UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Diplomsko delo

Jure Cvetek

Maribor, 2012

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Diplomsko delo ŽARGON IGRALCEV POKRA

Graduation thesis POKER JARGON

Mentor: doc. dr. Drago Unuk Kandidat: Jure Cvetek

Maribor, 2012

Lektorica: mag. Nataša Koražija, prof. slov. Prevajalec: dr. Slavko Cvetek

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Dragu Unuku za strokovno pomoč pri

nastajanju diplomskega dela.

IZJAVA

Podpisani-a Jure Cvetek rojen 25. 09. 1981 študent-ka Filozofske

fakultete Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s književnostjo,

izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Žargon igralcev pokra pri

mentorju dr. Dragu Unuku, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni;

teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev

__________________________________

(podpis študenta-ke)

Kraj, Maribor

Datum, 24.4. 2012

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom Žargon igralcev pokra je sociolingvistična

študija, ki obravnava jezikovno zvrst žargon, podrobneje pa posamezen

žargon, tj. žargon igralcev pokra. Avtor v nalogi žargon opredeli kot

specifično zvrst jezika z značilnimi lastnostmi. V nalogi so soočeni pogledi

raznih domačih in tujih avtorjev na jezikovno zvrst žargon. Naloga

preučuje tudi vzroke za nastanek žargonizmov, kjer avtor izpostavlja

potrebo po poimenovanju novih pojmov, kot tudi težnjo k univerbizaciji

večbesednih poimenovanj. Avtor v nalogi opredeljuje tudi funkcijo žargona

v komunikaciji med njegovimi uporabniki, katero vidi v potrebi po

strokovnem izražanju v zadevah kake dejavnosti, kot tudi v težnji po

izražanju skupinske pripadnosti. Prav tako skuša avtor v nalogi opredeliti

temeljne leksikalne značilnosti žargona. Te so predvsem v velikem številu

prevzetih izrazov, metaforičnih in metonimičnih izrazov in univerbiziranih

večbesednih poimenovanj. V nadaljevanju naloga preučuje žargon

igralcev pokra. Avtor v tem delu opredeljuje najizrazitejše značilnosti

žargona igralcev pokra, med katere prišteva veliko število predvsem iz

angleščine prevzetega izrazja in precejšnjo mero ekspresivnosti. S

pragmatičnofunkcijskega vidika avtor žargonu igralcev pokra pripisuje dve

poglavitni funkciji, ki sta odvisni od konteksta uporabe žargona. Ob študiji

naloga vsebuje tudi razlagalni slovar žargona igralcev pokra z

oblikoslovnimi podatki in primeri rabe.

Ključne besede: funkcijske zvrsti, interesne govorice, socialne zvrsti,

sociolekt, žargon igralcev pokra.

ABSTRACT

The thesis entitled 'Poker Jargon' is a sociolinguistic study which deals

with jargon as type of language and, in particular, a specific type of jargon,

i.e. the jargon of poker players. In the thesis, the author first defines jargon

as a specific language variety with distinctive characteristics, and presents

and confronts views on jargon language from several domestic and foreign

authors. He examines causes of jargonisms and stresses the need for

naming new concepts, as well as the tendency to univerbisation of

multiword expressions. The author then addresses the function of jargon

in communication between its users which he sees in the need for

professional communication in a certain activity, as well as in the drive for

expressing group belonging. Also, the author attempts to define the basic

lexical features of jargon which are, primarily, the large number of

borrowed expressions, metaphoric and metonymic expressions, and

univerbised multiword expressions.

In the following part of the thesis the author examines the jargon of poker

players. He identifies the most significant features of the jargon of poker

players, including the large number of terminology taken from the English

language, a great deal of expressiveness. From the pragmatic and

functional perspective, the jargon used by poker players has two main

functions which depend on the context of its use

The thesis also includes an explanatory glossary of the jargon of poker

players with morphological data and examples of use.

Key words: register, social variations, sociolect, social dialect, poker jargon

KAZALO 1 UVOD .............................................................................................................................. 1

2 NAMEN ........................................................................................................................... 4

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ..................................................................................... 5

4 METODOLOGOJA ....................................................................................................... 6

5 ŽARGON: OPREDELITEV POJMA, PRIMERJAVA DEFINICIJ IN UMESTITEV

V ZVRSTNOSTNI SISTEM ............................................................................................. 7

5.1 zvrstnost jezika....................................................................................................... 7

5.2 Socialne zvrsti ........................................................................................................ 8

5.3 Funkcijske zvrsti ................................................................................................... 11

5.4 Strokovni jezik ...................................................................................................... 13

5.4.1 Strukturalistična in pragmatičnofunkcijska opredelitev strokovnih

jezikov ...................................................................................................................... 13

5.4.2 Terminologija ................................................................................................. 15

5.5 Interesne govorice ............................................................................................... 16

5.5.1 Sleng .............................................................................................................. 17

5.5.2 Argo ................................................................................................................ 18

5.6 Interesne govorice v razmerju do geografskih dialektov ............................... 19

5.7 Definicije žargona v slovenskem jezikoslovju ................................................. 20

5.8 Žargon v nekaterih drugih slovanskih jezikih .................................................. 22

5.9 Žargon v angleškem jezikoslovju ...................................................................... 23

5.10 Avtorjeva opredelitev pojma žargon ............................................................... 26

5.11 Žargonizmi v SSKJ ............................................................................................ 27

5.12 Vrste žargonov ................................................................................................... 27

5.13 Vzroki za nastanek žargonizmov .................................................................... 28

5.14 Žargon v razmerju do ostalih interesnih govoric ........................................... 29

5.14.1 Žargon in sleng ........................................................................................... 29

5.14.2 Žargon in argo ............................................................................................ 30

5.15 Žargon v razmerju do strokovnega jezika ...................................................... 31

5.16 Žargonizmi v različnih funkcijsko-zvrstnih besedilih..................................... 31

6 ZNAČILNOSTI ŽARGONSKE LEKSIKE ................................................................. 35

6.1 Prevzemanje besed iz tujih jezikov ................................................................... 35

6.1.1 Prevzemanje iz angleščine ......................................................................... 36

6.1.2 Prevzemanje iz nemščine ........................................................................... 37

6.1.3 Prevzemanje iz južnoslovanskih jezikov ................................................... 38

6.1.4 Prevzemanje iz ostalih jezikov ................................................................... 39

6.1.5 Prevajanje iz tujih jezikov ............................................................................ 39

6.2 Metaforična in metonimična poimenovanja ..................................................... 40

6.3 Univerbizacija večbesednih poimenovanj ........................................................ 41

7 ŽARGON IGRALCEV POKRA .................................................................................. 42

7.1 Poker ..................................................................................................................... 42

7.1.1 Zgodovina pokra ........................................................................................... 43

7.1.2 »Poker bum« in internetni poker ................................................................ 44

7.1.3 Poker na Slovenskem .................................................................................. 45

7.2 Značilnosti žargona igralcev pokra ................................................................... 46

7.2.1 Tuje jezikovne prvine v žargonu igralcev pokra....................................... 47

7.2.2 Ekspresivnost v leksiki žargona igralcev pokra ....................................... 48

7.2.3 Pragmatičnofunkcijska opredelitev žargona igralcev pokra ................... 49

7.3 Slovar žargona igralcev pokra ........................................................................... 50

7.3.1 Način zbiranja gradiva ................................................................................. 50

7.3.2 Načela pri zapisovanju besed tujega izvora in razvrščanju slovarskega

gradiva ..................................................................................................................... 50

7.3.3 Slovar besedja igre pokra ........................................................................... 52

8 ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 82

9 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................ 85

9.1 Viri: ......................................................................................................................... 85

9.2 Spletni viri: ............................................................................................................ 85

9.3 Literatura: .............................................................................................................. 86

10 PRILOGE ................................................................................................................... 90

1

1 UVOD

»Kdo, za božjo voljo, pa, razen če je

specialist za kavbojske filme, ve, kaj je

full ali royal flash.«1

Dr. Tomo Korošec2

Kot mnoge skupine ljudi, katere druži kaka skupna dejavnost, imajo tudi

igralci pokra svoj žargon, ki ga uporabljajo za komunikacijo, ki se nanaša

na področje njihove dejavnosti, tj. igro pokra. Za žargon je značilna

predvsem posebna leksika, ki služi za poimenovanje pojmov, povezanih s

področjem dejavnosti. Nepoznavalcem področja je ta pogosto

nerazumljiva.

Pričujoče delo z naslovom Žargon igralcev pokra je diplomska naloga s

področja sociolingvistike, katere osrednji predmet obravnave je žargon

igralcev pokra, tj. pogovorna varianta slovenskega jezika, ki jo uporabljajo

slovenski igralci pokra, tako za potrebe svojega udejstvovanja pri igri

pokra, kakor tudi v vsakršnem diskurzu, povezanim z igro pokra. Ob tem

pa se naloga loteva tudi reševanja širših jezikoslovnih vprašanj, povezanih

z žargonom, v kontekstu jezikovne zvrstnosti.

Za obravnavo žargona igralcev pokra se je avtor odločil iz več razlogov.

Prvi razlog je avtorjevo dobro poznavanje tematike, saj je kot izkušen

igralec pokra tudi sam uporabnik omenjene jezikovne zvrsti, s tem pa je

povezana tudi avtorjeva želja, da bi ob svojem prispevku k slovenistični

stroki prispeval tudi k slovenski skupnosti igralcev pokra in njenemu

razvoju.

1 Pri besedni zvezi royal flash gre za napačen zapis besedne zveze royal flush. Avtor ga pušča

takšnega, kot je v zapisniku z razprave (Humar: 2009). 2 Vprašanje je bilo zastavljeno na strokovnem posvetu o novem slovarju slovenskega jezika leta

2009 v Ljubljani (Humar: 2009).

2

Pomemben razlog za izbiro teme je tudi aktualnost problema. Poker je v

zadnjih nekaj letih tako v svetu kot tudi na Slovenskem dosegel stopnjo

priljubljenosti, kakršne ni imel še nikdar v zgodovini. S tem ko se je močno

povečalo število igralcev, se je sorazmerno povečala tudi raba žargona,

razvoj igre pa je prinesel potrebo po novih in novih poimenovanjih, ki so se

posledično pojavila v žargonu ter dodatno obogatila njegovo leksiko.

Verjetno prav zaradi dejstva, da se je igra pokra oz. njena priljubljenost v

slovenskem prostoru razširila nedavno, žargon igralcev pokra s strani

slovenistične znanosti doslej še ni bil deležen podrobnejše obravnave.

Vendar pa avtor ob tem opaža, da je žargon v slovenskem jezikoslovju

nasploh zelo slabo raziskan. Razloge za to pripisuje tudi stanju v

slovenistki, kjer je sociolingvistika marginalizirana, kar je razvidno tako iz

števila znanstvenih objav, kakor tudi z zastopanosti v študijskih programih

na slovenskih univerzah, kjer sociolingvistika navadno sploh nima mesta

kot samostojen predmet. Tako med razloge za obravnavo žargona avtor

šteje tudi njegovo neraziskanost in željo, da bi med slovenisti vzbudil večje

zanimanje za omenjeno disciplino.

Končno želi avtor s to nalogo opozoriti tudi na pomanjkanje zborne

terminologije s področja igre pokra in pri slovenskih terminologih in

terminografih vzbuditi zanimanje za terminologijo s področja pokra oz.

širše, iger na srečo in igralništva, ki je navsezadnje v Sloveniji pomembna

gospodarska dejavnost.

Vsebinsko je naloga sestavljena iz dveh delov. Prvi del naloge obravnava

žargon kot jezikovno zvrst. V njem skuša avtor opredeliti pojem žargon,

njegovo razmerje do ostalih zvrsti jezika in njegovo mesto v sistemu

socialnih in funkcijskih zvrsti. Ob tem skuša čim bolje predstaviti spoznanja

drugih avtorjev, medsebojno primerjati razne definicije slovenskih in tujih

jezikoslovcev, opredeliti vzroke za nastanek žargonizmov in funkcijo, ki jo

imajo v komunikaciji med uporabniki. Na koncu prvega dela natančneje

opisuje značilnosti žargonske leksike.

3

V drugem delu naloge je predstavljen žargon igralcev pokra. V začetku je

predstavljena igra pokra, njen zgodovinski razvoj tako v svetovnem merilu,

kakor tudi na Slovenskem, s čimer želi avtor bralca pobliže seznaniti z igro

in skupnostjo igralcev oz. govorcev omenjenega žargona. V nadaljevanju

avtor analizira žargon igralcev pokra in predstavi njegove značilnosti.

Največjo pomembnost avtor pripisuje zadnjemu delu naloge, tj.

razlagalnemu slovarju žargona igralcev pokra, s katerim želi širši javnosti

predstaviti besedje obravnavanega žargona.

4

2 NAMEN

Namen diplomskega dela je:

1. Opredeliti pojem žargon v kontekstu socialne in funkcijske

zvrstnosti.

2. Soočiti različne poglede domačih in tujih avtorjev na žargon kot

jezikovno zvrst.

3. Razložiti vzroke za nastanek žargona in njegovo funkcijo v

komunikaciji med pripadniki skupine uporabnikov.

4. Opredeliti temeljne značilnosti žargona.

5. Izpostaviti in razložiti posebne značilnosti žargona igralcev pokra.

6. V obliki razlagalnega slovarja predstaviti besedje žargona igralcev

pokra.

5

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

V diplomski nalogi avtor postavlja naslednje hipoteze:

1. Slovenski jezikoslovci različno pojmujejo žargon.

2. Prevladujoče pojmovanje žargona v slovenskem jezikoslovju se

razlikuje od pojmovanj v tujih jezikoslovjih.

3. Žargon se od ostalih zvrsti razlikuje predvsem v posebni leksiki.

4. Na žargon igralcev pokra ima močan vpliv angleščina.

5. Za žargon igralcev pokra je značilna ekspresivnost.

6

4 METODOLOGOJA

V diplomskem delu so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode:

1. Deskriptivna metoda

2. Komparativna metoda

3. Metoda klasifikacije

4. Metoda analize in sinteze

5. Metoda abstrakcije in konkretizacije

6. Metoda generalizacije in specializacije

7

5 ŽARGON: OPREDELITEV POJMA, PRIMERJAVA

DEFINICIJ IN UMESTITEV V ZVRSTNOSTNI SISTEM

5.1 ZVRSTNOST JEZIKA

Jezikovne zvrsti so variante jezika, ki se med seboj razlikujejo glede na

različne dejavnike. Kakor tudi ostali jeziki, ima tudi slovenski jezik več

variant. Sicer ima jezik svojo standardno varianto, poimenovano

standardni ali knjižni jezik (v slovenskem jezikoslovju se pojma standardni

in knjižni jezik uporabljata večinoma sinonimno), ki pa je, čeprav ima svojo

govorno podstavo v določenem socialno in teritorialno omejenem

kontekstu, umetna tvorba, kodificirana v slovenski slovnici, pravopisu in

slovarju. Prav tako lahko trdimo, da že sam standardni jezik pozna več

variant (stilnih, funkcijskih). Ko govorimo o nestandardnem jeziku, ki je

nasproti standardnemu živa tvorba, opazimo, da je le-ta še veliko bolj

raznolik. Raznolikost jezika seže tako daleč, da se ne moremo ustaviti niti

pri idiolektu kot govorici posameznika, saj tudi vsak posameznik v različnih

situacijah uporablja različno varianto jezika. Tako bi lahko skoraj za vsak

primer rabe dejali, da gre za neko varianto jezika. Vendar se nekatere

značilnosti pojavljajo večkratno in po predvidljivih vzorcih, zato lahko jezik

klasificiramo po zvrsteh.

Poskusi klasifikacije jezikovnih zvrsti niso enostavni, saj so razločevalne

značilnosti, ki so temelj za klasifikacijo predmet obravnave različnih

disciplin jezikoslovja, kot so dialektologija, sociolingvistika, diskurzna

analiza, stilistika, pragmatika in besediloslovje (tekstna lingvistika).

Crystal navaja, da značilnosti, ki označujejo posamezno zvrst, niso

značilnosti jezika kot celote, ki bi se v jeziku pojavljale kjerkoli v vseh

možnih situacijah, temveč so odvisne od različnih dejavnikov socialne

situacije. Ugotavlja, da se klasifikacije teh dejavnikov razlikujejo, a jih je

8

možno razporediti v dve vrsti: sociolingvistične in stilistične značilnosti

(Crystal: 2001, 290)

Kadar je govora o zvrstnosti slovenskega jezika, je v slovenskem

jezikoslovju najbolj splošno sprejeta delitev Jožeta Toporišiča, kot jo je

opredelil v Slovenski slovnici (Toporišič: 2000). Sam izraz jezikovna zvrst

kot jezikoslovni termin je pri nas uvedel prav Toporišič, definira pa ga kot

pojem, ki »zaznamuje posamezne pojavne oblike velikoobraznega pojma

in poimenovanja jezik (v konkretnem primeru slovenski jezik). Nanaša se

na svet jezika (langue), za vsako zvrst pa obstajajo seveda tudi besedila s

takimi ali drugačnimi delnimi značilnostmi« (Toporišič: 1991, 419).

Toporišič loči naslednje zvrsti slovenskega jezika: socialne, funkcijske,

prenosniške, časovne ter mernostne.

5.2 SOCIALNE ZVRSTI

Socialne zvrsti Toporišič deli na dve nadzvrsti. Prva je knjižni jezik, ki se

še naprej deli na zborni in na splošnopogovorni (tudi knjižnopogovorni). Za

knjižni jezik pravi, da je »namenjen sporazumevanju in sploh sporočanju

na vsem slovenskem ozemlju in z vsenarodno ter narodnoreprezentativno

vlogo.«

Druga nadzvrst je neknjižni jezik, ki se deli na zemljepisna narečja in na

pokrajinske pogovorne jezike (nadnarečja), dodane pa so še

spremljevalne socialne podzvrsti: interesne govorice (sleng, žargon,

latovščina ali argo), starostne zvrsti (otroška, mladostniška, odraslostna,

starčevska), spolnostni (moška, ženska), vitalnostni (živa, papirnata),

interesnozdružbena (družinska, dvoriščna, šolska, delovnostna, športna,

rekreacijska), izobrazbenostna (predšolska, osnovnošolska,

srednješolska, višješolska, univerzitetna), stanovska (kmečka, delavska,

mestna, plemiška), stvarnostna (dejstvena, umiselna) (Toporišič: 2000).

9

Toporišič navaja, da je razlika med nadzvrstema v tem, da je knjižni jezik

»vseslovenski (vsenaroden) in en sam (četudi v zborni in splošni

pogovorni obliki), neknjižnih je pa več, to pa tako narečnih kot pogovornih«

(Toporišič: 1991, 422).

Unuk loči dve osnovni delitvi jezikovnih zvrsti, to sta vodoravna in

navpična (Unuk: 1997, 18–19). Vodoravna delitev je delitev na podlagi

zemljepisnih danosti in deli jezik na narečja, pokrajinske pogovorne jezike

in mestne govorice. Navpična delitev pa »izhaja iz jezikovnih neenakosti v

istem času na istem prostoru« (Unuk: 1997, 19) in deli jezik na sociolekte.

V nadaljnji delitvi socialnih zvrsti (navpična delitev) te deli na knjižne in

neknjižne. Knjižni zvrsti sta knjižna zborna zvrst in knjižna pogovorna

zvrst. Neknjižne zvrsti deli na splošnopogovorno zvrst (termin

splošnopogovorna zvrst uporablja tudi Toporišič, vendar kot sinonim

knjižnopogovorni zvrsti), interesne govorice (žargon, sleng argo) in

podzvrsti (stanovskih slojev, izobrazbene različnosti, interesnih skupin,

spola, starosti, rase, teme).

Andrej E. Skubic obravnava sociolekte glede na kultiviranost3 in jih deli na

tri osnovne skupine: kultivirane sociolekte, obrobne sociolekte ter

ekscesne sociolekte. Podlaga za to delitev je njihov odnos do dominantne

kulture, za katero pravi, da je »utemeljena na ideologiji dominantnih

družbenih skupin, torej tistih z največ ekonomskega, socialnega in

(seveda) tudi družbenega kapitala« (Skubic: 2004, 298).

Med kultivirane sociolekte Skubic uvršča govorice več skupin. Sem

spadajo govorice »večine govorcev nad določeno količino različnih vrst

kapitalov, predvsem kulturnega« (Skubic: 2004, 298). Ti sprejemajo

dominantno kulturo kot svojo. Druga skupina so govorci, »ki so se

geografsko premaknili in se želijo rešiti zaznamovanosti s svojo prvotno

govorico, hkrati pa se z govorico novega okolja ne identificirajo toliko, da

bi jo začeli uporabljati« (Skubic: 2004, 298). V tretjo skupino spadajo 3 Sociolekti so izraz za socialne zvrsti, vendar s tem poimenovanjem niso mišljeni tudi geografski

dialekti.

10

govorci, »ki so se socialno povzdignili, vendar se v svoji novi družbeni

skupini (še) ne počutijo tako gotovi, da bi izbrali nadkultivirani sociolekt

(Skubic: 2004, 289).

Značilnost kultiviranih sociolektov je Skubicu predvsem približevanje

standardnemu jeziku, ki ga imajo govorci za nekakšen ideal, ob tem pa

tudi hiperkorektnost. Tako se na ravni leksike izogibajo regionalizmov ter

vulgarizmov, saj težijo k jezikovni ideologiji vsenarodnosti ter splošne

kultiviranosti, na ravni skladnje težijo k zapletenejšim povedim ter

nominalizaciji (Skubic: 2004, 299). Najbolj Skubic izpostavlja raven

diskurzne semantike, kjer pravi, da je načelo (ali celo zakon) kultiviranih

sociolektov evfemizem (Skubic: 2004, 299).

Med obrobne sociolekte Skubic uvršča govorice nižjega družbenega sloja.

Deli jih na podeželske, mestne in priseljenske. Kot njihovo značilnost

navaja, da »deklarativno priznavajo »večvrednost« kulturnega jezika (ta je

bolj »pravilen«), kljub temu pa čutijo do svojega sociolekta izrazito

lojalnost, ki jo zahtevajo tudi od drugih pripadnikov iste skupine« (Skubic:

2004, 301).

Na glasovni, slovnični in leksikalni ravni so, kot navaja Skubic, obrobni

sociolekti geografsko zelo razčlenjeni, na skladenjski ravni pa težijo k

preprostejšim povedim in eliptičnosti. Na ravni diskurzne semantike se

oddaljujejo od dominantne norme, kot zakon obrobnega sociolekta Skubic

navaja disfemizem (Skubic: 2004, 302).

Kot ekscesne sociolekte Skubic označuje jezike, ko govorci »skušajo

izstopiti iz prevladujočega družbenega razmerja sil in do njega zavzeti

distanciran, brezbrižen ali kritičen odnos« (Skubic: 2004, 302). Kot ključno

posebnost, ki loči ekscesne sociolekte od obrobnih, Skubic izpostavlja

releksikalizacijo. Tako pravi:

»Skupnost z alternativnimi vrednotami pojme iz skupnega jezika skupnosti

preimenuje – z izposojenkami iz drugih jezikov (npr. ludnica, izi, iber),

drugih narečij (npr. kažin, žganjica), z arhaizmi (npr. bojda), z inovativnimi

11

tvorjenkami (npr. džazno, špinel) ali z metaforičnim/metonimičnim

sprevračanjem pomena splošno znanim besedam (npr. teta za žensko,

stari za prijatelja). Preimenuje jih v skladu s svojim vrednotenjem ali

preprosto zaradi inovacije same« (Skubic:2004, 303).

Skubic kot zakon ekscesnega sociolekta izpostavlja intertekstualnost, ki se

odraža v mešanju visokega in nizkega, starega in novega, domačega in

tujega (Skubic: 2004, 303).

5.3 FUNKCIJSKE ZVRSTI

Izraz funkcijske zvrsti je bil v slovenščino prenesen iz češkega jezikoslovja

(Toporišič: 1991). Toporišič jih opredeljuje kot zvrsti, ki služijo določenim

uporabnostnim namenom, kot alternativno možnost poimenovanja pa

navaja izraz področne zvrsti, ker »ubesedujejo predmetnost različnih

področij človekovega udejstvovanja« (Toporišič: 2000, 27). Angleško

jezikoslovje pojem funkcijskih zvrsti poimenuje z izrazom register.

Toporišič loči štiri osnovne funkcijske zvrsti: praktičnosporazumevalno,

strokovno, publicistično in umetnostno, v okviru teh pa še podskupine, kot

na primer praktičnostrokovna, poslovna, poljudnoznanstvena in

znanstvena v okviru strokovne, ter prozno, dramsko in pesniško v okviru

umetnostne. Opredeljuje jih predvsem na podlagi skupnih značilnosti

besedil, katera uvršča v posamezne zvrsti. Tako opredeljuje

praktičnosporazumevalni jezik kot jezik, ki se uporablja v »navadnih

pogovorih, poročilih, naznanilih, obvestilih ter v preprostih opisih in

pripovedovanjih« (Toporišič: 2000, 29), kot značilnosti pa navaja splošno

leksiko in preprosto nezapleteno skladnjo. Kot tipična besedila navaja

pogovore, preproste pripovedi o dogodkih, pisma, dopise, vabila, objave,

obvestila, navodila in nasvete. V strokovni jezik uvršča besedila, katerih

skupna značilnost je predvsem strokovno izrazje. Z oznako publicistični

jezik opredeljuje zvrst jezika, ki ga uporabljajo javna občila, tj. časopisi,

revije, radio in televizija, zanj značilna pa je »nekaka posredovalna vloga«

12

(ibid., 30). Navaja tudi podobnost publicističnega jezika s

praktičnosporazumevalnim, od katerega se razlikuje predvsem po

pogostejšem poseganju k agitacijskim in propagandnim sredstvom,

senzacionalnosti in precejšnji meri čustvenosti. Umetnostni jezik

opredeljuje kot jezik, ki »postavlja močno v ospredje svojo tvarno in

netvarno pojavnost (npr. glasovnost, naglasnost, besedotvornost in

oblikovnost, skladenjskost, besednost), še zlasti v pesniških besedilih«

(ibid., 31), njegov cilj pa je ustvarjanje miselnega oz. fiktivnega sveta, ki ga

posameznik individualno doživlja. Kot značilnosti umetnostnega jezika

navaja še tematsko neomejenost, pogosto rabo neobičajnih besednih zvez

in neologizmov ter razširjene pomenske rabe, zlasti v pesmi pa tudi

razmerje med »majhno količino besed in veličino ubesedenega« (ibid.,

32).

Toporišičeva opredelitev funkcijskih zvrsti se naslanja na strukturalistični

vidik, ki se nekaterim sodobnim slovenskim jezikoslovcem zdi manj

primeren. Problematičnost strukturalističnega pristopa opisuje Skubic:

»Strukturalistično definiranje jezikovnih zvrsti se zdi v načelu induktivno –

videti je namreč, da ne izhaja iz vnaprej postavljenih meril razločevanja

jezikovnih funkcij, temveč opaža posebnosti nekaterih skupin besedil, iz

katerih sklepa na neki združujoči dejavnik, skupno funkcijo« (Skubic:

1995, 155). Kot ustreznejšo alternativo strukturalističnemu vidiku Skubic

(1995), prav tako Vogel (2007), postavlja pragmatično-funkcijski vidik, ki v

ospredje postavlja vprašanje pragmatične funkcije. S tega vidika Skubic

(1995) na podlagi pragmatične funkcije loči naslednje zvrsti: znanstveni

govor, sporočanjsko-vplivanjski govor, konvencionalnoperformativni govor

in umetnostni govor.4

4 Kasneje je Skubic (Skubic: 2005) predlagal drugačno terminologijo, in sicer: kognitivni diskurz (za

znanstveni govor), performativni (izvršni) diskurz s pomožnim poimenovanjem uradni (za konvencionalnoperformativni govor), pragmatični (uporabnostni) diskurz (za sporočanjsko-vplivanjski govor) in imaginativni diskurz (za umetnostni govor).

13

5.4 STROKOVNI JEZIK

S pojmom strokovni jeziki navadno označujemo funkcijske zvrsti, katerih

raba je omejena na določeno strokovno področje. V angleškem

jezikoslovju se za pojem pogosto uporablja kratica LSP (language for

specific purposes).5 Za strokovne jezike je značilna predvsem raba

posebnega strokovnega izrazja oz. terminologije, ki pa ni edina lastnost,

po kateri se strokovni jeziki ločijo od vsakdanjega jezika. Pojem strokovni

jezik je zelo širok in zajema zelo raznolike vrste diskurza, zaradi česar se

je v jezikoslovju pojavila potreba po natančnejši opredelitvi posameznih

strokovnih zvrsti in njihovi klasifikaciji. V slovenskem jezikoslovju se s tem

problemom ukvarjata dve jezikoslovni struji: strukturalistična in

pragmatičnofunkcijska, ki pri klasifikaciji izhajata iz različnih izhodišč,

predstavljenih v naslednjem poglavju.

5.4.1 Strukturalistična in pragmatičnofunkcijska opredelitev

strokovnih jezikov

Strokovni jezik Toporišič (2000) deli na podzvrsti, ki jih opredeljuje

predvsem po stopnji strokovnosti. Tako postavlja za najvišjo vrsto

strokovnega jezika znanstveni jezik, nižje je navadni strokovni ali

poljudnoznanstveni jezik, najnižja strokovna zvrst pa je praktičnostrokovni

jezik, v katerega do neke mere uvršča tudi poslovni jezik.

Za najvišjo vrsto strokovnega jezika Toporišič postavlja znanstveni jezik.

Zanj je značilno strokovno izrazje, ki je znanstveno obširnejše, vendar

poznano ožjemu krogu ljudi kot pri drugih zvrsteh, hkrati pa je tudi bolj

abstraktno. Pri znanstvenem jeziku je pomembna tudi natančnost in

enopomenskost, bistvo stvari mora biti podano na kratko. Za leksiko

znanstvenega jezika so značilni tudi neologizmi (ker je veliko stvari treba

na novo poimenovati) in izrazi, prevzeti iz tujih jezikov. Kot stilne

značilnosti Toporišič (2000) omenja veliko treznost in brezčustvenost,

5 V prevodu: jezik za specifične namene (prevedel avtor).

14

nevtralen stavčni red ter izogibanje rabi besednih iger, metafor in

metonimij. Značilne so tudi posebnosti na ravni besedila (pravila za

povzemanje, opombe, sinopsis in povzetek). Toporišič (2000) omenja še

dva besedovalna tipa: razpostavnega, ki je značilen za priročnike, in

utemeljevalnega, ki je značilen za razprave in presoje.

Nižje mesto ima v Toporišičevi hierarhiji navadni strokovni ali

poljudnoznanstveni jezik (v pisanju o teoretičnih stvareh), ki je namenjen

širšemu krogu ljudi. Glavna značilnost tega je po Toporišiču (2000) težnja

piscev, da bi tudi zapletene stvari razložili čim bolj preprosto in jasno.

Prednost pred prevzetimi besedami imajo domače besede, pred rabo

golega strokovnega izrazja pa opisi in ponazarjanje. Besedovalni tip je

največkrat razpostaven, redko tudi utemeljevalen. Ta zvrst je značilna

predvsem za učbenike.

Zvrst strokovnega jezika z najnižjo stopnjo strokovnosti pa Toporišič

(2000) poimenuje praktičnostrokovni jezik. Tega uporabljajo »npr. delavci

najrazličnejših strok (obrtniki, trgovci, kvalificirani in drugi delavci, uradniki

ipd. v zadevah svojega poklicnega dela (in poklica)« (ibid.) Najbolj je

podoben praktičnosporazumevalnemu jeziku, od njega se razlikuje po

večji natančnosti, vsebuje pa tudi več strokovnega izrazja. Ob tipičnem

izrazju so zanj značilne tudi tipične ustaljene besedne zveze, rekla in kalki.

Toporišič (ibid.) sem do neke mere uvršča tudi poslovni jezik, ki pa mu

pripisuje večjo skladenjsko zapletenost. Kot značilnost

praktičnostrokovnega jezika v pisni obliki navaja neintimnost, pretirano

rabo trpnika in neglagolsko izražanje.

Toporišičeva klasifikacija funkcijskih zvrsti je na kritike naletela že med

strukturalisti. Tako je do nje kritična npr. Pogorelec (1986), ki predlaga, da

se znanstvena zvrst ne opredeljuje kot podzvrst strokovne, temveč kot

samostojna, od strokovne neodvisna zvrst. Kot razloge za takšno delitev

navaja besedilne lastnosti (namen, naslovnik in vsebina oz. smisel) in

nekatere ubesedovalne in upovedovalne lastnosti (ibid.).

15

Znanstveni govor kot samostojno zvrst opredeljuje tudi Skubic (1995), ki

tudi sicer ne priznava strokovnega jezika kot enotno jezikovno zvrst.

Izhajajoč iz načel jezikovne pragmatike v kot temelj za opredelitev

funkcijskih zvrsti, postavlja pragmatično funkcijo, le-ta pa je v različnih

strokovnih podzvrsteh, kot jih je opredelil Toporišič, različna.

Skubic (1995) praktičnostrokovni jezik (razen uradovalnega, ki ga

Toporišič uvršča v praktičnostrokovni jezik) skupaj s

praktičnosporazumevalnim in publicističnim jezikom uvršča v

sporočanjsko-vplivanjski govor, katerega funkcija je perlokucijska oz. se

rabi kot »perlokucijsko vplivanje na naslovnika (vključno z namenom

njegovega informiranja« (ibid: 161), subjekt govora pa je »zaupanja vredni

subjekt«. Uradovalni jezik po funkciji spada v konvencionalnoperformativni

govor, katerega funkcija je performativna, subjekt govora pa je

»pooblaščeni subjekt«. Znanstveni govor je samostojna zvrst, katerega

funkcija je kognitivna, subjekt pa »logični subjekt).

5.4.2 Terminologija

Terminologija je leksika strokovnega jezika. Izraz navadno označuje

specializirano ali strokovno izrazje kakega področja ali stroke, strokovni ali

tehnični termin pa je posamezen tak izraz. Klinar (2004, 107) tehnični

termin označuje kot »objektiven (čustveno nezaznamovan) strokovni izraz

za opis/predstavitev/imenovanje zadev nekega posebnega področja

človeške dejavnosti«, za značilnosti terminov pa navaja slogovno

nezaznamovanost, formalnost, konkretnost in nazornost. Izrazi, ki so

slogovno barviti, zaznamovani, šegavi, pesniško metaforični, žargonski6 ali

vulgarni, so za terminologijo manj sprejemljivi.

Kot izvor za terminologijo Klinar (2004) navaja tri vire: prevzemanje tujih

besed, prevode tujih besed ter izvirne slovenske izraze. Ob tem pa izmed

6 Kaj v tem primeru Klinar misli z žargonski, ni jasno.

16

prevzetih izrazov sprejema nezaznamovane moderne izposojenke, ki po

njegovem samo nadomeščajo manjkajoče slovenske besede, a so strogo

standardne, medtem ko zavrača starodavne besede nemškega izvora, ki v

slovenščini veljajo za nizkopogovorne.

5.5 INTERESNE GOVORICE

Interesne govorice v slovenskem jezikoslovju predstavljajo skupno

poimenovanje za govorice različnih družbenih skupin, delijo pa se na

slenge, žargone in argoje. Poimenovanje je v slovensko jezikoslovje

uvedel Toporišič, pojmovno jih je natančneje opredelil Gjurin. Toporišič

(2000) jih opredeljuje kot spremljevalne socialne zvrsti, vendar prihaja pri

različnih avtorjih do nesoglasij glede tega, ali interesne govorice opredeliti

kot socialne ali kot funkcijske zvrsti. Pri opredeljevanju ni konsistenten niti

Toporišič, kar ugotavlja že Skubic (2005). Tako jih Toporišič (1991)

poimenuje socialne podzvrsti, a jih nadalje opredeli kot »socialno

pogojene modifikacije funkcijskih besedil: sleng kot modifikacija

praktičnosporazumevalnega jezika v smeri k igrivosti, žargon strokovnega

v smeri neoficialnosti, argo pa je izrazit modifikacijski transform socialne

oblike jezika v smeri k zakritosti, nerazumljivosti« (Toporišič: 1991, 423).

Drugače jih v Slovenski slovnici opredeli kot »modifikacije osnovnih

socialnih zvrsti, in sicer z besedjem, frazeologemi in sploh z izraznimi

načini, značilnimi za posamezne ožje interesne skupnosti: za pripadnike

istega poklicnega področja ali kakšne drugačne združbe, npr. šolske,

mladinske, gangsterske, rokovnjaške ipd.« (Toporišič: 2000, 25). Večina

drugih jezikoslovcev uvršča interesne govorice med socialne zvrsti.

Pogledi drugih jezikoslovcev se razlikujejo, nekateri posamezne interesne

govorice obravnavajo ločeno in jih ne uvrščajo v enoten sistem zvrstnosti.

Humar (2001) na primer nasprotuje umeščanju žargona med socialne

zvrsti, saj gre po njenem za prvenstveno govorno različico strokovnega

jezika, ki je večinoma opredeljen kot funkcijska zvrst. Unuk (1997)

17

interesne govorice uvršča med oz. jih opredeljuje kot socialne zvrsti.

Skubic (2005) pravi, da gre pri interesnih govoricah za preplet prvin

socialnega in funkcijskega ter meni, da ta prepletenost ni enaka pri vseh

interesnih govoricah. Tako so po njegovem mnenju pri slengu v ospredju

socialne prvine, pri žargonu in argoju pa funkcijske.

5.5.1 Sleng

Po Gjurinovi definiciji je sleng »neformalna varianta občevalnega jezika, ki

jo sestavlja poseben slovar, sestoječ bodisi iz novih izrazov ali pa iz starih

z novim ali drugače zaobrnjenim pomenom« (Gjurin: 1974, 65). Podobno

kot Toporišič, ga tudi Gjurin označuje kot varianto

praktičnosporazumevalnega jezika (Gjurin: 1982, 128). Kot značilnosti

slenga navede ekspresivnost ali afektacijo.

Če želimo o slengu govoriti kot o socialni zvrsti, mu je treba določiti

skupino uporabnikov glede na družbene dejavnike. Po Toporišiču (2000)

gre preprosto za govorice nepoklicnih skupin, ki pa so posebej značilne za

mladostnike, podobno meni tudi Unuk (1997). Gjurin pravi, da se sleng

lahko razvije v vsaki kolikor toliko kohezivni skupini ljudi, vendar imajo ti

slengi ozek krog uporabnikov in majhno stabilnost. Druge vrste slenga so

še družinski, otroški (ta je zanj dvomljiv) ter širši mladostniški sleng. Kadar

uporabljajo uporabniki žargona afektirano izrazje ali pa imajo svoja

poimenovanja za pojme, ki niso neposredno povezani z njihovo

dejavnostjo, Gjurin (1974) meni, da ne gre več za žargon, temveč za

sleng7 (ta teza se zdi sporna predvsem zato, ker tako žargon zreducira le

na bolj ali manj nezaznamovano tehnično izrazje, kot takšnega bi ga pa

težko opredelili kot jezikovno zvrst). Gomboc (2008, 35) v svojem

priročniku sleng opredeli enostavno kot govorico ljudi iste starosti, kar pa

lahko brez težav ovržemo, saj je opredelitev mnogo preširoka, čeprav

7 Gjurin je v zasebnem pogovoru, ki ga je z njim opravil avtor, pristal na idejo, da lahko te izraze

uvrstimo »nekam vmes«, ker imajo tako prvine žargonskega kot slengovskega.

18

govorci posameznih žargonov pogosto spadajo v isto starostno skupino.

Slengi se med drugim razlikujejo tudi geografsko, tako se na primer

ljubljanski sleng razlikuje od mariborskega, nasploh pa je bolj značilen za

urbana okolja, čeprav zaradi družbeno pogojenih procesov prodira tudi na

podeželje.

Stramljič Breznik (2007, 189) kot tipično značilnost slenga omenja rabo

disfemizma, kar je po Skubicu, ki sleng uvršča med ekscesne sociolekte

(katerih glavno načelo je medbesedilnost), predvsem značilnost obrobnih

sociolektov. Čeprav za nekatere slengizme to velja, pa disfemizma ne

moremo postaviti za splošno značilnost, saj se v slengih prav pogosto

rabijo tudi evfemizmi, pogosto za iste pojme kot disfemizmi. Tako je na

primer izjava »malo ga bom potipal« lahko sinonimna izjavi »razbil ga bom

kot prasca«. Kot glavno značilnost slengov lahko tako izpostavimo težnjo

po drugačnem poimenovanju.

5.5.2 Argo

Argo oziroma latovščina8 je jezikovna zvrst, katero razni avtorji definirajo

kot skrivno govorico raznih marginalnih skupin. Gjurin (1974) ga po

sociolingvističnem kriteriju opredeljuje kot govorico t. i. podzemlja ali

družbenega dna (kriminalcev, potepuhov, beračev, prostitutk), po

funkcionalnem pa kot neuraden tajni jezik (podzemlja).

Pogojno Gjurin (1974) med argoje uvršča tudi razne jezikovne igre

(papajščina, frtajščina).9 Tovrstne jezikovne igre so sistemi spreminjanja

besed po določenem vzorcu. Povezava jezikovnih iger z argojem je

razumljiva, saj so v preteklosti nekatere izmed njih ponekod služile kot

8 Izraz uporablja Toporišič (2000).

9 V angleščini se uporablja izraz language game, pogovorno tudi ludling. Tovrstne govorice v

drugih jezikih so npr. gibberish, pig-latin (v angleščini), verlan, javanais (v francoščini), Löffelsprache (v nemščini) itd.

19

tajne govorice podzemlja,10 vendar te predstavljajo manjšino, zato se

takšno posploševanje ne zdi umestno. Med argoje je tako smiselno šteti le

tiste jezikovne igre, ki so rabljene kot tajni jezik kake skupine.

Gjurin (ibid.) o dejanskem obstoju argojev v slovenščini dvomi in

izpostavlja, da je, vsaj dokler to področje ni raziskano, vsaka definicija le

spekulativna.

5.6 INTERESNE GOVORICE V RAZMERJU DO GEOGRAFSKIH

DIALEKTOV

Interesne govorice in geografski dialekti na prvi pogled morda niso

povezani, saj gre pri opredeljevanju enih in drugih za različne kriterije

delitve, kar Unuk (1997) ponazori s horizontalno in vertikalno osjo. Prav

tako se z vsakim od obeh pojmov ukvarja druga disciplina: z geografskimi

dialekti dialektologija, z interesnimi govoricami pa sociolingvistika. Vendar

pa, kot na primeru ruskega jezika ugotavlja Krysin (2001), prihaja zaradi

socialno pogojenih procesov do medsebojnega vplivanja med

geografskimi dialekti in interesnimi govoricami, in sicer v smislu, da

interesne govorice sicer posredno izpodrivajo geografske dialekte. Pri nas

je podobno že pred pol stoletja opažala Orožen (1960). Pri tem je treba

posebej poudariti besedo posredno, saj ne gre za neposredni vpliv

interesnih govoric na žargone, temveč sta postopno izginjanje geografskih

dialektov pod vplivom standardnega jezika ter širjenje družbeno pogojenih

variant ločena procesa. Prvega je pri nas izpostavil že Skubic (2005), ko

govori o problemih dialektologije, ki mora za svoja raziskovanja iskati

informatorje med čim starejšimi osebami s čim nižjo izobrazbo, pogosto

celo le med moškimi govorci (ti naj bi se bili manj pripravljeni prilagajati

govorici sogovornika), saj je le pri teh še možno najti »čisti dialekt«

(Skubic: 2005, 33). Zaradi družbeno pogojenih procesov, kot so vse večja

10

Takšen primer je npr. šatrovački govor (v hrvaškem, srbskem, bošnjaškem in makedonskem jeziku).

20

povprečna izobrazba, pogostejše migracije, razvoj tehnologije, ki omogoča

krajši čas potovanja, urbanizacija ruralnih območij, poskrbijo za vse večje

mešanje dialektov, združevanje v večje dialektalne enote (regiolekte),

prevlado mestnih govoric ter tudi izpodrivanje dialektov s strani

standardnega jezika. Tako se regionalna diferenciacija jezika postopno

zmanjšuje. Medtem tehnološki in družbeni razvoj ustvarjata vedno več in

več novih področij ter večjo potrebo po specializaciji, kar pa prinaša tudi

nove oblike jezikovne diferenciacije, ki ne temelji več na geografski

podlagi, temveč na podlagi socialne diferenciacije.

5.7 DEFINICIJE ŽARGONA V SLOVENSKEM JEZIKOSLOVJU

SSKJ ponuja naslednjo definicijo žargona: »govorica posameznih

poklicev, skupin«. Podobno razlago ponuja Veliki slovar tujk (Tavzes:

2002): »govorica posameznih poklicev in skupin, ki odstopa od običajnih

norm«. Po Toporišiču je žargon »interesna govorica strokovne zvrsti, ki se

kaže v rabi neuradnega, zato pa bolj živega in za delovne pogoje bolj

praktičnega, sicer pa enoumnega izrazja, v zdravstvu npr. delati glavo

»operirati g.«, cevka »epruveta« ipd. Veliko tega je v šoli: cvek »negativna

ocena«, pogrniti/pasti »ne napraviti izpita«, slovka »profesorica

slovenščine« itd.« (Toporišič: 2000). Do žargona Toporišič izkazuje dokaj

negativen odnos, še posebej kadar se uporablja izven poklicnega

področja: »Kakor se žargon še prenese, dokler se govori tam, kjer je

nastal (med zdravniki, razbojniki), je v navadni knjižni govorici precej

nemogoč. Tistega, ki rabi žargon v nepoklicnem okolju, imajo normalni

ljudje za malo prifrknjenega, če ne za nevljudnega« (Toporišič: 2008).

Bolj podrobno se je z žargonom ukvarjal Gjurin (1974), ki je v svojem

članku tudi natančneje opredelil interesne govorice. Za žargon podaja

naslednjo definicijo:

21

»Žargon je poseben, od sprejetega različen strokoven slovar, ki ga

uporablja kaka skupina, združena v skupnem poklicu, konjičku, delu,

udejstvovanju ipd., torej tudi govorica, zaznamovana z njim; žargonizmi so

neuradni strokovni termini. Nastajajo in obstajajo zaradi podobnih

razlogov kot sploh pogovorno besedje. – Žargonizmi so neposvečenim

često nerazumljivi, čeprav ne nastajajo s kriptološkim namenom. Vzrok

nerazumljivosti je nepoznavanje poimenovanega. Tudi zbornih

profesionalizmov – četudi so del vsenarodnega zbornega jezika –

povprečen uporabnik jezika večidel ne razume, razen če se je s stroko, v

katero spadajo, že ukvarjal. Zato je poljudno žargon tudi vsaka govorica

stroke, ki je povprečnemu jezikovnemu uporabniku težko umljiva (npr.

politični žargon)« (Gjurin, 1974: 66).

Gjurinova definicija, kakor tudi njegova opredelitev interesnih govoric je v

slovenskem jezikoslovju očitno vsesplošno sprejeta, saj se praktično vse

definicije v slovenskih slovnicah, jezikovnih priročnikih in učbenikih,

izdanih po letu 1974, naslanjajo prav nanjo. Razlog za to je možno iskati v

dejstvu, da se je slovensko jezikoslovje kasneje zelo malo ukvarjalo z

interesnimi govoricami (še največ pozornosti je bil deležen sleng).

Unuk v Osnovah sociolingvistike žargon opredeljuje kot interesno govorico

strokovne zvrsti, ki predstavlja specializacijo jezika v družbi. Ugotavlja, da

je izraz prvotno poimenoval nižje-pogovorni jezik, danes pa »označuje

pripadnost nekemu stanu in načinu življenja ali kulturnemu vedenju«

(Unuk: 1997, 20). Dodaja tudi, da se žargon posebej kaže v rabi

neuradnega in bolj živega izrazja, kot značilnosti žargona pa navaja nove

besede in besedne zveze, zlasti iz tujih jezikov, ter glasoslovne,

oblikoslovne ter skladenjske posebnosti (Unuk: 1997, 20).

22

5.8 ŽARGON V NEKATERIH DRUGIH SLOVANSKIH JEZIKIH

Pri slovenskemu jeziku najbolj sorodnih, tj. južnoslovanskih jezikih je

jezikoslovje dokaj nedosledno, ko govori o žargonu, saj se izraz žargon

uporablja dokaj poljubno in lahko označuje tako sleng, žargon kakor argo,

velikokrat pa se izraz žargon uporablja kot nadpomenka vsem trem. Tako

je na primer v Rječniku hrvatskog žargona Tomislava Sabljaka (2001),

kakor tudi v slovarju Riječnik sarajevskog žargona: prilog leksikografiji

bosanskog jezika Narcisa Saračevića (2007). Saračević sicer omenja, da

obstajajo tudi žargoni posameznih hobijev ali poklicev, katere imenuje

profesionalni žargoni ali podžargoni, ampak po njegovem mnenju, ker gre

za profesionalizme bolj internega in tehničnega značaja, niso deležni

večjega interesa za proučevanje, zato v njegovem slovarju tudi niso

navedeni, razen tistih, ki so prešli v splošni žargon (Saračević: 2007, 8).

Podobno tudi Bugarski (2003) žargon uporablja kot skupno poimenovanje

za interesne govorice, žargone pa deli na strokovne, subkulturne in

mladinske.

Žargon se kot skupno poimenovanje za interesne govorice pojavlja tudi v

ruskem jezikoslovju. Humar (2001) sicer navaja, da se v sovjetski literaturi

žargon izenačuje s slengom in argojem, kar pa za sodobno rusko

jezikoslovje ne velja. Tako Krysin, ki se sklicuje na tradicionalno členitev

ruskega jezika, sicer uporablja pojem »žargoni skupin« kot krovni pojem

za interesne govorice, vendar tudi on žargone loči na poklicne in socialne,

med katere uvršča slenge in argoje (Krysin: 2003, 72). Prav tako lahko

najdemo v ruščini številne slovarje posameznih žargonov, tako poklicnih

(pomorski)11 kakor tudi interesnih (študentski in dijaški žargon)12.

V slovaškem jezikoslovju, če se sklicujemo na ugotovitve Humarjeve,

Mistrik žargon opredeljuje kot del strokovne leksike, kjer žargonizme loči

od strokovnih terminov in profesionalizmov. Profesionalizmi se uporabljajo

11

Kalanov, N. A.: Slovarʹ morskogo žargona : okolo 1.500 slov, 1.400 idiomatičeskih vyraženij (po Radčenko: 2007). 12

Вальтер idr. (2005)

23

v govorni komunikaciji strokovnjakov iz praktičnih razlogov, zato so od

terminov krajši, navadno enobesedni in lahko imajo metaforo ali sinekdoho

za tvorbeno osnovo, žargon pa sestavljajo nestandardni izrazi pripadnikov

istega socialnega ali poklicnega področja, največ tujega izvora, ki so

zaradi majhne pogostosti širše nerazumljiva poimenovanja (Humar: 2001,

211). Masar namesto o žargonizmih govori o profesionalizmih in

slengovskih poimenovanjih. Prvi so stilno neoznačeni izrazi, ki služijo

govorni komunikaciji ter lahko postanejo uradni termini, drugi so stilno

označeni, zato ne morejo postati uradni termini (Humar: 2001, 211).

5.9 ŽARGON V ANGLEŠKEM JEZIKOSLOVJU

Angleško jezikoslovje žargon (ang. jargon) opredeljuje različno, predvsem

pa se razlage pojma razlikujejo od tistih, ki jih ponuja slovensko

jezikoslovje. Splošni slovar angleškega jezika (»Webster's«: 1989) ponuja

naslednje razlage samostalnika jargon:

»1. The language, esp. the vocabulary, peculiar to a particular

trade, profession, or group. 2. Unintelligible or meaningless talk or

writing; gibberish 3. Any talk or writing which one does not

understand 4. Pidgin 5. A kind of speech abounding in uncommon

or unfamiliar words, and often vague in meaning«13

Kljub temu da je pod prvo točko podana nevtralna razlaga, ki bolj ali manj

sovpada z razlago SSKJ, pa Crystal (2001, 174) opozarja, da je v

angleščini v ospredju predvsem zaznamovana raba, kjer pojem jargon

označuje predvsem »nejasen in pogosto pretenciozen jezik, zaznamovan

z načinom izražanja po ovinkih in uporabo dolgih besed«.14 Obenem

opozarja (ibid.) na negativno konotacijo, ki jo ima beseda jargon med laiki. 13

1. Jezik, zlasti besedišče, značilen za posamezno obrt, poklic ali skupino. 2. Nerazumljivo ali brezpomensko govorjenje ali pisanje; blebetanje 3. Vsak govor ali pisanje, ki ga kdo ne razume 4. Pidžin 5. Vrsta govora polna nenavadnih ali nepoznanih besed, pogosto nejasna v pomenu (prevedel avtor) 14

Prevedel avtor.

24

Najbolj skupna točka med angleškim (laičnim) pojmovanjem pojma jargon

in slovenskim (prav tako laičnim) pojmovanjem pojma žargon je prav v

tem, da gre v obeh primerih za negativno konotirano besedo za strokovni

jezik. Ob tem pa obstaja bistvena razlika v kontekstu, v katerem se

beseda uporablja. Medtem ko se v slovenskem laičnem (in večinoma tudi

strokovnem) pojmovanju beseda uporablja predvsem za označevanje

»nepravilnosti« strokovnega jezika, bodisi z vidika knjižnosti (besedo

označimo za žargonsko zato, ker ne ustreza knjižnim standardom) ali

strokovnosti (besedo označimo za žargonsko zato, ker ne ustreza

strokovnim standardom),15 pa v angleškem okolju s pojmom jargon

označujejo predvsem strokovni jezik, kadar se rabi namesto vsakdanjega

jezika, oz., kot navaja Jemec Tomažin (2010): »strokovni jezik v

praktičnosporazumevalni rabi«.

Dvojnost rabe (zaznamovana ali nezaznamovana) se kaže tudi v različnih

obravnavah pojma v angleškem jezikoslovju. Tisti, ki obravnavajo jargon v

nezaznamovani rabi, ga razlagajo podobno, kot slovensko jezikoslovje

razlaga strokovni jezik. Mednje sodi Allan (2006, 109), ki žargon definira

takole: »Žargon je jezik, značilen za obrt, poklic ali drugo skupino; jezik,

rabljen v obliki govorjenih ali pisnih besedil, ki se ukvarja z določenim

omejenim področjem, v katerem je govorcem skupno specializirano

besedje, navade rabe besed in oblike izražanja«16 Kot kriterije, ki

opredeljujejo žargon, Allan navaja leksikalne, skladenjske in

predstavitvene označevalnike, jargon pa zaznamuje eden ali več izmed

njih. Med leksikalne označevalnike šteje besedišče, specializirano za

posamezno področje, razne značilne idiome in okrajšave. Med

skladenjske označevalnike sodijo na primer raba imperativov v receptih,

raba neosebnih pasivov v znanstvenih besedilih ter raba polnih

samostalniških poimenovanj namesto zaimkov v pravnih dokumentih. Med

predstavitvene označevalnike Allan uvršča prozodične in paralingvistične

značilnosti ter format teksta (ibid. 110). Iz zgoraj navedenega je razvidno,

15

Jezikoslovci dajejo v ospredje prvi, strokovnjaki posamezne stroke pa drugi vidik. 16

Prevedel avtor.

25

da nekatere značilnosti, katere Allan pripisuje žargonu, sovpadajo z

značilnostmi, ki v slovenskem jezikoslovju opredeljujejo nekatere

funkcijske zvrsti, nekatere pa se nanašajo na pragmatična načela v

posameznih govornih situacijah.

Na prvi pogled veliko bližje slovenskemu pa je Allanovo pojmovanje funkcij

žargona. Ti sta po njegovem dve. Prva funkcija je, da služi kot tehnični ali

specialističen jezik, druga pa se nanaša na izražanje pripadanja skupini in

izključevanju tistih, ki skupini ne pripadajo ter žargona ne razumejo.

Vendar prva funkcija pri Allanu predstavlja učinkovitost in ekonomičnost,

predvsem tendenco k čim natančnejšemu poimenovanju raznih pojmov, ki

obstajajo na področjih posameznih strok in nestrokovnjakom niso posebej

relevantni, med poimenovanja povezana s to funkcijo pa uvršča predvsem

strokovne termine, ki pa po pojmovanju večine slovenskih jezikoslovcev

ne spadajo v žargon. Z drugo funkcijo pa povezuje dve motivaciji žargona.

Prva, podobno kot pri slengu in argoju, služi izločevanju nepripadnikov

skupine, medtem ko je druga motivacija izboljševanje samopodobe

posameznega govorca s tem, da uporablja zapletene besede, predvsem

grškega in latinskega izvora. To seveda ne velja za vse žargone enako,

Allan pri tem izpostavlja predvsem žargon birokratov (ibid., 110).

Walter Nash v svoji razpravi jargon obravnava širše, tako v obravnavo

vključuje nezaznamovano in zaznamovano rabo. Tako jargon deli na

shop-talk ali jargons of profession, ki označuje prvo, in show-talk ali

jargons of pretension, ki označuje drugo definicijo, ob tem pa dodaja še

tretjo, ki jo poimenuje sales talk ali jargons of production (Nash: 1993).

Pod oznako shop talk ali jargons of profession Nash uvršča posebno

izrazje, ki ga pripadniki neke stroke uporabljajo pri sporazumevanju med

seboj. Pri show talk ali jargons of pretension pa gre za izrazje ali način

izražanja, ki ga pripadniki neke stroke uporabljajo predvsem z razlogom,

da bi naredili vtis na sogovornike. Kot sales-talk ali Jargons of Production

Nash opredeljuje govorico pripadnikov neke stroke, ki jo ti uporabljajo, da

bi vplivali na nepripadnike te stroke.

26

Crystal pa v svoji enciklopediji ob pojmu jargon, katerega uporablja

predvsem v poglavju o besedišču angleškega jezika, uporablja v kontekstu

zvrstnosti jezika še drugo oznako za omenjeno zvrst, tj. »poklicni dialekt«

(occupational dialect) (Crystal: 2001, 370). Čeprav se termin na prvi

pogled nanaša le na poklicno okolje, pa Crystal poudarja, da poklicni

dialekti niso omejeni le na zaposlitev, temveč sem sodijo tudi šport, hobiji,

gradnja značaja ter ostale skupinske dejavnosti. (Crystal: 2001, 370).

Opredelitev pojma poklicni dialekt najbolj sovpada z opredelitvami pojma

žargon v slovenski jezikoslovni tradiciji.

5.10 AVTORJEVA OPREDELITEV POJMA ŽARGON

Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij, se kljub enostavni slovarski definiciji

pojma žargon, kot posledica zaznamovane rabe posamezne interpretacije

pojma močno razlikujejo, kar pri analizi jezikovne zvrsti povzroča veliko

zmede. Avtor se v želji po konsistentnosti skuša izogibati vplivom

zaznamovane rabe in za izhodišče pri nalogi postavlja pojem žargon v

osnovni, nevtralni nezaznamovani rabi, kot jezikovno zvrst različnih

skupin, ki jih druži poklic ali kaka druga dejavnost, katere pojmi (in s tem

tudi izrazje) so širšemu krogu ljudi manj znani.

V razmerju do strokovnega jezika žargon po mnenju avtorja ne nastopa

kot nasprotje, temveč je žargon po svoji funkcijski plati strokovni jezik,

natančneje njegova pogovorna varianta, ki v veliki meri sovpada s tem, kar

Toporišič opredeljuje kot praktičnostrokovni jezik. Od običajnega

pogovornega jezika ga loči tematska zamejenost s strokovnim področjem

in večji delež strokovnega izrazja s tega področja, tako knjižnega kakor

pogovornega, v oblikoslovju in skladnji pa se tako kot pogovorni jezik

nasploh naslanja na regionalno varianto. Od knjižnih strokovnih zvrsti se

loči predvsem po svoji pogovornosti in deležu (eksplicitno)

nestandariziranega izrazja, tj. žargonizmov.

27

Žargonizme avtor opredeljuje kot strokovno izrazje, ki je značilno za

pogovorno strokovno zvrst oz. žargon, ne pa tudi za knjižno, ob tem pa iz

žargona kot zvrsti ne izključuje tudi rabe knjižnega strokovnega izrazja, ki

v žargonu soobstaja z žargonizmi.

5.11 ŽARGONIZMI V SSKJ

SSKJ vsebuje 1141 besed, označenih s kvalifikatorjem žargonsko (žarg.),

a s tem kvalifikatorjem označuje tako žargonizme, kakor tudi slengizme,

kar kaže na to, da SSKJ ne ločuje med tema dvema kategorijama izrazov.

Na to je opozarjal že Gjurin (1974), kasneje pa še Toporišič (1991) in

Humar (2001). Nejasna je tudi oznaka nestrokovno (nestrok.), s katero je

označenih 54 izrazov, in ki prav tako označuje nestandarizirane strokovne

izraze. Nekatere žargonizme SSKJ sicer loči od slengizmov tako, da jim

ob zvrstnem kvalifikatorju žargonsko dodaja še kvalifikator posamezne

stroke, pri čemer pa ni dosleden.

5.12 VRSTE ŽARGONOV

Vrste žargonov razvrščamo na podlagi poklicev ali interesnih področij,

katerih pripadniki te žargone uporabljajo. Tako poznamo na primer vojaški

žargon, računalniški žargon, šolski žargon, žargon avtomobilizma,

nogometni žargon, itd. Vendar se ti žargoni delijo še naprej, in sicer na

podlagi posameznih manjših skupin uporabnikov znotraj področja. Tako se

na primer znotraj področja računalništva razlikujejo žargoni programerjev,

hekerjev, kakor tudi navadnih uporabnikov računalnikov, različni so že

žargoni uporabnikov posameznih računalniških aplikacij (uporabniki

spletne aplikacije Facebook na primer uporabljajo posebno izrazje, ki je

značilno le zanje, npr. fejs za Facebook, lajkati za označitev kakšne

28

povezave s funkcijo »všeč mi je«).17,18 Podobno imajo na področju

nogometa svoje izraze igralci, športni komentatorji, navijači itd. Določeni

žargoni manjših skupin lahko spadajo v več večjih kategorij. Tako je na

primer žargon študentov slovenistike možno uvrstiti tako v študentski kot v

slovenistični žargon.

Prav tako se žargoni razlikujejo glede na osnovi zemljepisnih danosti.

Tako se na primer mariborski študentski žargon razlikuje od ljubljanskega,

žargon koroških rudarjev od žargona zasavskih itd. Govorimo lahko celo o

žargonskih variantah posameznih institucij, ali pa o žargonih uslužbencev

kakega posameznega podjetje, na primer o žargonu študentov

slovenistike na Univerzi v Mariboru, žargonu zaposlenih v Tovarni vozil

Maribor itd. O tem na primeru posameznega besedja iz rudarskega

žargona govori že Orožen (1960, 221): »Jamsko orodje poimenujejo po

lastnosti, podobnosti ali po izvoru, a to skoraj vsaka jama po svoje.«

5.13 VZROKI ZA NASTANEK ŽARGONIZMOV

Keith Alan navaja dve funkciji žargona:

1. Da služi kot tehnični ali specialističen jezik.

2. Da promovira znotrajskupinsko solidarnost in da izloča kot

nepripadnike skupine tiste ljudi, ki ne uporabljajo žargona.

Prav v teh funkcijah žargona gre iskati tudi vzroke za nastanek

žargonizmov, ki so prav tako dveh vrst. Tako lahko rečemo, da je prvi

vzrok za nastanek žargonizmov v pomanjkanju knjižne terminologije. Za

standardizacijo neke terminologije mora priti do konsenza stroke in

17

Zaradi vsesplošne razširjenosti aplikacije Facebook se zastavlja vprašanje, ali je to sploh še žargon (glej str. 21–22). Morda je na tem mestu bolje izpostaviti besedje kakšnih aplikacij z ožjim krogom uporabnikov, npr. računalniških iger. Med temi imajo verjetno najizrazitejši žargon igralci množičnih omrežnih iger (npr. World of Warcraft), ki so tudi tesneje skupinsko povezani, tako znotraj virtualnega sveta igre, kakor tudi preko spletnih forumov. 18

Nekateri tovrstni izrazi, npr. lajkati, so (sicer z razširjenim pomenom) prešli v splošni mladinski sleng.

29

jezikoslovne znanosti skozi znanstveno razpravo, vendar jezikoslovje ne

more slediti družbenim spremembam, nastajanju vedno novih poklicev in

strok ter ostalih dejavnosti ter nadaljnjemu razvoju že obstoječih, zato v le

teh pride do pojava onomasioloških lukenj, le-te pa uporabniki jezika

skušajo zapolniti s tem, da si izposojajo izraze iz drugih jezikovnih zvrsti,

tujih jezikov, ali pa tvorijo nove izraze (neologizme). Drugi vzrok, ki je prav

tako povezan s prvo funkcijo žargona, pa je težnja po univerbizaciji ali

enobesednem poimenovanju. Kadar v slovenskem jeziku za kak strokovni

pojem že obstaja strokovno poimenovanje, je le-to tudi zaradi same

narave slovenskega jezika pogosto večbesedno. Zaradi težnje po

ekonomičnosti, ki je značilnost tehničnega jezika, se uporabniki tudi v tem

primeru pogosto zatekajo k tujim enobesednim izrazom ali pa h kratičnim

poimenovanjem.

Druga funkcija žargona je izražanje pripadnosti skupini. V tem pogledu se

žargon močno približuje slengu, zato so tudi vzroki za nastanek te vrste

žargonizmov podobni tistim za nastanek slengizmov.

5.14 ŽARGON V RAZMERJU DO OSTALIH INTERESNIH GOVORIC

5.14.1 Žargon in sleng

Žargon in sleng sta socialni zvrsti, ki sta si v nekaterih značilnostih zelo

podobni. Zato že Gjurin (1974, 71). opozarja, da med žargonom in

slengom ni mogoče potegniti čiste meje. Podobnost med zvrstema izvira

predvsem iz tega, da gre pri tvorbi nekaterih žargonizmov za isto

motivacijo kot pri slengu, tj. za željo po ekspresivnem izražanju. V teh

primerih je ločitev med zvrstema ta, da določen žargon poimenuje le

pojme, ki so direktno povezani z določeno dejavnostjo (npr. nogometni

žargon le pojme, ki so neposredno povezani z nogometom), in so tako

širši javnosti (nepripadnikom poklica ali interesne skupine) pogosto

nerazumljivi. Problem se pojavi pri poimenovanjih pojmov, ki spadajo k

30

neki dejavnosti, a je ta dejavnost tako razširjena, da so njeni pojmi in

poimenovanja že bolj ali manj splošno znani. Takšen primer bi bil lahko

npr. »cvek« kot izraz za negativno oceno v šoli. Za ta izraz ne moremo

trditi, da je znan le ozki skupini ljudi ali da ga le ozka skupina ljudi

uporablja, temveč je znan bolj ali manj celotni populaciji, saj je tudi velika

večina ljudi bila kdaj šolarjev ali pa so šolo obiskovali njihovi otroci.

Podobno lahko rečemo za nekatere izraze iz avtomobilizma ali

računalništva, saj avtomobil in računalnik uporablja večina populacije, ne

pa le ozki skupini poklicnih šoferjev ali računalničarjev. Tako so izrazi kot

»zabremzati« ali »guglati« že bolj ali manj v splošni rabi.

5.14.2 Žargon in argo

Argo je, kakor tudi žargon, interesna govorice skupine ljudi, ki jih povezuje

skupna dejavnost, vendar obstaja med tema dvema zvrstema bistvena

razlika. Ta razlika je v tem, da so argotizmi tvorjeni s kriptološkim

namenom. Tako lahko o argoju govorimo ne le kot o sociolektu, temveč

tudi kot o kriptolektu. Prav ta dvojnost pa povzroča nekoliko zmede pri

definicijah argoja. Tako npr. Gjurin med argoje uvršča tudi kriptolekte,

kateri nimajo nobene socialno opredeljene podlage in jih s skupnim

imenom poimenuje »ajščine« (npr. nazajščina, papajščina). Ker je argo v

osnovi socialna zvrst, te vrste kriptolektov ne moremo prištevati vanj.

Če izvzamemo razne »ajščine«, nam v Gjurinovi definiciji argoja ostanejo

le še govorice raznih tajnih združenj, ki te govorice uporabljajo z namenom

nerazumljivosti. Vendar pa po poročanju nekaterih virov obstajajo takšne

govorice tudi pri nekaterih družbenih skupinah, ki same po sebi niso tajna

združenja, ampak gre za pripadnike čisto običajnih poklicev. Takšen

primer je recimo banjački govor v Bosni in Hercegovini in zahodni Srbiji.19

Kot poročajo viri (Andrić: 2006), gre za tajni jezik zidarjev, ki ta jezik

19

Podobno mešterski jezik v Bolgariji.

31

uporabljajo, da jih delodajalec ne bi razumel. Tovrstne govorice lahko tako

uvrščamo med argoje, saj gre za sociolekte, ki se uporabljajo s

kriptološkim namenom, kljub temu da jih uporabljajo pripadniki čisto

običajnih poklicev.

5.15 ŽARGON V RAZMERJU DO STROKOVNEGA JEZIKA

Žargon v razmerju do strokovnega jezika ne nastopa v nasprotju, temveč

ga lahko prej obravnavamo kot fenomen znotraj pojma strokovni jezik. V

slovenskem jezikoslovju se sicer žargon večinoma obravnava samostojno

oz. znotraj pojma interesne govorice, elementi žargona (žargonska

leksika) pa predvsem v opoziciji do (standardiziranega) strokovnega

izrazja oz. terminologije, v samih obravnavah strokovnega jezika pa se

pojem žargon večinoma ne pojavlja. Posledica tega je, da je razmerje med

pojmoma žargon in strokovni jezik za zdaj v veliki meri ostalo nedorečeno.

Medtem ko žargon zlahka opredelimo v nasprotju do znanstvenega in

poljudnoznanstvenega jezika že z vidika knjižnosti, pa je mnogo bolj

nejasno razmerje med žargonom in praktičnostrokovnim jezikom, sploh

ker Toporišičeva definicija praktičnostrokovnega jezika20 v veliki meri

sovpada z definicijami žargona.

5.16 ŽARGONIZMI V RAZLIČNIH FUNKCIJSKO-ZVRSTNIH BESEDILIH

Za zgled rabe žargona v umetnostnem besedili lahko vzamemo primer iz

popularne glasbe, besedilo pesmi Adijo knapi V. Poredoša, ki jo v glasbeni

inačici izvaja skupina Orlek. Posebni izrazje v tem besedilu je predvsem

žargon zasavskih rudarjev.

20

Glej str. 14

32

Samo nekaj let je še ostalo

in gverk se bo zaprl,

za njim ostal bo spomenik na trgu

In ob njem zarustan hunt,

donferca ne bo vozila

kolma na štacjon,

ampak bo utrujeno krasila

nov ajzenpon.

Dvesto let je rod za rodom grizel v to zemljo,

dvesto let je rod za rodom preklinjal pod zemljo.

Pesem krampov bo zamrla

in kamerati se bojo razšli

nekam v kot v muzej se bo zadigal

v štil popljuvan herc.

Kdo odslej bo štrajke delal in kdo frdinste klel,

kdo odslej bo fano nosil, ko kak hajer bo umrl.

Dvesto let je rod za rodom grizel v to zemljo,

dvesto let je rod za rodom preklinjal pod zemljo.

Skozi vahšav bo le vehtar hodil,

skoz gezenke bo vleku prepih,

nihče ne bo več huntov rajdal

in nihče po hofu klel,

pesem knapov bo zamrla

in kamerati se bojo razšli,

in ko se zadnji zajbrovc bo na britof znajdu,

z njim umrl bo še spomin.

Dvesto let je rod za rodom grizel v to zemljo,

dvesto let je rod za rodom preklinjal pod zemljo.

Še bolj pogosto kot v umetnostnih pa se žargonizmi pojavljajo v

publicističnih besedilih. Še najbolj to velja za športno novinarstvo, kar bi

lahko pripisali dejstvu, da je šport področje z zelo razvitim žargonom.

33

Namen rabe žargona v tovrstnih besedilih je zato predvsem približevanje

ciljnemu občinstvu, torej bralcem ali poslušalcem. O rabi žargona v

športnem novinarstvu je bilo govora že v nekaterih diplomskih delih (Vnuk:

2004, Kladnik: 2007), ki pa so bolj ali manj osredotočena na rabo

prevzetih besed. Vnuk rabo le-teh razloži z izjavo športnega novinarja

Tomaža Lajevca, ki pravi, da se vseh tujk ne da posloveniti, saj bi zvenele

neumno in čudno, če bi jih nadomestili s slovenskim izrazom ali opisno

besedno zvezo (Vnuk: 2004). Kot enega izmed pomembnih vzrokov Vnuk

navaja tudi dejstvo, da je v nekaterih primerih, kjer je stroka izraze

slovenila, to storila prepozno, ko je bil tuj izraz že močno uveljavljen

(Vnuk: 2004). Primer takšnega izraza je v nogometnem žargonu izraz

offside, za katerega je stroka ponudila slovenski izraz prehitek, ki pa se

med ljubitelji nogometa nikakor ni prijel. Vendar ti primeri nikakor niso

edini primeri rabe žargona v športnem novinarstvu niti niso edini primeri

rabe prevzetih besed. Zelo pogosto športni novinarji rabijo žargonizme

(tujejezična ali slovenske) le zaradi stilnega učinka. Prav poseben primer

žargonizmov v športnem novinarstvu so tako poimenovanja športnih

moštev z vzdevki, tvorjenimi na metaforično-metonimični podlagi. Takšna

poimenovanja so na primer Vijolice (igralci NK Maribora), Zmaji (igralci NK

Olimpije), Kanarčki (igralci NK Kopra). Pogosto so ekipe poimenovane le s

posamostaljenimi pridevniškimi besedami, ki označujejo barvo dresov

(vijoličasti, zeleno-beli). Pri tujih ekipah se včasih uporablja slovensko

poimenovanje (Topničarji – igralci Arsenala, Rdeči vragi – igralci

Manchester Uniteda), pogosto pa tudi tujejezično poimenovanje (

predvsem na podlagi barve dresa), kot na primer Azzuri (igralci italijanske

nogometne reprezentance), Neroazzuri (igralci Interja), Rossoneri (igralci

Milana), Redsi (igralci Liverpoola). Nekatere ekipe imajo tudi več takšnih

poimenovanj (galaktiki, beli balet za igralce Real Madrida). Vzdevke

pogosto novinarji uporabljajo tudi pri poimenovanju posameznih športnikov

(Leteči Finec za voznika formule 1 Kimija Raikkonena). Za športno

novinarstvo so značilna tudi metaforična poimenovanja za prvine same

34

igre, ki imajo stilni učinek. Tako nogometni komentator močan strel proti

golu včasih poimenuje bomba ali projektil.

Športno novinarstvo pa ob značilnem žargonskem besedju uporablja tudi

značilno frazeologijo. Tako lahko med prenosom nogometne tekme

pogosto slišimo, da so igralci kakega moštva »stopili na žogo« (zaigrali

bolje) ali pa nasprotniku »skrili žogo« (več časa nasprotnika niso pustili do

žoge), v prenosu smučarske tekme pa, da je tekmovalec »zajahal količek«

(z eno smučko zgrešil zavoj).

Še najmanj pogost je žargon v nepraktičnostrokovnih strokovnih zvrsteh.

Ti večinoma zahtevajo knjižnost in čustveno nezaznamovanost,

žargonizmi pa so pogosto neknjižni, kakor tudi čustveno zaznamovani

izrazi. Prav tako se ostale strokovne zvrsti izogibajo rabi frazeologije.

Kalin Golob, ki se ukvarja predvsem s pravniškim strokovnim jezikom, na

primer pravi, da zahteva po knjižnosti v strokovnem jeziku izključuje rabo

žargonizmov (Kalin Golob: 2001). Vendar pa kljub temu opaža, da se v

pravnih strokovnih besedilih lahko pojavljajo tudi žargonizmi, vendar gre

pri tem predvsem za napake avtorjev. Kot navaja avtorica, se precej

žargonizmov nahaja predvsem v odločbah, ki se nanašajo na

cestnoprometne prekrške, ter ob tem navaja naslednje zglede:

Obdolženec je zavil na levo, pred njegovo vozilo, ne da bi zaustavil pri

»stop« znaku«; Vozniku je poblendal in ni vedel, da je bil to policist, sicer

pa bi to storil vseeno, da bi ga opozoril na dolge luči; Žmigavec je vključil

kakšnih 50 metrov pred križiščem, dal v tretjo brzino in tako zmanjšal

hitrost; Motor ni startal (Kalin Golob: 2001, 110).21

21

Ker tovrstno izrazje uporablja večji del populacije, ki sodeluje v prometu (v prometu pa sodeluje velik del populacije nasploh), je vprašanje, ali so ti izrazi še vedno žargonizmi ali pa so del splošnega pogovornega jezika.

35

6 ZNAČILNOSTI ŽARGONSKE LEKSIKE

6.1 PREVZEMANJE BESED IZ TUJIH JEZIKOV

Med prevzete besede štejemo v slovenskem jeziku besede, ki jih je

slovenščina sprejela iz tujih jezikov. Delimo jih glede na prilagoditev

govornim in pisnim zakonitostim slovenskega jezika, in sicer na citatne ter

polcitatne besede, katere nadalje delimo na tujke ter izposojenke.22

Citatne besede so tiste, katerih zapis, izgovor ter slovnične lastnosti

ostajajo enake izvirniku. Pri pregibanju pred končnico uporabljamo vezaj.

Tujke so besede, ki so zakonitostim slovenskega jezika prilagojene v

izgovoru, ne pa tudi pri obliki zapisa. Izposojenke so zakonitostim

slovenskega jezika prilagojene tako v izgovoru, pregibanju ter obliki

zapisa.

Prevzete besede se ne pojavljajo samo v žargonih, je pa njihova

pogostnost v žargonih posebej izrazita. Slovenski žargoni v svoje besedje

sprejemajo prevzete besede predvsem zaradi pomanjkanja domačih.

Prevzete besede, ki se pojavljajo kot žargonizmi, pa so tako citatne

besede, kakor tudi tujke in izposojenke. Jeziki, iz katerih žargoni

prevzemajo besede, so predvsem angleščina, ki ima v sodobnem času

vlogo globalnega jezika, iz jezikov sosednjih držav, tj. nemščine in

srbohrvaščine (manj iz italijanščine in madžarščine), nekoliko manj pa tudi

iz drugih jezikov, kar je predvsem posledica razmer v družbi Humarjeva

(2001, 217) o tem meni naslednje: »Sprejemanje tujeizvorne terminologije

odseva kulturne, politične in gospodarske povezave in prevlade. Sodobno

citatno terminološko izrazje največ prihaja iz angleščine, starejše

slovenske stroke pa imajo zelo veliko iz nemščine prevzetih žargonizmov,

vojaški jezik iz srbščine.« Vplivi jezikov sosednjih držav na žargone niso 22

Določila so povzeta po Slovenskem pravopisu (Toporišič idr.: 1994).

36

enako močni na vsem slovenskem ozemlju, temveč so kot posledica

stičnosti prostora bolj izraziti v obmejnih regijah.

6.1.1 Prevzemanje iz angleščine

Med privzetimi besedami, predvsem novejšega izvora, se v slovenskem

jeziku (kakor tudi v ostalih evropskih jezikih) pojavlja največ anglicizmov,

kar je predvsem posledica dominantnosti angloameriške kulture v času od

druge svetovne vojne naprej. Tako vsakodnevno gledamo ameriške filme

in televizijske serije, poslušamo glasbo z angleškimi besedili itd. Za vpliv

angleščine na žargon pa je pomembno tudi dejstvo, da je angleščina

prevzela nekakšno vlogo mednarodnega jezika znanosti. Prav tako sta

proces globalizacije ter pojav interneta v veliki meri pospešila pretok

informacij ter omogočila lažji dostop do njih. Tako v slovensko družbo

prihajajo novosti s hitrostjo, katere jezikoslovje ne more dohajati.

Večinoma te novosti prihajajo iz angloameriškega govornega okolja ali

vsaj preko medijev tega okolja. Uporabniki potrebujejo poimenovanja za

razne novosti, in ker jim slovenščina tega ne nudi, uporabljajo že

obstoječa angleška poimenovanja, kakršna so jim bila posredovana preko

medija. Do takrat, ko stroki uspe najti ustrezno domače poimenovanje, pa

je raba anglicizmov v praksi že tako utrjena, da se domača poimenovanja

v rabi le stežka uveljavijo, angleško poimenovanje pa tudi po uveljavitvi

domačega poimenovanja v stroki ostane v žargonu kot sopomenka

strokovnemu, rabljena predvsem v funkciji izražanja pripadnosti skupini.

Angleščina pa je zaradi vplivnosti svoje kulture najprimernejša tudi, kadar

v funkciji izražanja pripadnosti skupini uporabniki žargona preimenujejo

pojem, za katerega je že uveljavljeno domače poimenovanje.

Izrazit primer žargona, v katerem prevladujejo anglicizmi, je računalniški

žargon. Računalniški žargonizmi angleškega izvora so v slovenščini že

tako utrjeni, da se pogosto znajdejo tudi v strokovnih besedilih, tudi če

zanje že obstaja domača ustreznica. Takšne izraze najdemo že pri najbolj

37

osnovnih pojmih, npr. hardver in softver (iz angl. hardware in software), ki

so domače ustreznice za besedni zvezi strojna ter programska oprema.

Ko govorimo o vzrokih za prodor anglicizmov v slovenske žargone, pa je

lahko izpostavimo še lastnost angleščine, da je zaradi same narave jezika

oz. njegovih besedotvornih zakonitosti enobesedno poimenovanje pojmov

veliko enostavnejše. Pri uporabi računalniških aplikacij za oblikovanje

tekstov, tako na primer obstajata ukaza »kopiraj« (»copy«) ter »prilepi«

(»paste«), ki se uporabljata večinoma skupaj, zaporedno. To zaporedje

angleščina enostavno poimenuje »copy-paste« ter tvori glagol »to copy-

paste«, za kar bi knjižna slovenščina potrebovala večbesedno

poimenovanje »kopirati in prilepiti«. Uporabniki se zaradi težnje po

enobesednem poimenovanju raje zatečejo k angleščini, in s prilagoditvijo

slovenskim oblikoslovnim zakonitostim nastane tujka »copy-pastati« ali

izposojenka »kopipejstati«.23

6.1.2 Prevzemanje iz nemščine

Žargonizme nemškega izvora najdemo predvsem pri skupinah poklicev,

obrti ter ostalih dejavnosti, ki so se v slovenskem prostoru pojavili še v

času, ko je bil ta prostor še del Avstrijskega cesarstva, ali pa je bil še

močno vezan na nemško kulturno okolje, torej v času pred drugo svetovno

vojno. Ker takrat slovenske strokovne terminologije na večini področij

sploh še ni bilo, so se namesto domačih strokovnih izrazov tudi v

strokovnih besedilih najpogosteje uporabljali nemški izrazi. Medtem ko so

nekatere izmed starejših obrti že izginile ali pa počasi izumirajo, z njimi pa

tudi njihovi žargoni, so se nekatere ohranile ali razvile v sodobne poklice, z

njimi pa so se ohranili tudi žargonizmi nemškega izvora. Ker gre predvsem

za dejavnosti, ki so prisotne že dalj časa, se ti žargonizmi veliko manjkrat

23

Izraz copy-paste v angleščini, v kolikor se rabi v svoji primarni vlogi (v računalništvu) ni žargonski (v našem pomenu besede), temveč gre za navadni strokovni jezik računalništva. Kopipejstati je v slovenske jeziku žargonizem, saj gre za prevzeto besedo, ki ima v knjižnem jeziku ustreznejše (čeprav večbesedno) alternativno poimenovanje.

38

znajdejo v strokovnih besedilih, saj so se slovenske ustreznice v tem času

že uspešno uveljavile. Kljub temu pa se žargonizmi nemškega izvora

pogosto rabijo v vsakdanjem govoru.24 Raba žargonizmov nemškega

izvora pa je delno pogojena tudi geografsko. Bolj pogosta je v območjih

bližje avstrijski meji oziroma območjih, kjer je pred drugo svetovno vojno

živelo več nemškega prebivalstva; tudi sicer je v pogovornem jeziku več

germanizmov. Z vplivi nemščine na lokalne variante žargonov sta se

podrobneje ukvarjala na primer Križman (2006) z nogometnim ter Cebe

(2007) z žargonom avtomehanikov; oba sta obravnavala mariborski

varianti. Humar (2001), ki je raziskovala žargonizme v modernih

terminoloških slovarjih, je največ žargonizmov nemškega izvora našla v

Gorniškem slovarju, ter v Papirniškem terminološkem slovarju.

6.1.3 Prevzemanje iz južnoslovanskih jezikov

Ko govorimo o prevzemanju iz južnoslovanskih jezikov, imamo v mislih

predvsem jezik, ki je bil nekdaj poimenovan srbohrvaščina, danes pa gre

za štiri samostojne jezike (srbščina, hrvaščina, bošnjaščina in

črnogorščina). Prevzemanje srbokroatizmov izvira predvsem iz časa, ko je

bilo slovensko ozemlje del jugoslovanske države. Med žargoni se največ

srbokroatizmov pojavlja v vojaškem. V času SFRJ je bil namreč

poveljevalni jezik v Jugoslovanski ljudski armadi srbohrvaščina, služenje

vojaškega roka pa je bilo obvezno tako da so Slovenci vojaški rok služili v

srbohrvaškem govornem okolju, od koder so prevzeli vojaško izrazje. To

izrazje se je v žargonu ohranilo tudi po razpadu SFRJ ter osamosvojitvi

Slovenije.

24

S tem ko so izrazi prešli v splošno rabo se pojavlja vprašanje, ali sploh še gre za žargon. Ker v jezikoslovju ni enotnega merila, kako razširjena mora biti raba besede, da jo lahko uvrščamo bodisi v splošni pogovorni jezik, bodisi v katero izmed interesnih govoric, meje ni mogoče natančno določiti.

39

6.1.4 Prevzemanje iz ostalih jezikov

Vpliv madžarščine na slovenske žargone je večinoma geografsko omejen

na območje ob madžarski meji. Madžarizmi se pojavljajo predvsem pri

žargonih starejših obrti. Koletnik (2007) tako na primer omenja nekaj

madžarizmov v lončarskem izrazju v Filovcih, in sicer: falat (kos

lončarskega izdelka), inaš (vajenec), laboška (vrsta posode), tepsija

(pekač).

Nekaj žargonizmov izvira tudi iz francoščine, v slovenščino pa večinoma

niso prišli neposredno, temveč preko drugih jezikov. Humar (2001) tako

navaja vojaške izraze, prevzete preko avstrijske nemščine: menaža

(vojaška hrana), menažka (vojaška posoda za hrano), patron (naboj) in

šarža (čin).

6.1.5 Prevajanje iz tujih jezikov

Prevajanje tujih izrazov lahko štejemo za vrsto prevzemanja. V tem

primeru gre za (v Saussurovem smislu) za prenos označenca (ideje,

vsebine) oziroma za prevzemanje na pojmovni ravni. Ta način je značilen

za vse zvrsti jezika, tudi knjižnega, z vidika katerega je takšen način v

veliki meri sprejemljiv, zato pri tovrstnih žargonizmih obstaja večja

možnost, da so sprejeti v terminologijo.

Najpogostejši način prevajanja je kalkiranje, t. j. dobesedno prevajanje iz

tujega jezika. Pogosto se pa slovenski jezik ne zadovolji z dobesednim

prevodom, temveč se odloči za približek ali pa prevodu dodaja kakšno

komponento. Primer približnega prevoda je na primer v računalniškem

žargonu glagol zapeči (ang. burn – zažgati) kot izraz za posneti (npr.

zgoščenko). Primer prevajanja z dodajanjem komponente je v

računalniškem žargonu izraz miška (ang. mouse – miš), kjer je dodan

40

modifikacijski morfem, ki besedo zaznamuje kot pomanjševalnico ali

ljubkovalni izraz.

6.2 METAFORIČNA IN METONIMIČNA POIMENOVANJA

Za žargon značilni sredstvi poimenovanja sta tudi metafora in metonimija.

Metafora pomeni zamenjavo neke besede z drugo na podlagi podobnosti

ali kake skupne lastnosti, metonimija pa na podlagi logičnega razmerja

med njima. Metaforična in metonimična poimenovanja se sicer pojavljajo

tudi v drugih jezikovnih zvrsteh, zato kot žargonske štejemo tiste

strokovne izraze, katere stroka zavrača bodisi zaradi obstoječega

primernejšega izraza ali kakega drugega vzroka.

Nekatera metaforična in metonimična poimenovanja so tvorjena s

preprosto zamenjavo besede ali besedne zveze z drugo. Primeri takšnih

metaforičnih poimenovanj so na primer cvek, kljuka, ali fajfa (šol.,

negativna ocena v šoli), paradajz (voj., rdeče pobarvana ročna bomba

italijanske izdelave), ajmar, kahla (gor., čelada), pajek (avt., tovornjak za

odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov), hruška (avt., tovornjak

avtomešalec) in podobno. Primeri metonimičnih poimenovanj so roka

(nog., igra z roko), roka (igr., kombinacija kart), brzina (avt., prestava),

obramba (prav., zagovornik) in podobno. Pogosta so poimenovanja po

lastnih imenih, npr. po iznajditeljih, npr. brobek (pap., Brobeckova naprava

za segrevanje krožeče lužine), ali osebah, kako drugače povezanih s

poimenovanim pojmom, npr. gomulka (žel., model potniškega vlaka,

poimenovan po poljskem komunističnem voditelju).

Druga poimenovanja, ki prav tako temeljijo na metafori ali metonimiji, so

tvorjenke, ki se tvorijo po običajnih besedotvornih postopkih. Takšni

metaforični izrazi so na primer paradajzarica (voj., rdeče pobarvana

bomba italijanske izdelave), jajčarica (voj., ročna bomba jajčaste oblike).

Metonimični izrazi se najpogosteje nanašajo na funkcijo poimenovanega

41

predmeta, npr. datirka (adm., datumska štampiljka), defenzivka (voj.,

defenzivna bomba), snov, iz katere je predmet narejen, npr. hikorice

(smuč., smuči iz hikorijevega lesa), iverica (les., iverna plošča), pogosta so

tudi poimenovanja po lastnih imenih, npr. kraju izdelave, npr. kragujevka

(voj., mavzerica, izdelana med drugo svetovno vojno v Kragujevcu),

tovarni izdelave, npr. efenka (voj., pištola belgijskega tipa z začetnicama

tovarne FN), ali osebi, na kak način povezani s poimenovanim

predmetom, npr. molotovka (voj., zažigalna steklenica, poimenovana po

sovjetskem zunanjem ministru v času druge svetovne vojne).

Nekateri žargonizmi, tvorjeni na osnovi metafore ali metonimije, imajo v

določenih okoljih vlogo simbolov, tj. so nosilci nekega globljega pomena.

Primera takšnih simbolov sta na primer v ekonomskem žargonu bik in

medved, ki nastopata kot opozicijski par in simbolizirata rast oziroma

padanje vrednosti vrednostnih papirjev, valutnih tečajev ali surovin na trgu.

6.3 UNIVERBIZACIJA VEČBESEDNIH POIMENOVANJ

Težnja po enobesednem poimenovanju je eden najpogostejših vzrokov za

nastanek žargonizmov. Dosega se, kot navaja Gjurin (1974), z izpustom

jedra ali z nadomestitvijo ene besede v besedni zvezi z morfemom.

Posledica tega je lahko izguba povednosti ali natančnosti, kar je tudi

vzrok, da takšne žargonizme terminologija odklanja (Gjurin: 1974).

Pomanjkanje povednosti in natančnosti pri uporabnikih žargona

nadomeščata implicitna standardizacija (standardizacija z rabo) in

kontekst, nepoznavalcem pa je zaradi entropičnosti informacije sporočilo

lahko nerazumljivo. Primeri: tritonec (žerjav, ki dviga tri tone), kubik

(kubični meter), kadrovska (kadrovska služba, uslužbenka v kadrovski

službi), pustolovka (pustolovski film) itd.

42

7 ŽARGON IGRALCEV POKRA

7.1 POKER

Poker je skupna oznaka za vrsto iger s kartami, pri katerih igralci stavijo na

kombinacije kart. Pri igri se uporablja standardni komplet 52 igralnih kart.25

Posamezna karta je označena z barvo (srce, pik, križ, karo) ter z

vrednostjo (Priloga A). Igralci iz teh kart sestavljajo kombinacije (Priloga

B), na katere stavijo (Priloga C). Skupne značilnosti iger, ki jih imenujemo

poker, so vrednosti kombinacij ter pravila stavljenja.

Različic igre pokra je veliko, najpopularnejše spadajo v tri skupine

(poimenovanja za skupine so angleškega izvora): draw poker, community

card poker (flop poker) in stud poker. V skupino draw pokra spadajo igre,

pri katerih so karte posameznega igralce ostalim igralcem skrite, igralci pa

lahko karte menjajo. V skupino community card pokra spadajo igre, kjer je

del kart skupen, tj. ga lahko za sestavo kombinacij uporabljajo vsi

udeleženi igralci. V stud poker spadajo igre, kjer ima vsak igralec svoje

karte, vendar so nekatere od teh vidne ostalim igralcem. Posebna oblika

igre je tudi lowball, pri kateri je zmaga igralec z najnižjo kombinacijo. Na ta

način se lahko igrajo igre iz vseh prej omenjenih skupin iger.

Poker se navadno igra na dva načina: kot gotovinska igra ali kot turnir. Pri

gotovinski igri imajo žetoni protivrednost v denarju, igralci pa se igri lahko

kadarkoli priključijo, ali pa jo zapustijo. Turnirji se navadno igrajo tako

dolgo, dokler eden izmed igralcev ne osvoji vseh žetonov, denarne

nagrade pa se delijo glede na uvrstitev, ki je odvisna od tega, kako dolgo

je kdo vzdržal pri igri (ko nekdo izgubi vse žetone izpade iz turnirja).

25

Izjema so igre, pri katerih se uporablja še 53. Karta oz. joker

43

7.1.1 Zgodovina pokra

Poker, kot ga poznamo danes, se je razvil v Združenih državah Amerike v

19. stoletju, a njegove korenine segajo dosti dlje v preteklost, saj se je

poker skozi stoletja razvil iz različnih, bolj ali manj podobnih iger s kartami.

Igre s kartami imajo zelo dolgo zgodovino, njihov začetek pa se večinoma

postavlja na Kitajsko v čas 10. stoletja, kjer naj bi cesar Muzong igral igro

domine (lesene ploščice, ki se uporabljajo kot karte). Viri sicer niso

zanesljivi, se pa domine zanesljivo pojavljajo že v 11. stoletju. Igralne

karte, namenjene hazardiranju, pa so prvič omenjene leta 1294 v odloku

Kublaj Kana.

Za prvo pokru sorodno igro se večinoma omenja igra »as nas«, ki se je

pojavila v Perziji v 16. stoletju. Pri igri se je uporabljalo 25 kart, iz katerih

so igralci sestavljali kombinacije, katere so bile hierarhično razvrščene, ter

stavili nanje v več stavnih krogih. V Evropi pa se v istem stoletju pojavi igra

»primero«, ki je že vsebovala blefiranje kot svoj sestavni del. Iz te igre se v

17. in 18. stoletju razvijeta igri »poque« v Franciji ter »Pochen« v Nemčiji,

kateri štejejo za neposredni predhodnici pokra. Igro »poque« so v 18.

stoletju francoski kolonisti prenesli v Kanado in ZDA, kjer se je naprej

samostojno razvijala. V začetku 19. stoletja je tako na območju reke

Mississippi že uveljavljena igra z imenom Poker, ki se igra s standardnim

angleškim kompletom 52 kart. Do začetka 20. stoletja je prišlo v igri do

nekaterih inovacij, kot sta na primer kombinaciji barva ter lestvica, pojavile

so se pa tudi razne variante igre (stud poker, lowball poker, split-pot

poker). Okoli leta 1925 se pojavijo variante pokra s »skupnimi kartami« ali

»flopom« (community card poker), katere so danes najpopularnejše

(mednje sodita danes najpopularnejši varianti igre Texas Holdem in

Omaha).

44

Po drugi svetovni vojni je popularnost pokra rasla, vendar se je zaradi

zakonov o igrah na srečo, ki so poker marsikje prepovedovali, igral

večinoma v nezakonitih igralnicah, skritih »zadnjih sobah« barov in

domačih igrah, kar je tudi prispevalo k precej negativni podobi pokra, ki je

v veliki meri prisotna še danes. V igralnicah se je igrala predvsem v Las

Vegasu ter še nekaterih krajih v ZDA, kjer je zakonodaja to dopuščala.

Popularnost igre se je še povečala v 70. letih, z uvedbo serije turnirjev

World Series of Poker, ki se je prvič odigral leta 1970 in se igra še danes.

Že v sedemdesetih je posnetke s tega turnirja začela predvajati tudi

televizija. To je povzročilo, da je začela močno rasti priljubljenost igre

Texas Holdem, katera se igra na glavnem turnirju serije in je danes najbolj

razširjena varianta pokra. Približno v istem času so se začele pojavljati tudi

prve knjige o strategiji igre. Za dodatno priljubljenost so poskrbeli tudi razni

filmi, predvsem vesterni, ter televizijske serije.

V 90. letih prejšnjega stoletja je bila igra že močno razširjena po vseh

ZDA, delno pa tudi v Evropi.

7.1.2 »Poker bum« in internetni poker

V začetku 21. stoletja je prišlo na področju pokra do globalnega

fenomena, znanega kot »poker bum«. Eden prvotnih vzrokov za ta pojav

sega že na konec prejšnjega stoletja, natančneje v leto 1998, ko spletna

igralnica Planet Poker ponudi možnost igranja pokra preko interneta. Igra

preko interneta se je nato hitro širila, poker pa je tako dobil nove možnosti

za širitev priljubljenosti. Kmalu so internetne poker igralnice začele

ponujati igranje kvalifikacijskih turnirjev (v žargonu imenovanih sateliti),

preko katerih se je bilo mogoče z majhnim vložkom kvalificirati na največje

svetovne turnirje. Tako je prišlo do dogodka, ki je najbolj poskrbel za

nadaljnjo širitev priljubljenosti pokra, ko se je leta 2003 amaterski igralec

Chris Moneymaker z vložkom 40 ameriških dolarjev kvalificiral na glavni

45

turnir serije World series of poker (Za nastop na turnirju je bilo sicer

potrebno vložiti 10.000 ameriških dolarjev) in na tem turnirju tudi zmagal, s

čimer je osvojil 2.500.000 ameriških dolarjev. Moneymakerjeva zmaga na

WSOP z minimalnim vložkom je pri delu javnosti ustvarila prepričanje, da

lahko zmaga vsak in da za osvojitev velikih vsot ni potrebno vložiti veliko

denarja. V naslednjih letih se je priljubljenost pokra po svetu širila z veliko

hitrostjo, spletno igralništvo pa je postalo pomembna in donosna

gospodarska panoga z velikimi dobički.

7.1.3 Poker na Slovenskem

Podatkov o tem, kdaj natančno se je poker pojavil na Slovenskem, avtorju

iz razpoložljivih virov ni uspelo pridobiti. Izhajajoč iz podatka, da se je na

prostoru nekdanje skupne države pojavil že pred drugo svetovno vojno (na

to kaže publikacija »Kompletna pravila igre Poker. Veština dobiti u igri« iz

leta 1939, ki je izšla v Beogradu), lahko predvidevamo, da se je približno v

istem času pojavil tudi na Slovenskem. Iz dejstva, da se tudi do konca 20.

stoletja poker v slovenskih besedilih ne pojavlja prav pogosto, lahko

sklepamo, da tudi v tem času ni dosegel večje popularnosti. Razloge za to

gre iskati tudi v neodobravanju iger na srečo s strani oblasti nekdanje

SFRJ, na prostoru katere so vstop v igralnice imeli le tuji državljani. Tako

je bila igra pokra omejena na domače igre, kjer pa je popularnost igre

zaostajala za nekaterimi, takrat bolj priljubljenimi igrami, kot sta npr. šnops

in tarok. Izmed variant iger pokra, ki so se v omenjenem obdobju igrale,

sta največjo priljubljenost dosegli igri five card draw in five card stud,

medtem ko so bile igre, ki so v dandanes najpopularnejše (texas holdem,

omaha, seven card stud), takratnim igralcem bolj ali manj neznane.

Priljubljenost, kakršno ima danes, je poker dosegel po letu 2003 s t. i.

»poker bumom«, ki je povzročil globalni razcvet igre pokra. Z večjo

popularnostjo je poker sprožil tudi zanimanje množičnih medijev, odraz

tega so predvajanja raznih mednarodnih turnirjev v pokru, ki so bili

46

prikazani na slovenskih televizijskih programih (TV3, Šport TV, Kanal A).

Spomladi leta 2010 je bila na Kanalu A prvič predvajana oddaja Zvezda

pokra, ki je prva oddaja o pokru v slovenski produkciji. V oddaji so se v igri

pokra med seboj pomerili profesionalni in ljubiteljski igralci ter nekaj znanih

osebnosti. Omenjena oddaja je posredno, s pogosto rabo angleških

izrazov, opozorila tudi na pomanjkanje slovenske terminologije na

področju igre pokra.

Slovenija se je v pokru v začetku 21. stoletja uveljavila tudi kot prireditelj

mednarodnih tekmovanj na najvišjem nivoju. Najpomembnejši mednarodni

turnir v pokru v Sloveniji je bil turnir serije World Poker Tour (WPT), ki je

med 17. in 21. julijem 2011 potekal v Portorožu. Omenjenega turnirja se je

udeležilo 141 igralcev, ki so plačali pristopnino 3000 evrov (in pristopno

takso 300 evrov), nagradni sklad pa je znašal 405.268 evrov. S tem ko je

na turnirju zmagal slovenski igralec, je Slovenija dobila tudi prvega igralca

z osvojenim naslovom serije WPT.

7.2 ZNAČILNOSTI ŽARGONA IGRALCEV POKRA

Prepoznavne značilnosti žargona igralcev pokra so, kakor tudi pri drugih

žargonih, predvsem v njegovi leksiki. Značilno leksiko predstavlja

specializirano izrazje, ki se uporablja pri igri pokra ali v raznih besedilih, ki

se ukvarjajo s tematiko pokra. Posebej značilni so tujeizvorni izrazi, ki se

uporabljajo bodisi zaradi pomanjkanja domačih bodisi zaradi želje po večji

ekspresivnosti (izražanje skupinske pripadnosti). Kot posledica

čustvenega naboja, ki je značilen za igro pokra, so za govorico igralcev

pokra prav tako značilni posebni ekspresivni izrazi (čustveno

zaznamovani), ki ob osnovnem pomenu nosijo dodaten pomen, kateri

izraža razna čustvena stanja.

47

7.2.1 Tuje jezikovne prvine v žargonu igralcev pokra

Ker igra poker izvira iz Združenih držav Amerike, ki so del angleškega

govornega okolja, tudi večina prevzetega izrazja izvira iz angleškega

jezika, saj je le to v slovensko okolje prišlo skupaj z igro. Manjši delež

imajo v slovenskem žargonu igralcev pokra izrazi nemškega izvora, tukaj

gre predvsem za izrazje splošnega kvartopirskega žargona, ki je v

slovenski jezik prišlo preko avstrijske nemščine, in se uporablja tudi pri

nekaterih drugih igrah s kartami (npr. herc, cener, kenik). To izrazje je

starejše in ga imajo nekateri mlajši igralci za arhaičnega, v slovensko

govorno okolje pa je prišlo skupaj z igrami, ki so se na slovenskem

ozemlju uveljavile še v času, ko je le-to še bilo del avstrijske države. Preko

avstrijske nemščine so bili verjetno prevzeti tudi nekateri izrazi

francoskega izvora (tref, kenta).

Tujeizvorno izrazje lahko razdelimo v dve kategoriji glede na to, ali imajo

slovensko ustreznico ali ne, saj ta podatek do neke mere sovpada z

namenom rabe. Raba izrazov, ki nimajo slovenskih ustreznic, je največkrat

nevtralna, namen rabe pa je izključno poimenovanje pojma (primeri takih

izrazov so npr. pot, flop, turn, river…).26 Veliko teh izrazov je dejansko

globalizmov in jih tudi ostali jeziki večinoma ne domačijo. Raba izrazov, ki

imajo slovensko ustreznico (največkrat gre za kalke), pa je v veliki meri

ekspresivna, namen rabe pa je v izkazovanju pripadnosti skupini in

uveljavljanju položaja znotraj skupine (posameznik se s tem, da razkazuje

svoje poznavanje terminologije, skuša predstavljati tudi kot večji

strokovnjak za področje).27

26

Nekateri izrazi so v izvornem (angleškem) jeziku morda ekspresivni (metaforičnost), vendar se je ta ekspresivnost ob prevzemanju v slovenski jezik izgubila. 27

Tukaj imamo v mislih predvsem rabo obeh kategorij v izključno domačem okolju (kjer so vsi igralci govorci slovenskega jezika). V igrah z mednarodno zasedbo igralcev (v slovenskih igralnicah so zelo pogoste, ne samo na mednarodnih turnirjih ampak tudi v gotovinskih igrah, saj je med obiskovalci slovenskih igralnic velik delež tujcev) ima angleščina nekakšno vlogo globalnega jezika, tako da je lahko tudi raba izrazov iz druge kategorije nevtralna.

48

V posameznih besednih zvezah je opazen tudi vpliv tujih jezikov na ravni

skladnje, tukaj govorimo predvsem o rabi levega neujemalnega prilastka,

katerega knjižna slovenščina zavrača, v pogovornem jeziku (tudi v

nekaterih knjižnih zvrsteh, npr. žurnalizmu) pa je sicer dokaj pogost pojav.

Vzrok za tovrstno skladenjsko prevzemanje gre iskati v ugotovitvah

Hudsona (1980), ki ugotavlja, da je predvsem v dvojezičnih okoljih

prehajanje skladenjskih prvin iz enega jezika v drugega zelo pogosto, in je

posledica težnje govorcev, da bi odstranili razlike v skladnji, kar jim

omogoča lažje menjavanje koda z enostavno zamenjavo elementov

znotraj posamezne povedi. Primeri rabe levega neujemalnega prilastka v

žargonu igralcev pokra so: poker turnir (turnir v pokru), omaha poker

(poker omaha), cashgame igralec (igralec cashgama) …

7.2.2 Ekspresivnost v leksiki žargona igralcev pokra

Ker je poker igra, za katero je značilen velik čustven naboj, tudi žargon

igralcev pokra vsebuje precejšen delež ekspresivnega izrazja. Med

ekspresivne izraze lahko štejemo tujke, kadar se rabijo nenevtralno, o

čemer govori že prejšnje poglavje, to poglavje pa obravnava predvsem

izraze z višjo stopnjo ekspresivnosti oz. izraze, ki so že v osnovi čustveno

zaznamovani. Največ čustveno zaznamovanih izrazov se nanaša na

pojme, povezane največkrat z igralnimi potezami (stavljenje, zviševanje), z

igralci (glede na njihove lastnosti) ali z dobivanjem in izgubljanjem denarja.

Ti pojmi so pri igri pokra osrednjega pomena in so tudi največkrat rabljeni,

posledica tega pa je večje število (delno) sinonimnih izrazov za

posamezne pojme z različnimi pomenskimi odtenki. Na tem mestu se

žargon do neke mere približuje slengu, saj je pri mnogih izrazih v ospredju

prav težnja po drugačnem poimenovanju. Veliko tovrstnega izrazja je

precej ustaljenega (bolj ustaljeni izrazi so uvrščeni v slovar), pogosto pa

se rabijo tudi priložnostni izrazi, z rabo katerih želijo govorci kazati tudi

izvirnost, njihova raba pa ima lahko kratek rok trajanja in do

49

standardizacije sploh ne pride. Primeri ekspresivnih izrazov s težnjo po

drugačnem poimenovanju so: pribiti (staviti), zatakniti, poriniti (staviti vse),

ovca (slab igralec), kuzla (dama) …

7.2.3 Pragmatičnofunkcijska opredelitev žargona igralcev pokra

Jezikovna pragmatika funkcijske zvrsti opredeljuje glede na pragmatično

funkcijo. V žargonu igralcev pokra, kadar se ta uporablja pri igri pokra, sta

v ospredju predvsem dve funkciji: perlokucijska in performativna. Pri tem je

prva v ospredju pri pogovoru o igri, druga pa se nanaša na samo igranje.

Za pojasnitev navedenega je treba najprej pojasniti potek igre pokra.

Igra pokra je igra stavljenja. Igranje pokra je izvajanje igralnih potez, ki se

izvajajo z izrekanjem izjav kot so : stavim, višam, izenačim, odstopim. Te

izjave so govorna dejanja, ki jih Austin (1990) imenuje eksplicitni

performativi in služijo izvajanju ilokucijskih dejanj. Ta del žargona, ki bi ga

morda lahko poimenovali jezik igre ali igralni jezik, po Skubicevi (1995)

klasifikaciji lahko opredelimo kot konvencionalnoperformativni govor.

Kadar igralec izvaja kako potezo, nastopa v vlogi pooblaščenega subjekta,

njegova avtoriteta izhaja iz pravil igra pokra. Vlogo pooblaščenega

subjekta igralci prevzemajo v določenem vrstnem redu, ki ga predvidevajo

pravila igre. Kršenje konvencije, ki jo pravila določajo (npr. kršenje

vrstnega reda), je sankcionirano (poteza ni veljavna, igralec pa je po

navadi še dodatno kaznovan).

Kljub temu, da ima t. i. igralni jezik v žargonu igralcev pokra osrednjo

vlogo, pa predstavlja le manjši delež celotne govorice. To lahko

opredelimo kot sporočanjsko-vplivanjski govor, obsega pa pogovore o igri

(med igro in izven), debate na forumih, poljudnoznanstvene članke v

revijah, poljudnoznanstvena besedila v priročnikih itd.

50

7.3 SLOVAR ŽARGONA IGRALCEV POKRA

7.3.1 Način zbiranja gradiva

Gradivo za slovar je avtor pridobil iz različnih virov

- pri igri pokra,

- iz spletnih forumov,

- iz tiskanih medijev.

Ker je igra pokra najosnovnejše okolje uporabe žargona igralcev pokra, je

tudi avtorju služila za poglavitni vir zbiranja besedišča. Avtor je kot izkušen

igralec pokra dobro seznanjen z izrazjem, v času nastajanja dela pa je še

posebej pozorno spremljal pogovor igralcev pri igri pokra v domačih igrah

in igralnicah, kakor tudi pri igri preko spletnih igralnic.

Spletni forumi so prav tako pomemben vir, saj največ razprav o pokru

poteka prav tam. Prav tako pa je tam moč najti nekatere izraze, ki so v igri

v živo redkejši, saj se nanašajo posebej na igro preko svetovnega spleta.

Zaradi razširjenosti spletne igre pokra je avtor mnenja, da si to izrazje prav

tako zasluži obravnavo.

Z vse večjo priljubljenostjo igre pokra so se začele pojavljati tudi razne

publikacije, namenjene igralcem pokra, večinoma poljudnoznanstvenega

značaja. Avtorju so služile predvsem kot dopolnilo ostalim virom, saj je

avtentičnost žargona tam zaradi prilagajanja knjižni normi manjša.

7.3.2 Načela pri zapisovanju besed tujega izvora in razvrščanju

slovarskega gradiva

Pri odločanju glede načina zapisovanja besed tujega izvora se je avtor

znašel v dilemi, ali zapisovati besede v izvorni ali poslovenjeni obliki. V

prid fonetičnemu zapisu je govorilo predvsem dejstvo, da je obravnavano

51

besedje del žargona, ki se kot pogovorna jezikovna zvrst pojavlja

predvsem v govorni obliki. Vendar se je avtor kljub prej omenjenemu

argumentu odločil za izvorno obliko, kateri je dodal fonetični zapis, ki je z

namenom večje razumljivosti poknjižen in poenostavljen. Poglavitni razlog

za takšno odločitev je predvsem v razvoju internetnega pokra ter

razširjenosti uporabe internetnih forumov, kateri igralcem predstavljajo

osrednji medij za razpravljanje o igri pokra. Tako je žargon igralcev pokra

(avtor predvideva, da je podobno tudi z drugimi pogovornimi jezikovnimi

zvrstmi) vedno bolj prisoten tudi v pisni obliki. Ker avtorji besedil na

internetnih forumih najpogosteje zapisujejo besede v izvorni obliki zapisa

(kot citatne besede ali tujke), se avtorju zdi najbolj smiselno, da jih tudi

sam tako zapiše, saj želi prikazati jezikovno zvrst v čim bolj pristni obliki.

Ob tem pa je avtor upošteval še drugi razlog, in sicer zgled, ki ga ponujajo

terminološki slovarji. Ker gre v primeru žargonske leksike za manj

standardizirano strokovno izrazje, katero se v terminološki znanosti

predstavlja predvsem kot alternativa terminologiji, se kot najprimernejša

rešitev pri obliki zapisa ponuja način, kakršnega se poslužujejo

terminološki slovarji.

Slovarsko gradivo je razvrščeno po abecednem redu, pri čemer so

besedne zveze, tako kakor posamezne besede, samostojne v položaju

slovarskega gesla. Za vzorec je avtorju služilo Gradivo za poštni

terminološki slovar (Čuk idr.:, 2011).28

28

http://student.ff.uni-mb.si/literarna-revija/Slovarski_del.pdf

52

7.3.3 Slovar besedja igre pokra

A igra -- -e ž – igra kakega igralca po svojih najboljših zmožnostih: igral je

svojo A igro

ABC poker -- -a m – začetniška strategija igranja pokra: igrati ABC poker

account [akaunt] -a m – internetni račun, na katerem ima igralec sredstva

za igro: napolnil je svoj account s 500 evri

add-on [ed-on] -a m – v turnirski igri, dodaten nakup žetonov, ki ga lahko

opravijo vsi igralci, ne glede na velikost svoje zaloge žetonov: naredil je

add-on in tako povečal svojo zalogo žetonov

agresivnen -vna -o prid. – takšen, ki veliko stavi in viša stave: Nasprotnik

je bil zelo agresiven

agro -ta m -agresiven igralec: na moji levi je sedel agro

ahter -ja m – igralna karta osemka: imel je par ahterjev

akcija –e ž – 1. posamezna poteza pri igri pokra: pri igri Texas holdem je

možnih 5 akcije: preveriti ,odstopit, staviti, zvišati ali izenačiti stavo 2.

stavljenje in višanje, posebno kadar je obojega veliko: za mizo je bilo

veliko akcije

aktiven igralec -vnega -ca m – igralec, ki je udeležen v posamezni igri: v

igri sta še bila dva aktivna igralca

all-in [ol-in] -a m – poteza, pri kateri igralec stavi vso svojo zalogo

žetonov: nasprotnik je stavil all-in

ante -ja m – začetna stava, obvezujoča za vse udeležene igralce: potem,

ko smo vsi položili ante, nam je delivec razdelil karte

as -a m – igralna karta z najvišjo in najnižjo vrednostjo: imel je par asov

as v barvi -a -- -- m – v igri texas holdem, začetna kombinacija kart,

sestavljena iz asa in še ene karte v isti barvi: imel je asa v barvi

53

ata -a m – igralna karta as: imel je dva ateja

baba -e ž – igralna karta dama: imel je dve babi

backdoor [bekdor] neskl. prid. (v zvezah) – (označuje kombinacijo)

sestavljen s pomočjo turna in riverja: nasprotnik je sestavil backdoor

lestvico

backdoor vlečka [bekdor vlečka] -- -e ž – kombinacija, ki za zmago

potrebuje pomoč dveh kart: ob paru kraljev je imal še backdoor vlečko za

barvo

bad beat [bed bit] -- -a m – poraz s kombinacijo kart, ki so veljale za

izrazitega favorita: nasprotnik mi je zadal bad beat

banja -e ž. – 1. Posoda za prenašanje žetonov: žetone je zložil v banjo in

se preselil za drugo mizo 2. Zaloga žetonov: izgubil je dve banjiv istem

večeru

bankroll [benkrol] -a m – vsota denarja, ki ga ima igralec za potrebe igre

pokra: ima 5000 evrov bankrolla

barva -e m – ena od kategorij, ki označujejo karte: v igri pokra obstajajo

štiri barve: srce, pik, križ in karo 2. Kombinacija petih kart v isti barvi:

sestavil je barvo

barvna lestvica -e -e ž – igralna kombinacija, sestavljena iz petih kart v

isti barvi ter z zaporednimi vrednostmi: sestavil je barvno lestvico

bb -ja m krat. – (krat. ang. big blind) glej velika slepa stava

bergla -e ž – igralna karta sedmica: imel je dve bergli

bet -a m – glej stava

betati nedov. – glej staviti

betniti dov. – glej staviti

big bet -- -a m – glej velika stava

54

big blind [big blajnd] -- -a m – glej velika slepa stava

big stack [big stek] -- -a m – 1. Zaloga žetonov, ki je relativno velika,

glede na ostale: ker je imel big stack je igral zelo agresivno 2. Igralec, ki

ima relativno veliko zalogo žetonov: big stack je igral zelo agresivno

blank karta [blenk karta] -- -e ž – karta, ki nima vpliva na rezultat: ker je

na turnu padla blank karta, je ponovno stavil

blef -a m – stava ali višanje s kombinacijo kart, za katero igralec ne misli,

da je zmagovalna: z blefom je pobral pot

blefirati dov. in nedov. – staviti s kombinacijo kart, za katero igralec ne

predvideva, da je zmagovalna: zdelo se mu je, da nasprotnik blefira

board [bord] -a m – v igrah s skupnimi kartami karte, ki so na voljo vsem

igralcem: board je bil ugoden, zato je ponovno stavil

bottom par -- -a m – par, sestavljen iz najnižje karte na boardu ter ene od

kart igralca: imel je bottom par

bounty [baunti] -ja – nagrada za izločitev kakega določenega igralca na

turnirju: bounty na posameznega igralca je bil 50 evrov

breakeven neskl. prid. – brez izgube ali dobička: bil je breakeven igralec

bring-in -a m – stava pri igrah stud, ki jo mora v prvem krogu stavljenja po

razdelitvi kart položiti eden izmed igralcev (navadno tisti z najnižjo

kombinacijo, v nekaterih igrah tisti z najvišjo kombinacijo): igralec z

najnižjo karto je stavil bring-in

bubblati [bablati] dov. in nedov. – končati turnir na mestu, ki je tik za mesti,

katera prinašajo denarne nagrade: na turnirju je bubblal

bubble [babl] -a m – uvrstitev na turnirju, neposredno za tistimi, ki osvojijo

denarne nagrade: upal je, da ne bo končal na bubblu

55

bully [buli] -ja m – igralec, ki pogosto stavi in viša, ter s tem sili ostale

igralce k previdnejši igri: bully za mizo je neprestano stavil in višal

button [batn] -a m – 1. plošček (navadno okrogle oblike), ki označuje

delivca: po vsaki igri se button prestavi za mesto v levo 2. Igralna pozicija.

Igralec na tej poziciji je v večini krogov zadnji na potezi: najlažje je igrati na

buttnu 3. Igralec na igralni poziciji button: button je stavo povišal na 50

evrov

bustati [bastati] dov. in nedov. – izpasti iz turnirja: jezen je, ker je bustal

buy-in [baj-in] -a m – glej vložek: buy-in za turnir je 50 evrov

c-bet [si-bet, c-bet] -a m – glej nadaljevalna stava: na nasprotnikov c-bet

je odstopil od igre

c-betati [si-betati, c-betati] dov. in nedov. – staviti nadaljevalno stavo:

potem ko je nasprotnik c-betal, je odstopil od igre

call [kol] -a m– glej izenačitev: ker j sumil, da nasprotnik blefira, se je

odločil za call

callati [kolati] dov. in nedov. – glej izenačiti: ker je sumil, da nasprotnik

blefira, je callal

calling station [koling stejšn] -- -a – igralec, ki zelo pogosto izenačuje

stave, a zelo poredko stavi ali viša stave: če je nasprotnik calling station,

proti njemu ni pametno blefirati

cap [kep] – 1. v limit igrah zadnje možno višanje (navadno tretje): igralec

je višal cap 2. V nekaterih no-limit igrah omejitev stave na neko vrednost:

igrali smo igro, kjer je bil cap 50 evrov

cashgame [kešgejm] -a m – oblika igre pokra, kjer imajo žetoni

protivrednost v denarju, igralec pa se ji lahko kdajkoli priključi ali jo

zapusti: raje igra cashgame kot turnirje

cashout [kešaut] -a m – izplačilo: naredil je cashout in šel domov.

56

cashoutati [kešautati] dov. in nedov. – vzeti izplačilo dobitka: igralec je

cashoutal in šel domov

cener -ja m – igralna karta desetica: imel je par cenerjev

check [ček] -a m – glej preverjanje: na nasprotnikov check je odgovoril s

stavo

checkirati [čekirati] dov. in nedov. – glej preveriti: raje je checkiral, kot da bi

stavil

checkniti dov. – glej preveriti: nasprotnik je checknil

checkraise [čekrejz] -a m – serija zaporednih potez preverjanja in

zviševanja: na nasprotnikov checkraise je odstopil

checkraisati dov. in nedov. – odigrati serijo zaporednih potez preverjanja in

zviševanja: nasprotnik je pogosto checkraisal

checkcall [čekkol] -a m – serija zaporednih potez preverjanja in

izenačitve: odločil se je za checkcall

checkcallati dov. in nedov. – odigrati serijo zaporednih potez preverjanja in

izenačitve: nasprotnik je pogosto checkcallal

chip [čip] -a m – glej žeton: denar je menjal za chipe

chip dumping [čip damping] -- -a m – način goljufanja pri pokru, kjer

igralec namerno izgublja proti določenemu igralcu, da bi le ta dobil večjo

količino žetonov: chip dumping je v večini igralnic prepovedan

chip leader [čip lider] -- -ja m – v turnirski igri igralec, ki ima največjo

zalogo žetonov: s 50.000 v žetonih je bil chipleader na turnirju

chip race [čip rejs] -- -a m – v turnirski igri, postopek razdelitve žetonov

pri menjavi žetonov nižje denominativne vrednosti za tiste z višjo

vrednostjo: med odmorom je delivec naredil chip race

57

chip stack [čip stek] -- -a m – glej zaloga žetonov: imel je velik chip stack,

zato je lahko igral zelo agresivno

chop [čop] -a m – delitev pota zaradi izenačenega izida igre ali dogovora:

ker sta dve igralce imela enaki kombinaciji, je prišlo do chopa pota

chopati [čopati] dov. in nedov. – deliti pot zaradi izenačenega izida ali

dogovora: igralca sta chopala

cifra -e ž – glej številka: dobil je dve cifri

coin flip [kojn flip] -- -a m – situacija, v kateri imata dva igralca približno

enake možnosti za zmago: z nasprotnikom sta imela coin flip: par desetic

proti asu in kralju

collusion [koljužn] -a m – neetično sodelovanje dveh ali več igralcev, ki

se v pokru smatra za goljufanje: na turnirju je prišlo do collusiona

colludati [koljudati] nedov. – neetično sodelovati pri igri pokra: ker sta dva

igralca na turnirju colludala, so ju diskvalificirali

cooler [kuler] -ja m – situacija, ko imata dva ali več igralcev zelo močno

kombinacijo kart: v coolerju, ko je z barvo izgubil proti višji barvi, je izgubil

precejšnjo vsoto denarja

cutoff [katof] -a m – 1. igralna pozicija mesto v desno od delivca, na

kateri je igralec v večini krogov predzadnji na potezi: igralec na cutoffu je

višal na 50 evrov 2. Igralec na igralni poziciji mesto v desno od delivca:

cutoff je višal na 50 evrov

cvajer -ja m – igralna karta dvojka: imel je dva cvajerja

čakati nedov. – imeti vlečko: čakal je barvo

dama -e ž – igralna karta: imel je asa in damo

dead money [ded mani] -- -ja m – denar, ki ga je stavil igralec, kateri ima

malo ali nič možnosti za zmago: v potu je bilo veliko dead moneyja

58

deal [dil] -a m – v turnirski igri dogovor med igralci, ki so še v igri, da si

razdelijo nagradni sklad kako drugače, kot je predvideno: igralci, ki so še

preostali na turnirju, so se dogovorili za deal

dealati [dilati] dov. in nedov. – deliti karte: njegova služba je, da deala v

igralnici

dealer [diler] -ja m – glej delivec

dealer's choice [dilers čois] -- --/-a – vrsta igre pokra, pri kateri se igra

več variant, delivec pa izbira varianto igre: igrali so dealer's choice

deep [dip] neskl. prid. – takšen z veliko zalogo žetonov, glede na začetne

stave: vsi za mizo so bili deep, saj je imel vsak za več kot 200 big blindov

deep [dip] prisl. – v pozni fazi turnirja: na turnirju je prišel zelo deep

deepstack [dipstek] neskl. prid. (v zvezah) – tak z razmeroma veliko zalogo

žetonov, glede na višino začetnih stav: igrali so deepstack no limit holdem

delivec -a m– 1. igralec, ki deli karte: ker je bil v tistem krogu delivec, je

zmešal karte in jih rezdelil 2. oseba, zaposlena v igralnici, ki deli karte

namesto igralcev: delivec je igralcem razdelil karte 3. Igralec, ki ima vlogo

delivca v vrstnem redu pri stavljenju: ker je bil v tistem krogu delivec, je bil

zadnji na vrsti za odločitev

deliti nedov. – deliti karte: zaradi napake je moral še enkrat deliti

desetica -e ž – igralna karta: imel je par desetic

desetka -e ž – igralna karta: imel je par desetk

devetica -e ž – igralna karta: imel je par devetic

devetka -e ž– igralna karta: imel je par devetk

dominirati dov. in nedov. – imeti kombinacijo, ki ima od nasprotnikove

mnogo večjo možnost za zmago: z asom in kraljem je dominiral

nasprotnikovega asa in damo

59

DON krat. – glej double or nothing: igrati DON

donk -a m – glej donkey

donk bet -- -a m – stava, ki jo naredi igralec, ki v prejšnjem krogu izenačil:

na nasprotnikov donk bet je odgovoril z višanjem

donkey [donki] -ja m – slab igralec: nasprotnik je bil pravi donkey

door karta -- -e ž – 1. v igrah stud, prva odkrita karta igralca: imel je

najvišjo door karto, zato se je odločil, da bo zvišal stavo 2. Pri igri texas

holdem, prva vidna karta na flopu: door karta je bila as

double or nothing [dabl or nafing] -- -- --/-a – vrsta turnirja: igrati double

or nothing

drajer -ja m – igralna karta trojka: imel je dva drajerja

draw [dro] -ja m – glej vlečka

duplirati dov. – podvojiti zalogo žetonov: v drugi igri je dupliral

dva para -eh -ov m dv. – igralna kombinacija, sestavljena iz dveh parov:

imel je dva para: dve dami in dve devetici

dvojka -e ž – igralna karta: imel je par dvojk

EV -- -ja krat. – (angl. expected value) pričakovana vrednost: njegova stava

je imela pozitiven EV

family pot [femili pot] -- -a m – pot, v katerem so udeleženi vsi igrelci,

katerim so bile dodeljene karte: igrali so family pot, saj so vsi igralci

izenačili big blind

fant -a m – igralna karta: imel je par fantov

farba -e ž – glej barva

favorit -a m – kombinacija, ki ima večje možnosti za zmago: njegov par

asov je bil favorit proti nasprotnikovemu paru kraljev

60

final table [fajnl tejbl] -- -a m finalna miza na turnirju: na turnirju se je

uvrstil na final table

finalka – glej final table: na turnirju se je uvrstil na finalko

firer -ja m – igralna karta štirka: imel je dva firerja

fish [fiš] -a m – slab igralec: za mizo je bilo veliko fishev

five card draw [fajv kard dro] -- -- -ja m – varianta igre pokra: igrali so

five card draw

five card stud [fajv kard stad] -- -- -a m varianta igre pokra: igrali so five

card stud

flop -a m – 1. prve tri skupne karte v igrah s skupnimi kartami: delivec je

podelil flop 2. Faza igre: na flopu je bil favorit

flop poker -- -a m – skupina iger s skupnimi kartami: texas holdem in

omaha spadata v flop poker

flopniti dov. – sestaviti na flopu: flopnil je barvo

flush [flaš] -a m – glej barva 2

fold -a m– glej odstop

foldati dov. in nedov.– glej odstopiti

full [ful] -a m – glej full house

full house [ful haus] -- -a m – igralna kombinacija, sestavljena iz trisa in

para: imel je full house: tri kralje in dva asa

full ring -- -a – igra z devetimi ali desetimi igralci: najraje igra full ring

funfer -ja m – igralna karta petka: imel je dva funferja

glavni pot -ega -a m – kadar se pot deli na več manjših potov, tisti pot, za

katerega se poteguje največ igralcev: za glavni pot so se potegovali trije

igralci

61

gor-dol prisl. – glej štiri v vrsto

gotovinska igra -e -e ž – oblika igre pokra, kjer imajo žetoni protivrednost

v denarju. Igralec se lahko gotovinski igri kdajkoli priključi, ali jo zapusti:

raje igra gotovinske igre kot turnirje

grablje -elj s mn. – pri igrah s skupnimi kartami skupne karte nizke

vrednosti, ki niso povezane niti po vrednosti, niti bo barvi: na boardu so

bile grablje

grind [grajnd] -a m – glagolnik iz grindati: s celomesečnim grindom je

zaslužil 1500 evrov

grindati [grajndati] nedov. – služiti denar pri igri pokra z zelo pogostim

igranjem, oz. izkoriščanjem minimalne prednosti pred ostalimi igralci: cel

mesec je grindal, da je zaslužil 1500 evrov

grinder [grajnder] -ja m – igralec, ki igra zelo pogosto in služi z

izkoriščanjem minimalne prednosti pred slabšimi igralci: nekateri grinderji

igrajo poker po več ur na dan

hand [hend] -a m – 1. glej igra 1: na turnirju je izpadel že v prvem handu

2. Kombinacija: imel je dober hand

hand for hand [hend for hend] prisl. – način igre v določenih fazah

večmiznih turnirjih: ko je na turnirju ostalo še deset igralcev, smo začeli

igrati hand for hand

hand history [hend histori] -- -ja m – zgodovina iger v obliki zapisa:

pregledoval je svoj hand history, da bi ugotovil, če je v igri storil kakšno

napako

heads-up [hedz-ap] prisl. – igra dveh igralcev: igrala sta heads-up

heater [hiter] -ja m – obdobje, v katerem dobiva igralec nadpovprečno

dobre karte zaradi variance: bil je na heaterju

62

heftati dov. in nedov. – 1. Staviti: igralec je heftal, nasprotniki pa so odstopili

2. igrati poker: pogosto so heftali

herc -a m – igralna barva srce: imel je dva herca

high [haj] prisl. (v zvezah) – najvišja karta: imel je as/asa high

high stakes [haj stejks] -- --/ov mn. - visoke stave: igrali so high stakes

hijack [hajdžek] -a m – igralna pozicija eno mesto v desno od delivca:

igralec na hijacku je zvišal stavo

hiša -e ž – glej igralnica

hole karte [houl karte] -- -- ž mn. – karte, ki jih dobi posamezen igralec v

igrah s skupnimi kartami: njegovi hole karti sta bili as in dama

igra -e ž – 1. posamezen krog igre; obdobje od deljenja kart do

showdowna: v prvi igri je dobil par asov 2. varianta igre pokra: igra ki so jo

igrali je bila omaha 3. Igranje: njegova igra na turnirju ni bila najboljša

igralnica -e ž – 1. Prostor ali zgradba, kjer se igrajo igre na srečo: vstopil

je v igralnico in poiskal mizo za poker 2. Ustanova ki prireja igre na srečo:

delež pota pri igri pokra vzame igralnica

igrati board [igrati bord] dov. in nedov. – v igri texas holdem igrati

kombinacijo, sestavljeno samo iz skupnih kart: igral je board in upal na

delitev pota

imeti pozicijo nedov. – imeti prednost zaradi boljše pozicije: imel je pozicijo

nad nasprotnikom

implied odds(i) [implajd ods(i)] -- --/ov m mn. – ni imel implied odds(ov),

zato je odstopil

insta-call [instakol] -a m –takojšnja izenačitev stave brez razmišljanja:

nasprotnikov instta-call je igralca prepričal, da njegova kombinacija ni

dovolj močna.

63

iskati nedov. – imeti vlečko: iskal je barvo

ITM krat. – na eni izmed pozicij (na koncu turnirja), ki prinaša denarne

nagrade: na turnirju je bil ITM

izhod –a m – karta, ki potencialno omogoča kombinaciji, da postane

zmagovalna: proti nasprotnikovemu setu je imel dva izhoda

izenačenje -a m – situacija, ko imata dva ali več igralcev kombinacijo kart

z enako vrednostjo: prišlo je do izenačenja, saj sta dva igralca sestavila

lestvico do asa

izenačitev -e ž – igralna poteza, s katero igralec izenači nasprotnikovo

stavo: odločil se je za izenačitev

izenačiti dov. – odigrati igralno potezo izenačitev: igralec je izenačil

izolirati dov. in nedov. - s stavo prisiliti vse igralce razen enega, da odstopijo

od igre: stavil je, da bi izoliral slabega igralca

izvleči dov. – sestaviti kombinacijo, potem ko je kdo imel vlečko: izvlekel je

barvo

jack [džek] -a m – igralna karta: imel je par jackov

janez -a m – igralna karta: imel je par janezov

joker [džoker] -ja m – nestandardna igralna karta, ki ima v nekaterih igrah

lahko vrednost katerekoli karte: imel je poker, sestavljen iz trisa kraljev in

jokerja

karta -e ž – karta za poker: pri igri texas holdem dobi na začetku vsak

igralec dve karti

kazino -a/ja – glej igralnica

kemati nedov. brezoseb. – dobivati dobre karte: ves večer ga je kemalo

kenik -a m – igralna karta kralj: imel je par kenikov

64

kenta -e ž – glej lestvica: s kento je premagal nasprotnikov tris

kibic -a m – kdor prisostvuje igri s kartami: ob mizi je stalo veliko kibicev

kibicirati nedov. – prisostvovati igri s kartami: veliko ljudi je kibiciralo igro

kicker [kiker] -ja m – karta, ki določi zmagovalca, kadar imata dva ali več

igralcev igralno kombinacijo enake vrednosti: imel je par asov s slabim

kickerjem

king -a m – igralna karta kralj: imel je par kingov

kitajec -a m – glej kitajski poker: igrali so kitajca

kitajski poker -ega -a m – varianta igre pokra: igrali so kitajski poker

klic -a m – izenačitev stave: odločil se je za klic

klicati dov. in nedov. – izenačiti stavo: igralec je klical

konektorji -ev m mn – dve ali več kart zaporednih vrednosti: imel je

konektorje, šestico in sedmico

kraja -e ž – glej blef

kralj -a m – igralna karta: imel je par kraljev

kraljeva barvna lestvica -e -e –e ž – najmočnejša igralna kombinacija v

pokru, sestavljena iz kart od desetke do asa v isti barvi: imel je kraljevo

barvno lestvico

krasti nedov. – glej blefirati

krasti nazaj – blefirati, kadar igralec meni, da igralec ki je povišal blefira:

kadar je mislil, da kdo krade, je igralec pogosto kradel nazaj

kuzla -e ž – igralna karta dama: imel je dve kuzli

lag -a m – (okr. ang. loose aggressive) igralec, ki igra veliko kombinacij

ter veliko stavi ali viša: za mizo sta bila dva laga

65

lay-down [lejdaun] -a m – odstop od igre z sestavljeno, navadno močno

kombinacijo: odločil se je za lay-down

lestvica -e ž – igralna kombinacija, sestavljena iz petih kart z zaporedno

vrednostjo: z lestvico je pramagal nasprotnikov tris

limit -a m – višina stav: igrati na visokih limitih

limit prid. (v zvezah) – z omejitvijo stav: igrali so limit texas holdem

limp -a m – izenačenje velike slepe stave: odločil se je za limp

limpati dov. in nedov. – izenačiti veliko slepo stavo: igralec na prvi poziciji je

limpal

live [lajv] prisl. – v živo: raje igra live kot preko interneta

lojtra -e ž – glej lestvica: igralec je sestavil lojtro

loose [lus] prid. – ki igra veliko kombinacij: nasprotnik je bil zelo loose

loose aggressive [lus agresiv] prid. – ki igra veliko kombinacij in veliko

stavi in zvišuje stave: nasprotnik je bil loose aggressive

loose passive [lus pesiv] prid. – ki igrat veliko kombinacij in veliko

preverja in izenačuje stave: nasprotnik je bil loose passive

loviti nedov. – nadaljevati z igro s slabo kombinacijo z namenom izboljšati

kombinacijo: nasprotnik je lovil barvo

low [lou] prisl. (v zvezah) – pri lowball in split-pot igrah najnižja karta: imel je

sedem low

lowball [loubol] -a m – vrsta iger, kjer zmaga igralec s kombinacijo

najnižje vrednosti: igrali so lowball

main pot [mejn pot] -- -a m – glej glavni pot

mala slepa stava -e -e -e ž – prva izmed slepih stav, v vrednosti polovice

velike slepe stave: igralec je položil malo slepo stavo

66

mala stava -e -e ž – v limit igrah stava v vrednosti polovice velike stave, ki

se navadno stavi v začetnih stavnih krogih: igralec je stavil malo stavo

mali blind [mali blajnd] -ega -a m – glej mala slepa stava

manijak -a m– zelo agresiven igralec: nasprotnik je bil manijak

min-bet -a m – minimalna stava: odločil se je za min-bet

min-betati nedov. in dov. – staviti minimalno stavo: igralec je min-betal

min-raise [min-rejz] -a m – minimalno višanje: odločil se je za min-raise

min-raisati [min-rejzati] nedov. – minimalno višati: igralec je min-raisal

misdeal [misdil] -a m – napačno deljenje kart, zaradi česar je igra

razveljavljena: prišlo je do misdeala, zato je delivec ponovno zmešal karte

multiway pot [multivej pot] -- -a m – pot, za katerega se potegujejo trije

ali več igralcev: igralec je osvojil multiway pot

muck [mak] -a m – kupček odvrženih kart: karte je vrgel v muck

muckniti [makniti] dov. – 1. odstopiti od igre 2. odvreči karte na

showdownu, brez da bi jih obrnil in pokazal njihovo vrednost.

naložiti dov. – kupovati žetone: potem ko je izgubil zalogo žetonov, je

ponovno naložil

nameštalka -e ž – glej cooler

naštimalka -e ž – glej cooler

nit -a m – igralec, ki igra zelo previdno: nasprotnik je bil nit

no-limit [nou-limit] prid. – brez omejitve stav: igrali so no limit texas

holdem

nojner -ja m – igralna karta devetka: imel je dva nojnerja

nut [nat] neskl. prid. (v zvezah) - najvišji možen: imel je nut lestvico

67

nuts [nac] neskl. m – najboljša možna kombinacija kart: imel je nuts

nut low [nat lou] -- -a m – v split pot igrah najnižja možna kombinacija:

imel je nut low

nut nut [nat nat] -- -a – v split pot igrah, kombinacija, ki je hkrati najvišja

in najnižja: imel je nut nut

obrati dov. – vzeti komu pri igri veliko količino denarja ali žetonov: obrali so

ga za 500 evrov

odpreti dov. – prvi višati v prvem stavnem krogu: igralec je odprl s parom

desetic

odstop -a m – poteza, s katero igralec odstopi od igre: igralec se je odločil

za odstop

odstopiti dov. – odstopiti od igre: igralec je odstopil

off prid. – glej offsuit: imek je asa in kralja off

offsuit [ofsjut] prid. – ne v isti barvi: imel je asa in kralja offsuit

omaha -e ž – varianta igre pokra: igrali so omaho

option [opšn] -a m – možnost, ki jo ima igralec, ki je položil slepo stavo,

da zviša stavo: ker je en igralec izenačil big blind, nihče pa ni zvišal stave,

je imel igralec na big blindu option

orbita -e ž – število iger, enako številu igralcev za mizo: igra je potekala

zelo počasi, igrali so le tri orbite na uro

osemka -e ž – igralna karta: imel je par osemk

osmica -e ž – igralna karta: imel je par osmic

out [aut] -a m – glej izhod: imel je 3 oute

ovca -e ž – slab igralec: za mizo so bile same ovce

overbet -a m – stava, ki je višja od velikosti pota: odločil se je za overbet

68

overbetati dov. in nedov. – staviti več, kot je v potu: igralec je overbetal

overcall [overkol] -a m – izenačitev stave, ki jo je že izenačil stavo drug

igralec: zaradi nasprotnikovega overcalla na flopu, se je na turnu odločil za

check

overcallati [overkolati] dov. in nedov. – izenačiti stavo, ki jo je že izenačil

drug igralec: igralec je overcallal

over-karta -e ž – karta z višjo vrednostjo od tistih na boardu: imel je dve

over-karti

over-par -a m – par kart z višjo vrednostjo od tistih na boardu: mislil je, da

ima nasprotnik over-par

overplay -a m – napaka pri igranju kombinacije zaradi precenjevanja

njene vrednosti: overplay dveh desetic ga je drago stal

overplayati dov. in nedov. – slabo odigrati kombinacijo zaradi precenjevanja

njene vrednosti: nasprotnik je overplayal asa in damo

par -a m – igralna kombinacija, sestavljena iz dveh kart enake vrednosti:

imel je par

pasiven prid. – tak, ki veliko preverja in izenačuje: nasprotnik je bil pasiven

igralec

petica -e ž – igralna karta: imel je par petic

petka -e ž – igralna karta: imel je par petk

play [plej] -a m – kakršenkoli način igranja posamezne kombinacije, ki

nasprotnika zavaja glede vrednosti kombinacije: mislil je, da nasprotnik

izvaja play, zato je izenačil

pob -a m – igralna karta fant: imel je par pobov

pocket par [poket par] -- -a m – par, ki je bil igralcu dodeljen kot začetni

karti: že dalj časa ni dobil pocket para

69

poker -a m 1. skupina hazardnih iger s kartami: igrali so poker 2. Igralna

kombinacija, sestavljena iz štirih kart z enako vrednostjo: imel je poker

kraljev

pokeraš -a m – igralec pokra: pokeraši zahajajo v igralnico, kjer igrajo

poker

poriniti dov. – staviti vso zalogo žetonov: ni imel več veliko žetonov, zato

je porinil

postaviti na dov. – predvideti vrednost nasprotnikove kombinacije:

nasprotnika je postavil na par desetic

post-flop prisl. – po flopu: dobro je igral post-flop

pot -a m– vsota denarja, ki ga igralci stavijo v posamezni igri: v potu je bilo

500 evrov

pot limit prid. (v zvezah) – vrsta igre pokra, kjer so stave omejene z

velikostjo pota: pri sosednji mizi so igrali pot limit omaho

pot odds neskl./-- -ov m mn. – razmerje med vsoto denarja, ki je v potu in

vsoto denarja, ki ga mora igralec plačati za izenačitev stave: odstopil je,

ker ni imel ustreznih pot odds(ov) za izenačitev

pozicija -e ž – 1. položaj igralca v razmerju do delivca: igralec na tretji

poziciji je zvišal stavo 2. Pozicijska prednost: imel je pozicijo, zato je zvišal

stavo

pozicijska igra -e -e ž – način igre, ki izkorišča pozicijsko prednost:

igralec je dober v pozicijski igri

pozicijska stava -e –e ž – stava, ki jo položi igralec z namenom

izkoriščanja pozicijske prednosti: igralec je stavil pozicijsko stavo

pre-flop prisl. – pred flopom: bil je favorit pre-flop

70

predstavljati nedov. – z načinom igre skušati nasprotnika prepričati o

vrednosti svojih kart: predstavljal je par asov

prevzdigniti dov. - vzeti kupček kart z vrha, in ga dati pod ostale karte z

razlogom, da bi preprečili goljufanje: potem ko je eden izmed igralcev

prevzdignil, je delivec razdelil karte

pribiti dov. – staviti ali povišati za veliko količino žetonov: igralec je pribil

500 evrov

priti dov. – glej staviti

prop bet -- -a m – glej propozicijska stava

propozicijska stava -e -e – stranska stava, sklenjena izven običajnih

pravil pokra: igralce sta sklenila propozicijsko stavo

pubec -a m – igralna karta fant: imel je par pubecev

push [puš] -a m – stava vseh žetonov, ki jih ima igralec v svoji zalogi: ker

je imel malo žetonov, se je odločil za push

rainbow [rejnbou] neskl. prid. – različnih barv: ker je flop bil rainbow,

nasprotnik ni mogel imeti vlečke za barvo

raise [rejz] -a m – zviševanje stave: odločil se je za raise

raisati [rejzati] dov. in nedov. – zviševati stavo: igralec je raisal

raiser [rejzer] -ja m – kdor viša: igralec, ki je bil pred flopom raiser, je na

flopu ponovno stavil

rake [rejk] -a m – delež pota, ki ga pobere igralnica: rake, ki ga pobere

igralnica navadno znaša 5 odstotkov pota

rakeback [rejkbek] -a m – delež rake-a, ki ga igralnica vrne igralcu, kot

nagrado za zvestobo: spletne igralnice navadno ponujajo 30 odstoten

rakeback

71

rakeback pro [rejkbek pro] -- -ja m – profesionalni igralec pokra,

kateremu večino dobička prinaša rakeback: rakeback proji navadno niso

vrhunski igralci

range [rejndž] -a m – razpon kombinacij, s katerimi kateri igralec igra:

igralec je ocenil, da je nasprotnikov range zelo širok

razstreliti se dov. – izgubiti vso (navadno veliko) zalogo žetonov: na

turnirju je dolgo vodil, potem pa se je razstrelil

rebuy [ribaj] -a m – ponoven nakup žetonov: igralec je oprevil rebuy

rebuyati [ribajati] dov. in nedov. – narediti ponoven nakup žetonov: igralec

je rebuyal

redraw [ridro] -ja m – vlečka, ki jo dobi igralec po tem, ko je vlečka

njegovega nasprotnika napredovala v vodilno kombinacijo: nasprotnik je

sestavil lestvico, a je imel igralec redraw za barvo

reraise [rirejz] -a m – zviševanje stave po tem, ko je nasprotnik že zvišal

stavo: igralec je na nasprotnikov raise odgovoril z reraisom

reraisati [rirejzati] dov. in nedov. – zviševati stavo po tem, ko je nasprotnik

že zvišal stavo: igralec je reraisal

resteal [ristil] -a m – blef, ki ga izvede igralec, kateri misli, da nasprotnik

blefira: igralec je napravil resteal

read [rid] -a m – prepričanje o vrednosti nasprotnikovih kart, pridobljena iz

informacij, katere zavedno ali nezavedno oddaja nasprotnik: igralec je imel

read, da ima nasprotnik zelo močne karte

regularec -a m – igralec, ki redno igra poker: nasprotnik je bil regularec v

igrah z visokimi stavami

reg -a m – glej regularec

riba -e ž – slab igralec: nasprotnik je bil riba

72

river -ja m – v igrah s skupnimi kartami zadnja skupna karta: river je bil

ugoden, zato je igralec ponovno stavil

RNG krat. – (angl. random number generator) program za generiranje

naključnih števil, ki ga uporabljajo spletne igralnice: spletne igralnice

uporabljajo RNG, s čimer poskušajo zagotoviti poštenost igre

ROI krat. – (angl. return of investment) povračilo investicije, po navadi

izraženo v procentih: igralec ima pet odstoten ROI

rojalka -e ž – glej kraljeva barvna lestvica

roka -e ž – 1. kombinacija kart pri igri pokra: tris je boljša roka kot dva

para 2. v igrah s skupnimi kartami karte, ki jih ima igralec kot lastne: cel

večer ni dobil boljše roke od asa in desetice 3. igra od deljenja kart do

showdowna: že v prvi roki je dobil par asov

royal flush [rojal flaš] -- -a m – glej kraljeva barvna lestvica

runner-runner [raner-raner] neskl. prid. – glej backdoor

satelit -a m – kvalifikacijski turnir: na turnir se je uvrstil preko satelita

sb -ja m – glej mala slepa stava

scare karta [sker karta] -- -e ž – karta, ki predstavlja nevarnost, da je

nasprotniku pomagala izboljšati kombinacijo: as na turnu je bil scare karta

scoop [skup] -- -a m – v split pot igrah osvojitev celotnega pota: igralec je

izenačil stavo na turnu, saj je imel možnosti za scoop

scoopati [skupati] dov. in nedov. – v split pot igrah osvojiti ves pot: igralec

je scoopal

sedemka -e ž – igralna karta: igralec je imel par sedemk

sedmica -e ž – igralna karta: igralec je imel par sedmic

semiblef -a m – stava ali zviševanje z vlečko: s semiblefom je skušal

osvojiti pot

73

set -a m – tris, sestavljen iz dveh začetnih in ene skupne karte: na flopu je

zadel set asov

seven card stud [seven kard stad] -- -- --/-a m – varianta igre pokra:

igrali so seven card stud

shipniti [šipniti] dov. – staviti vso zalogo žetonov: imel je dobre karte, zato

je shipnil

shootout [šutaut] -a m – vrsta večmiznega turnirja: igrali so shootout

short buy-in [šort baj-in] -- -a m – ponoven nakup žetonov, katerih

količina je manjša od najmanjše dovoljene količine prvega nakupa,

dovoljen v nekaterih igralnicah: igralec je napravil short buy-in

shorthanded [šorthended] neskl. prid. – 1. z manjšim številom igralcev od

maksimalnega: za mizo jih je ostalo le še pet, zato je igra postala

shorthanded 2. ki ne dopušča več kot pet ali šest igralcev za mizo: najraje

igra ima shorthanded gotovinske igre

shortstack [šortstek] -a m – igralec z najmanj žetoni za določeno mizo ali

na turnirju: shortstack je imel še zelo malo žetonov

shortstacker [šortsteker] -ja m – igralec, ki igra z majhno zalogo

žetonov: proti shortstackerjem ne igra rad

showdown [šoudaun] -a m – faza igre, ko igralci pokažejo karte,

primerjajo vrednost kombinacij in določijo zmagovalca: na showdownu je

zmagal s parom asov

side pot [sajd pot] -- -a m – glej stranski pot

sit and go [sit end gou] -- -- -ja m – vrsta turnirja, ki se prične, ko se nanj

prijavi predvideno število igralcev: igrali so sit and go

skupna karta –ih -- ž – v igrah s skupnimi kartami karta, ki jo lahko

uporabijo vsi igralci: ker so mu skupne karte ustrezale, je stavil

74

skuriti karto dov. – vzeti karto iz igre: delivec je skuril karto in podelil flop

skurjena karta -e -e ž – karta, vzeta iz igre: karta, ki jo je delivec

pomotoma obrnil, je bila skurjena

slepa stava -e -e ž – v igrah s slepimi stavami prisilna stava: ko sta igralca

položila slepi stavi, je delivec razdelil karte

slika -e ž – karta, na kateri je sličica: dobil je dve sliki, zato je zvišal stavo

slowplay [slouplej] -a m – igranje močne kombinacije na način, da se

prikrije njena vrednost: igralec se je odločil za slowplay

slowplayati [slouplejati] dov. in nedov. – igrati kombinacijo na način, da se

prikrije njena vrednost: mislil je, da nasprotnik slowplaya par asov, zato je

preveril

slowroll [slourol] -a m – dejanje, s katerim igralec z zmagovalno

kombinacijo na showdownu zavaja nasprotnika: mnogi igralci pokra

smatrajo slowroll za neetično početje

slowrollati [slourolati] dov. in nedov. – na showdownu besedno ali z

gestami zavajati nasprotnika: nasprotnika je slowrollal

small bet [smol bet] -- -a m – glej mala stava

small blind [smol blajnd] -- -a m – glej mala slepa stava

snap call [snep kol] -- -a m – glej insta-call

snežak -a m – igralna karta, osmica: imel je dva snežaka

SNG -ja m krat. – glej sit and go

soft igra -- -e ž – igra z veliko slabimi igralci: igralec je opazil, da je igra

zelo soft, zato se ji je pridružil

soft play [soft plej] -- -a m – način goljufanja pri pokru: soft play dveh ali

več igralcev je v večini igralnic prepovedan

75

softplayati [soft plejati] dov. in nedov. – goljufati pri pokru z uporabo

softplaya: ker sta softplayala, sta bila igralca diskvalificirana

spiti dov. – pri igri pokra vzeti nekomu veliko žetonov: imel je veliko

žetonov, a so ga hitro spili

splashati pot [splešati pot] dov. in nedov. – vreči žetone v kup na mizi:

igralec je splashal pot

split -a m – delitev pota: igralca sta imela split, saj sta imela enakovredni

kombinaciji

split pot poker -- -- -a m – varianta igre pokra, kjer si pot deli več (po

navadi dva) igralcev; pri večini iger si pot razdelita igralec z najvišjo in

igralec z najnižjo kombinacijo: rad igra split pot poker

splitati dov. in nedov. – deliti si pot: igralca sta splitala pot, saj sta imela

enakovredni kombinaciji

squeeze play [skuiz plej] -- -a m – zviševanje nasprotnikove stave po

tem, ko je kak drug igralec že izenačil ali zvišal stavo: igralec se je odločil

za squeeze play

squeezati [skuizati] dov. in nedov. – zviševati nasprotnikovo stavo po tem,

ko je kak drug igralec že izenačil ali zvišal stavo: vedel je, da nasprotnik

pogosto squeeza

srednji par -ega -a m – v igrah s skupnimi kartami par, sestavljen iz ene

od kart igralca in ene skupne karte, ki ni ne najvišja in ne najnižja: igralec

je imel srednji par

stack [stek] -a m – zaloga žetonov posameznega igralca: imel je največji

stack za mizo

stackati [stekati] dov. – vzeti komu vso zalogo žetonov v eni igri: s trisom

kraljev je stackal nasprotnika

76

stake [stejk] -a m – denar, ki ga kdo investira v igro kakega igralca, v

zameno za delež dobička: igralcu so ponudili stake

stakati [stejkati] dov. in nedov. – investirati denar v igro kakega igralca v

zameno za delež dobička: igralca so stakali

staker [stejker] -ja m – kdor investira denar v igro kakega igralca, v

zameno za delež dobička: ker je imel premalo denarja za igro, je iskal

stakerja

stava -e ž – 1. poteza, s katero igralec stavi denar, nasprotniki pa lahko

stavo izenačijo, povišajo ali odstopijo od igre: v dani situaciji se mu je

stava zdela najboljša poteza 2. v igrah z omejitvijo stav vnaprej določena

količina žetonov: stave so 20 in 40 evrov

staviti dov. in nedov. – položiti stavo: igralec je stavil

staviti za vradnost dov. in nedov. – staviti s predvidoma favorizirano

kombinacijo kart: igralec je stavil za vrednost v upanju, da bo nasprotnik

izenačil stavo

straddle [stredl] -a m – tretja, neobvezna slepa stava, v vrednosti dveh

velikih slepih stav: igralec na UTG se je odločil za straddle

straddlati [stredlati] dov. in nedov. – položiti straddle: igralec na UTG je

straddlal

straight [strejt] -a m – glej lestvica

straight flush [strejt flaš] -- -a m – glej barvna lestvica

stranski pot -ega -a m – kadar se pot razdeli med več igralcev tisti pot, za

katerega se poteguje manj igralcev: osvojil je tako glavni kot stranski pot

street [strit] –a m – posamezna faza igre s stavnim krogom: na četrtem

streetu je odstopil

77

string bet -- -a m – v večini igralnic prepovedan način stavljenja z več kot

eno potezo: string bet je v večini igralnic prepovedan

stringbetati dov. in nedov. – staviti z več kot eno potezo: ker je stringbetal,

njegova stava ni bila veljavna

stud [stad] -a m– skupina variant igre pokra: najraje je igral stud

suckout [sakaut] -a m – situacija ko zmaga kombinacija, katere možnosti

za zmago so bile zelo majhne: zaradi nasprotnikovega suckouta je

izpadels turnirja

suckoutati [sakautati] dov. in nedov. – dobiti karte, ki omogočajo zmago

kombinaciji, katera je imela zelo malo možnosti za zmago: ker je njegov

nasprotnik suckoutal, je igralec izpadel s turnirja

suited [sjuted] neskl. prid. – glej v barvi

suited konektorji [sjuted konektorji] -- -ev m mn. – karte zaporednih

vrednosti v isti barvi: rad igra suited konektorje

šetica -e ž – igralna karta: imel je par šestic

šestka -e ž– igralna karta: imel je par šestk

številka -e ž - karta, katere vrednost je označena s številko: imel je dve

številki

štiri v vrsto --/-h -- -- št. – vlečka za lestvico s štirimi kartami zaporedne

vrednosti: imel je štiri v vrsto

štirica -e ž – igralna karta: imel jen par štiric

štirka -e ž – igralna karta: imel je par štirk

štrudelj -a m – glej straddle

tag -a m – igralec, ki igra malo kombinacij, vendar veliko stavi in zvišuje

stave: nasprotnik je bil tag

78

tell -a m – informacija o vrednosti kombinacije, ki jo kdo oddaja: iskal je

telle pri nasprotnikih

texas holdem [teksas holdem] -- -a m – varianta igre pokra:

najpopularnejša zvrst pokra je texas holdem

tight [tajt] neskl. prid. – ki igra malo kombinacij in pogosto odstopa:

nasprotni je bil zelo tight

tight aggressive [tajt agresiv] neskl. prid. – ki igra malo kombinacij, ko

igra,pa pogosto stavi in zvišuje stave: proti tight agressive nasprotnikom

igra zelo previdno

tight passive [tajt pesiv] neskl. prid. – ki igra malo kombinacij, ko igra, pa

pogosto preverja in izenačuje stave: najraje igra proti tight passive

nasprotnikom

tekstura boarda -e -a ž – medsebojna povezanost skupnih kart glede na

barvo ali vrednost: tekstura boarda je bila ugodna, zato je stavil

tilt -a m – psihično stanje igralca, navadno zaradi frustracije ob izgubah, ki

negativno vpliva na igro igralca: ker je izgubil veliko denarja, je bil v tiltu

tiltati nedov. – biti v psihičnem stanju, ki negativno vpliva na kakovost

igranja: dobri igralci zelo redko tiltajo

top neskl. prid. (v zvezah) – najvišji: imel je top par

TPTK --/-ja m krat. – (angl. top pair top kicker) najvišji par z najvišjim

kickerjem: imel je TPTK

trapirati dov. nedov. – z načinom igranja zavajati nasprotnika, tako da

igralec predstavlja slabšo kombinacijo, kot jo ima v resnici: imel je močno

kombinacijo, zato se je odločil, da bo trapiral

tref -a m – igralna barva križ: imel je dva trefa

79

tris -a m – igralna kombinacija, sestavljena iz treh kart z enako vrednostjo:

imel je tris asov

trojka -e ž – igralna karta: imel je dve trojki

turbo turnir -- -ja turnir, ki je zasnovan tako, da traja manj časa od

običajnih turnirjev: najraje igra turbo turnirje

turn [trn] -a m – v igrah s skupnimi kartami četrta skupna karta: turn je bil

as

turnir -ja m – oblika tekmovanja v pokru: raje igra turnirje kot gotovinske

igre

ujeti dov. – sestaviti (kombinacijo), potem ko je kdo igral z vlečko: ujel je

barvo

under the gun [andr d gan] -- -- -- – igralna pozicija eno mesto za veliko

slepo stavo: igralec na poziciji under the gun je zvišal stavo

UTG -ja m krat. – glej under the gun

v barvi prid. – v isti barvi: imel je asa in kralja v barvi

value bet [velju bet] -- -a m – glej vrednostna stava

value betati [velju betati] – dov. in nedov. – glej staviti za vrednost

velika slepa stava -e -e -e ž – pri igrah s slepimi stavami prisilna stava v

dvakratni vrednosti male slepe stave: igralec je položil veliko slepo stavo

velika stava -e -e ž – v limit igrah, stava v vrednosti dveh malih stav, ki se

navadno stavi v kasnejših stavnih krogih: na turnu je igralec stavil veliko

stavo

veliki blind -ega –a m – glej velika slepa stava

visoka karta -e -e ž – kombinacija, katere vrednost je določena z višino

najvišje karte, saj ne vsebuje para ali višje kombinacije: zmagal je z

visoko karto asom

80

višanje -a m – igralna poteza, s katero igralec zviša stavo: nasprotnikovo

višanje ga je prisililo v odstop

višati nedov. – zviševati stavo nasprotnika: igralec je višal na 50 evrov

višja karta -e -e ž – katera od igralčevih lastnih kart, katere vrednost je

višja od vrednosti posameznih skupnih kart: imel je dve višji karti

višji par -ega -a m – par, sestavljen iz kart, katerih vrednost je višja od

posamezne skupne karte: imel je višji par

vlečka -e ž – nepopolna kombinacija, ki ji manjka kaka karta da doseže

želeno vrednost: imel je vlečko za lestvico

vleči nedov. – imeti vlečko: vlekel je barvo

vnos -a m – glej bring-in

VPIP -ja m krat. – (angl. voluntarily put money in pot) delež iger, v katerih

igralec prostovoljno prispeva denar v pot, izražen v procentih: opazil je, da

ima nasprotnik nizek VPIP, zato je odstopil na njegovo višanje

vrednostna stava -e –e ž – stava s predvidoma boljšo kombinacijo

vzetek –a m – znesek denarja, ki ga igralec osvoji v igri: njegov vzetek je

bil 500 evrov

wild [uajld] neskl. prid. – ki ima vrednost katerekoli karte: igrali so five card

draw z wild dvojkami

wrap [vrep] -a m – v igri omaha vlečka, sestavljena iz dveh lastnih in treh

skupnih kart: igralec je imel wrap

zapreti dov. – glej odstopiti

zariniti dov. – staviti vso zalogo žetonov: igralec je zarinil

zatakniti dov. – staviti vso zalogo žetonov: igralec je zataknil

81

zavarovanje -a s – propozicijska stava, ki jo igralec sklene s kakim

igralcem, ki ni udeležen v pot, proti zmagi svoje kombinacije: igralec je

kupil zavarovanje

zehcer -ja m – igralna karta šestka: imel je par zehcerjev

zibner -ja m – igralna karta sedemka: imel je par zibnerjev

ženka -e ž – igralna karta dama: imel je dve ženki

živa karta -e -e ž – kart, ki omogoča kombinaciji, da napreduje v

zmagovalno, če sestavi par: imel je dve živi karti

82

8 ZAKLJUČEK

Diplomsko delo z naslovom Žargon igralcev pokra je sociolingvistična

študija s področja jezikovne zvrstnosti, v kateri avtor obravnava jezikovno

zvrst žargon. Osrednji del naloge je vsebinsko sestavljen iz dveh delov. V

prvem delu (poglavja 5 in 6) se avtor ukvarja s splošnimi vprašanji,

povezanimi s pojmom jezikovne zvrstnosti žargona in mestu žargona v

zvrstnostnem sistemu in predstavi najizrazitejše značilnosti žargonske

leksike, v drugem (poglavje 7) pa obravnava primer žargona, žargon

igralcev pokra.

Prvi del avtor začenja s predstavitvijo jezikovnih zvrsti in opredelitvijo

pojmov, kot so: socialne zvrsti, funkcijske zvrsti, interesne govorice,

strokovni jezik in terminologija ter sooči različne poglede na jezikovno

zvrstnost, pri čemer ugotavlja razlike med strukturalističnim vidikom

(Toporišič, Pogorelec, Gjurin) in vidikom pragmatičnega jezikoslovja

(Skubic), ki so še posebej izrazite pri vprašanju strokovnega jezika.

Podrobneje skuša razložiti pojem interesnih govoric in njihovo razmerje do

ostalih jezikovnih zvrsti.

V nadaljevanju se avtor osredotoča na jezikovno zvrst žargon. Predstavi

različne definicije žargona v slovenskem in tujem jezikoslovju, pri čemer

ugotavlja, da se pojmovanje žargona v slovenskem jezikoslovju razlikuje

predvsem od tistega v angleškem, saj slovensko jezikoslovje pod pojmom

žargon razume predvsem neknjižno strokovno izrazje, medtem ko žargon

(jargon) v angleškem jezikoslovju pomeni predvsem rabo strokovnega

izrazja izven strokovnega diskurza. Nesoglasja znotraj slovenskega

jezikoslovja so, kot ugotavlja avtor, predvsem pri opredelitvi žargona kot

bodisi socialno bodisi funkcijsko zvrst, pri čemer avtor zavzema stališče,

da gre za oboje.

83

Avtor žargone klasificira po poklicih oz. interesnih skupinah, ob tem pa

ugotavlja, da znotraj posameznih žargonov obstajajo razlike, ki so

pogojene z drugimi dejavniki, predvsem geografskimi. Kot glavni funkciji

žargona navaja komunikacijo med strokovnjaki in izražanje pripadnosti

skupini, kot najpogostejša vzroka za nastanek žargonizmov pa izpostavlja

potrebo po poimenovanju novih pojmov in težnjo k ekonomičnosti, ki se

najpogosteje odraža v univerbizaciji večbesednih poimenovanj. Ugotavlja

tudi, da se posamezni žargonizmi pogosto rabijo tudi v drugih jezikovnih

zvrsteh, najpogosteje v publicistiki.

V poglavju, namenjenem značilnostim žargonske leksike, avtor ugotavlja,

da največ žargonizmov nastane s prevzemanjem iz tujih jezikov, uporabo

metafore in metonimije ter z univerbizacijo večbesednih poimenovanj. Med

prevzetimi izrazi je največ anglicizmov, kar je posledica prevladujoče vloge

angleščine v sodobnem času, sledijo germanizmi in srbokroatizmi kot

posledica zgodovinskega položaja slovenščine.

V drugem delu naloge avtor podrobneje obravnava žargon igralcev pokra.

Po predstavitvi igre pokra in njene zgodovine pri nas in v svetu avtor

ugotavlja značilnosti žargona, ki ga igralci uporabljajo pri igri in v

konverzaciji, povezani z igro pokra. Med njimi izpostavlja vpliv angleščine

in ekspresivnost. Kot razlog za prevladujoč vpliv angleščine navaja izvor

igre pokra in govorno okolje, v katerem so igralci udeleženi, večja

ekspresivnost pa izvira iz narave igre, kjer je pogost velik čustven naboj.

Avtor žargon igralcev opredeli tudi s pragmatičnofunkcijskega vidika in mu

v tem smislu pripiše dvojno funkcijo: perlokucijsko, ki je v ospredju v

pogovoru o igri, in performativno, ki prevladuje pri sami igri.

Teoretični obravnavi žargona igralcev pokra avtor dodaja razlagalni slovar

z oblikoslovnimi podatki in primeri rabe. Slovar predstavlja prvo obsežno

zbirko izrazja s področja pokra pri nas.

V upanju, da je s svojim diplomskim delom prispeval k raziskovanju

žargona, se avtor nadeja ugodnega sprejema dela pri sociolingvistični

84

znanosti. Upa tudi, da bo s svojim delom vzpodbudil tudi druge sloveniste

k raziskovanju žargona in drugih sociolektov, saj je na tem področju še

veliko prostora za napredek. Predvsem bi si avtor želel obsežnejše

znanstve študij s področja žargona in slovarje posameznih žargonov, kot

jih poznajo tuji jeziki. Obenem avtor poziva tudi slovenske terminologe in

terminografe, da svojo pozornost usmerijo tudi v področja, kot na primer

poker, katera se na prvi pogled morda zdijo manj pomembna in so bila

zaradi tega v preteklosti deležna manjše pozornosti. Poker je igra, ki jo za

zabavo ali za zaslužek igra na tisoče igralcev širom Slovenije, obenem pa

spada v gospodarsko dejavnost igralništva, katerega vloga v slovenskem

gospodarstvu vsekakor ni zanemarljiva. Kljub temu so se igralci in osebje

v igralnicah v pomanjkanju domače knjižne terminologije za potrebe svoje

dejavnosti prisiljeni zatekati k rabi žargonizmov, ki pa so pretežno

angleškega izvora. Avtor zato upa, da bo njegovo delo v prihodnosti

služilo za izhodišče pri izdelavi terminološkega slovarja iger in igralništva,

ki bo olajšal rabo slovenščine tako v igralniški dejavnosti kot igrah za

zabavo, obenem pa bo z novim besedjem še dodatno obogatil slovenski

knjižni jezik.

85

9 VIRI IN LITERATURA

9.1 VIRI:

Card Player Slovenija vol. 2 / št. 3 (september/oktober 2009). Nova

Gorica: Triol.

Card Player Slovenija vol. 3 / št. 1 (januar/februar 2010). Nova Gorica:

Triol.

Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega

jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki

[Elektronski vir] (2000). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana

Ramovša, ZRC SAZU.

Ultimativni vodič po pokru (2010). Ljubljana: GT mediji.

9.2 SPLETNI VIRI:

http://dictionary.pokerzone.com/ (Pridobljeno 10. 2. 2012)

http://en.wikipedia.org/wiki/Poker (Pridobljeno 10. 2. 2012)

http://si.pokernews.com/ (Pridobljeno 10. 2. 2012)

http://si.pokerpro.cc/ (Pridobljeno 10. 2. 2012)

http://student.ff.uni-mb.si/literarna-revija/Slovarski_del.pdf (Pridobljeno 10.

2. 2012)

http://www.orlek.com/orlek.html (Pridobljeno 10. 2. 2012)

86

9.3 LITERATURA:

Allan, Keith (2006): Jargon. V Brown, K. (ur.): Encyclopedia of language

and linguistics: second edition (str. 109-112). Amsterdam

(etc.): Elsevier.

Andrić, Milan B. (8. 9. 2006): »Banjački« jezik zidarski tajni kod. Глас

јавности (internet izdanje). Pridobljeno 10. 2. 2012,

http://arhiva.glas-

javnosti.rs/arhiva/2006/09/08/srpski/RG06090701.shtml

Austin, John L. (1990): Kako napravimo kaj z besedami. Ljubljana:

Založba ŠKUC: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Вальтер Х., Мокиенко В.М., Никитина Т.Г. (2005): Толковий словарь

русского школьного и студенческого жаргона: Около 5000 слов

и выражений. Москва: Астрель.

Bugarski, Ranko (2003): Žargon: lingvistička studija. Beograd: Biblioteka

XX vek: Knjižara Krug.

Cebe, Melanie (2007): Deutsche Worter in der Sprache Der

Automechaniker in Maribor. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v

Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Crystal, David (2001): The Cambridge Encyclopedia Of The English

Language. Cambridge: Cambridge.

Gomboc, Mateja (2009): Mala slovnica slovenskega jezika: Priročnik za

vsakdanjo rabo. Ljubljana: DZS.

Hudson, Richard. A (1980): Sociolinguistics. New York: Cambridge.

Humar, Marjeta (2001): Tipologija žargonskega izrazja v slovarju

slovenskega knjižnega jezika in modernih terminoloških slovarjih.

Filologija. 36/37 .209-219.

Humar, Marjeta (2004): Stanje in vloga slovenske terminologije in

terminografije. V Humar, M. (ur.): Terminologija v času globalizacije

87

(str. 17-31). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša,

ZRC SAZU.

Humar, Marjeta (2009): Terminologija v novem slovarju slovenskega

jezika. V Perdih, A. (ur.): Strokovni posvet o novem slovarju

slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Jemec Tomažin, Mateja (2010): Slovenska pravna terminologija: od

začetkov v 19. Stoletju do danes.Ljubljana: Založba ZRC, ZRC

SAZU

Kalin Golob, Monika (2001): Jezikovne reže. Ljubljana: GV revije.

Kladnik, Nika: Radijski športni komentar (Osebni stil Aleša Smrekarja).

Diplomsko delo. Ljubljana: FDV, 2007

Klinar, Stanko (2004): Tehnični termin, kaj je to? V Humar, M. (ur.):

Terminologija v času globalizacije. Ljubljana: Inštitut za slovenski

jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU.

Koletnik, Mihaela (2007): Prekmursko lončarsko izrazje v Filovcih. V Orel,

I. (ur.): Razvoj slovenskega strokovnega jezika (str. 497-514).

Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za

slovenistiko Filozofske fakultete.

Križman, Mirko (2006): Vpliv nemščine na mariborski nogometni žargon po

drugi svetovni vojni. V Koletnik, M., Smole, V. (ur.): Diahronija in

sinhronija v dialektoloških razpravah (str. 336-343). Maribor:

Slavistično društvo.

Krysin, Leonid P. (2001): о социально обусловленных процессах в

русском языке конца хх века. V Muha, A. V. (ur.): Slovenski knjižni

jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici

izida prve slovenske knjige. Ljubljana: Center za slovenščino kot

drugi/tuji jezik pri oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete.

Nash, Walter (1993): Jargon: its uses and abuses. Oxford: Blackwell.

88

Orožen, Martina (1960): Nekaj zanimivosti iz jezika rudarjev. Jezik in

slovstvo. 7/5. 219 – 222. Ljubljana: Slavistično društvo.

Pogorelec, Breda (1986): Znanstveno besedilo, njegove jezikoslovne

prvine in slog. V Vidovič-Muha, A (ur.): Simpozij Slovenski jezik v

znanosti 1. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut.

Prijatelj, Dagmar (2008): Terminologija in žargon v mizarstvu (Omejeno na

ročno orodje). Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Filozofska fakulteta.

Radčenko, Marina (2007): морфологическое словообразование как

один из способов пополнения лексики русского морского

жаргона. Croatica et Slavica Iadertina. 3/3. 151-164. Zadar:

Sveučilište u Zadru.

Sabljak, Tomislav (2001): Rječnik hrvatskog žargona. Zagreb: V. B. Z.

Saračević, Narcis (2007): Rječnik sarajevskog žargona: prilog leksikografiji

bosanskog jezika. Zenica: Vrijeme.

Skubic, Andrej E. (1995): Klasifikacija funkcijske zvrstnosti in pragmatična

definicija funkcije. Jezik in slovstvo 5/40. (155-168)

Skubic, Andrej. E. (2001): Mesto standardnega jezika v jezikovnem

repertoarju posameznika. V Muha, A. V. (ur.): Slovenski knjižni jezik

– aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici izida

prve slovenske knjige. Ljubljana: Center za slovenščino kot

drugi/tuji jezik pri oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete.

Skubic, Andrej E. (2003): Sociolekti od izraza do pomena: Kultiviranost,

obrobje in eksces. V Kržišnik, E. (ur.): Aktualizacija

jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne

resničnosti. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri

oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete.

Skubic, Andrej. E. (2005): Obrazi jezika. Ljubljana: Študentska založba.

89

Stramljič Breznik, Irena (2007): Slovenska slengovska frazeologija danes.

Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6. 183-193.

Tavzes Miloš (ur.): Veliki slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002

Toporišič, Jože (ur.): Slovenska zvrstna besedila. Ljubljana: Filozofska

fakulteta, 1981

Toporišič Jože (1991): Družbenost slovenskega jezika: sociolingvistična

razpravljanja. Ljubljana: Delo.

Toporišič, Jože (2000): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Toporišič, Jože (2008): Stilnost in Zvrstnost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC

SAZU

Toporišič Jože idr. (1994): Slovenski pravopis 1, Pravila. Ljubljana: DZS

Unuk, Drago (1997): Osnove sociolingvistike. Maribor: Pedagoška

fakulteta Maribor

Vnuk, Katja: Anglizmi v športnem novinarstvu – med žargonizmi in

strokovnim izrazjem. Diplomsko delo. Ljubljana: FDV, 2004

Vogel, Jerca (2007): »Nestrokovnost« v jeziku poljudnoznanstvenih

besedil (pragmatično-funkcijski vidik). V Orel, I. (ur.): Razvoj

slovenskega strokovnega jezika (str. 125-142). Ljubljana: Center za

slovenščino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovenistiko filozofske

fakultete.

Žagar, Franc (2010): Slovnica za vsakdanjo rabo. Celje: Celjska

Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba

90

10 PRILOGE

Priloga A: poimenovanja za posamezne karte v pokru

oznaka Standardno

poimenovanje

Alternativna poimenovanja v žargonu

A as raketa, ata,

K kralj king (ang. king) , kenig (nem.

Koenig),

Q dama baba, ženka, kuzla,

J fant pob, pubec, janez, džek (ang. jack),

10 desetka, desetica cener

9 devetka, devetica nojner

8 osemka, osmica ahter

7 sedemka, sedmica zibner, bergla

6 šestka, šestica zehcer

5 petka, petica funfer

4 štirka, štirica firer

3 trojka, trojica drajer

2 dvojka, dvojica cvajer, raca

91

Priloga B: poimenovanja za kombinacije v pokru

Angleško

poimenovanje

Slovensko

poimenovanje

Žargonske različice

royal flush kraljeva barvna lestvica rojal flaš, rojal, rojalka

straight flush barvna lestvica strejt flaš

four of a kind Poker -

full house Ful ful haus

flush Barva farba flaš

straight Lestvica lojtra, strejt, kenta

three of a kind tris set

two pair dva para -

pair par -

high card visoka karta (ime najvišje karte) +

haj (as haj, kralj haj …)

92

Priloga C: poimenovanja za igralne poteze pri igri pokra

Angleško

poimenovanje

poteze

Slovensko

poimenovanje

poteze

Glagol Žargonske

različice

glagola

Gesta

check preverjanje preveriti čekniti,

čekirati

Igralec

potrka po

mizi.

bet stava staviti betati,

heftati, pribiti

Igralec

prestavi

žetone.

raise višanje višati rejzati, pribiti Igralec

prestavi

žetone.

reraise ponovno

višanje

ponovno

višati

rirejzati,

pribiti nazaj

Igralec

prestavi

žetone.

fold odstop odstopiti foldati,

zapreti

Igralec

odvrže

karte.

all-in - staviti vse dati olin,

poriniti,

zariniti,

šipniti,

zatakniti

Igralec

premakne

vse žetone.