013 (2003) kriminologija (p.960)

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

1/958

1

D-r Zoran SulejmanovRedoven profesor na Univerzitetot

Sv. Kiril i Metodij - Skopje KRIMINOLOGIJA

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

2/958

2

RECENZENTProf. d-r Jovan Proevski

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

3/958

3

ZORAN SULEJMANOV

KRIMINOLOGIJAvtoro izdanie

Skopje, 2003

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

4/958

4

Re{avaj}i se za svojot interesili se pla{i{ ili se nadeva{

CIP Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka"Sv. Kliment Ohridski", Skopje

343.9 (075.8)343.9 (497.17) (075.8)

SULEJMANOV, ZoranKriminologija/ Zoran Sulejmanov. - 2. dopolneto izd. - SkopjeInstitut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa,2003 - 960 str. ; 24 cm

I. izdanie 2000 so stv. naslov: Makedonska kriminologija. -

Fusnoti kon takstot. - Register. - Bibliografija: str. 951 - 972ISBN 9989-633-28-2

a) Kriminologija - Visoko{kolski u~ebnici b) Kriminologija- Makedonija - Visoko{kolski u~ebnici

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

5/958

5

PREDGOVORNa ova mesto }e poso~am samo nekolku argumenti zo{to se po-

~uvstvuvav povikan da go napi{am ovoj u~ebnik. Prvata pri~ina, zaàl, e nepostoeweto na makedonska kriminologija i pokraj okolnosta{to na Pravniot fakultet vo Skopje u{te od 1978 godina se predavaovoj predmet. Vtorata pri~ina pretstavuva èlbata da go potiknaminteresot kaj pogolem broj studenti i postdiplomci na koi im nedostasuva{e zaokruèna i sistematska nasoka za navleguvawe vo edna, za

razlika od kaj nas, vo svetot dosta razviena nau~na disciplina. I, kone~no poradi faktot {to ovoj moment, sum samo ednen od dvajcata na-

u~ni rabotnici koi vo Makedonija aktivno se zanimavaat so istra- ùva~ka dejnost vo ovaa oblast, li~noto ~uvstvo na odgovornost zasite onie sega{ni i idni rabotnici od oblasta na pravosudnata i pe- nitencijarnata praktika na koi im nedostasuva{e osnovno pomagalo zaposestrano nadograduvawe vo re{avaweto na se posloènite zada~i voborbata so raste~kiot kriminalitet.

Avtorot,Skopje, Mart, 2000

PREDGOVOR KON VTOROTO IZDANIEVtoroto izdanie na u~ebnikot e opredeleno od dve pri~ini:

prvata, iscrpuvaweto na negovoto prethodno izdanie, i vtorata,potrebata od soodvetno usloglasuvawe so permanentnite istraùvawa

i napredokot vo ovaa nau~na oblast. Pritoa, treba da se naglasi, dekabrziot razvoj na kriminolo{kata misla vo ni{to ne go promeni, tukunaprotiv, samo go zajakna mojot op{t teoretski pristap za potekloto i

rasprostranetosta na zloto nare~eno kriminalitet. Ottamu, vo ovaizdanie nema kakvi i da e promeni vo pogled na mojata osnovna teore- tskata orientacija, i sledovatelno na toa nitu vo negovata koncepcijai sistematika.

Avtorot,Skopje, Mart, 2003

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

6/958

6

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

7/958

7

S O D R @ I N A_________________________________________________________________

I DELUVOD VO KRIMINOLOGIJATAGlava I POIM I PREDMET NA KRIMINOLOGIJATAI. POIM NA KRIMINOLOGIJATA ...................................................... 19

1. Razli~ni sfa}awa na poimot na kriminologijata ......................... 192. Razvoj na kriminologijata vo avtonomna nasoka ............................. 223. Kriminologijata kako grupna i kako sinteti~ka nauka ............... 24

II. PREDMET NA KRIMINOLOGIJATA ............................................. 261. Pravno i sociolo{ko definirawe na kriminalitetot ............... 262. Razli~ni sfa}awa na predmetot na kriminologijata ................... 323. Predmet na kriminologijata ............................................................... 34

III. PODELBA NA KRIMINOLOGIJATA ........................................... 391. Etiologija i fenomenologija na kriminalitetot ......................... 392. Klini~ka i op{ta (standardizirana) kriminologija ................... 40

Glava IIMETODI I FUNIKCIJA NA KRIMINOLOGIJATAI. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KRIMINOLO[KITE

METODI ...................................................................................................... 45II. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI KOI SE

PRIMENUVAAT VO PROU^UVAWE NA INDIVIDUALNISLU^AI ...................................................................................................... 481. Metodi koi se primenuvaat vo prou~uvawe na individualni

slu~ai ..................................................................................................... 482. Metodolo{ki postapki za prou~uvawe na kriminalnotopovedenie kako individualna pojava ...................................................... 52

2.1. Transferzalni tehniki .............................................................. 53a) Poedine~no posmatrawe ............................................................. 53b) Psiholo{ka analiza na li~nosta na prestapnikot,

krivi~noto delo i na~inot na negovoto izvr{uvawe ....... 54v) Introspekcija ............................................................................... 54g) Analiza na ̀ ivotnite uslovi .................................................... 54d) Psihoanaliti~ki metod .............................................................. 55

2.2. Longitudinalni tehniki ............................................................. 56a) Kriminalna biografija .............................................................. 56b) Studii na sledewe ........................................................................ 57v) Prou~uvawe spored kohorti ....................................................... 57

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

8/958

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

9/958

9

8. Kriminologijata i socijalnata patologija.................................... 1149. Kriminologijata i viktimologijata ............................................... 119

II. KRIMINOLOGIJATA I DOPOLNITELNITE NAU]I ....... 1211. Kriminologijata i sociologijata .................................................... 121

2. Kriminologijata i psihologijata .................................................... 1223. Kriminologijata i sudskata psihopatologija ............................... 122

II DELKRIMINOLO[KI TEORIIGlava I ISTORISKI RAZVOJ NA KRIMINOLO[KATA MISLAI. ANTI^KATA MISLA ZA KRIMINALITETOT

I PERIODOT NA SREDNIOT VEK ................................................ 1281. Anti~ka misla za kriminalitetot ................................................... 1282. Period na sredniot vek ....................................................................... 137

II.SOCIJALUTOPISTITE, PERIOD NA RENESANSATA IFRANCUSKITE ENCIKLOPEDISTI ......................................... 1391. Sfa}awa na socijalutopistite ......................................................... 1392. Sfa}awa za kriminalitetot od periodot na renesansata .......... 1443. Francuskite enciklopedisti ............................................................ 152

III. PERIOD NA KLASI^NATA DOKTRINAVO KRIVI^NOTO PRAVO ................................................................. 157

1. Vovedni zabele{ki .............................................................................. 1572. Klasi~nata doktrina vo krivi~noto pravo .................................... 1602.1. ^ezare Bekarija .......................................................................... 1642.2. Anselm Foerbah .......................................................................... 1672.3. Xeremi Bentam ............................................................................ 168

IV. POJAVA NA EMPIRISKI ISTRA@UVAWA NAKRIMINALITETOT ............................................................................ 1741. Prvite statisti~ki i sociolo{ki prou~uvawa na

kriminalitetot ................................................................................. 1742. Prethodnici na kriminalnata biologija ....................................... 178

V. POJAVA I RAZVOJ NA KRIMINOLO[KITE [KOLI ....... 1881. Antropolo{ka {kola .......................................................................... 1882. Pozitivisti~kata {kola .................................................................... 195

2.1. Enriko Feri ................................................................................ 2052.2. Rafaele Garofalo ...................................................................... 207

3. [kolata na socijalnata sredina ....................................................... 2103.1. Lakasaw ......................................................................................... 2103.2. Gabriel Tard ................................................................................ 2123.3. Emil Dirkem ................................................................................ 215

4. Vlijanie na marksizmot vrz razvojot nakriminolo{kata misla .................................................................... 225

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

10/958

10

4.1. Klasicite na marksizmot ......................................................... 225a) Karl Marks ................................................................................... 226b) Fridrih Engels ........................................................................... 226v) Vladimir Ili~ Lenin ............................................................... 229

4.2. Marksisti~ki orientirani kriminolozi ............................ 2315. Sociolo{ka {kola ili prva {kola na op{testvenataodbrana ................................................................................................. 2345.1. Franc fon List .......................................................................... 2405.2. Adolf Prins ............................................................................... 2425.3. Gustav A{afenburg ................................................................... 243

6. Neoklasi~na {kola .............................................................................. 246

Glava II SOVREMENI KRIMINOLO[KI TEORIII.BIOLO[KI TEORII ............................................................................ 249

1. Telesnata konstitucija i kriminalitetot .................................... 2502. Teorija na nasleduvawe na kriminalnite dispozicii ................ 2553. Endokrinolo{ka teorija .................................................................... 2604. Teorija ne normalnosta na hromozomite ........................................ 2615. Teorija na rasna pripadnost .............................................................. 263

II. PSIHOLO[KI TEORII ................................................................... 2651. Teorija na neprilagodenosta ............................................................. 266

2. Teorija na inteligencijata ................................................................ 2703. Pasihoanaliti~ka teorija ................................................................. 2734. Teorija na frustracijata.................................................................... 2805. Teorija na uslovuvaweto ..................................................................... 286

III. PSIHOPATOLO[KI TEORII ..................................................... 288IV. SOCIOLO[KI TEORII ................................................................. 289

1. Vovedni zabele{ki .............................................................................. 2902. Ekolo{ka teorija ................................................................................. 3013. Teorija na op{testvena dezorganizacija ........................................ 3104. Teorija na diferencijalna asocijacija i teorija na

diferencijalna identifikacija ................................................... 3145. Teorija na kulturniot konflikt i kulturniot ras~ekor .......... 3196. Teorija na anomija ................................................................................ 3237. Teorija na potkultura i kontrakultura .......................................... 334

V. TEORII NA OP[TESTVENATA REAKCIJA ........................... 3451. Novata {kola na op{testvenata odbrana ....................................... 3452. Teorija na socijalniot interakcionizam ....................................... 3563. Radikalna kriminologija ................................................................... 3734. Viktimolo{ki pristap ....................................................................... 380

VI. PREGLED NA OSNOVNITE KONCEPTI ZA ETIOLO-

GIJATA NA KRIMINALITETOT .................................................. 3901. Teorija na faktori .............................................................................. 392

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

11/958

11

2. Fukcionalisti~ki pristap ................................................................ 3953. Konfliktna teorija ............................................................................. 4014. Utilitaristi~ki pristap................................................................... 4035. Dinami~ki pristap .............................................................................. 409

6. Agnosticisti~ki pristap ................................................................... 414VII. TEORETSKI KONCEPT [TO SE KORISTI VO OVOJUÊBNIK - EUDEMONISTI^KI PRISTAP ............................ 4181. Vovedni zabele{ki .............................................................................. 4182. Teorija za smislata na ìvotot (sre}ata) kako

detrministi~ka sfera na ~ovekovoto povedenie ...................... 4212.1. Stimulacija ................................................................................. 4322.2. Korist (interes) ......................................................................... 4322.3. @elba (postoewe svest za opredelena korist) .................... 4382.4. Cel (obrabotka na celta zaradi postignuvawe korist) .... 4412.5. Aktivnost ..................................................................................... 4422.6. Nagrada i kazna ........................................................................... 4432.7. Kriminorezistencija ili pri~ini koi ovozmoùvaat

odbegnuvawe na kriminalitetot ............................................... 4432.8. Izlezni re{enija ....................................................................... 449

3. Validnost na teorijata........................................................................ 454

III DELKRIMINALNA FENOMENOLOGIJAGlava I POIM NA KRIMINALNATA FENOMENOLOGIJA

I. POIM I ZNAÊWE NA KRIMINALNATAFENOMENOLOGIJA ............................................................................ 459

II. KRIMINALITETOT KAKO POEDINE^NA I KAKOMASOVNA OP[TESTVENA POJAVA .......................................... 4611. Kriminalitetot kako individualna pojava ................................... 4622. Kriminalitetot kako masovna op{testvena pojava ..................... 465

III. NEKOI KARAKTERISTIKI NA KRIMINALITETOT....... 466

1. Raspored na kriminalitetot na relacija selo - grad ................... 4672. Regionalni karakteristiki na kriminalitetot .......................... 4693. Distribucija na kriminalitetot spored polot ............................ 4704. Distribucija na kriminalitetot spored vozrasta ....................... 475

Glava II OSNOVNI POJAVNI FORMI NA KRIMINALITETOTI. VOVEDNI ZABELE[KI ..................................................................... 483II. NASILNI^KI KRIMINALITET ................................................ 485

1. Agresivnost i agresivno povedenie ................................................. 485

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

12/958

12

2. Vidovi nasilni~ki kriminalitet .................................................... 4912.1. Krvni zlostorstva ...................................................................... 4922.2. Ponovi vidovi nasilni~ki kriminalitet ........................... 494

a) Nasilstvo vo semejstvoto .......................................................... 494

b) Zloupotrebi vrz deca ................................................................. 4993. Tipologija na `rtvi na nasilni~kiot kriminalitet ................. 501III. SEKSUALNI PRESTAPI ................................................................ 504IV. IMOTEN KRIMINALITET............................................................ 513

1. Osnovni zabele{ki .............................................................................. 5132. Nekoi vidovi na imoten kriminalitet ........................................... 515

2.1. Xepni kra`bi .............................................................................. 5152.2. Kra`bi na teretni i luksuzni vozila ................................... 5172.3. Kra`bi na umetni~ki dela ....................................................... 5182.4. Kra`bi vo stokovni ku}i ......................................................... 5212.5. Razbojni{tvo ............................................................................... 522

V. STOPANSKI (EKONOMSKI) KRIMINALITET ................... 523VI. TURISTI^KI KRIMINALITET ................................................. 529VII. PROFESIONALEN KRIMINALITET ..................................... 533

1. Organiziran kriminalitet ................................................................ 5342. Kriminalitet na "belite jaki"......................................................... 5533. Narkokriminalitet ............................................................................. 5574. Trgovija so lu|e ..................................................................................... 5675. Perewe pari ........................................................................................... 572

6. Korupcija ................................................................................................ 5797. Izmami .................................................................................................... 599VIII. POLITI^KA DELINKVENCIJA .............................................. 604IX. TERORIZAM .......................................................................................... 615X. KOMPJUTERSKI KRIMINALITET............................................. 631XI. EKOLO[KI KRIMINALITET ..................................................... 637XII. SOOBRA]AJNA DELINKVENCIJA .......................................... 641XIII. MALOLETNI^KA DELINKVENCIJA .................................... 651

1. Poim na maloletni~kata delinkvencija ......................................... 6532. Starosni granci na maloletni~kata delinkvencija .................... 655

3. Etiologija na maloletni~kata delinkvencija .............................. 658IV DELKRIMINALNA ETIOLOGIJAGlava I EGZOGENI FAKTORI

I. KRIMINOGENI FAKTORI ............................................................... 665II. EKONOMSKI FAKTORI NA KRIMINALITETOT ............... 676

1. Industrijalizacija i urbanizacija .................................................. 678

1.1. Vovedni zabele{ki .................................................................... 678

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

13/958

13

1.2. Migracii ...................................................................................... 6832. Specifi~ni, krizni, nevoobi~aeni i vonredni okolnosti ....... 6893. Zanimaweto i kriminalitetot ......................................................... 6914. Nevrabotenosta ..................................................................................... 694

5. Parite (te{kite materijalni priliki) i sre}ata ....................... 6965.1. Bogatstvoto i kriminalitetot ............................................... 6975.2. Siroma{tvoto i kriminalitetot .......................................... 7005.3. Umerenosta (teorija na zlatnata sredina) ........................... 703

III. IDEJNI FAKTORI NA KRIMINALITETOT ......................... 7061. Sistemot na kulturnite vrednosti i zaostanati sfa}awa ......... 706

1.1. Ne gledaj {to pravam, slu{aj {to zboruvam ........................ 7061.2. Pravi kako {to pravat drugite .............................................. 709

2. Vlijanie na obrazovanieto ................................................................. 7103. Vlijanie na sredstvata na masovnata komunikacija ..................... 7144. Religijata i kriminalitetot ............................................................ 717

IV. MIKROGRUPNI FAKTORI NA KRIMINALNOTOPOVEDENIE ........................................................................................... 7211. Degradirano i deficientno semejstvo ............................................ 7212. Vlijanie na vospituvaweto ................................................................ 7253. Vlijanie na treti lica na pojavata na kriminalitetot .............. 732

V. VLIJANIE NA SOCIOPATOLO[KITE POJAVI NAKRIMINALITETOT ............................................................................ 7341. Alkoholizam i kriminalitet............................................................ 735

1.1. Poim i pri~ini na alkoholizmot.......................................... 7351.2. Vidovi alkoholizam i klasifikacijana alkoholi~arite ....................................................................... 737

1.3. Povrzanosta na alkoholizmot so drugite oblici nadevijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 739

1.4. Op{testvena reakcija ............................................................... 7422. Narkomanija i kriminalitet ............................................................ 743

2.1. Poim i pri~ini na narkomanijata ......................................... 7432.2. Vidovi narkomanija i klasifikacija na narkomanite ..... 7442.3. Povrzanosta na narkomanijata so drugite oblici na

devijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 7522.4. Op{testvena reakcija ............................................................... 7543. Hazardni igri i kriminalitet .......................................................... 756

3.1. Poim i vidovi na hazardnite igri.......................................... 7563.2. Pojava, razvoj i osnovni karakteristiki na komarot ........ 7643.3. Pojava, razvoj i osnovni karakteristiki na

igrite na sre}a .............................................................................. 7683.4. Obem i pri~ini na hazardnite igri ....................................... 7733.5. Povrzanost na hazardnite igri so drugite oblici na

devijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 775

3.6. Op{testvena reakcija ............................................................... 7874. Prostitucija i kriminalitet ........................................................... 790

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

14/958

14

4.1. Poim i pri~ini na prostitucijata ........................................ 7904.2. Vidovi prostitucija i klasifikacija na

prostitutkite ................................................................................ 7934.3. Klienti ......................................................................................... 800

4.4. Eksploatacija na prostitutkite ............................................ 8024.5. Povrzanost na prostitucijata so drugite oblici nadevijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 803

4.6. Op{testvena reakcija ............................................................... 8035. Samoubistvo ........................................................................................... 807

5.1. Poim i pri~ini na samoubistvata .......................................... 8085.2. Samoubistvata kako socijalen i sociopatolo{ki

problem ........................................................................................... 8105.3. Obid za samoubistvo .................................................................. 8185.4. Povrzanost na samoubistvata so drugite oblici na

devijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 8195.5. Op{testvena reakcija ............................................................... 821

Glava II ENDOGENI FAKTORII. INDIVIDUALNO-PSIHOLO[KA PRIÎNOST I

USLOVENOST NA KRIMINALITETOT ..................................... 823II. PSIHOSOCIALNI KARAKTERISTIKI

NA LI^NOSTA NA PRESTAPNIKOT ......................................... 8291. Poim i struktura na li~nosta ........................................................... 8291.1. Temperament i emocionalni osobini.................................... 8331.2. Karakter ....................................................................................... 8361.3. Sposobnosti ................................................................................. 8391.4. Telesno konstitucija i telesno zdravje ................................ 843

2. Dviè~ki sili na ~ovekovata aktivnost ........................................ 8452.1. Nagoni (instinkti) .................................................................... 8452.2. Potrebi ......................................................................................... 8482.3. Interesi ....................................................................................... 851

2.4. ûvstva (emocii) ........................................................................ 8522.5. Motivi .......................................................................................... 866a) Voveduvawe vo problemot ......................................................... 866b) Osnovni motivi na ~ovekovoto povedenie ........................... 876

2.6. Frustracii ................................................................................... 8822.7. Stavovi i predrasudi ................................................................. 8912.8. Sklonosti i naviki .................................................................... 8942.9. Vrednosti ..................................................................................... 895

III. MENTALNITE RASTROJSTVA KAKO KRIMINOGENIFAKTORI ................................................................................................. 902

1. Psihopatski osobini i drugi rastrojstvana psihi~koto zdravje ....................................................................... 902

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

15/958

15

1.1. Psihopatija .................................................................................. 9021.2. Ologofrenija .............................................................................. 9061.3. Neurozi ......................................................................................... 910

2. Psihozi i kriminalitet ..................................................................... 912

IV. TIPOLO[KI KLASIFIKACII NA PRESTAPNICI ..... 9211. Legalna tipologija na prestapnici ................................................. 9222. Klasifikacija spored tipot na li~nosta....................................... 9243. Klasifikacija spored na~inot na `ivot ....................................... 9244. Klasifikacija spored kriminalnata kariera .............................. 9255. Tipolo{ki klasifikacii na maloletni delinkventi ................ 927

V. RECIDIVISTI ..................................................................................... 927

REGISTER NA IMIWA ....................................................................... 937CITIRANA LITERATURA ................................................................ 943

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

16/958

16

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

17/958

17

I DELUVOD VO KRIMINOLOGIJATA

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

18/958

18

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

19/958

19

G l a v a I POIM I PREDMET NA KRIMINOLOGIJATAI. POIM NA KRIMINOLOGIJATA

Vo kriminologijata kako, vpro~em, i vo site drugi nau~ni dis-ciplini, nejzinite problemi moàt sistematski da se sledat i izloù-vaat samo vrz osnova na precizno opredeluvawe na nejziniot poim. Me-|utoa, opredeluvaweto (definiraweto) na poimot na kriminologijata

ni oddaleku ne e lesna i ednostavna zada~a so ogled na toa {to taa za-da~a e pomestena vo sferata na osnovnite metodolo{ki operacii so~ija pomo{ se koncipiraat, ne samo nejziniot osnoven tuku, i site nej-zini ostanati poimi.1 Od tie pri~ini do odgovorot na ova osnovno po-~etno pra{awe }e dojdeme postapno, odnosno otkako }e navlezeme i }ere{ime del od problematika so koja postojano }e se sre}avame vo ovojtrud.

1. RAZLI^NI SFA]AWA NA POIMOT NA KRIMINOLOGIJATAZa podobro razbirawe na kriminologijata kako nau~na discip-lina vo na{ite op{testveni priliki i voop{to, za nau~na analiza na

site kriminolo{ki problemi vo nivnata kompleksnost, kako i za izgr-aduvawe na kriminologija koja bi odgovarala na na{ite teoretski iprakti~i potrebi i barawa vo borbata protiv kriminalitetot, vo prvred e potrebno, barem vo osnovni crti, da se prikaè golemoto {are-nilo i konfrontacijata na razli~ite koncepcii za poimot na krimi-nologijata koi ne se razlikuvaat samo me|u avtorite od odelni zemji,tuku i vo ramkite na edno isto nacionalno podra~je.

Sfa}awata za poimot na kriminologijata koi postojat vo so-vremenite sistemi na kriminologijata vo prv red se izraz na li~nitestavovi na odelnite avtori, me|utoa, sekako deka pokraj toa, vo niv do-

1 Postapkata na definiraweto na poimot na kriminologijata e pov-

rzana so postapkata na opredeluvawe na predmetot, metodot i celta, odnosnoso postapkata na utvrduvaweto i sistematizacijata na nejzinata materija, apreku ovie, so re{avaweto na ostanatite pra{awa vo kriminologijata. Voodnos na nejzinite drugi pra{awa definicijata na poimot na kriminologija-ta pretstavuva osnova vrz koja se vr{i utvrduvawe, sistematizacija i izloù-

vawe na tie pra{awa. Pe{i}, V. Problemi definisanja pojma kriminologije, JRKKP,Beograd, 1975/2, str. 175.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

20/958

20

a|aat do izraz i op{testvenite, ekonomskite i kulturni priliki naoddelni zemji. Pritoa pa|a vo o~i okolnosta za opredelena su{testve-na razlika vo ovoj pogled me|u evropskite sistemi na kriminologijataod sistemot {to vo ovoj pogled se zastapuva vo Soedinetite Ameri-

kanski Dràvi. Vo narednite redovi }e se obideme sosema nakratko daprikaème {to se podrazbira pod poimot kriminologija samo od stra-na na nekoi, denes popoznati kriminolozi vo svetot, za{to, vo sproti-vno, samo za ovoj probem bi moèlo da se napi{e posebna studija.

Francuskite kriminolozi Lawel Lavastin i Stanciu (LagnelLavastine - Stanciu ), podvlekuvaat izvesni pote{kotii vo pogled na opr-edeluvaweto na poimot na kriminologijata i tvrdat deka za opredelu-vaweto na nejzinata definicija nemaat nikakvo zna~ewe pravnite de-finicii. Pritoa se povikuvaat na formalniot poim na krivi~notodelo vo francuskoto krivi~no pravo. Krivi~nite zakoni, velat tie, nenudat nikakvi kriteriumi za zapoznavawe na zlostorstvoto i ne gi de-finiraat na nau~en na~in nivnite storiteli. Kriminologijata ja de-finiraat kako kompleksno i integralno prou~uvawe na ~ovekot so po-stojana grià {to podobro da se zapoznat pri~inite na negovata anti-socijalna dejnost. Spored nivno mislewe, kriminologijata e komple-tna nauka za ~ovekot. Samo so sinteza na naukite za li~nosta moè dase dojde do edna samostojna kriminologija, isto kako {to so sinteza naspektralnite boi se dobiva bela svetlost. Belgijanecot Konstant (J.Constant ) kriminologijata ja sfa}a kako eksperimentalna nauka koja sestremi da gi opredeli op{testvenite, ekonomskite, li~nite i psihi-~kite faktori koi gi proizveduvaat zlostornikot i zlostorstvoto.2 Za Gasin (R. Gassin ) kriminologijata e nauka koja gi prou~uva fakto-rite i procesite na kriminalnata dejnost i vrz osnova na soznanijataza ovie faktori i procesi opredeluva najdobri strategii i tehniki socel za sopirawe na ova op{testveno zlo.3 Francuskitot kriminologVebres (Donedieu de Vebres ) pak, tvrdi deka namenata na kriminologija-ta e od kriminolo{kite nauki da ja izvle~e potrebnata su{tina zaprimena kaj sudovite.

Germanskiot kriminolog Eksner (Franz Exner )4 kriminologija-ta ja definira kako nauka za zlostorstvoto kako pojava vo ìvotot nanarodot i vo ìvotot na poedincite. Naukata se sostoi vo toa ne{toda se opi{e i razbirlivo da se prikaè: ona {to treba da se opi{e irazbere vo kriminologijata e na izvesen na~in formalnata dejnost na~ovekot - zlostorstvoto. Zlostorstvoto e zna~i pojdovna to~ka na kri-minologijata. Spored misleweto na avstriskiot kriminolog Selig (E. Seelig )5 kriminologijata e nauka za realnite pojavi za izvr{uvaweto

2 Constat, J. ElÕments de criminologie, Liege, 1965, str. 19. 3 Gassin, R. Criminologie, Paris, 1988, str. 4.4 Exner, F. Criminologie, Milno, 1953, str.4. 5 Seelig, E. TraitÕ de criminologie, Paris, 1956, str. 3.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

21/958

21

na zlostorstvoto i negovoto suzbivawe. I spored misleweto na germa-nskiot kriminolog Mecger (Mezger ), kriminologijata e nauka za zlos-torstvoto kako vistinski nastan vo vistinskiot ìvot. Kriminolo-gijata spored negovoto mislewe e eksperimentalna nauka i nauka za

faktite vo koja zlostorstvoto ne se tretira od aspekt na pravno oce-nuvawe, nitu od deskriptivni (fenomenolo{ki) i kauzalni (genetski,etiolo{ki) aspekti. [najder (Hans Joachim Schneider ) veli deka kri-minologijata e humana i socijalna nauka koja empiriski gi istraùvaindividualnite i op{testvenite procesi na kriminalizirawe i dek-riminalizirawe i svoite soznanija kako preporaki im gi predava nazkonodavecot i na onie koi go primenuvaat zakonot. Nejziniot pred-met go pretstavuvaat procesite na krivi~noto zakonodavstvo, nastanu-vaweto i osloboduvaweto od op{testveno devijantnite povedenija, ra-zvivaweto i suzbivaweto na zlostorstvata, li~nosta na prestapnikoti negovata kriminalna kariera, formalnata reakcija na kriminali-tetot, neformalnata socijalna kontrola i sekundarnoto op{testvenodevijantno povedenie na kriminalitetot. Ovie procesi zaemno vlijaatedni vrz drugi i, kako procesi na kriminalizirawe i dekriminali-zirawe, gradat opredelen redosled na interakcii.6

Spored misleweto na {vajcarskiot kriminolog Graven (Gra- ven ), site kriminolo{ki nauki bi morale da se spojat vo kriminologi-

jata za da se kreira opredelena supernauka za antisocijalniot i abnor-malniot ~ovek - zlostornikot. Danskiot kriminolot Irvi~ (Hurwitz ) izrazot kriminologija go upotrebuva kako del na celokupnata krivi-~na nauka koja gi konkretizira faktorite na kriminalitetot so po-mo{ na empiriski istraùvawa, t.e. so pomo{ na individualnite i so-cijalnite faktori koi go uslovuvaat kriminalnoto povedenie. Sporednego, kriminologijata mora vo izvesna mera da ja vklu~uva i fenome-nologijata. Centalen predmet na kriminologijata e nejzinata naso~e-nost kon ~ovekot koj gi povredil pravite normi i vrz okolinata vokoja ìvee. Za italijanecot Nikiforo (Niceforo ), kriminologijata euvidna i podgotvitelna nauka koja gi sintetizira rezultatite na di-sciplinite kako {to se kriminalnata antropoplogija, kriminalnata

sociologija i kriminalnata psihologija, ~ii rezultati gi koordiniravo harmoni~na celina.7 Amerikancite Saterlend i Krezi (Sutherland and Cressey ) ja

sfa}aat kako vkupnost na znaewa za delinkvencijata i kriminalitetotkako op{testveni pojavi. Nejzinoto podra~je gi opfa}a procesite nasozdavaweto na zakonite, nivnite povredi i reakciite na tie povredi.Ovie procesi obrazuvaat tri aspekti na edena povrzana niza na inte-

6 Schneider, H. J. Kriminologie, Verlag Walter de Gruyter, Berlin, New

York, 1987, str. 87.7 Niceforo, A. Criminologia -Vecchie e nuove dottrine, Vol. 1, Torino, 1949,

str. 14.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

22/958

22

rakcii. Opredeleni nepoèlni dejstvija od strana na politi~kotoop{testvo se odredeni kako delikti. I pokraj toa nekoi lu|e prodo-lùvaat so takvo povedenie i na toj na~in vr{at zlostorstva. Na toa,op{testvoto reagira so kazni, so tretman ili so spre~uvawe. Ovaa

niza na interakcii e predmet na kriminologijata.8 Spored Eliot (Ma- bel A. Ell iott ), kriminologijata moè da se definira kako nau~no prou-~uvawe na krivi~noto delo i postapuvaweto so nego. Denes toa prou~u-vawe raspolaga so golem broj fakti koi se odnesuvat na: 10 prirodatana krivi~noto delo, 20 faktorite koi se vo vrska so krivi~noto pove-denie, 30 prou~uvawe na slu~ai na prestapnici i 40 postapkata so vino-vnicite i kaznuvawe na vinovnicite.9

Za jugoslovenskiot krimiinolog Igwatovi}, kriminologijatapretstavuva samostojna nauka koja, koristej}i gi soznanijata i istra-ùva~kite postapki na naukite za ~ovekot i op{testvoto, empiriskigo prou~uva kriminalniot fenomen, t.e. zlostorstvoto, negoviot izvr-{itel i `rtvata, kriminalitetot i na~inot na koj op{testvoto re-agira na kriminalnoto povedenie.10

I na krajot, }e go spomeneme stojali{teto na Kajzer, sporedkogo "kriminologijata e sintetizirana vkupnost od empirisko znaeweza prestapot, prestapnicite, za negativnoto socijalno zna~ewe i za ko-ntrolata na ova odnesuvawe. Nejziniot nau~en domen moè precizno dase opredeli so tri osnovni poimi: prestap, prestapnik i kontrola naprestapot. Kon toa treba da im se dodadat i interesite na `rtvata i

spre~uvaweto na prestapot."

11

2. RAZVOJ NA KRIMINOLOGIJATA VO AVTONOMNA NASOKA1. I pokraj toa {to interesot na lu|eto za fenomenot na krimi-

nalitetot moè da se najde u{te od najstarite periodi na ~ove{tvoto,za kriminologijata kako posebna nau~na disciplina moè da se zboru-va duri od krajot na XIX vek, koga, vsu{nost, taa go dobila i svoeto

8 Sutherland, E. and Cressey. D. Criminology, Philadelphia, 1978, str. 3. 9

Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962,str. 29. 10 Ignjatovi}, \, Kriminologija, Nomos, Beograd, 1992, str. 16.11 Vakviot pristap Kajzer, neubedlivo se obiduva da go opravda so sle-

dnive tvrdewa: "Postoi soglasnost deka kriminologijata e empiriska nauka.Ponatmu e op{toprifateno deka kriminolo{kata nauka se zanimava so pre-stapot, prestapnikot i `rtvata na prestapot, kako i so kontrolata na presta-pot, barem koga se raboti za izborot, odmeruvaweto i izvr{uvaweto na kazne-nite sankcii kako i za prognozata i tretmanot na storitelot. Kone~no, post-oi soglasnost za toa deka vo predmetot na kriminologijata spa|aat i pojavite

na alkoholizma, asocijalnost, prostitucija i samoubistva." Kajzer, G. Aleksa-ndrija, Skopje, 1996, str. 1.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

23/958

23

ime.12 Pred nejzinoto konstituirawe kako samostojna nauka, krimino-lo{kata problematika bila sodràna vo filozofijata i brojni na-uki, kako na primer, vo istorijata, krivi~noto pravo, statistikata, so-ciologijata, biologijata, psihologijata, psihopatologijata i sl. Pri-

toa, so ogled na svojata osnovna nau~na orientacija, karakteristi~no edeka stru~wacite od navedenite nau~ni oblasti, problemite na kri-minalitetot gi dopiraa pove}e slu~ajno i marginalno, odnosno isklu-~ivo vo ramkite na nivniot tesno profesionalen interes, i toa samotoga{ koga }e po~uvstvuvale potreba da gi doobjasnat svoite osnovnipostavki za opredeleni ~ovekovi odnesuvawa.

2. Podocna, koga kriminologijata zapo~na da navleguva vo pro-dlabo~uvaweto na svojot zaseben predmet na interes, avtorite od ve}enavedenite nau~ni disciplini, svojot glaven interes go naso~ija konstoritelot na krivi~noto delo. Neposredno potoa, be{e projaven po-intenziven interes i za krivi~noto delo kako realna pojava, me|utoa,vo prv red posmatrano preku individaulnite slu~ai na negovite izvr-{iteli. Vakviot interes kon krivi~noto delo i negoviot izvr{itel}e dovede do toa da bidat ispituvani i analizirani od biolo{ki, psi-holo{ki, psihopatolo{ki i sociolo{ki aspekt, {to od svoja strana}e dovede i do diferencirawe na posebni kriminolo{ki disciplini:kriminalna antropologija, kriminalna biologija,13 kriminalna psiho-logija,14 kriminalna sociologija15 itn. Sekoja od ovie disciplini nas-

12

Samiot poim kriminologija za prvpat e upotreben od strana na fra-ncuskiot antropolog P. Topinard vo negovoto delo "Anthropologie" vo 1879.Ovoj poim podocna }e go prezeme i }e go upotrebi kako naslov za edno od svo-ite dela Rafaele Garofalo vo 1884 godina.

13 "Kriminalnata biologija (biolo{ka kriminologija) gi prou~uvagenetskite (naslednite) pojavi na li~nosta na prestapnikot. Nejzinite istra-ùvawa se protegaat i vrz anatomskite, fiziolo{kite, patolo{kite i biohe-miskite pojavi kaj li~nosta na prestapnikot." Pinatel, J. Kriminologija, Zavodza izdavanje u|benika, Sarajevo, 1964, str. 17.

14 "Kriminalnata psihologija (psiholo{ka kriminologija) po pravi-

lo, od objektivno stojali{te na eksperimentalnata psihologija (testovi) giizu~uva inteligencijata, karakterot, op{testvenite sklonosti i moralnitestavovi na prestapnikot. Od subjektivno stojali{te se intersira za psihi-~kite procesi na prestapnicite i motivite na nivnite dela. So psihoana-lizata taa se posvetuva na izu~uvawe na dlabinskiot ìvot na prestapnicite,nivnite nesvesni motivacii istraùvaj}i ja genezata na nivnite vidlivi inesvesni motivacii. Taa se sretnuva i so psihijatrijata kaj prestapot vo pro-u~uvaweto na psihopatolo{kite strani na kriminalnoto povedenie. Na krajot taa se izdignuva so socijalnata psihologija koja se zanimava so interpe-rsonalnite strani na zlostorstvoto i nastojuva da pruì kurativni, pedago-

{ki i vospitni upatstva za postavuvawe na tretmanot na osudenite lica."Ibid, str. 17.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

24/958

24

tojuva{e kriminalitetot da go objasni istaknuvajaki gi vo predenplan organsko-fiziolo{ki, psiholo{ki ili sociolo{ki pri~ini. Natoj na~in se slu~i edna ista pojava da se prou~uva separatno vo ramki-te na oddelni kriminolo{ki disciplini i toa vrz osnova na razli~ni-

te sfa}awa na oddelnite avtori. Pritoa, e karakteristi~no i toa dekasekoja od navedenite disciplini nastojuva{e da izgradi zaokruèn si-stem na kriminologijata, baziran isklu~ivo na sopstvenata pojdovnakoncepcija.

So ogled na toa {to so prou~uvaweto na kriminalitetot se za-nimavale medicinari, antropolozi, biolozi, psihijatri, i drugi, sekojod niv sozdava{e sopstven poim za kriminologijata oblikuvan soglas-no profesinonalnata orientacija na avtorot koj {to go upotrebuvaltoj poim, odnosno sopstveniot nau~en aspekt i prioriteten interes.Taka na primer, biolozite tvrdea deka kriminologijata e, vsu{nost,kriminalnata biologija, a antropolozite deka kriminologijata e na-uka koja se zanimava so prou~uvawe na vlijanieto na fizi~kite i orga-nskite osobini na lu|eto vrz nivnoto kriminalno odnesuvawe. Nakra-tko, poimot kriminologija be{e upotrebuvan so ogromni razliki vonegovata interpretacija.

3. Vakviot separaten razvoj na kriminologijata vrz osnova narazli~ni koncepcii ima{e svoi negativni strani, za{to za eden pod-olg period go sopre sozdavaweto na seopfaten pristap sprema krimi-nalitetot kako sloèna op{testvena i individualna pojava. Me|utoa,

vakviot po~eten razvoj na kriminologijata, od druga strana, nesomnenoima{e i svoi pozitivni strani. So razgleduvaweto na kriminalitetotpreku negovite oddelni aspekti, be{e ovozmoèno da se prodre vo ra-znite strani na prestapni~koto odnesuvawe i da se sozdade solidna te-oretska i empiriska osnova za osvetluvawe, kako i za podrobno i pose-strano objasnuvawe na oddelnite podra~ja na kriminalniot fenomen.

3. KRIMINOLOGIJATA KAKO GRUPNA I KAKO SINTETI^KANAUKASlednata posledica na separatniot razvoj na kriminologijata na planot na kontroverzite okolu opredeluvaweto na nejziniot poim

proizleguva od obidot na sveduvaweto na razli~nite nau~no teoretskiorientacii vo edna prifatliva forma. Ottamu, i denes, sî u{te se po-stavuvaat pra{awata okolu toa {to e vistinskiot predmet na sovreme-nata kriminologija, i sledovatelno na toa, koja e nejzinata smisla izna~ewe kako i nejzinoto mesto vo sistemot na naukite koi se zanima-

15 Kriminalnata sociologija go prou~uva kriminalitetot kako socija-

lna op{ta i poedine~na pojava, koja e povrzana so op{testvenite i kulturni-

te sistemi i vlijanijata na razli~ni neposredni kriminogeni faktori, koi se javuvaat kako proizvod na tie sistemi. Milutinovi}, M. op. cit. str. 36.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

25/958

25

vaat so kriminalitetot. Razmisluvawata za ovoj problem glavno se po-mestija vo dve divergentni nasoki: prvata, koe kriminologijata ja sfa-}a kako grupna, pluralisti~ka nauka i vtorata, deka kriminologijatapretstavuva sinteti~ka nau~na disciplina.

1. Prvoto sfa}awe, kriminologijata ja opredeluva kako zbir napove}e posebni kriminolo{ki disciplini. Spored ova sfa}awe kri-minologijata ne e posebna nauka, tuku op{t poim za pove}e nau~ni di-sciplini: kriminalna antropologija, kriminalna psihologija, krimi-nalna sociologija, kriminalna politika, penologija i sl. Zemeno za-edno, site ovie nau~ni disciplini ja so~inuvaat kriminologijata vogeneri~ka smila.

Me|utoa, kaj avtorite koi go zastapuvaat stojali{teto dekakriminologijata e pluralisti~ka nauka, postojat razliki vo pogled natoa koi disciplini vleguvaat vo nejziniot sostav. Vo ovoj pogled tiese delat vo dve pogolemi grupi. Edni od niv smetaat deka kriminolo-gijata treba da se posmatra vo po{iroka smisla (lato sensu), odnosno dagi zema predvid site nau~ni disciplini koi se zanimavaat so fenome-nologijata i etiologijata na kriminalitetot. Za razlika od niv, spo-red privrzanicite na kriminologijata vo potesna smisla (stricto sensu),taa treba da gi opfati samo disciplinite koi se zanimavaat so etio-logijata na kriminalitetot.

2. Spored vtoroto sfa}awe kriminologijata e sinteza na zaklu-~ocite na oddelni kriminolo{ki diciplini . Spored ova gledi{te,koe i nie go zastapuvame vo ovoj u~ebnik, kriminologijata e posebna,avtonomna nauka koja se koristi so nau~nite soznanija na drugite na-uki vo sintetiziraweto na svoite rezultati. Ovaa koncepcija najprvin

ja razrabotil Enriko Feri, a be{e prifatena i od brojni ugledni kri-minolozi kako {to se Nikeforo ( Niceforo),16 Grispini (Grispigni),Sajer (W. Sauer ), Manhajm (Mannheim), Pinatel (Pinatel)17, Milu-tinovi}18 i mnogu dr. Site ovie avtori so nezna~itelni razliki sme-taat deka krivi~noto delo i negoviot izvr{itel treba da bidat sfa-

16 Italijanskiot kriminolog Nikeforo ( Niceforo) kriminologijata ja

sfa}a kako koordinativna kriminolo{ka nauka koja gi povrzuva rezultatitena posebnite disciplini za krivi~noto delo i negoviot izvr{itel vo zaedni-~ka harmonija.

17 Spopred Pinatel "Op{tata kriminologija ima za zada~a da gi koor-dinira, sporeduva i soo~uva dobienite rezultati od raznite kriminolo{kinauki ili posebni kriminologii i da ni iznese sistematski i sinteti~enprikaz."

18 "Kriminologijata mora da se razviva vrz sinteti~ka osnova, za{tood pozicija na posebnite kriminolo{ki disciplini ne moàt da se dobijatodgovri na site pra{awa, {to ne zna~i deka nau~no vredni studii ne moàt da

se pojavat vrz osnova na separatni istraùvawa vo ramkite na oddelni disci-plini." Milutinovi}, M. op. cit. str. 14.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

26/958

26

teni kako ~ove~ki akt, kako prirodna i op{testvena okolnost i dekakako takvi treba da bidat prou~uvani od atropolo{ko, odnosno biolo-{ko stojali{te, od stojali{eto na medicinata, psihologijata, psihija-trijata i sociologijata. Rezultatite i naodite do koi pritoa }e se

dojde treba da bidat sintetizirani vo kriminologijata koja na toj na-~in stanuva edinstvena, op{ta nauka.Nasproti ovie stojali{ta nekoi sovremeni avtori í ja odre-

kuvaat samostojnosta na kriminologijata. Taka, na primer, amerikane-cot Torsten Selin (Thorsten Sellin) smeta deka kriminolozite se "kra-levi bez kralstvo." Vo taa smisla i Hentig smeta deka kriminologija-ta, sî u{te, ne e vistinska nauka, no deka e na pat da stane toa. Krimi-nologijata, spored nego, ne ja razvila vo dovolna mera svojata sopstve-na metodologija {to e i osnovnata pre~ka da se smeta za sosema avto-nomna nauka.

Denes ne moè da se negira okolnosta deka vo pogled na svojotpredmet na interes kriminologijata e zavisna od drugite nauki. Toa voprv red e slu~aj so krivi~noto pravo, ottamu {to svojot predmet - kri-vi~noto delo i kriminalitetot go prezema taka kako {to gi oprede-luva krivi~noto pravo. Isto taka, ne moè da se negira ni faktot dekakriminologijata vo prou~uvaweto na kriminalnite fenomeni se kori-sti so metodite na statistikata, biologijata, psihologijata, psihopa-tologijata i sociologijata. Me|utoa, tesnata povrzanost na spomna-tite nauku so kriminologijata bilo preku nivniot predmet ili metodi

na prou~uvawe, vo nikoj slu~aj ne moè da bide pre~ka za avtonomnataegzistencija na kriminologijata. Vpro~em, toa e slu~aj i so mnogu dru-gi nauki na koi voop{to ne im se doveduva vo pra{awe nivnata samo-stojnost. Naprotiv, se pogolemata povrzanost i zaemna upatenost narazli~nite nau~ni disciplini, i zaemnata interdisciplinarna empi-riska rabota so koristewe na razli~ni metodi, denes pretstavuva nu-`nost (uslov bez koj ne se moè) vo celosnoto otkrivawe na pri~initena koja bilo op{testvena pojava,19 pa ottamu i na kriminalitetot.

II. PREDMET NA KRIMINOLOGIJATA1. PRAVNO I SOCIOLO[KO DEFINIRAWE NA KRIMINALITETOT

1. Odreduvaweto na poimot i predmetot na sekoja nauka, pa i nakriminologijata, pretstavuva osnovna metodolo{ka orientacija za ne-

jzino izu~uvawe. Definiciite se po~etni faktori na soznanie, to~nomislovno opredeluvawe na eden poim, predmetot i metodot na edna na-uka osnovni kriteriumi spored koi taa se formira vo samostojna nau-ka i se razlikuva od drugite nau~ni disciplini. Utvruvaweto na po-

19 Op{testvena pojava e rezultatot na povrzanoto deluvawe na poe-

dinci ili op{testveni grupi.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

27/958

27

imot na edna nau~na disciplina me|utoa, ne moè da se postigne vootsustvo na osnovnite soznanija za nejziniot predmet i metod. Tokmuvo toa se krie i osnovnata pri~ina {to vo prethodnite razgleduvawadojdovme samo do nekoi osnovni elementi zna~ajni za utvrduvawe na

poimot na kriminologijata koi sî u{te ne se dovolni za nejzinoto ce-losno definirawe. Prethodnata analiza, vsu{nost, ni gi ovozmoì so-znanijata deka poimot na kriminologijata vo prv red zavisi od utvr-duvaweto: na 10 osnovnata teoretska orientacija na istraùva~ot i, 20 od na~inot na sveduvaweto na razli~nite teoretski orientacii vopristapot kon nea. Kone~noto formirawe na poimot na kriminologi-

jata nalaga prethodno sogleduvawe na u{te nekolku elementi koi nu-`no se povrzani so nejziniot predmet.

Najednostavnata definicija za predmetot na kriminologijata edeka taa pretstavuva nauka za kriminalitetot kako povedenie koe ots-tapuva od o~ekuvawata izrazeni vo krivi~niot zakonik na opredelenaop{testvena zaednica. Ovaa definicija proizleguva od poimnoto ra-zloùvawe na kovanicata - kriminologija na nejzinite sostavni delo-vi: crimen - {to na latinski zna~i zlostorstvo (krivi~no delo) i lat-inskiot termin logos {to na gr~ki zna~i nauka. Ottuka. najuprostenomoè da se kaè deka kriminologijata e nauka koja se zanimava so pro-u~uvawe na kriminalitetot kako posebna pojava so cel za negovo spre-~uvawe i suzbivawe. Vakvata definicija me|uoa, sî u{te e necelosnaza{to vo sebe ne gi sodrì site elementi za definirawe na edna nauka

od aspekt na nejiniot predmet. Otttamu, ona {to od nea natamu vedna{se nalaga e potrebata od poprecizno opredeluvawe na nejziniot dopo-lnitelen element - poimot kriminalitet.

Vo odnos na ova pra{awe vo sovremenata literatura glavno seprisutni dve osnovni definicii: prvata e pravna ili zakonska, a vto-rata e sociolo{ka.

2. Spored pravnata definicija predmetot na kriminologijatase stesnuva samo na izu~uvawe na onie negativni odnesuvawa koi se sa-nkcionirani so pozitivnoto pravo. Spored nea site aktivnosti i pro-pu{tawa (~inewa i ne~inewa) koi gi zagrozuvaat i povreduvaat dob-

rata, odnosite, vrednostite i interesite na li~nosta i op{testvoto, ase inkriminirani so pozitivnite krivi~nopravni propisi na edna ze-mja kako krivi~ni dela, za opredelen vremenski period se tretiraatkako kriminalitet. Ili poednostavno, ovaa definicija poa|a od nor-mite na materijalnoto krivi~no pravo i kako zlostornici (kriminal-ci, prestapnici, delinkventi) gi sfa}a samo onie lica {to gi prekr-{ile tie normi. Od tie pri~ini ovaa definicija e formalisti~ka, te-sna i nedovolna (kriminalitetot go sveduva samo na dejstvija i pro-pu{tawa koi se inkriminirani so pozitivnoto krivi~no pravo).20

20 Vo ovaa smisla spored Henting, zlostorstva se site onie storuvawai nestoruvawa na poedincite koi organiziranoto op{testvo gi zabranilo vo

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

28/958

28

Ovaa definicija e i nesigurna, za{to e vrzana za krivi~nopravnitenormi koi podleàt na pobrzo ili posporo menuvawe. Pravnata defi-nicija na kriminalitetot kako pojava koja gi naru{uva normalniteop{testveni odnosi vo opredelena zaednica, vsu{nost, se sveduva na

negovo krivi~nopravno opredeluvawe: kriminalitet pretstavuvaatsamo onie povedenija {to se proglaseni za krivi~ni dela i za koi sepropi{ani krivi~ni sankcii.

Pa, sepak, pravnata definicija na kriminalitetot e osnovnatai nezamenliva pojdovna to~ka vo opredeluvaweto na predmetot na kri-minologijata. Vo taa smisla }e bide dovolno da ja izloìme minucio-znata argumentacija na Hentig. Spored nego, kriminologijata ne moèda poddrùva neodredena upotreba na termini. Za kriminologijatazlostorstvoto e ne{to sosema odredeno, imeno toa e povreda ili zapo-stavuvawe na zakonskite dol`nosti za koi obi~ajniot ili statusniotzakon propi{al zakonska kazna. Zlostorot ne e opredelen od gol kejfili od neznaewe, tuku od dlaboki pri~ini formalno e opredelen iograni~en na to~en broj na okolnosti. Na toj na~in e stesneta duho-vnosta vo tolkuvaweto kako na nepristrasnite taka i na pristrasnitesudii. Poradi ova, krajnata formalisti~ka priroda na zlostorot ned-opu{ta ni psiholo{ki nijansirawa. Zakonot koj go sozdavaat, tolku-vaat i primenuvaat lu|eto mora da e krut, sekoj obid toj da se napravielasti~en vo sebe bi nosel opasnost od arbitrernost na negovite pro-pisi. Ne se smeta za zlostorstvo ako ja zadevate va{ata te{ta do smrt

ili ako poradi raskinuvaweto na svr{uva~kata ja dovedete svojata svr-{enica do samoubistvo. Pri opredeluvaweto na zlostorot nie go naso-~uvame na{eto vnimanie na vr{eweto, a go zapostavuvame nevr{eweto(na krivi~nite dela, m. z.) {to e isto taka va`no. So ogled deka zlo-storot e tvorba na op{testvoto, ~ii poim go prifatilo mnozinstvoto,toga{ koga mnozinstvoto bezglavo odi vo zlostorstvo od ovoj poimostanuva malku. Dali edno dejstvie e ili ne e zlostorstvo, zavisi odnumeri~kiot odnos i od toa dali onie {to go po~ituvaat zakonot sepobrojni od prestapnicite. Site ovie nedostatoci na zakonot bi mo`-ele da go opravdaat razlikuvaweto me|u zakonskiot i sociolo{kiot

poim na zlostorstvoto. Me|utoa, opasno e da se pravi ovaa diskrimi-nacija. Pred da se vpu{time vo filozofijata na reformirawe, niemorame da go sovladame svetot na faktite. Ovaa stvarnost ne prifa}anikakov drug zlostor osven onoj {to e opredelen so formalniot zakon,

edna posebno seriozna forma. Hentig. F. H, Zlo~in usovi i uzroci, Veselin Masla{a,Sarajevo, 1959 str. 10-11. Ova stojali{te go zastapuva i Saterlend koj veli:"Pravnata definicija go opfa}a kr{eweto na krivi~niot zakon i nitu ednodelo ne e zlostorstvo ako ne e zabraneto so krivi~na norma." Sutherland, E.

Principles of Criminology, I. B. Lippinoti Compani, Chicago - New York, 1955, str.8-12.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

29/958

29

pa bilo toj da zadovoluva ili da e krajno fali~en.21 Na ova mesto treba da se istakne deka postoi u{te edno, ne{to

po{iroko pravno sfa}awe na kriminalitetot. Spored ova, pomalkuzna~ajno sfa}awe, poimot na kriminalitetot se pro{iruva i na site

kaznivi povedenija za koi spored vaè~kite propisi na opredelena ze-mja od strana na nadle`nite organi moè da se izre~e bilo kakva sank-cija. Soglasno ova sfa}awe vo na{ata zemja so poimot na kriminali-tetot, pa spored toa i predmetot na kriminologijata, pokraj krivi~ni-te dela bi trebalo da bidat opfateni i prekr{ocite. Ova sfa}awe eosobeno karakteristi~no za nekoi avtori od biv{iot jugoslovenskiprostor. Taka, na primer, spored Horvati},22 vo predmetot na krimino-logijata pokraj kriminalitetot treba da bidat pomesteni stopanskiteprestapi (vo toga{no vreme karakteristi~ni i za na{iot praven sis-tem), prekr{ocite i disciplinskite delikti. Vo potkrepa na svoetotvrdewe, toj mo{ne nespretno go konstruira, ili poto~no, go menuvapoimot delinkvencija, obiduvaj}i se da mu dade zna~ewe {to ne go po-seduva. Imeno, spored nego poimot delinkvencija se izedna~uva so po-imot kaznivi povedenija. Spored toa delinkvencija e sekoe prestapni-~ko povedenie (storuvawe i propu{tawe) za koe spored vaè~kitepropisi na opredelena dràva nadle`niot organ moè kako sankcijada izre~e opredelena kazna. Poimot delinkvencija, spored nego, vosebe go vklu~uva poimot na kriminalitetot, me|utoa, toj e po{irok odnego, za{to gi opfa}a i onie povedenija {to se opfateni ne samo vo

krivi~niot, tuku i vo drugite zakoni. Ottamu, koga ovoj avtor zboruvaza delinkvencija, delinkventno povedenie i delinkventot misli nasite onie odnesuvawa {to go opfa}aat kriminalitetot, no i na siteostanati kazanivi povedenija vo opredelen praven sistem.23

3. Spored sociolo{kata definicija kriminalitet se tretirakako emanacija na op{testveniot ìvot, kako specifi~na op{testve-na i individualna pojava so zakonitostite {to vladeat vo nea. Ova de-

21 Hentig. H. op. cit. str. 17.22 Horvati}, @. Elementarna kriminologija, osnove u~enja o pojavnim obli-

cima i uzrocima ka`njivih pona{anja, Liburnija - Rijeka i [kolska knjiga - Zagreb,1981, str. 17.23 Soglasno vakviot stav, spored Horvati} "za predmet na svoeto izu-

~uvawe kriminologijata go ima ne samo kriminalitetot vo negovoto pravnonormativno zna~ewe, tuku i site kaznivi dejstvija vo nekoj sistem, zna~i del-inkvencijata." Pritoa, natamu istaknuva ovoj avtor, "kriminalitetot, kakovo najgolem obem najopasen del na delinkvencijata, sekako deka zasluùvaprioritet vo ovaa nauka, pa ottamu nema pri~ini da se otstrani nazivot vokoj samo toj se spomnuva. (Bi bilo navistina neumesno ova disciplina, zaradiopredelbata spored koja vo nejziniot predmet se opfateni site delinkventni

dejstvija, da se narekuva na primer "delinkventologija")."Horvati}, @, op. cit.str. 20.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

30/958

30

finicija krivi~noto delo i drugite negativni povedenija ne gi po-smatra kako pravni poimi, tuku vo prv red kako op{testvena pojava.Zad kriminalitetot stoi ~ovekovata i op{testvenata stvarnost koikako pojava í prethodat na zakonite i go uslovuvaat nivnoto postoewe.

Pri opredeluvaweto na toa {to }e se smeta za kriminalno povedenie,sociolo{kiot poim poa|a od sfa}awata koi se prekr{uvaat niz pri-zmata na oddelni op{testveni grupi, sloevi i klasi. Taka, opredelenikriminalni aktivnosti gi osuduvaat samo oddelni grupi, sloevi i kla-si so {to se pro{iruva poimot na kriminalitetot. Sociolo{kiotpoim (sodrìna), vsu{nost, se potpira vrz krivi~nopravniot poim nakriminalitetot, vrz krivi~nopravnite normi (forma) i taka go opre-deluva obemot na kriminalitetot. Na toj na~in me|u ovie dva poimi vomnogu slu~ai nema raziduvawe, tie se dve strani na edna ista pojava -kriminalitetot. Me|utoa, vo opredeleni slu~ai doa|a do ras~ekorme|u niv, za{to so normite na krivi~noto pravo ponekoga{ se zafa-}aat i takvi povedenija koi od socio{ki aspekt (od stojali{te zaoddelni grupi, sloevi i klasi) ne pretstavuvaat kriminalitet. I do-tuka, sî e vo red. Ona {to me|utoa, sozdava opredelena zbrka i na opre-delen na~in ja zamagluva vakvata vo osnova ispravna opredelba e na-stojuvaweto pod nejziniot pokriv da se pomestat i sfa}awata deka so-ciolo{kata opredelba dava osnova poimot na kriminalitetot da sepro{iri i vrz asocijalnite povedenija. Sociolo{kiot poim na krimi-nalitetot e samo obid za su{tinska, materijalna opredelba na krimi-

nalitetot, a ne i prostor vo negovi ramki da se pomestuva sekakvo abe-rativno odnesuvawe bilo na poedinci ili na opredeleni op{testvenigrupi. Ottamu, vo kriminolo{kata literatura moàt da se sretnat po-ve}e nesoodvetni "sociolo{ki definicii" na kriminalitetot. Me|univ ima i takvi {to se krajno ekstremni i neprecizni. Takva e na pri-mer, definicijata na Xonson (Johnson) spored koja kriminalitetot sesfa}a kako napu{tawe na kulturnite normi,24 a moàt da se sretnat itakvi razmisluvawa deka kriminalitet pretstavuva sekoe antisocija-lno ili nepoèlno povedenie. Od niv proizleguva deka predmet nakriminologijata treba da bidat kako kriminalnite taka i nekrimi-

nalnite povedenija, odnosno duri i asocijalnite, (devijantnite, soci-opatolo{kite) povedenija.25 Vakvite ekstremni stojali{ta so pravo

24 Xonson smeta deka krivi~no e ona delo koe gi naru{uva fundament-alnite interesi na edna grupa. Kriminalitetot e nepo~ituvawe na kulturni-te normi, a krivi~nite normi pretstavuvaat del na ostanatite normi. John-son, E. H. Crime Corection and Society, Homewood, 1964.

25 Spored [eparovi}, "Delinkvencijata e vkupnost na povedenija koipretstavuvaat otstapuvawe od op{testveno prifatlivite i postaveni normina povedenie. Vo delinkvencija vleguvaat protivpravni povedenija vrz koi

kako pravna sankcija se nadovrzuva kazna (kaznivi povedenija). Toa e forma-lno normativen poim na delinkvencijata. Spored edna po{iroka, op{testve-

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

31/958

31

podleàt na kritika ottamu {to se neprecizni i opasni, za{to dozvo-luvaat arbirtrernost, odnosno mo`nost kako kriminalec da se pro-glasi sekoe lice koe makar i malku se smeta za op{testveno opasno.Ottamu, vo celost se i neprifatlivi.

4. Soglasno izloènoto, nie pod poimot kriminalitet ja podra-zbirame negovata klasi~na pravna opredelba (kako vkupnost na krivi-~ni dela izvr{eni na odreden prostor za opredelen vremenski periodkoi podleàt na formalna kontrola) i negovata sociolo{ka oprede-lba (dali edno krivi~no delo sociolo{ki e dovolno va`no i forma-lno da se predvidi kako te{ko delo ili treba da mu se prepu{ti na su-zbiva~koto vlijanie na neformalnata socijalna kontrola,26 ili, kako{to veli Hentig, na javnoto mislewe, na moralot ili na nagonot na so-pstveno prilagoduvawe27), uvereni deka samo vo taa smisla moè dapretstavuva predmet na kriminologijata. Vo prilog na ova stojali{tese izjasnuvaat i mnogu drugi avtori.28 Racionalnosta na vakviot stav voprv red proizleguva ottamu {to so pro{iruvaweto na ovoj poim i vrzdevijantnite povedenija ne samo {to se navleguva vo predmetot na so-cijalnata patologija kako posebna nau~na disciplina, tuku vo golemobem se razvodnuva mo`nosta da se dadat vistinskite odgovori na najo-pasniite vidovi na protivop{testvenoto odnesuvawe na ~ovekot. Toame|utoa, kako {to vpro~em povtorno }e vidime i od analizata na odno-sot na kriminologijata so socijalnata patologija, vo nikoj slu~aj nezna~i deka kriminologijata ne treba da se interesira za sociopatolo-

{kite pojavi. Naprotiv, taa toa treba da go pravi vo onaa mera vo kojatie stojat vo opredelena povrzanost so kriminalitetot bilo kako ne-gova prethodnica, naporedna ili sledovatelna pojava.

no psiholo{ka opredelba, poimot na delinkvencijata bi ja opfatil vkupno-sta na ~ovekovite povedenija so koi se naru{uvaat pravilata na povedenie, sokoi se reguliraat odnosite me|u lu|eto. Takvite povedenija se narekuvaat

u{te i devijantni povedenija ili otstapuvawe od op{testvenite o~ekuvawa".Ottamu, "predmet na kriminologijata vo prv red e kriminalitetot, kako ind-ividualna i masovna pojava, no i drugi sodrìni, kako {to se devijantni,neprilagodeni povedenija, vo celost ili delumno, vleguvaat vo ovoj predmet".[eparovi}, Z. Kriminologija i socijalna patologija, Pravni fakultet u Zagrebu, Zagreb,1981. str. 7, 5 i 13.

26 Neformalna socijalna kontrola (neformalna reakcija) pretstavu-va sistem na merki (na primer, soveti, potsmevawe, kritika, uveruvawe i sl.)preku koi op{testvoto gi potsetuva svoite ~lenovi na prifa}awe na op{te-stvenite i prifateni normi na odnesuvawe (konformizam). Ibid, str. 6.

27 Hentig, H. op. cit. str. 29.28 Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 31, Ignjatovi}, \, op. cit. str. 20, i dr.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

32/958

32

2. RAZLI^NI SFA]AWA NA PREDMETOT NA KRIMINOLOGIJATAHeterogenosta vo sfa}awata na poimot na kriminalitetot ne-

somneno imaa svoi natamo{ni implikacii vo pogled na opredeluvawe-

to na predmetot na kriminologijata. Imeno i sfa}awata za predmetotna kriminologijata denes se brojni, a ottamu dosta heterogeni i na- j~esto kontroverzni. Toa osobeno se gleda vo vklu~uvaweto na razli~inau~ni podra~ja vo domenot na kriminologijata. Na ova mesto }e izl-o`ime samo nekoi od tie diferentni koncepci po odnos na ova pra{a-we.

1. Najstarite koncepti za predmetot na kriminologijata dati-raat od nejzinata po~etna faza na konstituirawe kako samostojna nau-~na disciplina. Vo ovoj stadium od nejziniot razvoj kako osnoven pre-dmet na kriminologijata vo prv red be{e istaknuvan prestapnikot.Toa e sosema prirodno ottamu {to po~etnite kriminolo{ki razmislu-vawa bea prete`no skoncentrirani vrz ~ovekot kako izvr{itel nakrivi~noto delo. Za takvoto sfa}awe na nejziniot predmet vo zna~i-telna mera pridonesoa antropolo{kata i biopsiholo{kata orienta-cija koi, kriminalitetot go posmatraa kako izraz na opredelena ko-nstitucionalnost na ~ovekot. Spored ovoj koncept kriminologijata sesfa}a kako eksperimenalna nauka. Vakvata orientacija vo opredeluva-weto na predmetot na kriminologijata ima za posledica zapostavuva-we na samiot kriminalen akt - krivi~noto delo na storitelot.

Duri i nekoi sovremeni kriminolozi go stavaat akcentot vrzprou~uvaweto na poedinecot i smetaat deka toj e centralna to~ka ili"prviot sto`er na kriminologijata."29

2. So pojavata na avtorite koi postepeno |i napu{taa antropo-lo{kite i biolo{kite sfa}awa i go istaknuvaa tn. sociolo{ki deter-minizam vo nastanuvaweto na kriminalitetot, kako predmet na krimi-nologijata vo preden plan zapo~na da se istaknuva i krivi~noto delo.Zastapuvaj}i go ova po{iroko gledi{te za predmetot na kriminologi-

jata, avstriskiot kriminolog Selig (E. Seelig) poa|a od poimot na kri-vi~noto delo za koe smeta deka vo sebe spojuva dve grupi na elementi -

realni i normativni, i ottamu zaklu~uva deka kriminologijata se za-nimava so izu~uvawe na negovite realni elementi. Pritoa, realniteelementi na krivi~noto delo, spored Selig, ne se samo objektivniteokolnosti, koi ja predizvikuvaat kriminalnata aktivnost, tuku i su-bjektivnite svojstva i okolnosti vrzani za negovata li~nost.

29 Lawel-Lavastin (Laignel Lavastine) i Stanciu (V. Stanciu) razvivaj}i ja idejata za kriminalitetot ne samo kako op{testvena, tuku i kako prirodnapojava koja izvira od vo ~ovekot vsadenite sklonosti za vr{ewe zlostorstva,

smetaat deka e logi~no da se istakne ~ovekot, li~nosta na kriminalecot zapredmet na kriminologijata.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

33/958

33

3. Vo ponovo vreme se zabeleùva tendencija za vnesuvawe i nadrugi elementi vo predmetot na krimonologijata. Taka nekoi vode~kiamerikanski kriminolozi smetaat deka kriminologijata se zanimava iso postapuvaweto so izvr{itelite na krivi~nite dela, a nekoi od niv

duri i so pra{awata na prevencijata i suzbivaweto na kriminalite-tot.30 Na toj na~in vo predmetot na kriminologijata celosno se vnesu-vaat penologijata i kriminalnata politika. Taka, na primer, sporedDonald Taft, kriminologijata gi opfa}a site disciplini neophodniza razbirawe i spre~uvawe na kriminalitetot, vklu~itelno i na kaz-nuvaweto i tretmanot na kriminalcite. I avtorite od porane{niotSovetski Sojuz go prifa}aat vakvoto po{iroko sfa}awe na krimino-logijata. Taka, Gercenzon istaknuva deka kriminologijata e del nakrivi~nopravnata nauka za sostojbata, dinamikata, pri~inite na kri-minalitetot i sredstvata za negovoto spre~uvawe.

4. Specifi~no sfa}awe pretstavuva avstriskata enciklopedi-ska koncepcija {to ja razvija kriminolozite Ernest Selig (Ernest Se-ellig), Hans Gros (Hans Gross) i Roland Grasberger (Roland Grassberger ).Tie go pro{iruvaat predmetot na kriminologijata i vrz nau~noto po-dra~je na kriminalistikata, kriminalnata pedagogija, penologijata ikriminalnata profilaksa. Spored niv, site ovie, inaku samostojni na-u~ni disciplini, treba da ja izgubat svojata nau~na samostojnost i da

30 Taka, spored Hentig, kriminologijata ja opfa}a i kriminalnata po-

litika, za{to e "korisno op{testvenoto reairawe protiv kriminalitetot dabide vo tesna i postojana vrska so krivi~noto delo." Hentig, H, Zlo~in, uzroci iuslovi, Veselin Masla{a, Sarajevo, str. 11. Spored Rekles, predmetot na krimino-logijata treba da gi pokriva slednite deset oblasti na prou~uvawe: 10 na~i-not na prijavuvaweto na kriminalitetot vo odelna zemja i na~inot na kojoficijalno se rea|ira na toj kriminalitet, 20 razvojot i promenite vo krivi-~noto pravo koi se vo vrska so socijalnite, ekonomskite, politi~kite siste-mi na razli~ni op{testva, 30 karakteristikite na kriminalcite, osobeno vonivnata sporedba so nekriminalcite (pol, rasa, nacionalnost, op{testvenoekonomska pripadnost, bra~na sostojba, zanimawe, vrabotenost, psiholo{ki

karakteristiki, patolo{ki sostojbi na umot i teloto), 40

regionalni razlikina kriminalitetot (sociogeografija i ekolo{ki studii), 50 faktorite {togo predizvikuvaat kriminalitetot, 60 posebni manifestacii na kriminalite-tot - organiziran kriminalitet, kriminalitet na belite jaki, profesiona-len kriminalitet, povredi na odgovornosta i dol`nostite vo profesiona-lniot i delovniot ìvot, 70 odnosot na kriminalitetot i sli~nite pojavi -alkoholizam, zavisnosti od drogi, prostitucija, vagabundaà, pita~ewe, 80 uspe{nosta na primenata na zakonite, op{testvena kontrola na kriminali-tetot, 90 uspe{nost na merkite na tretman i 100 usilbite i eksperimentite zaprevencija na delinkvencijata i kriminalitetot. Vidi: Reckless, C. W. The

Crime Problem, Third Edition, Appleton - Century - Crofts. Inc. New York, Copyri-gh, 1961. str. 9-10.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

34/958

34

se tretiraat samo kako podra~ja na kriminologijata. Spored ova sfa-}awe predmetot na kriminologijata opfa}a: a) izu~uvawe na krimina-lnata realnost (kriminalna fenomenologija, kriminalna antropolo-gija, kriminalna psihologija i kriminalna sociologija), b) izu~uvawe

na okolnostite na krivi~nata postapka - kriminalistika (krivi~noprocesno pravo, sudska medicina, sudska psihijatrija, kriminalna te-hnika, patologija na krivi~nata postapka ili sudska psihologija) i v)izu~uvawe na odbranata od krivi~nite dela (naukite za preventivno irepresivno suzbivawe na krivi~nite dela: kriminalna profilaksa,kurativna pedagogija, penologija i naukata za bezbednosta od krimina-len napad koja se zanimava so preventivna tehnika, obezbeduvawe i po-liciski ve{tini).31

5. Naj{iroko enciklopedisko definirawe na predmetot na kri-minologijata moè da se sretne kaj Edvin Saterlend (Edwin Sutherland)koe e prifateno i od angliskiot kriminolog Leon Rayinovi} (Leon Ra-dzinovitsz). Spored Saterlend, kriminologijata se deli na tri dela: so-ciologija na zakonite, kriminalna etiologija i penologija. Delotsociologija na zakonite, koj, vsu{nost, pretstavuva zna~itelnotopro{iruvawe na predmetot na kriminologijata, pretstavuva nau~naanaliza na uslovite pod koi normativno se javuvaat i is~eznuvaatoddelni inkriminacii.

6. Od pogolemiot del od navedenite sfa}awa moè{e da se za-beleì deka oddelni avtori premnogu go pro{iruvaat predmetot na

kriminologijata. Takvoto pro{iruvawe doveduva do natrupuvawe narazli~ni poimi i okolnosti {to go ote`nuva sogleduvaweto i podro-bnoto teoretsko i empirisko prou~uvawe na kriminalitetot kako ma-sovna i individualna pojava.

3. PREDMET NA KRIMINOLOGIJATASo ogled na toa {to opredeluvaweto na predmetot na sekoja na-

uka e po~etno i osnovno pra{awe od ~ii {to odgovor zavisi konkre-tnoto formulirawe na metodite i celite na nejzinoto izu~uvawe, nu-

`no e da se vnese odreden red vo kriminologijata, osobeno ottamu {to,kako {to ve}e vidovme, nejziniot predmet go zamagluvaat iznesenitedivergentni sfa}awa.

1. Ona {to moè da se zabeleì od dosega navedenite izlagawae deka za predmet na kriminologijata se zema kriminalitetot, no idrugi, naj~esto kaznivi, pa duri i devijantni povedenija. Dodeka prav-nicite naj~esto se dosta restriktivni vo definiraweto na krimina-litetot, sveduvaj}i go samo na kr{ewe na krivi~nopravnite normi,odnosno na aktinostite koi se inkriminirani vo krivi~niot zakon,

31 Vidi. Pinatel, Jean: Kriminologija, Zavod za izdavanje ud`benika, Sara- jevo, 1964, str. 15.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

35/958

35

sociolozite koi osobeno na prostorot na SAD go imaat glavniot zborvo kriminologijata, toj predmet zna~itelno go pro{irija. Tie, kako{to imavme prilika da vidime, vo predmetot na kriminologijata gipomestuvaat ne samo inkriminiranite dejstvija, tuku i mnogu drugi

op{testveno {tetni povedenija bez ogled na nivnata inkriminirano-st. Pritoa, mnogumina od niv odat tolku {iroko {to pod kriminali-tet go podveduvaat sekoe asocijalno i nepoèlno povedenie.

Moj stav e deka predmetot na kriminologijata moè da go so~i-nuva samo kriminalitetot vo negovoto krivi~nopravno zna~ewe. Vopredmetot na kriminologijata ne moè da se pomestat nitu devijantni-te (sociopatolo{kite povedenija). Me|utoa, ona {to ne moè da se ne-gira e okolnosta deka dokolku devijantnite povedenija na opredelenna~in se povrzani so kriminalnoto povedenie, i tie pretstavuvaat ne-somnen interes za kriminologijata. Toa zna~i deka devijantnite pove-denija sami po sebe vo nikoj slu~aj ne sî, i ne moàt da bidat, predmetna kriminologijata, tuku na socijalnata patologija kako posebna na-u~na disciplina.

2. Od prethodnite razgleduvawa moè da se zaklu~i i toa dekaosnovnata oska na razijduvaweto na gorenavedenite sfa}awa za pre-dmetot na kriminologijata vo su{tina e sfa}aweto na kriminalite-tot kako individualen slu~aj i kako op{testven fenomen. Vo taa smi-sla treba vedna{ da se naglasi deka zemaweto za predmet na krimino-logijata na krivi~noto delo kako individualna pojava, kako povedenie

na poedinecot koe e vo sprotivnost so pravnite normi, e necelosno ipretesno sfa}awae. Kriminalitetot kako pojava koja seriozno gi za-grozuva osnovnite op{testveni vrednosti navistina se manifestirapreku poedine~no izvr{enite dela, no toj sepak ne e samo poedine~napojava, tuku istovremeno pojava vo op{testvoto koja se javuva vo maso-vni razmeri. Zna~i, kriminalitetot, isto taka, e i masovna pojava kojagi opfa}a site individualni slu~ai - poedine~no izvr{enite krivi-~ni dela. Od druga strana, kriminalitetot ne pretstavuva samo prostzbir na poedine~no izvr{enite krivi~ni dela, tuku istovremeno i novkvalitet - po{iroka op{testvena pojava koja ima svoi specifi~ni

pri~ini i zakonitosti na nastanuvawe, razvoj i dvièwe. Sfaten natoj na~in, kriminalitetot najtesno e povrzan so opredeleni op{te-stveni strukturi od koi izviraat i opredeleni uslovi na ìvotot nakonkretnoto op{testvo.

Ako se trgne od toa deka kriminalitetot ima primarno op{te-stvena priroda, toga{ i predmetot na kriminologijata vo prv red tre-ba da bide prou~uvawe na kriminalitetot kako op{testvena pojava socel za otkrivawe na pri~inite i zakonitostite, vistinskite dimenziii tendencii. Pritoa, treba da se ima vo vid deka kriminalitetot kakomasovna pojava se izrazuva niz kriminalnoto povedenie na poedinecot,

poradi {to prou~uvaweto na kriminalitetot kako masovna pojava nebi bilo kompletno i celosno bez istovremeno prou~uvawe i na ode-

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

36/958

36

lnite oblici na kriminalnoto povedenie i li~nosta na kriminalecot.Toa, ottamu {to poedine~no izvr{enite krivi~ni dela se samo poja-vni oblici na kriminalitetot kako masovna pojava. Krivi~noto delo iprestapnikot pretstavuvaat edinstvo i treba nau~no da se prou~uvaat

kako celina. Vo ovaa smisla najmarkantniot kriminolog od biv{ite jugoslovenski prostori Milan Milutinovi}, smeta deka predmetot nakriminologijata gi opfa}a "ne samo strukturta i strukturnite prome-ni na kriminalnoto povedenie, negovite koreni vo dadeni op{testve-ni ulovi, zakonitostite na negovoto javuvawe, tuku i individualnitekriminalni akcii i posebno li~nosta na delinkventot."32 Pritoa,kako {to pravilno naglasuva navedeniot avtor, i toa individualnoprou~uvawe vo prv red mora da se dviì vo ramkite na sociolo{kitedetermincii i interpretacii koi ovde treba da stojat vo centarot navnimanieto, iako eksplikacijata treba da se bara i vo deluvaweto nadrugi nesociolo{ki faktori kako {to e toa slu~aj so kriminalnotopovedenie koe e predizvikano so psiholo{ki sostojbi, so biolo{ki idrugi subjektivni svojstva na izvr{itelite na krivi~nite dela.33 Odtie pri~ini, spored Milutinovi}, kriminologijata pri prou~uvawetona svojot predmet mora da se potpira na nau~nite soznanija na drugitenauki i toa vo prv red na onie koi na bilo koj na~in se povrzani sokriminalnoto povedenie. Ottuka proizleguva i tesnata povrzanost nakriminologijata so sociologijata, psihologijata, psihopatologijata,krivi~noto pravo, kriminalistikata i drugite nauki ~ii podatoci i

nau~ni rezultati mora da gi koristi. Od navedenoto proizleguva deka kriminalitetot ne e samo vku-pnost na krivi~nite dela izvr{eni na opredelen prostor i vo oprede-leno vreme, tuku istovremeno i masovna op{testvena pojava i poedi-ne~no odnesuvawe na odredeni lica na taa op{testvena zaednica vo ko-nkretniot prostor i vreme. Spored toa, kriminalitetot e pojava sodve strani. Ednata od negovite strani e deka pretstavuva totalitet nakriminalni povedenija, a drugata, deka e individualna pojava, posebenpoedine~en slu~aj vo ìvotot na opredeleno lice.

3. So ogled na dosega izloènoto vo predmetot na kriminologi-

jata se sodràni slednite elementi: 10

krivi~noto delo kako individu-alna pojava, 20 prestapnikot kako avtor na krivi~noto delo i 30 krimi-nalitetot kako masovna pojava.

10 Krivi~noto delo (kriminalitetot) kako individualna pojava e centralen poim na ovaa nauka. Za poimot krivi~no delo so sinoni-mno zna~ewe gi upotrebuvame i izrazite prestap, zlostorstvo, kriminalno povedenie, delikt i antisocijalno odnesuvawe . Za razlika odovoj poim i negovite sinonimi, vo ovoj u~ebnik poimot devijantno po-

32 Milutinovi}, M. Kriminologija, Savremena administracija, Beogrd, 1990,

str. 35.33 Ibid, str. 36.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

37/958

37

vedenie (odnesuvawe) i negovite sinonimi: aberativno povedenie, socijalna devijacija, asocijalno povedenie, sociopatolo{ko povedenieso koi se ozna~uva naru{uvawe na edna op{testvena norma na {to sereagira neformalno, ne pretstavuva predmet na kriminologijata tuku

na socijalnata patologija. Kako op{t poim za sekoe protivop{te-stveno poedine~no povedenija na ~ovekot, }e go upotrebuvame poimotop{testveno negativno odnesuvawe.Osnovni karakteristiki na krivi~noto delo . Krivi~noto delo

e ~inewe ili propu{tawe opredeleno vo krivi~niot zakonik za koe epredvidena sankcija. Spored toa nu`ni elementi za opredeluvawe nakrivi~noto delo se: zabranetosta na edno dejstvie (~inewe ili pro-pu{tawe) so imperativna ili prohibitivna norma, dejstvieto i subje-ktivniot odnos na storitelot kon nego (nema krivi~no delo bez slobo-dna odluka na negoviot storitel) i zakanetosta so krivi~na sankcija.Zna~ajna karakteristika na krivi~noto delo e deka kako negov izvr-{itel vo na{eto krivi~no pravo moè da se javi fizi~ko i pravnolice kako i toa deka za krivi~no delo moè da se izre~e sankcija samovo posebno uredena postapka i toa samo od strana na sudski organ.

20 Li~nost na storitelot (izvr{itelot) na krivi~no delo kakoavtor na deloto e poedinec ~ie povedenie od strana na sud, vo zakonskiutvrdena postapka e ozna~eno kako kriminalno. Sinonimite na ovojpoim se: zlostornik, prestapnik i delinkvent.

Osnovnite karakteristiki na storitelot na krivi~noto delo

se: - Prestapnikot ednostavno e ~ove~ko su{testvo koe e pottikna-to od koja bilo pri~ina da deluva na so zakon zabranet na~in.34

- Sekoja li~nost poseduva specifi~ni osobini spored koi serazlikuva od drugite. Taa raznovidnost na osobinite na li~nosta odido tamu {to moè slobodno da se kaè deka vo svetot ne postojat dvecelosno ednakvi li~nosti. Pritoa, osobeno treba da se ima predviddeka ne postojat osobini spored koi kriminalcite moàt da se razli-kuvaat od nekriminalcite, odnosno koi bi bile karakteristi~i samoza kriminalcite, a ne i za drugite poedinci. Takvi osobini na li~no-

sta ne postojat ili barem do denes ne se otkrieni. Lu|eto me|usebno serazlikuvaat spored izgledot, karakterot, temperamentot itn. i vo za-visnost od toa razli~no rea|iraat na nadvore{nite vlijanija. Ottamuproizleguva deka zlostorni~ki sklonosti nosat vo sebe i naj~esnitelu|e.35 Ili poprecizno, dosega{nite kriminolo{ki istraùvawa ja-

34 Prestapnicite se ~ove~ki su{testva, ~estopati zavedeni i pogre-

{no upateni, no isto taka ~esto vpleteni vo niza situacii koi predizvikalepovedenie poradi koe op{testvoto gi osuduva i kaznuva. Eliot, M. op. cit. str.82.

35 Spored Hentig: "Me|u ~ovekot koj vr{i ne~esno delo i ne~esniot~ovek postoi razlika. Pod pritisok na silniot faktor na okolinata se izvr-

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

38/958

38

sno pokaàa deka osobinite na li~nosta kaj licata od kriminalnatapopulacija se ednakvo rasporedeni kako i kaj populacijata voop{to.36

Od navedenoto opredeluvawe, me|utoa, ne proizleguva deka kri-minologijata voop{to ne se interesira za objektot na dejstvieto na

prestapnikot. Imeno, so ogled deka storitelot na krivi~noto delo nu-`no se nao|a vo opredelen odnos sprema drug poedinec ili grupa nalu|e i (ili) spema dobrata, vrednosite i interesite na opredelenaop{testvena zaednica, sleduva deka za kriminolgijata e od opredelenozna~ewe i o{teteniot odnosno `rtvata na krivi~noto delo. O{te-teniot, odnosno `rtvata na krivi~noto delo me|utoa, ne pretstavuvaatposeben predmet na kriminologijata, tuku na edna posebna nauka nare-~ena viktimologija .

30 Kriminalitetot kako masovna op{testvena pojava ili kakozbir na izvr{enite krivi~ni dela na opredelena teritorija za oprede-len vremenski period, se izdvojuva kako poseben element na predmetotna kriminologijata ottamu {to pretstavuva poseben kvalitet vo odnosna negovite poedine~ni manifestacii - krivi~nite dela. Za ovoj poimso ednakvo zna~ewe }e |i upotrebuvame i izrazite zlostorni{tvo, prestapni{tvo i delinkvencija. Pritoa sme dol`ni da pojasnime dekapoimot delinkvencija (i adekvatno, delikt i delinkvent) go koristimevo site onie slu~ai koga sakame da se izbegne stigmatizira~koto zna-~ewe na odnesuvaweto na maloletnite lica i na dugi (polnoletni) sto-riteli na krivi~ni dela koga nivnoto negativno odnesuvawe predi-

zvikuva pomala javna osuda no, vo nikoj slu~aj ne i za ona odnesuvawe{to preminuva vo asocijalno povedenie. Sprotivno na toa izrazot zlo-storni{tvo (i adekvatno, zlostornik i zlostorstvo) }e go koristimekoga sakame da ja naglasime zgolemenata op{testvena {tetnost na

{eni mnogu ne~esni dela. Me|utoa, ovie izvr{iteli bi ostanale sosema ~esnipod prose~ni i normalni uslovi na na{ata op{testvena sredina. Zna~i, tiebez ogled na prakti~nite celi vo su{tina se ~esni, dodeka lu|eto koi bez nu-`da grabaat od drugite moàt da bidat celosno ne~esni. Samo mal broj naovie lica se nao|aat vo penitencijarnite ustanovi. Tie delum se za{titeni so

polulegalnosta na svoite ne~esni aktivnosti, a delum glavno poradi na{ataosobenost da gi zatvorame o~ite pred gnasnata priroda na zlostorot koga ovoj}e dostigne kolosalni razmeri. Sekako, so gigantski razmeri zlostorot seobezbeduva sebesi so za{tita od politi~kata vlast. Od ovie pri~ini ne~esn-osta bi trebalo da se izdvoi od kriminalniot akt i da se prou~i so studija naindividualniot prestapnik. Fizi~kite oble`ja na ne~esnosta ne moàt da seprostudiraat vrz zatvorenicite, odnosno so pomo{ na na{ite sega{ni stati-sti~ki metodi, nitu moè zemeniot komparativen materijal od nepoznatatamasa na "lojalnite" gra|ani anatomski da se ras~lenuva." Vidi: Henting, H. op.cit. str. 231-233.

36 Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 18, 71 i 287 i Milutinovi}, M. op. cit. str. 395-397.

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

39/958

39

izvesni povedenija.Osnovni karakteristiki na kriminalitetot . Kriminalitet

pretstavuvaat najte{kite formi na op{testveno negativni pojavi koiza takvi se opredeleni so zakon i vrz koi op{testvoto nadovrzuva kri-

vi~ni sankcii izre~eni od sudot vo regularna krivi~na postapka. Kri-minalitetot e masovna pojava ottamu {to pretstavuva mnoèstvo nali~ni, odnosno poedine~ni negativni povedenija. Kriminalitetot e iop{testvena pojava {to zna~i pojava koja e uslovena od op{testveniotpritisok i op{testvenite odnosi na lu|eto.

Zna~ajni obele`ja na kriminalitetot se i deka toj pretstavuvaistoriska (vremenski promenliva) i svetska (prostorno promenliva)pojava.

III. PODELBA NA KRIMINOLOGIJATA1. ETIOLOGIJA I FENOMENOLOGIJA NA KRIMINALITETOT

1. Vo priloènata definicija za predmetot na kriminologijatabea istaknati dve osnovni podra~ja na ovaa nauka od kade se naloùvanivnoto poblisko objasnuvawe. Toa se podra~jata: kriminalna fenome-nologija koja gi prou~uva pojavnite oblici na krivi~nite dela i krim-inalna etiologija koja se zanimava so izu~uvawe na pri~inite na kri-minalitetot.

2. Prvoto va`no podra~je na kriminologijata e kriminalnatafenomenologija. Toa e del na kriminologijata koj se zanimava so izu-~uvawe na pojavnite oblici na izvr{itelite na krivi~nite dela, niv-niot obem, rasprostranetost, vremenska distribucija i tendencii nadvièwe. Kriminalnata fenomenologija istovremeno gi prou~uva iindividualnite i op{testvenite svojstva na nivnite izvr{iteli, ni-vnite naviki, na~in na ìvot, a spored misleweto na nekoi avtori inivnite posebni àrgoni, praznoverija, simulirawa i sl. Na toj na~inkriminalnata fenomenologija pridonesuva za pokompleksno poznava-we na kriminalniot fenomen.

3. Kriminalnata etiologija zazema su{testveno mesto vo kri-minologijata, ottamu {to site empiriski istraùvawa glavno sevr{at vo ovaa oblast. Voobi~aeno se definira kako podra~je na krim-inologijata koja gi prou~uva op{tite pri~ini (koreni) i neposredni-te pri~ini, povodi i uslovi (kriminogeni faktori) na kriminalite-tot kako masovna op{testvena i poedine~na pojava.

So ogled deka problemot na uslovite i pri~inite na kriminal-itetot nesomneno pretstavuva centralno pra{awe na kriminologija-ta, vedna{ se postavuva pra{aweto za neposrednata nau~na i prakti-~na korist od nivnoto prou~uvawe. Vo odgovorot na ova pra{awe na

ova mesto treba da se ima vo vid osnovnata zada~a i cel na kriminolo-gijata, a taa e nau~no organizirana borba protiv kriminalitetot. Ko-

8/15/2019 013 (2003) Kriminologija (p.960)

40/958

40

ne~no ne e bez zna~ewe i toa deka, vrz osnova na sfa}awata za pri~i-nite na kriminalitetot, se formiraat i razli~nite kriminolo{ki{koli i pravci.

2. KLINI^KA I OP[TA (STANDARDIZIRANA) KRIMINOLOGIJA1. Pokraj osnovnata podelba na kriminolotijata na kriminalna

fenomenologija i kriminalna etiologija, za koi mora da se naglasideka pretstavuvaat samo dve odelni podra~ja na edna ista nau~na disci-plina, vo kriminolo{kata literatura ~esto se sre}ava i nejzinoto ra-zl

013 (2003) kriminologija (p.960)

Documents