7/25/2019 185562 Duh Assisija

1/9

DUH ASSISIJA

V letu 2011 smo obhajali 25-letnico Duha Assisija, spomin na dogodek, ko je sveti papeJanez Pavel II. zbral v Assisiju predstavnike svetovnih religij z namenom, da bi molili za mir vsvetu. Ob tej prilonosti je Generalnisekretariat za pravinost, mir, ohranjevanje stvarstva,ekumenski in medverski dialog v Assisiju (CEFID), ki ga vodijo bratje minoriti, izdal petprironikov,povezanih s to temo. Vsebina prironikovsi sledi takole: Prvi prinaa zgodovino

ekumenskega in medverskega dialoga reda manjih bratov od Franikado danes. Drugianalizira temo Duha Assisija. Tretji poglablja ekumenski dialog s pravoslavnimi in protestanti.etrti predstavlja nain dialoga z judi,muslimani, budisti in hindujci, peti pa govori o dialogu skulturami in ateisti. Objavljamo nekoliko skrajano besedilo drugega prironika znaslovomDuh Assisija avtorja p. Silvestra Bejana OFMConv. Slovenski prevod je pripravila ga. Kristinakibin.(Pripravil : p. Toma Pinter)

UVOD

Nauki sv. Franika odgovarjajo, epravne neposredno, na nekatera vpraanja,ki e danesspraujejo samozavestCerkve in teoloke raziskave po asikihdogodkih: Kaj je duh Assisija?

Kateri so njegovi pomeni in njegove posledice? Kako so se rodili svetovni molitveni dnevi zamir, ki potekajo v Assisiju? Kot verno bitje lovek ne more najtisvojega ravnoteja, e nenapravi v svoji nalogi naproti svetnitvu(povelianju) toliko korakov, kolikor jih naredi doodgovora na svoje loveke potrebe in v svojem nenehnem bivanju kot iskalec veselja,bratstva in miru ...Zasidran v Bogu lovek posveujekraj, kjer ivi in pomaga drugim hoditiskupaj, to je duhAssisija, to je nainivljenja Franikovega brata v svetu.

AVTOBIOGRAFIJA DUHA ASSISIJAMoje ime je duh Assisija in sem rojen v mestu kamenja, ki se imenuje Assisi oziroma Orient,kot ga je imenoval Dante Alighieri. Majhno umbrijsko mesto, mirno in oarljivo, brez

stratekega pomena instran od velikih mednarodnih dogajanj in prometnih il; z monimaromzaradi svoje nebogljene in pomirjujoepreprostosti, sposoben vplesti se v najbolj skritekotike vsakega srca.Rodil sem se v tem kraju, ker ima Assisi svetega Franika in svetoKlaro, dve prii evangelija, ki sta ta kraj spremeniliv sredie vesoljnega bratstva in miru.SemBoji dar Assisiju, kolikor semsimbol franikovske duhovnosti, kizmore zdruevati tudi tam,kjer je kranstvo razdeljeno. Kdor poznazgodovino tega mesta, ve, da sem bil rojen predletom 1986. Menim, da sem tistega oktobrskega dne samo vstalin prevzel vesoljno mo,saj sem bil prisoten in deloval ev tkivu Cerkve in sem skozi zgodovino preel do naihdnipreko razlinih kanalovin pri.Moje ime je izbral Janez Pavel II. Poimenoval me je in javnostiprvi predstavil 22.decembra 1985, ko je govoril rimski kuriji ! Vasih me je klicalz imenom

logika Assisija.Kdo vasih napie moje imez velikim D, a ta privilegij, skromnoreeno,naj bi imel samo Sveti Duh. Raje vidim, da je moje ime napisano z malim d, ki ne izkljuujeSvetega Duha, prisotnega tudi v malih stvareh ljudi, kiljubijo mir in se izroajo Bogu zmolitvijo.Ob raznih slovesnostih v mestu Ubocaje moja prisotnost zelo pretresla javno mnenje, tudizunaj verskih okolij in slojev. Vem, zdaj nihe ne bi mogel spregledatidatuma 27. oktobra1986. Takrat sem sproil mnogo vpraanj, priakovanj... Prav zato me mnogi spraujejo: Kdosi? Kaj hoe? Lepo vpraanje! Janez Pavel II.me je dobro poznal in me je tako opredelil: dabi moje in ene,obutljivi zaverske vrednote, pomagali drugim najti veselje in voljo doskupne hoje ...Te papeeve besede zelo dobro opisujejomojo istovetnost... Z drugimibesedami bi rekel, da sem prizadevanje, ki zahteva od vseh ljudi, da bi oistili svojega duhapredsodkov, sovratva, ne-prijateljstva, ljubosumja in zavisti, da bi iveli v bratstvuinsolidarnosti in da bi bili delavci za mir v mislih in dejanju, z miselnostjo in srcem, v zavedanjulastnih lovekih omejitev inob priznavanju, da je mir vedno Bojidar. Vse te vrednote so bile

7/25/2019 185562 Duh Assisija

2/9

predlagane tistega dne leta 1986 preko konkretnega prievanjamolitve, posta, romanja intiine. Obrazlagi drugih je moja istovetnost prevzela drugane poudarke:))za nekatere pomenim iskati to, kar zdruuje, brez tveganja zmenjave inbrez strahu, da bisreal druganost,v zavedanju skupne usode, skupnega izvora in skupne sree, h kateri smopoklicani;))za druge nakazujem in poudarjam ekumenski odnos, ki vabi vsaljudstva, ljudi, rase injezike, vse narode in vse ljudi z vseh krajev zemlje, kjerkoli po svetu, da priznajo, da sovse

dobrine od Boga najvijega invsemogonega, navdueno iskanje miru, predvsem medverstvi sveta;))za nekatere sem stalna molitvena praksa, da bi prejeli dar miru od Boga, in kontemplacija, dabi znali razloevati navzonost in dejavnostBesede Boga Stvarnika in Svetega Duha v vsakipobudi kogar koli za mir, spravo in bratstvo;))za nekatere je duh Assisija imel in imairoko temeljno ekumensko razsenost;))za nekatere imam nalogo, da zdruim vsa verstva, da predstavim Katolikocerkev kotsluabnico dialoga in daizpostavim ibko mo verstev, kise ne rodi iz prevlade, finannih inpolitinih sredstev, ampak iz molitvein duhovnega preprianja.

2. TIRJE TEMELJI MOLITVENIHDNI V ASSISIJURazne slovesnosti v Assisiju (1986, 1993, 2002) niso bile medverske konference za mir. Nisobile niti sreanja med verniki razlinih veroizpovedi,da bi nartovali strategije, poslualigovore, oblikovali tudijske skupine... Dialogi med velikimi religijamivduhu Assisijaso nesamo razsvetlili politine reitve za konflikte, ki imajo korenine v veri, ampak so osvetlilitveganje, ki je skupno vsem ljudstvom razlinih izroil glede na medsebojne verske izkunje.Podkrepili so temeljne elemente, ki izvirajo seveda iz verske razsenosti lovekega bitja, karpomeni, vpraanja o Bogu, o razlagi sveta, o pomenu in vrednosti ivljenja, o etinirazsenosti lovekega delovanja ... Verska izkunja objema najgloblja in pomembna sreanjaljudi z resninostjo: smisel samih sebe, izgradnja sveta, v katerem ivimo, in drubeni red.Leta 1986 je papeprosil predstavnike velikih svetovnih religij, da bi se sreali v krajih, kjer je

ivel Franiek Asiki, da bi bil tisti dan, namenjen miru, predvsem posveen molitvi, tiini,postu in romanju. Prvine in izkunje, ki so skupne vsem religijam. Temelji tradicionalnih drub.Stalnice, ki prekajo prostorske in asovne meje lovetva. V vsakem asu in v vsakem krajuso ljudje molili, romali, bili v tiini, se postili.Obseg delovanjaduha Assisijaje ogromen, a mi ga noemo gledati le v lui teh tirihtemeljev, ki so spodbujali razna sreanja v mestu Uboca. Hoemo razumeti ZAKAJ teh tirihprvin in kako naj jih ivimo ter predlagamo v vsakdanjem ivljenju vduhu Assisija.2.1. MOLITEV

Izkunja molitve ima tevilneoblike in je prisotna v vseh religijah. Molitve slavljenja, zahvale,pronje, rtve so napolnjevalesrca in misli ljudi vsega sveta in vseh asov.

Od kod izvira ta zapoved molitve in na kaj namiguje pri teh sreanjih medverstvi? Vsobesedilu medverskega dialoga ima molitev temeljno vlogo, ker: lovek ie Boga [...]. Vsaverstva priajo o tem bistvenem iskanju ljudi.Kajti sveti Franiek je rekel:Ti si svet,Gospod Bog, Ti edini, ki delaudee. Ti si moan . Ti si najviji. Zato je molitev kot iv inoseben odnos z Bogom dejanje kreposti vere in najde izraz v vseh religijah. Kristjan ve, da

Bognenehno klie vsako osebo k skrivnostnemu molitvenemu sreanju. Boga najboljespoznamo, kadar sam prevzame pobudo, da se razodene, in molitev se pokae kotneobhodno potrebna, ker postavi loveka v poloaj, v katerem sprejema milost razodetja.Tako je v skupnem iskanju resnice, ki mora motivirati medverski dialog,sinergija med

molitvijo in dialogom [...]. e je na eni strani molitev pogoj za dialog, na drugi strani postanemolitev, v vedno bolj zreli obliki, sad.V meri, v kateri kristjan ivi dialog v stanju molitve, jeposluen predlogu Duha, ki deluje v srcih sogovornikov. Takrat dialog postane vekotizmenjava: postane sreanje.

7/25/2019 185562 Duh Assisija

3/9

Molitev temelji na verovanju, in e so verovanja razlina, bodo tudi molitve razline. Geslo,izbrano za dogodek leta 1986, je bilo biti skupaj za molitevin nemoliti skupaj. To ni

samo igra besed. Ko kristjani odprto izpriujejo svojo vero v Jezusa Kristusa kot Gospodarjavesolja, hoejo spotovati iskren trud drugih vernikov, ki iejo stik z Bogom. Vsi ljudje sopoklicani, da nekaj naredijo za mir, a poseben prispevek kristjanov in vernikov je molitev. Prav

zato, da bi poudaril ta vidik, je Janez Pavel II. povabil vse vernike, da se zdruijov vztrajni ingorei molitvi, da bi od Boga izprosili velik dar miru. Sveti Sedeeli prispevati k obuditvi

svetovnega molitvenega gibanja za mir, ki bi preseglo meje posameznih narodov in, vkljuujovernike vseh veroizpovedi, preelo ves svet.Ker so loveka bitja umrljiva bitja, ki morajotrpeti, sonevednei in preprostei (FPRe 39)in so polni bolein, so se vedno stegovaliproti Nekomu ali Neemu, ki bi jim lahko pomagal, jih reil smrtnosti, trpljenja, razsvetlil njihovonevednost in ozdravil boleino. Zato, ese mora svet nadaljevati in morajo ljudje preivetina njem, svet ne more brez molitve: to je stalno sporoilo Assisija.Zahvaljujoduhovnosti svetega Franika so Franikovi bratje danes e vedno znamenjamiru in vesoljnega bratstva, ljudje molitve v slubi bratov. Moliti za mir, pravinost, ohranjanjestvarstva ..., je torej korenina in naloga naega misijonarjenja. Moliti, spodbujati, osveati invabiti ljudi npr. k zbiranju k skupni molitvi v molitvenem tednu za edinost kristjanov, ki se vsako

leto obhaja meseca januarja, je prav tako naa naloga. Seveda se vsi zavedamo, da edinostimed kristjani ne uresniujemo ljudje, ampak je poseg Svetega Duha. e bolj zgovorna jemolitev, e jo ivijo osebe, zdruene v medsebojni ljubezni.Ekumenizem v logikiduha Assisijaje prizadevanje: za molitev drug za drugega

in za edinost kristjanov, za uenje spoznavanja in cenjenja slovesnosti in drugih oblikduhovnega ivljenja drugih Cerkva, za premik v smeri cilja, evharistine podelitve.2.2. TIINATiina je druga temeljna prvina v vsehvejih veroizpovedih in privzeta dra obsvetovnihmolitvenih dnevih v Assisiju. Pomembno je molati, potem ko smogovorili, da Bog lahko takratgovori. Latinski (cerkveni) oetje so govorili:Verbo crescente, verba deficiunt.Molitev

raste znotraj lovekovega srca v nasprotnem sorazmerju z besedami. Tiina v ivljenjusvetega Franika je priljubljeni kraj, v katerem Bog govori. Je kraj, v katerem je zakoreninjenavsaka kretnja, vsaka beseda, vsak korak, ki je v Bojem obzorju. Molitev je vaja tiine in tiinasestavlja molitveno ivljenje. Tiina in posluanje sta medsebojna. Njuno medsebojnostnakazuje tretji izraz, ki je dialog. V lui medverskih sreanj v Assisiju je tiina ob posluanju,kot je posluanje ob dialogu. e bolj preprosto, utiti je neposredna in neprestana vez medtiino in dialogom. A sploh ima pomen govoriti o tiini znotraj drube, kot je zahodna, v katerise momeri po tonu lastnega glasu in v koliini izgovorjenih besed? Naa kultura je v bistvubesedna kultura:razumetipomeni isto kotbiti sposoben razlagati z besedami.

Duh Assisija je vabilo k nadzoru nad nepotrebnimi in slabimi besedami. Kot je Kristus opomnil:

Povem pa vam: Za vsako prazno besedo, ki jo ljudje izgovorijo, bodo dajali odgovor nasodni dan. Po svojih besedah bonamreopravien in po svojih besedah boobsojen(Mt12,36-37).Duh Assisija je vabilo k zmernosti v vedenju in v besedah. Utiati hrup, vasih nepravinospodbujen s tako imenovanimpopolnim veseljem, ki vse dovoli in vse sprejme. Zmernost,

lastnost, ki mora biti znailna in vidna lastnost manjih bratov in vseh ljudi dobre volje:zmernost v besedah, zmernost v izpostavljanju sebe, zmernost v sluenju, nainu ivljenja ...Pomislimo na potrato besed, ki smo ji pria vsak dan na vseh podrojih. Pogosto imamoobutek, da smo pred tolikim hrupom za prazen ni: se pravi, da je bolje pretehtati besede inuporabljati samo tiste potrebne ali uporabne, ter se spuati v razprave o resninih problemih

in morebitnih reitvah.Duh Assisija je vabilo:))k ponovnemu odkrivanju vrednote tiine, tako da se nauimo ugasnitiradio in televizor,in se tako izognemo, da bi postalito, kar sliimo in vidimo; da se uimo iskati trenutke

7/25/2019 185562 Duh Assisija

4/9

samote in lepote, trenutke, v katerih se elimo zahvaljevati Bogu in ga slaviti; da bi brali inposluali Bojo besedo.))k uenju premagovanjanae kritinostido vseh in vsega, da se ne bi neprestanopritoevali.))da bi bili ljudje, sposobni svetovanja in usmerjanja bratov v miru in veselju, v priakovanjuboljih asov.2.3. POST

Post je svobodno dejanje, zavestno, prostovoljno, ki spravlja v dvom naodnos do hrane,nao teavo, da bi sezadovoljili z malim, in pohlep kot motor nae drube. Po neki tudiji J. C.Noyjao postu v vejih religijah: Post imasmisel samo, e nas odpre za druge innam dovoli,da v svoji notranjosti razumemo, da je odnos z drugim bistvena, e ne celo glavna prvina. Nepreseneatorej, da so velika verstva, e posebno trimonoteistina (judovstvo, kranstvo inislam), mono povezala post, molitev indelitev dobrin.Med tevilnimi prerokimi poziviJaneza Pavla II. tistega zgodovinskega molitvenega dne leta1986 je tudi poziv k postu. Preroki poziv, sprejet in uresnien,a ne vedno razumljen:Medtemko smo se postili, smo imeli v mislih trpljenje, ki so ga prizadejale nesmiselne vojnein ga e vedno prizadevajo lovetvu.Zato smo skuali biti duhovnoblizu milijonom oseb, kiso rtve lakote po celem svetu. Post torej sprauje vestbogatih drav in njihovega pre-ve vprimerjavi s pre-malo revnih drav.Spomnimo se tudi nedelje, 14. decembra 2001. Nekajmesecev po teroristinihnapadih 11. septembra 2001je sam pape prosil katoliane, naj sepridruijo muslimanom, ki so se postilitisti petek, na veer pred sklepom mesecaramadana.V 20. stoletju je post kljub opuanjuin sproanju zapovedanosti ostal nujna in bistvenasestavina kristjanovega ivljenja. Post je zdravilo za telo, duoin duha. Skupaj z molitvijo staduhovno oroje, ki ga ima kristjan v boju zoperhudega duha. e ve, post je podaljekmolitve. Molitev je za duha, post za telo in hkrati za oba. Obstaja povezava med molitvijo,bogoslujem, postomin ivljenjem. Vendar pa morajo biti v sozvoju in ravnovesju.Kakrnakoli praksa odrekanja ima po misli in izkunji Cerkve svojo polnovrednost samo, e seopravlja v iviskupnosti s Kristusom, e jo spodbujamolitev in je usmerjena k rasti kranske

svobode preko darovanja sebe v konkretnem izvrevanju bratske ljubezni.Pape Benedikt XVI. je v nagovoruvernikom in romarjem, zbranim na Trgu sv. Petra vVatikanu, pred molitvijoAngelovega eenja, na neko nedeljo vpostu 2009 zatrdil, damolitev, post in dela usmiljenja predstavljajo nosilnostrukturo duhovnega ivljenja kristjana.Tudi cerkveni oetje poudarjajopomen posta, povezanega z molitvijo in dobrodelnostjo: Te tristvari, molitev, post in dela usmiljenja, so eno in se hranijo druga z drugo. Post je duamolitve, dela usmiljenja so ivljenje posta.Nihe naj jih ne loi, kerne morejo biti loene. Kdorima samo eno od njih, nima vseh treh skupaj, torej nima niesar. Zato naj se tisti, kimoli, posti.Kdor se posti, naj opravlja dela usmiljenja. Post in usmiljenje, dva neloljiva vidika...Usmiljenje zahteva pozabljanje nase, izpraznitev med sestopom, da bi delili poloaj

sluabnika, in sreanjez Njim, ki je postal sluabnik. iveti pomeniiveti ubotvo, podariti setistim, ki nam jih Bog podarja, ne da bi kaj zahtevali, brez ciljev, brez obrazcev, brez nartov alikoristi, brez zasluka. Zanimivo je, kakoje brat Franiek v Oporoki zapisal, kakoje prilo donjegove spreobrnitve in odkritja osebne poklicanosti: Gospodje torej dal meni, bratuFraniku, dasem zael delati pokoro. Ko sem namre bil e vgrehih, se mi je zdelo zelozoprno videti gobavce. Gospod pa me je sam pripeljal med nje in bil sem usmiljen z njimi. Inko sem se oddaljil od njih, se mi je to, kar se mi je zdelo zoprno, spremenilo v sladkost zaduoin telo. Nato sem e malo poakalin zapustil svet.2.4. ROMANJE

Romanje v lovekovem ivljenju prihajaod dale ter ima globoke koreninev njegovem bivanjuin v njegovi zgodovini. Romar hodi in ohranja hrepenenje po asu, v katerem je z njim in obnjem hodil Bog sam, kot v rajskem vrtu. lovek se rodi kot ne-samoten pohodnik, kot homoviator, kot nekdo, ki gre naprej z Bogom, kot edini, ki mu je dovoljeno hoditi poleg po Boji poti.In to skupno nadaljevanje poti kot v nebesih je iti naprej v dialogu. lovek hodipo ustvarjenemsvetu kot romar, ki slavi svojega Stvarnika. Moli, da bi obudovalkrasoto Boje slave, in

7/25/2019 185562 Duh Assisija

5/9

govori, da bi povrnil kontemplacijo, ki odseva iz simfonije zvokov, barv in obrazov. Gre naprejv harmoniji in veselju po svetu, ki trpi injei, toda hodi poleg in govori z Bogompreko istegaveselja Sonne pesmi.Romar se zaveda, da hodi po ranjenem svetu. lovek e naprej hodi,a ve, da tisti vrt ni ve njegov, in Bog e naprejhodi ob loveku, vendar kot loens tanico;motiv, zaradi katerega je pot e iskanje. Hrepenenje skriva odsotnostin motiv hrepenenja pohoji poleg Bogaje e neke vrste pokora.Vsak vernik, pa naj pripada kateri koli kulturi aliverstvu, lahko vasih pogledaonkraj spomenikov in sveti, ki so mudomai, in zauti, kako

ga zgodbe o udeihprivlaijo, ker se prav ob njih njegova vera obnavlja. Lahko se odloi, dagre na potovanje in postane romar: tolaba,za tistega, ki trpi, molitev na poti, pronjazaodpuanjein spravo, obisk sveti miru inozdravljenja ... Cilj potovanja je lahko za hindujceVaranasi, Jeruzalem za jude, kristjane in muslimane, Meka za muslimane, Meiron za jude,Santiago, Lurd in Fatima za kristjane. Danes je zaradi globokega lovekegain vesoljnegaduha Uboca Assisieden izmed najbolj obiskanih in privlanihkrajev. Assisi se predstavlja kotmednarodnosvetie, upnija celega sveta, oltarmiru, simbol vesoljnega bratstva,simbol civilizacije in sobivanja ...Janez Pavel II. je zatrdil: Danes potrebujemobolj kot kdaj koli prej romarje miru, prievalcevesoljne solidarnosti, onstran lastnih in skupnih interesov, ki so na svoji poti prili v Assisi. Tasvet potrebuje ljudi, dovzetne za vrednote vere, ki bodo pomagali drugim najti hrepenenje involjo do skupne hoje. Toje duh Assisija.V Assisiju navadni romarji zlahka postanejoposvojenci. Dananji svet jeuresniil mnoge ideje svetega Franika.Mogoe si premaloupamo biti iskalci in se uditi temu, kar je sreanje z Ubocempovzroilo in e vednopovzroana tevilnih obrazih in v brezimnih srcih romarjev, ki hodijo mimo nas. S posebnojasnostjo je Franiek zaznalsvojo poklicanost kot Kristusov posnemovalec, romar in tujec,in danesje eden od pomenov franikovske potiiveti pot kot kraj, na katerem sreamodrugega, brata. Z drugimi besedami, postavljati se neprestano v poloaj, dalahko premostimorazdaljo, ki nas loiod drugega. Obstajajo e navade bliine,zamenjav, oseb, ki sprejemajo insi elijodialoga in ivljenja drug ob drugem,toda v tistem trenutku, ko lovek misli, da razumedrugega, se potovanje elezane.

Kriza zbuja strah, toda ne glede na stopnjo laizacije sveta lovek, ki je izbralivljenje brezBoga, ne more odpraviti verske dre. Tudi najbolj laino ivljenjehrani znamenja vrednotenjasveta. Za vse obstajajo pomembni kraji: kraj rojstva, kraj prve ljubezni, pot ali kotiektujegamesta, ki ga je videl v mladih letih. Vsi ti kraji imajo tudi za nevernega loveka (ateista) nekiposeben pomen, so edinstveni, saj predstavljajo svetekraje za njegov osebni svet.Duh Assisija klie v spomin skupnostIzraelcev ob izhodu iz Egipta, na poti protiJeruzalemu, mestu miru. Skupnost na poti proti Izaijevemu kraju, kjer se bosta volk in jagnjeskupaj pasla na zemlji, na kateri bosta tekla mleko in med in kjer je vse oroje postaloorodje.Tudi vojne, pravi boji sluabnikGiorgio La Pira, silijo lovetvo, da seukloni samemu sebi,konec koncev so to primerne nesree, ki pospeujejoprihod tistega dneva.

Duh Assisija klie v spomin potdveh romarjev v Emavs, ki dosee najvijotoko z molitvijo:Ostani z nama,kajti proti veeru gre in dan se je enagnil (Lk 24,29).Pravijo, da je moliteviz Emavsa najlepamolitev, ki jo je kdaj koli molilo loveko srce. Izraa eljo po Bogu,potrebo po njegovi prisotnosti, hkrati pa prizna tudi strah, strah pred samoto, veerom, temo,nesmislom, pred dnevom, ki izginja, medtem ko ga poirano. Strah, da je lu, modrost,ljubezen in vse, karje resnino in lepo, ki napolnjujenae ivljenje, tudi tako krhko inkratkotrajno, da izgine v trenutku; strah, da je ivljenje samo kot dan, ki se zanein kona, kipride in gre. In ni ne ostane.Molimo, da bi razumeli, odgovorili na to popolnoma osnovnopotrebo loveka, kajti vera prenaa in dopua,da se jo raziskuje in razume. Seveda, vernikodkrije skrivnost in se z njo sooi,a prav to, da smo pred Bogom, ki nam postopoma dajerazumeti skrivnosti in nas poasi uvaja vase kot v prostor lui,mone lui, tako mone, da jetreba isto poasi privaditi oi, ne da bi hotelitakoj razumeti vse. Kdor moli, vstopi v prostorskrivnosti, svetel in prijateljski; kdor ne moli, tole po zidu uganke, kije temana in sovrana.Obraanje k Bogu je edini nain, dase sooimo s tekimi in zapletenimipoloaji lovekegaivljenja, e noemo verjeti skunjavi nesmisla, ki je nevarnapredsoba razoaranih in potrtih

7/25/2019 185562 Duh Assisija

6/9

rezultatov. Kdor moli, vstopa v Bojologiko, obuduje njeno modrost, poasideli miselnost.Zato molitev pomaga razumu, ponuja mu nove kriterije, da bi razumel resninost, odpiramunova obzorja.

3. TIRI ZNAMENJA IN SIMBOLIDUHA ASSISIJAKo se zveeri, pravite: '' Lepo bo; kajti nebo ari,'' in zjutraj: ''Danes bo viharno; nebotemano ari''. Oblije neba torej znate presojati, znamenj asov pa ne morete(Mt 16,2-3).

Znamenje in simbol sta dva bistvena elementa v lovekovem ivljenju. Znamenje jeresninost, obdano z lastno trdnostjo, ki pa kae na neko drugo resninost: dim je na primerznamenje ognja. Simbol in znamenje. Izvirno so ga imenovalisymbolon, simbol, stvar,

razdeljeno na pol, katere deli so ponovno zdrueni omogoali lastnikom, da so se prepoznali.lo je za znamenje, namenjeno prepoznavanju. Simbol je torej znamenje, ki kae nekonevidno resninost in omogoa dostop do srca skrivnosti.Za zgodovinarja religij Mircea Eliadeja je religiozni lovek (homo religiosus) lovek simbolov(homo symbolicus) in v lui te trditve J. Ries trdi, da je simbollovekova osebna izkaznica,razkrivalec skrivnosti in izvir ustvarjalnosti. Simboli torej ohranjajo vez z globokimi izviriivljenja, ker izraajo svetost ivetega.Religioznega loveka postavljajo v stik ssvetim in

postajajo tudi sredstva komunikacije med ljudmi. Molitvene dneve za mir v Assisiju so animiralirazni simboli, nekatere je podarila narava, druge so izbrali organizatorji: mavrica, veter, oljnesvetilke in oljka. tiri znamenja insimboli, ki so predstavnikom raznih religij pomagali odkritiprisotnost Bojega,komunicirati med seboj, se prepoznati in se obrniti k Bogu (vsak na svojnain),da bi dosegli tisti rezultat, za katerega zgodovina dokazuje, da ni v lovekimoi: darmiru. Brez komentarja navajamo izbor pomenljivih besedil o tirih znamenjihin simbolih.3.1. MAVRICA

27. oktober 1986:Ko se je ob koncu sivega jutra na asikem nebu prikazala mavrica, sopoglavarji religij, zdrueni s preroko drznostjo, od enega izmed njih, Janeza Pavla II., zaslialinujen klic k bratskemu ivljenju; nihe ni mogel vedvomiti, da je molitev povzroila tistoznamenje zaveze med Bogom in Noetovimi potomci. V katedrali sv. Rufina, ko so si odgovorniza kranske Cerkve izmenjali pozdrav miru, sem videl solze na nekaterih obrazih, tudi naobrazih pomembnih oseb.

3.2. VETER

24. januar 2002:Pojdite prihodnosti naproti z visoko dvignjeno baklo miru. Njene luipotrebuje svet. lovek je govoril. Govorili so mnogi tukaj prisotni. Govoril je tudi veter, moanveter. Sveto pismo pravi: Veter veje, koder hoe (Jn 3,8). Da bi danes ta Sveti Duhhotel govoriti srcem vseh nas prisotnih. Simbolizira ga tisti veter, ki je spremljal lovekebesede, ki smo jih vsi posluali. Hvala!3.3. OLJNA SVETILKA

9. januar 1993:

V priakovanju slavljenja Boga pri sveti mai jutri zjutraj, na spominski danGospodovega krsta, in ob zaetku razglaenja dobre novice o miru zaupajmo lusvetilkbratom in sestram, ki so najmlaji v naem zboru. Ponesite luKneza miru na ulice in cestemesta, med ljudi in v njihove domove. Naj bo Assisi zopet imenovan Vzhod. Svetloba te

noi, polne upanja, naj gre od tukaj do bratov in sester v deelah, ki trpijo zaradi vseh oblikvojne, in naj se spremeni zanje v roso miru.

3.4. OLJKA

24. januar 2002:Dan v Assisiju se ne kona samo z mnogimi besedami, izreenimina odru v velikosti nekaj kvadratnih metrov, z rdeo preprogo in oljko kot edinim scenskimelementom. S tega kraja, ki je bil za nekaj ur neke vrste majhna OZN vere, ob vznoju velike

bazilike svetega Franika, gre vsak dalje s tono nalogo, izgovorjeno v razlinih jezikih in narazline naine, a z istim namenom. [...] Takoj zatem je papeizrekel svoj slovesni Nikolivein nato je priiganje svetilk in izmenjava pozdrava miru zapeatila slovesnost.

7/25/2019 185562 Duh Assisija

7/9

4. IVETI DUHA ASSISIJA-NA VAS JE, MANJI BRATJE, DADASTE ODGOVOR DANANJEMULOVEKUKo je Janez Pavel II. izbral Assisi za molitvena sreanja za mir, je odkrito nakazal svojo izbiro,da bi se vse nadaljevalo v Franikovi lui. Nekako jezaupal manjim bratom prizadevanjezaekumenizem, medverski dialog, za pravinost in mir, za ohranjanjestvarstva ... Vabim manjebrate, da bi iveli sporoilo, ki izvira iz molitvenega sreanja 27. oktobra 1986:Mik, skaterim sveti Franiek privablja k sebi vernike in nevernike, je ogromen: to smo skupaj

ugotovili tudi na nepozabnem molitvenem sreanju v Assisiju 27. oktobra 1986. Med tevilnimipotmi, ki jih Boje usmiljenje odpira pred ljudmi, ki iejo resnico, je tista, ki jo je prehodil svetiFraniek, mogoe najbolj bogata s spodbudami: gotovo je, da tudi danes sveti Franiekmnoge due privablja z mikavnostjo izvirne in oarljive izkunje. Predvsem manji bratje semorajo tega spominjati, odkar se predstavljajo kot njegovi sodobniki ... Kar je nekobilFranikov program, je tudi vadananji program. Gre za trdno verovanje, da tudi danesevangelij ni izgubil niti delka svoje energije, ki spreminja; da je tudi danes, tako kot v asihsvetega Franika, evangelij Boja moza odreenje vseh, ki verujejo. In prav to odreenjskomopotrebuje dananji svet.Papeevo vabilo je e bolj konkretno:Na vas je torej, manji bratje, da na prvem mestu in

kot taki daste odgovor dananjemu loveku, ga vzgajate k pravemu pogledu in k dostojniuporabi stvari, sodelujete pri oblikovanju njegove vesti glede na notranjo svetlo inuravnoteeno voljo. Vaa pomembna tovrstna prisotnost lahko veliko pomeni za mir in zanapredek lovetva ter za ponovno pridobitev pristnih kranskih vrednot. Kot sinovi svetnikaevangeljskega ubotva, loveka miru, prijatelja narave ste najbolji razlagalci sporoila, ki gaje Franiek predal ljudem svojega stoletja, sporoila, ki je vedno aktualno zaradi svoje moiprenavljanja vesti in drube.Tudi papeBenedikt XVI. se je tako obrnil na brate minorite, zbrane leta 2007 v Assisiju nageneralnem kapitlju:Manjim bratom minoritom je bilo naroeno, da so predvsemoznanjevalci Kristusa: naj vse vabijo z blagostjo in zaupanjem, v dialoki dri, a vedno

ponujajo goree prievanje edinega Odreenika. Naj bodo prievalci

lepote

Boga, ki jo jeFraniek znal opevati z obudovanjem krasote stvarstva.Kako odgovoriti na te pozive? Protislovno bi bilo, da bi poziv, da bi dali mir medljudmi v sredie molitve in verskega prizadevanja, veinoma sprejeli verniki drugih verstev, kibi mu sledili, in bi ga zanemarjali tisti, ki so najbliji in izbrani papeevi otroci. Odgovor lahkorazumemo kot nenehno spreobraanje, kot oievanje, vedno bolj pripravljeno nasprejemanje navdihov Duha.Duha ne ugaajte. Prerotev ne zaniujte. Vse preizkuajte inkar je dobro, obdrite. Zla, pa naj bo kakrno koli, se vzdrite(1 Tes 5,19-22).DuhAssisijabi bilo treba posredovati novim generacijam. To je bila elja bojega sluabnikaJaneza Pavla II., ki je napisal:Moramo ohraniti ivega pristnegaduha Assisija, ne samo

zaradi dolnosti doslednosti in zvestobe, temvetudi zato, da ponudimo razlog upanjabodoim generacijam. V mestu Uboca smo zaeli skupno pot, ki se mora nadaljevati, ne dabi, seveda, izkljuili iskanje drugih poti in novih sredstev za trden mir, zgrajen na duhovnihtemeljih.

ALI DUH ASSISIJA E VEJE?Molitveno sreanje za mir, ki je bilo vAssisiju 27. oktobra 1986, je zbudilo tevilnepobude vraznih delih sveta preko raznih ustanov in organizacij. Seznam bi bil precej dolg. Franikovadruina je skuala uresniitipozive obeh papeev s irjenjemduha Assisija. Velikostrokovnjakov meni, da je bilo kljub izreenim in napisanim besedam, narejenega e malo:Spominske slovesnosti, eprav tevilne, niso znale osvoboditi vseh tistih potrebnih energij

za irjenjeduha Assisija.Red manjih bratov minoritov je vendarle skual zbrati inpodpirati to poslanstvov duhu Assisijaz gojenjem in irjenjem, kar je samostan v Assisijudelal e mnogo let v nekaterih od teh smeri. Generalni kapitelj manjih bratov minoritov leta1989 je ustanovil Mednarodni franikanski center za dialog (CEFID). Z vsemi omejitvami, ki

7/25/2019 185562 Duh Assisija

8/9

jih je imel in jih lahko e ima, centru e vedno mnogizavidajo. Delo, ki se je zaelo predmnogimi leti, spodbuja zadnji generalni kapitelj v Assisiju (2007) in sledi smernicam, ki vodijo vprihodnost.

Duh Assisijaso nai bratje ponesli na vestrani sveta in ustvarila se je osnova za delo,na katero nismo bili pozorni ali pa je bila rezervirana samo za odgovorne za delo. Red manjihbratov minoritov ima danes po svetu sedem centrov za dialog in tevilni bratje delajo na tempodroju in spodbujajoduha Assisija. Lahko je soditi in polemizirati, teje pa se je

postaviti na mesto drugega, ki zna kritino oceniti svoja dejanja, svoje premike v ivljenju terie alternativne in ustvarjalne reitve. Kljub problemom, vezanim na krizo posveenegaivljenja, in kljub vsemu, kar prinaajo, znotraj naega reda ni nikoli manjkala skrb, da bi bilibolj pomenljivi v svetu, ki se spreminja. Odprtje dialogu vduhu Assisijani vepreprostaopcija franikovskega ivljenja. Je sestavni del njegovega narta in ga omenja veinadokumentov reda. In mogoe bo prav ta odprtost dala nov dih naemu ivljenju. Obstajapreprianje, da upanje na bolje ase zahteva in pomeni konkretno rast, veliko skupnega dela,vlaganja v loveke vire, iskanje sredstev in ljudi, intenzivno skupno razmiljanje, izdelovanjestrategij in vedenje, ki sledi iz tega: in morali bi dobiti kaken rezultat, po Boji dobroti, skankomloveke logike ter z veliko navduenega sluenja. Zato je glavni cilj dejavnosti

generalnega delegata za ekumenizem in medverski dialog iskanje sodelavcev, ozaveanje inoblikovanje bratov, o tem govori tudi predlog za prizadevanje reda glede ekumenizma inmedverskega dialoga, ki ga je potrdil generalni kapitelj minoritov v Assisiju 2007.Nekateri verjamejo in skuajo poveatizanimanje in zavest o vrednotah dela na podrojudialoga, drugi so kritinido dialoga na splono in vasih mogoepolemini do tega, kar je reddoslej naredil v tej zvezi. Vendar smo pogosto preve povrni in ocenjujemo stvari ne ponjihovem namenu in vsebini, ampak zahtevamo takojnje rezultatein praktino uporabnost.Treba pa je iti do izvira in videti potenost namenov inzavest, da Duh lahko deluje tudi prekolovekih omejitev vsakega izmed nas.Potrebujemo iri in pozitivneji pogledin vezaupanja v akanje. V tem trenutkumora rasti loveka podpora, ki se pustiprivabiti

pomembnosti dialoga med verstvi in kulturami, ki je vedno bolj potreben.

Duh Assisija

evedno veje v naih skupnostih in pua svoje sledi v trojni razsenosti:))Spomin: sveti spomin, zvestoba prvotnemu navdihu po sledeh Kristusa, ki je na zaetek,naa potin na voditelj.))Prievanje: prisotnost, sprejemanje,dialog.))Prerotvo: prej kot dejanja in pobudeobstoj gostoljubne skupnosti, uboge, majhne, molee inpreroke.IN MI ZDAJ ... KAJ NAJ STORIMO?

Sprejetiduha Assisijaskoraj kot nain ivljenja, z iskanjem vedno bolj uinkovitihznamenj, da bi ga lahko uresniili in ga izrazili preko molitve, ivljenjskega prievanja,

evangelizacije, oznanjevanja in dialoga.Biti znamenjeduha Assisija. ivo se zavedati odgovornosti, da smo glasnikiduhaAssisijaza kristjane in vernike, ki pripadajo drugim verstvom, pa tudi za nevernike oziroma

ateiste.

Poglobiti teme ekumenskega in medverskega dialoga v luiduha Assisija.Ponuditi ekumensko in medversko formacijo vsem tistim, ki se za to zanimajo, predvsemmladim bratom v formaciji.

Inkulturirati Franikovo karizmo induha Assisijav razlinih kulturah.utiti nao prisotnost v Assisiju kot temeljno, ne samo zaradi groba svetega Franika inBazilike, tudi zaradi novih dejavnosti, vezanih na dialog, ki ob grobu Uboca in Baziliki

postajajo vedno jasneje in bodo zahtevale vedno veprizadevanja.Z vejo soudelebo sodelovati v centrih za ekumenski in medverski dialog, pravinost, mir,ekologijo ..., ki so v naem Redu postavljeni za to poslanstvo.

7/25/2019 185562 Duh Assisija

9/9

Biti protagonisti. Ne predajati naloge uteleevanja duha Assisijadrugim osebam alistrukturam. Ne moremo biti vedno na oknu samo zato, da gledamo, kaj se dogaja. Gradbieje odprto, treba si je zavihati rokave.

ASIKIH DESET ZAPOVEDI ZAMIR, 24. JANUAR 20021. Obveemo se, da bomo oznanjalinae trdno preprianje, da sta nasilje interorizem

nasprotna pravemu verskemu duhu, in obsodili vsako nasilje in vojno v imenu Boga ali vere.Obveemose, da bomo naredili vse, kar je mogoe,da bi izkoreninili razloge terorizma.2. Obveemo se, da bomo vzgajaliljudi k medsebojnemu spotovanju, dabi dosegli mirno insolidarno sobivanje med lani razlinih etnij, kultur in religij.3. Obveemo se, da bomo spodbujalikulturo dialoga, da bomo razvijali medsebojnorazumevanje in zaupanje med posamezniki in ljudmi, kajti to so pogoji za resnini mir.4. Obveemo se, da bomo varovalipravico vsake osebe, da bo imela lovekavredno ivljenjev skladu s svojo kulturno identiteto in bo lahko svobodno ustanovila lastno druino.5. Obveemo se, da bomo z iskrenostjoin potrpeljivostjo iskali dialog, neda bi imeli to, karnas louje, za nekinepremostljiv zid, temve da bi nasprotno priznavali, da sooanje zrazlinostjodrugih lahko postane prilonost za vejemedsebojno razumevanje.6. Obveemo se, da si bomo medsebojnoodpuali napake in predsodke preteklostiinsedanjosti ter se podpirali v skupnem trudu, da bi premagali egoizem in zlorabo, sovratvo innasilje, in da bi se iz preteklosti nauili, da mir brez pravice ni pravi mir.7. Obveemo se, da bomo blizu tistim,ki trpijo zaradi revine in zapuenosti,glasniki tistih,ki nimajo glasu, in da bomo konkretno delovali za premoanjetovrstnih situacij v preprianjuda nihe ne more biti sreen sam.8. Obveemo se, da bomo sprejeli kriktistih, ki noejo nasilja in zla, in elimoprispevati zvsemi svojimi momi, da bidali lovetvu naega asa neko resninoupanje na pravinost inmir.9. Obveemo se, da bomo podpiralikakrno koli pobudo, ki bo spodbujalaprijateljstvo med

narodi, v preprianju,da v odsotnosti nekega trdnega razumevanja med ljudstvi tehnolokinapredek izpostavlja svet rastoim tveganjemunienja in smrti.10. Obveemo se, da bomo odgovorneza narode prosili, da vloijo ves moentrud v to, da bise na dravni in mednarodniravni zgradil in utrdil svet solidarnosti in miru, ki temelji napravinosti.

Prevod Kristina kibin

10