wordpress.com · 2020. 7. 5. · author: antenen nadine (antn) created date: 6/29/2020 11:41:09 am

IZDELEK 3:

AKVAPONIKA - UČNI NAČRT

AQU@TEACH:

Innovative educational techniques to promote learning among European students using aquaponics

1

Vodilni avtorici:

Ranka Junge, Nadine Antenen

Zurich University of Applied Sciences

So-avtorji in njihove institucije:

Zurich University of Applied Sciences: Jena Jamsek, Fridolin Tschudi

University of Greenwich: Sarah Milliken, Benz Kotzen

Technical University of Madrid: Morris Villarroel, Fernando Torrent

University of Ljubljana: Tjaša Griessler Bulc, Andrej Ovca, Franja Prosenc, Darja Istenič, Darja Ruglej,

Marija Tomšič

Biotechnical Centre Naklo: Uroš Strniša, Marija Gregori

Marec 2020

Copyright © Partnerji projekta Aqu@teach

Aqu@teach je projekt v okviru strateškega partnerstva Erasmus+ v visokem šolstvu (2017–

2020), ki ga vodi Univerza Greenwich v sodelovanju z Univerzo uporabnih znanosti v Zürichu

(Švica), Tehniško univerzo v Madridu (Španija), Univerzo v Ljubljani (Slovenija) in Biotehniškim

centrom Naklo (Slovenija).

To delo je zaščiteno z licenco Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0

International (CC BY-NC-SA 4.0) / Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi

pogoji. Dovoljeno vam je deljenje — kopiranje in razširjanje vsebin v kakršnemkoli mediju in

obliki, predelovanje — remixanje, urejanje, predelava in vključevanje vsebine v lastna dela.

Primerno morate navesti avtorja, povezavo do licence in označiti spremembe, če so kakšne

nastale. To lahko storite na kakršenkoli razumen način, vendar ne na način, ki bi namigoval na

to, da dajalec licence podpira vas ali vašo uporabo dela. Te vsebine ne smete uporabiti v

komercialne namene.

https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/

https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/

2

VSEBINA

Uvod

Kako uporabljati učni načrt ........................................................................................

Pogoji za vpis / pristop ...…………………………………………………………………………………….....

Splošni učni izidi …………….………………………………………………………………………………..…….

Splošni koncept metod učenja in poučevanja ……………………………..………………………….

Predlagan način napredovanja skozi posamezni modul …………………………………….…..

Predlagane metode učenja in poučevanja ……………………………………………………………..

Ocenjevanje …………………………………………………………………………………………………………..

Literatura ……………………………………………………………………………………………………………..

Modul 1: Tehnologija akvaponike

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………

Cilji in kompetence ……………………………………………………………………………………………….

Predlagane metode učenja in poučevanja …………………………………………………………….

Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

Modul 2: Ribogojstvo

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………



Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

Modul 3: Anatomija, zdravje in dobro počutje rib

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………



Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

6

7

7

8

8

9

11

12

13

13

13

14

16

17

17

17

18

20

21

21

21

22

23

3

Modul 4: Krmljenje in rast rib

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………



Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

Modul 5: Ravnovesje vodotopnih hranil

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………



Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

Modul 6: Hidroponika

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………



Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

Modul 7: Rastlinske vrste

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………



Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

Modul 8: Celostno obvladovanje škodljivcev

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………



Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

25

25

26

26

29

30

30

30

31

32

33

33

34

34

37

38

38

39

39

40

42

42

43

43

45

4

Modul 9: Monitoring parametrov

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………



Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

Modul 10: Varnost hrane

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………



Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

Modul 11: Metode znanstvenega raziskovanja

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………



Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

Modul 12: Načrtovanje in gradnja

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………



Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

Modul 13: Urbano kmetijstvo

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………



46

46

47

48

50

51

51

51

52

54

55

55

56

57

59

61

61

61

62

64

65

65

66

66

5

Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

Modul 14: Vertikalna akvaponika

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………



Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

Modul 15: Družbeni vidiki akvaponike

Pregled .......................................................................................................................

Učne vsebine …………………………………………………………………………………………………………



Literatura ………………………………………………………………………………………………………………

68

70

70

70

71

72

74

74

74

75

77

6

UVOD

Kako uporabljati učni načrt

Učni načrt je namenjen učiteljem na terciarni stopnji izobraževanja, ki nameravajo študentom

predstaviti osnovne akvaponike. Pridelava hrane z akvaponiko zaradi kompleksnosti zahteva širok

nabor znanj, potrebnih za razumevanje in upravljanje procesov, ki potekajo v sistemu. Med drugim je

potrebno poznavanje ribogojstva, vrtnarstva, kemije, biologije, principov zagotavljanja varnosti

hrane in inženiringa. Glede na učni načrt celotna delovna obremenitev študenta znaša 150 ur (5

ECTS). Učni načrt je razdeljen na 15 modulov:

Modul Tema Skupna obremenitev študenta (h)

1 Tehnologija akvaponike 8

2 Ribogojstvo 12

3 Anatomija, zdravje in dobro počutje rib 8

4 Krmljenje in rast rib 10

5 Ravnovesje vodotopnih hranil 7

6 Hidroponika 13

7 Rastlinske vrste 10

8 Celostno obvladovanje škodljivcev 8

9 Monitoring parametrov 8

10 Varnost hrane 12

11 Metode znanstvenega raziskovanja 10

12 Načrtovanje in gradnja 13

13 Urbano kmetijstvo 10

14 Vertikalna akvaponika 7

15 Družbeni vidiki akvaponike 14

Priporočljivo je, da se učni načrt izvaja po v naprej znanem časovnem razporedu. Na primer en

modul na teden ali na dva tedna, odvisno od števila potrebnih učnih ur, da se ohrani kontinuiteta in

zainteresiranost študenta. Pred začetkom je potrebno v spletni učilnici Moodle določiti roke za

zaključek dejavnosti pri posameznem modulu. Glede na to, da je učni načrt zasnovan za potrebe

asinhrone izvedbe, je morda smiselno razmisliti o časovni razvrstitvi forumov kot sinhroni aktivnosti,

da se omogoči interakcija med vami in študenti oz. udeleženci v realnem času.

Učni načrt je zasnovan za skupinsko oz. sodelovalno e-učenje. Vendar pa se ga lahko izvaja tudi na

kombiniran način (za več podrobnosti glejte poglavje Splošni koncept metod učenja in poučevanja).

Če ima izobraževalna ustanova na voljo ustrezno infrastrukturo se lahko vključi eksperimentalno

delo bodisi z uporabo Izdelka 7: Standardni operativni postopki (SOP) za raziskovalno delo bodisi se

pripravi alternativni dokument. V tem primeru je predlagani vrstni red izvajanja modulov sledeč:

7

Dokončanje modula Modul

Obvezno pred kakršnimkoli eksperimentalnim delom 1 – Tehnologija akvaponike

4 – Krmljenje in rast rib

5 – Ravnovesje vodotopnih hranil

6 – Hidroponika

9 – Monitoring parametrov

11 – Metode znanstvenega raziskovanja

Med eksperimentalnim delom 2 – Ribogojstvo

3 – Anatomija, zdravje in dobro počutje rib

7 – Rastlinske vrste

8 – Celostno obvladovanje škodljivcev

10 – Varnost hrane

Kadarkoli 12 – Načrtovanje in gradnja

13 – Urbano kmetijstvo

14 – Vertikalna akvaponika

15 – Družbeni vidiki akvaponike

Pogoji za vpis / pristop

Posebnih zahtev glede predznanja ni. Vendar bodo študenti brez podlage s področja naravoslovja

ugotovili, da morajo opraviti nekaj dodatnega dela oz. branja s področja temeljnih naravoslovnih

spoznanj. Če se učni načrt izvaja v angleščini tujerodnim govorcem, je priporočena raven znanja

angleščine B2.

Splošni učni izidi

Učni načrt je osredotočen na študenta z didaktičnimi metodami kot sta problemsko in vrstniško

učenje, z namenom, da bi študentom na visokošolski ravni omogočili pridobivanje strokovnih znanj

in znanj, ki jih pričakujejo njihovi bodoči delodajalci. Uporabljeni didaktični pristopi kot so delavnice,

wiki-ji, forumi in družbeni zaznamki so namenjeni spodbujanju dialoga, sodelovanja, samostojnosti,

kritičnega razmišljanja in ustvarjalnosti. Podpora v obliki navodil in usmeritev študentom omogoča

pridobivanje in nadgrajevanja znanja med napredovanjem skozi module z različnimi Moodle

aktivnostmi na različnih ravneh Bloomove prenovljene taksonomije: poznavanje (slovar),

razumevanje (wiki), uporaba (podatkovna zbirka), analiza (delavnica), vrednotenje (delavnica, forum)

in ustvarjanje (e-portfelj).

Splošni učni izidi so:

Pridobitev veščin potrebnih za izvajanje poizvedb in raziskav ter neodvisnost pri učenju

Razvoj prenosljivih veščin kot so digitalne veščine in uporaba ustrezne terminologije na

posameznih strokovnih področjih (ribogojstvo, vrtnarstvo itd.)

Pridobitev poglobljenega znanja in razumevanje različnih disciplin oz. strokovnih področij

8

Splošni koncept metod učenja in poučevanja

Splošni koncept metod učenja in poučevanja pri tem predmetu je sledeč:

Tip predmeta Vsebina Didaktični pristop

Temeljni (osnovni)

E-učenje Obvezne vsebine Ogled video posnetkov

Branje

Vaje

Vmesni kviz za formativno ocenjevanje

Končni kviz za sumativno ocenjevanje

Priporočene (izbirne) vsebine

Igrifikacija

Interaktivni video posnetki in predstavitve

Aktivnosti študenta Moodle slovar

Moodle wiki

Moodle forum

Moodle delavnica

Družabni zaznamki (Moodle podatkovna zbirka)

Deljenje fotografij (Moodle podatkovna zbirka)

Izbirno (odvisno od organizacije izobraževalne institucije)

Kontaktno učenje Podlaga za problemsko učenje

Kombinirano učenje Obrnjena učilnica

Spletna učilnica Moodle obsega obvezne vsebine in aktivnosti za študente. Priporočene (izbirne)

vsebine kot npr. igrifiakcija z Moodle značkami (kot način motiviranja študentov) je možno dodati. Za

več informacij glejte https://docs.moodle.org/38/en/Badges. Interaktivne videoposnetke in

predstavitve lahko dodate tudi s pomočjo H5P vtičnika. (https://moodle.org/plugins/mod_hvp).

Predlagan način napredovanja skozi posamezni modul

Posamezni moduli so sestavljeni iz sledečih glavnih sklopov:

Uvodno video predavanje z vsebino modula

Gradiva za branje

Dodatni videoposnetki o določenih temah

Vaje

Vmesni kviz s 5 vprašanji tipa »drži / ne drži« za potrebe formativnega ocenjevanja

Končni kviz z 10 vprašanji tipa »izbira enega ali več pravilnih odgovorov« za potrebe

sumativnega ocenjevanja

https://docs.moodle.org/38/en/Badges

https://moodle.org/plugins/mod_hvp

9

Študenti naj bodo med študijem dejavni:

pri družabnih zaznamkih - izmenjava spletnih mest v Moodle podatkovni zbirki

pri deljenju slik - skupna raba slik v Moodle podatkovni zbirki

v razpravah Moodle foruma

pisanju definiciji v Moodle slovarju

pisanju kratkih člankov v Moodle wiki-ju

pri evalvaciji in ocenjevanju dela drugih študentov v Moodle delavnici

Študenti naj izvedene aktivnosti dokumentirajo v njihovem e-portfelju. Priporočena platforma za

vzpostavitev e-portfelja je Mahara, kot dodaten vtičnik spletne učilnice Moodle. V kolikor Mahara ni

na voljo, je mogoče uporabiti tudi druge alternativne brezplačne platforme za vzpostavitev e-

portfelja kot npr. FolioSpaces (https://www.foliospaces.org) in Google Sites

(https://sites.google.com/new). Navodila za uporabo teh platform so na voljo v spletni učilnici.

Predlagane metode učenja in poučevanja

Aktivnosti za posamezni modul so bile načrtovane s programom Learning Designer (glej O1: Toolbox

of Innovative Didactic Techniques for Higher Education), z namenom ustreznega ravnovesja med

šestimi načini učenja (glej sliko na strani 10):

Pridobivanje informacij – branje, gledanje, poslušanje

Poizvedba – raziskovanje

Utrjevanje – vmesni in končni kviz

Izdelava – priprava izdelka za medvrstniško ocenjevanje ali ocenjevanje iz strani učitelja

Razprava – spraševanje

Sodelovanje – skupne aktivnosti študentov, katerih posledica je skupen izdelek

Learning type Aktivnost

Pridobivanje

informacij

Učbenik in dodatna literatura

Uvodni video in dodatni video posnetki na platformi YouTube

Poizvedba Iskanje informacij na internetu

Utrjevanje Vmesni kviz (formativno ocenjevanje)

Končni kviz (sumativno ocenjevanje)

Izdelava Naloge / vaje oddane v Moodle delavnico za medvrstniško ocenjevanje

Naloge / vaje oddane e-portfelj

Naloge / vaje oddane v spletni učilnici Moodle za pregled in povratno

informiranje s strani učitelja

Razprava Moodle forum

Sodelovanje Prispevki v Moodle podatkovno zbirko (spletne strani in fotografije)

Prispevki v Moodle wiki-jih

Prispevki v Moodle slovarju

Ocenjevanje dela drugega študenta v Moodle delavnici

https://www.foliospaces.org/

https://sites.google.com/new

10

Modul 1 Modul 2 Modul 3





11

Ocenjevanje

Formativno ocenjevanje

Vmesni kvizi, ki se nahajajo približno na polovici posameznega modula, so zasnovani tako, da lahko

študent preveri napredek pri svojem učenju. Študent ta kviz lahko izpolni večkrat. Poleg tega

nekateri moduli vključujejo aktivnosti, ki od učitelja oz. mentorja zahtevajo povratne informacije o

delu, ki ga študent odda v spletno učilnico.

Sumativno ocenjevanje

Končni kviz v okviru posameznega modula študent lahko izvaja le enkrat in je časovno omejen na 30

minut.

Uspešen zaključek predmeta je ovrednoten s 5 ECTS. Ocenjevanje obsega tri sklope:

1. Pri zaključnih kvizih vsak pravilen odgovor na vprašanje šteje eno točko. Za posamezen

modul je možno zbrati največ 10 točk. Zbrane točke vseh kvizov predstavljajo 50 %

končne ocene.

1. E-portfelji, ki predstavljajo 30 % končne ocene, se ocenjujejo po naslednjih:

Zastopanost vseh petnajstih modulov (največ 10 točk)

Strukturiranost predstavitve (največ 10 točk)

Kakovost izdelkov (največ 10 točk)

2. Kvantitativna ocena aktivnega sodelovanja v različnih aktivnostih spletne učilnice

Moodle (slovar, wiki-ji, forumi, delavnice, podatkovne zbirke) predstavlja 20 % končne

ocene.

Ocena se oblikuje glede na dosežen odstotek (%) točk. Predlagano shemo ocenjevanja je možno

prilagoditi sistemu posamezne države:

Dosežek % Ocena

>90% Odlično

>80% - 90% Zelo dobro

>70% - 80% Dobro

>60% - 70% Zadostno

<60% Ne zadostno

12

Literatura

Dodatna literatura za študente je navedena v vodniku posameznega modula. Spodnji viri so

priporočilu učitelju.

Resh, H.M. 2016. Hydroponic Food Production: A Definitive Guidebook for the Advanced

Home Gardener and the Commercial Hydroponic Grower. CRC Press, Boca Raton.

Sommerville, C., Cohen, M., Pantanella, E., Stankus, A. & Lovatelli, A. 2014. Small-Scale

Aquaponic Food Production – Integrated Fish and Plant Farming. FAO Fisheries and

Aquaculture Technical Paper No. 589. Food and Agriculture Organization of the United

Nations , Rome.

Thórarinsdóttir, R.I., Kledal, P.R., Skar, S.L.G., Sustaeta, F., Ragnarsdóttir, K.V., Mankasingh,

U., Pantanella, E. Van de Ven, R. & Shultz, C. 2015. Aquaponics Guidelines. EU Lifelong

Learning Programme.

Timmons, M.B. & Ebeling, J.M. 2007. Aquaculture. Cayuga AquaVentures, Ithaca, NY.

http://www.fao.org/3/a-i4021e.pdf


https://skemman.is/bitstream/1946/23343/1/Guidelines_Aquaponics_20151112.pdf

13

MODUL 1: TEHNOLGIJA AKVAPONIKE

Avtorice: Ranka Junge, Nadine Antenen, Jena Jamsek

Institucija: Zurich University of Applied Sciences

Pregled

Tema Skupna

obremenitev

študenta

1.1 Uvod v tehnologijo akvaponike; zakaj uporabiti akvaponiko? 50 min

1.2 & 1.3 Elementi in razvrščanje akvaponskih sistemov 2 h 15 min

Vmesni kviz 15 min

1.4 Zgodovina akvaponike 1 h 10 min

1.5 Primeri akvaponskih sistemov po vsem svetu 1 h 40 min

1.6 Najnovejše raziskave v akvaponiki 1 h 20 min

Zaključni kviz 30 min

8 ur

Učne vsebine

Kaj je akvaponika?

Elementi akvaponskega sistema

Razvrščanje akvaponskih sistemov (zaprta/odprta zanka, sensu stricto/sensu lato,

intenzivno/ekstenzivno)

Zgodovina akvponike

Primeri akvaponskih sistemov po vsem svetu

Najnovejše raziskave v akvaponiki

Cilji in kompetence

Glavni cilj tega modula je seznaniti študente z akvaponiko, vključno z novimi strokovnimi termini,

osnovnimi sestavnimi deli akvaponskih sistemov in mednarodnimi primeri v različnih podnebnih in

družbenih razmerah.

Kompetence:

1. Razumevanje osnovnih tehnoloških načel akvaponike;

2. Razumevanje prednosti in omejitev akvaponskih sistemov;

3. Seznanitev s strojno opremo akvaponskega sistema;

14

4. Razumevanje tehnoloških načel hidroponike in ribogojstva ter njuno vpetost v

akvaponski sistem;

5. Razumevanje razlik med izvedbami akvaponskega sistema;

6. Sposobnost razvrstiti akvaponske sisteme glede na različna načela načrtovanja,

njihovega delovanja, upravljanja vodnega kroga, vrsto hidroponske enote in porabo

prostora;

7. Poznavanje zgodovine akvaponike;

8. Poznavanje prisotnosti akvaponike v mednarodnem prostoru in njenih različnih izvedb,

glede na zemljepisno lego;

9. Seznanitev z najnovejšimi raziskavami na področju akvaponike.


1.1 Kaj je akvaponika? Uvod v tehnologijo akvaponike

Poglej – 5 minut

Oglejte si uvodni video.

Preberi in sodeluj – 45 minut

Preberite poglavje 1.1 v učbeniku in izpišite morebitne neznane besede. Raziščite pomen

teh besed in jih dodajte v Moodle slovar.

1.2 & 1.3 Elementi in razvrščanje akvaponskih sistemov

Preberi – 60 minut

Poberite poglavji 1.2 in 1.3 v učbeniku, da izveste več o dveh glavnih elementih akvaponskega

sistema (ribogojstvo in hidroponika) in načinu razvrščanja akvaponskih sistemov.

Razišči in sodeluj – 30 minut

Poiščite sliko za vsako od spodaj navedenih kategorij uporabe akvaponskega sistema in jo delite z

ostalimi v Moodle podatkovni bazi:

Tržna rastlinska pridelava

Domača oskrba

Izobraževanje

Socialno podjetništvo

Ozelenitev z okrasnimi rastlinami

Izdelaj – 45 minut

V Moodlu zgradite svoj akvaponski sistem s pomočjo orodja »Bodi ustvarjalen (angl. Get creative)«.

Sliko zaslona na katerem bo prikazan vaš akvaponski sistem prilepite v prazen dokument (.doc ali

.pdf) ter pod sliko vašega akvaponskega sistema odgovorite na naslednja vprašanja:

15

1. Kaj morate redno dodajati v vaš sistem, da ta lahko deluje?

2. Katere so prednosti in slabosti z vaše strani izbranega načina delovanja?

3. Katere parametre morate redno preverjati, da zagotovite dobrobit rib?

4. Katere izzive lahko pričakujete pri delovanju sistema na izbrani lokaciji?

Dokument naložite v svoj e-portfelj.

Vaja – 15 minut

Odgovorite na pet vprašanj vmesnega kviza, da preverite uspešnost dosedanjega učenja. Rezultati

ne bodo upoštevani pri končni oceni.

1.4 Zgodovina akvaponike


Preberite poglavje 1.4 v učbeniku, da izveste več o zgodovini akvaponike.

Izdelaj in sodeluj – 60 minut

Izračunajte trenutno »hype« razmerje za „akvaponiko“, „hidroponiko“ in „ribogojstvo“ po metodi,

opisani v učbeniku, poglavje 1.4. Primerjajte rezultate za vsak iskalni profil z rezultati v Junge at al.

(2017) in izdelajte graf. Napišite kratek komentar o podobnostih in razlikah ter ga naložite v Moodle

delavnico kjer boste tudi ovrednotil delo vaših študijskih kolegov.

1.5 Primeri akvaponskih sistemov po svetu


Preberite poglavje 1.5 v učbeniku glede akvaponskih sistemov po svetu.


Na internetu poiščite primere akvaponskih sistemov po vsem svetu, predvsem na tistih območjih, ki

jih v učbeniku niso opisana: Afrika in latinska Amerika. V Moodle Wiki-ju opišite vsaj en sistem, pri

čemer upoštevate kriterije navedene v tabeli 2 (1. poglavje učbenika). Poleg tega sistem razvrstite

glede na kriterije, s katerimi ste se seznanili v poglavju 1.2.

1.6 Najnovejše raziskave v akvaponiki

Preberi – 30 minutes

Preberite poglavje 1.6. v učbeniku glede najnovejših raziskav v akvaponiki.

Razišči in razpravljaj – 50 minut

Na internetu poiščite:

1) Eno institucijo / nevladno organizacijo / podjetje, ki izvaja resne raziskave na področju

akvaponike. Poglejte tudi družabna omrežja Twitter, Facebook ali Instagram in v Moodle forumu

objavite povezavo, ter jo na ta način delite s študijskimi kolegi.

https://www.mdpi.com/2073-4441/9/3/182


16

2) Eno temo s področja akvaponike, ki se vam zdi zanimiva in ki ni omenjena v učbeniku. V Moodle

forumu objavite kratek prispevek z naslovom: "Akvaponika in ... (vaša tema)" ter vašim študijskim

kolegom razložite, zakaj se vam zdi to zanimivo.

Vaja – 30 minut

Končni kviz z desetimi vprašanji. Rezultati kviza bodo zabeleženi in bodo upoštevani pri končni

oceni.

Literatura

Maucieri, C., Forchino, A.A., Nicoletto, C., Junge, R., Pastres, R., Sambo, P. & Borin, M. 2018. Life cycle assessment of a micro aquaponic system for educational purposes built using recovered material. Journal of Cleaner Production 172, 3119-3127.

Palm, H.W., Knaus, U., Appelbaum, S., Goddek, S., Strauch, S. M., Vermeulen, T., Jijakli, H. & Kotzen, B. 2018. Towards commercial aquaponics: A review of systems, designs, scales and nomenclature. Aquaculture International 26 (3), 813-842.

Sommerville, C., Cohen, M., Pantanella, E., Stankus, A. & Lovatelli, A. 2014. Small-Scale Aquaponic Food Production – Integrated Fish and Plant Farming. FAO Fisheries and Aquaculture Technical Paper No. 589. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome.

Thórarinsdóttir, R.I., Kledal, P.R., Skar, S.L.G., Sustaeta, F., Ragnarsdóttir, K.V., Mankasingh, U., Pantanella, E. Van de Ven, R. & Shultz, C. 2015. Aquaponics Guidelines. EU Lifelong Learning Programme, Reykjavik.

https://doi.org/10.1016/j.jclepro.2017.11.097



https://doi.org/10.1007/s10499-018-0249-z



https://skemman.is/bitstream/1946/23343/1/Guidelines_Aquaponics_20151112.pdf

17

MODUL 2: RIBOGOJSTVO

Avtorice: Ranka Junge, Nadine Antenen, Fridolin Tschudi


Pregled

Tema Skupna

obremenitev

študenta

2.1 Uvod v ribogojstvo 2 h 35 min

2.2 Recirkulacijski ribogojni sistem (RAS) 3 h 30 min

Vmesni kviz 15 min

2.3 Upravljanje recirkulacijskega ribogojnega sistema 1 h 50 min

2.4 Načrtovanje recirkulacijskega ribogojnega sistema (vaja) 3 h 20 min

Končni kviz 30 min

12 ur

Učne vsebine

Načela in razvoj ribogojstva

Različne oblike ribogojstva

Pomembni koraki načrtovanja in oblikovanja recirkulacijskega ribogojnega sistema

Odstranjevanje trdnih snovi

Biofiltracija

pH

Črpalke

Odstranjevanje patogenov

Oksigenacija in razplinjenje

Ponovna uporaba hranil iz recirkulacijskega ribogojnega sistema v akvponiki

Cilji in kompetence

Glavni cilji tega modula so razumevanje načel ribogojstva; sposobnost osnovnega načrtovanja, in

upravljanja recirkulacijskega ribogojnega sistema; poznavanje potrebnih sestavnih delov v primerih,

ko se ribogojstvo povezuje s sistemi za rastlinsko pridelavo.

Kompetence:

1. Razumevanje načel gojenja rib v recirkulacijskem ribogojnem sistemu (RAS) in pomena

postopkov čiščenja vode;

18

2. Razumevanje kateri sestavni deli RAS so potrebni, za povezovanje z gojenjem rastlin brez

rabe tal;

3. Načrtovanje RAS.


2.1 Uvod v ribogojstvo


Za uvod v tematiko preberite poglavje 2.1 v učbeniku.


Poiščite spletno stran podjetji, ki proizvajajo sisteme za ribogojstvo in sicer za vsako od štirih vrst na

sliki 3, drugega poglavja v učbeniku in eno za recirkulacijski ribogojni sistem. Vsak primer naj bo iz

druge regije sveta. Spletne strani delite v Moodle podatkovni zbirki. Vsak vnos opremite s podatki o

predvideni letni proizvodnji (t / a) in skupni velikosti (m3) sistema.


Preberite poglavji 1.1 and 1.2 v članku Aquaculture - Farming aquatic animals and plants avtorja J.S.

Lucas et al. (2019) in v Moodle slovar dodajte dva termina.

Razišči in izdelaj – 60 minut

Na internetu se informirajte o zgodovini ribogojstva. Napišite kratek (500 besed) povzetek svojih

ugotovitev in ga naložite v e-portfelj. V besedilu ne pozabite navesti virov.

2.2 Recirkulacijski ribogojni sistem (RAS)

Poglej – 30 minut

Oglejte si video o RAS tehnologiji. Upoštevajte najpomembnejša dejstva o sestavnih delih

sistema (1-6). Vzemite si čas in po potrebi ustavite video.

Preberi in izdelaj – 120 minut

Preberite poglavje 2.2 v učbeniku. Veliki zunanji bazeni postajajo vse bolj priljubljeni v intenzivnih

izvedbah RAS. Izdelajte tabelo, ki prikazuje prednosti in slabosti teh velikih bazenov ob upoštevanju

naslednjih dejavnikov:

Biološka varnost

stroškovna korist

počutje rib

prostorska učinkovitost

oprema in človeški viri za izvajanje monitoringa

Tabelo naložite v e-portfelj.

19

Preberi in razpravljaj – 60 minut

Preberite poglavje 8 v »A Guide to Recirculation Aquaculture". V omenjenem poglavju so različne

študije primerov za prikaz potencialnih okoljskih in gospodarskih koristi RAS. Pomislite na kakšne

pomanjkljivosti? V Moodle forumu lahko razpravljate o možnih okoljskih, gospodarskih in drugih

pomanjkljivostih.

Vaja – 15 minut



2.3 Upravljanje recirkulacijskega ribogojnega sistema

Poglej – 10 minut

Poglejte si video o upravljanju z recirkulacijskim ribogojnim sistemom in si izpisujete pomembne

informacije.


Preberite poglavje 2.3 v učbeniku.


Poiščite informacije o ciljnih ravneh (območjih) različnih fizikalnih in kemijskih parametrov kakovosti

vode v RAS. Upoštevajte:

Kisik

Dušik

Ogljikov dioksid

Amonij

Amonijak

Nitrit

Nitrat

pH

Suspendirane trdne snovi

Biološko potrebo po kisiku

Podatke prikažite v obliki tabele, ki jo naložite v e-portfelj.

2.4. Načrtovanje recirkulacijskega ribogojnega sistema kot sestavnega dela akvaponike



20


Pri tej vaji boste načrtovali recirkulacijski ribogojni sistem, kot del akvaponskega sistema po

naslednjem postopku:

1) preberite priročnik o »Planning Basis for Dimensioning the Recirculating Aquaculture Part

of an Aquaponic System«;

2) preberite opis naloge;

3) z uporabo Excelove razpredelnice opravite različne naloge v priročniku;

4) Odgovorite na vprašanja in naložite svoje dokumente v e-portfelj.

Vaja – 30 minut


oceni.

Literatura

Bregnballe, J. 2015 A Guide to Recirculation Aquaculture: An introduction to the new environmentally friendly and highly productive closed fish farming systems. Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO) and EUROFISH International Organisation.

Lucas, J.S., Southgate, P.C., & Tucker, C.S. (eds.) 2019. Aquaculture: Farming Aquatic Animals and Plants (3rd edition). Wiley-Blackwell.

Timmons, M.B. & Ebeling, J.M. 2007. Aquaculture. Ithaca, NY: Cayuga AquaVentures.



https://www.wiley.com/en-gb/Aquaculture:+Farming+Aquatic+Animals+and+Plants,+3rd+Edition-p-9781119230861

https://www.wiley.com/en-gb/Aquaculture:+Farming+Aquatic+Animals+and+Plants,+3rd+Edition-p-9781119230861

21

MODUL 3: ANATOMIJA, ZDRAVJE IN DOBRO

POČUTJE RIB

Avtor: Morris Villarroel

Institucija: Technical University of Madrid

Pregled

Tema Skupna

obremenitev

študenta

Uvodni video 05 min

3.1 Splošna zunanja anatomija 1 h 50 min

3.2 Splošna notranja anatomija 1 h

Vmesni kviz 15 min

3.3 Respiratorna fiziologija 40 min

3.4 Dobro počutje rib 3 h 40 min

Končni kviz 30 min

Skupaj 8 ur

Učne vsebine

Splošna zunanja anatomija

Splošna notranja anatomija

Respiratorna fiziologija

Dobro počutje rib

o Uvod

o Zakonodaja v EU

o Posebni ukrepi za oceno dobrega počutja

o Os HPI in odziv na stres

o Operativni kazalniki dobrega počutja

Cilji in kompetence

Glavni cilj tega modula je seznaniti študente z ribami, vključno z novim besediščem, da bodo lažje

zaznali morebitne težave v akvaponskih sistemih. Del aktivnosti vključuje spoznavanje kritičnih

potreb rib in zunanjih znakov, ki lahko kažejo, kdaj je nekaj narobe.

22

Kompetence:

1. Razumevanje osnov zunanje in notranje anatomije rib za potrebe diagnosticiranja

možnih težav;

2. Razumevanje dihanja rib in pomena koncentracije raztopljenega kisika;

3. Razumevanje ključnih principov dobrega počutja in zdravja rib;

4. Znanje uporabe operativnih kazalnikov dobrega počutja rib in uvajanja potencialnih

rešitev.


Poglej – 5 minut

Poglejte si uvodni video v katerem so opisane teme, o katerih boste razpravljali, in dejavnosti, ki jih

boste morali izvesti.

3.1 Splošna zunanja anatomija


Preberite poglavje 3.1 v učbeniku in si zapišite glavne značilnosti zunanje anatomije rib.


Z internetu poiščite vsaj eno sliko / fotografijo rib iz filmov, risanih filmov ali drugih medijev (ne

fotografije prave ribe). Slike oz. fotografije naložite v Moodle podatkovno zbirko in komentirajte

morebitne napačni ali pretirani anatomske vidike, kot npr. ribe z vekami. Navedite vir slike in tri

ključne besede, ki naj vključujejo tudi vrsto ribe.


Na internetu poiščite dodatne informacije o možnih nepravilnostih zunanje anatomije rib. V Moodle

wiki-ju zapišite vsaj dve možni nepravilnosti pri posamezni vrsti ribe. Ne pozabite navesti vira

informacij.

3.2 Splošna notranja anatomija


Preberite poglavje 3.2 v učbeniku in si zapišite glavne značilnosti notranje anatomije rib.


Na internetu poiščite definicije notranjih anatomskih organov rib in jih dodajte v Moodle slovar.

Vaja – 15 minut

Odgovorite na pet vprašanj vmesnega kviza, da preverite uspešnost dosedanjega učenja.

Rezultati ne bodo upoštevani pri končni oceni.

23

3.3 Respiratorna fiziologija


Preberite poglavje 3.3 v učbeniku in si zapišite dejstva v zvezi z dihanjem rib pod vodo.

Razpravljaj – 30 minut

Kot eksotermni organizmi so ribe zelo učinkovite živali, vendar živijo v okolju z zelo malo kisika. V

Moodle forum vpišite vsaj dva prispevka o tem, kako ribe rešujejo to težavo in koliko energije

porabijo za dihanje v primerjavi z plazilci in sesalci.

3.4 Dobro počutje rib


Preberite poglavje 3.4 v učbeniku in si zapišite ključne poudarke dobrega počutja rib v kontekstu

akvaponskih sistemov.


Napišite kratek sestavek (500 besed) o dveh operativnih kazalcih dobrega počutja rib, ki bi jih lahko

uporabili tudi v akvaponski enoti, in pojasnite, zakaj menite, da bi lahko bila koristna. V drugi fazi

Moodle delavnice boste nato ocenili delo študijskega kolega, ki vam ga bo dodelil učitelj.


Da bi dobili predstavo o mednarodni pomembnosti te teme, na internetu poiščite spletna mesta, ki

so usmerjena v dobro počutje rib. Spletna mesta dajte v skupno rabo v Moodle podatkovni zbirki.


Večina razprav in raziskav v zvezi z dobrim počutjem rib domneva, da ribe čutijo bolečino.

Upoštevajte dokaze in podajte zapis na to temo v Moodle forumu. Poleg tega pa komentirajte vsaj še

en vnos vašega študijskega kolega študenta.

Vaja – 30 minut

Končni kviz z desetimi vprašanji. Rezultati kviza bodo zabeleženi in bodo upoštevani pri

končni oceni.

Literatura

Ashley, P.J. 2007. Fish welfare: current issues in aquaculture. Applied Animal Behaviour Science 104 (3-4), 199-235.

Braithwaite, V. 2010. Do Fish Feel Pain? Oxford University Press, Oxford.

Conte, F.S. 2004. Stress and the welfare of cultured fish. Applied Animal Behaviour Science 86 (3-4), 205-23.

https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0168159106002954


24

Huntingford, F.A., Adams, C., Braithwaite, V.A., Kadri, S., Pottinger, T.G., Sandøe, P. & Turnbull, J.F. 2006. Current issues in fish welfare. Journal of Fish Biology 68 (2), 332-72.

https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.0022-1112.2006.001046.x

25

MODUL 4: KRMLJENJE IN RAST RIB

Avtorja: Morris Villarroel, Fernando Torrent

Institucija: Technical University of Madrid

Pregled

Tema Skupna

obremenitev

študenta

Uvodni video 05 min

4.1 Uvod v krmljenje rib 40 min

4.2 Energijske potrebe 10 min

4.3 Glavni medsebojni vplivi krmljenja in okoljskih dejavnikov 50 min

4.4 Predvidena sestava ribje krme in osnovne hranilne snovi 45 min

4.5 Vrsta krme 40 min

Vmesni kviz 15 min

4.6 Strategije krmljenja 30 min

4.7 Samodejni krmilniki 45 min

4.8 Načrt proizvodnje in spremljanje razvoja ribogojnice 20 min

4.9 Oblikovanje krme za akvaponiko 4 h 30 min

Končni kviz 30 min

Skupaj 10 ur

Učne vsebine

Uvod v krmljenje rib

Energijske potrebe

Glavni medsebojni vplivi krmljenja in okoljskih dejavnikov

o Abiotski dejavniki

o Biotski dejavniki

Predvidena sestava ribje krme in osnovne hranilne snovi

Vrsta krme

Strategije krmljenja

26

Samodejni krmilniki

Načrt proizvodnje in spremljanje razvoja ribogojnice

Oblikovanje krme za akvaponiko

o Rast rib in zadrževanje dušika

o Vir dušika

o Absorpcija dušika v ribah

o Izgube dušika v trdnih snoveh

o Dušik, raztopljen v vodi kot amonijak

Cilji in kompetence

Glavni cilj tega modula je predstaviti osnovne prehrane rib, zlasti v smislu praktičnih vidikov,

povezanih s krmo in režimom krmljenja. Ker krma zagotavlja glavni vir dušikovih odpadkov v

recirkulacijskem sistemu, mora biti pod strogim nadzorom v povezavi z rastjo rib.

Kompetence:

1. Razumevanje osnovne sestave ribje krme;

2. Razumevanje režima krmljenja in kako meriti rast rib;

3. Izračun vpliva krme rib na raztopljeni amonijak v vodi in druga hranila;

4. Primerjava ribjih potreb v odvisnosti od vrste rib in velikosti akvponske enote.


Poglej – 5 minut

Oglejte si uvodni video, kjer vam bodo predstavljene teme, o katerih boste razpravljali, in dejavnosti,

ki jih boste morali izvesti.

4.1 Uvod v krmljenje rib


Preberite poglavje 4.1 v učbeniku in si zapišite glavne razlike med krmljenjem kopenskih živali in

krmljenjem rib ter glavne težave z viškom krme oz. ne zaužito krmo.


Na internetu poiščite vsaj eno sliko / fotografijo rib, ki se krmijo, bodisi na površini vode ali v vodi.

Krmljenje lahko poteka ročno ali s samodejnimi krmilniki. Nato jih dajte v skupno rabo v Moodle

podatkovni zbirki. Navedite vir slike in tri ključne besede, ki naj vključujejo tudi vrsto ribe.

27

4.2 Energijske potrebe


Preberite poglavje 4.2 v učbeniku in si zapišite glavne razloge, zakaj ribe učinkoviteje izkoriščajo

energijo iz krme kot sesalci.

4.3 Glavni medsebojni vplivi krmljenja in okoljskih dejavnikov


Preberite poglavje 4.3 v učbeniku in si zapišite glavne abiotske in biotske dejavnike, ki vplivajo na

rast rib, vključno z izvirsko vodo, vodo v bazenu za recirkulacijo in gostoto rib.


Akvaponika velja za zelo trajnostno tehnologijo, vendar je to odvisno od vrste ribje krme, ki se

uporablja. V Moodle forum vnesite vsaj dva prispevka oz. dve svoji ideji za razvoj trajnostne krme.

Katere lastnosti bi morala imeti trajnostna krma?

4.4 Predvidena sestava ribje krme in osnovne hranilne snovi


Preberite poglavje 4.4 v učbeniku in si zapišite pomen beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob v

prehrani rib ter pomen mineralov za akvaponiko.


Raziščite to področje na internetu in pridobite dodatne informacije o mineralih in njihovih

koncentracijah v ribji krmi. V Moodle wiki vpišite vsaj ena mineral in njegovo običajno koncentracijo

za salmonide ali tilapijo. Navedite tudi mersko enoto.

4.5 Vrste krme


Preberite poglavje 4.5 v učbeniku in si zapišite vrste rib, ki so se uporabljajo v ribogojstvu nekoč in

danes.


Na podlagi tega kar ste se do zdaj naučili na internetu poiščite različne vrste ribje krme in dodajte

eno definicijo v Moodle slovar (npr. peletirana krma).

Vaja – 15 minut


ne bodo upoštevani pri vaši končni oceni.

28

4.6 Strategije krmljenja


Preberite poglavje 4.6 v učbeniku in si zapišite, zakaj lahko enostavno pride do prekomernega

hranjenja rib in kako se temu izogniti. Pomislite, katere znake lahko uporabite za merjenje

učinkovitosti krmljenja.

4.7 Samodejni krmilniki


Preberite poglavje 4.7 v učbeniku in si zapišite različne sisteme samodejnih krmilnikov.


Na internetu poiščite podjetja, ki prodajajo krmilnike primerne za uporabo v akvaponiki, in delite

povezave v Moodle podatkovni zbirki.

4.8 Načrt proizvodnje in spremljanje razvoja ribogojnice


Preberite poglavje 4.8 v učbeniku in si zapišite najpomembnejših podatkov, ki jih je treba zbrati v

zvezi z gojenjem rib.

4.9 Načrtovanje krme za akvaponiko


Preberite poglavje 4.9 v učbeniku in si zapišite opombe glede metode za izračun raztopljenega

amoniaka v vodi na podlagi vsebnosti beljakovin v krmi.

Poglej – 5 min

Oglejte si video o hranjenju tilapije in si zapišite, kako izračunajo količino krme za mlade tilapije v

akvaponskem sistemu. Te podatke nato uporabite za izvedbo vaje v nadaljevanju.


V tej vaji boste odgovorili na dve vprašanji, ki sta povezani s podatki, s katerimi ste se seznanil v

poglavju učbenika 4.9.

1. Recimo, da v majhni akvaponski enoti s posodo prostornine 250 L gojite tilapijo. Gostota ribjega

staleža znaša 25,6 kg / m3, povprečna teža ene ribe pa 400 g. Pri tej velikosti tilapijo krmimo s krmo

teže 2,4 % njene žive teže. Koliko rib je v rezervoarju? Koliko krme morate na dan zagotoviti v kg?

Koliko krme je to na mesec?

2. Nato uporabite zgornje podatke za izračun količine skupnega amonijskega dušika (TAN),

proizvedenega (v gramih), ki ga proizvedejo ribe v zgoraj navedenem bazenu, ki prejme X g krme na

dan (vaš odgovor na vprašanje 1). Krma vsebuje 40 % beljakovin; suha teža rib znaša približno 27 %

njihove žive teže; izkoristek krme je 85 %; odstotek beljakovin v celotni ribi je 53 %; odstotek krme,

29

izgubljene kot trdne snovi znaša 10 % tistega kar damo v bazen; odstotek dušika v trdnih snoveh pa

je 4,2 %.

Vaše odgovore naložite v delavnico Moodle in v naslednjem koraku evalvirajte odgovore enega od

vaših študijskih kolegov.


V članku Robaina in sod. (2019) Fish Diets in Aquaponics preberite poglavji 13.3.2 in 13.4. Nato

napišite kratek povzetek (500 besed) o težavah s pripravo krme za ribe, ki je namenjena za uporabo v

akvaponiki in o pomenu časa hranjenja. Dokument nato naložite v svoj e-portfelj.

Vaja – 30 minut


oceni.

Literatura

Seawright, D.E., Stickney, R.R. & Walker, R.B. 1998. Nutrient dynamics in integrated aquaculture-hydroponics systems. Aquaculture 160, 215-237. Pillay, T.V.R & Kutty, M.N. 2005. Aquaculture: Principles and Practices. 2nd edition. Wiley-Blackwell.

https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-030-15943-6_13



30

MODUL 5: RAVNOVESJE VODOTOPNIH HRANIL

Avtorica: Ranka Junge


Pregled

Tema Skupna

obremenitev

študenta

5.1 Makro- in mikrohranila 30 min

5.2 Biogeokemijsko kroženje glavnih hranil v akvaponiki 1 h 50 min

5.3 Prehrana rastlin 1 h 55 min

Vmesni kviz 15 min

5.4 Oskrba s hranili v akvaponiki 2 h

Končni kviz 30 min

7 ur

Učne vsebine

Makro- in mikrohranila ter njihova vloga v živih organizmih

Kroženje dušika

Kroženje fosforja

Oskrba s hranili v akvaponiki

Cilji in kompetence

Glavni cilj tega modula je podati pregled na, iz vidika akvaponike, ključne procesa kroženja hranil.

Kompetence:

1. Splošno razumevanje pomena makro- in mikrohranil s posebnostmi v akvaponskih sistemih;

2. Razumeti kroženje dušika za delovanje akvaponskega sistema;

3. Razumeti kroženje fosforja in možne vzroke njegovih izgub;

4. Biti sposoben izračunati potrebo po hranilih ključnih makrohranil v akvaponskem sistemu.

31


5.1 Makro- in mikrohranila

Preberi in poglej – 30 minut

Za uvod v področje spoznajte kemične elemente in njihovo vlogo v živih organizmih. Preberite

poglavje 5.1 v učbeniku in si oglejte uvodni video.

5.2 Biogeokemijsko kroženje glavnih hranil v akvaponiki


Preberite poglavje 5.2 v učbeniku. Poglejte si video (YouTube) o kroženju dušika in si pri tem delajte

zapiske.


Napišite kratko poročilo (500 besed) izhajajoč iz sledečega vprašanja: Kakšne so razlike med

kroženjem dušika na splošno in v akvaponskih sistemih? Izdelek naložite v vaše e-portfelj.

5.3 Prehrana rastlin


Za uvod v tematiko in pripravo na vajo preberite poglavje 5.3 v učbeniku.


Na internetu poiščite fotografije ene rastline po vaši izbiri z pomanjkanjem hranil oz. motnjami v

njihovi presnovi. Pri tem upoštevajte nabor rastlin, ki so pogosto del akvaposnkih sistemov kot npr.

zelena solata, paradižnik, kumare, špinača, jagode, ohrovt. Poskušajte najti fotografije ki prikazujejo

pomanjkanje nujno potrebnih elementov (razen C, H, O). Fotografije označite (poimenujte) s podatki

o vrsti, posledica pomanjkanja katerega elementa je prikazana in poimenujte znak, ki prikazuje

pomanjkanje.

Vaja – 15 minut



5.4 Oskrba s hranili v akvaponiki


Za uvod v tematiko in pripravo na vajo preberite poglavje 5.4 v učbeniku.

32


Cilj izračuna optimalne količine hranil je zagotoviti, da se v sistem dovaja ravno toliko makrohranil

(N, P in K), kot jih rastline absorbirajo, a hkrati zagotovimo dovolj hranilnih snovi tudi za ribe. V

pomoč pri tem izračunu vam je model, ki temelji na modelu za dušik, ki sta ga razvila Timmons in

Ebeling (2010) ter modelu fosforja, ki ga je razvil Brinker (2006) in je pripravljen v Excelovi

razpredelnici (Tschudi 2016). Najprej je treba razdelati hranilno sestavo krme (Feed Emissions sheet).

V naslednjem koraku je treba izračunati, koliko rib je v sistemu ob določnem času in koliko hranilnih

snovi izločijo (Fish Planning sheet). Potem izberite rastline s pripadajočo površino za gojenje

(paradižnik, zelena solata ali bazilika) (Plants Uptake sheet). Na koncu izračunajte ravnovesje hranil v

sistemu (Nutrient Balance sheet). Dokument »Nutrient Balancing in Aquaponic System« vsebuje

podroben opis in razlago posameznih korakov. Za vajo prilagodite sledeče parametre: 35 g N / kg

krme; 5 g / kg krme; isti stalež rib; 40 m2 površine za paradižnik v celotnem obdobju gojenja (1. 1. -

20. 5. 2017) in 20 m2 površine za zeleno solato od 1. 4 - 15. 5.2017 (faza dodatne potrebe po

hranilih pri solati 1. 4 - 7. 4.2017, po 2. koraku). Shranite Excelovo preglednico. V praznem polju, kjer

je prevideno besedilo opišite potek krivulj (za dušik, fosfor in kalij). Kaj je treba storiti, da rastlinam

preprečimo pomanjkanje hranil? Naložite svojo Excelovo preglednico v Moodle delavnico in

ovrednotite delo enega od vaših študijskih kolegov.

Vaja – 30 minut


oceni.

Literatura

Bittsanszky, A., Uzinger, N., Gyulai, G., Mathis, A., Junge, R., Kotzen, B. & Komives, T. 2016. Nutrient supply of plants in aquaponic systems. Ecocycles 2 (2), 17-20. doi:

Eck, M., Körner, O. & Jijakli, M.H. 2019. Nutrient Cycling. In S. Goddek, A. Joyce, B. Kotzen & G.M. Burnell (eds.) Aquaponic Food Production Systems: Combined Aquaculture and Hydroponic Production Technologies for the Future, pp. 231-246. Springer.

Maucieri, C., Nicoletto, C., Junge, R., Schmautz, Z., Sambo, P. & Borin, M. 2018. Hydroponic systems and water management in aquaponics – A review. Italian Journal of Agronomy, 13:1012.

Nozzi, V., Graber, A., Mathis, A., Schmautz, Z. & Junge, R. 2018. Nutrient management in aquaponics: comparison of three approaches on lettuce, mint and mushroom herbs. Agronomy 8 (3), 27.

http://dx.doi.org/10.19040/ecocycles.v2i2.57

http://dx.doi.org/10.19040/ecocycles.v2i2.57

https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-030-15943-6

https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-030-15943-6

https://www.agronomy.it/index.php/agro/article/view/1012

https://www.agronomy.it/index.php/agro/article/view/1012

http://www.mdpi.com/2073-4395/8/3/27

http://www.mdpi.com/2073-4395/8/3/27

33

MODUL 6: HIDROPONIKA

Vodilna avtorica: Sarah Milliken

Institucija: University of Greenwich

So-avtorica: Ranka Junge


Pregled

Tema Skupna

obremenitev

študenta

Uvodni video 05 min

6.1 Uvod v hidroponiko 10 min

6.2 Hidroponski sistem 2 h 40 min

6.3 Anatomija rastlin, fiziologija in rastne zahteve 3 h

Vmesni kviz 15 min

6.4 Splošne prakse gojenja 50 min

6.5 Gnojenje 3 h 20 min

6.6 Nadzorni sistemi v rastlinjaku 2 h 10 min

Končni kviz 30 min

13 ur

Učne vsebine Uvod v hidroponiko

o Načela hidroponike

o Prednosti hidroponike

o Pomanjkljivosti hidroponike

Hidroponski sistem

o Hidroponika z rastnimi gredami

o Tehnika hranilnih filmov (NFT)

o Globokovodna kultura (DWC)

o Aeroponika

Anatomija rastlin, fiziologija in rastne zahteve

o Anatomija rastlin

o Fiziologija rastlin

34

Fotosinteza

Dihanje

Osmoza in plazmoliza

Transpiracija

Fototropizem

Fotoperiodizem

o Rastne zahteve

Svetloba

Voda

Ogljikov dioksid

Temperatura

Relativna vlažnost

Splošne prakse gojenja

o Sadike iz semen

o Presaditve iz potaknjencev

o Sadike z uporabo cepljenk

Gnojenje

Nadzorni sistemi v rastlinjaku

o Razsvetljava

o Temperatura in vlažnost

o Ogljikov dioksid

o Kroženje zraka

o Sistemi za nadzor okolja

Cilji in kompetence Glavni cilj tega modula je predstaviti osnovna načela hidroponskega načina pridelave, naraščajoče

potrebe rastlin, dopolnjevanje s hranili in vlogo okoljskih dejavnikov pri optimizaciji pridelka.

Kompetence:

1. Razumevanje osnovnih načela hidroponike kot metode gojenja ter njenih prednosti in

slabosti;

2. Razumevanje osnovne anatomije, fiziologije in potreb rastlin;

3. Sposobnost izračunati potrebne količine potrebnih dodatnih hranil;

4. Seznanitev s sistemi za nadzor pogojev v rastlinjaku, vključno s sistemi za razsvetljavo,

ogrevanje, hlajenje, vzdrževanje relativne vlažnost in obogatitev z ogljikovim dioksidom.

35


Poglej – 5 minute

Oglejte si uvodni video in se seznanite z vsebino modula.

6.1 Uvod v hidroponiko


Preberite poglavje 6.1 v učbeniku in si izpišite prednosti ter slabosti gojenja poljščin z uporabo

hidroponike.

6.2 Hidroponski sistem


Preberite poglavje 6.2 v učbeniku in si izpišite različne vrste hidroponskih sistemov. Nato preberite

članek »Hydroponic systems and water management in aquaponics« ter si zapišite pomen zasnove in

upravljanja hidroponske komponente pri celotni učinkovitosti akvaponskih sistemov.


Na internetu poiščite različne vrste substratov (LECA, kokosova vlakna, kamena volna itd.), ki so tudi

komercialno dostopne v vaši državi. Z ostalimi jih delite v Moodle podatkovni zbirki.

Sodeluj – 30 minut

V sodelovanju s študijskimi kolegi študenti izdelajte Wiki o petih vrstah substratov, ki so najbolj

dostopni. Vsak naj piše o drugi vrsti substrata. Kako se različne znamke iste vrste substrata

razlikujejo glede na njihovo ceno in sestavne elemente? Kako se različne vrste substratov razlikujejo

glede na ceno?

6.3 Anatomija rastlin, fiziologija in rastne zahteve


Preberite poglavje 6.3 v učbeniku in izdelajte seznam neznanih izrazov. Poiščite njihovo razlago in jih

dodajte v Moodle slovar.

Poglej – 30 minut

Oglejte si spodnje videoposnetke in si zapišite pomembne informacije:

Plant Physiology for Growers Part 1: How Plants Think.

Plant Physiology for Growers Part 2: Conditions that Affect Plant Growth.

Plant Physiology for Growers Part 3: Light, Heat and Moisture Conditions.

https://www.agronomy.it/index.php/agro/article/view/1012/918

https://www.youtube.com/watch?v=_ve6A7NVv2o

https://www.youtube.com/watch?v=emwaNHm6nCM&t

https://www.youtube.com/watch?v=Ry-CfeE9B7k

36


Napišite kratek (500 besed) povzetek o vplivu svetlobe na fiziologijo rastlin in ga naložite v e-portfelj.


Naložite svoj povzetek v Moodle delavnico in nato ocenite povzetek enega od vaših študijskih

kolegov.

Vaja – 15 minut



6.4 Splošne prakse gojenja


Preberite poglavje 6.4 v učbeniku in si izpišite metode gojenja, ki se običajno uporabljajo v

akvaponiki.


Na podlagi tega, kar ste se doslej naučili izdelajte seznam stvari, ki bi jih potrebovali za začetek

hidroponske pridelave solate v majhnem rastlinjaku. Navedite katero vrsto hidroponskega sistema bi

uporabili in ali je kateri od elementov na vašem seznamu neobvezen. Seznam naložite v e-portfelj.

6.5 Gnojenje




Na internetu raziščite področje hidroponskih gnojil, ki so na voljo v vaši državi. Spletne strani delite z

ostalimi v Moodle podatkovni zbirki.


V sodelovanju s študijskimi kolegi izdelajte Wiki o naboru hidroponskih gnojil, ki so na voljo v vaši

državi. Kako se razlikujejo glede na sestavine in ceno?


Preberite A Recipe for Hydroponic Success in si zapišite, kako sestaviti recepturo za hranilno

raztopino.

Razišči – 30 minut

Uporabite internet za raziskovanje sestave pitne (vodovodne) vode na območju kjer živite. Zabeležite

si koncentracije sulfata, železa, cinka, bora, bakra, molibdena, natrija, mangana, silicija in klorida.

http://www.greenhouse.cornell.edu/crops/factsheets/hydroponic-recipes.pdf

37


HydroBuddy je orodje za izračun potrebnih dodatkov gnojila v vodo hidroponskega sistema (ali za

dodajanje pitni vodi, če sistem šele vzpostavljate). Pri tej vaji uporabili to orodje, da boste izračunali

potreben dodatek gnojil v primeru uporabe vaše lokalne vode (iz pipe). Svoj izračun naložite v e-

portfelj.

6.6 Nadzorni sistemi v rastlinjaku




Uporabite internet za raziskovanje različnih vrst razsvetljave v hidroponiki, ki so na voljo v vaši državi.

Spletne strani delite v skupno rabo preko Moodle podatkovne zbirke.


V sodelovanju s študijskimi kolegi izdelajte Wiki o različnih vrstah sistemov razsvetljave. Kako jih

lahko primerjate v smislu njihove funkcije in stroškov?


Poglejte seznam, ki ste ga pripravili v poglavju 6.4 glede stvari, ki jih potrebujete za začetek

hidroponskega gojenja solate v majhnem rastlinjaku. Na podlagi tega, kar ste se naučili v drugi

polovici tega modula, dopolnite seznam in navedite katere stvari niso nujno potrebne. Končni

seznam naložite v e-portfelj.

Vaja – 30 minut


oceni.

Literatura

Fernandez, D. 2013. HydroBuddy v1.62.

Lee, S. & Lee, J. 2015. Beneficial bacteria and fungi in hydroponic systems: Types and characteristics of food production methods. Scientia Horticulturae 195, 206-215.

Maucieri, C., Nicoletto, C., Junge, R., Schmautz, Z., Sambo, P. & Borin, M. 2018. Hydroponic systems and water management in aquaponics: A review. Italian Journal of Agronomy 13: 1012.

Resh, H.M. 2013. Hydroponic Food Production: A Definitive Guidebook for the Advanced Home Gardener and the Commercial Hydroponic Grower (7th edition). Newconcept Press, Mahwah, SA.

Rorabaugh, P.A. 2015. Introduction to Controlled Environment Agriculture and Hydroponics. Controlled Environment Agriculture Center, University of Arizona, Tucson.

Somerville, C., Cohen, M., Pantanella, E., Stankus, A. & Lovatelli, A. Small-Scale Aquaponic Food Production – Integrated Fish and Plant Farming. FAO Fisheries and Aquaculture Technical Paper No. 589. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome.

https://scienceinhydroponics.com/2016/03/the-first-free-hydroponic-nutrient-calculator-program-o.html





http://ceac.arizona.edu/intro-hydroponics-cea



38

MODUL 7: RASTLINSKE VRSTE

Avtorica: Sarah Milliken


Pregled

Tema Skupna

obremenitev

študenta

Uvodni video 5 min

7.1 Uvod v rastlinske vrste 2 h

7.2 Izbira rastlin 5 h 20 min

Vmesni kviz 15 min

7.3 Načrtovanje posevkov 1 h 50 min

Končni kviz 30 min

10 ur

Učne vsebine

Uvod v rastlinske vrste

o Rastline primerne / ne primerne za gojenje v hidroponskem sistemu

o Primerjava eno in več rastlinskih sistemov oz. mono in poli kultur

o Sočasna setev

o Gostota setve / zasaditve

o Stopnja rastlinske pridelave

o Potreba po hranilih

Izbira rastlin: listnata zelenjava, zelišča in plodovke, ki jih najpogosteje gojimo v

akvaponskem sistemu

o Optimalni rastni pogoji

o Dolžina (čas) rastnega cikla

o Škodljivci in bolezni

o Priporočila za pobiranje in shranjevanje

o Izbira poljščin za različne sisteme

Načrtovanje posevka

39

Cilji in kompetence

Glavni cilj tega modula je predstaviti osnovna načela osveščene izbire rastlin, vključno z

poznavanjem potreb po prostoru, hranilih, idealnih rastnih pogojev, dolžino rastnega cikla ter

škodljivcev in bolezni.

Kompetence:

1. Razumevanje rastlin za katere se lahko pričakuje, da bodo uspevale v akvaponskih sistemih;

2. Razumevanje osnovnih načel Izbire poljščin;

3. Razumevaje postopka za izdelavo načrta in načrtovanja posevkov za komercialno pridelavo.


Poglej – 5 minut

Ogljete si uvodni video, ki poda vpogled v vsebino tega modula.

7.1 Uvod v rastlinske vrste


Preberi poglavje 7.1 v učbeniku in dodajte vsaj dva nova termina v Moodle slovar.


Preglejte »chart on companion planting« in si zabeležite si »dobre« in »slabe« spremljevalce

posameznih vrst rastlin, ki so primerne za gojenje v akvaponskih sistemih.


Na internetu poiščite semenska podjetja v vaši državi. Spletne strani podjetji delite v skupno rabo v

Moodle podatkovni zbirki.


Glede na vaše dosedanje branje, izberite eno vrsto, ki bi bila primerna za samostojno gojenje

(monokulutra) v majhnem (120 m2) akvaponskem rastlinjaku v komercialne namene. V Moodle

forumu argumentirano upravičite svojo izbiro.

7.2 Izbira rastlin


Preberite poglavje 7.2 v učbeniku in bodite pozorni na optimalne rastne pogoje posameznih

rastlinskih vrst.

https://permacultureglobal.org/system/post_images/13/original/Companion%20Planting%20FTFA.jpg?1296661915

40


Uporabite spletne strani semenskih podjetij, ki so shranjene v Moodle podatkovni zbirki in izberite tri

vrste za večrastlinsko gojenje (polikultura) v majhnem (120 m2) akvaponskem rastlinjaku v

komercialne namene.


V Moodle forumu argumentirano upravičite svojo izbiro rastlinskih vrst za večrastlinsko gojenje oz.

polikulturni sistem.


V svojem akvaponskem sistemu želite vzgojiti 50 glav listnate zelenjave na teden. Izračunajte

potrebno rastno površino, ribjo biomaso (kg) in ribjo krmo (g na dan) ter oddajte svoj izračun v

Moodle, da boste prejeli povratno informacijo od mentorja oz. učitelja.


V svojem akvaponskem rastlinjaku želite gojiti dve vrsti plodovk z uporabo Bato korit. Potrebna talna

površina za Bato korita znaš 16 m2. Izberite dve združljivi vrsti in izračunajte potrebno število rastlin

za vsako vrsto posebej, ribjo biomaso (kg) in krmo (g na dan). Svoje izračune in utemeljitev izbora

oddajte v Moodle, da boste prejeli povratno informacijo od mentorja oz. učitelja.

Vaja – 15 minut



7.3 Načrtovanje posevka


Preberite poglavje 7.3 v učbeniku in bodite pozorni na to kako izdelati načrt posevka.


V svojem akvaponskem sistemu, kot komercialno podjetje, želite gojiti polikulturo listnate zelenjave,

zelišč in okrasnih rastlin. Rastna površina znaša 300 m2. Izberite vrste oz. sorte (kultivarje) in

utemeljite izbiro. Izračunajte potrebno ribjo biomaso (kg) in krmo (g na dan). Z uporabo Excela

izdelajte urnik obiranja. Dokumente nato naložite v Moodle delavnico in ocenite delo enega od vaših

študijskih kolegov.

Vaja – 30 minut


oceni.

41

Literatura

Somerville, C. et al. 2014a. Plants in aquaponics. In Somerville, C., Cohen, M., Pantanella, E., Stankus, A. & Lovatelli, A. Small-Scale Aquaponic Food Production – Integrated Fish and Plant Farming. FAO Fisheries and Aquaculture Technical Paper No. 589. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome, pp. 83-102.

Somerville et al. 2014b. Appendix 1 – Vegetable production guidelines for 12 common aquaponics plants. In Somerville, C., Cohen, M., Pantanella, E., Stankus, A. & Lovatelli, A. Small-Scale Aquaponic Food Production – Integrated Fish and Plant Farming. FAO Fisheries and Aquaculture Technical Paper No. 589. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome, pp. 169-181.




42

MODUL 8: CELOSTNO OBVLADOVANJE

ŠKODLJIVCEV

Vodilna avtorica: Marija Gregori

Institucija: Biotehniški center Naklo

So-avtorici:: Sarah Milliken, Ranka Junge

Instituciji: University of Greenwich, Zürich University of Applied Sciences

Pregled

Učne vsebine

Načela celostnega zatiranje škodljivcev (IPM)

Preventivni ukrepi na področju celostnega zatiranje škodljivcev

o Higiena okolja

o Odporne rastlinske vrste

o Razmik med rastlinami

o Ustrezna oskrba s hranili

o Monitoring

Najpogostejši škodljivci in bolezni

o Identifikacija škodljivcev in bolezni

o Pogosti škodljivci

o Pogoste bolezni

Tema Skupna

obremenitev

študenta

Uvodni video 05 min

8.1 Načela celostnega zatiranje škodljivcev (IPM) 1 h 25 min

8.2 Preventivni ukrepi na področju celostnega zatiranje škodljivcev 1 h 30 min

Vmesni kviz 15 min

8.3 Najpogostejši škodljivci in bolezni 1 h 15 min

8.4 Biološki nadzor škodljivcev 3 h


8 ur

43

Biološki nadzor škodljivcev

o Naravni sovražniki škodljivcev

o Primeri bioloških sredstev

Cilji in kompetence

Glavni cilj tega modula je seznaniti študente s konceptom celostnega zatiranja škodljivcev na

področju akvaponike.

Kompetence:

1. Razumeti načela celostnega zatiranja škodljivcev;

2. Prepoznava običajnih škodljivcev in bolezni;

3. Razumevanje načela biološkega nadzora;

4. Razumevanje uporabe koristnih organizmov;

5. Razumevanje vpliva koristnih organizmov na ciljne škodljivce;

6. Znati pripraviti protokol IPM za vsaj eno kulturo za majhen akvaponski sistem.


Oglej si – 5 minut

Oglejte si uvodno predavanje in se seznanite z vsebino modula.

8.1 Načela celostnega obvladovanja škodljivcev


Preberite poglavje 8.1 v učbeniku in se seznani s konceptom celostnega obvladovanja škodljivcev.

Nato preberi Prilogo 2 – Rastlinski škodljivci in preprečevanje bolezni v smernicah Organizacije za

prehrano izdelane za male akvaponske sisteme in si izpišite insekticide oz. anorganske spojine,

primerne za uporabo v akvaponiki.


Po internetu poiščite snovi za zatiranje škodljivcev in bolezni, ki jih prodajajo trgovci v vaši državi za

hidroponiko in za katere menite, da bi jih bilo varno uporabljati tudi v akvaponskem sistemu.

Shranite in delite spletne strani v Moodle podatkovni zbirki.


Nato na Moodle forumu objavite vaš nabor in pojasnite, zakaj menite, da bi bili izbrani izdelki varni

za uporabo.


44

8.2 Preventivni ukrepi na področju celostnega obvladovanja škodljivcev


Preberite poglavje 8.2 v učbeniku in si izpišite preventivne ukrepe v okviru celostnega obvladovanja

škodljivcev. Nato preberite tudi »The key to success in integrated pest control management«.


V sodelovanju z ostalimi izdelaj Wiki kjer bo zajetih pet stopenj programa celostnega zatiranje

škodljivcev, primernega za akvaponiko:

Prepreči

Nadzoruj

Identificiraj

Ovrednoti

Ukrepaj

Vaja – 15 minut



8.3 Najpogostejši škodljivci in bolezni


Preberite poglavje 8.3 v učbeniku in se seznanite z najpogostejšimi škodljivci in boleznimi v

akvaposkem sistemu.

Raziskuj in sodeluj – 45 minut

Na internetu poiščite fotografije škode, ki jo povzročajo škodljivci na rastlinah običajno gojene v

akvaponskih sistemih. Posamezno fotografijo poimenujte tako, da bo razvidna vrsta škodljivca in

vrsta rastline ter jih delite v Moodle podatkovni zbirki.

8.4 Biološki nadzor škodljivcev


Preberite poglavje 8.4 v učbeniku iz izdelajte seznam parov škodljivcev in njihovih naravnih

sovražnikov.

Raziskuj in sodeluj– 70 minut

Raziščite »Biobest biological pest control products« in izdelajte tabelo različnih tipov koristnih žuželk

pršic, ogorčic in biopesticidov, ki so primerni za zatiranje škodljivcev, ki se lahko pojavijo na rastlinah,

primernih za gojenje v akvponskem sistemu. Tabelo nato naložite v delavnico, v kateri boste v

naslednjem koraku ovrednotili tabelo enega od vaših študijskih kolegov.

https://www.biobestgroup.com/en/biobest/products/biological-pest-control-4463/

45


Izdelajte program zatiranja škodljivcev na področju biološkega nadzora listnih uši na sladki papriki v

akvaponskem sistemu. Program naj bo izdelan za akvaponičnega kmeta. V program vključite slike

škodljivcev, rastlin in bioloških sredstev. Dokument nato naložite v svoj e-portfelj.

Vaja – 30 minut


oceni.

Literatura

Bittsánszky, A., Gyulai, G., Junge, R., Schmautz, Z. & Komives, T. 2015. Plant protection in ecocycle-based agricultural systems: Aquaponics as an example. In Proceedings of the International Plant Protection Congress (IPPC), Berlin, Germany Vol. 2427.

FAO 2018. Pest and Pesticide Management. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome.

Somerville et al. 2014. Appendix 2 – Plant pests and disease control. In Somerville, C., Cohen, M., Pantanella, E., Stankus, A. & Lovatelli, A. Small-scale Aquaponic Food Production: Integrated Fish and Plant Farming, pp. 183-186. FAO Fisheries and Aquaculture Technical Paper No. 589. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome

Tang, S., Xiao, Y., Chen, L. & Cheke, R.A. 2005. Integrated pest management models and their dynamical behaviour. Bulletin of Mathematical Biology 67, 115-135.

The European Parliament and the Council of the European Union 2009. Directive 2009/128/EC of the European Parliament and of the Council of 21 October 2009 establishing a framework for Community action to achieve the sustainable use of pesticides. Official Journal of the European Union L 309/71.

Vincent, C., Weintraub, P. & Hallman, G. 2009. Physical control of insect pests. In V.H. Resh & R.T. Cardé (eds.) Encyclopedia of Insects (2nd edition), pp. 794-798. Academic Press, San Diego.

https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/38826907/Komives_ePoster_IPPC2015_A.pdf?AWSAccessKeyId=AKIAIWOWYYGZ2Y53UL3A&Expires=1548272208&Signature=%2FjKzOySV%2BzyaSaI5qr2h6CV%2Bcss%3D&response-content-disposition=inline%3B%20filename%3DPlant_protection_in_ecocycle-based_agric.pdf

https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/38826907/Komives_ePoster_IPPC2015_A.pdf?AWSAccessKeyId=AKIAIWOWYYGZ2Y53UL3A&Expires=1548272208&Signature=%2FjKzOySV%2BzyaSaI5qr2h6CV%2Bcss%3D&response-content-disposition=inline%3B%20filename%3DPlant_protection_in_ecocycle-based_agric.pdf

http://www.fao.org/agriculture/crops/thematic-sitemap/theme/pests/ipm/more-ipm/en/





https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=celex%3A32009L0128



https://www.researchgate.net/publication/43290369_Physical_Control_of_Insect_Pests

46

MODUL 9: MONITORING PARAMETROV

Avtorici: Franja Prosenc, Tjaša Griessler Bulc

Institucija: Univerza v Ljubljani

Pregled

Tema Skupna

obremenitev

študenta

Uvodni video 05 min

9.1 Uvod v monitoring 1 h 40 min

9.2.1 Tehnologija v akvaponiki 30 min

9.2.2 Kakovost vode 2 h 10 min

9.2.3 Zdravje rastlin 45 min

Vmesni kviz 15 min

9.2.4 Zdravje rib 55 min

9.2.5 Ostali parametri 1 h 10 min


8 ur

Učne vsebine

Uvod v monitoring

o Definicija znanstvenega parametra: spremenljivka, količinsko določanje, enote in

standardni odklon meritev

o Zakaj izvajati monitoring?

Zakonodaja: okolje in varnost

Upravljanje: obratovanje in vzdrževanje

Stroškovne koristi različnih pristopov monitoringa

o Razvrstitev parametrov za monitoring in njihova spremenljivost

o Pogostost izvajanja monitoringa

Pomembni parametri: pomen, monitoring in popravni ukrepi

o Tehnologija v akvaponiki

Monitoring učinkovitosti tehnologije za odstranjevanje suspendiranih delcev

47

Monitoring biofiltra

Monitoring vodnih in zračnih črpalk

Preverjanje mreže v rezervoarju za ribe

o Kakovost vode

Temperatura vode, pH, raztopljen kisik

Dušik (celokupni dušik, amonij, amoniak, nitrit, nitrat)

Fosfor in druga hranila

Trdota vode

Kontaminacija z algami, usedljiva snov

o Zdravje rastlin

Bolezni

Relativna vlažnost

Temperatura zraka

Intenziteta svetlobe

o Zdravje rib

Stopnja hranjenja

Rast

Kazalniki za oceno staleža rib: vedenje, klinični znaki

Stres

Bolezni

o Ostali parametri

Cilji in kompetence Glavni cilj tega poglavja je seznaniti se s parametri, ki jih je potrebno spremljati v akvaponskem

sistemu, zakaj so pomembni, kako jih spremljati in katere ukrepe je treba izvesti, če so ti parametri

zunaj želenega obsega.

Kompetence:

1. Razumevanje koncepta, zakaj je monitoring pomemben za zakonsko skladnost in

upravljanje akvaponskega pridelovanja, ter stroškovne koristi različnih pristopov

monitoringa;

2. Razumevanje parametrov, njihovega pomena v akvaponskem sistemu in kako jih

spremljati;

3. Seznaniti se s prednosti in slabosti različnih analitskih metod, ki so na voljo za monitoring:

od najpreprostejših (npr. Indikatorski lističi) do najbolj naprednih (elektrode in

spektrofotometrična analiza);

4. Znati pripraviti načrt vzorčenja in analiz za spremljanje vodnega okolja, zdravja rib in

rastlin.

48


Poglej – 5 minut

Oglejte si uvodno predavanje in se seznanite z vsebino modula.

9.1 Uvod v monitoring


Preberite podpoglavje 9.1 v učbeniku in pripravite tekst (do največ ene strani), v katerem razložite,

zakaj je monitoring v akvaponiki pomemben in naštejete nekaj napotkov za monitoring (kaj je treba

spremljati, kako pogosto voditi evidenco, katere teste je mogoče uporabiti...). Nato dokument

naložite v Moodle, kjer boste od svojega učitelja prejeli povratne informacije. Naloga je namenjena

preverjanju razumevanja.

9.2.1 Tehnologija v akvaponiki


Preberite podpoglavje 9.2.1 v učbeniku in si zapišite različne tehnološke dejavnike, ki jih je treba

spremljati, zakaj so pomembni in kakšni so popravni ukrepi, če ne delujejo optimalno.

9.2.2 Kakovost vode

Preberi, poglej in razišči – 70 minut

Preberite podpoglavje 9.2.2 v učbeniku, oglejte si prvih 2:03 minut videoposnetka o monitoringu v

akvaponskem sistemu in izvedite spletno raziskavo o dušiku v akvaponiki. Upoštevajte parametre

kakovosti vode, ki jih je treba spremljati, njihov pomen in ukrepe za sanacijo, če so ti parametri zunaj

želenega območja.


V tej vaji boste poskušali prepoznati parameter, ki povzroča nenormalno vedenje pri ribah,

na podlagi danih podatkov ocenili vrednost parametra, ki povzroča stres, in predlagali ukrep

za odpravo ugotovljenega stanja.

V vašem namišljenem akvaponskem sistemu je solata videti zdrava in dobro raste, vendar se

vaše ribe videti pod stresom (letargičnost, izguba apetita, dihanje na površju). pH vode v

rezervoarju za ribe je 7,6, temperatura vode pa 18 °C. TAN v vodi znaša 4 mg/L, vrednosti za

nitrit in nitrat pa sta pod 0,01 mg/L. Pojasnite, kaj povzroča nenormalno vedenje rib, na

podlagi danih podatkov ocenite vrednost parametra, ki povzroča stres, in razložite ukrepe, ki

bi jih sprejeli za odpravo težave. Zapišite in pojasnite svoje ugotovitve.

Dokument s svojimi ugotovitvami in pojasnili naložite na Moodle. Nato bo vaš dokument

ocenil eden izmed vaših študijskih kolegov, vi pa boste prav tako ocenili delo vašega kolega.

https://www.youtube.com/watch?v=sb7bnusXu-A

49

9.2.3 Zdravje rastlin


Preberite poglavje 9.2.3 v učbeniku in si zapišite parametre, ki jih je treba spremljati za zagotavljanje

zdravja rastlin in kako vršiti monitoring le-teh.


Predstavljajte si naslednjo situacijo: v vašem namišljenem akvaponskem sistemu je pH vode 8,

temperatura pa 16 °C. Po pregledu vaših rastlin opazite, da so povsod po listih nekrotične pege,

mladi listi pa so videti beli. O možnih razlogih za to se pogovorite z ostalimi študenti na forumu,

skušajte ugotoviti, katerega hranila rastlinam primanjkuje glede na nastale simptome, in predlagajte

možen načrt sanacije.

Vaja – 15 minut



9.2.4 Zdravje rib


Preberite podpoglavje 9.2.4 v učbeniku in se seznanite s postopki monitoringa. Nato si

oglejte videoposnetek (od 2.03 dalje), da se seznanite z nekaterimi postopki monitoringa v

praksi. Video posnetek je iz ribogojnice v ZDA in ena ključnih razlik v praksi pri nas je ta, da

je pri tehtanju rib na splošno priporočljivo anestezirati ribe s primernim anestetikom, kot je

npr. trikain mezilat. Ustrezno količino anestetika se raztopi v ločeni posodi z vodo, ki je

primerne velikosti za naše ribe. Ribe se nato prestavi v posodo z raztopljenim anestetikom,

dokler ne postanejo omamljene in varne za ravnanje.

Vaja – 15 minut

Za vajo rešite kviz o zdravju rib. Rezultati ne bodo upoštevani pri vaši končni oceni.

9.2.5 Ostali parametri


Preberite podpoglavje 9.2.5 v učbeniku in si zapišite ostale parametre v akvaponiki, ki jih je potrebno

spremljati, in kako se izogniti težavam, ki nastanejo ob prisotnosti raznih snovi in organizmov.


Predstavljajte si, da morate na novo vzpostaviti akvaponski sistem. Upoštevati morate skupno

količino vode v vašem sistemu, koliko bazenov za ribe boste imeli, koliko hidroponskih enot ter

njihove velikosti, vrste rib, ki jih boste gojili, vrsto rastlin, ki jih boste pridelovali in vir vode v

sistemu. Optimalni razponi parametrov, kot so DO, pH in temperatura, se razlikujejo glede na vrsto

rib in rastlin, ki jih izberete. Pred vzpostavitvijo sistema je priporočljivo pripraviti načrt monitoringa, v

https://www.youtube.com/watch?v=sb7bnusXu-A

50

katerem so navedeni parametri, ki jih je treba spremljati, njihove zgornje in spodnje meje, vzorčna

mesta, postopek monitoringa, pogostost in odgovorna oseba (ali osebe). Pripravite načrt

monitoringa s pomočjo predloge, ki se nahaja v Moodlu. Vključite opis svojega izmišljenega

akvponskega sistema in priložite skico z označenimi vzorčnimi mesti za monitoring izbranih

parametrov. Dokument naložite v svoj e-portfelj.

Vaja – 30 minut


oceni.

Literatura

Klinger-Bowen, R.C., Tamaru, C.S., Fox, B.K., McGovern-Hopkins, K. & Howerton, R. 2011. Testing your Aquaponic System Water: A Comparison of Commercial Water Chemistry Methods. Center for Tropical and Subtropical Aquaculture, Honolulu.

Sallenave, R. 2016. Important Water Quality Parameters in Aquaponics Systems. New Mexico State University Circular 680.

Somerville, C., Cohen, M., Pantanella, E., Stankus, A. & Lovatelli, A. 2014. Small-Scale Aquaponic Food Production – Integrated Fish and Plant Farming. FAO Fisheries and Aquaculture Technical Paper No. 589. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome, pp. 21-34.

Thorarinsdottir, R.I. et al. 2015. System control and optimization. In Thorainsdottir, R.I., Kledal, P.R., Gangenes Skar, S.L., Sustaeta, F., Ragnarsdottir, K.V., Mankasingh, U., Pantanella, E., van de Ven, R. & Shultz, R.C. Aquaponics Guidelines. EU Lifelong Learning Programme, Reykjavik, pp. 33-41.

http://www.ctsa.org/files/publications/TestingAquaponicWater.pdf

http://www.ctsa.org/files/publications/TestingAquaponicWater.pdf

http://aces.nmsu.edu/pubs/_circulars/CR680.pdf



https://www.researchgate.net/publication/282732809_Aquaponics_Guidelines

51

MODUL 10: VARNOST HRANE

Avtorja: Andrej Ovca, Tjasa Griessler Bulc


Pregled

Tema Skupna

obremenitev

študenta

Uvodni video 5 min

10.1 Zakonodaja in predpisi o zagotavljanju varne hrane 1 h

10.2 Varnost živil in akvaponika 3 h

Vmesni kviz 15 min

10.3 Dobra kmetijska (DKP) in dobra higienska (DHP) praksa v akvaponiki 4 h

10.4 Sistem analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP) 3 h 10 min


12 ur

Učne vsebine

Zakonodaja in predpisi o zagotavljanju varne hrane

Varnost hrane in akvaponika

Dobra kmetijska (DKP) in dobra higienska (DHP) praksa v akvaponiki

Sistema analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP)

Cilji in kompetence

Glavni cilj modula je predstaviti ukrepe ter ostale aktivnosti, pomembne z vidika preprečevanja,

odstranjevanja oz. zmanjšanja nevarnosti za zdravje potrošnikov, ki ga lahko predstavlja pridelava

hrane z akvaponiko.

Kompetence:

1. Razumevanje pravnega okvira za zagotavljanje varnosti živil, s posebnim poudarkom na

odgovornosti nosilca živilske dejavnosti uradnemu nadzoru in do potrošnikov;

2. Prepoznavanje dejavnikov tveganja, ki izhajajo iz pridelave hrane v akvaponskem sistemu;

3. Kritična ocena higiensko-tehničnih pogojev akvaponskega sistema, ki je namenjen pridelavi

hrane;

52

4. Vzpostavitev spremljajočih (prerekvizitnih) programov za akvaponski sistem na področju

dobre kmetijske in dobre higienske prakse;

5. Vzpostavitev elementov sistema HACCP.


Poglej – 5 minut

Oglejte si uvodni video, ki vam poda hiter pregled vsebine modula.

10.1 Zakonodaja in predpisi o zagotavljanju varne hrane


Preberite poglavje 10.1 v učbeniku in naslednje ključne poudarke zakonodaje Evropske Unije:

178/2002 – Splošna načela in zahteve

852/2004 – Higiena živil (Varnost živil – od vil do vilic)

2006/88 – Zahteve za zdravstveno varstvo živali iz ribogojstva


V sodelovanju s kolegi izdelajte Wiki v povezavi z zakonodajo, ki se nanaša na pridelavo hrane z

akvaponiko v vaši državi. Posebno pozornost posvetite področju ribogojstva in primarni pridelavi

zelenjave.

10.2 Varnost hrane in akvaponika


Preberite poglavje 10.2 v učbeniku in si oglejte videoposnetke na YouTube kanalu Evropske agencije

za varno hrano (EFSA), da se seznanite z viri bioloških, kemijskih in fizikalnih dejavnikov tveganja v

hrani. Nato si oglejte videoposnetek o zagotavljanju varnosti hrane v akvaponiki, da se seznanite z

specifičnimi dejavniki tveganja pri pridelavi hrane v akvaponskih sistemih.


Katere mikrobiološke, kemijske in fizikalne dejavnike tveganja ter alergene najverjetneje lahko

pričakujemo pri pridelavi hrane v akvaponskem sistemu? Objavite svoje razmišljanje na forumu za

razprave in se odzovite vsaj na en vnos, ki ga je napisal vaš študijski kolega.


Preberite poglavja »Food Safety and Water Quality« in »Foodborne Pathogens and Aquaculture« v

članku z naslovom »Microbial water quality related to food safety in recirculating aquaponic fish and

vegetable production systems«.

https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=legissum:f80501



https://www.youtube.com/playlist?list=PL77B6F5984D1D92AE

https://www.youtube.com/playlist?list=PL77B6F5984D1D92AE

https://www.youtube.com/watch?v=ePPwj5XOM-Y

https://scholarspace.manoa.hawaii.edu/bitstream/10125/40968/FST-51.pdf

https://scholarspace.manoa.hawaii.edu/bitstream/10125/40968/FST-51.pdf

53


Raziščite kateri so možni povzročitelji bolezni glede na različne vodne vire, ter kateri načini čiščenja

vhodne vode, so uporabni za akvaponiko. Napišite kratek povzetek (približno 500 besed)

potencialnih patogenih mikroorganizmov, ki izhajajo iz vodnega vita in se lahko prenašajo z živili.

Izdelajte tabelo, ki prikazuje prednosti in omejitve posameznega načina čiščenja vode, ki se uporablja

za akvaponiko. Oba dokumenta naložite tudi v vaš e-portfelj.

Vaja – 15 minut



10.3 Dobra kmetijska (DKP) in dobra higienska (DHP) praksa v akvaponiki


Preberite poglavje 10.3 v učbeniku in si oglejte video: Food Safety in Action at Waipoli Hydroponic

Greens da se seznanite z elementi DKP in DHP.


V prvi fazi delavnice pripravite dokument (približno 500 besed), v katerem na kratko opišete

potrebne elemente oz. programe DKP / DHP. Kot izhodišče upoštevajte lastnosti akvaponskega

sistema v vaši ustanovi. V kolikor nimate dostopa do akvaponskega sistema, lahko za izhodišče

uporabite teoretičen opis, ki vam je na voljo v spletni učilnici Moodle. Vsak študent naj nato pripravi

enega od leemntov DKP / DHP (ki vam ga dodeli vaš mentor):

Standardni higienski postopki za delavce

Politika obiskovalcev

Grafični znaki, ki delavce in obiskovalce spodbujajo k spoštovanju DKP / DHP

Načrt dnevnega, tedenskega in mesečnega čiščenja akvaponskega sistema

Postopek odstranjevanja mrtvih rib in odpadnih rastlin

Svoj dokument naložite v delavnico spletne učilnice Moodle. V drugi fazi evalvirajte dokument, ki ga

je predložil eden od vaših študijskih kolegov. Po pridobitve ocene naložite končno različico vašega

dokumenta v e-portfelj.

10.4 Sistem analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP)


Preberite poglavje 10.4 v učbeniku in se seznanite osnovnimi načeli sistema HACCP oz.

analize tveganj in določanja kritičnih kontrolnih točk.

Oglejte si video Hazard, Risk & Safety in se seznanite z razliko med pojmoma »dejavnik

tveganja«, »tveganje« in »varnost«.

https://www.youtube.com/watch?v=n71MD6UYNfo&t=6s

https://www.youtube.com/watch?v=n71MD6UYNfo&t=6s

https://www.youtube.com/watch?v=PZmNZi8bon8

54


Izdelajte uvodne sklope načrta za zagotavljanje varnosti živi ob upoštevanju načel sistema HACCP,

opisanih v učbeniku, poglavje 10.4. Kot izhodišče upoštevajte lastnosti akvaponskega sistema v vaši

ustanovi. V kolikor nimate dostopa do akvaponskega sistema, lahko za izhodišče uporabite

teoretičen opis, ki vam je na voljo v spletni učilnici Moodle. S pomočjo predloge in delovnega lista, ki

sta vam prav tako na voljo v spletni učilnic Moodle, na svoj e-portfelj naložite naslednje dokumente:

diagram delovnega procesa in opis izdelka (žive ribe ter solata ali druga zelenjava, ki se

uporablja v akvaponiki)

analiza dejavnikov tveganja (mikrobioloških, kemijskih, fizikalnih in alergenov za vsako

fazo delovnega procesa, ki je navedena na diagramu delovnega procesa

Vaja – 30 minut


oceni.

Literatura

Barnhart, C., Hayes, L. & Ringle, D. 2015. Food Safety Hazards Associated with Smooth-Textured Leafy Greens Produced in Aquaponic, Hydroponic, and Soil-based Systems with and without Roots in Retail. University of Minnesota Aquaponics, Minneapolis.

Copa - Cogeca / European Farmers European Agri-Cooperatives. 2018. EU Guide to Good Hygiene Practice (GGHP) for the primary production of foodstuffs.

Fox, B.K., Tamaru, C.S., Hollyer, J., Castro, L.F., Fonseca, J.M., Jay-Russell, M. & Low, T. 2012. A Preliminary Study of Microbial Water Quality Related to Food Safety in Recirculating Aquaponic Fish and Vegetable Production Systems. Food Safety and Technology 51. University of Hawai‘i at Mānoa, College of Tropical Agriculture and Human Resources.

Hollyer, J., Tamaru, C., Riggs, A., Klinger-Bowen, R., Howerton, R., Okimoto, D., Castro, L., Ron, T., Fox, B.K., Troegner, V. & Martinez, G. 2009. On-Farm Food Safety: Aquaponics. Food Safety and Technology 38. University of Hawai‘i at Mānoa, College of Tropical Agriculture and Human Resources.

Lee, J., Phelps, N., Driessen, S., Schermann, M. & Waters, K. 2015. Keeping Aquaponics Products Safe.

Moriarty, M.J., Semmens, K., Bissonnette, G.K. & Jaczynski, J. 2018. Inactivation with UV-radiation and internalization assessment of coliforms and Escherichia coli in aquaponically grown lettuce. LWT - Food Science and Technology, 89, 624–630.

Somerville, C., Cohen, M., Pantanella, E., Stankus, A. & Lovatelli, A. 2014. Small-Scale Aquaponic Food Production – Integrated Fish and Plant Farming. FAO Fisheries and Aquaculture Technical Paper No. 589. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome.

http://www.aquaponics.umn.edu/sites/g/files/pua2181/f/food-safety-hazards.pdf



http://www.maitohygienialiitto.fi/images/tiedostot/copaGUIDEprimary.pdf

http://www.maitohygienialiitto.fi/images/tiedostot/copaGUIDEprimary.pdf

https://www.ctahr.hawaii.edu/oc/freepubs/pdf/FST-51.pdf




http://www.aquaponics.umn.edu/sites/g/files/pua2181/f/keeping-aquaponics-products-safe.pdf

https://doi.org/10.1016/j.lwt.2017.11.038

https://doi.org/10.1016/j.lwt.2017.11.038



55

MODUL 11: METODE ZNANSTVENEGA

RAZISKOVANJA

Vodilni avtorici: Darja Istenič, Tjaša Griessler Bulc

Institucija: University of Ljubljana

So-avtorja: Sarah Milliken, Morris Villarroel

Instituciji: University of Greenwich, Technical University of Madrid

Pregled

Tema Skupna

obremenitev

študenta

Uvodni video 05 min

11.1 Osnove znanstvenega raziskovanja 1 h 20 min

11.2.1 Osnove metodologije znanstvenega raziskovanja 25 min

11.2.2 Oblikovanje problema, pregled literature, cilji in hipoteze 1 ur 30 min

Vmesni kviz 15 min

11.2.3 Zasnova protokola 50 min

11.2.4 Analiza rezultatov 40 min

11.2.5 Znanstvena publikacija 1 ur 40 min

11.3 Uporaba metodologije znanstvenega raziskovanja v akvaponiki 2 ur 45 min

Končni kviz 30 min

10 ur

Učne vsebine

Osnove znanstvenega raziskovanja

o Splošne opredelitve: kaj so raziskave, znanost in znanstvene raziskave?

o Raziskovalni besednjak: opredelitev pomembnih pojmov (spremenljivke, zanesljivost,

veljavnost, merske lestvice)

56

Osnove metodologije znanstvenega raziskovanja

o Splošni pregled različnih raziskovalnih zasnov: anketna (raziskovalna, opisna in

pojasnjevalna študija) in eksperimentalna (laboratorijski in terenski preizkusi; izolacija

proučevane spremenljivke in nadzor nad drugimi spremenljivkami)

o Predhodni koraki

Ključna vprašanja na začetku: formulacija problema (kaj je treba preučiti, kdaj,

kje in kako preučevati)

Pregled literature: viri raziskovalne literature, kako pregledati in sintetizirati

literaturo

Cilji: določiti končne cilje študije

Hipoteza: kaj je hipoteza in kako oblikovati dobre raziskovalne hipoteze /

vprašanja

o Izdelava protokola

Načrt, metode in tehnike vzorčenja, zbiranje podatkov

Dobra laboratorijska praksa: preskusni sistemi (fizikalni / kemični, biološki),

etika, preskusni in referenčni predmeti, laboratorijski postopek, ravnanje,

vzorčenje in skladiščenje, karakterizacija, standardni operativni postopek

(potrjevanje, vzdrževanje, varnost, nadzor)

Izvedba študije: osebje, laboratorijski dnevnik, odpravljanje napak

o Analiza rezultatov

Predstavitev rezultatov: grafi, tabele, enote

Kvantitativni in kvalitativni rezultati: razlike

Osnove statistike: ponovitve, povprečje, standardni odklon

o Poročilo o raziskavi in objava

Delovanje glavnih sklopov znanstvenega članka (IMRaD)

Plagiatorstvo

Uporaba metodologije znanstvenega raziskovanja v akvaponiki

o Kakšne so specifike akvaponike glede na njene gradnike in socialne vidike (zelo kratek

oris)

o Študije primerov: izbor rastlin, zdravje rib, kakovost vode, ravnovesje hranil (na podlagi

znanstvenih publikacij)

Cilji in kompetence Glavni cilj tega modula je seznaniti študente, kako zasnovati predlog raziskave, in spodbujati

znanstveni pristop kot pomoč pri reševanju težav, ki bi se lahko pojavile pri delu z akvaponiko.

57

Namen modula je tudi usposabljanje študentov za pravilno in pregledno predstavitev rezultatov

raziskav.

Kompetence:

1. Razumevanje glavnih značilnosti znanstvenega raziskovanja in prepoznati neznanstvene

pristope;

2. Razumevanje funkcije glavnih sklopov znanstvenega članka (IMRaD);

3. Znati organizirati podatke v preglednice in jih predstaviti v tabelah in slikah;

4. Znati oblikovati raziskovalno vprašanje, izbrati in uporabiti informacije iz literature ter

določiti cilje študije;

5. Znati zasnovati preprost protokol raziskave, analizirati dobljene rezultate in napisati poročilo

/ objavo;

6. Razumevanje, kako uporabiti metodologijo znanstvenega raziskovanja ob upoštevanju

multidisciplinarne narave akvaponike.


Poglej – 5 minut

Oglej si uvodni video in se seznani z vsebino tega modula.

11.1 Kaj je znanost, kaj so raziskave? Osnovni izrazi


Preberite poglavje 11.1 v učbeniku in v Moodle slovar dodajte dva izraza.

Poglej – 20 minut

Oglejte si video o tem, kaj je raziskava, in vsebino povežite s tem, kar ste prebrali v učbeniku.

Oglejte si video, ki razlaga odvisne in neodvisne spremenljivke, in pomislite, katere bi lahko

bile te spremenljivke v akvaponiki.

Oglejte si video o tem, kako imajo različne spremenljivke različne načine merjenja, in se

domislite primer konstrukta, ki ima različne spremenljivke z različnimi merskimi lestvicami.


Določite konstrukt v akvaponiki in prepoznaj njegove spremenljivke z različnimi merskimi lestvicami.

Zapiši ali nariši ta konstrukt in njegove spremenljivke, ki pokrivajo štiri merske lestvice, in svoje delo

naložite v svoj e-portfelj.

Poglej – 10 minut

Oglejte si video o natančnosti, točnosti, zanesljivosti in veljavnosti ter razmislite o drugih primerih

teh štirih izrazov.

https://www.youtube.com/watch?v=Og4BGyZr_Nk

https://www.youtube.com/watch?v=EJTqG-RQeT8

https://www.youtube.com/watch?v=OXTdii-b9Co

https://www.youtube.com/watch?v=wl7ry4-iZg0

58

11.2.1 Osnove metodologije znanstvenega raziskovanja


Preučite shemo, ki prikazuje znanstveno metodo kot ponavljajoč proces. Nato preberite uvodne

odstavke poglavja 11.2 in podpoglavje 11.2.1 v učbeniku in razmislite o uporabi različnih

raziskovalnih zasnov na akvaponiki.

11.2.2 Predhodni koraki: formulacija problema, pregled literature, cilji in hipoteze


Preberite podpoglavje 11.2.2 v učbeniku in razmislite o ključnih točkah oblikovanja problema,

pregleda literature, postavljanju ciljev in pripravi hipotez.


Brskajte po različnih bazah podatkov - ScienceDirect, SpringerLink, GoogleScholar, WebOfScience,

PubMed, Scopus - in preverite, kako delujejo in kaj ponujajo. Poiščite članke o akvaponiki in

preizkusite različne ključne besede. Shranite članke, ki vas zanimajo, in jih razvrstite glede na

ustreznost ali temo v lastni bazi podatkov, organizirani kot mape v svojem računalniku. Ker so

akademske baze podatkov obsežne in ponujajo ogromno člankov, brskanje po bazah in organizacijo

podatkov zaključi po 1 uri.

Vaja – 15 minut



11.2.3 Izdelava protokola

Poglej – 10 minut

Oglejte si video o tehnikah vzorčenja in razmislite, katere bi bile najbolj primerne za

akvaponiko.

Oglejte si video o osnovnih pravilih vedenja v laboratoriju.


Preberite podpoglavje 11.2.3 v učbeniku in v Moodle slovar dodajte dva izraza.

11.2.4 Analiza rezultatov


Preberite podpoglavje 11.2.4 v učbeniku in razmisli o tabelah in grafih, ki si jih oblikoval/-a

do sedaj, in kakšne so bile njihove pomanjkljivosti.

https://www.sciencedirect.com/

https://link.springer.com/

https://scholar.google.com/

http://www.webofknowledge.com/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/

https://www.scopus.com/search/form.uri?display=basic

https://www.youtube.com/watch?time_continue=516&v=47bYUQ4Ueb8

https://www.youtube.com/watch?v=TADfGsai3Ro

59

Preberite dokument o oblikovanju tabel za raziskovalne publikacije. Podobna pravila se lahko

uporabljajo tudi za grafe.

11.2.5 Raziskovalna publikacija


Preberite podpoglavje 11.2.5 v učbeniku in si zapišite najpomembnejše korake pisanja znanstvene

publikacije.


Brskajte po različnih programih za urejanje referenc - EndNote, RefWorks, Mendeley - raziščite, kaj

programi ponujajo in kako delujejo, izberite želenega in ga naložite. Oglejte si nekaj YouTub-ovih

vadnic o njihovi uporabi, kot je npr. tale. Prenesite svojo bazo literature iz prejšnje vaje v izbrani

program upravljanja referenc.


Preberite dokument o tem, kdaj uporabiti dobesedne navedke v znanstvenih publikacijah, in

razmislite, če si v znanstvenih prispevkih, ki ste jih do sedaj prebrali, našli kakšne dobesedne

navedke.

11.3 Metodologija znanstvenega raziskovanja v akvaponiki


Preberite podpoglavje 11.3 v učbeniku in si zapišite različne raziskovalne metodologije, uporabljene

v študijah primerov.


V podatkovni bazi, ki ste jo pripravili pri pregledu literature, poiščite recenziran znanstveni članek o

razmerju med gostoto rib in pridelkom rastlin v sistemih akvaponike. Preučite članek in pri tem

posebno pozornost namenite raziskovalni metodologiji.

Napišite poročilo (500 besed) o članku in uporabljeni metodologiji ter ga naložite v svoj e-portfelj.


Uporabite forum, da se s kolegi in učiteljem pogovorite o najustreznejši metodologiji za raziskovanje

donosa rib in rastlin v akvaponskih sistemih. Prva oseba v razpravi naj predlaga metodologijo za

raziskovanje donosa rib ali rastlin, medtem ko naj naslednje osebe podajo dvome glede prvega

predloga, ga izpopolnijo ali predstavijo boljšo idejo.

Vaja – 30 minut


oceni.

https://www.scienceeditingexperts.com/blog/creating-tables-in-scientific-papers-basic-formatting-and-titles

https://endnote.com/

https://www.refworks.com/refworks2/default.aspx?r=authentication::init

https://www.mendeley.com/

https://www.youtube.com/watch?v=XTfVCiksapk

60

Literatura

Gastel, B., & Day, R. A. 2016 How to Write and Publish a Scientific Paper. ABC-CLIO, Santa Barbara.

Magnusson, W.E. 1996. How to write backwards. Bulletin of the Ecological Society of America 77 (2), 88.

Nayak J.K. & Singh P. 2015. Fundamentals of Research Methodology: Problems and Prospects. SSDN Publishers and Distributors, New Delhi.

OECD 1998. OECD Principles on Good Laboratory Practice. OECD Series on Principles of Good Laboratory Practice and Compliance Monitoring Number 1. Paris: Organisation for Economic Co-operation and Development.

Strunk, W. & White, E.B. 2000. The Elements of Style (4th edition). Longman, New York.

https://www.researchgate.net/publication/277302837_How_To_Write_Backwards

https://www.researchgate.net/publication/309732183_Fundamentals_of_Research_Methodology_Problems_and_Prospects

http://www.oecd.org/officialdocuments/publicdisplaydocumentpdf/?cote=env/mc/chem(98)17&doclanguage=en

61

MODUL 12: NAČRTOVANJE IN GRADNJA

Vodilni avtor: Uroš Strniša

Institucija: BC Naklo

So-avtorja: Ranka Junge, Morris Villarroel

Instituciji: Zurich University of Applied Sciences, Technical University of Madrid

Pregled

Tema Skupna

obremenitev

študenta

Uvodni video 05 min

12.1 Načrtovanje akvaponskega sistema 1 h 30 min

12.2 Izbor sestavnih delov za gradnjo akvaponskega sistema 5 h 10 min

Vmesni kviz 15 min

12.3 Načrtovanje in gradnja majhnega akvaponskega sistema 4 h 30 min

12.4 Upravljanje akvaponskega sistema 1 h

Končni kviz 30 min

13 ur

Učne vsebine

Načrtovanje akvaponskega sistema

Izbor lokacije

Izbor sestavnih delov za gradnjo akvaponskega sistema

Načrtovanje in gradnja majhnega akvaponskega sistema

Upravljanje akvaponskega sistema

Cilji in kompetence

Študenti se bodo naučili izbrati in razvrstiti sestavne dele akvaponskega sistema v pravilnem

zaporedju ter načrtovati in zgraditi svoj lastni akvaponski sistem.

Kompetence:

1. Sposobnost izbrati primerno lokacije za akvaponski sistem;

2. Zmožnost razvrstiti sestavne dele akvaponskega sistema v pravilno zaporedje;

62

3. Poznavanje trg in tudi nizkocenovnih možnosti »naredi sam« za nakup sestavnih delov

akvaponskega sistema;

4. Zmožnost načrtovanja in izgradnje majhnega akvaponskega sistema;

5. Seznanitev s pomembnostjo standardnih operativnih postopkov, postopkov vzdrževanja,

postopkov za odpravljanje napak in dokumentacijo za delovanje akvaponskega sistema.


Poglej – 5 minut

Oglejte si uvodni video, ki vsebuje pregled vsebine modula.

12.1 Načrtovanje akvaponskega sistema


Preberite poglavji 12.1 in 12.2 v učbeniku.


Preberite priročnik »naredi si sam« za akvaponiko in dodajte tri besede v Moodle slovar.

12.2 Izbor sestavnih delov za gradnjo akvaponskega sistema


Preberi poglavja 12.3 do 12.6 v učbeniku da izveste več o glavnih sestavnih delih akvaponskega

sistema.


Na internetu poiščite podjetja, ki prodajajo akvaponske sisteme in opremo za ribogojstvo, ki bi bila

primerna za akvaponski sistem. Spletne strani dajte v skupno rabo z ostalimi v Moodle podatkovni

zbirki.


V Moodle forumu razpravljajte o primernosti različnih sistemov in opreme za ribogojnice, ki ste jo

našli na spletu za izboljšanje zanesljivosti preskrbe s hrano v državah v razvoju.


Napišite kratek (500 besed) povzetek primernih akvaponskih sistemov in opreme za ribogojnice za

izboljšanje zanesljivosti preskrbe s hrano v državah v razvoju. Vnesite tudi povezave do ustreznih

spletnih mest. Svoj izdelek nato naložite tudi v e-portfelj.


Poiščite slike bazenov za ribe, naprav za odstranjevanje trdnih snovi, biofiltra in rastnih gred. Vsaj

eno sliko / fotografijo vsakega od sestavnih delov akvaponskega sistema naložite v Moodle

podatkovno zbirko.

63


V sodelovanju s študijskimi kolegi izdelajte Wiki o različnih vrstah bazenov za ribe, napravah za

odstranjevanje trdnih snovi, biofiltrih in rastnih gredi z opisom glavnih značilnosti ter prednosti in

slabosti.

Vaja – 15 minut



12.3 Načrtovanje in gradnja majhnega akvaponskega sistema




Po internetu poiščite različne vrste vodnih in zračnih črpalk za akvaponske sisteme. Izbrane spletne

strani delite v Moodle podatkovni zbirki.

Sodeluj – 30 minutes

V sodelovanju s študijskimi kolegi izdelajte Wiki o različnih vrstah vodnih in zračnih črpalk.

Izdelaj – 60 minutes

Načrtujte manjši akvaponski sistem za izboljšanje preskrbe s hrano v državah v razvoju. Določite

lokacijo (npr. v zaprtih prostorih, na prostem, na strehi) in izdelajte seznam vseh dejavnikov, ki jih

boste morali upoštevati (npr. vrsta in velikost sistema, vrsta in količina rib, vrsta in količina rastlinskih

vrst itd.). Izdelan seznam oddajte v spletni učilnic Moodle, na kar boste prejeli povratno informacijo

od svojega učitelja.

Sodeluj – 90 minutes

Narišite shemo majhnega akvaponskega sistema. Fotografijo sheme prilepite v Wordov dokument.

Podrobno (velikost, materiali, stroški itd.) opišite vse elemente vašega sistema (bazen za ribe,

filtracijski sistem, hidroponsko enoto itd.). Dokument oddajate v Moodle delavnici in na naslednji

stopnji ocenite delo vašega študijskega kolega. Končno različico svojega dela naložite v e-portfelj.

12.4 Upravljanje akvaponskega sistema


Preberi poglavje 12.8 v učbeniku.


Na shemi manjšega akvaponskega sistema, ki ste ga predhodno zasnovali, označite točke za odvzem

vzorcev vode. Izdelajte tabelo parametrov, ki bi jih spremljali v vašem sistemu, in opredelite

pogostost spremljanja posameznega parametra. Izdelek naložite v e-portfelj.

64

Vaja – 30 minut


oceni.

Literatura

Somerville, C. et al. 2014. Design of aquaponics units. In Sommerville, C., Cohen, M., Pantanella, E., Stankus, A. & Lovatelli, A. Small-Scale Aquaponic Food Production – Integrated Fish and Plant Farming, pp. 35-74. FAO Fisheries and Aquaculture Technical Paper No. 589. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome.

Somerville, C. et al. 2014. Management and troubleshooting. In Sommerville, C., Cohen, M., Pantanella, E., Stankus, A. & Lovatelli, A. Small-Scale Aquaponic Food Production – Integrated Fish and Plant Farming, pp. 123-139. FAO Fisheries and Aquaculture Technical Paper No. 589. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome.

Somerville, C. et al. 2014. Appendix 8 – Step-by-step guide to constructing small-scale aquaponics systems. In Sommerville, C., Cohen, M., Pantanella, E., Stankus, A. & Lovatelli, A. Small-Scale Aquaponic Food Production – Integrated Fish and Plant Farming, pp. 209-247. FAO Fisheries and Aquaculture Technical Paper No. 589. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome.







65

MODUL 13: URBANO KMETIJSTVO



Pregled

Tema Skupna

obremenitev

študenta

Uvodni video 05 min

13.1 Uvod v urbano kmetijstvo 2 h 30 min

13.2 Tipologija komercialnih urbanih kmetij v notranjih prostorih 2 h 15 min

Vmesni kviz 15 min

13.3 Vzdržnost komercialnih urbanih kmetij v notranjih prostorih 40 min

13.4 Zakonodaja in upravljanje 1 h 40 min

13.5 Poslovni modeli urbanega kmetijstva 2 h 05 min

Končni kviz 30 min

10 ur

Učne vsebine

Kaj je urbano kmetijstvo?

Tipologija komercialnih urbanih kmetij v notranjih prostorih

o Rastlinjaki na strehah stavb

o Samostojni rastlinjaki

o Vertikalne kmetije in tovarne rastlin

o Kmetije v kontejnerjih

Vzdržnost komercialnih urbanih kmetij v notranjih prostorih

o Okoljska vzdržnost

o Ekonomska vzdržnost

o Urbano kmetovanje in krožno gospodarstvo

Zakonodaja in upravljanje

Poslovni modeli urbanega kmetijstva

66

Cilji in kompetence

Namen modula je predstaviti različne vrste komercialnih urbanih kmetij v notranjih prostorih,

njihovo okoljsko in gospodarsko vzdržnost, področno zakonodajo ter različne vrste poslovnih

modelov.

Kompetence:

1. Razumevanje potreb po urbanem kmetijstvu;

2. Razumevanje različnih tipov komercialnih kmetij v notranjih prostorih;

3. Razumevanje okoljske in ekonomske vzdržnosti različnih tipov komercialnih kmetij v

notranjih prostorih;

4. Razumevanje koncepta krožnega gospodarstva ter prenosa na področje urbanega

kmetijstva;

5. Seznanitev s področno zakonodajo;

6. Razumevanje različnih poslovnih modelov urbanega kmetijstva;

7. Poznavanje osnov podjetništva v okviru komercialnega urbanega kmetijstva.


Poglej – 5 minut

Oglejte si uvodni video in se seznanite z vsebino modula.

13.1 Uvod v urbano kmetijstvo


Preberite poglavje 13.1 v učbeniku. Nato si oglejte videoposnetka o dveh start-up-ih na področju

urbanega kmetijstva: Localize, kjer gojijo zelišča v tovarni rastlin v Minnesoti in Gotham Greens, kjer

gojijo solato, zelišča in paradižnik v rastlinjaku na strehi stavbe v New Yorku. Zapišite si dejavnike, ki

so spodbudili podjetnike, da pričnejo posel na področju urbanega kmetijstva ter način kako so

pristopili.


Tekom tega modula boste razvili koncept podjetja za komercialno kmetijsko dejavnost v notranjih

prostorih, ki prodaja sveže in lokalne pridelke. Svoje ideje boste razvijali skozi različne stopnje.

Kadarkoli se lahko na podlagi povratnih informacij, ki jih dobite na tej poti premislite. In sicer glede

samega pridelka, ciljne stranke, vašega USP (edinstvena prodajna prednost - angl. Unique Selling

Proposition), vrste sistema in tipa kmetije, ki jo boste uporabili.

Najprej morate razumeti, kdo so vaši konkurenti. Zato na internetu poiščite podjetja s področja

urbanega kmetijstva, ki že delujejo na vašem območju. Najverjetneje so to dejavnosti, ki so odvisne

od gojenja pridelka v tleh oz. v zemlji. Katere so značilnosti teh podjetij upoštevajoč njihov poslovni

https://www.youtube.com/watch?v=1-dOtVKECuc

https://www.youtube.com/watch?v=XFk1cJvSJYQ

67

model (neprofitna, profitna ali neprofitno / profitna oz. hibridna) ter pridelke in / ali storitve, ki jih

ponujajo? O svojih ugotovitvah razpravljajte s študijskimi kolegi v Moodle forumu. Ali lahko

prepoznate vrzel (nišo) na trgu, ki bi jo lahko izkoristili?


Ko ugotovite kakšna je konkurenca oz. njeno odsotnost, morate izbrati pridelek/ke, ki ga/jih boste

gojili bodisi s hidroponiko bodisi z akvaponiko. Na internetu poiščite pridelke, ki imajo v vaši državo

visoko maloprodajno ceno. Prav tako identificirajte svoje stranke - kdo bo kupil vaš pridelek?

Opredelite svoj USP - v čem vaš pridelek odstopa od konkurence? Pisno povzemite vaše razloge za

izbiro pridelka, vrsto sistema, ciljne stranke in USP ter svoje delo, na katerega boste prejeli povratne

informacije s strani vašega učitelja, naložite v Moodle.

13.2 Tipologija komercialnih urbanih kmetij v notranjih prostorih


Preberite poglavje 13.2 v učbeniku in razmislite o potencialnih donosih različnih tipov kmetij v

notranjih prostorih. Sledite povezavam do omenjenih podjetij – kako se tržijo in kako tržijo pridelke?

Nato si oglejte videoposnetke o Lufa Farms (kjer gojijo različne vrste listnate zelenjave v rastlinjakih

na strehi stavbe v Montrealu) in Badia Farms (kjer gojijo mikro zelenjavo oz. kalice, zelišča in solato v

tovarni rastlin v Dubaju), da vidite, kako delujeta dve zelo različni vrsti tovrstnih kmetij.


Sedaj ko ste izbrali svoj pridelek, vrsto sistema, ciljne stranke in USP morate izbrati še najprimernejši

tip kmetije glede na pridelek, ki ga želite gojiti. Povzemite razloge za svojo izbiro in napišite seznam

predvidenih investicijskih in operativnih stroškov. Povzetek in seznam oddajte v Moodle delavnico in

nato ocenite delo enega od vaših študijskih kolegov.

Vaja – 15 minut



13.3 Vzdržnost komercialnih urbanih kmetij v notranjih prostorih


Preberite poglavje 13.3 v učbeniku in v kolikor je to potrebno posodobite vaš seznam pričakovanih

investicijskih in operativnih stroškov.

13.4 Zakonodaja in upravljanje



https://www.youtube.com/watch?v=Trl2eE-kVGM

https://www.youtube.com/watch?v=cYgGmaeWJFg

68


Na internetu poiščite področno zakonodajo, ki jo morate poznati, da bi vaše podjetje oz. kmetija v

tudi dejansko zaživela. Svoje ugotovitve povzemite v Wiki-ju.

13.5 Poslovni modeli urbanega kmetijstva


Preberite poglavji 13.5 in 13.6 v učbeniku. Izdelajte tabelo z dvema stolpcema in petimi vrsticami. V

prvi stolpec (vsako v svojo vrstico) umestite karakteristike poslovnega modela »Schans’ urban

farming business model« (diferenciacija, diverzifikacija, nizki stroški, izterjave, izkušnje). V drugi

stolpec vpišite imena podjetji, omenjenih v besedilu, ki ustrezajo posamezni karakteristiki. Koliko teh

podjetij uporablja kombinacijo poslovnih modelov? Zapišite si poslovne modele, za katere menite, da

bi bili najbolj donosni za vaš tip kmetije.


Zdaj ste razvili koncept komercialnega kmetijskega podjetja za prodajo svežih lokalnih pridelkov, ki

so pridelani v notranjih prostorih. Svoje dokumente naložite v e-portfelj: rezultat analize

konkurence; utemeljitev izbire pridelka; ciljne stranke; USP; sistem gojenja (hidroponski oz.

akvaponski) in tip kmetije; seznam predvidenih investicijskih in operativnih stroškov; vaše opombe k

področni zakonodaji; ter poslovni model, ki ga boste uporabili v skladu s tipologijo »van der Schans«.

Vaja – 30 minut


oceni.

Literatura

Association for Vertical Farming 2017. Controlled Agriculture & Ecosystem Economies.

Benis, K. & Ferrāo, P. 2018. Commercial farming within the urban built environment – Taking stock of an evolving field in northern countries. Global Food and Security 17, 30-37.

Buehler, D. & Junge, R. 2016. Global trends and current status of commercial urban rooftop farming. Sustainability 8 (11), 1108.

Grebitus, C., Lusk, J.L. & Nayga, R.M. 2013. Effect of distance of transportation on willingness to pay

for food. Ecological Economics 88, 67-75.

McEldowney, J. 2017. Urban agriculture in Europe: Patterns, challenges and policies. European Parliamentary Research Service.

Specht, K., Siebert, R. & Thomaier, S. 2016a. Perception and acceptance of agricultural production in and on buildings (ZFarming): a qualitative study from Berlin, Germany. Agriculture and Human Values 33, 753-769.

Specht, K., Weith, T., Swoboda & Siebert, R. 2016b. Socially acceptable urban agriculture businesses. Agronomy for Sustainable Development 36, 17.

https://drive.google.com/file/d/0B4K7BfIAOsZ-WDY4OTlKbWJWZE5qVjVQN2FWR1YyOFNYQTFF/view



http://www.mdpi.com/2071-1050/8/11/1108



http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2017/614641/EPRS_IDA(2017)614641_EN.pdf

https://link.springer.com/article/10.1007/s10460-015-9658-z

https://link.springer.com/article/10.1007/s10460-015-9658-z

https://link.springer.com/content/pdf/10.1007%2Fs13593-016-0355-0.pdf

69

Thomaier, S., Specht, K., Henckel, D., Dierich, A., Siebert, R., Freisinger, U.B. & Sawicka, M. 2015. Farming in and on urban buildings: Present practice and specific novelties of Zero-Acreage Farming (ZFarming). Renewable Agriculture and Food Systems 30, 43–54.

van der Schans, J.W. 2015. Business Models Urban Agriculture. Wageningen University.

https://www.econ-isr.tu-berlin.de/fileadmin/fg283/Infos/Logos/RAFS_FINAL-1.pdf

https://www.econ-isr.tu-berlin.de/fileadmin/fg283/Infos/Logos/RAFS_FINAL-1.pdf

https://www.wur.nl/upload_mm/f/3/6/fb858e59-2190-46d9-8fe7-f293efd8c0a8_MFL_Business%20models%20urban%20agriculture.%20Juni%202015%20Small.pdf

70

MODUL 14: VERTIKALNA AKVAPONIKA



Pregled

Tema Skupna

obremenitev

študenta

Uvodni video 05 min

14.1 Uvod v vertikalno akvaponiko 15 min

14.2 Rastni stolpi 2 h 50 min

14.3 Zložene rastne grede 1 h 25 min

Vmesni kviz 15 min

14.4 Sistemi z A-okvirjem 15 min

14.5 Žive stene 1 h 25 min

Končni kviz 30 min

7 ur

Učne vsebine

Različne tehnologij vertikalnega gojenja rastlin

Tehnične prednosti in omejitve vertikalnega gojenja rastlin

Finančne prednosti in omejitve vertikalnega gojenja rastlin

Primernost različnih tehnologij vertikalnega gojenja rastlin za akvaponiko

Cilji in kompetence

Glavni cilj tega modula je seznaniti študente z različnimi tehnologijami vertikalnega gojenja rastlin,

vključno z njihovimi tehničnimi in finančnimi prednostmi ter omejitvami ter njihovo primernostjo za

povezovanje z akvaponiko. Cilj je tudi pri študentu vzpodbudit zavedanje komercialnega potenciala

akvaponike.

Kompetence:

1. Poznavanje različne tehnologij vertikalnega gojenja rastlin;

2. Razumevaje prednosti tehnologij vertikalnega gojenja rastlin;

3. Razumevaje omejitev tehnologij vertikalnega gojenja rastlin;

71

4. Razumevanje povezovanja akvaponike s tehnologijami vertikalnega gojenja rastlin;

5. Razumevanje izračuna pridelave in prihodka za rastlinjak z vertikalno akvponiko.


Poglej – 5 minut

Poglejte si uvodni video, v katerem so predstavljene teme, ki bodo obravnavne v tem modulu.

14.1 Uvod v vertikalno akvaponiko


Preberite poglavje 14.1 v učbeniku in napišite seznam prednosti in omejitve navpične akvaponike v

primerjavi z običajnimi vodoravnimi akvaponskimi sistemi. Seznam boste dopolnjevali v nadaljevanju

modula. Potem si oglejte videoposnetek Dickson-a Despommier-ja, ki prikazuje vertikalno

kmetovanje.

14.2 Rastni stolpi


Preberite poglavje 14.2 v učbeniku. Oglejte si video o Square Roots, kmetiji v ladijskem kontejnerju,

kjer gojijo zelišča po sistemu rastnih stolpov (Bright Agrotech ZipGrow). Raziščite spletno mesto

Refarmers in preberite »Zipgrow – Vertical, Easy, Efficient« in si zapišite tehnične specifikacije teh

stolpov za akvaponsko gojenje.


Na območju z restavracijami imate na eni od streh rastlinjak. Tlorisna površina rastlinjaka znaša 32

m2, v njem pa je treba omogočiti prostor za rastline, ribe in vso drugo opremo, za katero menite, da

jo boste morda potrebovali za akvaponsko gojenje z uporabo stolpov ZipGrow. Na internetu poiščite

veleprodajne cene za različno listnato zelenjavo in zelišča v vaši državi. Izberite rastline, ki bi jih gojili

in izračunajte površino uporabno za hidroponsko enoto v rastlinjaku. Nato uporabite prilagojeno

različico kalkulatorja (Refarmers Production Estimates Calculator) za oceno pridelave, prihodkov in

potrebnih sadik. Svoje izračune predstavite v Wordovem dokumentu, vključno z utemeljitvijo izbire

rastlin. Wordov dokument in Excelovo razpredelnico naložite v delavnico Moodle in nato evalvirajte

izdelek enega od vaših študijskih kolegov.

14.3 Zložene rastne grede


Preberite poglavje 14.3 v učbeniku. Nato si oglejte videoposnetke o Aerofarms, kjer gojijo kalice oz.

mikrozelenjavo z uporabo aeroponike, in Edenworks, kjer gojijo kalice z uporabo DWC zloženih

rastnih gred.

https://foundation.wikimedia.org/wiki/File:Despommier-_Future_scenario-_vertical_farming.webm

https://www.youtube.com/watch?v=lZmgeGobMB0

https://zipgrow.com/

http://refarmers.co/

https://www.youtube.com/watch?v=-_tvJtUHnmU

https://www.youtube.com/watch?v=ZjKhV2zA3rs

72


Preberite Top 25 Vertical Farms in si zapišite vsote denarja vloženega v ta podjetja. Sledite

povezavam do spletnih strani kmetij, navedenih v članku in ugotovite več o njihovih sistemih in

pridelku, ki ga gojijo. Kakšne vrste rastlin in rib bi morali vzgojiti, če želimo, da vertikalna akvaponika

postane komercialno vzdržna? O tem se pogovorite se s svojimi kolegi in mentorjem na Moodle

forumu.

Vaja – 15 minut



14.4 Sistemi z A okvirjem


Preberite poglavje 14.4 v učbeniku. Potem si oglejte video Sky Greens, kjer gojijo listnato zelenjavo z

uporabo gibljivih A okvirjev.

14.5 Žive stene




Izdelajte tabelo, v kateri povzemate prednosti in omejitve štirih glavnih načinov vertikalnega gojenja

rastlin (rastni stolpi, zložene grede, A-okvirji in žive stene) za uporabo v akvaponiki in jo naložite v e-

portfelj.

Vaja – 30 minut


oceni.

Literatura

Al-Kodmany, K. 2018. The vertical farm: A review of developments and implications for the vertical city. Buildings 8, 24.

Khandaker, M. & Kotzen, B. 2018. The potential for combining living wall and vertical farming systems with aquaponics with special emphasis on substrates. Aquaculture Research 49 (4), 1454-1468.

Peréz-Urrestarazu, L., Lobillo-Eguíbar, J., Fernández-Cañero, R. & Fernández-Cabanás, V.M. 2019. Suitability and optimization of FAO’s small-scale aquaponics systems for joint production of lettuce (Lactuca sativa) and fish (Carassius auratus). Aquacultural Engineering 85, 129-137.

https://roboticsandautomationnews.com/2019/05/03/top-25-vertical-farming-companies/22181/

https://www.youtube.com/watch?v=32To1nfNx18



https://doi.org/10.1111/are.13601

https://doi.org/10.1111/are.13601



73

Ramírez-Arias, J.A., Hernández-Ibarra, U., Pineda, J. & Fitz-Rodríguez, E. 2018. Horizontal and vertical hydroponic systems for strawberry production at high densities. Acta Horticulturae 1227, 331-338.

Touliatos, T., Dodd, I.C. & McAinsh, M. 2016. Vertical farming increases lettuce yield per unit area compared to conventional horizontal hydroponics. Food and Energy Security 5 (3), 184–191.

https://www.researchgate.net/publication/329463220_Horizontal_and_vertical_hydroponic_systems_for_strawberry_production_at_high_densities

https://www.researchgate.net/publication/329463220_Horizontal_and_vertical_hydroponic_systems_for_strawberry_production_at_high_densities

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5001193/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5001193/

74

MODUL 15: DRUŽBENI VIDIKI AKVAPONIKE

Vodilni avtorici: Darja Ruglej, Marija Tomšič


So-avtorici: Sarah Milliken, Ranka Junge

Instituciji: University of Greenwich, Zurich University of Applied Sciences

Pregled

Tema Skupna

obremenitev

študenta

Uvodni video 05 min

15.1 Družbeni vidiki akvaponike 3 h 10 min

15.2 Akvaponika in socialna podjetja 3 h 30 min

Vmesni kviz 15 min

15.3 Akvaponika kot izobraževalno orodje 2 h 30 min

15.4 Akvaponika in dobro počutje 1 h 20 min

15.5 Akvaponika za zagotavljanje dobrega počutja starejših oseb 2 h 40 min

Končni kviz 30 min

14 ur

Učne vsebine

Akvaponika v kontekstu prehranske preskrbljenosti, prehranske suverenosti in prehranskih

mrež

Primernost akvaponike za izobraževalne in družabne dejavnosti

Akvaponika kot terapevtsko orodje

Razvoj kognitivnega vedenja, senzorično-motorične integracije in motoričnih sposobnosti z

uporabo akvaponike

Akvaponika za zagotavljanje dobrega počutja starejših oseb

Cilji in kompetence Glavni cilj tega modula je seznaniti študente s širšimi socialnimi vidiki in potenciali akvaponike v

okviru pridelave hrane, izobraževanja in terapije.

75

Kompetence:

1. Razumevanje vloge in potenciala akvaponike na področju prehranske preskrbljenosti,

prehranske suverenosti, sodelovanja v skupnosti, izobraževanja in terapije;

2. Razumeti, kako prilagoditi akvaponski sistem različnim ljudem (npr. ljudem z duševnimi in

telesnimi zdravstvenimi težavami, starejšim itd.);

3. Razumevanje vpliva živali in rastlin na senzorično stimulacijo, senzorično integracijo in

kognitivne procese;

4. Ugotavljanje nevarnosti padcev in strategije njihovega preprečevanja v akvaponski enoti.


Poglej – 5 minut

Oglejte si uvodni video, ki vsebuje pregled vsebine modula.

15.1 Družbeni vidiki akvaponike


Preberite poglavje 15.1 v učbeniku in si zapišite, na kakšen način akvaponika lahko pripomore k

reševanju vprašanj prehranske preskrbljenosti in zagotavljanju prehranske suverenosti. Nato si

oglejte video, v katerem je prikazano kako socialno podjetje Colorado Aquaponics skuša rešiti

problem prehranskih puščav.


Na internetu se pozanimaj glede begunskega centra Zaatari v državi Jordanija in razmislite, kako bi

akvaponiko lahko uporabili za izboljšanje prehranske preskrbljenosti in prehranske suverenosti.

Upoštevaje število akvaponskih sistemov, njihovo velikost in vrsto, vrsto rib in rastlin ter logistiko.


Napišite kratek sestavek (500 besed) o tem, kako bi lahko akvaponiko uporabili za izboljšanje

prehranske preskrbljenosti in suverenosti v begunskem taboru Za'atari. Zapis nato naložite v vaš e-

portfelj.


O svojih idejah razpravljajte z vašimi študijskimi kolegi in tutorjem v Moodle forumu.

15.2 Akvaponika in socialna podjetja


Preberite poglavje 15.2 v učbeniku in si zapišite, na kakšen način socialna podjetja uporabljajo

akvaponiko za izboljšanje prehranske preskrbljenosti in sodelovanja v lokalni skupnosti. Nato

preberite vodič z naslovom Start Your Social Enterprise in razmislite o poslanstvu vašega socialnega

podjetja, ki bi vključujevalo akvaponiko.

https://www.youtube.com/watch?v=bwZaM7fYg7Y

https://www.socialenterprise.org.uk/wp-content/uploads/2019/05/SEUK_About_Social_Enterprise_Report_-_Final_Copy-1.pdf

76


Z uporabo interneta raziščite katero poslanstvo bi imelo vaše socialno podjetje z akvaponiko: ali se s

tem podorčjem ukvarja še kdo drug v vaši bližini in kdo bo vaša ciljna populacija? Kako bi izmerili

družbeni vpliv?


Napišite kratko poročilo (500 besed) v katerem predstavite svojo idejo za socialno podjetje, ki

vključuje akvaponiko, in izdelek naložite v svoj e-portfelj.


O svoji ideji za socialno podjetje z akvaponiko razpravljajte z vašimi študijskimi kolegi in tutorjem v

Moodle forumu.

Vaja – 15 minut

Odgovorite na pet vprašanj vmesnega kviza, da preverite uspešnost dosedanjega učenja.

Rezultati ne bodo upoštevani pri končni oceni.

15.3 Akvaponika kot izobraževalno orodje


Preberite poglavje 15.3 v učbeniku in si izpišite predme, ki se v šolah poučujejo z uporabo

akvaponike. Nato si oglejte video z naslovom Connecting schools to urban farming through

aquaponics.


Na internetu preverite nacionalne učne načrte predmetov za osnovno šolo in razmislite, kam in kako

bi lahko vključili akvaponiko.


Izdelajte učni načrt (45 minut) za osnovno šolo, ki vključuje aktivnosti na akvaponskem sistemu. In

sicer za pouk znanosti, tehnologije, inženirstva ali matematike. Učni načrt naložite v Moodle

delavnico in v nadaljevanju evalvirajte oz. ocenite načrt enega od vaših študijskih kolegov.

15.4 Akvaponika in dobro počutje


Preberite poglavje 15.4 v učbeniku in si oglejte besedila, dostopna preko hiperpovezav ter si izpišite

različne terapevtske koristi, ki jih omogoča vrtnarjenje.


V sodelovanju s študijskimi kolegi izdelajte Wiki s seznamom različnih aktivnosti, ki se izvajajo na

akvaponskem sistemu (npr. krmljenje rib) in povezane terapevtske učinke (npr. občutek

odgovornosti).

https://www.youtube.com/watch?v=ckdpgYMfSU4

https://www.youtube.com/watch?v=ckdpgYMfSU4

77

15.5 Akvaponika za zagotavljanje dobrega počutja starejših oseb


Preberite poglavje 15.5 v učbeniku in si izpišite potencialne koristi akvaponike za senzorično-

motorično integracijo ter dobro počutje starejših ljudi.


Na internetu poiščite vsaj štiri zelišča z zelo izrazito dišav, ki so primerna tudi za gojenje v

akvaponskem sistemu. Slike zelišč delite v Moodle podatkovni zbirki, skupaj z imenom zelišča in

kratkim opisom lastnosti.


Delo z akvaponskim sistemom lahko izboljša družbeno, kognitivno in fizično počutje starejših ljudi.

Vendar lahko akvaponske enote predstavljajo tudi tvegaje za zdrse in padce. Iz učilnice Moodle

prenesite fotografije akvaponskih enot ter označite območja, ki so potencialno nevarna za starejše.

Označene fotografije nato naložite v svoj e-portfelj.

Vaja – 30 minut


oceni.

Literatura

Clayborn, J., Medina, M. & O’Brien, G. 2017. School gardening with a twist using fish: Encouraging educators to adopt aquaponics in the classroom. Applied Environmental Education & Communication 16 (2), 93-104.

Diamant, E. & Waterhouse, A. 2010. Gardening and belonging: reflections on how social and therapeutic horticulture may facilitate health, wellbeing and inclusion. British Journal of Occupational Therapy 73 (2), 84-88.

Guirguis-Blake, J.M., Michael, Y.L., Perdue, LA., Coppola, E.L. & Beil, T.L. 2018. Interventions to prevent falls in older adults updated evidence. Report and systematic review for the US Preventive Services Task Force. Jama-Journal of the American Medical Association 319 (16), 1705-1716.

Howarth, M.L., McQuarrie, C., Withnell, N. & Smith, E. 2016. The influence of therapeutic horticulture on social integration. Journal of Public Mental Health 15 (3), 136-140.

Laidlaw, J.& Magee, L. 2016. Towards urban food sovereignty: the trials and tribulations of community-based aquaponics enterprises in Milwaukee and Melbourne. Local Environment 21 (5), 573-590.

Vanson, T. & Georgieva, I. 2016. Urban Agriculture Project. Global Food Security Food Futures Panel report.

WCPT 2016. What is Physical Therapy. World Confederation for Physical Therapy.

WFOT 2012. About Occupational Therapy. World Federation of Occupational Therapists.

https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/1533015X.2017.1304837

https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/1533015X.2017.1304837

https://doi.org/10.4276/030802210X12658062793924

https://doi.org/10.4276/030802210X12658062793924

https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2678103



https://www.emeraldinsight.com/doi/abs/10.1108/JPMH-12-2015-0050

https://www.emeraldinsight.com/doi/abs/10.1108/JPMH-12-2015-0050

http://dx.doi.org/10.1080/13549839.2014.986716

http://dx.doi.org/10.1080/13549839.2014.986716

https://www.foodsecurity.ac.uk/publications/food-futures-panel-urban-agriculture-project.pdf

https://www.wcpt.org/what-is-physical-therapy

http://www.wfot.org/FAQs/AboutOccupationalTherapy.aspx

wordpress.com · 2020. 7. 5. · author: antenen nadine (antn) created date: 6/29/2020 11:41:09 am

Documents