analiza telesne drŽe - kegljaska-zveza.si. maja... · kifoza - lordoza •gležnji v rahli iztegu...
TRANSCRIPT
12.12.2016
1
ANALIZA TELESNE DRŽE
pripravila: doc. dr. Maja Bučar Pajek
Vir: Florence Peterson Kendall.: Muscles, testing and function 4th edition.
Canada, Toronto: Williams and Willkins .
ZASNOVA PREDAVANJA
• Delovanje mišic
• Telesna drža in njeno ocenjevanje
• Kako zasnovati program vadbe/terapevtske vadbe pri
ugotovljenih nepravilnostih v telesni drži
12.12.2016
2
DELOVANJE MIŠIC
• Telo ima okoli 650 mišic, ki delujejo na različni
ravneh:
–1. raven: majhni, lokalni stabilizatorji (LS)
–2. raven: veliki, globalni stabilizatorji (VS)
–3. raven: veliki mobilizatorji (VM)
MAJHNI, LOKALNI STABILIZATORJI
–Najgloblje, tonične mišice
–odgovorni za nevtralni položaj pripadajočega
sklepa, ves čas nadzorujejo gibanje sklepa,
ohranjajo pravilne osi gibanja sklepa, zagotavljajo
povratno informacijo o položaju sklepa
(proprioceptivna informacija),
–kontrakcija ni odvisna od smeri gibanja, kontrakcija
je prisotna skozi celotno gibanje (ŠEPETANJE)
•
12.12.2016
3
PRIMERI LOKALNIH STABILIZATORJEV
Lopatica: srednji in spodnji del
trapeziusa
PRIMERI LOKALNIH STABILIZATORJEV
• Ledveni del: globoka trebušna mišica,
multifidus, diafragma, mišice medeničnega dna,
nekateri deli globokih psoasov
•
12.12.2016
4
PRIMERI LOKALNIH STABILIZATORJEV
MOTNJE LOKALNIH ST.
• lokalna stabilizacije ni (zavrta zaradi poškodbe ali
prevelike obremenitve); ob pravilnem delovanju
lokalne stabilizacije je le-ta prisotna skozi celotno
gibanje;
• obnaša se kot mobilizator in namesto, da opravlja
svojo funkcijo, sodeluje pri izvedbi gibov.
•
12.12.2016
5
AKTIVACIJA IN TRENING L. ST.
• Nizka obremenitev, ki naj bo manjša od 25%
maksimalne kontrakcije.
• vaje se izvajajo v zaprti kinetični verigi, počasi,
uporaba pripomočkov za trening propriocepcije in
povratnih informacij trenerja/inštruktorja.
• Vaje se izvajajo v nevtralnem položaju sklepa (če je
le mogoče), s kratkimi ročicami in majhno
amplitudo giba (v začetku).
• Gibanje izvajamo večdimenzionalno, saj LS niso
vezani na smer gibanja, zato je pri vajah potrebno
zagotoviti aktivacijo v vseh ravninah.
• VELIKI, GLOBALNI STABILIZATORJI
–raztezajo se čez celoten sklep
–so anti-gravitacijske mišice, se vklapljajo in
izklapljajo po potrebi, aktivacija je odvisna od smeri
gibanja, primarno nudijo ekscentrično kontrakcijo
(upočasnjevalci giba)
–so proprioceptivne mišice s neprestano povratno
informacijo, izvajajo kontrolo nad celotnim gibom.
(GOVORJENJE)
•
12.12.2016
6
PRIMERI GLOBALNIH ST.
• Lopatica: sprednji seratus, zgornji in tudi
srednji del trapeziusa
• Ledveni del: oblikusi, spinalis, povrhnja
vlakna multifidusa, gluteus (vse tri glave:
medius, minimus, maksimus)
•
MOTNJE GLOBALNIH ST.
• zmanjšana možnost razvoja sile,
• slab nadzor skrajnih leg v sklepu,
• slaba ekscentrična kontrola giba
• slaba kontrola giba med zasuki,
• globalni stabilizatorji se vklapljajo ob enaki
obremenitvi kot lokalni stabilizatorji,
• tresenje – hitri vzorec vklapljanja in
izklapljanja.
•
12.12.2016
7
AKTIVACIJA IN TRENING G. ST.
• nizka do srednja obremenitev, zaprta kinetična
veriga, počasna (vendar ne prepočasna gibanja)
• proprioceptivni izzivi v treningu.
VELIKI MOBILIZATORJI
–raztezajo se preko več sklepov in so odgovorni za
vsa človekova gibanja
–kontrakcija povzroči spremembo dolžine mišice,
odgovorni so za amortizacijo gibanja in prenašanje
bremen, ter razpršitev sile po celem telesu
–imajo malo proprioceptorjev, prevladuje
koncentrična kontrakcija, gibanja so velika – groba,
v gibanje vključujejo sosednje sklepe (kar
stabilizatorji ne morejo), proizvajajo hitro in veliko
silo (KRIČANJE)
•
12.12.2016
8
PRIMER VELIKIH MOB.
• Lopatica: romboidne mišice, prsna mišica,
dvigovalka lopatic
• Ledveni del: rektus (sprednja trebušna mišica),
zadnja stegenska mišica, kvadratus lomborum,
velika hrbtna mišica, rektus femoris (globoka
stegenska mišica)
•
12.12.2016
9
MOTNJE VELIKIH MOB.
• ko-kontrakcija (hkratna aktivacija) mišic na obeh
straneh sklepa,
• aktivacija pri nizkih obremenitvah,
• zakrčenost mišic, preobremenjenost,
• motnje v delovanju velikih mobilizatorjev se lahko
kažejo samo lokalno ali pa tudi celostno.
AKTIVACIJA IN TRENING V. MOB.
• Velika obremenitev,
• velika hitrost,
• odprta kinetična veriga,
• visoko koordinacijska gibanja,
• pliometrija
12.12.2016
10
TELESNA DRŽA
• individualna značilnost vsakega posameznika
• Spreminja se z rastjo, starostjo in čustvenimi
stanji
• Spreminja se lahko tudi preko dneva
• Nanjo vplivajo: anatomski in psihofizični
dejavniki
TELESNA DRŽA
Dobra telesna drža: je stanje
mišičnega in skeletnega
ravnotežja ki varuje
podporne strukture
telesa pred poškodbami
in nepravilnostmi, ne
glede na položaj telesa,
delo in počitek.
12.12.2016
11
DOBRA TELESNA DRŽA
• Minimalna obremenitev, ki prispeva maksimalni
učinkovitosti telesa.
• Glava je pokončna v dobro uravnoteženem
položaju in minimalno obremenjuje vratne mišice.
• Prsa in zgornji del hrbta sta v položaju, kjer
spodbujata optimalno delovanje dihalnih organov.
• V hrbtenici so prisotne naravne (nevtralne)
fiziološke krivine.
DOBRA TELESNA DRŽA
• Položaj medenice je glavnega pomena za dobro
ali slabo telesno držo. Mišice, ki skrbijo za
pravilen položaj medenice, so izrednega pomena
pri ohranjanju dobre telesne drže.
• Kosti spodnjih okončin so v idealnem položaju
za prenašanje/držanje teže zgornjega dela trupa.
12.12.2016
12
TELESNA DRŽA
Slaba telesna drža: je
porušeno ravnovesje
različnih delov telesa,
kar povzroča povečane
obremenitve
podpornih struktur.
Istočasno se razvije
porušeno ravnotežje
telesa nad podporno
površino.
OCENA TELESNE DRŽE
Metode za vrednotenje:
• Opazovanje (ne diagnosticiramo)
• Pripomočki za merjenje
• Radiografske slikovne metode
• Druge slikovne metode
• Elektronski senzorji
12.12.2016
13
OCENA TELESNE DRŽE
Metode za vrednotenje:
• Opazovanje (brez pripomočkov, težiščnica,
optično ozadje, ocenjujemo držo celega
telesa, je subjektivna, zanesljivost odvisna od
izkušenosti opazovalca, primerna za: šole,
športne klube, rekreativne skupine, osnovni
klinični pregled).
12.12.2016
14
ANALIZA/OCENA TELESNE DRŽE
(zakaj?)
• Pomoč pri programiranju vadbe
• Odprava asimetrij in posledično poškodb
• Služi nam kot pomoč pri izbiri vaj
PRIMER
OCENEJVALNEGA
LISTA
12.12.2016
15
STATIČNA VS DINAMIČNA
• Statična analiza: spredaj, zadaj, od strani (lažje)
• Dinamična analiza: poteka ves čas- opazujemo
telo v gibanju (prihod vadečega na
trening/vadbo, kakšen položaj zavzame med
izvajanjem vaj…).
• Statična telesna drža se lahko zelo razlikuje od
dinamične. V primeru, da je dinamična telesna
drža drugačna od statične, moramo prilagoditi
program.
DOBRA TELESNA DRŽA
TEŽIŠČNICA – BOČNO
• pred zunanjim gležnjem,
• skozi vrh stopalnega loka,
• rahlo pred kolenom,
• čez veliki trohanter,
• skozi telesa ledvenih vretenc,
• skozi središče ramenskega sklepa
• skozi ušesno odprtino.
12.12.2016
16
DOBRA TELESNA DRŽA
TEŽIŠČNICA – ČELNO
• po sredini med notranjima
gležnjema,
• enako oddaljena od obeh kolen,
• med glutealnima gubama,
• po poteku trnastih odrastkov,
• med lopaticama,
• čez zatilno izboklino.
KIFOZA - LORDOZA
12.12.2016
17
KIFOZA - LORDOZA
• Gležnji v rahli iztegu (plantarni fleksiji),
• kolena v povečanem iztegu (hiperekstenziji),
• kolki so v upogibu (fleksiji) in notranji rotaciji
• medenica je nagnjena naprej (> 30°).
• lordoza je povečana v ledvenem delu
• kifoza v prsnem delu,
• lopatici sta v odmiku (abdukciji).
• vratna vretenca v povečanem iztegu (hiperekstenziji),
• glava naprej (v anteriornem položaju).
KIFOZA - LORDOZA
• Kratke in močne: iztegovalke vratu,
upogibalke kolka, ledveni del (ne nujno
skrajšan),
• Podaljšane in šibke: upogibalke vratu,
zgornji hrbet, erector spina, zunanji
oblikusi, zadnje stegenske mišice (ni
nujno, da so šibke).
12.12.2016
18
12.12.2016
19
NAGIB HRBTA NAZAJ
NAGIB HRBTA NAZAJ
• gleženji v nevtralnem položaju,
• koleno v povečanem iztegu (hiperekstenziji),
• kolk v povečanem iztegu (hiperekstenziji),
• medenica nagnjena nazaj (posteriorno < 30°) in v celoti
pomaknjena naprej (anteriorno),
• povečana ledvena lordoza
• prsna kifoza je enakomerno povečana in pomaknjena nazaj
(posteriorno),
• vratna vretenca v rahlem iztegu (ekstenzji)
• glava je pomaknjena naprej (anteriorno).
12.12.2016
20
NAGIB HRBTA NAZAJ
• Kratke in močne: zadnja
stegenska, notranji oblikus
(zgornja vlakna, ledveni del
(ni skrajšan),
• Podaljšane in šibke:
upogibalke kolka, zunanji
oblikus, iztegovalke hrbta
hrbta zgoraj, upogibalke
vratu
VOJAŠKA DRŽA
12.12.2016
21
VOJAŠKA DRŽA
• gležnji v rahlem iztegu (plantarni fleksiji),
• kolena v povečanem iztegu (rahla hiperekstenzija),
• kolki v upogibu,
• medenica nagnjena naprej (anteriorno > 30°),
• ledvena del ukeknjen (lordoza je povečana).
• prsni del v fiziološkem položaju, rahlo nazaj
(posteriorno),
• vratna vretenca uleknjena (v lordozi).
• glava je v fiziološkem položaju
VOJAŠKA DRŽA
• Kratke in močne: upogibalke
kolka, ledveni del,
• Podaljšane in šibke: trebuh
spredaj, zadnje stegenske (ni
nujno, da so šibke)
12.12.2016
22
PLOSKI HRBET
PLOSKI HRBET
• gležnji v rahlem iztegu (plantarni fleksiji),
• kolena v iztegu (ekstenziji),
• kolki v iztegu (ekstenziji),
• medenica nagnjena nazaj (posteriorno< 30°),
• ledvena lordoza zravnana.
• v spodnjem delu prsne hrbtenice je kifoza zravnana, v
zgornjem povečana,
• v vratu je rahlo povečana uleknitev (lordoza),
• glava je naprej (anteriorno)
12.12.2016
23
PLOSKI HRBET
• Kratke in močne: zadnje
stegenske,
• Podaljšane in šibke:
upogibalke kolka
SKOLIOZA – 1. primer
12.12.2016
24
• Stopala v rahlem notranjem zasuku (pronaciji) –
zvrnjena stopala na not,
• levi kolčni sklep je v primiku (addukciji) in rahlem
notranjem zasuku, desni v odmiku (abdukciji),
• medenica : spust na desni strani in premaknjena v levo,
• prsna in ledvena hrbtenica sta ukrivljeni v desno,
• lopatici sta v primiku (addukciji) in dvignjeni,
• glava je vzravnana.
SKOLIOZA
• Kratke in močne: levi trup, leva
odmikalka, leva primikalka, desni
peroneus, levi tibialis zadaj,,
romboidne mišice
• Podaljšane in šibke: mišice trupa na
desni, leva odmikalka, desna
primikalka, levi peroneus, desni
tibialis zadaj
12.12.2016
25
SKOLIOZA – 2. primer
SKOLIOZA
• Kratke in močne: mišice trupa na
desni, leva odmikalka, desna
primikalka, levi peroneus, desni
tibialis zadaj, halucis, digitorum
• Podaljšane in šibke: levi trup, desna
odmikalka, leva primikalka, desni
peroneus, levi tibialis zadaj, halucis
digitorum
12.12.2016
26
• levo stopalo je rahlem notranjem zasuku (pronaciji), desno
v rahlem zunanjem zasuku (suplinaciji),
• desni kolčni sklep je v odmiku (abdukciji) in rahlem
zunanjem zasuku, levi v primiku (addukciji),
• medenica: spust na levi strani in premik v desno,
• prsna in ledvena hrbtenica sta ukrivljeni v levo,
• lopatici sta v primiku (addukciji), desna je v rahlem spustu
(depresiji),
• glava je vzravnana, rahlo nagnjena in obrnjena v desno.
PRIMER
OCENEJVALNEGA
LISTA
12.12.2016
27
TERAPEVTSKA VADBA
• Individualno prilagoditi vaje glede na telesno držo
• Krepilne in raztezne gimnastične vaje – ciljano na analizo telesne
drže
• aktivacijske vaje, dihalne vaje
• Nizka obremenitev – 25%, uporaba pripomočkov, nadzor
trenerja
HVALA ZA POZORNOST