© sbgs - european external action...
TRANSCRIPT
A L G E R I A L I B YA E G Y P T
UKRAINE
BELARUS
REPUBLIC OF MOLDOVA
T U R K E Y
GREECE
B U L G A R I A
R O M A N I A
CROATIA
I T A LY
S P A I N
F R A N C E
F.Y.R OF MACEDONIA
KOSOVO under UNSC resolution 1244
SLOVENIA
AUSTRIA
HUNGARY
SLOVAKIA
CZECH REPUBLIC
P O L A N D
S W E D E NF I N L A N D
ESTONIA
LATVIA
L I T H U A N I A
G E R M A N Y
BELGIUM
NETHER-LANDS
DENMARK
U N I T E D K I N G D O M
REPUBLIC OF
IRELAND
POR-TUGAL
M O R O C C O
TUNISIA
JORDAN
OCCUPIED PALESTINIAN TERRITORY
ISRAEL
LEBANON
BOSNIA &
HERZEGOVINAREPUBLIC OF
SERBIA
MONTE-NEGRO
ALBANIA
CYPRUS
MALTA
S Y R I A
GEORGIA
ARMENIAAZERBAIJAN
LUXEMBOURG
NF-30-08-052-SL-D
Pomoč Ukrajini na poti s tokom migracije Ukrajina ima približno 500 kilometrov skupne meje
z vzhodno EU. Poleg tega meji na tri države, ki niso v EU,
od tega ima 1.500 km dolgo mejo z Rusko federacijo.
Zato je idealna tranzitna točka za nezakonito migracijo
v Unijo (leta 2007 je skušalo v državo vstopiti več kot
30.000 neregistriranih migrantov), kar povzroča velik
pritisk na državne vire.
Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve in drugi organi
sodelujejo z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM)
v programu, ki ga podpira EU, za izboljšanje zmogljivosti
vlade pri upravljanju migracijskih tokov.
Program podpira širok niz dejavnosti, od gradnje fi zične
infrastrukture do usposabljanja in raziskovanja, da bi
pomagali Ukrajini razviti celovit sistem za upravljanje
migracij.
Nova področja upravljanja mejaProgram zagotavlja tudi usposabljanje za izboljšanje
spretnosti mejne straže in drugega osebja, ki ima opravka
z migranti. Državna mejna straža sodeluje z madžarsko in
poljsko službo pri sistemih kadrovanja, usposabljanja in
razvoja kariere, pa tudi glede izboljšanja zakonodaje.
“Ti projekti so postavili temelj sodobnega sistema
upravljanja človeških virov,” pravi Jeff rey Labovitz iz
IOM, čuvajem mednarodne migracije. “IOM pozdravlja
ukrajinska prizadevanja za reformo v skladu s standardi
EU. Skupaj lahko zagotovimo, da bo naša pomoč gradila
na temeljih korenite spremembe, ki bi jo radi dosegli.”
“To je eden prvih programov, ki daje več kakor zgolj opre-
mo,” opaža Oleksandr Panchenko iz državne mejne straže.
“Uporabljamo poročila, ki so jih pripravili strokovnjaki EU,
da bi povečali svoje lastne zmogljivosti in zmožnosti. Ima-
mo strategijo, s katero se bomo do leta 2015 v celoti uskladili
s standardi EU.
Pravi premikiMilijoni Ukrajincev zdaj delajo v tujini in številne druge
mika ta zamisel. Vendar jih veliko odide ilegalno in zato
so ranljivi za izkoriščanje s strani trgovcev z ljudmi in
brezvestnih delodajalcev. Centri za migracijske nasvete
(CMA) pomagajo Ukrajincem, da se odločajo na podlagi
informacij in jim priskrbijo praktično in pravno podporo.
S pomočjo teh centrov je na stotine Ukrajincev našlo
priložnost za legalno delo v tujini in se uspelo izogniti
težkim situacijam. Oleg, ki je enkrat izgubil znatno vsoto
denarja, ko se je potegoval za lažno službo v tujini, je uspel
najti dostojno in zakonito zaposlitev v Češki Republiki.
Natalyja je zakonito delala na Danskem, pa ji lokalni
delodajalec ni hotel dati plače. CMA ji je omogočil
stik z brezplačno dansko službo za pravne nasvete za
migrante, ki je rešila spor.
Evropska sosedska politika
ec.europa.eu/world/enp
Evropska komisija
Generalni direktorat
za zunanje odnose
B – 1049 Bruselj
SKUPNI INTERESI,
SKUPNE VREDNOTE
EVROPSKA SOSEDSKA POLITIKA: POLITIČNA VPRAŠANJA
države članice EU
partnerske države ENP
kandidatke za članstvo v EU
potencialne kandidatke za članstvo v EU
© S
BG
S
© S
BG
S
“Vsi narodi so enaki” – sejem ob dnevu migrantov
© R
em
y G
ros
REL 7 0300_politics_SL.indd 1 6/01/09 14:12:59
Večina državljanov Evropske unije, kot je ugotovila
nedavna raziskava, je naklonjena tesnejšemu
sodelovanju s sosednjimi državami. Prepričani so,
da lahko tesnejše vezi krepijo mir in demokracijo.
Prav to je tisto, za kar gre pri evropski sosedski politiki
(ENP). Ta je bila razvita leta 2003/2004 s ciljem,
da bi tesneje povezala razširjeno EU in sosede, in
se pripravlja na konkretne ukrepe za podporo
reformam in povečanje blaginje, za izboljšanje
vsakdanjega življenja ljudi v našem sosedstvu.
Torej, kako to deluje? EU in vse njene sosede so
se dogovorili o tem, kako bodo zgradili tesnejše
odnose in podprli reforme v tri- do petletnem
obdobju. Skupne zaveze so zapisane v tako
imenovanih akcijskih načrtih. V okviru “Evropskega
sosedskega in partnerskega instrumenta” (ENPI) je
na voljo strokovno znanje in fi nanciranje (skoraj
12 milijard € v času od 2007 do 2013) za pomoč pri
posodobitvi in reformi.
Ideali na deluDemokracija in človekove pravice so temeljne vrednote
Evropske unije. Poleg tega je vladavina prava nepogrešljiva
za trajnostni dolgoročni razvoj in blaginjo. Iz teh razlogov
evropska sosedska politika temelji na vzajemni zavezi
spodbujati človekove pravice in demokracijo.
EU podpira partnerske vlade in civilno družbo v njihovih
prizadevanjih za politično reformo: od zakonodajne reforme
do jamstva svobode tiska, od pomoči žrtvam političnega
zatiranja do boja proti mučenju.
Skupno dogovorjeni akcijski načrt ENP omogoča vsaki
državi, da se osredotoči na najpomembnejše prednostne
naloge. Politični dialog o vprašanjih skupnega pomena,
kot sta migracija in terorizem, je prav tako pomemben del
sosedske politike.
Preoblikovanje boleče zapuščine Tako imenovana “svinčena leta”, ki so trajala od 60-ih
do 80-ih let prejšnjega stoletja, so bila težko poglavje
sodobne zgodovine Maroka. Za to obdobje so značilni
sistematični ukrepi proti odpadnikom in obsežne
zajezitve protestnikov.
Zdaj se maroški kralj, Mohammed VI, v sklopu
demokratičnih prizadevanj trudi zaceliti rane, ki jih je
povzročilo to boleče obdobje. Od leta 2004 Odbor za
pravičnost in spravo pomaga pri spravi in odškodninah
žrtvam zlorab in grozot.
Vendar v svinčenih letih niso trpeli samo posamezniki.
Tudi nekatere uporniške regije so zaostale zaradi
politike družbenoekonomskega zanemarjanja. Eden
takih primerov je delavski razred okraja Mohammadi
v Casablanci, maroškem trgovskem središču.
Kot v drugih delih države je EU podprla večstransko
pobudo za oživitev in pomladitev te nekoč dinamične
soseščine, ki je dala Maroku številna pomembna imena
v književnosti, glasbi, umetnosti in športu.
Popravljanje škode“Podpiramo projekte, ki pomagajo popravljati škodo,
ki je bila storjena tej skupnosti, na primer skupinam
mladih in žensk, stanovanjskim združenjem, zdravstvenim
dispanzerjem in kulturnim centrom,” pojasnjuje Fatna
el-Bouih, aktivistka za državljanske pravice in nekdanja
disidentka, ki usklajuje delo odbora. “Moja vloga je
zagotoviti, da se vsi ti projekti medsebojno dopolnjujejo.”
Oživitev lokalnega mladinskega centra, ki je bil ustanovljen
v 50-ih letih prejšnjega stoletja, je eden od projektov,
ki prejemajo podporo. “V preteklosti so v tem centru
diplomirale generacije igralcev, pesnikov, pisateljev in
dramatikov,” ponosno izjavlja eden od prostovoljcev.
Danes je center, ki se razvija, da bi izpolnil potrebe nove
generacije, spet rešilna vrv za mladino v obubožanem
okraju. Tukaj lahko fantje in dekleta igrajo različne športne
igre, od odbojke do rokoborbe, se udeležujejo glasbenega
pouka vodilnih glasbenikov, sodelujejo v kulturnih
dogodkih in se učijo celo hip-hopa in break-dancinga.
Olajšanje porodnih muk svobodnega tiskaČeprav je svoboda v Jordaniji napredovala, zapletena
zakonodaja, zakonske nejasnosti in pomanjkanje
ozaveščenosti o zakonih pomenijo, da lahko novinarji
nevede še vedno pridejo navzkriž s sistemom.
Glede na pomembno vlogo medijev je bistveno, da
dobijo jordanski novinarji dovolj pravne zaščite, da
lahko izvajajo svoje strokovno delo brez strahu pred
represalijami. “Mediji so temeljni kamen reforme in
demokracije,” pravi Nidal Mansor, predsednik Centra za
obrambo svobode novinarjev (CDFJ). “Iz tega razloga smo
se odločili, da ustanovimo enoto za obrambo zakonitih
pravic novinarjev.”
Rojeni so branilciS podporo EU je CDFJ leta 2002 ustanovil enoto za pravno
pomoč medijem Melad, kar po arabsko pomeni “rojstvo”.
“Melad je resnično rojstvo. Rojstvo nečesa novega za
novinarje po dolgih letih boja. To je prvi projekt, ki ponuja
novinarjem v arabskem svetu brezplačno pravno pomoč,”
omenja Mansor.
Ne le, da Melad brezplačno zastopa novinarje na sodiščih
(več kot 50 primerov samo v letu 2007), temveč jim
zagotavlja tudi brezplačna posvetovanja ter informacije
in usposabljanje o njihovih zakonskih pravicah.
Enota opravlja tudi zagovorniško delo, tako v Jordaniji
kot v drugih arabskih državah, in skuša izboljšati pravno
klimo ter uvesti mednarodne standarde. To vključuje
predlaganje zakonodaje in spremembe obstoječih
zakonov, ki omejujejo svobodo tiska. “Ko smo pred
kratkim predlagali alternativni osnutek zakona o tisku, so
bili konzervativni člani parlamenta osupli nad tem novim
posegom,” se spominja Mansor.
Melad se trudi tudi za širši domet v arabskem svetu. “Radi
bi preoblikovali Melad v regionalni projekt, ki bi zajel
države s podobno svobodo tiska, kot so Egipt, Maroko in
Libanon,” se nadeja Mansor.
Prekinitev tabuja mučenjaV preteklosti so bila poročila o človekovih pravicah v Jordaniji
predmet mednarodnih kritik, mučenje pa je bilo prepoznano
kot eno od problematičnih področij. Po poročilu posebnega
poročevalca ZN o mučenju iz leta 2006 sta se jordanska
vlada in civilna družba odločili, da podvojita prizadevanja za
izkoreninjenje prakse.
V ospredju te kampanje je jordanska nevladna organizacija
(NVO) Adaleh (Pravica), ki je sprožila projekt s podporo EU za
spremljanje primerov zlorabe in zavzemanja proti mučenju.
“Mučenje je v Jordaniji občutljivo vprašanje in Jordanci
težko sprejemajo, da se nadaljuje,” pojasnjuje Luna Sabbah
iz Adaleha. “Mi smo prva lokalna NVO, ki se je lotila tega
vprašanja, zato moramo delati previdne korake.”
Zunaj na odprtem“Dejstvo, da smo pripeljali skupaj ministra za pravosodje,
civilno družbo, policijo in varnostne službe, forenzične
zdravnike, vladne uslužbence in druge zainteresirane strani,
je pomemben dosežek,” poudarja Sabbah.
Poleg tega je Adaleh pripravila sploh prvo obsežno lokalno
poročilo z ugotovitvami, kje se pojavljajo primeri mučenja,
tako da bo mogoče sprejeti ukrepe za prenehanje teh
pojavov v prihodnje.
“In Jordanija ima prvič v svojih knjigah pravno opredelitev
mučenja,” pravi Talib el-Saqqaf, vodilni jordanski pravnik za
človekove pravice, ki je tesno sodeloval pri poročilu.
“Med navadnimi Jordanci ni nobene strpnosti do mučenja in
mediji so se začeli zanimati za naše delo,” dodaja el-Saqqaf.
Adaleh se dotika te solidarnosti. “Ustvarjamo široko koalicijo
za boj proti mučenju in dvig ozaveščenosti o tem vprašanju,”
pravi Sabbah. El-Saqqaf dodaja: “Vzpostaviti nameravamo
tudi sistem za spremljanje in dokumentiranje s pomočjo
sodelovanja z NVO-ji in s sodstvom.
© k
hz
Nidal Mansor
REL 7 0300_politics_SL.indd 2 6/01/09 14:13:09