94 document language: ce01835 ~ i~iii~ nlm~ i~i~ · go tswa go rena go dira gore ditokelo tsa rena...

24
Date Printed: 04/23/2009 JTS Box Number: 1FES 72 Tab Number: 94 Document Title: Maatla a Bouto Ya Gago! Document Date: 1999 Document Country: South Africa Document Language: Northern Sotho 1FES 1D: CE01835 - 4 1 A 1 C BOA

Upload: hoangngoc

Post on 03-Sep-2018

271 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

Date Printed: 04/23/2009

JTS Box Number: 1FES 72

Tab Number: 94

Document Title: Maatla a Bouto Ya Gago!

Document Date: 1999

Document Country: South Africa

Document Language: Northern Sotho

1FES 1D: CE01835

~ I~III~ nlm~ I~I~ - 4 1 A 1 C BOA

Page 2: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

'\

Phatlalatlo ye e kgonageRe ka lebaka 10 International Foundation for Election Systems (IFES) ko Ilose go sekhwama go ttwa go U$AID ko go bo Ie kgahlego go dikgetho tic 1999 t!a tokologo Ie toka.

Northern Sotho

Page 3: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

Ketapele Ketapele ka Professe Mandla Mchunu, Moofisirimogolo wa Dikgetho wa Independent Electoral Commission. Afrika-Borwa Ie batho ba yona e ile ya letela masomesome a mengwaga go ~a ga deiete temokrasi. Dikgetho lSa 1994 Ie Molaotheo di dirile gore se se kgonege. EupSa temokrasi ga tiragalo fela. Ke tshepelSo yeo e ISwelago pele. Ke I Ie moSomo wa Moafrika-Borwa yo mongwe Ie yo Independent Electoral Commision di ka se go direle o na Ie seo 0 ka se bo,[elcl )g(~k(Jg(j('jits.9Ia. di~:9Ic):rria(jk~lo. meetse Ie IShirelelSego mo 0 go laola ditirelo lSe mo II~ .fpl,~n"" swanelSe go thuSa gQ,kgletrlc rT]l'TJ'JSO

dirago.

o na lenlSu bja gago. Afrika·1J mmuSo ba ba nyaka ba dula rlitiljlnr1Cl

ya

dikgetho. Le gona ga lSeo di amago bophelo

lSa mmuSo Ie baetapele ba gore bonlSi bja batho bo

Ke kgopela gore 0 Afrika-Borwa e swanelSwe ke go kgatha tema ga Taba ye e go swanetSe. A phatlalalSo ye e be e go sedimoSago.

$ Go bohlokwa kudukudu gore mant~u a rena a kwewe Dikgethongkakaret~o t~a 1999. Anke 0

badi~ane pukwana ye Ie batho ba bant~i ka mo 0 ka kgonago - kudu batho boo ba so kgonego go

ipalela. Tokelo yo gogo yo go bouta e bohlokwa!

© 1999 Educational Support Services Trust ISBN 1·919768·17·3

Phatlalatso ye kgonagetse ka lebaka la International Foundation for Election Systems

(IFES) ka tlase ga sekhwama go tswa go USAID ka go ba Ie kgahlego go dikgetho tsa 1999 tsa

tokologo Ie toka.

Northern Sotho

Page 4: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

Ixl Matseno

Ka di 2 June 1999,lebaka la ka Ilase ga ngwaga pele re

!sena ngwageng wa kelepedi -mileniamo ye mpsha - re tla be re boula dikgethong t~a bobedi t~a Afrika-Borwa t~a temokrasi.

Dikgetho tSa Afrika-Borwa ISo mathomo ISo temokrasi ISo 1994 e bile dimakatsa gape yo 00 kgato ye bohlokwa tseleng yo go yo tokologong. EupSa moromo go seSO 0 phethwe. Dikgetho ISo bobedi di tsewa bjaio ka kelo ye bohlokwa yo ka fao temokrasi ye mpsha e tswelago pele ka gona. Lefose ka moko Ie 110 be Ie lebelelSe ka kgahlego ge Afrika-Borwa e eya dikgethong lekgel10ng 10 bobedl A naga yo rena e 110 ISea kgato ye nngwe yo maleOO tseleng yo go 00 temokrasi yo mannete fao

bohle 00 nago Ie lenlSu, goba re 110 kgopSa? A batho 00 ko se kgethe

Northern Sotho

ka bontsi? Goba dikgetho di 110 senywa ke go se kweSiSane Ie

. dlltwa?

Go tswa go yo mongwe Ie yo mongwe wa rena go netefatsa

kat1ego yo dikgetho lSe ka mokgwa ofe goOO ofe wo re ka kgonago ka wona. Dikgetho di

thuSO go buSelSo go rena maikutlo a bosetShaba Ie

go tiiSelelSa seriti so batho; di netefatsa gore

dikgopelo ISo rena di kwewe.

Ka dikgetho tse, a re thabeleng go ba Baafrika-Borwa ge re tsena

ngwagaketeng wo molsa.

~ .,' '.

Mootlo a bouto yo gogo/ 1

Page 5: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

Temokrasi Na gabotsebotse ke eng?

Afrla-Borw. a 'atoglla tamokra,1 a 1994. N.b ,eo a blla I. mlfhomo ga B • .rrla-Borw. a moa b. kgo.. go boat.. Fel. • ra labalala.g .. 10 .a go thwego tamokra.1 a ledl ,a kgolo.

Temakrasi ke kgapala yo kgolekgole­yo go. teto mengwogo ye 2 500 -eup~o ntlhothea yo yana yo gare batha ba swanelIe go. ba Ie lenlIu maphelang a bona, e so nt~e e so hlakamalagwo ma diripeng t~e dint~i letaseng lehana. Lentsu Ie temakrasi Ie tswa mant~ung a Segerike e lega demos, Ie Ie raga gare ''batha ~ Ie krafeln. Ie raga gare ''go. bu~o ~ Kgalekg(1le ka dinageng t~o badudi baa ba bega ba boufa ka moka . ,'" (bokamane, bosad/, Ie makgaba ba be bo so dumelelwe go. bauto) bo be· ....... bo kgano go. balelo thwii dikapanang tso bahle: go. be go. se no boemedi ba bo kgethwogo. Motara ba thapile takalaga yo bana go. t~wa pillangnasi yo kgotelela ka 1789. "Takalaga/ Tekafekanal Boteel" e be e Ie senyakwo so Pega ya Ditake/a lIa Matha Ie lIa Modudi fSa Selaro Dikalani t~a Brithani go. 10 Lebao 10 Ameriko (ka maraga e bilega karala yo United states at America) di thapile takalaga lebakeng 10 go. menalwa go mmu!o wa Amerika (American Revalutian) mogareng go 1775 Ie 1783. Pega ya BoipuJo yo United States e bega ditakela tsa matheo tse di lebanega: "bophe/a, tako/aga Ie go. phe/a ka lethabo ~ Ma Afrika, tiragala yo matelela yo go. ba kgohlona Ie go. bo gana go Yurapa e thamile ko maraga go Ntwa yo Letase II mengwageng yo 194Q Go.

2 Maalfo a bouto yo gogo!

tlago ka baipu~a bja Ghana ko tlose go Kwame Nkrumah ko 1957 takalaga yo

Atrika e ile yo t~wela pele ntle Ie tshitisa. Ngwageng wo 1960 tela, dinaga tse 17 di ile tsa hwetsa baipu~a gamme go. yo matelelang a mengwageng yo ba 1970

bantsi bjo dinago 1$0 Afriko.bo be ba lakalagile, go. balwa Ie Mazambique Ie

Angala Bodudi bo Zimbabwe ba ile ba swanelwa ke go. Iwa go. fihlela

1980 malo bo Namibia bo tsere mengwoga ye mengwe gape ye

10 Atrika-Barwo e bile noga yo

matelela ma kantinenteng yo Afrika go. itakallo - ko 10 27 Apre/e 1994, letsatsi lea ngwago ka ngwaga re

Ie ketekoga bjola ko lelIaI§i /a Taka/ogo. Ditoke/o !Sa rena !Sa rnatheo

di hwetsagalo ma go. Malaathea Ie Malaakakonywo wo Ditakela tsea di

tiiSetsoga mehalokgala yo setemakrosi yo seriti sa mafha, tekana, Ie tako/aga,

Re no Ie sebaka, ge re ntse re botomelo dikgetha tso rena tso babedi tsa go. tla

maraga go kgethalla, go. hlahieletso botha ma Afrika Ie letoseng ka bapharo

ka katlega yo dihiangwa 1$0 rena 1$0

temokros':

Northern Sotho

Page 6: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

~~ Di:al ~CSlrnlISl:

cdl~CSl!J<c:, IkBl lJ'i1\WloMli'lalIbxBlD<a>

Temokrasi e hlompha batho ka moke. Eupsa ge re ntse re ipshina ka dilokelo tSa motheo, re no gape Ie maikarabelo. Ditokelo ISo rena ISo motheo, goba ditokologo, ka moka di ngwadilwe Molaongkakanywa wa Ditokelo (seripa se sengwe so Molaotheo).

Re na Ie lokelo ya go:

X SomiSa polelo yo rena;

X bolela seo re nyakago go se bolela (ge fela se so hlohleletSe lehloyo goba dintwa);

X phela ka ditumelo tSa rena;

X boutela yo re mo kgethago re lokologile;

X hloma mekgahlo re be re swore dikopano;

X go SirelelSega dintweng tSa mohuta ofe goba ofe.

Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, tlhokomelo yo maphelo, thuto, dijo Ie meetse.

Maikarabelo a rena:

Ke maikorabelo a rena go SireletSa temokrasi yo rena Ie go e dira gore e Some. Re

Northern Sotho

Go dlnfweng

swanetSe go latela melao yo yon a gomme re lefe kabelo yo rena yo ditshenyegelo tSa yona, eupsa'gape re swanetSe go gapeletSa gore ditokelo tsa rena di elwe Sedi. Re swanetSe go netefatSa gore go go motho yo a dumelelwago go re swora ka go kgetholla ka lebaka 10 morafe, bong Ie ditumelo tsa rena. Re dutSe re Soma mmogo, re swan elSe go hlompha ka fao re fapanago ka go no.

r ... oOOI • 11111 "llbnhlo 9." I.

dlloblo,

Mootlo 0 bouto yo gogo! 3

Page 7: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

rno Afrika-Borvva

Re SBpede bokgoIe bjo bokakang?

Alrlb-Borwl e ftl Ie hlltorl fI go hlob teillomil.

Mllbnllelo I reu go reftl Ie blftl bl reftl

b go godlll tnillowl fI e

phldlmlgo fIG e til qotlelell!o Ie b

Go Uoga mengwageng yel 750 ye e feU/ego: Mathomong a mengwaga ya bo 1600 ba~oml5a­IShipl ba Basotho Ie Mangunl ba be ba ~elSe ba agile . lSe kgolo lSa

bogare lli!!.~~ Ie bohlabela bla borwa bla Afrika

1652: Boikagelo bla mathomo bja go ya go lie bla Bayuropa bo hlongwa Kapa -_""'" Maholanere, ka gaJan van Riebeeck Thulano yamathomo magarengga Maholanere Ie Makholkhol ka_ 1659.

4 Maatfa a bouto yo gaga!

Mengwago ye 2 000 yo go feta: Batsoml Ie bakgobokedl ba Masan Ie barul ba Makhoikhoi bao ba bego ba dula selShabeng se senyane sa bahloka~ope.

1488: Moutolli wa Lepotokisi Bartholomeu Dias 0 dukuloga Kapo. Mengwagaye lesome moragoi ga fao, t-bsco da Gama 0 feta lefelong lona leo gomme 0 fihla India

:Koponoyo magoreng go badudl ba

'rtJropa Ie dltShaba /Sa AfTlka /Sa go $Oml!o IShIpI kwa Bohlabela bja Kapa

Northern Sotho

Page 8: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

1795: Phenyo yo Matora ntweng yo go fwan1$ha Moh%nere e dira gore' Brlthan/ e thope bodu/o Kapa go Sire/e1$a tselakgwebo yo yona yo go yo Boh/abe/a ngwaga 1805 maBtithanl1 a boe1$e sammarud

1879: Brlthani e tenya se1$haba so Mazu/u /0 mate/e/a

1910: . Mokgah/okopano wa Afrlka-Borwa 0 6r!!':!II::b. a h/ongwa IV/C];'Ltr'j,,qiiX' /e Maisemane ba kwana go n1$ha j:;;;:;;m~ Baafrika-Borwa !

babaso mc]atlenl'f.~f';{1

a ~":a~/o;;~~,;::;~

r ~ "" >. :=....,. 'f=' 1510 ;>1994: Twal}ltho ya0fr1ka-Pra'A'gdt.~ie/~yatY~rapqi~.22O"/e '. 'Qistari !{p,gq'f(]ta.m!!ng,::,!pga y.~ e,kalbaga 500 - go.'tlaga ...... pilehrqrig'ra Makho.lkhOi,g§ Mapofa/dsikuaTable,Bay ka:J.S Ta

,go y(J.(i>ogwaQian?F'w?Tl9.saf!.f' .... '.:va 1956 kLja Union'Bulldings;fga I •. \" ~. r

tioga dikhuduegang 1$0 Sawefa f5a.1976,ga-'y,?"d7i5e!d.elon(,.~a .

\mengwaga ya~98a // ,-"/

Northern Sotho

1858: Ka nako yeo morago go dintwa Ita go /ate/elana /e go hloka mah/atse. balpu50 bja selthaba so Mathosabo be bo tecii5/f.rwe gogo/a

1902: Ntwa yo bobedi magareng go Maburu /e Ma/semane e tedl$a bolpu50 bja Maburu.

1948: Nah'ona/ Party e thoma go busa Mathomo a nako yo kgethollo.

1990: Go /okolfwa Nelson

M~rnri,,/a ka 1990 e I kgatho ye

boh/okwamo mengwageng yo

f .bore/o yo go /So ~lll' ... dikgethong Ita c Afrlka-Borwa Ita ~ mathomo 1$0 temokrasi ka

Moot/o 0 bouto yo gogo! 5

Page 9: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

[XJ[Q~@ ~ ~®l@Gu®[ID®

~ frika-80rwa e na Ie historl ya ngo hloka temokrasi. Mo lebakeng Ie letelele historing ya sebjalebjale ya yona, foro ya go ba naga ye e kopanego, ya go hloka kgefhollo ka semorafe e lie ya dio fela e Ie foro.

Mafelelong. ka 1994. ka morago ga ntwa Ie kgatelelo tseo di tserego makgolokgolo a mengwaga. Maafrika-Borwa re ile ra SomiSa sebaka seo re se filwego ke dikgetho tSa mathomo tSa temokrasi go kopana bjalo ka setShaba Se tee. Maikarabelo a rena go rena Ie bana ba rena ke go maatlafatSa seo re se hlomilego ka 1994 - go godiSa temokrasi yeo e phadimago yeo e tla kgotlelelago Ie ka m~so.

Go bonolo go bo/e/o ka "setShaba sa molalatladi" go ena Ie go dira gore e be nnete. Le ge motho a lebelela dipoelo tsa Census '96. ka pejana di bontsha setShaba seo se aroganego kudu ka morafe. bong. ditseno Ie madulo. Ee, ke nnete, kgethollo ye kgologolo ke ya "semorafe". Naa re ka aga bjang setshaba seo se akaretSago dipharologano tsa sona, moo setso se sengwe se rago se sengwe se re: "Ee, ka moka re ditho tsa selo se tee! A re arolelaleng tseo re nago Ie tSona gomme re age

6 Maatta a bouto yo gogo!

bokamoso bja rena mmogo?"

Temokrasi ke maikemiSetso a a hlomphegago, eupsa temokrasi ya mannete ga e dio phuruloga e feletse go tSwa dikgethong tse tee. 1994 e re tliSeditse moputso wo bohlokwa wa tokologo yasepolitiki, eupSa ga seSo re lokologe letshogong, bohlaking gape Ie go maima a mangwe ao a fokodiSago temokrasi ya rena ye mpsha.

Setso sa temokrasi se ka agwa fela ka nako go tSwa ditlabelong tSa bopelotelele bja rena, go kgatha tema ka mafolofolo ga rena Ie ka go dumela ga rena gore re etwe pele, ka tshwanelo, ke thato ya b~nts!.

Molao 0 ka re tiiSeletsa go lekana ga rena ka mekgwanakgwana e se mekae ye bohlokwa, eupSa ga re

Northern Sotho

Page 10: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

lekane ka moka mo temokrasing ye ya rena ye mpsha. Bontsi bja batho Ie gonabjale ga ba kgone go hwetSa thuto, kalafo, mengwako, tshedimoSo Ie ditlabelo tSe dingwe ka go lekana. Godimo ga dipoetsamorago tse. dipersente tsa go feta tSe 7 tsa batho ba Afrika-Borwa ba­golofetse. Ba bantsi ke difofu. Go tSwa go mang Ie mang wa rena go tsenya letsogo go ageng ga tekano, yeo t'''~­

tseago

r~rr~ sa iSe felo goba ra hloka leS()ko ka ga ditokologo tsa

tseo re di Iwetsego ka mClaf!,a, re wela molabeng

. taoto ya ba mnlal\IV~' m('In, rrn wa yona.

batho ba rena 0 tlo bm",ln

~~~1thlJ-.9a1fe kae fela, bonyane fe~a:::::-

al«:m1olc.ao ke lenaba la

'BG!::>elc)khlJtSV"O ke

tse h()t'l()kwahlo~(wa TSo--Afrika­Borwa tsa bobedi tSa +",r""I,,"''';''

e be tSa tokologo Ie toka, mekgahlo ya dipolotiki ka moka e swanetSe go ikgafa go godiseng ga bopelotelele mabapi Ie tsa sepolitiki. Ka ntle Ie go ba bothata ka bobjona, bopelokhutswa bo SomiSwa gampe gabonolo ke basenyi, go senyetsa bohle gagolo.

Northern Sotho

LehutSo Ie Ie tsweleditswego korateng ya ditumediSo tsa mafelelo a ngwaga ya Nelson Mandela Ie Graca Machel Ie thabelwa ke rena bohle: "Ge ngwagakgolo wo 0 Ie gore 0 eya swiswing gomme wo mofsa 0 batamela, takaletSo ya rena ye e tseneletSego ke ya ngwaga wa lerato, katlego Ie phediSanommogo ya khutSo go rena ka moka."

Moot/o 0 bouto yo gogo! 7

Page 11: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

10) aafrika-Borwa ba phet~e ka lQ)tlase ga thulano Ie kgatelelo ye e t~erego lebaka la mengwaga ye e ka bago ye 500. Go Iwela ditokelo t~a bohle t~a temokrasi go t~ere nako ye telele e bile go bile boima gape ga se go fele. Ba bant~i ba sotlegile e bile ba hlokaget~e go re tli~a - •. ~-­lego gona lehono. MoSomo wa pele tennok:rasi IwetSego gal\>6ilma gomme !See Afriikd-.sorwa

8 MaatIa a bouto yo gogo!

mosadi, mohlaki goba mohumi. modudi wa toropong goba modudi wa kgolekgole magaeng, ba na Ie lentsu Ie Ie tiilego mo go tse,el'l~>e[jffEiffiD

Northern Sotho

Page 12: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

Temakrul .. letl.bela. III II tebllp .. boPIL

~ £lat~t~ing a mathomo a go ts.wa go motho mang Ie mang U'0'Utswalwa ga temokrasi ya go rena go dira gore temokrasi Afrika-Borwa, Mopi~opo e 50me, Temokrasi ke set/abe/o, Desmond Tutu 0 rile Maafrika- go se tebanyo ka boyona, Borwa ke '15ai'icrba-molalatladi Go bouta ke seripa se ba.Modimo",_Ka nnete rebatho bohlokwa so tema yeo re ba molalatladi ba-mebalc:lbala~wanetsego go e kgatha bjolo ditumelo-Ie-maleme a go - _____ kO'badudi setshabeng so fapafapana, eup~aQo-ba'--temokrasi. Tlhohlo ke go /:lant~i pit~a ya gautay.! g~ gahlqnet~okomoso mmogo, thwego e boiphoro kua bjalo Ra seg~a so temokrasi mafelelong a molalatladi ke seo,se atlegileg bolphoro fela. "'" !

~okelo yo g. 0 bouta go se yo ba a tliSa tokologo yo mannete orvracjfriRa-~ ka moka:

tokologo bodiiding~ologo go hlokeng tsebo yo g~ala, tokologo tlaleng, tokolog dintweng Ie bosenying, Go

- ---'

\

\ , , Northern Sotho

Moat/a a bouto yo gogo! 9

Page 13: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

~ebata se segolo sa dihlogo ~t~e dint~1 sa aparteiti se bolailwe. Ie ge e Ie gore go ~et~e tshenyo Ie tlhokomologo ye kgolo t~eo di swanet~ego go loki~wa. Fela go na Ie sebata se se t~welago pele go gatelela Maafrika-Borwa: kgethollo ka bong. Basadi ba dira dipersente tse e ka bago 52 tSa batho ba Afrika-Borwa. Le ge go Ie bjalo go ba fihle kgauswi Ie dipersente tseo ge go lebelelwa baemedi palamenteng Ie dipolitiking. Gape basadi go se ba emelwa ka go lekana mo maemong a taolo mafapheng a mmuSo goba a praebete. Tema yeo e kgathwago ke

10 Maatfaabouio yagago!

basadi ka lapeng bjalo ka bosesi. barwedi. bomma Ie bomakgolo e bohlokwa Ie yona. Karolo ye kgolo yo thuto yo bona ba rena e bohlokwa Ie yona e ka diatleng tsa basadi, gomme ke bona boo ba tiiSago lapa. Basadi ba swanetSe go Iwantsha ditShitiSo tse dintsi. X Bjalo ka sehlopha ba hwetSa

thuto ye nnyane ge go bapetswa Ie banna.

Rllo yo go feta lerlpataro

ao Maafrlka-Bonta !Ie bu~l, sapia ~ DO Ie

Isatln go IIhla be IlImaJoag

11/0 reaa?

Northern Sotho

Page 14: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

-,. .....- ... '

X Ka kakaretso motsotso wo digopotso go maatla a basadi mongwe Ie wo mongwe a sepolitiki. lefaseng ka bophara, mosadi Bjalo ka ge go segiSa gore o hlokagala ka mabaka a Maafrika-Borwa ba baSweu ka go amana Ie boimana, bobona ba ka be ba hlomile Palomoka ya '_--''net!eK~Elg(]tong la Maafrika-ditshenyagalelo ka oa'ITaaa go bjalo Ie gore lefaseng ka ba ka se kaonafatsa I maphelo a tla kwa R76,5 I go SomiSa I Ie go yeo ya tee!

X Mo Afriikdl-Borwdl. go lela mosadi molekani beke.

Basadi ba I,.,~ .• "" tokelo V'&..aa bouta - aOlmrT1e'«J1a'felc)na mangwe ba sa kua Finland e bile mathomo ba go kgona go bouta, go ya mafelelong Ngwagakgolo wa 19, eUI)sp dinageng tse dingwe tSe basadi ba ile ba swanela ema go fihlela ka morago ga L-_.J 1917. Ge dinaga tsa Afrika di hwetSa boipuSO go tioga ka 1957 go ya pele, basadi ba Baafrika ba ile ba fiwa tokelo ya go bouta. Mo Afrika-Borwa, basadi ka mehla ba be ba kgatha tema ye kgolo ntweng ya go Iwela tokologo. Mogwanto wa 1952 wa basadi kua Union Buildings wa go bontsha pelaelo kgahlano Ie go rwala dipukwana tsa boitsebiSo, gape Ie meSomo ya mekgahlo ye mentsi ya basadi ke

Ie ka j$as;adi ba

a

00 flhl.11 g. bUDdI bI hlwi ml.mo.g ao I bI

.wa.lfl .. o lIIallph •• g I IIIID". I. I IIII.gW. I 111111010, go tlogl millalolg WI prof.... go ,I go WI .Iga, dilPM til ba .. dl bl Afrlb-Borwl, Ie dlkglhlego til Maalrlb-Borwa b mob, dl b

II flhlelw. gabo.olo.

Northern Sotho Moollo 0 boulo yo gogo/II

Page 15: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

IxIM~ ~€l> <ID D~l&\EP ~ ~ !rJa ~'Mka-BonN~

~ alsa ba banl~i ba gopola 00 nag .. IWIIIeIfe go hhfl iClgore dipoliliki ga di amane .. IIIhwtap .. dlkptho? ICe Ie bona ka selo gomme ke dilo

dlpollHld Iieo. III ke lie felo "",--1_ ll~a boradipoliliki lela. Eup~a """"-J~iploliliki di laola maphelo a

DlpollHld II n ka mekgwa ye nlo lela. ICe nlo no n I. 1I!IpheI... • menl~i ye megolo. NIII, re nil ... re n rete. ge re n lie Go a hlokega gore felo .. ffoa, re .. mabtIwI ke no n re kgalhe lema.

tIweIelip .. mONgo II rIIIL

12 Maattaaboufo yagago!

o hloile go hlola 0

namela thekisi ka lebaka la gore ga go dinamelwa tSa bohle tse di Sireletsegilego e bile di Somago ka tshwanelo? IpotsiSe: "MaikemiSetso a mmuSo mabapi Ie thwalo ke afe?" "Matsapa ao mmuSo 0 a tseago go kaonafatsa tshireletsego mebileng a nepagetse na?"

A 0 lapiSitSwe ke go hlwa 0

bogetse thelebiSene go bona kgwele ya maoto ya maemo a godimo ka lebaka la gore toropokgolo ya geno ga e na lepatlelo Ie legolo mo go lekanego? Ke dikgato dife tSeo mmuSo wa geno wa selegae 0 di tseago go hlabolla ditlabakelo tsa

Northern Sotho

Page 16: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

dipapadi? 0 boutile dikgethong tSa mmuSo wa selegae? 0 boutetSe mang?

Ntlha ye bohlokwa ka go temokrasi ke gore ka moka re na Ie lentsu. Ge're ekwa're se no lentSu, go fSwa go rena go dira se sengwe ka taba ye, Ge re ekwa 0 ka re batho go ba SetSe mathata a rena, goba ba a hlokomologa, go no re swanela go diragore mmuso 0 re ele hloko!

E bile bafsa boo, ka 1976, ba thomilego kgato yo mafelelo yeo e ilego yo fediSa aparteiti, Re ka se ke ra lefelela sekoloto seo re se kolotago bafsa boo ba Iwelego Ie boo ba hlokagetsego gore re tie re

B, t.w,l.ti. kIIolem.1 ICe tlo

hwetil bjllg dlplolll f8 b

bj,I.?

Northern Sotho

lokologe, Se senyane seo re ka se dirago ke go kgatha tema temokrasing yo Afrika-Borwa yeo e thopilwego ka bothata, Mokgwa wo monyane wa go dira seo ke go bouta Go go ka mokgwa wo mongwe, re ka dira go feta mo, Ka nnete re ka

SomiSa maatla a temokrasi go fetola naga ka mokgwa wa

khufSo,

Go boletSwe gwa thwe "ke mofsa yo a ka fetolago histori ka lebaka 10 gore ke mofsa fela yo a nago Ie sebete so go IwanfSha lehu." Seo go se e ke yo ba nnete go feta historing yo maloba mono Afrika-Borwa, Re

swanefSe go lewa ke dihlong ge re furalela ditiragalo tSa go feta ra re, "Le ka be Ie hlokagaletSe go re thopela se, eupsa go re no kgahlego go sona,"

Ntwa go se e fele! Temokrasi ke kgato yo pele tseleng yo go iSa tokologong yo mannete yo Afrika-Borwa, Boo ba tlilego pele go rena ba re hweleditSe sekgoba so go tSwela pele ka ntwa, e sego go furalela gomme ra ipshina ka seo ba bangwe ba se IwetSego,

Maatla a bouto ya gago! 13

Page 17: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

I x I Ke ka lebaka la eng ke svvaMJlie go bouts?

Ge ra &8 bouI&

Mmalo w07 S. nilr. gore b l.g.1 BI r. hh.phillti. leh .. b mob, .apll b .ng .10 hi .. tlilltleg07

0, go •• 101 ,....--..

ICe nlglnl gore b bbrltlo mmalo o dire molomo wo mohnfl.. ICe I

t .. hl gore r ... ,I qol., .apll b nlglnl gore wo b wonl mmalo wo

o b r. flhllilgo gonl.

mmuAo 0 ka sa ra IaNeI

Mmalo 0 b .. r. dlr.l. tI. dlhnfl. go flhl.11 r. Illtil gl&nfl. gore b dllo dll. tI.o dl lego bahloM go rill gomm. re kg8th1

tem. go lom.ng I. mmalo go tlill dlphntogo.

BOUTA MoSomo wa rena wo mogolo bjalo ka badudi ba temokrasi ke go bouta. Ge re so boute re ka se kwewe. NGWALA Ngwalela baemedi ba gogo palamenteng, goba o ba leletse mogala! Ngwalela dikgatiSobaka Ie dikuranta, goba 0

kgoboketse mesaeno Ie dire thopedi goba pheti~ene.

14 Maattoabouto yagago!

LAETSA Molaotheo 0 go fa tokelo yo go tSweletsa pelaetSo pontsheng gomme ka khutSo. TSENELA DIKOPANO Tsenela dikopano tsa mmuSo Ie tSe dingwe go kgoboketSa tshedimoSo Ie go netefatsa gore o a kwewa. Go tswa go rena gore re dule re sedimoSitSwe.

Northern Sotho

Page 18: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

TemokraSi go se ka go "rena" Ie "bona". E re thu~a gore re

lihlele kwano - go gogo mmogo bjalo ka set~haba se tee.

MmuSo wa rena 0 ka no se dire seo re gopolago gore se kaone, eupSa mohlomongwe dimilione tSa batho ga ba dumelane Ie rena. Ge re sa dumelane Ie se segolo se mmuSo 0 se dirago, re swanetSe go Soma go tliSa se sengwe legatong la sona, goba re boutele mokgahlo wa kganetso wo maatla. Ge re thabela mmuSo wa rena, re swanetSe go bolediSana Ie wona re sa kgaotse. Re swanetSe go bouta, go ngwala, go laetSa ... re dire gore re kwogole! MmuSo Ie dipolitiki ga di kg ole Ie rena.

Go go no "rena" Ie "bona". Ke lela rena.

Mmalo wo ge II 0 lobi 0 e ntahillbi Mne ge II nb b bone mmalo WD D Ie IDkegO

ADWlf o bDatUI

kg_hllaD II bm?

AgI, 0 tie hamlne Ilbeb

b)elD b WD •••

o &I boatltll?

Northern Sotho Moat/a a bouto yo gogo! 15

Page 19: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

rvl Ke ka lebaka la eng tXJ re S\Nanede go ba Ie Lenaneo la Babouti?

ru ..... tlao a dltamokrul laflla

lea bophln dl ayalea hadudl b. loaa ha apldlla tolealo ya boal yl 10 boata

Laaaaaoal II Blboutl.

Lenoneo 10 boboull Ie loel~o leino 10 mmouli Ie lelelo 10 go boulo

10 mmouli yo mongwe Ie yo mongwe yoo 0 dumelel~wego go ko boulo mo nageng. Ge leina 10 gogo Ie so ISwelele lenaneong 10 babouli 0 ka no se boule. Go ISwa go mongwe Ie mongwe wa rena go dira ka fao re ka kgonago gore re IngwadiSe. Ke maikorabelo a rena go IhuSa bona ba bagolo ba rena - Ie mang Ie mang yo a hlokago IhuSo yo rena - gore ba ingwadise bjalo ka babouli. Lenaneo 10 babouti. Ie thuSa go netefalSa gore dikgelho go se tsa loka Ie lokologo fela. eupSa gape di sekefsa fshelefe. Temokrasi ye mpsha go yo swanela go gapelelSwa go ikhwelelSa dilShelele lSe nlSinlSi gore e swore dikgetho. MoSomo wo mongwe wa Independent Electoral Commission (IEC) ke go 10010

dikgetho gore e be ISo lokologo Ie loka. go nelefalSa gore temokrasi yo Afrika-Borwa e hwelSagala gabonolo. Ie go godiSa temokrasi ye re e fiwago ke molaolheo. Ge e

16 Maattaabauto yagago!

Iseba gore ke babouti ba bakae boo ba dulago mo nag eng. lEe e kgona go tseba go hwelSa ditlabakelo tsa yona ka mokgwa wa maswanedi. Dikgetho ISo pele tSa temokrasi ISo Afrika-Borwa ISo 1994 di lie ISo atlega ka gore e bile tsa toka Ie tokologo ka mo go kgotsofalSago gomme ISo lliSa tokologo ya

. sepolitiki. Eupsa. ge re lebelela morago. go ba bonolo go bona mafokodi tshepetsong: methaladl ye metelele. go diego. kgakanego. go lahlega ga ditlabelo Ie ditsela tSe ditelele lSeo batho ba lIego ba

swanela ke go di sepela go bouta. Gammogo Ie go ba tshwanelo go yo ka Molaotheo wa rena. lenaneo la babouti gonabjale Ie bonwa Ie Ie bohlokwa go kgonthiSa gore dikgetho e be ISo toko Ie tokologo. Tlhohlo ye kgolo go lEe ke go tliSa kgonagalo yo gore babouti naga ka bophara. kae goba kae mo ba ka bego ba dula gona. ba boute. Ditoropong Ie metseng megolo seo se tioga se Ie bonolo. eupSa dipersente tSe e ka bago 46 ISo

Northem Sotho

baagi ba Afrika-Borwa go ba dule ditoropong goba metsengmegolo. Ke dipersente tSe di so fthlego 29 tsa magae a Maafrika-Borwa a a nago Ie megalanlSu. ka fao lEe e swanetSe go dira moSomo wa yona mo lefelong leo Ie hlokago ditlabelo ISo motheo ISo go dira dikgokagano. Ka go Soma mmogo Ie ba Census '96. lEe e atleglle go utolla gore babouti ba dula kae. ge e ba ba na Ie tShupabodulo yo semolao goba aowa. E orogantSe naga ka dilete ISo go boutela lSe e ka bago 15 000. selete se sengwe Ie se sengwe e Ie legae go batho ba 1 200 (magaeng) Ie ba 3 000 (metsesetoropong). Ka go ba Ie seteiSene se tee so go ingwadisa/go boutela malebana Ie selete se

sengwe Ie se sengwe. lEe e netefatsa gore batho ba ka se sepele maeto a matelele gore ba kg one go bouta. lEe e tla be e SomiSa metShene yo sebjalebjale ye e bltSwago "dIZlpZip". yeo ka bjako e "balago" bar code dipukwaneng tSa batho lSa boltsebiSo. MelShene yeo mmogo Ie ditlabelo ISo satelite ISci dikgokagano tSa sebjalebjale. di tla netefalSa gore dipoelo tSa dikgetho go tSwa dlripeng ISo naga

. lSeo ka setlwaedi di so fihlelwego. dl fihliSwa ka lebelo Ie ka mokgwa wa

Northem Sotho

maleba go swana Ie tSa ditoropong tse kgolo tSa Afrika­Borwa. Go ngwadiSa mmouti yo mongwe Ie yo mongwe ke mOSomo wo mogologolo. eupSa woo 0

swanetSego go dirwa gore Afrika­Borwa e swore dikgetho ISo bobedi tSe di atlegllego. Yo mongwe Ie yo mongwe wa rena 0 no Ie malkorabelo go someng Ie lEe go netefatSa tshepelSo yo boingwadiso ye e atlegllego Ie dikgetho tSe di tlago lSe di atlegllego. Gopolo: X 0 ka se dumelelwe go bouta ge

o se wa ingwadiSa; X 0 tlo dumelelwa go bouta fela

mo tikologong yeo 0 dulago go yona; gape

X 0 tla fiwa sebaka so go lebelela ge eba leina 10 gago Ie gona mo lenaneong 10 babouti Ie Ie nepagelSego. diofising ISo mmasepala tSa geno. ka morago go ge bolngwadiso bo fedile.

Xgo tla ba letSatSi Ie fee fela 10 go bouta (e sego a mororo go swana Ie ka dikgetho tSe di fetllego).

A re kgolheng lemo yo reno!

Dira ~K bouto Va gaga ebe Ie maada1

Ge 0 nyoko Ishedimo~o ko bolloio lelel~o nomoro yo mogolo ye e so lefelwego yo 0800 11 8000.

Maatla a bouto yo gogo/ 17

Page 20: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

'II. TAw-alieltia 1lJUk1N­....--__ ~_..,.._. va gaga ya

boitsebiAo Bontsha baboutiSi pukwana ya gago ya boltseblSo ya

'-____ ...J go ba Ie bar

code goba bohlatse bja boitsebiSo.

_--_ ....... 2. Il...enaneo liD !IJaboo iii Leina la gago Ie tla swaiwa lenaneong la baboutl.

o tla tiwa dipampiri tse pedi tsa go bouta, ya Kgobokano ya Setthaba Ie ya

Lekgotla-theramolao la Protense.

18 Mootfoaboufo yagogo!

4.. Bouta Boutela Kgobokano ya Setthaba

Dlra leswoo ---. pompiring yo

go bouto go

1~~~~~~~~~ Ie ~ mokgohlo.wo 0

o kgethogo Kgobokono yo

I.-~~L-..-I SetShobo. Boutela

Lekgotla-theramolao la Protense Diro leswao pampirlng yo go bouta go lebano Ie mokgohlo wo 0 0 kgethago go Lekgotlotheromolao 10 Protense.

5. Lepokisi Ia go Bouta lokelo pampiri yo go bouto yo Kgobokano ya Setshoba ko r---"...----, lepokising 10

go bouta la Kgobokono yo SetShoba, Lokelo pompiri ya go bouta

L __ -4~~ yo Lekgotlo-theromolao 10

Protense ko lepokising la go bouto 10 Lekgotla-theramoloo 10 Protense.

BabouIW be Ita be be Ie seteBeneng sa go bOlIta go go thida.

Northern Sotho

Page 21: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

I x I ~ [R'll]CQ:)@]~D ~fKJ U@OVi)@lkw'tID~Q

(C)1ilTail p!l'® ~ ~ 'iI~ <t!Iii ~U

kI 1999

~

Northern Sotho Mootlo a bouto yo gogo! 19

Page 22: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

I x I ~® ~ O@~~ OtID @OTI@ @©

. . ITIlWtIDD«~ ~~[}uI]@ wtID

III 'fib p. .. •.. leo Ie ntlilago ntlheng ya lea ya malelelo ...

tf"'>- 0 ka ba boima kudu gore ~Ien~u Ie tee Ie kwagale ka gore go batho ba bantsi. Mokgahlo wa dipolitiki 0 ka re to lentsu Ie maatla. Mekgahlo ya dipolitiki e ka ba kgato ye bohlokwa mo tseleng ya go hloma tumelano (kwano ya kakoretSo) yeo e lego bohlokwa gore temokrasi e Some. Motho yo mongwe Ie yo mongwe 0 sa na Ie tokelo ya go bolela ka go lokologa Ie go kwewa. e ka ba ka gore ga mokgahlo wa sepolitiki goba ka ntle ga wona. Temokrasi ya mekgahlo ye mentsi ga se ka ga Maloko a Palamente (MPs) ao a tSwago mekgahlong ye e fapanego yeo e boutago palamenteng. gomme mokgahlo wo mongwe wa thopa sefoka. EupSa. temokrasi ya mohuta wo e ama go ahlaahla ditaba ka tshwanelo gomme gwa fihlelwa kwano.

-----

Temokrasi ya mekgahlo ye mentsi e tlisa leano la go fihlela kwano Ie go rorolia mathata. Mekgahlo ya rena ya dipolitiki ke baemedi ba rena palamenteng - ka go boutela mokgahlo re dumelela Maloko a Palamente a mokgahlo woo go bolela legatong la rena. Boutela yo 0 mo rotago, tela dira gore bouto yo gogo e be Ie maatla!

I 20 Maaha a bouto ya gago! ~

Northern Sotho S

Page 23: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

Mekgahlo ya dipoiitiki

Le Molao wa Maitshwaro wa Dikgetho (wo 0 lego ka Molaong wa Dikgetho,I998) 0 tiiSetsa gore babouti ba ka boutela mokgahlo wo ba 0 kgethago ka ntle Ie go tShoSetswa. Ga go na motho goba mokgahlo wo 0 ka beago kgatelelo go mmouti go bouta ka mOkgwa wo 0 itsego.

Go tlalelet~a, go no Ie mekgwa ye mengwe ye ment~i yeo ka yona maloko a mekgahlo yo dipolitiki a swanelago goba a so swanelago go laet~a maitshwaro ka gona - ge ba so nyake go ipona ba Ie ka letsogong 10 molao. • Go go no motho yo a ka

thibelago moemedi wa mokgahlo ole goba ole goba nkgetheng gore a lihle moo babouti ba lego gona.

• Go go no motho yoo a ka thibelago kopano yo sepolitiki, mogwanto, bOipelaetso goba tiragalo ye nngwe yo sepolitiki gore e diragale.

• Go go no motho yo a ka sworago

goba a tsea korolo kopanong yo sepolitiki, mogwanto goba yo go swana Ie ye bjalo ka letsotsi 10 dikgetho.

• Go go no motho yo a ka tlontlollago moemedi wa mokgahlo, nkgetheng goba mohlonkedi wa lEe.

• Go go no motho yo a ko Iwantshago tokelo yo mmouti yo go dira sephiri.

• Go go no motho yo a ko SomiSetSago Lenaneo 10 Babouti go dilo dife goba dile ka ntle Ie mabaka a dikgetho.

• Go go no motho yo a nago Ie tokelo yo senyo goba go Swalalanyo diposetara ISo mokgohlo wo 0 ngwadiSitswego gobo nkgetheng.

• Ditlabokelo dile goba dile tsa dikgetho tseo 'di gatiSitswego ke mokgahlo wa dipolitiki di swanetse go bo Ie leina Ie atertese tsa mogatiSi Ie mophatlalatsi gomme di swonetse go swaiwa ·papotso·.

Mo temokrasing mekgahlo ka moka ye e ngwadi~it~wego e swanet~e go ~oma mmogo ka khut~o. Motho mang goba mang yo a tshelago Molao wa Maitshwaro wa Dikgetho 0 tla fiwa koHo ke molao.

GI b rite moq.. wo o boIago nagl b wonl.

Bjale1 Eya go boatela moqahlo Wa qanet!ol

Ha, ha, hal Ha, ha, hal Haaa, haaal

Northern Sotho Mootlo a bouto yo gogo! 21

Page 24: 94 Document Language: CE01835 ~ I~III~ nlm~ I~I~ · Go tSwa go rena go dira gore ditokelo tSa rena e be nnete. Ditokelo tSe dingwe ke tikologo yeo e hlwekilego, mengwako, ... Naa

LJ~©!J@@@ WCID D@ [Q)[l~

D«CID[kw)~@ ~ Afrika-Borwa e na Ie bokgoni go ngwagakgolo wa 14." go tioga ba mogogapele mo Tso~lo~ng ngwagakgolong wa 17 wo 0 ya Afrika. Tso~lo~ ya Afrika gopolwago ka dikatlego lSa bialo ka ge e illhalooo e ~upa go bokgabo Ie selSo lSa Benin kua Iso~olo~a goba go Iswalwa lefsa bodikela go ya ga Afrika ka morago ga mengwagakgolong ya bogwebi mengwaga ye 500 ya kgatelelo go ralala Ie lebo po la bohlabela, ya bokoloni. Afrika e re swarelSe lehumo la Afrika ke kontinente ya bokgoni leo re ka Ie bobedi ka bogolo gape phafogelago. ya bobedi ka go tlala Bjalo ka ge TsoSoloSo ya batho go bapelSwa Yuropa yeo e Ie dikontinente lSe thomilego ka dingwe lSe 7 lSa ngwagakgolo wa 14 lefase. Ke legae la Italia e ile ya fetola batho ba lefase ya mpshafalSa ba go feta kontinente yeo, dlmilione lSe 650, tsoSoloSo mo Afrika Ie fela, ntle Ie yona e ka bona Antarctica, ekonomi dikatlego lSa yona lSa ya yona e fokola go go feta di sa utoliwe feta lSa dikontinente fela, eupsa di hlaboliwa lSe dingwe. Re ka Ie go mpshafatSwa ke kgona, e bile re tlo fetola bokamoso bjo bo seemo se. hlaboliago. Mono Afrika-Borwa, Afrika ke legae la batho ba fao LelSalSi la Tokologo ka la 27 mathomo, legae la dibopiwa jSa Aprele e bilego sesupo sa mathomo lSe re nagana go gore tokologo ya bofelo ya kontinente e bile batho mengwageng ya go ya Afrika, re na Ie bokgoni bja go ka ba dimilione lSe tlhano ye e kgatha tema bjalo ka sefehli go fetilego. Go tioga mono Afrika, fetoleng sebopego sa Afrika. batho ba ile ba bea lefase ka Katlego ya temokrasi e bohlokwa tlase ga bokoloni lekga la kudu go TsoSoloSo ya Afrika. mathomo. Go tioga dikatlegong Dikgetho lSa Afrika-Borwa lSa lSa go tuma lSa MmuSo wa bobedi lSa temokrasi e tla ba Maegepeta mengwaga ye 5 000 khuelSo go dilShaba ka moka lSa ya go feta go ya dimakalSong Afrika - Ie lefase. lSa MmuSo wa Mwene Mutapa Kgalha lema ya gaga - boula yeo e bego e itlhomile Zimbabwe Dikgethongkakarel~o ka June ye Kgolo mathomong a 1999.

~ 0 Ci!D [b ~ rtfhr!ib 1,:·:,,:·10 Ii%) ~I L Il,G Q e:Il rt:fhll:<:Ji{i;!J Ii%) .

PhaHalatlo ya e kgonogette ko lebako 10 International Foundation tor Election Systems (IFES) ka Hose go sekhwama go ttwa go USAID ka go be Ie kgahlego go dlkgetho flo 1999 tic tokologo Ie toke.

Northern Sotho