A L G E R I A L I B YA E G Y P T

UKRAINE

BELARUS

REPUBLIC OF MOLDOVA

T U R K E Y

GREECE

B U L G A R I A

R O M A N I A

CROATIA

I T A LY

S P A I N

F R A N C E

F.Y.R OF MACEDONIA

KOSOVO under UNSC resolution 1244

SLOVENIA

AUSTRIA

HUNGARY

SLOVAKIA

CZECH REPUBLIC

P O L A N D

S W E D E NF I N L A N D

ESTONIA

LATVIA

L I T H U A N I A

G E R M A N Y

BELGIUM

NETHER-LANDS

DENMARK

U N I T E D K I N G D O M

REPUBLIC OF

IRELAND

POR-TUGAL

M O R O C C O

TUNISIA

JORDAN

OCCUPIED PALESTINIAN TERRITORY

ISRAEL

LEBANON

BOSNIA &

HERZEGOVINAREPUBLIC OF

SERBIA

MONTE-NEGRO

ALBANIA

CYPRUS

MALTA

S Y R I A

GEORGIA

ARMENIAAZERBAIJAN

LUXEMBOURG

NF-30-08-052-SL-D

Pomoč Ukrajini na poti s tokom migracije Ukrajina ima približno 500 kilometrov skupne meje

z vzhodno EU. Poleg tega meji na tri države, ki niso v EU,

od tega ima 1.500 km dolgo mejo z Rusko federacijo.

Zato je idealna tranzitna točka za nezakonito migracijo

v Unijo (leta 2007 je skušalo v državo vstopiti več kot

30.000 neregistriranih migrantov), kar povzroča velik

pritisk na državne vire.

Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve in drugi organi

sodelujejo z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM)

v programu, ki ga podpira EU, za izboljšanje zmogljivosti

vlade pri upravljanju migracijskih tokov.

Program podpira širok niz dejavnosti, od gradnje fi zične

infrastrukture do usposabljanja in raziskovanja, da bi

pomagali Ukrajini razviti celovit sistem za upravljanje

migracij.

Nova področja upravljanja mejaProgram zagotavlja tudi usposabljanje za izboljšanje

spretnosti mejne straže in drugega osebja, ki ima opravka

z migranti. Državna mejna straža sodeluje z madžarsko in

poljsko službo pri sistemih kadrovanja, usposabljanja in

razvoja kariere, pa tudi glede izboljšanja zakonodaje.

“Ti projekti so postavili temelj sodobnega sistema

upravljanja človeških virov,” pravi Jeff rey Labovitz iz

IOM, čuvajem mednarodne migracije. “IOM pozdravlja

ukrajinska prizadevanja za reformo v skladu s standardi

EU. Skupaj lahko zagotovimo, da bo naša pomoč gradila

na temeljih korenite spremembe, ki bi jo radi dosegli.”

“To je eden prvih programov, ki daje več kakor zgolj opre-

mo,” opaža Oleksandr Panchenko iz državne mejne straže.

“Uporabljamo poročila, ki so jih pripravili strokovnjaki EU,

da bi povečali svoje lastne zmogljivosti in zmožnosti. Ima-

mo strategijo, s katero se bomo do leta 2015 v celoti uskladili

s standardi EU.

Pravi premikiMilijoni Ukrajincev zdaj delajo v tujini in številne druge

mika ta zamisel. Vendar jih veliko odide ilegalno in zato

so ranljivi za izkoriščanje s strani trgovcev z ljudmi in

brezvestnih delodajalcev. Centri za migracijske nasvete

(CMA) pomagajo Ukrajincem, da se odločajo na podlagi

informacij in jim priskrbijo praktično in pravno podporo.

S pomočjo teh centrov je na stotine Ukrajincev našlo

priložnost za legalno delo v tujini in se uspelo izogniti

težkim situacijam. Oleg, ki je enkrat izgubil znatno vsoto

denarja, ko se je potegoval za lažno službo v tujini, je uspel

najti dostojno in zakonito zaposlitev v Češki Republiki.

Natalyja je zakonito delala na Danskem, pa ji lokalni

delodajalec ni hotel dati plače. CMA ji je omogočil

stik z brezplačno dansko službo za pravne nasvete za

migrante, ki je rešila spor.

Evropska sosedska politika

ec.europa.eu/world/enp

Evropska komisija

Generalni direktorat

za zunanje odnose

B – 1049 Bruselj

enp-info@ec.europa.eu

SKUPNI INTERESI,

SKUPNE VREDNOTE

EVROPSKA SOSEDSKA POLITIKA: POLITIČNA VPRAŠANJA

države članice EU

partnerske države ENP

kandidatke za članstvo v EU

potencialne kandidatke za članstvo v EU

© S

BG

S

© S

BG

S

“Vsi narodi so enaki” – sejem ob dnevu migrantov

© R

em

y G

ros

REL 7 0300_politics_SL.indd 1 6/01/09 14:12:59

Večina državljanov Evropske unije, kot je ugotovila

nedavna raziskava, je naklonjena tesnejšemu

sodelovanju s sosednjimi državami. Prepričani so,

da lahko tesnejše vezi krepijo mir in demokracijo.

Prav to je tisto, za kar gre pri evropski sosedski politiki

(ENP). Ta je bila razvita leta 2003/2004 s ciljem,

da bi tesneje povezala razširjeno EU in sosede, in

se pripravlja na konkretne ukrepe za podporo

reformam in povečanje blaginje, za izboljšanje

vsakdanjega življenja ljudi v našem sosedstvu.

Torej, kako to deluje? EU in vse njene sosede so

se dogovorili o tem, kako bodo zgradili tesnejše

odnose in podprli reforme v tri- do petletnem

obdobju. Skupne zaveze so zapisane v tako

imenovanih akcijskih načrtih. V okviru “Evropskega

sosedskega in partnerskega instrumenta” (ENPI) je

na voljo strokovno znanje in fi nanciranje (skoraj

12 milijard € v času od 2007 do 2013) za pomoč pri

posodobitvi in reformi.

Ideali na deluDemokracija in človekove pravice so temeljne vrednote

Evropske unije. Poleg tega je vladavina prava nepogrešljiva

za trajnostni dolgoročni razvoj in blaginjo. Iz teh razlogov

evropska sosedska politika temelji na vzajemni zavezi

spodbujati človekove pravice in demokracijo.

EU podpira partnerske vlade in civilno družbo v njihovih

prizadevanjih za politično reformo: od zakonodajne reforme

do jamstva svobode tiska, od pomoči žrtvam političnega

zatiranja do boja proti mučenju.

Skupno dogovorjeni akcijski načrt ENP omogoča vsaki

državi, da se osredotoči na najpomembnejše prednostne

naloge. Politični dialog o vprašanjih skupnega pomena,

kot sta migracija in terorizem, je prav tako pomemben del

sosedske politike.

Preoblikovanje boleče zapuščine Tako imenovana “svinčena leta”, ki so trajala od 60-ih

do 80-ih let prejšnjega stoletja, so bila težko poglavje

sodobne zgodovine Maroka. Za to obdobje so značilni

sistematični ukrepi proti odpadnikom in obsežne

zajezitve protestnikov.

Zdaj se maroški kralj, Mohammed VI, v sklopu

demokratičnih prizadevanj trudi zaceliti rane, ki jih je

povzročilo to boleče obdobje. Od leta 2004 Odbor za

pravičnost in spravo pomaga pri spravi in odškodninah

žrtvam zlorab in grozot.

Vendar v svinčenih letih niso trpeli samo posamezniki.

Tudi nekatere uporniške regije so zaostale zaradi

politike družbenoekonomskega zanemarjanja. Eden

takih primerov je delavski razred okraja Mohammadi

v Casablanci, maroškem trgovskem središču.

Kot v drugih delih države je EU podprla večstransko

pobudo za oživitev in pomladitev te nekoč dinamične

soseščine, ki je dala Maroku številna pomembna imena

v književnosti, glasbi, umetnosti in športu.

Popravljanje škode“Podpiramo projekte, ki pomagajo popravljati škodo,

ki je bila storjena tej skupnosti, na primer skupinam

mladih in žensk, stanovanjskim združenjem, zdravstvenim

dispanzerjem in kulturnim centrom,” pojasnjuje Fatna

el-Bouih, aktivistka za državljanske pravice in nekdanja

disidentka, ki usklajuje delo odbora. “Moja vloga je

zagotoviti, da se vsi ti projekti medsebojno dopolnjujejo.”

Oživitev lokalnega mladinskega centra, ki je bil ustanovljen

v 50-ih letih prejšnjega stoletja, je eden od projektov,

ki prejemajo podporo. “V preteklosti so v tem centru

diplomirale generacije igralcev, pesnikov, pisateljev in

dramatikov,” ponosno izjavlja eden od prostovoljcev.

Danes je center, ki se razvija, da bi izpolnil potrebe nove

generacije, spet rešilna vrv za mladino v obubožanem

okraju. Tukaj lahko fantje in dekleta igrajo različne športne

igre, od odbojke do rokoborbe, se udeležujejo glasbenega

pouka vodilnih glasbenikov, sodelujejo v kulturnih

dogodkih in se učijo celo hip-hopa in break-dancinga.

Olajšanje porodnih muk svobodnega tiskaČeprav je svoboda v Jordaniji napredovala, zapletena

zakonodaja, zakonske nejasnosti in pomanjkanje

ozaveščenosti o zakonih pomenijo, da lahko novinarji

nevede še vedno pridejo navzkriž s sistemom.

Glede na pomembno vlogo medijev je bistveno, da

dobijo jordanski novinarji dovolj pravne zaščite, da

lahko izvajajo svoje strokovno delo brez strahu pred

represalijami. “Mediji so temeljni kamen reforme in

demokracije,” pravi Nidal Mansor, predsednik Centra za

obrambo svobode novinarjev (CDFJ). “Iz tega razloga smo

se odločili, da ustanovimo enoto za obrambo zakonitih

pravic novinarjev.”

Rojeni so branilciS podporo EU je CDFJ leta 2002 ustanovil enoto za pravno

pomoč medijem Melad, kar po arabsko pomeni “rojstvo”.

“Melad je resnično rojstvo. Rojstvo nečesa novega za

novinarje po dolgih letih boja. To je prvi projekt, ki ponuja

novinarjem v arabskem svetu brezplačno pravno pomoč,”

omenja Mansor.

Ne le, da Melad brezplačno zastopa novinarje na sodiščih

(več kot 50 primerov samo v letu 2007), temveč jim

zagotavlja tudi brezplačna posvetovanja ter informacije

in usposabljanje o njihovih zakonskih pravicah.

Enota opravlja tudi zagovorniško delo, tako v Jordaniji

kot v drugih arabskih državah, in skuša izboljšati pravno

klimo ter uvesti mednarodne standarde. To vključuje

predlaganje zakonodaje in spremembe obstoječih

zakonov, ki omejujejo svobodo tiska. “Ko smo pred

kratkim predlagali alternativni osnutek zakona o tisku, so

bili konzervativni člani parlamenta osupli nad tem novim

posegom,” se spominja Mansor.

Melad se trudi tudi za širši domet v arabskem svetu. “Radi

bi preoblikovali Melad v regionalni projekt, ki bi zajel

države s podobno svobodo tiska, kot so Egipt, Maroko in

Libanon,” se nadeja Mansor.

Prekinitev tabuja mučenjaV preteklosti so bila poročila o človekovih pravicah v Jordaniji

predmet mednarodnih kritik, mučenje pa je bilo prepoznano

kot eno od problematičnih področij. Po poročilu posebnega

poročevalca ZN o mučenju iz leta 2006 sta se jordanska

vlada in civilna družba odločili, da podvojita prizadevanja za

izkoreninjenje prakse.

V ospredju te kampanje je jordanska nevladna organizacija

(NVO) Adaleh (Pravica), ki je sprožila projekt s podporo EU za

spremljanje primerov zlorabe in zavzemanja proti mučenju.

“Mučenje je v Jordaniji občutljivo vprašanje in Jordanci

težko sprejemajo, da se nadaljuje,” pojasnjuje Luna Sabbah

iz Adaleha. “Mi smo prva lokalna NVO, ki se je lotila tega

vprašanja, zato moramo delati previdne korake.”

Zunaj na odprtem“Dejstvo, da smo pripeljali skupaj ministra za pravosodje,

civilno družbo, policijo in varnostne službe, forenzične

zdravnike, vladne uslužbence in druge zainteresirane strani,

je pomemben dosežek,” poudarja Sabbah.

Poleg tega je Adaleh pripravila sploh prvo obsežno lokalno

poročilo z ugotovitvami, kje se pojavljajo primeri mučenja,

tako da bo mogoče sprejeti ukrepe za prenehanje teh

pojavov v prihodnje.

“In Jordanija ima prvič v svojih knjigah pravno opredelitev

mučenja,” pravi Talib el-Saqqaf, vodilni jordanski pravnik za

človekove pravice, ki je tesno sodeloval pri poročilu.

“Med navadnimi Jordanci ni nobene strpnosti do mučenja in

mediji so se začeli zanimati za naše delo,” dodaja el-Saqqaf.

Adaleh se dotika te solidarnosti. “Ustvarjamo široko koalicijo

za boj proti mučenju in dvig ozaveščenosti o tem vprašanju,”

pravi Sabbah. El-Saqqaf dodaja: “Vzpostaviti nameravamo

tudi sistem za spremljanje in dokumentiranje s pomočjo

sodelovanja z NVO-ji in s sodstvom.

© k

hz

Nidal Mansor

REL 7 0300_politics_SL.indd 2 6/01/09 14:13:09