbujanje financiranja inovacij in MSP omenili samo ukrepe, ki so namenjeni bankam in drugim

finančnim institucijam, nismo pa še govorili o načrtih evropske komisije za spodbujanje povečevanja alterna-tivnih virov financiranja, ki so omenje-ni v zeleni knjigi o oblikovanju unije kapitalskih trgov. Eden izmed načinov za spodbujanje alternativnih virov financiranja, ki ga omenja evropska komisija, je razvoj trga za zasebno plasiranje sredstev (Private Placement Market).Trg zasebnega plasiranja sredstev v praksi pomeni, da podjetje, ki želi pridobiti dodatno financiranje, svoje vrednostne papirje namesto javnim delniškim trgom ponudi manjši skupini izbranih posameznikov. Vzpostavitev učinkovitega zasebnega trga za plasiranje sredstev bi lahko občutno zmanjšala stroške izdaje vrednostnih papirjev in zagotovila ustreznejše financiranje za manjša podjetja, ki ne dosegajo želenih profilov tveganja komercialnih bank.Evropska komisija je februarja 2018 objavila raziskavo, ki razkriva, da sta v Evropi trenutno samo dva dobro razvita in delujoča trga zasebnih prodaj oz. zasebnega plasiranja sredstev: t. i. Schuldschein (SSD), trg finančnih instrumentov v Nemčiji, in finančni instrumenti Euro Private Placement (Euro PP), ki so bili razviti v Franciji. Raziskava evropske komisije kaže, da sta povpraševanje po nem-ških instrumentih SSD in povpraševa-nje po francoskih Euro PP v zadnjem desetletju občutno narasla – obseg izdaje instrumenta SSD je bil v letu 2006 1,2 milijarde evrov, sklenjenih pa je bilo manj kot 20 poslov. V letu 2016 sta se ti številki povzpeli in obseg izdaje instrumentov SSD je bil 25 milijard evrov, sklenjenih pa je bilo več kot 120 poslov. V obdobju štirih let so se tudi potrojile številke na francoskem trgu instrumentov Euro PP: leta 2012 je bilo sklenjenih 23 poslov, leta 2016 pa že 68 (Evrop-ska komisija, Identifying market and regulatory obstacles to the deve-lopment of private placement od debt in EU, 2018).Evropska komisija prav tako ugo-

19BV 5/2019 19

B A N K E I N E V R S K O O B M O Č J E

tavlja, da so tudi nekatere druge države članice naredile konkretne korake na poti k vzpostavitvi trgov zasebnega plasiranja sredstev. V Italiji in Španiji lahko vlagatelji kupijo finančni produkt, imenovan mini ob-veznica. V Italiji lahko mini obveznice izdajajo podjetja, ki ne kotirajo na javnih delniških trgih, imajo več kot deset zaposlenih in letni promet ali sredstva, ki presegajo 2 milijona evrov. Mini obveznice so v bistvu srednjeročni finančni instrumenti, ki pa so na voljo samo profesionalnim vlagateljem. Na področju vzposta-vljanja trga zasebnih plasmajev je dejavna tudi Nizozemska – tam bo trg za finančne instrumente, name-njene zasebnim vlagateljem, po do sedaj znani vsebini precej podoben francoskim finančnim instrumentom Euro PP.Vzpostavitev trgov zasebnega plasmaja sredstev na nacionalni ravni posameznih držav članic in ne na ravni EU je posledica heteroge-nih ekonomij in razvitosti ekonomij posameznih držav članic. Ome-njena raziskava evropske komisije ugotavlja, da je razlika v potencialu za vzpostavitev trga zasebnega pla-smaja sredstev najbolj razvidna ob primerjavi starejših in novejših članic EU. (Evropska komisija, Identifying market and regulatory obstacles to the development of private placement od debt in EU, 2018).Za spodbujanje izdaje dolžniških finančnih instrumentov na evropskih trgih zasebne prodaje je Združe-nje mednarodnih kapitalskih trgov (ICMA) oktobra 2016 razvilo smerni-ce, imenovane European Corporate Debt Private Placement Guide, kate-rih cilj je povzeti primere dobrih praks in priporočil glede postopka izdaje dolžniških finančnih instrumentov na zasebnih trgih. Smernice vključujejo tudi obrazce različnih dokumentov, kot sta Sporazum o nerazkritju infor-macij in Informacijski memorandum, ki se uporabljata v postopku izdaje dolžniških finančnih instrumentov, in so namenjene predvsem MSP,

podjetjem brez bonitetnih ocen ter podjetjem v zasebni lasti, ki iščejo alternativne vire financiranja svojega poslovanja.

1.2. Spodbujanje malih in institucionalnih naložb

Po podatkih Eurostata je bila vrednost finančnih sredstev evropskih gospo-dinjstev5 v letu 2016 33,850 milijard evrov, od tega jih je bilo 30,4 % oz. 10,290 milijard evrov v obliki denar-ja in depozitov (Eurostat, Household financial assets and liabilties in EU, 2016). Po statističnih podatkih imajo evropska gospodinjstva na bančnih računih torej velike prihranke, ti pa bi bili ob primernih spodbudah, priložnostih za naložbe in primernem zavarovanju vlagateljev lahko upora-bljeni bolj učinkovito oz. porabljeni za naložbe v kapitalske trge. Začetno spodbudo za vlaganje prihrankov v druge oblike naložb (npr. v kapitalske trge) trenutno dajejo tudi zgodovin-sko nizke obrestne mere za depozite.Na področju spodbujanja malih naložb v kapitalske trge je evropska komisija zasnovala načrt, kako preu-smeriti navade varčevalcev – fizičnih oseb – tako, da bodo ti v prihodnje del sredstev preusmerili od hranjenja denarja na bančnih računih v obliki depozitov v naložbe v kapitalske trge. EFAMA6, Evropska stanovska organi-zacija nacionalnih združenj podjetij, ki se ukvarjajo z upravljanjem pre-moženja, je julija 2018 objavila 16. izdajo raziskave na temo pregleda dogodkov na trgu investicijskih skla-dov. Raziskava organizacije EFAMA kaže, da so med gospodinjstvi v Evropski uniji najbolj priljubljena oblika vlaganja sredstev naložbe v kolektivne naložbene podjeme – in-vesticijske sklade. Kljub priljubljenosti naložb evropskih gospodinjstev v investicijske sklade je delež sredstev, ki jih gospodinjstva vložijo v investi-

5 Podatek velja za gospodinjstva v 28 državah, ki sestavljajo Evropsko unijo.6 European Fund and Asset Management Association.

cijske sklade, sorazmerno nizek – ob koncu leta 2017 je znašal 11,4 % celotnih finančnih sredstev v evrskem območju (EFAMA, Fact Book, 2018). Odstotek sredstev, naloženih v vza-jemne sklade, je sicer podoben kot v Združenih državah Amerike, kjer je bilo ob koncu leta 2016 v vzajemne sklade vloženih 11,2 % vseh finanč-nih sredstev ameriških gospodinjstev. Poudariti pa je treba, da gospodinj-stva v ZDA bistveno večji delež svojih finančnih sredstev namenjajo nalož-bam v delnice in drugim naložbam v kapital. Omenjeni delež je ob koncu leta znašal 33,9 % finančnih sredstev ameriških gospodinjstev, medtem ko je bilo povprečje naložb Evropske unije v delnice in druge lastniške kapitalske naložbe v istem času samo 23,5 % celotnih finančnih sredstev.Iz uradne statistike je torej razvidno, da je na področju spodbujanja naložb malih investitorjev (gospodinj-stev) še veliko prostora za napredek. Ob spodbujanju gospodinjstev k naložbam v kapitalske trge bo treba zagotoviti tudi primerno raven zavarovanja vlagateljev in finančnih posrednikov. Tako bodo tudi vlagate-lji začeli bolj zaupati v to, da lahko na varen način dosegajo višji donos na sredstva, kot jim ga omogoča hra-njenje denarja na bančnem računu.V povezavi s spodbujanjem naložb gospodinjstev je evropska komisija marca 2017 objavila akcijski načrt o finančnih storitvah za potrošnike, ki določa strategijo za okrepitev enotnega trga Evropske unije za maloprodajne finančne storitve in produkte. Akcijski načrt pojasnjuje, kako evropskim potrošnikom omogo-čiti večjo izbiro in boljši dostop do fi-nančnih storitev znotraj EU, strategija za doseganje tega cilja pa temelji na izkoriščanju pozitivnih učinkov digita-lizacije in uvedbe novih tehnoloških rešitev v finančnem sektorju. Akcijski načrt zajema tri področja, na podlagi katerih bo doseženo poenotenje trga za finančne storitve. Ta področja so: 1) povečevanje zau-panja potrošnikov in krepitev njihove

20 BV 5/201920

B A N K E I N E V R S K O O B M O Č J E

vloge pri kupovanju storitev doma ali v drugih državah članicah EU, 2) zmanjšanje pravnih in regulativnih ovir pri širitvi poslovanja v tujino, s ka-terimi se trenutno srečujejo podjetja, in 3) podpora razvoju inovativnega digitalnega sveta, ki bi lahko odpravil nekatere ovire za enotni trg.V okviru prvega in drugega cilja želi evropska komisija znižati stroške čez-mejnih transakcij za neevrske valute ter sprejeti ukrepe za preglednejše oblikovanje cen pri zavarovanju najetih vozil. Konkreten korak v to smer, ki ga je predlagala evropska komisija, je oblikovanje skupnih meril za ocenjevanje kreditne sposobnosti in za lažjo izmenjavo podatkov med registri posojil.Predlog evropske komisije za dosego tretjega cilja akcijskega načrta je sodelovanje z zasebnim sektorjem z namenom ugotoviti, kako bi se lahko storitve elektronske identifikacije uporabljale za preverjanje identitete strank. V nekaterih državah članicah EU je bil v letu 2019 že vzpostavljen postopek elektronskega preverjanja identitete strank na daljavo (npr. v Nemčiji).Če bodo cilji, zapisani v akcijskem načrtu, tudi doseženi, bo to zaostrilo konkurenco na trgu finančnih pro-duktov za potrošnike; večja konku-renčnost na tem trgu pa bo prinesla večjo kakovost finančnih produktov. Večja konkurenčnost bo dosežena s poenotenjem trga finančnih storitev v EU, kar bo v praksi pomenilo, da bodo potrošniki lahko kupovali npr. avtomobilska zavarovanja in odpi-rali transakcijske račune v kateri koli članici Evropske unije. Akcijski načrt evropske komisije je torej usmerjen tudi v odpravo nacionalnih ovir na trgu finančnih produktov za potrošni-ke (kot so npr. zahteve glede prebi-vališča ali geografskega blokiranja), saj je po podatkih Eurobarometra iz julija 2016 finančno storitev v drugih državah članicah že kupilo samo 7 % potrošnikov EU (Eurobarometer, julij 2016). Poenotenje trga finančnih storitev bo tudi odpravilo razlikovanje

med domačimi in tujimi ponudniki teh storitev – potrošniki bodo imeli mo-žnost kupovati finančne produkte od katerega koli ponudnika v Evropski uniji, ponudniki teh storitev in produk-tov pa bodo lahko svoje produkte ponujali kjer koli v Evropski uniji.Ob naštevanju prihodnjih korakov evropske komisije za spodbujanje malih in institucionalnih naložb naj omenimo še, kaj je bilo na tem podro-čju že doseženo. Sprejetje direktive o plačilnih storitvah na notranjem trgu Evropske unije je pripomoglo k večji preglednosti stroškov, povezanih z bančnimi računi; direktiva MiFID II, ki poudarja varstvo vlagateljev v trge finančnih instrumentov in podeljuje večja pooblastila ESMI ter EIOPI pri nadzoru nad ukrepi za varovanje in-vestitorjev, pa je povečala zaupanje vlagateljev v kapitalske trge.

1.3 Krepitev kapacitet evropskih kapitalskih trgov

Vrednost tržne kapitalizacije evrop-skih delniških trgov je bila v začetku leta 2014 7,9 milijarde EUR, ob koncu leta 2018 pa že 8,9 milijarde EUR, kar predstavlja 14-odstotno rast v obdobju petih let. Merjeno v odstotkih BDP Evropske unije je bil delež kapitalizacije delniških trgov v letu 2014 56 %, v letu 2018 pa 57 % BDP Evropske unije (FESE, Euro-pean Capital Markets Fact Sheet, 2018). Podobno rast opažamo tudi na drugih evropskih kapitalskih trgih.Primerjava z drugimi razvitimi država-mi kaže, da so evropski kapitalski trgi še dokaj nerazviti – vrednost kapital-skih trgov v ZDA, merjena v odstotkih BDP, je bila leta 2014 152 % BPD ZDA, leta 2017 pa je do-segla že 166 %. Če naredimo enako primerjavo še s Švico, vidimo, da je bila tržna kapitalizacija kapitalskih trgov leta 2014 211 %, leta 2017 pa kar 248 % švicarskega BDP (Svetov-na banka, Stock Market Capitalisati-on to GDP, 2017).Pri primerjavi podatkov o vrednosti tr-žne kapitalizacije evropskih delniških trgov z vrednostmi v ZDA in v Švici je

treba upoštevati, da stopnja razvitosti kapitalskih trgov v Evropski uniji niha od zelo slabo razvitih trgov (kot so npr. kapitalski trgi v baltskih državah) do zelo razvitih trgov (kot so npr. trgi v Veliki Britaniji). Za konkurenčnost kapitalskih trgov v Evropi in privablja-nje tujih vlagateljev sta ključnega po-mena odprava administrativnih ovir in poenotenje nacionalne zakonodaje na področju teh trgov. Učinkovito in čezmejno delovanje kapitalskih trgov v EU omejujejo tudi različne stopnje uvajanja evropskih direktiv, ki urejajo delovanje kapitalskih trgov (npr. Mi-FID II), v zakonodajo posameznih dr-žav članic in različne oblike ter načini delovanja davčnih sistemov. Evropska komisija je za odpravo administrativ-nih ovir na kapitalskih trgih začrtala akcijske korake v smeri standardiza-cije pravil za nastop na kapitalskih trgih EU, povečanja transparentnosti finančnih produktov ter povečanega nadzora regulatornih organov nad kapitalskimi trgi. Standardizacija postopkov na evropskih kapitalskih trgih je še posebej pomembna v manjših članicah EU, saj lokalni kapi-talski trgi v teh državah pogosto ne morejo doseči minimalne velikosti, ki je potrebna za učinkovito delovanje trga. Z večjo standardizacijo pravil in produktov ter večjim nadzorom nad kapitalskimi trgi bi podjetja lahko vire financiranja iskala tudi zunaj nacio-nalnih meja.

1.3.1 Posodobitev zakonodaje na področju kritih obveznic

Evropska komisija je marca 2018 objavila predlog direktive evropske-ga parlamenta in sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi direktive 2009/65/ES in direktive 2014/59/EU. Krite obveznice so obveznice, ki jih izdajo banke in so podprte s skupino namenskih posojil, znano kot kritno premoženje. Krite obveznice se naprej delijo na obveznice, ki so pod-prte s hipotekarnimi posojili (hipote-karne obveznice), s posojili javnemu sektorju (komunalne obveznice) in

21BV 5/2019 21

B A N K E I N E V R S K O O B M O Č J E

tako naprej. Predlog direktive evrop-skega sveta v praksi pomeni poso-dobitev zakonodaje, ki ureja izdajo kritih obveznic in njihovega javnega nadzora. V spremembi direktive je z vidika krepitve kapitalskih trgov v EU predvsem pomemben tisti del predlo-ga direktive, ki govori o harmonizaciji nacionalnih regulatornih vidikov za izdajo kritih obveznic s prakso, ki je bila opredeljena za najboljšo. Evrop-ski svet meni, da bi harmonizacija pravil posamezne države članice z najboljšo prakso zagotovila nemo-ten in stalen razvoj dobro delujočih trgov kritih obveznic v Evropski uniji in zmanjšala morebitna tveganja ter slabosti pri zagotavljanju finančne stabilnosti (Evropska komisija, pre-dlog direktive Evropskega parlamen-ta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU, 2018).Na temo opredeljevanja najboljših praks na področju kritih obveznic je evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) že 20. decembra 2012 izdal priporočilo o financiranju kreditnih institucij, v katerem je nacionalne pristojne organe in evropski bančni organ (EBA) pozval k opredelitvi najboljših praks v zvezi s kritimi ob-veznicami in spodbujanju uskladitev nacionalnih okvirov. (ESRB, Recom-mendation of the European Systemic Risk Board on Funding of Credit Institutions, 2012).

1.3.2 Konvergenca nadzora nad kapitalskimi trgi znotraj EU

Uspeh nadaljnjih reform, ki so potreb-ne za oblikovanje unije kapitalskih trgov, je zelo odvisen od enakomer-nega in doslednega izvajanja pravil, zapisanih v že sprejetih direktivah in uredbah Evropske unije. Evropska komisija je v poročilu o delovanju evropskih nadzornih organov in evropskega sistema finančnega nad-zora (ESFS) navedla sklep, da je na-daljnja konvergenca regulatornega nadzora možna predvsem na podro-čju podatkov in poročanja v pogledu

razvoja skupnega poročevalskega okvira za podjetja, ki sodelujejo na kapitalskih trgih, ter na področju uskladitve uporabe informacijske tehnologije za namene enotnejšega poročanja. Delna konvergenca po-ročanja in nadzora kapitalskih trgov je bila sicer že dosežena s projektom Target 2 Securities (T2S). T2S je enotna tehnična platforma, namenje-na poravnavi poslov z vrednostnimi papirji na način, da se hkrati porav-najo vrednostni papirji na računih pri centralni depotni družbi in denar na denarnih računih pri centralnih ban-kah. Uvedba poravnave poslov prek platforme T2S naj bi odpravila prav-na in operativna tveganja v povezavi s prenosom vrednostnih papirjev kljub različnim zakonodajam posame-znih držav članic na tem področju. Uspešna izvedba projekta T2S naj bi tudi zmanjšala operativne stroške v povezavi s prenosi vrednostnih pa-pirjev, poenostavljena poravnava pa naj bi povečala čezmejne naložbe v vrednostne papirje (Evropska Komisi-ja, Zelena knjiga – Oblikovanje unije kapitalskih trgov).

1.4 Lažji vstop na javne kapitalske trge in zbiranje

kapitala za podjetjaV zeleni knjigi o oblikovanju unije kapitalskih trgov se evropska komisija še posebej osredotoča na olajšanje zbiranja kapitala za MSP. Dober kazalnik vstopa podjetij na javne kapitalske trge nam poda informacije o številu podjetij, ki se odločijo za prvo javno ponudbo svojih delnic (Initial Public Offering – IPO). Po podatkih statističnega portala Statista se je v prvih devetih mesecih leta 2017 za prvo javno ponudbo delnic odločilo 230 evropskih podjetij, kar je pod ravnijo predkriznega obdobja – v letu 2008 je delnice na javnem trgu ponudilo 240 evropskih podjetij (Statista, Total number of initial public offerings in Europe from 2008 to 3rd quarter 2017). Evropska unija se pri olajševanju vstopa podjetjem na evropske kapitalske trge srečuje tako

s problemom ponudbe kakor tudi povpraševanja – na strani ponudbe se podjetja, ki se odločijo za javno ponudbo delnic, srečujejo z visokimi stroški skladnosti in regulatornimi stro-ški, ki jih prinaša članstvo na borzi; na strani povpraševanja pa lahko visoki stroški kapitala, nizka likvidnost nekaterih delnic in s tem povezana volatilnost delnic odvrnejo vlagatelje in posrednike na kapitalskih trgih od vlaganja v nove izdaje vrednostnih papirjev.Zaradi težav, povezanih s ponudbo in povpraševanjem po novih delnicah na javnih delniških trgih, je evropska komisija maja 2018 podala predlog uredbe o spremembi uredb (EU) št. 596/2014 in (EU) 2017/1129, ki se nanašata na spodbujanje t. i. se-gmenta zagonskega trga MSP. Glav-na sprememba, predlagana v uredbi, je uvedba bolj proporcionalnih pravil glede poročevalskega bremena in administrativnih stroškov za MSP, ki se odločijo za prvo javno ponudbo delnic. Zmanjšanje administrativ-nega bremena in znižanje stroškov vstopa na delniški trg bi k odločitvi o javni ponudbi delnic pritegnila več podjetij, kar bi pomenilo večjo likvidnost delniških trgov in delnic, ki na njih kotirajo. Cilj je zmanjšati birokracijo za MSP, ki želijo vstopiti na t. i. zagonske trge MSP, in uvesti novo kategorijo mest trgovanja, namenjeno malim izdajateljem, ter na njih izdajati vrednostne papirje (Evropska komisija, delovni dokument št. 2018/0165, 2018).

1.5 Spodbujanje bančnih zmogljivosti za podporo širšemu

gospodarstvuEvropska komisija je nove spodbude za povečanje kreditne aktivnosti bank vgradila predvsem v uredbo CRR2. V trenutno veljavni uredbi CRR potrebujejo banke za posojila MSP, katerih znesek dolga ne presega 1,5 milijona EUR, manj kapitala zaradi faktorja, namenjenega podpori kreditiranja MSP. Ob izračunu kapi-talskih zahtev za kreditna tveganja iz

22 BV 5/201922

B A N K E I N E V R S K O O B M O Č J E

naslova izpostavljenosti do MSP se kapitalske zahteve pomnožijo s fak-torjem 0,7619, kar ima za posledico nižje kapitalske zahteve iz naslova kreditnega tveganja. V posodobljeni uredbi CRR2 bo uporaba faktorja za podporo MSP razširjena na vsa posojila za MSP, dolgovani zneski pa ne bodo več omejeni na 1,5 milijonov evrov.

1.6 Spodbujanje čezmejnih naložb znotraj Evropske unije

Kljub precejšnjemu napredku zaradi poenotenja širšega pravnega okvira (kot je posodobitev davčne zako-nodaje in zakonodaje o plačilni nesposobnosti), ki ureja poslovanje gospodarskih družb na ravni Evrop-ske unije, se podjetja pri čezmejnem poslovanju še vedno ukvarjajo s številnimi nasprotujočimi si zakonoda-jami in drugimi regulatornimi ovirami, ki so posledica različnih praks na področju posameznih držav članic. Podjetja, ki delujejo na mednarodnih trgih znotraj EU, so lahko zaveza-na k spoštovanju vsebinsko enakih nacionalnih zakonodaj več držav članic hkrati, kar lahko pri takšnih podjetjih pripelje do negotovosti gle-de tega, zakonodajo katere države upoštevati. Do tega pride predvsem v primerih, ko je podjetje registrirano v eni državi članici, vendar večino prihodkov ustvari na trgu druge države članice. Kot bomo razkrili v nadaljevanju, je spodbujanje čez-mejnih naložb dodatno omejeno s pomanjkanjem medsebojno primerlji-vih informacij za MSP.

1.6.1 Poenotenje zakonodaje o plačilni nesposobnosti držav

članic EUNa področju poenotenja zakonodaje o plačilni nesposobnosti je evropska komisija novembra 2016 predstavila niz evropskih pravil v obliki predloga direktive o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugih priložnostih in ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postop-kov v primeru plačilne nesposobnosti

in postopkov za odpust dolgov. Na-men pobude je pomoč podjetjem, da se pravočasno prestrukturirajo in tako ohranijo delovna mesta ter dodano vrednost v gospodarstvu. Predlagana pravila naj bi tudi zmanjšala število stečajev, povečala verjetnost za poplačilo posojil ter povečala število uspešno prestrukturiranih podjetij (Evropska komisija, delovni doku-ment 2016/0359 (COD), 2016). S predlogom direktive bodo v Evropi vzpostavljena enotna pravila glede prestrukturiranja podjetij in plačilne nesposobnosti, s čimer bo povečana pravna varnost za čezmejne vlagate-lje in podjetja znotraj EU.Predlog direktive uvaja spremembe, kot so dostop do orodij za zgodnjo zaznavo bližajočih se težav za pod-jetja. Omenjeno bo izboljšalo sistem zgodnje zaznave potencialnih težav, dolžnikom v postopku prestrukturira-nja olajšalo dostop do novih virov financiranja, s čimer bo izboljšana verjetnost uspešnega prestrukturira-nja podjetij. Novo uvedena pravila bodo restrukturiranim podjetjem dala nekakšno »drugo priložnost«, saj se bodo njihovi dolgovi po največ treh letih odpisali.Predlog direktive je usmerjen tudi v ukrepe posameznih držav članic za povečanje učinkovitosti postopkov zaradi plačilne nesposobnosti in po-stopkov prestrukturiranja ter odpisa dolga. Namen tretjega elementa je predvsem skrajšati in poceniti postop-ke v številnih državah članicah, ki trenutno povzročajo pravno negoto-vost med upniki in vlagatelji ter nizko stopnjo izterjave neplačanih dolgov.

1.6.2 Poenotenje davčne zakonodaje držav članic EU

Na področju poenostavitve in poeno-tenja davčne zakonodaje je evropska komisija januarja 2018 predlagala nova pravila na področju davka na dodano vrednost, s katerimi bo državam članicam omogočila večjo prožnost pri določanju stopenj DDV ter zmanjšala birokracijo za mala podjetja. Pravila glede davka na

dodano vrednost izhajajo iz novega dokončnega območja DDV v EU (predlog za ta pravila je bil podan oktobra 2017) in akcijskega načrta za vzpostavitev enotnega območja DDV v EU, ki je bil predstavljen aprila 2016. V okviru novih pravil so predlagane naslednje spremembe: 1) prag prihodkov v višini 2 milijonov EUR, pod katerim bi mala podjetja lahko izkoristila določene ukrepe za poenostavitev plačevanja DDV ne glede na to, ali so oproščena DDV ali ne, 2) možnost, da države članice izvzamejo vsa mala podjetja, ki so upravičena do oprostitve DDV, iz obveznosti, ki so povezane z identi-fikacijo, izdajanjem računov, računo-vodstvom ali vračili, ter 3) zgornja meja prometa v višini 100.000 evrov, ki bi podjetjem, ki poslujejo v več kot eni državi članici, omogočila, da izkoristijo oprostitev DDV (Evropska komisija, VAT action plan, 2018).

1.6.3 Pomanjkanje primerljivih informacij med podjetji v državah

članicahV velikih družbah je problem pomanj-kanja primerljivih informacij precej manjši kot pri MSP, saj so medna-rodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) močno prispevali k poenotenju računovodskega jezika na ravni EU. Seveda bi implemen-tacija MSRP v »polnem« obsegu pri malih družbah za slednje pomenila dodatne stroške in veliko breme v zvezi z razkritji in poročanjem. Evropska komisija zato razmišlja v smeri, da bi problem primerljivosti informacij zmanjšala z razvojem poenostavljenega, visoko kakovo-stnega računovodskega standarda na ravni Evropske unije. Vpeljava enotnega računovodskega standarda za manjša podjetja bi tudi povečala transparentnost in tovrstna podjetja bi postala tudi bolj privlačna v očeh čezmejnih vlagateljev. To bi najver-jetneje veljalo predvsem za MTF-je (Multilateral Trading Facilities).

23BV 5/2019 23

B A N K E I N E V R S K O O B M O Č J E

Sklep

Zamisel o oblikovanju unije kapi-talskih trgov je vsekakor eden od najambicioznejših projektov Juncker-jeve evropske komisije na področju poglobitve integracije držav članic EU. Ko bo unija kapitalskih trgov dokončno oblikovana in uvedena v praksi, bomo evropski potrošniki uživali mnoge prednosti, ki jih npr. prinašajo kvalitetnejši in cenejši finančni produkti. Slednje bomo lahko brez težav kupili pri katerem koli ponudniku v Evropi, na voljo nam bodo številne naložbene možnosti in naši interesi bodo zastopani na enoten način, ne glede na to, v kateri državi članici jih bomo uveljavljali. Unija kapitalskih trgov bo prinesla veliko prednosti tudi za evropska podjetja. Trenutne zakonodajne in zgodovinske specifike posameznih držav članic bodo namreč odpravlje-ne, kar bo podjetjem zagotavljalo enake možnosti konkuriranja v vseh 28 državah članicah EU. Na podlagi ukrepov, ki jih je evropska komisija že sprejela pri zasledovanju cilja obliko-vanja kapitalske unije, lahko ugotovi-mo, da je komisija s svojim delom na pravi poti, vendar pa moramo k temu sklepu dodati kritiko, da delo komisije poteka prepočasi in je usmerjeno predvsem v predloge in sprejemanje nove zakonodaje, premalo pa je pobud in praktičnih korakov, ki bi bili namenjeni predvsem temu, da bi zamisel unije kapitalskih trgov pre-stopila pragove evropskih političnih institucij in zaživela v praksi. Seveda so za večino sprememb v procesu oblikovanja kapitalske unije potrebni pravni temelji, vendar pa je trenutno delovanje evropskih institucij za

izvedbo tako kompleksnega projekta, kot je poenotenje kapitalskih trgov 28 različnih držav, ob pomanjkanju javnih kampanj za promocijo kapital-ske unije, zelo počasno, birokratsko in odmaknjeno od uvedbe v praksi. Procesu sprejemanja in spreminjanja zakonodaje tako manjka vzporeden proces, ki bi bil usmerjen v praktične korake za seznanitev širše javnosti (tako podjetij kakor tudi potrošnikov) s priložnostmi in pravicami, ki jih prinaša unija kapitalskih trgov. Se-znanjanje lastnikov MSP z obstojem alternativnih virov financiranja, ki niso omejeni z državnimi mejami, in oza-veščanje javnosti o donosnejših mo-žnostih naložb njenih prihrankov sta samo dva od primerov praktičnega ozaveščanja o uniji kapitalskih trgov, ki bi unijo kapitalskih trgov pomagala udejanjiti tudi v vsakdanjem življenju.

VIRI1. Evropska komisija, 2015. Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov. [online]. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015DC0468&from=EN. 8. 3. 2019)2. Konzorcij evropskih bančnih združenj, 2017. Smernice za podajanje povratnih informacij glede zavrnitve kreditnih vlog MSP podjetij s strani bank [online]. Dosto-pno na: https://www.ebf.eu/wp-content/uploads/2017/06/High-level-principles-on-feedback-given-by-banks-on-declined-SME-credit-applications.pdf3. Evropska komisija, 2017. Prepoznava tržnih in regulatornih ovir za razvoj evropskih trgov za zasebno plasiranje sredstev [online]. Dostopno na: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/180216-study-private-placements_en.pdf4. Eurostat, 2016. Vpogled v finančna sredstva in obveznosti evropskih gospodinjstev [online]. Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/DDN-20180222-25. Evropska komisija, 2017. Akcijski načrt o finančnih storitvah za potrošnike: boljši produkti in več izbire za evropske potrošnike [online]. Dostopno na: https://ec.europa.eu/

info/publications/consumer-financial-services-action-plan_en6. Evropsko združenje borz, 2018. Pregled dejstev evropskih kapitalskih trgov [online]. Dostopno na: https://fese.eu/app/uploads/2019/01/FESE-European-Capital-Markets-Factsheet_2018Q4.pdf7. Evropski parlament, 2018. Poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direk-tive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU (COM(2018)0094 – C8-0113/2018 – 2018/0043(COD)) [online]. Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/doceo/document/A-8-2018-0390_SL.html8. Portal Statista, 2017. Pregled števila IPO v Evropi v obdobju od 2008 do tretjega kvar-tala 2017 [online]. Dostopno na: https://www.statista.com/statistics/733635/total-number-of-initial-public-offerings-europe/9. Evropska komisija, 2018. Kotacija MSP podjetij na javnih kapitalskih trgih – iniciative EU, namenjene olajšanju zbiranja kapitala za MSP podjetja [online]. Dostopno na: https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/banking-and-finance/financial-markets/securi-ties-markets/sme-listing-public-markets_sl.10. Evropska komisija, 2018. Predlog direk-tive za spremembo zakonodaje glede preven-tivnega prestrukturiranja, omogočanja druge priložnosti in sprejetju ukrepov za povečanje učinkovitosti restrukturiranja podjetij, delovni dokument 2016/0359 (COD) [online]. Dosto-pno na: http://ec.europa.eu/information_so-ciety/newsroom/image/document/2016-48/proposal_40046.pdf11. Evropska komisija, 2018. Akcijski načrt za DDV [online]. Dostopno na: https://ec.europa.eu/taxation_customs/business/vat/action-plan-vat_en12. Evropski investicijski sklad, 2017. Ponovni pregled strukture financiranja evropskih MSP podjetij [online]. Dostopno na: https://www.eif.org/news_centre/publications/eif_wp_40.pdf13. Uradni list Evropske unije, 2017. Uredba (EU) 2017/2402 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi poseb-nega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 [online]. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32017R240214. Svetovna banka, katalog podatkov, 2017. Kapitalizacija izbranih delniških trgov, merjeno v procentih BDP [online]. Dostopno na: https://datacatalog.worldbank.org/stock-market-capitalization-gdp

24 BV 5/201924

B A N K E I N P R A V N A P R A K S A

PROTECTING CONFIDENTIAL DATA BANKS HOLD

Confidential banking data is a human right, derived from the constitutional principle of the right to the protection of personal data. It is therefore a constitutional institute. According to this right, the use of personal data is prohibited contrary to the purpose of its collection. Everyone has the right to be acquainted with the collected personal data relating to him, and everyone has the right to judicial protection in the event of their abuse. In this sense, the notion of bank secrecy means the duty of the banks to protect data on the assets of their clients and to reject any requests from third parties after providing information about such information and the law clearly provides for exceptions to this principle. Nevertheless, in practice some banks are still abusive, which is unacceptable. In this paper, I will describe what these exceptions are and concentrate on their (proper) legal interpretation in the light of the constitutional principle of the right to the protection of personal data, as well as in the light of the public interest.

JEL K22

aupni bančni podatki so človekova pravica, ki izvira iz ustavnega načela pravice do varstva osebnih podatkov. Gre torej za ustavni institut. V skladu s to pravico je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z

namenom njihovega zbiranja. Vsak se ima pravico seznaniti z zbra-nimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in vsak ima pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. V tem smislu pomeni pojem ban-čne tajnosti dolžnost bank, da varujejo podatke o premoženjskem stanju svojih strank in da zavrnejo vsakršne zahteve tretjih oseb po posredovanju informacij o teh podatkih, pri čemer zakon jasno določa tudi izjeme od tega načela. Ne glede na to se v praksi neka-terih bank še vedno dogajajo zlorabe teh osebnih podatkov, kar je nedopustno. V tem prispevku bom opisal te izjeme in se osredotočil na njihovo (pravilno) pravno razlago v luči ustavnega načela pravice do varstva osebnih podatkov kot tudi v luči javnega interesa.

Pomen prispevka za bančno stroko

Varovanje bančne tajnosti oziroma zaupnih podatkov je za ban-ke pomembna stvar. Ne samo zaradi tega, ker jim to nalagajo za-konska določila, ampak tudi ali predvsem zaradi zaupnega odnosa, ki ga imajo s svojimi komitenti. Ti namreč od bank pričakujejo, da bodo varovale njihove bančne podatke v odnosu do nepooblaščenih tretjih oseb. Še posebej v zadnjem obdobju pa je bančna tajnost na veliki preizkušnji.

Z

UDK 347:343:336.71

* mag. Boštjan J. Turk, univerzitetni diplomirani pravnik, diplomant Londonske gospodarske zbornice (LCCI) iz poslovnih študij, direktor inštituta za civilno in gospodarsko pravo in habilitirani predavatelj s področja prava, icgp@siol.net

Varovanje zaupnih bančnih

podatkovBoštjan J. Turk*

25BV 5/2019 25

B A N K E I N P R A V N A P R A K S A

Številne države so namreč, tudi zaradi pritiska evropskih institucij in javnosti, v svojih zakonodajah precej omilile svoja določila v povezavi z varovanjem bančne tajnosti, kar lah-ko deloma razumemo, še posebej, če imamo v mislih odkrivanje neka-terih kriminalnih dejavnosti. Vendar pa morajo biti banke pazljive, da ne bodo tem pritiskom toliko podlegle, da bi zaradi njih ogrozile ustavno pravico državljanov do varovanja osebnih podatkov. Zato bodo morale najti pravo ravnotežje med pravicami komitentov do varovanja zaupnih podatkov na eni in interesom javnosti do razkritja takih podatkov v prime-rih suma obstoja kršitev zakonodaje ali obstoja kaznivih dejanj na drugi strani. V tem prispevku bom opisal, kako najti to ravnotežje v luči zakon-skega določila o varovanju zaupnih podatkov.

Varovanje zaupnih podatkov po zakonu o bančništvu

(ZBan-2)

Zakon1 določa, da so zaupni podat-ki vsi podatki, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi banka razpolaga. Banka mora te podatke varovati, in sicer ne glede na način, na katerega jih je pridobila.Izrecno je določeno,2 da člani orga-nov banke, delničarji banke, delavci banke oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršen koli način dostopni zaupni podatki, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe, ali jih sami uporabiti za lastne namene. Ta dolžnost torej obsega prepoved aktivnega in tudi pasivne-ga nezakonitega ravnanja v zvezi z

zaupnimi podatki. Te osebe morajo torej paziti tudi na to, da denimo za-radi njihove malomarnosti omenjeni podatki niso lahko dostopni (nepoo-blaščenim) tretjim osebam. Seveda omenjenih podatkov ne smejo upora-biti niti za lastne namene. Posebno pozornost kaže posvetiti izjemam glede dolžnosti varovanja zaupnih podatkov. Dolžnost banke glede varovanja zaupnih podatkov ne velja v primerih, če stranka sama izrecno pisno pristane, da se lahko posamezni zaupni podatki sporočijo, pri čemer zakon ne omenja izrecno, komu naj bi se omenjeni podatki sporočili. Sam sem mnenja, da bi bilo treba nabor subjektov, katerim se lahko v tem primeru zaupni po-datki sporočijo, razlagati restriktivno (ozko), saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do zlorab posamezniko-vih ustavnih in zakonskih pravic. Dolžnost banke glede varovanja zaupnih podatkov prav tako ne velja v primerih, če te podatke potrebujejo Banka Slovenije, Evropska centralna banka ali nadzorni organ za potrebe nadzora nad banko, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti, kot tudi, če te podatke pisno zahteva komisija za preprečevanje korupcije ali če jih zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka pisno zahteva sodišče, državno tožilstvo ali policija, razen v primerih, ko za posredova-nje zaupnih podatkov zakon izrecno določa odredbo preiskovalnega sodnika.Izjema glede varovanja zaupnih po-datkov je uveljavljena tudi v primerih posredovanja podatkov nadrejenim osebam v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi ali v skladu z zakonom o finančnih konglome-ratih3 ter v primerih, če te podatke pisno zahteva preiskovalna komisija,

kadar v skladu z zakonom, ki ureja parlamentarno preiskavo, izvaja preiskavo.

Izjeme glede varovanja zaupnih podatkov

Izjema glede varovanja zaupnih podatkov je uveljavljena tudi v pri-merih, če te podatke pisno zahteva Računsko sodišče Republike Sloveni-je pri izvrševanju svojih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja računsko sodišče, ter v primeru izmenjave informacij o boniteti strank za namen upravljanja kreditnega tveganja, kar vključuje tudi izmenjavo informacij z bankami držav članic ali s sistemi za izmenjavo informacij o boniteti strank organiziranih v drugih državah članicah glede informacij o boniteti strank, ki so pravne osebe.Že zgoraj sem omenil, da dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, če te med drugim zahteva komisija za preprečevanje korupcije ali če jih zaradi izvedbe predka-zenskega ali kazenskega postopka pisno zahteva sodišče, državno tožilstvo ali policija, razen v primerih, ko za posredovanje zaupnih podat-kov zakon izrecno določa odredbo preiskovalnega sodnika.V zvezi s tem bi želel poudariti, da lahko banke – ne glede na podano zahtevo zgoraj omenjenih organov – tudi samoiniciativno posredujejo zaupne podatke tem organom. Če je denimo banka mnenja, da obstajajo razlogi za sum, da je bilo v zvezi z določenimi bančnimi posli posa-meznika storjeno kaznivo dejanje (denimo preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti, pranje denarja, financiranje tero-rizma ipd.), lahko banka te zaupne podatke posreduje tožilstvu, policiji ali Uradu za preprečevanje pranja denarja.Izrecno je določeno, da lahko banka razkrije zaupne podatke tudi, če je

1 Glej 125. člen zakona o bančništvu (ZBan-2) Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17 in 77/18 – ZTFI-1).

2 Glej 2. odstavek 126. člena ZBan-2.3 Zakon o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06, 87/11 in 56/13).

26 BV 5/201926

Č L A N K IB A N K E I N P R A V N A P R A K S A

to potrebno za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjeva-nje pogodbe, ki jo banka sklene v okviru običajne bančne dejavnosti, in če prejemnik zagotovi ustrezno va-rovanje zaupnosti podatkov. Banka lahko za zgoraj omenjene potrebe razkrije le tiste zaupne podatke v zvezi s stranko, ki so nujno potrebni za sklenitev ali izvajanje pogodbe.Banka mora za vsako posredovanje zaupnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri zaupni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje desetih let po posredovanju teh podatkov.V zvezi z varovanjem zaupnih podat-kov je Banka Slovenije tudi jasno do-ločila kriterij ravnanja s temi podatki. Ta sme podatke, ki jih je pridobila na podlagi zakonsko dopustne izjeme4, uporabiti izključno za namen, za ka-terega so bili podatki pridobljeni, in jih lahko posredujejo drugim osebam izključno pod pogoji, določenimi v ZBan-2 ali v drugem zakonu.

Tehtanje ustavne pravice do varstva osebnih podatkov in

javnega interesa

Pomembni izjemi od načela zaupno-sti varovanja osebnih podatkov sta torej dolžnost banke, da v primeru zahteve določenih organov (denimo sodišča, policije, državnega tožil-stva) te podatke slednjim posreduje, in sicer za potrebe izvedbe predka-zenskega ali kazenskega postopka), in pravica banke, da v primerih, ko zazna razloge za sum, da je bilo v zvezi z določenimi bančnimi posli storjeno kaznivo dejanje, te zau-pne podatke posreduje policiji ali tožilstvu.

Medtem ko je v prvem primeru ne-dvoumno, da javni interes prevlada nad pravico do zaupnosti bančnih podatkov, saj organi, ki so upraviče-ni zahtevati zaupne podatke, že po zakonu nastopajo v vlogi varuhov javnega interesa, pa bi bilo treba pravico banke do posredovanja zaupnih podatkov v primeru obstoja razlogov za sum, da je bilo storje-no kaznivo dejanje, obravnavati precej bolj restriktivno. Predvsem zaradi tega, ker ni naloga banke, da preučuje obstoj javnega interesa, ampak je njeno (najpomembnejše) poslanstvo varovati zaupnost svojih komitentov. Pa tudi zato, ker banke niso usposobljene za odgovore na povsem strokovna (kazensko) pravna vprašanja, kot je denimo vprašanje, ali in kdaj obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno določeno kaznivo dejanje. To je seveda naloga repre-sivnih organov (policije, državnega tožilstva, komisije za preprečevanje korupcije), katerih ustavna in zakon-ska vloga je prav pregon storilcev kaznivih dejanj.

Sodna praksa

Sodna praksa vsebuje nekaj zanimi-vih sodnih odločb v povezavi z ob-segom pravice do varovanja osebnih podatkov. V eni izmed takih odločb5 je sodišče izreklo, da je treba poseg v pravico do zasebnosti bančnih komitentov (35. člen Ustave RS) ovrednotiti v luči načela sorazmerno-sti, saj ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih v omejenem in prilagojenem obsegu uživajo tudi pravne osebe, niso abso-lutne, temveč jih omejujejo temeljne pravice drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave RS).V tem primeru je šlo za vprašanje, ali je banka s tem, ko je pristojnim (re-presivnim) institucijam posredovala

zaupne podatke svojega komitenta, kršila njegovo ustavno pravico do zasebnosti. Sodišče je ugotovilo, da ne, saj je banka s posredovanjem (zaupne) dokumentacije zasledovala legitimen cilj, ki se kaže v varova-nju njene zasebne lastnine (šlo je za primer oškodovanja banke v povezavi z odobrenim kreditom). Sodišče je prav tako izreklo, da je bilo tu posredovanje relevantne do-kumentacije policiji primeren in edini možen način za začetek kazenskega pregona zoper osumljence, ki naj bi jo s kaznivimi dejanji oškodovali. Ravnanje oškodovane banke pa je bilo tudi sorazmerno v primerjavi s posegom v pravico do zasebnosti njenih komitentov (osumljencev), saj je oškodovana banka organom pre-gona posredovala le nujno potrebno pravno relevantno dokumentacijo, v zvezi s katero se je pojavil sum storitve kaznivega dejanja, pri čemer na drugačen način kvalitetne in dokazno podprte kazenske ovadbe sploh ne bi mogla podati. Zgornji primer je torej eden izmed tistih, v katerem je pravica banke do posredovanja zaupnih podatkov ko-mitentov organom pregona (zaradi zavarovanja ustavne pravice banke do zasebne lastnine) močnejša od varovanja teh zaupnih podatkov. Vendar pa gre za specifičen primer, ki ga ne kaže nekritično uporablja-ti tudi v drugih primerih. Kot sem omenil že zgoraj, bi morale banke svojo pravico do posredovanja zaupnih podatkov komitentov drugim organom razlagati ozko, saj bi lahko v nasprotnem primeru prišlo do ne-varne erozije instituta bančne tajnosti kot enega izmed najpomembnejših elementov ustavne pravice do var-stva osebnih podatkov.

4 Glej 3. alinejo 2. odstavka 126. člena ZBan-2.5 Glej Sodbo VSL 00019826 z dne 27. 12. 2018.

27BV 5/2019

Č L A N K I Č L A N K I

MEDIUM-TERM ECONOMIC OUTLOOK FOR EX-YUGOSLAVIAN ECONOMIES

In the medium term (1-3 years) will the economies of Ex-Yugoslavia face the challenges of local trade war, low interest rates and, at least on average, more responsible fiscal policy, which (the latter) has improved mostly due to higher than expected past growth rates. At running the economic policies, countries are still reliant on financial sources as well as technical expertise of European Commission and its structural funds as well as other financial institutions (World Bank, International Monetary Fund, EBRD, USD AID etc.), which are supporting mainly those initiatives that are in-line with their strategies. In areas where investments are not co-funded by these programmes, China has found its niche, especially in areas as transport, construction and energy. Slovenia and Croatia are as part of EU-28 economies, that stand out from others in terms of better institutional outline and are more connected to the EU and expected to have a growth above that of the EU. Region as a whole is still less connected within that with the EU, looking through the lens of trade in goods and services as well as through the ownership.

JEL E01

Standard življenja povprečnega Hrvata (4 milijone) je za okoli 28 % nižji od Slovenca, vendar je celotni BDP Hrvaške višji od slovenskega za 6,5 milijarde EUR (51,5 mrd EUR).

Hrvaška – odvisnost od turistične potrošnje v srednji Evropi

Gospodarska rast bo v obdobju 2019–2021 okrog 2,5 %, medtem ko bo rast cen okrog 1,8 % v letih 2019 in 2020 ter bo leta 2021 upadla na 1,5 %. Močni prilivi od turizma vplivajo na moč hrvaške kune, kar omejuje dvig izvozne konkurenčnosti domače predelovalne indu-strije, vendar pa vpliva na relativno stabilnost cen prek majhnega učinka tečaja na spremembo uvoženih cen. Porast zaposlenosti in plač v Evropi, še posebno v srednji Evropi, pozitivno vplivata na porast izvoza potovanj (tu-ristična potrošnja tujih državljanov na Hrvaškem), velika vlaganja v turistično infrastrukturo (sprememba katego-

rizacije namestitev), ki povratno omogočajo zmerno rast priliva na turista. Od turizma je sicer Hrvaška v letu 2019 zaslužila 10 milijard evrov oziroma petino BDP, rast prili-vov pa je bila okrog 6 % nominalno, kar je bilo nekoliko manj kot leta 2017. Za primerjavo: izvoz potovanj Sloveni-je je bil leta 2018 2,7 milijard evrov oziroma 5,9 % BDP. Država leta 2018 ni pritegnila veliko tujih vlaganj – pri-bližno 1,1 milijarde EUR (2 % BDP), kar je relativno malo ter kaže tudi manjšo regionalno atraktivnost za vlaganja na področju »greenfield« naložb. Povprečna bruto plača v državi je namreč 1.140 EUR, kar je denimo več kot na Madžarskem (1.030), ki je ena od ključnih prejemnic tujih investicij na področju avtomobilske verige. Hrvaška gospodarska rast bo v srednjeročnem obdo-bju temeljila na zasebni potrošnji in turizmu kot tudi na črpanju evropskih sredstev (vpliv na investicije), pri čemer je bila Hrvaška do sedaj nekoliko manj uspešna, kar predstavlja izgubljeno priložnost za večjo rast investicij. Priložnosti so tako predvsem na področju energetske

UDK 330.34:336.1/.5(497)

Srednjeročni gospodarski izgledi gospodarstev nekdanje Jugoslavije

Bojan Ivanc*

* Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist, Analitika GZS, bojan.ivanc@gzs.si

28 BV 5/2019

Č L A N K I

učinkovitosti, javne transportne infrastrukture in komunal-nih projektih. Glede na nizko doseganje črpanja sredstev EU leta 2018 (zgolj 15-odstotna, ki je vplivala na rast obsega gradbenih del v višini 4,5 %) je pričakovati, da se bo učinek prenesel na naslednje obdobje. Hrvaški je namreč v iztekajoči finančni perspektivi namenjeno kar 12,7 milijarde evrov (25 % BDP). Hrvaška še vedno ni povsem rešila izzivov povezanih s težavami ladjedel-ništva in Petrokemije, kar ustvarja napetosti v lokalnih skupnostih (županijah), kjer so te družbe še vedno večji zaposlovalec. Nadaljevanje izseljevanja mladih ter staranje prebival-stva ostajata omejujoč dejavnik rasti, saj ti posamezniki ne prispevajo k blaginji države, še vedno pa pomembno izboljšujejo stanje v plačilni bilanci (nakazila v domovino in turizem) ter so tudi potencialni tuji investitorji v kasnej-ših letih ali generacijah. Anketna stopnja brezposelnosti naj bi se znižala z 9 % leta 2018 na 8 % v letu 2021, medtem ko naj bi se zaradi večje rasti domače potrošnje presežek na tekočem računu plačilne bilance znižal z 2,7 % BDP na 1 % v letu 2021. V letu 2019 se je mini-malna plača povečala kar za 9 % na 3.000 HRK (405 EUR) in predstavlja 45 % povprečne plače. Prejema jo približno 37.000 zaposlenih, največ v dejavnostih tekstila, lesa, usnja in v kovinski industriji. Stroški dela so pomemben element celotnega stroška turistične storitve, zato bo postala za del turistov, ki se je zaradi političnih napetosti v Turčiji, Egiptu in Tuniziji izogibal teh držav, nekoliko manj privlačna. Relativno nizka rast plač v Grčiji je prav tako izboljšala turistično konkurenčnost Grčije. Za kar nekaj družb iz dejavnosti gradbeništva, turizma in IT vodi pomanjkanje zaposlenih k omejeni možnosti za izvedbo del, pri čemer je ključna težava Hrvaške izselje-vanje delovno aktivnih na nemško govoreče trge, k čemer izdatno prispevajo tudi obstoječi osebni kontakti z obsto-ječo emigracijo in (ne) posredno novačenje avstrijskih in

nemških družba na hrvaškem trgu dela. Po presežku v letu 2018, ki je bil nižji za 330 mio EUR zaradi izplačanih garancij za Uljanik, bo primanjkljaj v letu 2019 znašal 0,5 % BDP. Članstvo v območju evra postaja eden od pomembnejših srednjeročnih ciljev vla-de, zato je verjetno, da bo fiskalna politika ostala zmerno restriktivna. Tri četrtine domačih prihrankov je v evrih, kot tudi dve tretjini posojil. Več kot polovica Hrvatov tudi podpira sprejem evra. V ERM II bi se lahko Hrvaška vklju-čila že leta 2020, v območje evra pa 2024. Trenutno članstvu Hrvaške v območju evra ne nasprotuje nobena država, medtem ko Bolgariji nasprotuje veliko članic, kar je vodilo do zaostrenih pogojev za vključitev v ERM II. Vse sistemske banke bo že sedaj nadzirala ECB, plačeva-li bodo tudi v ESM, enako strogi pogoji pa bodo čakali vse druge potencialne članice evrskega območja.

Slovenija – rast števila prebivalstva

Po visoki rasti leta 2018 (4,5 %), se bo rast v obdobju 2019–2021 umirila na okrog 3 %. Rast zasebne potro-šnje bo spodbujal višji razpoložljivi dohodek gospodinj-stev, prav tako pa bo investicijski cikel močneje spodbujal cikel evropskih sredstev. Prispevek izvoza h gospodarski rasti bo negativen zaradi manjše rasti izvoznega povpra-ševanja kot tudi višje rasti uvoženega blaga, ki je name-njen domači potrošnji in investicijam. Vsaj po podatkih iz prvih dveh mesecev (12-odstotna rast izvoza blaga in 5,5-odstotna rast industrijske proizvodnje) lahko rečemo, da izvozna ohladitev (še) ni zajela Slovenije oziroma je ta trenutno omejena na avtomobilsko verigo. Zadnje napovedi makroekonomskih institucij niso bistveno znižale obetov za gospodarsko rast v letu 2019 (IMF pri 3,4 %, april, 2019), saj se je komponenta pričakovane rasti zasebne potrošnje (50 % BDP) v zadnjih mesecih še okrepila, prav tako so ostala visoka pričakovanja glede

Preglednica 1: Gospodarski pomen držav nekdanje Jugoslavije

Velikost BDP v 2018

(v milijardah EUR)

Glede na EU-28 (v %)

BDP p.c. v PKM (2018)

Glede na EU-28 (v %)

Prebivalstvo (v milijonih)

Glede na EU-28 (v %)

Hrvaška 51,5 0,3% 19.400 62,6% 4,1 0,8%Slovenija 45,9 0,3% 27.000 87,1% 2,1 0,4%Srbija 42,8 0,3% 12.300 39,7% 7,0 1,4%BiH 16,7 0,1% 9.700 31,3% 3,5 0,7%Severna Makedonija 10,7 0,1% 11.100 35,8% 2,1 0,4%Kosovo 6,6 0,0% 8.000 25,8% 1,8 0,4%Črna Gora 4,3 0,0% 14.300 46,1% 0,6 0,1%

EU-28 15.877,0 31.000 512,4

Razvrščeno po višini nominalnega BDP v EUR v 2018; viri: Eurostat, WIIW

29BV 5/2019

Č L A N K I Č L A N K I

rasti investicij kot tudi zmerne rasti trošenja države. Pričakovana rast plač v letih 2019 in 2020 je med 4 % in 5 %, leta 2020 pa naj bi (bruto) minimalna plača porasla za 4,5 %, pri čemer naj bi se iz njene definicije izločili tudi vsi dodatki, kar bo bistveno dvignilo strošek dela v družbah, ki zaposlujejo starejše ljudi, ki tudi prejemajo številne druge dodatke, predvidene v kolektiv-nih pogodbah. To naj bi seveda tudi okrepilo rast plač v nižjih plačnih razredih (Analitika GZS), verjetno tudi rast potrošnje (mejna nagnjenost prejemnikov nizkih plač je višja), spodbudilo rast produktivnosti (več vlaganj v avtomatizacijo proizvodnje) kot tudi prispevalo k prenosu določenega dela enostavne proizvodnje v Srbijo, BiH in Makedonijo. Pričakovana razbremenitev regresa že v letu 2019 in razbremenitev plač dela dohodnine leta 2020 ter nagrade za poslovno uspešnost (2020 do 2022) naj bi prav tako pospešile rast zasebne potrošnje ter nekoliko ublažile stopnjo regresije za zaposlene pri višjih prejemkih. Pomanjkanje zaposlenih postaja ovira pri gospodarska rasti, vendar to težavo slovenska podjetja za sedaj re-šujejo s priseljevanjem ljudi iz držav zahodnega Balka-na (predvsem iz BiH in Kosova), saj so leta 2018 kar polovico delovnih mest zapolnili delovni migranti (UMAR, 2019). Tako se število prebivalstva povečuje, kar je tudi posledica ustrezno višjih plač (1.700 evrov bruto), v pri-merjavi z državami južneje od Slovenije, kot tudi velikega porasta števila rojstev, kar je v večini zadnjih 10-ih let pomenilo pozitiven naravni prirastek. Še več, lahko reče-mo, da je Slovenija prav v času recesije oziroma ničelne rasti (2009–2013) beležila največje število rojstev, kar bi lahko pojmovali kot demografsko dividendo, ki očitno deluje proticiklično. Rojstva spodbujajo gospodarsko rast z vidika večjega povpraševanja po večjih nepremičninah (na kratek rok), na srednji (ko otroci odrastejo) pa krepijo število delovno aktivnega prebivalstva, ki je ključno za ustrezno gospodarsko rast in prilive v državni proračun. Presežek na tekočem računu plačilne bilance je bil leta 2018 7,5 % in je bil eden najvišjih v območju evra, ter kaže še vedno zaostanek za primerno ravnijo investicij (te bodo dvignile raven uvoza v prihodnjih letih) kot tudi previdno trošenje prebivalstva v tujini (majhna rast turistič-ne potrošnje Slovencev v tujini). Finančna zadolženost podjetij (nefinančnih družb) je bila v nominalnem pogledu nižja od predkrizne ravni zgolj še v Sloveniji, predvsem zaradi stečaja nekaterih večjih gradbenih podjetij (WIIW, 2019). Posojila podjetjem so bila januarja 2019 višja za 1,9 % (8,6 milijarde evrov), gospodinjstvom pa za 6,9 % (10,1 milijarde evrov), kar je treba primerjati z nominalno rastjo BDP, ki je bila 6,9 %. Slovenska podjetja imajo po naših ocenah (Analitika

GZS) celo zgodovinsko najugodnejše razmerje med neto finančnim dolgom (dolg do bank ter preostalih finanč-nih institucij ter izdan v obliki obveznic in komercialnih depozitov) in EBITDA (2,3), medtem ko je razmerje med dolgom in kapitalom enako, kar denimo velja tudi za nemške družbe. Z zadostno gotovostjo lahko trdimo, da se bo zadolženost prebivalstva povečevala vsaj skladno z rastjo (ali bolj od) nominalnega BDP, kar pomeni med 5- in 7-odstotno letno rastjo posojil prebivalstvu v obdo-bju 2019–2021. Pri nefinančnih družbah bo rast morda nekoliko nižja, zlasti zaradi velikega poslovnega pre-sežka in rezerv iz preteklih let (denar na bilanci), kar bo omejevalo potrebo po visoki rasti posojil. Večje družbe bodo tudi bolj izkoristile ugodne razmere na obvezniških in denarnem trgu z izdajo dolžniških vrednostih papirjev, kar prav tako omejuje rast povpraševanja po bančnih po-sojilih. Tako ocenjujemo, da bo bila rast bančnih posojil pri nefinančnem sektorju med 3 % in 4 % v srednjeroč-nem obdobju.

Srbija: na krilih TNI in pričakovane rasti investicij

Srbija je dosegla politično stabilnost ter izvedla nekaj strukturnih reform, kar je vodilo do rasti TNI kot tudi v krepitev dinarja. Reformni procesi za članstvo v EU se izvajajo, vendar je cilj za priključitev najverjetneje preveč ambiciozen (2025). Leta 2018 so že drugo zaporedno leto beležili javno-finančni presežek (1,1 % in 0,6 % BDP), medtem ko so izvozniki čutili povečano zanimanje za svoje proizvode na evropskem trgu. Zasebno potrošnjo, ki predstavlja kar 70 % BDP, je leta 2018 spodbujala rast zaposlovanja in plač. Rast v višini 4,4 % je bila tako nekajkrat višja od tiste v letih 2010–2017 (1,3 %). Zaradi politike ECB in prilivov iz naslova TNI (samo leta 2018 3,2 milijarde EUR) lahko domača centralna banka znižuje centralno obrestno mero, ki se je znižala na realnih 1 % (še 8 % v obdobju 2013–2015) oz. nominalno na 3 %. Posojilna dejavnost se krepi za okrog 10 % in se bo verjetno v srednjeročnem obdobju umirila na približno 7 % do 8 %. Delež slabih posojil je zaradi krepke gospodarske rasti najnižji po letu 2008 (5,7 %). Nove TNI so izrazito usmerjene v izvoz, zato je priča-kovati več kot 7-odstotno rast izvoza v naslednjih nekaj letih. Drug pomemben element gospodarske rasti so tudi cene energentov, saj njihova nizka raven spodbuja gospodarsko rast. Srbija je sedaj nekje na stopnji razvoja Bolgarije in Romunije pred vključitvijo teh držav v EU-28 (2007).Politična tveganje glede zamenjave ozemelj na Kosovu

30 BV 5/2019

Č L A N K I

in uvedba carin na srbske izdelke bosta najverjetneje znižali gospodarsko rast za okrog pol odstotka, dokler zadnjih ne umaknejo. Gospodarsko sodelovanje z velikimi svetovnimi igralci, kot so Turčija, Kitajska in Rusija, se je na politični ravni okrepilo ter bo verjetno prispevalo k višji gospodarski rasti. Domači politični protesti proti vladi so trenutno tveganje, ki ga je težko oceniti, vendar mednarodna skupnost v odsotnosti primerljivih politič-nih konkurentov situacije s srbsko vlado na zaostruje. Gospodarska konvergenca z EU naj bi se nadaljevala, vendar naj bi bila rast okrog 3 % (WIIW). Narodna ban-ka Srbije je sicer nekoliko bolj optimistična ter pričakuje 4-odstotno rast, predvsem zaradi visoke rasti javnih in zasebnih investicij. Med vsemi državami je Srbija najbolj izpostavljena spremenjenim okoliščinam pri višini evropskih obrestnih mer, medtem ko je javni dolg manj izpostavljen morebi-tnim spremembam v menjalnem tečaju. Javni dolg se je v zadnjih letih znižal na 58 %, sanacija državnih podjetij pa bi lahko potencialno prispevala k dvigu tega deleža do 5 odstotnih točk (2 mrd EUR). Po ocenah WIIW naj bi dinar ostal v razmerju 120 do evra. Narodna banka Srbije ocenjuje, da se bodo cene v srednjem roku krepile med 2 in 3 %, veliko pa je odvisno od gibanja cen energentov (naftnih derivatov in plina) kot tudi od cen hrane, ki pa so odvisne tako od kmetijske sezone kot od globalnih gibanj. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance naj bi se gibal okrog 5 % BDP, kolikor naj bi bili tudi pričakovani prilivi od TNI (ki so na-menjeni pokrivanju tega primanjkljaja). Na menjalni tečaj bo torej dinamika TNI imela še vedno precej velik vpliv.

Bosna in Hercegovina: programi tujih institucij spodbujajo rast investicij

Po splošnih volitvah oktobra 2018 se proces oblikovanja nove vlade podaljšuje ter bo najverjetneje učinkoval na nekoliko nižjo gospodarsko rast od prej predvidene, okrog 2,5-odstotno. Državna potrošnja bo realno stagni-rala. Po mnenju Svetovne banke (pomlad 2019) pa naj bi se rast okrepila na 3,4 % leta 2019 in 3,9 % leta 2020. Celotni BDP leta 2018 je bil 16,5 milijarde EUR, kar je 38 % slovenskega, pri čemer v državi živi 3,5 milijona ljudi. Analiza o deležu neformalne ekonomije (Pasović, 2018) je pokazala, da je bila ta leta 2016 okrog 30 % ter se počasi skladno z rastjo gospodarskega standar-da znižuje (43 % leta 1998). Tako bi lahko rekli, da je morda obseg celotnega gospodarstva nekoliko večji, bližje 20 milijardam EUR. V letu 2018 so končali projekt oblikovanja sodobnejšega registra nepremičnin, katastra in zemljiške knjige, kar naj bi dvignilo zaupanje investitor-

jev ter prebivalcev v dobro in objektivno delovanje tega sistema (Svetovna banka). BiH je sicer prejemnica manj neposrednih vlaganj kot primerljive države nekdanje Jugoslavije (okrog 1 % BDP leta 2018), kar je predvsem posledica nejasne politične slike države oziroma nezmo-žnosti, da se obe entiteti poenotita glede nekaterih ključ-nih usmeritev. Med strukturnimi reformami velja omeniti spremenjeno insolvenčno zakonodajo v Republiki Srbski (tudi na Kosovu), medtem ko je v federaciji BiH še v fazi potrditve v parlamentu. Svetovna banka ocenjuje, da je razmerje med javnim in zasebnim sektorjem najbolj porušeno prav v BiH, da ima potrošnja prednost pred investicijami, kar ustvarja tudi povečan uvoz, ki ga ne spremlja ustrezna rast izvoza. Svetovna banka je v septembru 2018 dodelila BiH doda-tno posojilo (28 EUR), ki ga bo ta namenila spodbudam pri povečanju energetske učinkovitosti stavb. Spodbujali bodo predvsem investicije v javnih zgradbah v federaciji kot tudi v Republiki Srbski. Gospodarstvo je eno najbolj energetsko intenzivnih (209 kgoe/1.000 USD), proizvo-dnja pa temelji na TE in HE. Energetska intenzivnost je celo še enkrat višja kot v EU-28, kar je posledica dobre hidrološke lege kot tudi dejstva, da je država izvoznik električne energije. Kar dve tretjini javnih zgradb je bilo sicer zgrajenih pred letom 1987 ter so velik porabnik energije. Javna poraba je leta 2018 porasla kar za 4 odstotne toč-ke na 44,3 % BDP, kar je posledica rasti javnih investicij, višanja plač in zaposlovanja v javnem sektorju kot tudi dviga izdatkov za socialne transferje. S tega vidika so bili trendi podobni kot na Kosovu. Javnofinančni primanjkljaj se je tako povečal na 3 %, s čemer je bila BiH ena od redkih držav, kjer se je javnofinančna slika poslabšala. Zaposlenost je bila v letu 2018 še vedno 10 % nižja kot v pred krizo in se je leta 2018 povečala le za 0,9 %. Nova mesta so nastajala predvsem v industriji in prodaji na debelo. Podobno kot na Kosovu se brezposelnost znižuje tako z višanjem stopnje neaktivnosti (odhod v pokoj ali podaljšan študij) kot z izseljevanjem, kar podaja manjši pomen podatku o rekordno nizki stopnji brezposelnosti (18,4 %). Stopnja brezposelnosti mladih je bila 39 %. Anketa Svetovne banke je pokazala, da je prav pomanj-kanje delovnih mest v BiH (podobno kot za Kosovo) še vedno glavna skrb prebivalcev in je približno 3-krat bolj pereča kot v državah EU.

Severna Makedonija: novo ime znatno dviguje obete gospodarske rasti

10,7 milijarde EUR močno gospodarstvo se je v lanskem letu (2018) realno okrepilo za 2,3 % zaradi visoke rasti

31BV 5/2019

Č L A N K I Č L A N K I

izvoza in zasebne potrošnje. Za četrtino večja država od Slovenije ima toliko prebivalcev kot Slovenija, ki ustvarijo približno četrtino manj BDP kot povprečen prebivalec Slovenije. Še leto prej je bila gospodarska rast v državi zaradi politične krize blizu ničle. Potrditev novega imena v grškem parlamentu je pomemb-no znižala politično tveganje v državi. Junija 2018 sta Grčija in (Severna) Makedonija podpisali dogovor o razrešitvi razlik in strateškem partnerstvu, kar je poslalo pomemben signal v regiji zahodnega Balkana ter najver-jetneje odprlo vrata za vključitev v EU in zvezo NATO. Države članice zveze NATO so z državo 6. februarja 2019 podpisale pristop 30. članice, vendar ga mora vsaka država članica še ratificirati v parlamentu. Grčija je bila celo prva članica, ki je pristopni protokol dva dneva kasneje v parlamentu tudi ratificirala. Izboljšana politična stabilnost bo izboljšala zaupanja vlagateljev ter spodbudila rast investicij. Evropski svet je tako potrdil, da naj bi se junija 2019 nadaljevala pristopna pogaja-nja. Zelo pomembna je tudi potrditev Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da je Makedonija izpolnila vse zahteve standarda »SDDS plus«, kar pomeni napredno zbiranje, obdelavo in sporočanje podatkov, ki so ključni za podajanje dobrih priporočil oziroma vodenje ekonom-ske politike države. Prav tako je ministrstvo za finance s pomočjo IMF izboljšalo javnofinančno transparentnost, vendar za standardi EU še vedno precej zaostaja (IMF, oktober 2018). Realni BDP naj bi se v obdobju 2019–2021 okrepil za okrog 3 % letno, medtem ko naj bi bila rast cen približno 2 % (WIIW). Domači respondenti v zadnji aktualni oceni so celo nekoliko bolj optimistični za prihodnji dve leti, saj naj bi po 2,8-odstotni rasti v letu 2019 ta v letih 2020 in 2021 zrasla še za 3,2 % in 3,4 %, pri čemer svoja pričakovanja utemeljujejo s sproščanjem monetarne po-litike, državno podporo podjetjem, politično stabilnostjo, nadaljevanjem integracijskih procesov z EU in NATOM, povečanjem izvoza in investicij in najavo velikih državnih infrastrukturnih projektov kot rastjo povprečne plače, kreditiranjem in nižjo brezposelnostjo. Po zadnji anketni oceni (marec 2019) makedonske cen-tralne banke naj bi bila njena rast celo nižja, pri 1,8 % leta 2019 in 1,9 % leta 2020. Rast cen naj bi bila v znamenju višje minimalne plače, krepkejšega domačega povpraševanje, višjih cen energije (pričakujejo rast cen nafte) kot tudi drugih surovin. Dunajski inštitut za medna-rodne ekonomske primerjave (WIIW) ugotavlja, da naj bi med državami zahodnega Balkana zgolj na Kosovu in v Severni Makedoniji gospodarska rast v prihodnjih treh letih presegala tisto iz zadnjih dveh. Anketna stopnja brezposelnosti naj bi bila okrog 20 %, medtem ko naj bi

rast domače potrošnje prispevala k večanju primanjkljaja v tekoči balanci, ki naj bi se zvišal z 0,8 % BDP v letu 2018 na 3 % leta 2021. Za tuje vlagatelje imajo pripra-vljene posebne spodbude, pritegniti pa želijo predvsem tiste iz dejavnosti IKT, kmetijstva, avtomobilske industrije in tekstila (Agencija za spodbujanje tujih vlaganj, 2019). Pomembno je tudi izpostaviti, da naj bi država do konca leta 2019 liberalizirala trg električne energije, kot je skladno s 3. paketom energetske skupnosti EU. Državno podjetje ELEM naj bi zgradilo novo HE s kapaciteto 120 MW. Vložiti bodo morali tudi sredstva v obnovo dveh TE s kapaciteto 800 MW, ki proizvedeta 70 % celotne električne energije v državi. Zaradi slabše energijske vre-dnosti lignita in nezadostnih zalog (20 let) bodo verjetno tudi morali povečati uvoz premoga iz tujine. Centralna banka je ena od ključnih institucij v državi, katere najpomembnejša naloga je doseganje cenovne stabilnosti, ki pa jo dosega predvsem z vplivom na me-njalni tečaj med evrom in makedonskim denarjem. Pri tem je bila v preteklosti zelo uspešna, saj je bila nazadnje inflacija nad 2 % v letu 2013. Prilivi na tekočem računu plačilne bilance, ki so povezani z rastjo izvoza, dohod-kov od dela iz tujine ter tujih vlagateljev, omogočajo centralni banki, da je znižala centralno obrestno mero na 2,25 %, kar je denimo znatno manj, kot je bila še leta 2009 (8,46 %, Eurostat, april 2019). Ocenjujemo, da bodo gospodarska gibanja v Severni Makedoniji močno odvisna od politike ECB oziroma njenega vodenja monetarne politike kot tudi od političnega tveganja, ki ga predstavljajo zahteve četrtine populacije (Albanci) ter politična slika v Albaniji in Srbiji. Na ta tveganja ima državni vrh le omejen vpliv, vendar jih mednarodni vlagatelji v svojih poslovnih odločitvah upoštevajo. Tako povečano politično tveganje lahko pomeni velik primanj-kljaj na tekočem računu plačilne bilance, ki se kaže v obliki izplačil preteklih dobičkov iz družb v tuji lasti ali v umiku portfeljskih vlagateljev (kupcev domačih državnih obveznic). Fitch ocenjuje (2019), da je boniteta držav-nega dolga BB v lokalni valuti (B za dolg v tuji valuti), zmanjšano politično tveganje ter ugodne mednarodne okolje v kombinaciji z odgovorno fiskalno politiko pa bi lahko prinesli dvig na investicijsko oceno v roku 2 do 3 let, kar bi bil velik uspeh.

Kosovo: trgovinske vojne s Srbijo in BiH

Stopnja gospodarske rasti se bo v srednjem roku povzpe-la nad 4 %. Zasebna potrošnja, potrošnja države in in-vesticije se bodo povečale, kar bo povečalo primanjkljaj v plačilni bilanci. Uvedba visokih carin na uvoz blaga iz Srbije ne bo pomembneje učinkovala na gospodarstvo.

32 BV 5/2019

Č L A N K I

Letošnje leto bo odločilno za dialog s Srbijo, kar bo odločalo o prihodnji vlogi Kosova v EU. IMF ocenjuje, da je domači bančni sistem kljub rasti kreditov višji od 10 %, v dobrem stanju ter se finančno poglabljanje nadaljuje. Tudi v letu 2019 naj bi rast poso-jil zasebnemu sektorju ostala visoka, pri okrog 9,5 %. Med večjimi projekti je načrtovana gradnja nove TE, ki naj bi omejila ozka grla v preskrbi z električno energijo. IMF ocenjuje, da so javne finance relativno urejene, vendar so tuje rezerve (za 3,5 meseca uvoza) nekoliko nižje kot v primerljivih državah. Še vedno ostajajo odprta vprašanja vloga zasebnega sektorja ter nizek izvoz, siva ekonomija ter odvisnost od transferjev delovnih izkušenj od delavcev iz tujine. Kosovo ima sprejeto fiskalno pra-vilo, vendar naj bi ga kršilo z večjimi povečanji pokojnin in drugih socialnih izdatkov. Že od leta 2002 imajo na Kosovu 3-stebrni pokojninski sistem, ki ga je predlagal UNMIK na podlagi priporočil Svetovne banke. Evrop-ska komisija v decembrskem poročilu opozarja, da želi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ponovno uvesti klasični sistem, ki ga podpirajo pomembne politič-ne stranke in sindikati, kar bi tudi vodilo v večjo uravnilov-ko v sistemu pravic, več ljudi pa bi postalo upravičenih do prejema pokojnine, zato so prihodnja javnofinančna tveganja povezana s tem visoka (EU, december 2018). IMF ugotavlja, da ima vodilna koalicija majhno večino v parlamentu, koalicijske stranke pa imajo različna mnenja o pomembnih zadevah. Vedenje vlade je tako populistič-no, odpirajo se teme odnosov s Srbijo, preimenovanja Kosovskih posebnih enot v Kosovsko vojsko, liberalizacija vizumskega režima z EU in slabo sodelovanje s poseb-nim tribunalom za vojne zločine. Zaradi blokade Srbije in BiH za vključitev v Interpol je Kosov uvedel 100 % carine na uvožene izdelke iz BiH in Srbije. Ker so vse države članice CEFTE, je uvedba teh carin v nasprotju s tem sporazumom. Kosovo letno uvozi iz Srbije za 400

mio EUR blaga. Predstavniki EK in ZDA so javno pozvali Kosovo k umiku teh carin, vendar je to v nadaljevanju odgovorilo, da jih bodo umaknili le po priznanju njiho-ve države. Do sedaj je Kosovo priznalo 110 držav. Po mnenju srbskih ekonomistov iz Macroeconomic Analyses and Trends bi to lahko vodilo v počasnejšo rast srbske-ga BDP med 0,5 % in 0,7 %. V BiH se za protiukrepe niso odločili, ugotavljajo pa, da naj bi to prizadelo sektor kmetijstva, prehrambne industrije, kovin in mlečnih proizvodov kot tudi olj in sokov ter tekstilne industrije. Na drugi strani predstavlja to vsaj kratkoročno priložnost za slovenske, hrvaške in makedonske družbe, ki so na tem trgu že prisotne ter bi lahko okrepile svoje tržne deleže. V preteklosti je Kosovo že uporabilo carine kot vzvod za politični pritisk ter jih je tudi relativno hitro znižalo. Znotraj CEFTE se kosovsko izvozno blago sicer težko uveljavi, saj so necarinske ovire (posledica nepriznanja statusa) zelo visoke. Kosovo tako iz držav CEFTE (Srbija, BiH, Kosovo, Albanija, Moldavija, Črna gora) uvozi za 6-krat več kot izvozi (Bacigalupo, 2018). Če bi se Kosovo kljub pritisku EU (ta je bil običajno najuspešnejši) odločilo, da bo carine uveljavilo za daljše obdobje, bi se lahko razvili domača kmetijska in agroživilska industrija, saj 53 % ozemlja predstavljajo kmetijske površine.

Črna gora: prvi na zahodnem Balkanu pri uvedbi sheme državljanstva za investicije

Po visoki skoraj 4-odstotni rasti v Črni gori, ki je bila posledica rastočih investicij in izvoza, bo gospodarstvo pod vplivom nižanja javnofinančnih izdatkov, kar naj bi vodilo k umirjanju rasti (na okrog 2,2 % v obdobju 2019–2021). Celotno črnogorsko gospodarstvo je težko 4,6 milijarde EUR (625.000 prebivalcev), kupna moč prebivalcev pa za 45 % zaostaja za Slovenci. V letu 2019 je sicer Črna gora sprejela program za

Preglednica 2: Prihodnji gospodarski obeti držav v srednjeročnem obdobju

Realna gospodarska rast (v %) Tveganja

Priložnosti2019 2020 2021

Hrvaška 2,6 2,5 2,5 Turizem (vreme) in črpanje EU sredstev Boljše črpanje evropskih sredstevSlovenija 3,2 3,0 2,9 Izvoz v države EU-28 Rast zasebne potrošnje tudi preko

večje rasti posojilSrbija 3,4 2,9 2,9 Trgovinska vojna, višina obrestne mere

ECB, cene energentovDobre sezone v kmetijstvu, več TNI, dogovor s Kosovom

BiH 2,5 2,6 2,7 Institucionalna nesoglasja v državi Doseganje soglasja med entitetamaSeverna Makedonija

3,0 3,0 3,0 Politična tveganja Rast TNI

Kosovo 4,1 4,0 3,9 Trgovinska vojna, politična tveganja Višje cene surovin, dogovor s SrbijoČrna Gora 2,5 2,2 2,0 Javno-finančna konstrukcija AC Bar-Boljare Prilivi od turizma in TNI

Vira: WIIW, Analitika GZS

33BV 5/2019

Č L A N K I Č L A N K I

privabljanje tujih državljanov (Montenegro Citizenship by Investment Programme), ki sledi usmeritvam Malte, Portu-galske, Španije, Cipra in Grčije v regiji ter je namenjen spodbudi domačemu turizmu ter tudi nepremičninskemu trgu in investicijam. Ta program naj bi imel 3-letno traja-nje ter naj bi ponudil investitorjem ter njihovim družinam (njihovo število je za sedaj omejeno na 2.000) drža-vljanstvo v zameno za vplačilo 100.000 EUR državne dajatve ter investicijo v višini 250.000 EUR v eni od manj razvitih regij v državi (450.000 EUR, če je investicija v razviti regiji). Leto 2018 je bilo za Črno goro rekordno, saj se je vre-dnost gradbenih del povečala kar za četrtino, kar je bilo posledica dokončanja avtocestnega odseka Bar–Boljare, gradnje novih turističnih kapacitet in energetskih objektov. Uvoz transportne opreme in strojev se je povečal za 15 % in je predstavljal četrtino celotnega uvoza, kar je bilo predvsem posledica rasti investicij. To je tudi poslabšalo stanje v plačilni bilanci. Zaposlenost se je okrepila za 2,5 %, stopnja brezposelnosti pa znižala na 14,8 %. Kljub temu so se realne plače še drugo zaporedno leto znižale (cene so porasle za 2,9 %), medtem ko so v javnem sektorju ostale nominalno nespremenjene. Slika javnih financ je trenutno najslabša med državami zahodnega Balkana kljub temu, da se je proračunski primanjkljaj znižal s 5,3 % leta 2017 na 2,7 %. Visok javni dolg (70 % BDP), ki je tudi posledica velikih vlaganj in odplačil obresti na dolg, ki je bil namenjen gradnji avtoceste Bar–Boljare, naj bi se po oceni domačega ministrstva za finance zniževal z višanjem prihodkov (rast trošarin na goriva in tobak) ter tudi z realnim znižanjem določenih javnih izdatkov (njihova nominalna višina naj bi ostala nespremenjena). Že leta 2020 naj bi tako dose-gli velik javnofinančni presežek. Gradnja novih turističnih objektov in energetske infrastrukture naj bi prispevala k rasti izvoza v naslednjih letih, medtem ko naj bi se uvoz znižal zaradi manjših potreb po uvozu strojev. Okrog 83 % javnega dolga je denominiranega v evrih, vendar naj bi se delež izdanega v USD povečal po prejemu zadnjih tranš posojila kitajske Exim banke. Pri tem se je vlada zavezala, da bo varovala valutno izpostavljenost glavnice z nakupom izvedenih instrumentov, kar naj bi znižalo javnofinančno tveganje, ki bi izviralo iz morebi-tne večje depreciacije evra v primerjavi z dolarjem.

VIRI

Bacigalupo L., Can Kosovo‘s tariffs on Bosnia and Serbia last?, Global Risk Insights, 23. november 2018

Banka Slovenije, Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, januar 2019

Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske primerjave (WIIW), Moving into the Slow Lane, napoved za države srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, marec 2019

Eurostat, https://ec.europa.eu/eurostat/data/database, dostop 10. do 14. april 2019

Holzner M. et al., Unsecured Lending in Central and SEE, Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske primerjave (WIIW), marec 2019

Hrvatska narodna banka, Macroeconomic Developments and Outlook, leto 3, številka 5, december 2018

Investment in Macedonia 2018, KPMG

Makedonska centralna banka, Survey on Inflation Expectations for the Movement of the Real GDP, marec 2019

Mednarodni denarni sklad (IMF), FYRM – Fiscal Transparency Evaluation, IMF Country Report No. 18/299, oktober 2018

Mednarodni denarni sklad (IMF), Republic of Kosovo – 2018 Article IV Consultation – press release; and staff report, IMF Country Report No. 18/368, december 2018

Morgan S. in Radosavljević Z., Kosovo to keep tariffs until Serbia grants recongnition, insists PM, Euractiv

Mustafa A., Kosovo* plans significant pension policy shift, ESPN Flash Report 2018/77, Evropska komisija, december 2018

Narodna banka Srbije, Macroeconomic Developments in Serbia, predstavitev, marec 2019

Pasović E. in Efendic A., Univerza v Sarajevu, Informal Economy in Bosnia and Herzegovina – An Empirical Investigation, South East Journal of Economics and Business, Volume 13 (2) 2018, 112-125, december 2018

Stehrer R. in Leitner M., Demographic Challenges for Labour Supply and Growth, Research Report 439, Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske primerjave (WIIW), marec 2019

Stöllinger R., Testing the Smile Curve: Functional Specialisation in GVCs anf Value Creation, Working Paper 163, Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske primerjave (WIIW), februar 2019

Svetovna banka (WB), Project Paper on a Proposed Additional Loan to BiH for the Energy Efficiency Project, 25. september 2018

Svetovna banka (WB), Reform Momentum Needed, Western Balkans – Regular Economic Report No. 15, pomlad 2019

Svetovna banka (WB), Securing Property Rights and Improving Lives in Bosnia and Herzegovina, 15. december 2018

UMAR, Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2019, stran 20

34 BV 5/2019

Č L A N K I

ORGANISATIONAL ENERGY OF SLOVENIAN ORGANISATIONS

The concept of organizational energy began to develop at the beginning of the 21st century and is relatively new. Organizational energy is the force that a company creates in achieving its goals. It is therefore the force on which the company operates and shows the quantity of freed mental and behavioral potential in achieving the goals. The combination of intensity and quality of energy leads to four types of energy states that show the energy of organizations: productive energy, energy of inertia, energy of indifferent inertia and corrosive (i.e., destructive) energy. Conditions do not exclude each other, but operate independently of one another. Organizational energy creates an essential combination of cognitive, emotional and action-oriented skills, and coordinates these forces to achieve the goals of the organization and is as such important for the organization's success. If an enterprise wants to create organizational energy and be successful, it needs to focus on the following factors that are crucial to effective energy management: (1) vision and strategic direction; (2) quality of management; (3) belief in success; (4) commitment and (5) interpersonal relationships.

JEL M12 M14

1 Uvod

Posamezniki potrebujejo za svoje delovanje energijo, potrebujejo jo tudi organizacije. Tako kot posamezniki izkusijo različne vrste in različne ravni energije, to velja tudi za organizacije. Zato lahko govorimo tako o energiji posameznika kot tudi o energiji organizacije.Organizacijsko energijo kot koncept je zasnovala Heike Bruch, profesorica in direktorica Inštituta za voditeljstvo in management človeških virov na Univerzi St. Gallen ter ustanoviteljica in raziskovalna direktorica programa Organizacijske energije (Preskar, 2018). Koncept temelji tudi na instrumentariju za identifikacijo vrste in intenzitete organizacijske energije, ki so ga leta 2006 uporabili tudi v Sloveniji, ko so prvič izvedli raziskavo med kadrovskimi delavci (Brečko 2016a, str. 62), in energijsko matrico ter njeno logiko. Logika energijske matrice je osnova za opre-delitev podobe energije v podjetju (Preskar, 2018).

Organizacijska energija podjetja je sila, ki jo pri dosega-nju svojih ciljev ustvari podjetje. Pomembna je moč te ener-gije, ki kaže, koliko in kakšen čustveni, umski in vedenjski potencial so sprostili ljudje pri delu in doseganju poslovnih ciljev (Brečko, 2012a). Organizacijsko energijo lahko po Bruchovi (2006, str. 6) primerjamo tudi s pojmom kinetične energije, ki ga poznamo iz fizike, zaradi njene neprestane dinamike; organizacijska energija je tisti nevi-dni temelj, ki vpliva na to, da nekaterim podjetjem uspeva dosegati zastavljene cilje in se razvijati, nekaterim pa ne. Zato bomo v pričujočem prispevku obravnavali orga-nizacijsko energijo podjetij ter njena stanja, da bi v nadaljevanju lahko predstavili ne samo koristi primerne organizacijske energije, ampak tudi načine za njeno krepitev. V skladu s tem smo si zastavili naslednji razisko-valni vprašanji:RQ 1. Ali in kako organizacijska energija vpliva na uspe-šnost podjetij?

UDK 005.3+005.96

Organizacijska energija slovenskih organizacij

Simona Šarotar Žižek*

* Izr. prof. dr. Simona Šarotar Žižek, Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor, Razlagova 14, SI-2000 Maribor, Slovenija; simona.sarotar-zizek@um.si, 00386 2/22 90 342

35BV 5/2019

Č L A N K I Č L A N K I

RQ 2. Ali in kako je mogoče krepiti organizacijsko ener-gijo?Za preučevanje opredeljenega problema smo uporabljali kvalitativne metode raziskovanja. Tako smo kot metodo znanstvenega raziskovanja uporabili znanstveno deskrip-cijo. To smo uporabili pri predstavitvi teoretičnih izhodišč in za opisovanje ključnih dejstev o digitalizaciji, trgu dela, socialni varnosti ter z njimi povezanih vsebin. Teoretična izhodišča prej omenjenih ključnih vsebinskih sklopov smo opredelili z metodo analize. Z metodo kompilacije smo v okviru znanstvenoraziskovalnega dela povzemali spoznanja drugih avtorjev v zvezi z izbranim razisko-valnim problemom. Metodo komparacije smo uporabili pri primerjavah dejstev, pojavov, procesov in tehnik za posamezne vsebinske sklope.

2 Organizacijska energija in njena stanja

Pojem organizacijske energije se je začel razvijati v začetku 21. stoletja, zato je ta pojem relativno nov (Bruch in Goschal, 2004a). Začetnika na področju pojmovanja organizacijske energije sta Bruch in Ghoshal (2006 v Breznik, 2009, 17), ki sta preučevala vedenje menedžer-jev ter ob tem ugotovila, da je večina vodij neučinkovita, saj jim manjka energije, fokusa ali preveč razmišljajo, na-mesto da bi začeli z akcijo (Bruch in Goschal, 2004a). Organizacijska energija je sila, na podlagi katere podje-tje deluje in kaže na kvantiteto sproščenega čustvenega, umskega in vedenjskega potenciala pri doseganju ciljev. Sproščanje dodatnih (vedenjskih, umskih in čustvenih) zmogljivosti in uresničevanje potencialov temeljita na ustvarjenem sistemu podjetja, ki omogoča in spodbuja vodstvo, da se vsakega zaposlenega dotakne čisto od blizu – da se ga dotakne čustveno (Breznik, 2009, 16). Organizacijska energija se torej osredotoča na čustveno komponento delovanja organizacij, ki je bila v preteklosti morda nekoliko manj poudarjena in pomeni najpomemb-nejši gonilnik organizacijskih aktivnosti, saj zrcali obseg, v katerem je organizaciji uspelo mobilizirati vse svoje ak-cijske potenciale pri smiselnem opredeljevanju in dosega-nju ciljev. Organizacijske energije pa ne moremo enačiti z vsoto energij posameznikov, čeprav sta povezani, saj energija posameznikov, predvsem energija vodilnih, vpliva na organizacijsko energijo in stanje organizacijske energije vpliva na energijo posameznikov (Bruch in Go-shal, 2003). Organizacijska energija postane otipljiva in utripa s spodbujanjem intenzitete, hitrosti in vzdržljivosti organizacije ter spodbujanjem procesov sprememb in inovacij (Bruch in Goshal, 2003). Raziskave zgoraj omenjene avtorice in njenih sodelavcev kažejo, da lahko energija v organizaciji niha v dveh di-

menzijah: v intenzivnosti in kvaliteti. Intenzivnost organi-zacijske energije kaže stopnjo aktiviranega čustvenega, kognitivnega in vedenjskega potenciala v organizaciji. Gre za stopnjo čustvene napetosti, budnosti, interakcije in komunikacije, ki v organizaciji prevladuje. Tu razlikujemo med visoko in nizko intenzivnostjo. Visoka intenzivnost pomeni visoko stopnjo čustvene vključenosti, duševne aktivacije in sodelovanja, medtem ko nizka intenzivnost pomeni zmanjšano raven teh stanj. Organizacija, ki ima zelo nizko intenzivnost energije, je v stanju »spanja« (Bruch & Vogel, 2011, str. 8-9). Kvaliteta organizacijske energije se kaže v tem, kako organizacija svojo energijo uporablja. To pomeni, v kakšnem obsegu se čustvene, kognitivne in vedenjske sile znotraj organizacije konstruktivno ujemajo s skupnimi, osrednjimi cilji organizacije. Tukaj ločimo med pozitivno in negativno energijo. Pozitivna organizacijska energija pomeni konstruktivno uporabo potencialov organizacije. Zaposleni v tem primeru usmerjajo svoja čustva, duševno okretnost, premišljenost, trud in dejavnosti v korist ciljev enote ali celotne organizacije. Negativna organizacijska energija kaže pomanjkanje usmerjenosti k skupnim ciljem organizacije (Bruch & Vogel, 2011, str. 9). Kombinacija teh dveh omenjenih dimenzij energije vodi do štirih tipov energijskih stanj, ki kažejo energijo organizacij: produktivna energija, energija udobne inertnosti, energija ravnodušne inertnosti in korozivna (tj. uničevalna) energija. Stanja se med seboj ne izključujejo, ampak delujejo neodvisno eno od drugega. To pomeni, da lahko vsaka organizacija doživlja vsa štiri energijska stanja hkrati. Tako se v tem primeru ne sprašujemo, katero stanje opisuje našo organizacijo, ampak kako močno je vsako energijsko stanje v naši organizaciji in katero od energijskih stanj prevladuje danes (Bruch & Vogel, 2011, str. 9-10).

Produktivna energijaOrganizacije, ki imajo visoko raven produktivne energije pri svojih zaposlenih, lahko opazijo močna pozitivna ču-stva, visoko stopnjo pozornosti in aktivnosti, usmerjenost v smeri pomembnih ciljev, s prevladujočo kulturo skupnega iskanja rešitev, velike angažiranosti ter navdušenja in po-nosa nad svojim delom (Ivanuša-Bezjak, 2012, str. 34). Zaposleni medsebojno komunicirajo in delajo veliko bolj hitro, vodijo pa jih navdušenje, pozitivna vznemirjenost, veselje in ponos (Bruch & Ghoshal, 2004a, str. 147).Produktivna energija je deljena, tj. skupna izkušnja in prikaz pozitivnih čustev, kognitivnega vzburjenja in primernega vedenja med pripadniki enote pri njihovem skupnem zasledovanju pomembnih ciljev organizacije. Čustvena energija se nanaša na skupno izkušnjo pozitiv-

36 BV 5/2019

Č L A N K I

nih čustev in čustvenega vzburjenja zaradi navdušenja nad izzivi na delovnem mestu. Kognitivna energija se nanaša na deljene intelektualne procese, ki ženejo člane h konstruktivnemu razmišljanju in k vztrajnosti pri iskanju rešitev na delovnem mestu, vključujoč tudi mentalne zmo-žnosti osredotočanja, izključitve zunanjih motenj in želje po izboljševanju. Vedenjska energija kaže prizadevanja vseh članov za dobro organizacije, kar vsebuje tempo, intenzivnost in obseg fizičnih virov, ki jih člani namensko vložijo (Cole idr., 2012, str. 447).Kadar je v organizaciji prisotna visoka raven produktivne organizacijske energije, pride do pojava, ki ga je Grat-tonova (2007, str. 1) poimenovala hot spot (vroča točka oz. žarišče op. a.). Avtorica pravi, da se v primeru vroče točke v organizaciji vsak posameznik počuti energičen in poln življenja. Zaposleni so polni idej, veselja in navdu-šenja. To so obdobja, ko se ideje in uvidi posameznikov ujemajo, nadgrajujejo, iz česar nato sledijo nove ideje in inovacije. Kadar posameznik dela v takem okolju, kaže veliko navdušenja in globoko v sebi ve, da je to, kar bodo dosegli, pomembno in ima določen namen. Vsak posameznik uživa, kadar je v žarišču, zaradi česar je bolj zdrav in srečen.

Energija udobne inertnostiZa organizacije, v katerih prevladuje ta vrsta energije, so značilna šibka, a pozitivna čustva, kot sta umirjenost in samozadovoljstvo. Primanjkuje jim interne vitalnosti, pripravljenosti in čustvene napetosti, ki so nujno potrebne za premik naprej ali za vzpostavitev spremembe v orga-nizaciji. Take organizacije običajno stagnirajo in nimajo težav, dokler se v okolju ne pojavijo določene spremem-be. V tistem trenutku te organizacije postanejo žrtve zunanjih sprememb, saj niso sposobne usmeriti energije v hitro obvladovanje nenadnih sprememb iz okolja (Bruch & Ghoshal, 2004a, str. 144).Bruchova je v svojih raziskavah ugotovila, da vodjem, kadar je v organizaciji prevladovala energija udobja, ni uspelo, da bi zaposlene prepričali, da bi vložili več truda. Če je bila poleg prevladujoče energije udobja tudi stopnja produktivne energije zelo nizka, je to pomenilo, da so bili zaposleni preveč zadovoljni s trenutnim stanjem in so želeli ohraniti »status quo«, kar se je kazalo v rutinskem vedenju in nizki stopnji zavzetosti na delovnem mestu (Bruch & Vogel, 2011, str. 12-13).

Energija ravnodušne inertnostiTudi za organizacije, v katerih prevladuje energija ravnodušne inertnosti, je značilna nizka stopnja ener-gije, prevladujejo pa negativna čustva, kot sta strah in razočaranje. Značilne so nizke stopnje čustvene zavze-

tosti, budnosti in truda. Zaposleni niso povezani s cilji organizacije, zato se pogosto očitno oddaljijo drug od drugega in od organizacije na splošno. Tako vedenje lahko privede do tega, da se upočasnijo delovni proce-si znotraj organizacije in v enotah (Bruch & Ghoshal, 2004a, str. 144-145; Bruch & Vogel, 2011, str. 14). Do visoke stopnje te vrste energije lahko pride po neuspešnih poskusih vzpostaviti določene spremembe v organizaciji, zato zaposleni postanejo cinični in obupani. Drugi razlog je lahko v tem, da zaposleni opazijo, da organizacija ni sposobna slediti zahtevam trga. Izgubijo zaupanje v zmožnost soočanja s problemi in izzivi ter se pasivno prepustijo usodi (Bruch & Ghoshal, 2004a, str. 145).Take organizacije so izgubile pomemben človeški poten-cial, ki je potreben za spremembe, ki bi nadgradile zgolj vsakdanje aktivnosti na delovnem mestu. Rezultat takega energijskega stanja v organizaciji pomeni izgubo najbolj-šega kadra, učinkovitost organizacije pa upade zaradi oslabljene usklajenosti, saj enote ne sledijo svojim ciljem in ne izvajajo ukrepov v smeri nujnih sprememb (Bruch & Vogel, 2011, str. 14).

Korozivna energijaZa organizacije, v katerih prevladuje korozivna energija, je značilno, da kažejo visoko stopnjo energije z močnim doživljanjem negativnih čustev, kot so jeza, strah in sovra-štvo. Gre za visoko intenzivnost v destruktivni/uničevalni smeri, kar je v bistvu za organizacijo najslabša vrsta ener-gije. Običajno se pojavi, kadar obstaja kakšna zunanja grožnja ali možnost, ki aktivira energijo v organizaciji, hkrati pa znotraj organizacije obstajajo omejitve, splošno zaznavanje nepravičnosti in pomanjkanje integritete, tj. poštenosti in celovitosti, kar hitro izniči začetni zagon in timski duh (Bruch & Ghoshal, 2004a, str. 146).Organizacije, v katerih prevladuje korozivna energija, porabljajo čas za reševanje notranjih sporov ali za mikro politične aktivnosti. Zaposleni v takih organizacijah sledijo le lastnim interesom pri delovanju znotraj enote organizacije. Energija v teh organizacijah se porablja za notranje zadeve in je zmanjka za zadeve, ki zadevajo stranke in trg, kot tudi za medsebojno sodelovanje pri procesih. Raziskave so pokazale, da take organizacije izgubljajo denar že na ravni posamezne enote. Najbolj pomembna za organizacijo je namreč sposobnost enote, da usmeri skupno znanje v razvoj in bodoče produkte, storitve in trg. Če tega ni, rezultati ne morejo biti dobri (Bruch & Vogel, 2011, str. 14).Glede na to, da smo ugotovili, da lahko organizacijska energija oz. njena stanja močno vplivajo na vedenje v organizaciji, je naslednje smiselno vprašanje, kako lahko ugotovimo, katero stanje prevladuje v organizaciji. Tako

37BV 5/2019

Č L A N K I Č L A N K I

bomo v nadaljevanju predstavili, kako lahko organizacij-sko energijo v svoji organizaciji tudi izmerimo.

1.1 Merjenje organizacijske energijeVečina vodij ima običajno že dobro razvit občutek za to, kakšna energija prevladuje v njihovi organizaciji. Vendar pa je na podlagi občutka zelo težko delati kakršne koli načrte za spremembe v organizaciji. Ravno zaradi tega je potrebno, da se za ugotavljanje stanja organizacijske energije v organizaciji uporablja instrument, na podlagi katerega se delajo načrti za prihodnost. Prav zaradi tega se za merjenje organizacijske energije uporablja vprašal-nik za merjenje organizacijske energije (Organizational Energy Questionnaire – OEQ, op.a.) (Bruch & Vogel, 2011, str. 46-47). Vprašalnik za merjenje organizacijske energije je standardiziran raziskovalni instrument, s katerim merimo in analiziramo energijski profil določene organizacije, njenih oddelkov in posameznih timov. V uporabi ste dve verziji vprašalnika – s 36 in z 12 vprašanji. Obe sta v organizaciji uporabni, dobimo pa pri vprašalniku s 36 vprašanji veliko bolj podrobne informacije o energijskem stanju v organizaciji. Pri vprašalniku z 12 vprašanji so za vsako vrsto energije v organizaciji zapisane 3 trditve, pri katerih respondenti označujejo, koliko se s trditvijo strinjajo. Kot rezultat merjenja dobimo podobo vseh štirih energijskih stanj v organizaciji, čemur pravimo indeks or-ganizacijske energije (Bruch & Vogel, 2011, str. 47-48). Indeks nam pokaže, kako močno je potencial podjetja aktiviran in kam odteka neizkoriščeni potencial. Vsako iz-med štirih vrst energij merimo na lestvici od 0 do 100 %, pomembno pa je razmerje med posameznimi energijami in ne seštevek energij (Brečko, 2016a, str. 62). Pri rezulta-tih običajno izračunamo še enotni indeks organizacijske energije, ki izraža razmerje med pozitivnimi energijskimi stanji (produktivna organizacijska energija in energija udobne inertnosti) in negativnimi energijskimi stanji (ener-gija ravnodušne inertnosti in korozivna energija) (Brečko, 2016c, str. 11).Optimalna vrednost produktivne energije je 80 % ali več, energija udobne inertnosti je potrebna, vendar le-ta ne sme prevladati nad preostalimi. Zastopanost 70 % ali več je zelo dobra, ampak le, če ima enako ali višjo zasto-panost tudi produktivna energija. Zastopanost energije ravnodušne inertnosti ne sme biti višja od 25 %. Enako velja za korozivno energijo. Če je zastopanost teh dveh vrst energij višja, se mora organizacija odločiti za temeljit pregled vseh uničujočih silnic (Brečko, 2016a, str. 62).Če imajo organizacije vrednost produktivne energi-je enako 80, to pomeni, da izkoriščajo skoraj 80 % svojega energijskega potenciala. Tista podjetja, ki imajo

to vrednost nižjo od 50, so običajno v enem od treh nekonstruktivnih energijskih stanj. Tiste organizacije, ki so v območju udobja, običajno aktivirajo in produktivno izkoristijo le 20 % svojega produktivnega potenciala, 50 % pa ga porabi udobna inertnost. Organizacije, ki so v stanju korozije, so sicer običajno aktivne in močno napete, a do 50 % svoje energije porabljajo za destruk-tivne aktivnosti. Organizacije, ki pa imajo visoko stopnjo ravnodušne inertnosti, običajno porabijo manj kot 30 % produktivne energije, veliko potencialne energije (do 45 %) pa porabijo za frustriranost, zaspanost in izgorelost (Bruch & Vogel, 2007, str. 7).Merjenje organizacijske energije z omenjenim vprašalni-kom nam pove, koliko energije je organizacija porabila za dosego svojih ciljev in kako se izražajo osrednji dejav-niki mobilizacije in osredotočanja energije v organizaciji. Vodstvu organizacije omogočajo predvsem podrobno analizo izrabe njihovih možnosti. Ko se vodje začnejo zavedati, kakšna je energijska podoba njihove organi-zacije, lahko pravilno izberejo strategijo za sproščanje, aktiviranje, osredotočanje ali ohranjanje energije. To pomeni, da lahko znova aktivirajo zmogljivost svoje orga-nizacije (Simenčič, 2007, str. 76).Cole in drugi (2005) so razvili vprašalnik za merjenje produktivne organizacijske energije, s pomočjo katerega lahko uvidimo, kako dojemajo organizacijsko energijo posamezniki v organizaciji. Da bi potrdili veljavnost vpra-šalnika, so izvedli tri ločene raziskave v multinacionalnih organizacijah znotraj petih držav (Francija, Švedska, Švi-ca, Velika Britanija in ZDA). Vprašalnik je bil v angleškem jeziku in v lokalnem jeziku, ki so ga govorili zaposleni. Po vseh raziskavah in analizah je nastal vprašalnik za merje-nje produktivne organizacijske energije, sestavljen iz 14 trditev (Cuff & Barkhuizen, 2014, str. 264). Te trditve so povezane z dimenzijami produktivne energije – čustveno, kognitivno in vedenjsko. Respondenti označujejo stopnjo strinjanja s trditvami glede na trenutno stanje v delovni skupini (Cole, 2012, str. 467).Ko dobimo podobo organizacijske energije v organi-zaciji, je naslednji smiselni korak, da z njo upravljamo. Cilj organizacije in vodstva pri tem je lahko, da trenutno stanje organizacijske energije ohranita ali pa s posebnimi strategijami poskušata doseči, da se vrednost pozitivnih energijskih stanj poveča.

1.2 Upravljanje organizacijske energijeEnergija v organizaciji je po naravi dinamična. Nepre-stano se spreminja na podlagi nihanja med širjenjem ali ustvarjanjem energije in obnavljanjem energije. Velik vpliv imajo tudi nenehne spremembe in stres. Upravljanje z energijo pomeni najprej upravljanje z dinamiko energi-

38 BV 5/2019

Č L A N K I

je. Najpomembnejši trije viri dinamike energije v organi-zaciji so organizacijska infrastruktura, socialna interakcija in vedenje posameznika. Delovanje in sodelovanje omenjenih virov dinamike energije namreč uravnavata raven in stanje energije v katerem koli času (Schiuma idr., 2007, str. 74).Če želi podjetje ustvariti organizacijsko energijo, se mora osredotočiti na pet dejavnikov, ki so ključni za učinkovito gospodarjenje z energijo. To so (Brečko, 2012a, str. 4-5):• Vizija in strateška usmeritev: vizija mora biti dolgo-

ročna in obetavna, saj sprosti veliko moči, hkrati pa povzroči ustvarjalno napetost. Pomembno je, da zaposleni dobro poznajo cilje organizacije (in jih štejejo za svoje, op. a.), saj lahko le tako verjamejo v njeno prihodnost.

• Kakovostno vodenje: le-to je pomembno na vseh rav-neh organizacije. Pomembna so naslednja vprašanja, ki so povezana z vodenjem – koliko so zaposleni motivirani za uresničevanje skupnih ciljev (in opre-deljevanje le-teh, op. a.), spodbujeni k inoviranju in doseganju delovne uspešnosti ter koliko je poskrblje-no tudi za njihov osebni razvoj.

• Prepričanje v uspeh: ali in koliko zaposleni zaupajo v lastne sposobnosti soočanja s spremembami in preobrazbo?

• Zavzetost: pomemben je močan notranji občutek dol-žnosti (in odgovornosti, op. a.) pri vsakemu članu ko-lektiva, saj si zaradi tega prizadevajo doseči skupne cilje in narediti celo več, kot pa se od njih pričakuje.

• Medsebojni odnosi in sodelovanje: pomembni so odnosi in sodelovanje med enotami, oddelki in posa-meznimi zaposlenimi v organizaciji.

Pomembna vloga organizacije pri gospodarjenju z organizacijsko energijo je, da obvladuje dve vrsti dejavnikov – tiste, ki omogočajo sproščanje naravne energije posameznikov, in one, ki zadržujejo te energije v organizaciji. Sproščanje naravne energije posamezni-ka omogočata dva dejavnika: povezanost in vsebina dela, ki ga posameznik opravlja. Pri povezanosti imamo v mislih predvsem to, ali in kako posameznik vidi in čuti povezavo med tem, kar je pomembno za njega samega, in tistim, kar je pomembno za organizacijo. Sinergija mora obstajati med posameznikovimi vrednotami in vre-dnotami organizacije, med osebno vizijo posameznika in vizijo organizacije oz. med poslanstvi obeh vključenih strani. Večja kot je ta sinergija, močnejša je povezanost in močnejša kot je povezanost, več osebne energije lahko posameznik sprosti v organizaciji. Pri drugem dejavniku – vsebini dela pa je pomembno, kako posameznik čuti in doživlja dejansko delo, ki ga opravlja. Bolj kot mu je delo všeč, več strasti vloži in sprosti več produktivne energije

pri zasledovanju ciljev organizacije. Zato velja pravilo, da moramo imeti prave ljudi na pravih mestih (Brečko, 2016b, str. 73).Za zadrževanje naravne energije posameznika v orga-nizaciji sta pomembna druga dva dejavnika: kontekst, v katerem organizacija deluje, in klima, ki v organizaciji prevladuje. Kontekst pomeni, kako močno podpirata posameznikovo prizadevanje pri delu način delovanja organizacije in fizično okolje. Gre za podporno okolje in večjo kakovost kot ima le-to, več energije nam bo uspelo v organizaciji zadržati. Klima v organizaciji predstavlja, kako posameznika spodbujajo način opravljanja dela in medsebojni odnosi v organizaciji. Boljša kot je klima, več bo posameznik pripravljen dati od sebe, kar pomeni, da bomo v organizaciji zadržali več energije (Brečko, 2016b, str. 73).Pri upravljanju z energijo poznamo tri osrednje naloge: mobiliziranje, osredotočanje in ohranjanje energije. Podjetja, ki so v enem od dveh stanj z malo energije (ravnodušna ali udobna lenobnost), morajo najprej mo-bilizirati energijski potencial, da ga lahko nato usmerijo v temeljne cilje organizacije. Običajno so najpomembnejša izhodišča v tem, da se vzpostavita kakovostno vodstvo in strateška usmeritev podjetja. Pri tem lahko uporabimo dve strategiji, ki ju bomo omenili kasneje (Bruch & Vogel, 2007, str. 8). Obstajajo tudi organizacije, ki so v razjedajočem/uni-čevalnem stanju, se pa v njih veliko dogaja. Zaposleni se tega zavedajo, v to vlagajo veliko čustvene energi-je, a vse skupaj porabijo za notranje spore. V takem primeru se upravljanje energije začne s preusmerjanjem (osredotočanjem) energije. Vodje morajo v tem primeru poudarjati podobnost in enotnost v organizaciji, zago-varjati skupne cilje ter poudariti skupno vizijo. Vodje naj bi tudi neposredno poudarili, kaj so uničujoče aktivnosti v organizaciji in dali zaposlenim priložnost, da le-te pre-delajo in kritično premislijo o sporih in spopadih znotraj organizacije same. Pomembno je, da se ustvari kultura zaupanja, kjer bodo potekali pošteni, transparentni in-formacijski in komunikacijski procesi. Če vodje nastopijo iskreno, se v zaposlenih sprožijo nova pozitivna čustva, s pomočjo katerih so zaposleni potem sposobni iti prek nesoglasij v organizaciji in se osredotočiti na skupne cilje, namesto da bi se še naprej osredotočali le na lastne, ožje. Ko bodo zaposleni ugotovili, da lahko s skupnimi močmi dosežejo skupen uspeh, bodo lažje pretrgali verigo negativnih čustev, ustvarili bodo pozitivne občutke, energija pa bo preusmerjena v pozitivno smer (Bruch & Vogel, 2007, str. 9).Kadar je organizacija v stanju produktivne energije, je najbolj pomembno, da to stanje tudi ohranimo. Prva

39BV 5/2019

Č L A N K I Č L A N K I

naloga vodij v tem primeru je, da imajo strateški nadzor nad tem, kam njihova energija teče. Pomembno je, da vodja prepozna trenutek, ko mora preklopiti med fazo visoke energije in fazo obnavljanja. To je pomembno, saj bi neprestano delovanje na meji zmogljivosti lahko vodilo do izgorelosti ali ravnodušne otrplosti zaposlenih. Vodje v mnogih primerih namerno določijo obdobja, ki so namenjena nabiranju moči, ko zaposleni lahko varčujejo z energijo. Naslednja naloga vodij je, da vzpostavijo vodstvene sisteme, ki se sami revitalizirajo. To pomeni, da oblikujejo strategije, strukture in kulturo, s katerimi preprečijo ravnodušnost, spodbujajo aktivnost, ohranjajo budnost in spodbujajo čustveno zavzetost zaposlenih. Priporočljivi so tudi sistemi za zgodnje alarmiranje, tržne strukture in strateško razvijanje kulture, s čimer se lahko spodbudijo samoiniciativnost, inovativnost, pripravljenost za sodelovanje in zaupanje. Cilj vseh teh postopkov je, da predlogi za spremembe ne bi prihajali le z vrha or-ganizacije, ampak bi se ustvarilo ozračje za dejavnost in osebne pobude za napredek celotne organizacije (Bruch & Vogel, 2007, str. 9-10).Upravljanje organizacijske energije in ohranjanje optimalnih ravni le-te gresta skozi štiri stopnje (Brečko, 2012b, str. 7-8):• Proaktivno merjenje organizacijske energije: vodja

mora razumeti, izmeriti in postaviti diagnozo energet-skega stanja, ki vlada v organizaciji/oddelku, saj lah-ko le tako dobi celotno sliko energetskega potenciala, s katerim ima opravka. Merjenje se priporoča vsaj enkrat letno, priporočljivo pa je tudi merjenje energije menedžerskega tima.

• Mobilizacija energije: vodja lahko uporabi strategiji premagovanje zmaja ali osvajanje princese. Pomemb-no je, da pri tem mobilizira energijo okrog glavnih ciljev organizacije. Zaposleni morajo imeti pri tem občutek, da k organizaciji lahko prispevajo in da le-ta računa nanje. Ko gre za uresničevanje skupne vizije, mora biti vodja pozoren na to, da se uravnoteženo prepletata obveznost in zaupanje.

• Boj proti koroziji: vodja je tisti, ki se neprestano spo-pada z negativnimi in uničujočimi silami. Mnogo vodij zanika pojav negativne energije v organizaciji. Kadar se vodja bori proti destruktivnim silam, si postavlja vprašanja o tem, ali zaznava manjša znamenja koro-zivne energije, kako se z le-to spopada, ali je odpra-va virov te energije trenutno prioriteta…

• Upočasnjevanje: veliko organizacij je v stanju preo-bremenjenosti, kar se kaže v izgubi fokusa, delovanju na robu zmogljivosti in bližanju kolektivnemu izgore-vanju. Na tem mestu si vodje v okviru (samo-)coachin-ga postavljajo vprašanja glede tega, ali pravočasno

opazijo znake izgorevanja, ali so potrpežljivi pri podajanju pobud, ali so cilji realni in dosegljivi, ali dopuščajo, da organizacija danes deluje počasneje, da bo lahko jutri delovala hitreje, ali si vzamejo čas za napolnitev baterij…

Vodje lahko vodijo z inspiracijo, kar v središče postavlja potencialne koristi in priložnosti (strategija osvojitve prin-cese) ali pa pri vodenju dajo poudarek na preprečeva-nje, ki poudarja predvsem možne izgube in škodo (strate-gija ‚odsekajmo zmaju glavo‘). S slednjo se lahko ohrani več energije v organizaciji, saj so zaposleni osredotočeni na to, da preprečijo morebitno škodo, ki bi lahko nastala (Bruch, 2012, str. 14).Strategija »premagovanje zmaja« uporabi zunanjo grožnjo, s katero prebudi zaposlene iz samozadovoljne lenobnosti. Najprej je treba zaposlenim otipljivo in pre-pričljivo predstaviti to zunanjo grožnjo, kot je npr. kriza, sovražni prevzem, sesutje trga ali pomemben napredek glavnega tekmeca… Ko vodje to dosežejo, je naslednji korak, da ustvarijo občutek nujnosti – zaposleni morajo videti to zunanjo grožnjo kot nekaj pomembnega. Vod-stvo mora usmerjati pozornost in zavedanje zaposlenih na to zunanjo grožnjo. Cilj teh postopkov je, da se med zaposlenimi ustvarijo pritisk, napetost in pripravljenost na akcijo (Bruch & Ghoshal, 2004b, str. 5; Bruch & Vogel, 2007, str. 8).Druga strategija je »osvajanje princese«. Le-ta je primer-na, ko v podjetju prevladuje ravnodušnost. Pri tej strategiji se zaposlenim predstavi podobo pozitivne prihodnosti in priložnosti, cilj katere je, da zaposlene navdihne in v njih vzbudi navdušenje. Vodstvo mora v tem primeru jasno in konkretno predstaviti t. i. predmet poželenja oz. vizijo, ki mora biti smiselna, pomembna in tesno povezana s trenutnim delovanjem podjetja. To je lahko npr. vizija, ki vsebuje velik potencial, inovacija produkta, dostop do no-vega trga ali pa nova pridobitev. Vodje lahko povečajo učinek te vizije, če uporabijo simbolno vodenje, in sicer v obliki vidnega vlaganja truda za doseganje predstavlje-ne vizije ali prek vodenja z osebnim zgledom (Bruch & Ghoshal, 2004b, str. 5; Bruch & Vogel, 2007, str. 8).Idealno bi bilo, da bi kombinirali omenjeni strategiji in ustvarili t. i. pot k princesi, ki bi avtomatsko vsebovala ukrotitev zmaja. To pomeni, da bi prikazali možno priho-dnost – vizijo, ki bi jo lahko dosegli le, če bi bili trenutni problemi in grožnje premagani. Včasih vodje nimajo ravno izbire, katero strategijo bi izbrali za ustvarjanje energije. Če se organizacija sooča z vidno grožnjo, mora »ustvariti« zmaja, kajti ljudem princesa ne pomeni veliko, če jih skrbi za osnovno preživetje. Prav tako velja, da ne more noben vodja »ustvariti« zmaja, če ne obstaja določena realna grožnja. V večini primerov situacija ni

40 BV 5/2019

Č L A N K I Č L A N K I

niti črna niti bela, kar pomeni, da imajo menedžerji izbiro. Redko je izbira strategije odvisna od zunanjih dejavnikov, kot so konkurenti ali trg. Pomembnejši so notranji organiza-cijski dejavniki, še posebej: stil vodstvenega menedžmen-ta, trenutno energijsko stanje v organizaciji in organizacij-sko nasledstvo (Bruch & Ghoshal, 2003, str. 50). Opazimo lahko, da je v okviru upravljanja organizacijske energije velikokrat omenjeno vodstvo oz. vodja. Tako bomo v nadaljevanju vlogo vodje obravnavali podrob-neje.

1.3 Vloga vodjeOrganizacijska energija se začne z energijo ključnih oseb v organizaciji. Vodje naj bi bili namreč tisti, ki nav-dušijo druge in preusmerijo njihovo delo v smer skupnega cilja (Schippers & Hogenes, 2011, str. 195). Vsak vodja mora zaznati, s kakšno energijo ima opravka – kakšne moči in kakšne kakovosti. Naslednji korak je, da izbere ustrezne strategije, s katerimi bo zagotovil ohranjanje energije v organizaciji oz. njeno izboljšanje. Zavedati se mora tudi, da vodi s svojo osebno energijo, ki ima prav tako določeno moč in kakovost. Pri tem je pomembno, da zna energijo deliti z drugimi (opolnomočenje), da bodo z notranjo strastjo dosegali in presegali cilje organizacije (Brečko, 2016b, str. 73). Če vodja ni preveč vključen v proces odločanja, lahko na tak način ohranja energijo, saj nekdo drug prevzame njegove naloge. To pomeni, da lahko energijo tako porabi za nujnejše dejavnosti, kot je npr. zagotavljanje, da ima ekipa vse potrebne vire (Carter, 1999, str. 236).Sam koncept organizacijske energije postavlja pred vodje nove izzive pri dnevnem ustvarjanju in upravljanju, hkrati pa je odvisen od osebne energije vsakega vodje (Brečk,o 2012a, str. 7). Glede na to, kako učinkovito upravljajo z lastno energijo, lahko sodelavce navdihnejo ali pa demoralizirajo. Po drugi strani pa so prav vodje tisti, ki pospešujejo, osredotočajo, vlagajo in obnavljajo energijo vseh posameznikov, ki jih vodijo. Ta sposobnost upravljanja individualne in organizacijske energije je po-gojena s polno angažiranostjo. Slednja pomeni napolnje-nost telesa z energijo ter čustveno povezanost, miselno osredotočenost in duhovno usklajenost z namenom, ki presega lastni interes v tistem trenutku (Loehr & Schwartz, 2006, str. 14). Vsak vodja, ki se ukvarja z ustvarjanjem in upravljanjem organizacijske energije v organizaciji, mora iti skozi proces (samo-)coachinga. Pri tem si postavlja vprašanja o tem, ali je dovolj dober vodja, ali oddaja premalo/preveč energije, kakšen je njegov vpliv na dru-ge, ali je sposoben prenesti svoj žar v očeh na druge ali pa jim morda energijo jemlje itd. (Brečko, 2012b, str. 7).Coaching ima pomembno vlogo tudi pri porabi orga-

nizacijske energije, torej pri reševanju notranjih sporov in sporov s samim seboj. V tem primeru pride do nad-gradnje pri merjenju organizacijske energije. Tako se organizacijska energija meri še v ožjih vodstvenih timih in nato vodja izmeri še osebno energijo. Tako vodja dobi popolno sliko o tem, kako sam izrablja lastni energetski potencial in kako vpliva na druge. Merjenje energije pri vodstvenih timih pove, kakšni so medsebojno zaupanje, spoštovanje in sodelovanje vodstva pri uresničevanju ciljev organizacije. Vse to pa vpliva po hierarhiji navzdol do preostalih zaposlenih. Pri merjenju osebne energije vodij so ugotovili, da velja pri njih povišano tveganje za nastanek izgorelosti. To pomeni, da vodje v večini odda-jajo preveč energije, premalo pa spodbujajo ustvarjanje energije pri zaposlenih. Raziskava iz leta 2012, kjer so merili samoocenjeno osebno energijo 58 vodij iz 14 podjetij, je pokazala, da je pri vodjih premalo energije udobne inertnosti (Brečko, 2012b, str. 8).Brečkova (2012b, str. 8-9) je na podlagi teh dognanj razvila model coachinga za upravljanje organizacijske energije in osebne energije vodij. Sestavljajo ga štiri stopnje, njegova narava pa je krožna, kar pomeni, da se iz zadnje točke/koraka, vrnemo ponovno na prvo točko/korak. Avtorica (ibid., str. 8-9) pravi, da je to zelo po-membno, saj živimo v času nenehnih sprememb. Stopnje tega modela so naslednje (Brečko, 2012b, str. 8-9):1) trenutno stanje organizacijske energije in diagnoza

osebne energije;2) iskanje ustreznih strategij za uravnoteženje organiza-

cijske energije in iskanje virov za upravljanje osebne energije;

3) eksperimentalno preizkušanje strategij in trening upra-vljanja osebne energije (energetski coaching);

4) implementacija in evalvacija strategij ter implementa-cija in evalvacija osebne energije vodij.

Dve lastnosti ločita človeka od skoraj vseh drugih vrst – sposobnost sanjati in moč volje. Vodje organizacij imajo na razpolago veliko virov – denar, tehnologijo, opremo – vendar nobeden od teh ni vreden toliko kot sposobnost mobilizacije kolektivnih dejanj. Bolj kot se premikamo proti prihodnosti, pomembnejša je naloga vodij, da ustvarijo v organizaciji v dejanja usmerjeno kulturo z usklajevanjem domišljije in volje posameznikov (Bruch & Ghoshal, 2004b, str. 6).Do tu smo predstavili koncept organizacijske energije in njenih stanj, način merjenja le-teh in kako z organizacij-sko energijo upravljamo. Ugotovili smo, da imajo pri tem v organizaciji ključno vlogo vodje. V nadaljevanju bomo obravnavali, na kakšen način organizacijska energija vpliva na uspešnost organizacije, s čimer bomo pojasnili pomembnost tega koncepta.

41BV 5/2019

Č L A N K I Č L A N K I

1.4 Organizacijska energija in uspešnost organizacije

Teoretično povezavo med produktivno organizacijsko energijo in uspešnostjo organizacije lahko črpamo iz teorije, ki je zasnovana na organizacijskih virih. Ta teorija pravi, da je dolgotrajen uspeh organizacije odvisen od virov, ki so dragoceni, redki in nenadomestljivi, ter od izkoriščanja teh virov. Prav produktivna organizacijska energija pa bi lahko bila tista, ki bi prispevala k izkorišča-nju teh virov in morda celo pripomogla pri kreiranju novih (Schudy & Bruch, 2010, str. 4).Organizacijska energija ustvari nujno kombinacijo kognitivnih, čustvenih in v akcijo usmerjenih sposobnosti ter uskladi te sile v smer doseganja ciljev organizacije. Zaradi tega organizacije, ki nimajo visoke ravni energije, ne morejo doseči večjih izboljšanj v smeri produktivnosti, ne morejo hitro rasti in ne morejo ustvariti večjih inova-cij. Pomembno je, da se vodje organizacij začno tega zavedati in delati za povišanje energije v organizacijah (Bruch & Ghoshal, 2003, str. 51).Organizacijska energija neposredno vpliva na uspešnost organizacije. Kadar organizacije izkoriščajo svoje po-tenciale v celoti uspešno – kadar v organizaciji obstaja visoka raven strasti, duševne okretnosti, truda in aktivnosti, ki so usklajene za doseganje skupnih ciljev – so značilno bolj inovativne, ustvarjajo boljše odnose s strankami ter rastejo veliko hitreje kot konkurenti s slabšim energijskim stanjem. Če se potenciali zaposlenih ne negujejo zaradi slabega izkoriščanja organizacijske energije, se izgubijo prihodki. In če so zaposleni izčrpani zaradi destruktivne in korozivne energije, ki je prevzela organizacijo, je sposobnost preživetja te organizacije močno ogrožena (Bruch & Vogel, 2011, str. 11). Podatki, ki jih je Bruchova zbrala s sodelavci z večletnim raziskovanjem, kažejo na močno povezanost vseh ener-gijskih stanj s parametri, kot so npr. splošna uspešnost, donosnost, učinkovitost, usmerjenost strank ter zadovolj-stvo in zavezanost zaposlenih (Bruch & Vogel, 2011, str. 11). V tem kontekstu omenjata Schudy in Bruch (2010, str. 4) vpliv na finančno uspešnost organizacije, uspe-šnost pri strankah in uspešnost zaposlenih samih.Kolektivna inspiracija, navdušenje in zanos (čustvena dimenzija) do dela lahko krepijo izkoriščanje virov. Kognitivna energija je po eni strani povezana s trenutnimi nalogami in izkoriščanjem virov, po drugi strani pa lahko vodi do ustvarjanja novih procesov in virov. Kadar se spro-šča vedenjska energija, so zaposleni večinoma vključeni v delovne aktivnosti in močno povezani s sodelavci. Ta vklju-čitev se izraža v boljši komunikaciji, sodelovanju in delitvi virov med zaposlenimi, na splošno povečani produktivno-sti in finančni uspešnosti (Schudy & Bruch, 2010, str. 4).

Produktivna organizacijska energija lahko izboljša uspešnost pri strankah prek podobnih mehanizmov kot pri finančni uspešnosti. Kadar so viri, ki spodbujajo sistem menedžmenta strank, marketing in zunanjo komunika-cijo, izkoriščeni hkrati z razvojem produktov, se lahko poveča povezanost z organizacijo (Schudy & Bruch, 2010, str. 4). To se smiselno povezuje tudi z ugotovitvami avtorjev Barsade in Gibsona (2007, povzeto po Schudy & Bruch, 2010, str. 4), ki pravita, da pregled primarne raziskave podpira pozitivno povezavo med pozitivnimi afekti zaposlenih in a) kreativnostjo, kar lahko vodi do novih produktov, rešitev za stranke…, in b) prosocialnim vedenjem (boljša podpora strankam). Pozitivna čustvena stanja (čustvena energija) prispevajo k zavezanosti, vključenosti in motivaciji, kar krepi zadovolj-stvo z delom. Barsade in Gibson (2007, povzeto po Schu-dy & Bruch, 2010, str. 4) pravita, da je pozitivni afekt po-vezan z zmanjšanjem odsotnosti in odhajanja zaposlenih. Prav tako lahko kognitivna energija spodbuja zadovoljstvo zaposlenih prek skupnih spoznanj. Vedenjska energija lahko vpliva na zadovoljstvo, saj povzroča integracijo kompleksnih dejanj komunikacije in vedenja, kar je lahko pozitivno povezano z vključenostjo in motivacijo. Omenje-ni aspekti so zelo pomembni pri uspešnosti posameznika v organizaciji (Schudy & Bruch, 2010, str. 4).V pričujočem poglavju smo predstavili teoretično ozadje koncepta organizacijske energije. V nadaljevanju se bomo osredotočili na stanje organizacijske energije v Slo-veniji. Najprej bomo predstavili rezultate nacionalne raz-iskave organizacijske energije, nato pa bomo pogledali nekaj primerov, kako z organizacijsko energijo upravljajo tisti, ki so na teh raziskavah dosegli najboljše rezultate.

2 Organizacijska energija v Sloveniji

Pri hitrem vpogledu v primerjalno analizo energetskega naboja pri kadrovikih v Sloveniji, ki so ga izmerili leta 2006, je bilo moč zaznati zanimivo anomalijo slovenske-ga prostora – energetsko je namreč zelo močan, a hkrati energetsko razklan, saj energetske silnice skoraj enako močno vlečejo vsaka v svojo stran. S slovenskim energet-skim stanjem so se nato ukvarjali na posebnih delavnicah, kjer je bilo poglavitno vprašanje, zakaj in kdaj se organi-zacije nagibajo k ustvarjalni in produktivni energiji ter kdaj in zakaj k ravnodušju in apatiji (Brečko, 2012c, str. 19).Ugotovitve zgoraj navedenih delavnic so strnili v tri točke (Brečko, 2012c, str. 19): • Posebnost slovenskega energetskega potenciala

je najprej odvisna od slovenskega nacionalnega karakterja. Smo čuteči, vendar čustvujemo navznoter, ne navzven. Značilen je tudi večji občutek krivde, ki

42 BV 5/2019

Č L A N K I Č L A N K I

je pogosto brez razloga. Z njim povezana je tudi intenzivnejša apatija in pogostno prepričanje, da se na delovnem mestu trpi in da je to trpljenje vir zdravstvenih težav. Tako miselnost je treba v okviru organizacije preseči in spremeniti v smer ustvarjalne in produktivne energije (za to je odgovoren menedž-ment človeških virov).

• Slovenski prostor opredeljuje tudi čas prehoda iz socializma v kapitalizem. Slovenska tranzicija je bila časovno usklajena z vzponom kapitalizma. Okoli nas je bila vidna rast, imeli smo občutek, da nam gre končno bolje, naša pričakovanja o neprestani rasti pa so bila vedno večja. Takrat smo doživljali le svetlo stran kapitalizma, s temno stranjo in mejami kapita-lizma pa nismo imeli izkušenj. Potrošništvo je prodrlo v vsa področja življenja, nas zasvojilo, zdaj pa smo primorani iskati rešitve za izhod iz tega začaranega kroga. Tukaj je pomembno, da se v okviru organiza-cije naredi preboj, da se najde pot iz cone udobja v cono ustvarjalnosti, produktivnosti. Zaposlenim je treba pokazati, da se splača delati. Tudi tu ima najpo-membnejšo vlogo menedžment človeških virov.

• Značilna za slovenski prostor je tudi toksičnost delo-vanja medijev. Le-ti se vedno potrudijo, da najdejo in razširijo negativne novice. Če pogledamo pov-prečnega slovenskega potrošnika, zaznamo pri njem vedno večji strah, apatijo in zaskrbljenost. Negativne zgodbe odvračajo ljudi od tega, da bi se osredotočili na delo in začeli sproščati ustvarjalno energijo. To je zelo velik izziv za slovenski menedžment človeških virov, saj morajo spodbuditi vodstva organizacij k zavedanju, da so njihovi zaposleni tisti, ki so prave stranke organizacije. Če bodo zaposleni zadovoljni, bodo poskrbeli za to, da bo imela organizacija tudi zunanje stranke.

2.1 Pregled rezultatov raziskav organizacijske energije

V Sloveniji so prvič izmerili organizacijsko energijo leta 2006 med kadrovskimi delavci ter ponovno leta 2011. Pri prvem merjenju je sodelovalo 165 kadrovskih delavcev iz 143 različnih organizacij iz 10 različnih panog. Od tega je bilo 115 gospodarskih združb in 28 organizacij iz javnega sektorja. Leta 2011, ko so raziskavo ponovili, je sodelovalo 176 organizacij, od tega 140 gospodarskih družb in 36 organizacij iz javne uprave. Če primerjamo, je bilo leto 2011 boljše z vidika lestvice produktivne energije, energije udobne inertnosti in korozivne energije, a slabše glede lestvice energije ravnodušne inertnosti (Brečko, 2016a, str. 62). In kaj nam te vrednosti povedo, če jih primerjamo z vre-

dnostmi TOP10 – povprečjem desetih odstotkov najbolj-ših nemških podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, ki jo je izvedla dr. Heike Bruch? Slovenija v tem primeru izstopa predvsem po visoki vrednosti korozivne energije. Primer-java nam pokaže tudi to, da je po celotni sliki organiza-cijske energije daleč od optimuma in daleč od vrednosti, ki jih imajo TOP10 (Brečko, 2016a, str. 62).V preglednici 1 lahko vidimo rezultate merjenj nacio-nalne raziskave organizacijske energije v različnih letih, dodana pa je tudi primerjava z benchmarkom TOP10. Preglednica prikazuje vrednosti posameznih energijskih stanj (v zaporedju produktivna organizacijska energija, energija udobne inertnosti, energija ravnodušne inertno-sti in korozivna organizacijska energija) in preračunan enotni indeks organizacijske energije.

Preglednica 1: Rezultati slovenskih nacionalnih raziskav organizacijske energije v primerjavi z benchmarkom 2011

POE EUI ERI KOE EIOE

Benchmark 2011 81 74 12 18 5,17

Slovenija 2006 48 36 35 56 0,92

Slovenija 2011 69 49 52 49 1,17

Slovenija 2016 68 59 33 39 1,76

Slovenija 2017 66 68 30 35 2,06

Viri podatkov: (Brečko 2016a, str. 63; Brečko 2016c, str. 12; Brečko 2017a, str. 65).

Sprememba, ki so jo leta 2017 uvedli v raziskavo, je bila, da so primerjali vrednost organizacijske energije tudi glede na starost in glede na stopnjo izobrazbe. Rezultati sicer niso bili reprezentativni za celotno državo, so pa ponudili naslednje ugotovitve: najboljšo energijo izkazuje generacija, ki šteje 45 let ali več, za katero so izmerili enotni indeks organizacijske energije 1,89. Naslednja je bila generacija, ki je štela 30-45 let, pri kateri je bila vre-dnost enotnega indeksa 1,65. V generaciji, mlajši od 30 let, pa je bila vrednost enotnega indeksa organizacijske energije 1,44. Znotraj te raziskave so rezultati pokazali tudi, da imajo osebe z visoko ali višjo izobrazbo višjo raven energije od tistih z nižjo stopnjo izobrazbe (Brečko, 2017a, str. 66).

2.2 Primeri upravljanja z organizacijsko energijo v slovenskih podjetjih

Po rezultatih, ki smo jih predstavili v prejšnjem podpoglav-ju, je smiselno vprašanje, kaj je organizacijam, ki so na nacionalni raziskavi dosegle najboljše rezultate, poma-galo? Kakšna je njihova skrivnost ali recept za doseganje takih rezultatov?

43BV 5/2019

Č L A N K I Č L A N K I

Agitavit solutionsV Agitavit Solutions (prejemniki nagrade za najvišji indeks organizacijske energije v panogi Tehnologija, informacije/komunikacija in razvedrilne dejavnosti 2016) menijo, da so glavni vir dobre energije osebni motivi ljudi. Ti motivi jim namreč dajejo moč in energijo za spopadanje z delovnimi izzivi. Kadar jih lahko uresničijo prav v podjetju, so tam produktivni in posledično tudi uspešni. Opažajo, da dajejo zaposleni predloge, kadar je energija v podjetju dobra, tudi če jih nihče zanje ne prosi in morda niti niso povezani z njihovim področjem dela. Dobra energija se kaže tudi tako, da so zaposleni pripravljeni sprejemati dodatne naloge in prevzeti odgo-vornost za njihovo izpolnjevanje, hkrati pa se pri vsem omenjenem zaposleni tudi zabavajo (Brečko, 2017b, str. 48).V Agitavit Solutions pravijo, da opazijo upad energi-je predvsem na koncu najbolj napornih in intenzivnih tednov. Enako velja tudi za delo na projektih – kadar se približujejo mejniki, energija narašča, vendar takoj po koncu nekoliko upade. V podjetju poskrbijo za dodatno energijo s pomočjo internih dogodkov in team-buildingov (Brečko, 2017b, str. 49).Poudarjajo, da pogosto ni samo enega vzroka za pomanjkanje energije. Vodja mora neprestano poslušati svojo ekipo, povezan pa mora biti tudi z vodji drugih ekip, če morebiti pri njih opazijo padec energije. Vodja mora odkriti vzrok, ki je lahko trenutne ali trajne narave. Nato sledijo odkrit pogovor vseh vključenih in predlogi za odpravo težave. V večini primerov pri njih pomaga že sam pogovor, pride pa tudi do situacij, ko so potrebne spremembe ali določeni ukrepi. Poudarjajo, da se morajo vse težave reševati sproti, da bi preprečili, da se majhna težava razširi na energijo celotnega podjetja, kar seveda lahko povzroči večjo škodo (Brečko, 2017b, str. 49). Za obnovitev energije zaposlenih je po njihovem mnenju zelo pomembna možnost pridobivanja novih znanj in osebnega razvoja. Med sodelavci poudarjajo pomen iskrene komunikacije, poštenega odnosa do sodelavcev, iniciativnosti, predanosti, kakovosti, dela v ekipah, med-sebojne pomoči in sodelovanja. Zaposleni imajo omogo-čeno delo od doma, s prilagodljivim urnikom. V podjetju imajo tudi prostor, ki je namenjen sprostitvi, zaposleni pa se lahko tja umaknejo med delovnim časom, da na svoj način obnovijo vire energije. Ker zaposleni večino časa na delovnem mestu presedijo, so v podjetju poskrbeli tudi za rekreacijo, in sicer z ustanovitvijo lastnega športnega društva, v sklopu katerega ponujajo več športnih aktivno-sti (Brečko, 2017b, str. 50). Univerzalna formula za dobro energijo v podjetju po njihovem mnenju ne obstaja. Menijo, da gre le za skupek

dejanj in aktivnosti. Če kakšno podjetje kopira formulo za uspeh drugega podjetja, uspeh ni zagotovljen. Vse je namreč odvisno od tega, kako se nekaj izvede in kakšne so lastnosti zaposlenih v podjetju. Zaposlenim je treba prisluhniti, zagotoviti, da se bodo počutili varne in cenjene, ter jim pomagati pri iskanju poti do ciljev. Pri tem veliko pripomore tudi to, če so sodelavci med seboj tudi prijatelji (Brečko, 2017b, str. 50).

Automatic servisPodjetje Automatic servis je v letu 2016 pridobilo certifi-kat Dobre energije v sklopu nacionalnega projekta Orga-nizacijska energija 2016. Irena Intihar, vodja kadrovske službe v podjetju, pravi, da dobro energijo v podjetju pripisujejo dobri energiji posameznikov. Pomembno za dobro energijo v podjetju je, da je podjetje stabilno, da cenijo skupne vrednote in da veliko pozornosti posvečajo medosebnim odnosom – cilj je, da se vsak posameznik počuti sprejetega in cenjenega. Prakticirajo veliko sre-čanj, tako na ravni podjetja kot tudi na ravni posameznih enot. Ta srečanja imajo več namenov, in sicer informa-tivnega in izobraževalnega pa tudi namen zabave in druženja. Ni nujno, da ima vsako srečanje vse elemente, a si v podjetju prizadevajo, da bi jih v enem srečanju združili čim več (Brečko, 2017c, str. 55).Visoko produktivno energijo v podjetju je moč čutiti takoj po omenjenih srečanjih. Zaposleni se veselijo vsakega uspelega projekta, pri čemer pa v podjetju poudarjajo pomen posameznikovega prispevka k skupnemu uspe-hu. To, da posamezniki dobijo povratno informacijo o svojem prispevku k uspehu podjetja, jih tudi zelo motivira. Pomembna je tudi pravilna komunikacija tega prispevka, ki jo na vseh ravneh organizacije uvajajo zaposleni v kadrovski službi. Cilj vodenja in komunikacije v njihovem podjetju je, da bi bili vsi zaposleni vključeni v procese in bi imeli priložnost tako za osebnostno kot tudi za strokov-no rast (Brečko, 2017c, str. 55).Padce energije v podjetju doživljajo predvsem zaradi sezonskih nihanj. Kadar je prodaja v podjetju dobra in ji sledijo dobri rezultati, pomeni to za zaposlene dodaten zagon. V podjetju si prizadevajo, da bi zmanjšali vpliv sezonskih nihanj na raven energije v podjetju z uporabo različnih veščin in postopkov. Začeli so s ciklom usposa-bljanj oz. treningov z namenom, da bi postopoma uvedli spremembe v procesih, organizaciji pa tudi pri vodenju (Brečko, 2017c, str. 55).V prvem delu dejavnosti se s pomočjo zunanjega sode-lavca ukvarjajo z usposabljanjem vodij. Spoznavajo se z orodji vodenja in komunikacije, ki so uporabna pri vsak-danjih opravilih. Gre npr. za vsakodnevni jutranji obhod vodij in pozdrav vsakemu delavcu, pri čemer mora pogle-

44 BV 5/2019

Č L A N K I Č L A N K I

dati vsakemu v oči in se mu nasmehniti. Vodja tako daje zagon za opravila, ki prihajajo v tekočem dnevu, hkrati pa lahko preveri, ali je kateri od delavcev slabe volje in se mu morda med dnevom bolj posveti tako, da se z njim pogovori na njegovem delovnem mestu. Vodje se učijo tudi vodenja z zgledom, pomembnosti izpolnjevanja obljub do sodelavcev, pomembnosti osebne komunikacije in pa tega, da vsaj enkrat tedensko en dan ali del dneva preživijo s sodelavcem – pri tem sodelavci spoznajo vodjo, vodja pa dobi tudi vpogled v morebitne težave, s katerimi se sodelavci soočajo. Cilj vseh teh postopkov je, da je prav vodja tisti, ki se lahko zaposlenemu ali skupini pomaga pobrati, ko ta pade in se skupaj z njim/njimi veseli novih uspehov. Skozi podobna, malce prilagojena usposabljanja bodo šli tudi drugi zaposleni, in sicer z na-menom, da se bodo kot podjetje lahko poenotili v viziji, poslanstvu in vrednotah (Brečko, 2017c, str. 56). Naslednji sklop dejavnosti so t. i. mini treningi na interni ravni. Pri tem naj bi skupine prek praktičnih primerov same oblikovale rešitve, ki pa se bodo kasneje lahko upo-rabljale v podjetju kot stalna praksa. Hkrati s temi mini tre-ningi bo tako nastajal priročnik za posamezna delovna mesta, kako delati, kakšno je pričakovano vedenje, katere vrednote so cenjene itd. Cilj tega je, da se zmanjša šte-vilo situacij, v katerih ne bi vedeli, kaj je naslednji korak, hkrati pa je to tudi način, kako vnesti v izobraževanje več sproščenosti (Brečko, 2017c, str. 56).Tretji sklop dejavnosti se ukvarja z interno komunikacijo. Poudarek je predvsem na sprotni in osebni komunikaciji med vsemi zaposlenimi na vseh ravneh organizacije. Zaposlenim mora biti jasno, kakšne so njihove naloge, kaj so njihove odgovornosti, kdo je njihov nadrejeni in od koga dobivajo navodila za delo. Na tem področju si v podjetju prizadevajo za izboljšavo oz. nadgradnjo sistema, predvsem za odpravljanje vrzeli, na katere so opozorili zaposleni v okviru internega ugotavljanja njiho-vega zadovoljstva (Brečko, 2017c, str. 56).V podjetju so se v preteklosti že ukvarjali s prekomerno porabo energije zaposlenih in posledično z izzivom iz-gorelosti na delovnem mestu, zaradi česar so uvedli nov sistem, ki je s seboj prinesel novo postavitev organizacije in zaposlovanje novih kadrov. Kljub temu se pri njih še vedno dogaja, da morajo občasno nekatere posamezni-ke opomniti, da se je delovni dan za njih končal (Brečko, 2017c, str. 56-57). Način, kako priti do prave energije, je po mnenju gospe Irene Intihar to, da najprej delamo spremembe pri sebi. Pravi, da lahko vsak od nas nekomu drugemu dan polep-ša ali pa mu ga pokvari. Najslabše po njenem mnenju je, če si uspemo pokvariti sami svoj dan s svojo zagrenjeno-stjo. Vsak od nas lahko da od sebe najboljše, odločiti pa

se moramo sami – za vsak dan posebej (Brečko, 2017c, str. 57).

Plastika SkazaDobro energijo v podjetju lahko hitro opazimo. Direktori-ca podjetja Plastika Skaza (prejemniki nagrade za najviš-ji indeks organizacijske energije v panogi Izdelki široke rabe in industrijski izdelki 2016) pravi, da dobro energijo v podjetju zazna prek visoko motiviranih zaposlenih že zjutraj, prek nasmehov na njihovih obrazih, prek smeha, ki se sliši iz pisarn… Njihova produktivna energija raste, kadar dosežejo skupne cilje in živijo po enakih vrednotah (Brečko, 2017b, str. 48).V Plastiki Skaza so mnenja, da energija v organizaciji lahko niha, če zaposleni nimajo točno določenih nalog ali pa pri sebi niso razčistili, kaj natančno si želijo. V tem primeru se lahko izgubijo, njihova učinkovitost pa je vpra-šljiva. Dobra energija lahko pride tudi v presežku, pred-vsem takrat, kadar so zaposleni uspešni in so ob uspehu tudi ustrezno pohvaljeni. V Plastiki Skaza dobro energijo in čim manjše nihanje le-te spodbujajo z aktivnostmi, kot so team-building, mesečna srečanja zaposlenih, športne aktivnosti, strateške delavnice in izobraževanja, na katerih zaposleni aktivno sodelujejo (Brečko, 2017b, str. 48-49). Po mnenju Tanje Skaza, direktorice omenjenega podjetja, je dober vodja tisti, ki je dober coach in mentor, ki zna svojega mentoriranca usmerjati in hkrati tudi nadzirati. Mora biti odprt, mora poznati mentorirančeva pričako-vanja, do njega mora biti tudi iskren in hkrati od njega vedno pričakovati nekaj več. Strasten vodja je tisti, ki je sposoben vsako leto pripeljati svojo ekipo do najbolj-ših rezultatov. Vodje morajo znati povezati ekipo in jo opolnomočiti, poskrbeti morajo tudi za zaupanje znotraj ekipe. Pravi vodja pozna vsakega posameznika v svoji ekipi in njegove potrebe (Brečko, 2017b, str. 49). Kadar v omenjenem podjetju opazijo, da pri delovanju zaposlenih ni prave strasti, je to zanje signal, da je po-trebno takojšnje ukrepanje. Najprej je treba odkriti vzrok za nesložnost v ekipi. Včasih gre le za kakšno malenkost, ki je rešljiva relativno hitro. Občasno pa se zgodi tudi, da je v ekipi »gnilo jabolko«. Vodja mora le-to hitro zaznati, da prepreči morebitno »okužitev« preostalih v ekipi. V podjetju najpogosteje rešujejo težave take vrste s pravil-no komunikacijo, za katero pravijo, da je ključ do uspeha (Brečko, 2017b, str. 49). Za obnavljanje energije zaposlenih skrbijo tako, da jim omogočajo neomejeno uporabo fitnesa in sodelovanje v lastnem športnem društvu, zaposlena pa imajo tudi dva osebna svetovalca, ki sta na voljo zaposlenim, ko potre-bujejo pomoč pri doseganju ciljev ali boljšega počutja. V načrtu imajo tudi uvedbo jutranje joge ali meditacije,

45BV 5/2019

Č L A N K I Č L A N K I

katerih cilj bi bil, da bi zaposleni dan začeli psihično spočiti (Brečko, 2017b, str. 50). Formula za dobro energijo, pravijo, je ravnovesje med vrednotami podjetja in posameznika, opravljanje dela, ki zaposlenega veseli in v njem uživa. Le tako delo samo po sebi ni delo, ampak užitek, in prav tako delo ima za posledico uspehe, ki jim sledi dobro plačilo. Po mnenju direktorice se formula za dobro energijo skriva v vsakem posamezniku, v tem, da deli naprej svojo srečo. Veliko-krat se namreč zgodi, da je celoten dan odvisen od tega, kakšno energijo je v prostor prinesla določena oseba (Brečko, 2017b, str. 50).Če primerjamo upravljanje z organizacijsko energijo v omenjenih podjetjih, hitro ugotovimo, da so nadpov-prečni rezultati pri nacionalni raziskavi organizacijske energije posledica dodelanega menedžmenta človeških virov in skrbnega opazovanja vedenja v organizaciji. Znotraj menedžmenta človeških virov ponujajo vse tri organizacije zaposlenim določene ugodnosti, skrbijo za čim boljše odnose v organizaciji in poudarjajo pomen pravilne komunikacije.

LITERATURA IN VIRI (References):

1. Adams, J. D. (1984). Transforming work: A collection of organizational transformation. Alexandria, Virginia: Miles River Press.

2. Armstrong, M. (1996). Personnel Management Practice. London: Kogan Page.

3. Armstrong, M. (2014). Armstrong`s Handbook of Human Resource Management Practice (Thirteen Edition). London: Kogan Page.

4. Banfield, P., Kay, R. in Royles, D. (2018). Introduction to Human Resource Management (Third Edition). New York: Oxford University Press.

5. Barsade, S. in Gibson, D. E. (2007). Why Does Affect Matter in Organizations? The Academy of Management Perspectives, 21(1), 36-59.

6. Berry, J. K. (1990). Linking management development to business strategies. Training & Development Journal, 44(8), 20-23.

7. Brečko, D. (2011). Energetski naboj vašega podjetja: rezultati nacionalne raziskave in primerjava z letom 2006. HRM, 9 (43), str. 48-54.

8. Brečko, D. (2012a). Produktivno energijo so-ustvarjamo s sodelovanjem med vodstvom in zaposlenimi. Ekonomska demokracija, 16 (1), str. 3-7.

9. Brečko, D. (2012b). Vloga coachinga pri ustvarjanju organizacijske energije : ustvarjanje energije z zunanjo integracijo in notranjo dezintegracijo. HRM, 10 (50), str. 6-9.

10. Brečko, D. (2012c). Slovenski kadrovniki v primežu silnic organizacijske energije: prebudimo produktivno energijo v organizacijah. HRM, 10 (46), str. 16-20.

11. Brečko, D. (2016a). Desetletje raziskovanja organizacijske energije. HR&M, 2 (4), str. 61-64.

12. Brečko, D. (2016b). Sproščanje in zadrževanje energije v organizaciji. HR&M, 2 (5), str. 72-73.

13. Brečko, D. (2016c). Koliko produktivne energije imamo zares v Sloveniji? HR&M, 2 (7), str. 10-13.

14. Brečko, D. (2017a). Dobra energija - zmagovalna formula nove dobe. HR&M, 3 (13), str. 64-67.

15. Brečko, D. (2017b). Vloga vodje pri gospodarjenju z organizacijsko energijo. HR&M, 3 (10), str. 48-50.

16. Brečko, D. (2017c). »Vodja je povezovalec, tisti, ki da ekipi energijo in jo poveže v celoto.« - intervju z Ireno Intihar. HR&M, 3 (12), 55-57.

17. Breznik, J. (2009). Organizacijska energija v slovenskem proizvodno-prodajnem podjetju. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo.

18. Bruch, H. (2006). Organizacijska energija: kako jo sprostimo, ohranimo in se osredotočimo nanjo. HRM, 4 (12), str. 6-11.

19. Bruch, H. (2012). Strategije za ustvarjanje in ohranjanje organizacijske energije. HRM, 10 (46), str. 10-15.

20. Bruch, H. in Ghoshal, S. (2003). Unleashing Organizational Energy. MIT sloan Management Review, 45 (1), str. 45-51.

21. Bruch, H. in Ghoshal, S. (2004a). A bias for action: how effective managers harness their willpower, achieve results, and stop wasting time. Massachusetts: Harvard Business Review Press.

22. Bruch, H. in Ghoshal, S. (2004b). The bold, decisive manager: Cultivating a company of action-takers. Ivey Business Journal, 68 (6), str 1-6.

23. Bruch, H. in Vogel, B. (2007). Merjenje in upravljanje organizacijske energije : prepoznavanje in usmerjanje produktivnih sil v podjetju. HRM, 5 (16), str. 6-10.

24. Bruch, H. in Vogel, B. (2011). Fully charged: how great leaders boost their organization`s energy and ignite high performance. Massachusetts: Harvard Business Review Press.

25. Carter, S. (1999). Renaissance Management: The Rebirth of Energy and Innovation in People and Organizations. London: Kogan Page.

26. Cole, M. S., idr. (2005). Development and Validation of a Measure of Organizational Energy. Pridobljeno 12. 1. 2018 iz Academy of Management: http://proceedings.aom.org/content/2005/1/V1.3.full.pdf+html.

27. Cole, M. S., idr. (2012). Energy at work: A measurement validation and linkage to unit effectiveness. Journal of Organizational Behavior, 33 (4), str. 445-467.

28. Collins, R. (1990). Stratification, emotional energy and the transient emotions. V T. D. Kemper (Ur.) Research agendas in the sociology of emotions (str. 27-57). Albany: State University of New York Press.

29. Cross, R., Baker, W. in Parker, A. (2003). What Creates Energy in Organizations. MIT Sloan Management Review, 44 (4), Str. 51-56.

30. Cuff, R. in Barkhuizen, N. (2014). Validating a Measure of Productive Organisational Energy in the South African Context. Mediterranean Journal of Social Science, 5 (4), str. 263-272.

31. Černetič, M. (2007). Management in sociologija organizacij. Kranj: Moderna organizacija.

32. Daft, R. L. (2010). Management (Ninth Edition). Mason: Cengage Learning.

33. Davis, K. (1967). Human Relations at Work: The Dynamics of Organizational Behavior. New York: McGraw-Hill.

34. Dessler, G. (2015). Human Resource Management (Fourteenth Edition). Boston [etc.]: Pearson Education.

35. Dhawan, S.K., Roy, S. in Kumar, S. (2002). Organizational energy: an empirical study in Indian R&D laboratories. R&D Management, 32 (5), str. 397-408.

36. Dutton, J.E. (2003). Energize your workplace: How to create and sustain high-quality connections at work. San Francisco, CA: Jossey-Bass.

37. Gratton, L. (2007). Hot spots: why some teams, workplaces,

46 BV 5/2019

Č L A N K I

and organizations buzz with energy – and others don`t. San Francisco: Berrett – Koehler Publishers, Inc..

38. Griffin, R. W. in Moorhead, G. (2014). Organizational Behavior: Managing People and Organizations (Eleventh Edition). Mason: Cengage Learning.

39. Griffin, R. W., Phillips, J. M. in Gully, S. M. (2017). Organizational Behavior: Managing People and Organizations (Twelfth Edition). Boston: Cengage Learning.

40. Harris, M. (1997). Human Resource Management. Fort Worth [etc.]: The Dryden Press.

41. Ivanko, Š. (2007). I. del. V Ivanko, Š. in Stare, J. Organizacijsko vedenje (str. 1-273). Ljubljana: Fakulteta za upravo.

42. Ivanuša-Bezjak, M. (2012). Moč organizacijske energije: s sodelovanjem vseh sodelavcev do večje organizacijske energije. Denar, 22 (414), str. 34-36.

43. Jurina, M. (2003). Rukovodjenje i organizacijsko ponašanje. Zagreb: Ministarstvo unutrašnjih poslova Republike Hrvatske.

44. Kaše, R. (2009). Načrtovanje in zagotavljanje optimalnega obsega človeških virov. V Svetlik, I. in Zupan, N. (Ur.) Menedžment človeških virov (str. 233-282). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

45. Levy, A. & Merry, U. (1986). Organizational transformation: Approaches, strategies, theories. New York: Praeger.

46. Loehr, J. in Schwartz, T. (2006). Energija uspeha. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

47. Mikro+Polo (2014). Naša kultura (interno gradivo). Maribor: Mikro+Polo.

48. Možina, S. (2009). Učenje, izobraževanje, usposabljanje in razvoj kadrov. V Svetlik, I. in Zupan, N. (Ur.) Menedžment človeških virov (str. 467-520). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

49. O`Brien, R.C.(2001). Trust: Releasing the Energy to Succeed. Chichester: John Wiley & Sons.

50. Panagiotakopoulos, A. (2016). A short guide to people management: for HR and line managers. New York: Routledge.

51. Phillips, J. M. in Gully, S. M. (2014). Organizational Behavior: Tools for Success (Second Edition). Mason: Cengage Learning.

52. Quinn, R. W. in Dutton, J. E. (2005). Coordination as energy-in-conversation. Academy of Management Review, 30 (1), str. 36-57.

53. Robbins, S. P. in Judge, T. A. (2014). Essentials of Organizational Behavior (Twelfth Edition). Boston [etc.]: Pearson Education.

54. Robbins, S., Judge, T. A., Millett, B. in Boyle, M. (2014). Organisational Behaviour. Australia: Pearson Higher Education.

55. Schippers, M. C. in Hogenes, R. (2011). Energy Management of People in Organizations: A Review and Research Agenda. Journal of Business and Psychology, 26 (2), str. 193-203.

56. Schiuma, S., Mason, S. in Kennerley, M. (2007). Assessing energy within organizations. Measuring Business Excellence, 11 (3), str. 69-78.

57. Schmidt, S.M. (1991). Organization Life: There Is More to Work than Working. Interfaces, 21 (5), str. 48-52.

58. Schudy, C. in Bruch, H. (2010). Productive Organizational Energy as a Mediator in the Contextual Ambidexterity-Performace Relation. Pridobljeno 12. 1. 2018 iz Academy of Management: http://proceedings.aom.org/content/2010/1/1.147.full.pdf+html.

59. Simenčič, S. (2007). Managerji lahko s poznavanjem organizacijske energije aktivirajo zmogljivosti podjetja. HRM, 5 (17), str. 76-77.

60. Srića, V. (1994). Inventivni menedžer. Zagreb: Sterngrafika.

61. Svetlik, I. (2009). Pridobivanje, izbiranje in uvajanje delavcev. V Svetlik, I. in Zupan, N. (Ur.) Menedžment človeških virov (str. 283-336). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

62. Svetlik, I. in Zupan, N. (2009). Razvoj managementa človeških virov. V Svetlik, I. in Zupan, N. (Ur.) Menedžment človeških virov (str. 17-62). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

63. Taylor, S. in Woodhams, C. (Ur.) (2016). Human Resource Management: People and Organisations (Second Edition). London: Chartered Institute of Personnel and Development.

64. Tosey, P. in Llewellyn, C. (2002). Inquiring into organizational »energy«: A consultancy example. The Learning Organization, 9 (2), str. 54-64.

65. Treven, S. (1998). Management človeških virov. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

66. Treven, S. (2001). Mednarodno organizacijsko vedenje. Ljubljana: GV Založba.

67. Wheatley, M.J. in Kellner-Rogers, M. (1996). A Simpler Way. San Francisco, CA: Berrett-Koehler.

68. Wilton, N. (2011). An Introduction to Human Resources Management. Los Angeles [etc.]: SAGE.

69. Wintersberger, D. (2017). Introduction and background to international HRM. V Wintersberger, D. (Ur.) International Human Resource Management: A Case Study Approach (str. 3-12). London: Kogan Page Publishers.

70. Zupan, N. (2001). Nagradite uspešne: spodbujanje uspešnosti in sistemi nagrajevanja v Slovenskih podjetjih. Ljubljana: GV Založba.

71. Zupan, N. (2009). Plače in nagrajevanje zaposlenih. V Svetlik, I. in Zupan, N. (Ur.) Menedžment človeških virov (str. 521-574). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

4747BV 5/2019

B A N Č N A K R O N I K AČ L A N K I

Slovenski osnovnošolki zmagali na evropskem

denarnem kvizuV okviru Evropske bančne federacije je v torek, 7. maja 2019, v Bruslju po-tekalo finalno tekmovanje v znanju s področja financ – evropski denarni kviz. Udeležile so se ga ekipe dveh učencev, starih 13 do 15 let, ki so zastopale razrede osnovnih šol iz 28 evropskih držav. Ekipe so se na evropski finale uvrstile z zmago na nacionalnem tekmovanju, v katerem je sodelovalo več kot 100.000 mla-dih po vsej Evropi.Na finalnem tekmovanju evropskega denarnega kviza sta ob podpori učiteljice Agnes Kozorog ter Ksenije Jaklin iz Izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije sodelovali Zala Kacafura Stanič in Sanja Feltrin iz Osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči, ki sta osvojili prvo mesto. Evropski denarni kviz je potekal drugo leto zapored. Kviz so skupaj z vsebinami, namenjenimi finančne-mu izobraževanju mladih, pripravili strokovnjaki iz bančnih združenj 30 držav, članic Evropske bančne federacije. Namen priprave vsebin je bil spodbuditi učitelje in učence, da se pogovarjajo o vsebinah, poveza-nih z denarjem in osebnimi financami ter o pomenu slednjih v vsakdanjem življenju. Učenci so vsebine spozna-vali na zanimiv način preko aplika-cije Kahoot! v materinem jeziku, v katerem sta potekala tudi nacionalno tekmovanje in finale v Bruslju, ki je potekalo v 26 jezikih.S predstavnicama zmagovalnega razreda Zalo Kacafura Stanič ter

Sanjo Feltrin in njuno učiteljico in mentorico prof. Agnes Kozorog smo po zmagi na kvizu opravili kratek pogovor.

• Na kakšen način na OŠ Dušana Muniha Most na Soči poučujete mlade o vsebinah s področja osebnih financ? Gre za obogatitev oz. nadgraditev obveznih učnih vsebin, krožek oz. kakšno drugo obliko?Prof. Agnes Kozorog: Konkretnih vse-bin je v naših učnih načrtih malo. En sklop o denarju je pri gospodinjstvu v 5. razredu, nekaj o tem tudi v 6., posredno pa pri matematiki seveda in še pri kakem drugem predmetu.

• Kako ste izvedeli za evropski denarni kviz in zakaj ste se odločili, da se bo vaša osnovna šola prijavila? Prof. Agnes Kozorog: Saj nisem prav prepričana kako, zdi se mi, da sem videla objavo v spletni učilnici Zavoda za šolstvo ali pa mi jo je po-slala naša svetovalka, zagotovo sem dobila informacijo tudi od Združenja bank Slovenije.Zgolj z namenom ponuditi učencem nekaj več in dati nadarjenim mo-žnost, da se izkažejo tudi na drugih področjih.Pri nas je šlo za preskušanje novega, vsaj lansko leto, ko smo že sodelo-vali na tem kvizu. Učencem sem pač predstavila dejavnost, jo ponudila in odločili so se, da sodelujejo. Moram povedati, da so to takšni radovedni

in dojemljivi najstniki.

• Kako ste se pripravljali na nacionalno tekmovanje glede na to, da v kvizu sodelujejo razredi učencev, in kasneje na evropsko, ki se ga udeležita predstavnika razreda, ki je zmagal na nacionalnem tekmovanju?Prof. Agnes Kozorog: V lanskem šolskem letu smo se pripravljali tako, da smo pregledali spletne strani, kjer so objavljene vaje, in se o določenih nalogah pogovorili. Ker dejavnost ni bila v okviru obveznih vsebin ali krožka, ampak bolj iz radovednosti, kar pomeni, da so učenci takratnega 8.b porabili nekaj ur svojega proste-ga časa.Učenci in učenke v tem razredu so zelo vedoželjni in se mi je zdelo ško-da, da bi to šlo mimo njih, predvsem zaradi pomembnosti vsebin.V letošnjem šolskem letu so se (letos 9.b) odločili, da poskušajo še enkrat. Časa za priprave smo imeli še manj. Večinoma so vozači, tako da smo zaradi njihovega sodelo-vanja pri drugih dejavnostih imeli edino možnost, da se s pomočjo vaj pripravljajo sami. In večinoma so to opravili zelo dobro, kar so dokazali z zmago na državnem nivoju. Ko je šlo zares in smo morali določiti, kdo bo razred zastopal v Bruslju, so se učenci pripravljali sami ali s pomočjo staršev. Ponudila sem jim vso logistično podporo in resno so se pripravljali tisti, ki so si na evropsko tekmovanje želeli.

48 BV 5/201948

B A N Č N A K R O N I K A

Tako sta na razrednem tekmovanju zmagali Sanja in Zala. Dobili sta vprašanja gospe Ksenije Jaklin in oči-tno sta se jih lotili na zelo učinkovit način. To sta učenki, ki sta sodelovali tudi še na drugih tekmovanjih v zna-nju, tako da prav veliko skupnega časa v šoli nismo našli. Torej gre za dve zelo inteligentni deklici, ki sta s pomočjo staršev v glavnem vse zmogli sami.

• Vama je področje osebnih financ zanimivo že od prej ali sta se s temi vsebinami srečali prvič v okviru priprav na tekmovanje?Zala Kacafura Stanič: Jaz sem se s financami ‚srečala‘ že prej, a mi je to področje postalo zanimivo šele med pripravljanjem na kviz.Sanja Feltrin: V današnjem času se vse vrti okoli denarja, zato mi je bilo veliko pojmov iz tekmovanja že znanih, seveda smo se med tekmova-njem naučili tudi veliko novega.

• Kje in na kakšen način sta pridobili največ znanja o financah in denarju?Zala Kacafura Stanič: Največ znanja sem pridobila prav s pripravami na kviz, v katerih sta sodelovala tudi moja starša, pomoč pa sta seveda ponudili tudi učiteljica Agnes ter gospa Ksenija Jaklin iz Združenja Bank Slovenije, ki nas je spremljala v Bruslju.

Sanja Feltrin: Ko si mlajši, te vse zanima. Za vse vprašaš starše. In prav oni so me spoznavali s svetom financ, saj se na televiziji veliko go-vori o denarju, torej vse, česar nisem razumela, sem izvedela od njiju. Tudi med pripravo na tekmovanje sem se veliko pogovarjala z njima, da mi je bilo vse jasno.

• Kako pomembna se vama zdijo osnovna finančna znanja in kje bosta pridobljeno znanje lahko uporabljali?Zala Kacafura Stanič: Finančna pismenost se mi zdi zelo pomembna in menim, da bi morali v osmi ali deveti razred osnovne šole uvesti vsaj obvezni izbirni predmet finanč-no opismenjevanje. To bi učencem in učenkam pomagalo v življenju, saj je to znanje uporabno ne glede na to, kje živiš in kakšno službo imaš.Sanja Feltrin: Vem, da bom to znanje še velikokrat uporabila, saj pri teh le-tih vstopamo v svet financ, zato tudi mislim, da je to znanje zelo uporab-no in vredno.

• Katere teme (vprašanja) so se vama zdele najtežje?Zala Kacafura Stanič: Meni so bila najtežja matematična vprašanja, saj imaš le pet sekund časa za razmi-slek, kar pa (po mojem mnenju) ni dovolj za težje račune. Sanja Feltrin: Meni osebno so bila

najtežja vprašanja povezana z mate-matiko in ravnanjem.

• Kaj vama je bilo v okviru obiska Bruslja, kjer sta se udeležili finalnega tekmovanja, najbolj všeč?Zala Kacafura Stanič: Najbolj od vsega mi je bilo všeč navezovanje stikov s finalisti iz drugih držav, mi bo pa zagotovo v spominu ostala celotna izkušnja, saj je bila res nepozabna. Sanja Feltrin: Seveda je bilo tekmo-vanje res neverjetna izkušnja, a tudi druženje in spoznavanje z drugimi tekmovalci iz držav Evrope je bilo neprecenljivo.

• Ali katera od vaju razmišlja, da bi se kasneje v življenju poklicno ukvarjala s financami?Zala Kacafura Stanič: Nisem še prepričana, kaj si želim početi, tako da bomo še videli.Sanja Feltrin: Zaenkrat še ne vem, kaj bom študirala po končani gimnaziji. Nisem še razmišljala o tem, a med možnostmi je tudi ekonomija in podobno.

Sanji Feltrin in Zali Kacafura Stanič iskreno čestitamo za zasluženo zmago in se veselimo njunega uspeha.

Zala in Sanja sta se finalnega tekmovanja udeležili ob pod-pori učiteljice in mentorice prof. Agnes Kozorog in Ksenije Jaklin iz Izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije.

Bančna konferenca29. maj 2019

Hotel Union Business, Bela dvorana, Miklošičeva 3, Ljubljana

08.00 – 08.30 Registracija udeležencev

08.30 – 09.00 Pozdravni nagovorMag. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica, Združenje bank SlovenijeNagovor guvernerja Banke SlovenijeMag. Boštjan Vasle

09.00 – 09.20 Nagovor državnega sekretarja za finance Metod Dragonja

09.20 – 10.00 Nadzorniške prioritete ECB in Banke Slovenije Mag. Irena Vodopivec Jean, viceguvernerka, Banka Slovenije

09.40 – 10:10 Nadzorna vprašanjaGonzalo Gasos, Head of Banking Supervision, European Banking Federation

10.10 – 10.30 Vpliv Brexita na evropski finančni sektorHubertus Vaeth, Managing Director, Frankfurt Main Finance

10.30 – 11.00 Odmor

11.00 – 12.00 Okrogla miza: Izkušnje petih let SSM - pogled nadzornika in bankVodi: Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica, Združenje bank SlovenijeSodelujejo:Andrea Enria, Chair, ECB Supervisory BoardDr. Primož Dolenc, viceguverner, Banka SlovenijeArchibald Kremser, član uprave, Nova Ljubljanska banka d.d.Mag. Jože Lenič, predsednik uprave, Abanka d.d.Jon Locke, član uprave, Nova Kreditna banka Maribor d.d.Gonzalo Gasos, Head of Banking Supervision, European Banking Federation

12.00 – 13.15 Kosilo

13.15 – 13.45 Preprečevanje pranja denarja v bankahDarko Muženič, direktor, Urad RS za preprečevanje pranja denarja

13.45 – 14.30 Makroekonomsko okolje poslovanja bank Mag. Tomaž Košak, Banka Slovenije

14.30 – 15.30 Pregled regulative v bančništvuDamjana Iglič, Banka Slovenije

15.30 – 16.00 Razprava, Zaključek srečanja

Moderatorka posveta: Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica, Združenje bank Slovenije